Političen list za slovenski narod. f• poŠti prejemati velja: Za oelo leto predplačan 15 fld.. za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 10 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta I fld.. za en meBec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. f Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlfitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. ^tev. 46. I ■■ V Ljubljani, v soboto 25. februvarija 1893. JL.etnili XXI. Gladstona irska predloga. Redkokedaj so v Angliji politični dnbovi tako razburjčni, kakor sedaj, ko je sedanja vlada Dred-ložila parlamentu itako predlogo. Vsi časopisi bavijo se s to predlogo in jo presojajo vsak s svojega stališča. j Nekateri jo na vso moč pobijajo, drugi pa zopet z enako gorečnostjo zagovarjajo. Proti predlogi so vsi angleški konservativci. Pri tem seveda moramo povedati, da je angleška konservativna stranka vse nekaj drizega, kakor naša. Sorodna je precej nemškim liberalcem, samo da ima anglikansko duhovščino na svoji strani, dočim v Avstriji nima liberalna stranka skoro nobenega duhovnika, bodisi te ali one vere. -, - . » . ■ < ■ . • ' Konservativci posebno s tem pobijajo irsko predlogo, da je s tem jedinost angleške države v nevarnosti. Navajajo torej prav tisti momeut, kakor naši liberalci proti obnovljenju češkega državnega prava. Pri tem so pa ravno tako nedosledni, kakor naši liberalci. Pri nas so liberalci popoluoma pozabili na vse jedinstvo države, ko so se bili pogodili z Madjari o dualizmu. Angleži pa so mnogim svojim naselbinam dali veliko večjo samostojnost, nego jo pa določa vladna predloga za Irsko. Proti temu ni nikdo imel ničesa, pač pa nasprotujejo z vsemi silami irski samostojnosti. Kakor vodi naše liberalce pri vsem njih po-čenjanju le sebičnost, ravno tako tudi angleške konservativce. Sedaj mnogi angleški bogatini iz Irske vlečejo lepe dohodke, narod irski pa umira za lakoto. Angleški Ircem sovražni listi seveda izvračajo vso krivdo na lenobo irskega naroda. To je pa le prazen izgovor. Ce Irca ne veseli dom& delati, je temu krivo le to, ker nima on sadu od svojega truda. Zakaj je pa Irec tako priden v Ameriki in Avstraliji ? Tamošnji Irci ne stoj^ le samo gmotno jako dobro, temveč podpirajo cel6 svoje brate domi. De- nar za politične agitacije prihaja na Irsko največ iz Amerike in Avstralije. Kako ravnajo Angleži z Irci, dokazuje najbolje to, da je pod vlado sedaj vladajoče kra'jice se prebivalstvo za polovico zmanjšalo in jako povekšala množina neobdelane zemlje. Velika nasprotnica je irdki samostojnosti anglikanska duhovščina. Ta dobiva iz Irske lepe dohodke. Poleg katoliških škofov je pa še več irskih državnih auglikanskih škofov, kateri dobivajo ogromne dohodke. Te škofe mora plačevati katoliško irsko prebivalstvo. Ce je kje le kak anglikanec, takoj se osnuje anglikanska župnija, za katero morajo vsi donašati, ker anglikanska cerkev je državna cerkev. Irci morajo torej plačevati dvojno duhovščino, anglikansko, katere ne potrebujejo, seveda dobro, domače pa slabo, ker prevelikih bremen že zmagovati ne morejo. Gotovo je krivično, da vlečejo iz Irske mastne plače duhovniki, kateri v deželi nimajo nobenega posla in žive s svojimi ženami in hčerami navadno v Londonu, kjer se sučejo v najvišjih krogih, na Irsko pa hodijo le na lov na zajce in lisice, kajti divjačine je dosti na zelenem otoku in se množi, ker se obdelana zemlji krči. Angleški veleposestniki imajo na Irskem silna posestva, katera imajo Irci v zakupu. Zakup je navadno nenavadno velik. Posebno lastnik, katerega predniki so si po sili prilastili to zemljo, hitro po-vekša to zakupnino, če je zakupnik kaj zemljo zbolj-šal. Ce zakupuine ue more plačati, ga pa takoj brcnejo na cesto, ujegovo hišo po večkrat podro, posestvo se pa pusti neobdelano, da se na njem zaredi divjačina, da se gospodar potem zabava z lovom. Ce pa dobi druzega zakupnika, ga pa seveda tudi vzamejo. Tako slednje leto na tisoče irskih rodbin poženejo večkrat v najhujši zimi od njih ognjišča. Vsemu temu bi se seveda naredil konec, ako Irska dobi samostojnost. Zemljiško vprašanje se bo pravično vredilo, tako, da se v deželi osnujejo male samostojne kmetije. Ko se to zgodi, bode Irska bogatela in tudi angleška državna blagajuica bode iz nje dobivala lepe dohodke, le zasebniki bodo na slabšem, in baš zaradi tega skušajo svoje interese proglasiti za državne. Država bode pa imela še drugi dobiček, ako se pobota z Irci. Sedaj vladajo na Irskem le s silo. Vedno morajo v deželi imeti veliko vojakov in celo armado javnih in tajnih redarjev. To vsako leto požre milijone in milijone. Ce bi pa Irci bili zadovoljni, bi pa vsega tega treba ne bilo. Za državno jedinost se pa ni bati, ker avtonomija bode jedva širša, nego je na Hrvatskem, samo da bode razmeram primerno vrejeaa. Vojska ostane skupna, pa tudi v vladni predlogi so potrebne določbe, da se obvaruje verska svoboda. Protestantskim Ulstercem se torej ni bati, da bi jih kdo kako oviral v njih veroizpovedanju. Vidno je torej, da si je Gladstone ob večeru svojega življenja zastavil jako važno nalogo. Hvaležno se ga bode zaradi tega spominjala zgodovina, naj se mu že delo posreči, ali ne. Ko bi tudi še sedaj predloga pala, ali pokopana ne bo za zmiraj. Vedno in vedno bode prihajala na dnevni red, in razmere bodo naposled le prisilile Augleže, da ustre- žejo pravičnim zahtevam irskega naroda. 1 Resolucije katoliškega shoda — in papežev jubilej. I. Dovršeno dejanje. katoliški shod je dovršeno dejanje! Kdo bi si bil mislil pred dobrim letom, da ga bomo imeli, predno bo leta konec. Naenkrat se je zaslišal glas o njem in spravil po koncu celo Slovenijo. In povabili so nas in prišli smo. Potrti smo bili ob prihodu v Ljubljano in malodušni, čujoči v raznih nepričakovanih neprilikah in gledajoči umazano lice ljubljanskega mesta. Sram nas je bilo pred drugodeželani. == LISTEK S.N.VV.^ II. Šolska podoba. „Šest pripovestij", srbski napisal Lazar Lazarevič, poslovenil Ivan Novoselc. (Dalje.) Ali drugi dan se spremeni pri cerkvi vse. Ko je pop izgovoril kmetom in starejšim ljudem, vsi so privolili in boter-Ninkova žena je že vesela vzela dete za roko, naposled se učitelj kakor od mrtvih oglasi : »Prosim vas, bratje, in vi, gospod pop, ako dopustite, da rečem besedo tudi jaz.« Začudijo so ljudje: »No, povej!« »Jaz pravim, gospod pop, in vsi, gospoda, kmetje in botri, da ni prav, da se dete poleg tolikega svojega premoženja potika po tujih hišah.« Pop zarudi, ko začuje besedo premoženje, a boter Ninko ga po strani pogleda, sname pipo s čibuka ih fr zafiM: »Kaj U, razcapahec, zoveS mojo hišo tujo, ali se bo to dete potikalo v moji hisi.« I)Čitelj se* vjfrizne" v jezik": »Prosim, prosini gtispodar Ninko in boter, in vi, gospod pop in druga gospoda! Jaz pravim, ako dopustite, da se dete vzgaja kakor mestna deca, ker to, vi vidite in tako mislim, ni rojeno, da bi kopalo in oralo, bila bi to tudi sramota za toliko vas; a vaši hiši čast in pošteiijd!« — tukaj učitelj sname kapo in se pokloni botru Ninku — »a jaz mislim in pravim, naj se dete vzgaja!« »Kaj to?« popraSa Mojzes Prokič. »Mislim in pravim, naj se dete d& v šolo.« »Kakšno Šolo? Kdo je še videl, da bi dekle hodilo v šolo?« »E, pojdite v mesto, gospodar in gazda Stanoj, pa bodete videli. Tam hodijo vsa deca, nloška in ženska, in tako je zdaj čas prišel, da se bo začelo tudi jib vaseh, bilo bi greh, ako bi dete zakasnilo. Ampak jaz tako mislim in pravim, da se dete vzgaja in nikakor drugače.« Pogltedajb ste vaščani. »Kaj praVi na to, bot^r?« popraSa Ninko popa. »Niš^m«, odgoVori pop, »nikdar na to mislil. Vidiš, ril bedasta tft učiteljeva.« »A kako bode to?« vpraša Aksentij Smiljaiilfe učitelja. »Lepo, pravimi diete bo hodilo v šolo k meirii z drugo deco, rikv^iltT se' bo brali in pisati, pa ne bo pod svojo starost prosila drugega, da ji bere pistiia. A dokler ona odraste, ne bodo se pisma tako redko pisala kakor zdaj, ampak moral bode vsaki zriatri pisma pisati. A kasneje se v šoli uči : zemljepis, cerkvena zgodovina in druge znanosti.« »Ne bilo bi zlo!« reče župan. »Kaj praviš ti, oče, in vi, bratje?« »Pa poskusimo, a?« reče boter Ninko. In tako ostane Marica pri očetu in hodi v šolo. Kakega pol leta po tem pop jako zboli, prišlo je iznenada, in že se mu je zdelo, da ne bodo živ libči pričakal, zato pozove Ninka, Aksentija Smiljaniča, Stanoja Gluviča in župana. »Bratje«, pravij »dozdeva se mi, da mi bode kmalu ura odbila. Ali pozval sem vas, da se dogovorimo za neke stvari.« Bdter Nihko hoče osrčevati popa, ali se mu j le' jezik Navezal, ih samo sliho požira. Tudi Aksentij s Stahojem pobesita glavi ter se samb postelji približata. »Pred vsem, bratje, tukaj v ti Skrinjici so narodni denarji, a ključ je na mizi, pod pokri-valom — DinlUHj' vč! Notri je tisoč, sto iii jeden zlat.« Oni se pogledajo. A kmalu smo se poživili. Velikanska množica jednomislečih vzbujala nam je veselje in srčnost, čuli smo modro sostavljene resolucije in nauduše-valne govore in — nauduSeni sami vračali smo se ua dom, prepričani, da nas še ni in ne bo tako kmalu konec. Katoliški shod je dovršeno dejanje. Hvala Bogu za to preveliko dobroto, naklonjeno našemu narodu I In zdaj? Na misel nam prihaja začetek govora dr. Pavlice na tretjem slovesnem shodu: .Slavna go-spdda! Rešili smo stavljena vprašanja, imamo ]ih že spisana in ponesemo domu, ali meni se zdi, da Vas mori ob koncu katoliškega shoda še eno vprašanje, katerega nismo rešili na shodu, kako li bomo vse to rešili, kako naj začnemo? Vse lepo — ali vprašanje je, da li se bode izvršilo. Lepe stvari smo izrekli o šoli; ali —• ali: kaj pa bo? Lepe stvari so spisane o agrarnem vprašanju, ali kdo bo davke plačal, kdo bo odpisal dolg? Lepe o narodni organizaciji, ali pri nas so nam ljudstvo tako razdružili, da ne vemo, kje bi-- Govore smo čuli, resolucije sprejeli in potrdili, kmalu dobimo v roke še zadnje delo pripravljalnega odbora: tiskano poročilo o celem shodu, — vse dovršeno. — — Ali je? Popolne dovršenosti izven Boga ni, ali po popolnosti hrepeneti, popolnosti se bližati, t o je naša popolnost in to je naša — dolžnost! Naudušeni smo poslušali govore in resolucije, pritrjevali jim in klicali .živio!" — danes pa smo praktični iu samo s pratičnega stališča ogledujemo to, za kar smo se takrat nauduševali: katoliškega shoda resolucije. S tega stališča ločimo jih na dve polovici, kakor je bil brez dvojbe uamen katoliškemu shodu dvojen: katoliško zavest poživiti, pa tudi — kaj pozitivnega ustvariti. Prelepe so resolucije o ljudski šoli, o socijalnem vprašanju itd., ali — spoznati moramo — to so večinoma pia desideria, za zdaj vsaj neposredno nam neizvršljiva. To so katoliškega shoda udeležnikov načela, to je naša politična vera, tako mora misliti in želeti, kdor si prisvaja ime katoličana, to je naš program, io so naši vzori, za katere se hočemo poganjati, bojevati, po listih, shodih, zbornicah zagovarjati, dokler nam ne postanejo resnica. Ce bodo kedaj in kedaj bo to, o tem ne vprašamo; nam velja le — delo in boj! Ali o tem danes ne govorimo. Naudušenja za idejale smo se že napili; danes smo praktični in taka se nam zdi resolucij druga polovica. Kar te hočejo, to je v naših rokah, to je odvisno od našega truda in požrtvovalnosti, in to si prizadevajmo v resnici izvršiti — potem bo katoliški shod dejanje, v p r a v e m p o m e n u d o v r š e n o ! 2. Več požrtvovalnosti. V spomin nam prihaja zdaj po slovenskem katoliškem shodu velika beseda, katero je zaklical Mihael, premilostni knez in škof lavantinski, udeležencem štajerskega katoliškega shoda v Gradcu: Živi dejanje! da, dejanje živi tudi sedaj po pr- »S tem zidajte najprej šolo in potem cerkev. Ne pokrivajte lice sebi živim, niti meni mrtvemu, ko bi zidali kar si bodi. Ne začnite, dokler dobro ne premislite, in dokler ne bode dosti denarja, da se ne bodete osramotili pred svetom. To vam je na dušo. Zatorej pazite!« Hočejo nekaj spregovoriti, ali jim je v gol-tancu ostalo, pa samo pokašljajo. Utihne pop in se oddahne, potem privzdigajoč se nadaljuje: »A moje dete . .. postavljam vam na dušo... Bog vam, a duša vam!« Boter Ninko stegne vrat, skašlja se malo in reče: »Imeli ga bomo za svoje!« Pop nadaljuje: »Umrjoči smo ljudje, ne zamerite, bratje, moram se z vami dobro zmeniti, ker se ne vrača s potovanja, na katero jaz grem. Ne daj Bog smrti, ali kakšnega prepira, kaj bi tedaj ona sirota? . . . Ampak, bratje, prosim vas, določite ji za vsak slučaj malo blaga od narodnega premoženja.« »Boter«, oglasi se boter Ninko, »ni majhno tvoje premoženje, dal bom tudi jaz ... .« (Dalje aledi.) vem slovenskem katoliškem shodu! Na shodu smo debatirali in sklepali, govorili in poslušali in roko-ploskali, sedaj pa — živi dejanje! In res, veselo, živahno življenje se je začelo po katoliškem shodu. Nova moč prešinila je Slovenijo. Marsikaj se je že storilo: .Slovenec" se je pomladil in ojačil; nov katoliški list za Primorje; „vzajemno podporno društvo"; sijajni shodi po deželi; globoko v ljudstvo je prodrla katoliška zavest in ljudstvo — to je narod — se odzivlja, narod govori. To ni malo. Marsikaj se je že storilo, a storiti moramo vse, kar je sploh mogoče. — Pravite, da bi ne mogli ? Potem smo podobni možu, ki hoče zidati stolp, pa ne sčde poprej in ne proračuni potrebnih troškov, če ima dosti, da ga bo dodelal. In ko vstavi dno, pa ne more dokončati, začno se mu posmehovati vsi, ki ga vidijo, rekoč: .Ta človek je začel zidati in ni mogel dokončati." Podobni kralju, ki se gre vojskovat zoper drugega kralja, pa ne s^de poprej in ne pomisli, ali more z desetimi tisoči iti nasproti onemu, ki gre nadnj z dvajsetimi tisoči. In ko sta še daleč narazen, mora poslati poslancev, nasprotnika prosit miru. (Luka 14.) Ako se hočemo z liberalizmom spoprijeti in ga ob glavo djati, moramo v proračunu postaviti toliko srčnosti, da nam ne bo treba sredi boja ž njim pogajanja začenjati; imeti moramo voljo, storiti vse, kar nam je mogoče. Ali to stane požrtvovalnosti. Brez muje se še črevelj ne obuje. Rečemo vam pa: današnjemu svetu manjka požrtvovalnosti. Nam katoličanom tudi. .Otroci tega sveta so modrejši v svoji vrsti, kakor otroci luči." Nasprotniki je imajo pogostokrat več. Izvzemamo samo slovenske liberalce. Sebični smo po natori in mehkužni — dva nasprotnika velikodušnosti. Kolikrat zapažamo to že v malenkostnih rečeh. Imel je priti; zelo smo ga potrebovali in željno pričakovali, a bila je nekoliko blatna cesta in — ostal je doma. Kolikrat zapažamo to pri raznih shodih! Prav zvesto posluša, a ko udari njegova ura, tedaj zgubi ravnotežje — le še nekoliko potrpljenja, a on ne more, si h koncu, menca, tišči v&n, rije se skozi množico na piano. Ce je treba eno, dve uri v vročini prebiti, če je treba po noči vračati se domu, preveč mu je. — Prijatelji, več požrtvovalnosti! Nase mislimo preveč, na svoje potrebe in složnost, zato ne moremo napraviti kaj velikega. Ali pomnite, kaj je bilo zapisano z zlatimi črkami nad vhodom v zborovališče katoliškega fehoda, vi, ki ste se tiste dni s tolikim naudušenjem zbirali v onih prostorih? Ali ste brali? Brali — a ste tudi preudarili? Vse za vero, dom, cesarja! Ne mečimo besed brez premisleka okolu sebe! V geslu je vsaka beseda v svojem polnem pomenu. Cujte tedaj: Vse za vero, dom, cesarja! Tedaj vse: moč in čas, zmožnost in složnost, premoženje in čast, in ča hočete — dušo iz telesa! Pa za enkrat še ne bo treba. Državni zbor. Z Dunaja, 24. februvarija. Poljaci in finančni minister. Zadnji govor linančnega ministra je zbudil med poljskimi poslanci veliko nevoljo in v sredo zvečer sošel se je poljski klub k posvetovanji, kako naj se zavrne finančni minister, Dotična seja zdela se je poljskim poslancem tako važna, da se njegovi člani zarad nje niso vdeležili za isti večer napovedanih odsekovih sej in da prevažni davkarski odsek vsled nesklepčnosti celo ni mogel zborovati. Sad tega posvetovanja prišel je pri včerajšnji seji na dan. Ko sta namreč izgovorila glavna govornika dr. P e e z , ki je v Hallvvichovem imenu priporočal času primerno preustrojo zastaranega carinskega in državno-mono-polnega reda ter pretresal raznovrstne finančne zadeve, in češki poslanec Cestnir L a n g , ki se je potezal za finančno stražo ter v dveh resolucijah nasvetoval, da naj se finančno-stražni rešpicijenti kot vradniki sprejmo v XI. plačilno vrsto, in da naj se spremene določbi glede ženitve finančnih organov, oglasil se je načelnik poljskega kluba vitez Jaworski k dejanskemu popravku, češ, da mora odgovarjati finančnemu ministru, ki je gališko kronovino dolžil, da sistematično odreka davke, in da se prebivalci njeni ne branijo le plačevati davke, ampak da so celo navadni goljufi (Gepfiogenheitsmalversanten). Potem omenja, da je dr. W e i g e I zadnjič govoril v imenu in po naročilu poljskega kluba, da pa finančni minister menda ni prav razumel tega govora. Zato Javvorski v imenu svojih somišljenikov popravljajo povdarja: 1. Izrecno oporekamo, kakor da bi poljski poslanci zagovarjali površno pobiranje davkov. V korist dežele in davkoplačevalcev se jim zdi marveč neobhodno potrebno, da se zastanki davkov preveč ne nakopičijo. 2. Ako se pa zarad malomarnosti finančnih organov ali iz drugih vzrokov pri nekaterih davkoplačevalcih ti zastanki jako narastli, kakor n. pr. v Levovu pri hišno-najemnem davku. Zdi se jim iz Človekoljubnih in davčnih ozirov primerno, da se dotični počakajo in da se jim za plačevanje dovolijo obroki. 3. Pridržujejo si na besede ministrove o drugi priliki obširno odgovarjati in pojasnovati od njega navedene številke, vendar že zdaj omenjajo, da večina gališkega prebivalstva, ki ga je okroglo 6 milijonov duš, so poljedelci, ki pa svoje davke plačujejo do skrajno- mogoče meje, ako jim neprevideni dogodki, požari, povodnji, in popolnoma slabe letine ne onemogočijo pravočasnega plačevanja. 4. Žele in zahtevajo od finančne uprave, da naj pri direktnih in indirektnih davkih in pristojbinah, ki se opirajo na izpovedanje strank, odmer-jevalnim organom najstrožje naroča, da naj izpo-vednikom ne podtika že naprej slabega namena in jih ne tolaži s tem, da se morejo zoper odmero pritožiti pri višji gospodski. Finančni organi naj kažejo tisto resnost in nravnost, katero želi finančni minister pri davkoplačevalcih, in naj od njih pobirajo le tolik davek, kolikoršnega so po pravici in postavi plačevati dolžni. To je bil namen Weigel-novega govora in minister naj razsoja sam, ali je bil njegov odgovor opravičen ali ne. (Morr4: Gotovo! Oporekanje med poljskimi poslanci. Jaworski: To je vaša misel, gospod poslanec!) Konečno oporeka Jawor8ki, da se iz posameznih goljufij celi deželi očita goljufno ravnanje, ali da bi bilo to .priljubljena navada", kakor trdi neko brezimno od finančnega ministra prečitano pismo. Ni sirer navada, da bi vladni zastopniki po dovršeni razpravi govorili, ker je sicer obravnava zopet odprta, vendar se finančni minister ni mogel zdržati, da bi ne bil precej odgovarjal Javvorskemu j rekši, da proti njegovim besedam s svojega stališča '; nima ničesar odgovarjati. G. poslanec je izrekal . željo, da naj bi se zastanki davkov preveč ne nakopičili; ravno to želi tudi minister, zato si prizadeva to na vsak način zabraniti, ker bi sicer nastopile najhuje posledice. Hvaležen je toraj govorniku, da priznava on to načelo. Ob enem pa mu zagotavlja, da se z dolžniki kolikor mogoče lepo ravna in da se jim dovoljujejo roki, ker vladi ne more biti na korist, z obilnimi eksekucijami uničiti ljudstvo. Ce g. Jaworski povdarja, da kmečko prebivalstvo redno plačuje svoje davke, mu minister v tem prav daje, ob enem pa opozarja, da pismo, v katerem se kratenje davkov imenuje „priljubljena navada", ne zadeva razmer na deželi, ampak neko mesto. In če Jaworski finančnim organom priporoča resnobo in nravnost, mu minister zagotavlja, da je to tudi njegova misel, da to tudi on zmerom priporoča uradnikom in da bo to stališče zavzemal, dokler ostane finančni minister. Ali ob enem je prosil poslance, da naj tudi oni v svojih krogih davkoplačevalcem priporočajo enako resnobo in nravnost. Ta praska med načelnikom poljskega kluba in finančnim ministrom bila je najzanimivejši dogodek včerajšnje seje. Odkritosrčno sta si povedala resnieo in 8 tem menda reč poravnala, da ne bo imela nobenega slabega nasledka. Za ministrom je govoril še poročevalec Poljak Kozlowski, ki je sicer rekel, da mu ministrovo pojasnilo ne ugaja popolnoma, in ki je skušal s statističnimi Številkami dokazati, da je Galicija v gospodarskem oziru jako zanemarjena in da zaradi tega ne more tako redno plačevati davkov, kakor druge dežele, ali ojstre in žaljive besede niso prišle iz njegovih ust in pri glasovanju so poljski poslanci vsi brez izjeme glasovali za centrale finančnega mi« nisterstva. Davčni provizorij za mesec marcij. Znano je, da je bilo pred božičnimi počitnicami začasno pobiranje davkov, ali takoimenovaoi davčni (Dalje y prilogi.) Priloga 46. štev. »Slovenca" dn6 25. februvarija 1893. provizorij dovoljen le za dva meseca, dasi ga je vlada zahtevala za celo prvo četrtletje. Levica se je takrat ravno ku ala in treh mesecev iz igol) naga-jivosti ni hotela dovoliti. Finančni minister je bil s tem zadovolien, zlasti zaradi tega, da bi bila to nekaka vzpodbuda za državni zbor, podvizati se z državnim proračunom in ga rešiti do konca meseea februvarija. Ali to se ni zgodilo, in budgetna razprava še nikdar ni bila tako zamudna, kakor letos. Treba je torej provizorij podaljšati za jeden mesec, m dotični predlog prišel je po dovršenem „cen-tralu" včeraj na dnevni red. Ali reč ne gre tako urno izpod rdk, kakor želi podpredsednic Chlumecky, ki bi bil že včeraj rad dovršil to točko dnevnega reda; on je obračal, češki poslanci so pa obrnili in porabili to priliko k obširni politični razpravi, v kateri so izrazili vse, kar jim prej ni bilo mogoče. Za besedo so se oglasili: Laginja, Vašaty. Kaizl in Gregr, izmed katerih sta Vašaty in GnSgr svojim tovarišem zagotavljala, da hočeta vsak govoriti dve uri. Podpredsednik baron Chlumecky bil je vsled tega ves obupan, grof Taaffe pa mu je nekako hudomušno, srečavši ga na hodniku, rekel: „To imate od svoje nagajivosti I" Prvi izmed vpisanih govornikov prišel je na vrsto dr. Laginja. Ponavljal je, kar je že go-voril 15. decembra p. 1., da znašajo vsi dohodki, | ki jih vlada dobiva na Primorskem, 16 1 milijona I goldinarjev ter je potem nadrobno našteval, da znaša: zemljiški davek 640.000 gld, hišni davek 1 576.000 gld., pridobitni davek 108.000 gld., pri- I bodninski davek 885.000 gld, eksekucijski troški ' 50 000 gld., zamudne obresti 18.000 gld. Vsi ti ' davki znašajo po odbitih troških za pobiranie v 1 znesku 49.000 gld., skupaj 3,228.000 gld. Carina 1 znaša 6,033.000 gld., indirektni davki pa 6.038 000 gld., in sicer vžitnina 1,630.000 gld., sol 993.000 gld., tabak 1,324.000 gld., koieki 691.000 gld., takse in pristojbine 1,029 000 gld., loterija 288.000 gld., mitnina 53.000 gld., posebne naklade na nekatere pijače 30.000 gld., pošte in telegrafi 263.000 gld., morske pristojbine 453.000 gld., državni gozdi 58.000 gld.. torej vsi dohodki skupaj okroglo 16,073.000 gld. Temu nasproti so pa troški, ki jih ima država za Primorsko, silno ma|hni iu znašajo vsi skupaj 4,265.000 gld. Govornik sicer priznava, da ti dokodki ne prihajajo zgolj od Hrvatov in S ovencev, ampak tudi od drugih narodov, ali državi nasproti je Primorsko le j e d n a dežela. (Burgstaller : Ne I) Imamo sicer tri avtonomne uprave, pa le jedno kronovjno. (Burgstaller: Ne, to so kronovine!) Prosim Vas, to so tri avtonomne uprave, pa le jedua kronovina v po- j litičnem pomenu. Laginja je hotel potem govoriti o justičnih razmerah, ali podpredsednik Chlumecky mu je segel v besedo, češ, da to ne spada k davčnemu provi-zoriju. Laginja mu je pa po pravici odgovarjal, da je to budgetna razprava, pri kateri se smejo razpravljati vse stroke javnega živlienia. Ali ko je omenjal uradnega jezika pri nekaterih sodnijah v Istri, mu je Chlumecky zopet segel v besedo, češ, da to ne spada v to razpravo. Laginja je vsled tega v tem oziru skrčil svoj govor in le še našteval nekatere vzglede, kako davčni uradi na posestva vknjižujejo davke, potem J pa ne skrbč, da bi se ta vknjiženja izbrisala. Skle- j pal je, da ne more glasovati ni za nobeden defini- ' tiven, pa tudi ne za nobeden provizoričen budget, dokler trpi ta vladni sistem. Za njim govoril je dr. Vašaty dve uri zoper znani govor justičnega ministra pri razpravi justič-nega ministerstva in je čital več paragrafov češkega deželnega reda v dokaz, da je grof Schonborn napačno ravnal. Ko mu je baron Calumecky segel v besedo, češ, da ne gre čitati določb deželnega reda, rekel je Vašaty, da naj podpredsednik vpraša zbornico, ali sme to čitati, ali ne. Podpredsednik mu je na to rekel, da naj govori dalje, če že drugače ne more biti. Vašaty je nadaljeval svoj govor in zopet prijemal zuana Stremayrjeva odloka ter priporočal ministru Schonbornu, da naj skrbi za izvrševanje zakonov. Ako pa tega ne more, kot kavalir, ve, kaj mu je storiti. Za njim je podpredsednik ob tri četrt na 5. uro sklenil sejo, v kateri je pred sklepom S t e i n w e u-der še vprašal finančnega ministra, ali je poskrbel za to, da se bodo 1. marca izplačevale obresti vin-kuliranih, za konvertovanje naznanjenih obligacij. Danes 6e je ob 10. uri pričelo nadaljevanje razprave o podaljšanji provizorija. Da poročilo ne bo preobširno za danes le naznanjam, da je bil prvi govornik dr. K a i z 1, za katerim je prišel na vrsto rusinski poslanec R o -m a n c z u k. Tretji govornik je bil dr. G r e g r , ki se navadno ne vdeležuje sej državnega zbora in pride le tedaj na Dunaj, kadar ima spustiti kak govor. Kakor po navadi govoril je tudi danes jako ostro in je pripravil dr. P 1 e n e r j a , da se je za njim oglasil še on in se potezal za nemško prebivalstvo na Češkem, češ, da bodo tudi levičarji srečni, ako bodo pripomogli k skoraj ni poravnavi zmedenih razmer na Češkem. i Za njim je nastopil dr. Herold zlasti zaradi tega, da je zavračal nekatere trditve Plenerjeve, zlasti njegovo zagotavljanje, da so nemški poslanci postali mirni in zmerni in naj se zaradi tega pomirijo poslanci češki. To zagotovilo ne zadostuje, sklepa Herold, ampak zmernim besedam naj slede tudi dejanja, iz katerih bode mogel narod češki sklepati, da je Nemcem v istini mar za mir in poraz-umljenje. Konečno se je oglasil še dr. R u s s in se ponašal, kako je on zmerom priznaval napredek naroda češkega in enkrat prišel celo ob poslanstvo, ko je bil v deželnem zboru rekel, da se mora najti formula za spravo češkega in nemškega naroda na Češkem. Po kratkih opazkah poročevalca Szczepanowskega je bil provizorij z ogromno večino potrjen tudi v tretjem branju. Ura je bila ravno tri popoldne, poslanci so klicali, naj bode konec seje, ali podpredsednik se za te klice ni zmenil in je hotel nadaljevati razpravo o finančnem ministerstvu. Poslanec M u t h , ki je imel prvi govoriti, je pa z ozirom na večerno sejo deželnega zbora nižjeavstrij-skega predlagal konec seje, kateri predlog je bil sprejet z 69 proti 63 glasom. — Prihodnja seja bo jutri. Politični pregled. V Ljubljani, 25. februvarija. Povišanje stroškov za vojsko. Delegaciji se snideta letos v maju in posamična ministerstva že sestavljajo proračun za bodoče leto. Kakor po navadi bode se tudi letos za vojsko zahtevalo nekaj milijonov več. Vojni minister trdi, da je povišanje neobhodno potrebno ta varnost države. Gotovo vsi ljudski zastopniki radi dovolijo, kar ie potrebno za vojsko, ali vendar se moramo vpiašati, kako dolgo še to pojde. Davčna bremena so že tako visoka, da se komaj zmagujejo. Vailjuje se pa tudi vprašanje, kako korist imamo od trodržavne zveze, ako vendar moramo le sami napenjati vse svoje moči v svoje varstvo. Uari je trodržavna zveza le za to, da še moramo poviševati vojne sile v varstvo Italije in Nemčije? Avstrijski katoliki iz več vzrokov ne mo- 1 rejo biti navdušeni za to zvezo, ali simpatije za njo se pa ne morejo pomnožiti, če bodo njene posledice i le večja vojaška bremena. Avstrijskih državnikov j dolžnost je pač, dobro pomisliti, če je le dosedanja j politika prava in če bi morda kaka druga ne nakladala manj bremen. Pruski učitelji in katoliška učiteljska društva. V več krajih se je v Prusiji čutilo, da se tisti učitelji nekako prezirajo, ki so pri kakem katoliškem učiteljskem društvu in se daje prednost ' drugim učiteljem, kateri neso pri nobenem takem društvu. Razširjevalo se je celo mnenje, da mini- ' sterstvo ne mara za katoliška učiteljska društva. Ker je tako mnenje katoliški stvari gotovo v kvar, j so katoliški poslanci to stvar spravili v deželnem zboru v razgovor. Učni minister Bosse je na to . odgovoril, da se katoliškim učiteljem ne sme za- j branjevati, kar je protestantskim dovolieao. On tudi nikdar ne bode preziral učiteljev, ki so pri katoli- ; ških društvih in dajal drugim prednosti. S tem odgovorom so katoliški poslanci bili povsem zadovoljni. . Katoliški učitelji sedaj vedo, da lahko snujejo katoliška društva, vladni organi pa, da se pri mini- \ sterstvu ne bodo prikupili, ako bi delali kake ovire , takim društvom iu prezirali njih člane. Želeti je, da si zlasti poslednji dobro zapomuijo ministrove besede. Katoliški poslanci bodo pa tudi v bodoče vedeli, kam se jim je obrniti, ako bi se v bodoče v tem ozira katolikom delala krivica. Panamski prekop Vršd se pogajanja a kolumbijsko vlado, da bi podaljšala koncesijo panamski družbi. V Parizu se mnogo govori in piše o tem, kako bi se dovršilo to veliko delo. Dosti upanja ni. Sedaj je dovršen jedva peti del. Potrebno bi bilo torej najmanj 1200 milijonov frankov, če se hoče delo dovršiti, najbrž pa še več. Poskrbeti bi se pa tudi moralo za zanesljivo vrhovno vodstvo vsega dela, kakeršno bi pa bilo tudi težko dobiti. Najtežji deli še neso dovršeni. Strokovno društvo katoliških francoskih delodajateljev. Najvišje sodišče francosko je potrdilo razpustitev društva katoliških delodajateljev, ker so v tem društvu tudi druge osebe. To razsodbo pa hudo kritikujejo celo republikanski listi. Po teh načelih bi se moralo razpustiti cela vrsta podobnih društev, ki imajo mej svojimi člaui tudi osebe druzih poklicev. Posebno poslanci so v mnogih takih društvih. S takim tolmačenjem zakonov zgubi zadražno pravo mnogo* svoje veljave. Srbija. Radikalci imajo baje precej denarja na razpolago za volilne agitacije. Nekateri listi trdijo, da so denar dobili iz Rusije, drugi, da ga daje princ Karadjordjevič. Gotovega se nič ne ve, kakor še gotovo ni, da bi res radikalci toliko denarja sploh imeli. Španija. Liberalno vlado so pač dobili Španjci ali vsled tega še neso srečni postali. Ministrom pač ne dela velikih skrbij, kako dob£ večino v novi zbornici. Na Spanjskem zmagajo vladni pristaši skoro pri vsacih volitvah. Konservativna vlada dobi konservativno večino, liberalna pa liberalno. Bolj pa vladi beli lase skrb, kako bode pokrila 60 milijonov primanjkljeja. Govori se o ponižanju plač uradnikom in duhovnikom, kar hode pa pač vzbudilo nevoljo. Tudi obeta vlada, da bode obdačiia one bogatince, ki so dosedaj se znali odtegniti obdačenju. To se jej pa najbrž ne bode posrečilo, kajti kdor je dosedaj znal svoje dohodke prikriti, jih bode tudi v prihodnje. L beralna vlada dosedaj tudi še ni ničesa storila v blagor naroda Samo v urade vriva svoje privržeace. Sploh liberaci le gledajo, da si sebi zagotovi lepe dohodke. Ker pa vseh pristašev j nap isied le zadovoljiti ne bode mogla in se bodo j pokazale še druge težave, se bode pa pokazal mej liberalci razpor in vzlic večini v zbornici se bode , vlada le težko držala. Spodtaknila se bode najbrž 1 ob slabe finance, kakor se j« že več španiskih vlad. , _ Socijalne stvari. Občinske razmere na Hrvatskem Iz Zagreba se nam poroča 18. februvarija: Hrvatski sabor je dokončal svoje delovanje 15. februvariia. Zadnje tri seje njegove so bile zanimive le radi interpelacij, katere je opozicija stavila do vlade, dočim so predložene postave, katerih sem v zadnjem svojem dopisu omenil, sprejete z malimi spremembami. Od interpelacij so zanimive Folnegovičeve in Barčieeve. Poslanee Folnegovič je razvil svoje mnenje o našej upravi, katero je orisal v najžalostnejših slikah. Odkar je sedanji ban na čelu vlade, ni se mislilo, kako bi se zanemarjena naša občinska uprava popravila, kako bi se takozvani preneseni delokrog odstranil ter občinam dala priložnost, da se bavi)o le s svojimi domačimi zadevami. Zdaj je začela vlada še občine deliti, pa bo s tem prebivalcem naložila še večja bremena, katerih narod že zdaj ne more prenašati; kajti v malih občinah bo treba tudi občinskih činovnikov, kakor v velikih; kdo jih bo pa plačal? Interpelantu se zdi, da vlada drobi občine le zato, da jej bode laglje pri bodočih volitvah korteširati, kajti občinski činovniki morajo biti vladni, ker drugače ne bodo potrjeni. Ban je seveda gledal, da s svojim odgovorom pobije trditve interpelauta. Vlada se je po banovej izjavi do zdaj v istini prav malo bavila z vrejeva-njem občin, kajti imela je preveč posla s sodnijsko upravo, ali od zdaj jej bode glavna skrb, da se stori nekaj za občine. Ce se občine hočejo deliti na male, nima vlada nič proti temu, saj da za to vselej narod inicijativo, ne pa oblasti, katere se seveda ue protivijo narodu. To je sicer lahko in lepo rečeno, ali verojetno ni; saj dandanes pri nas narod sam nič ne začne, da ga uiso poprej oblasti na to na-govorile. Da se uajde pa vedno dosti ljudij, ki so od vlade odvisni in od nje koristi pričakujejo, je čisto naravna stvar. Le-ti ljudje, sporazumni z vlad- uimi činovnki, pridobi neuki narod čjsto lahkq za-se, pošljejo po navadi (udi kakšno depuUcijo v Zagreb ter tukaj v svojej ponižnosti prosijo vlado, d« se ona poskrbi za njihovo blagostanje iu da se za-nje nekaj stori, posebuo še. da bodo samostalni v svojej občini. Vlada to seveda rada dovoli, ker gre njej v prilog, a srečni občiuarji ne ved6 zadosti hvale, da se .jim je njihova želja tako hitro rešila. Na "tak način dobiva narod, kar želi nevede, bode li to zanj koristno ali ue. Pa kdo vpraša za večino naroda? Samo da se ua tak način izpolni želja nekaternikom, pa je vse v redu. 0 tem pa, da se našim občinam zmanjša posel, ni ban uiti besedice spregovoril, in vendar je to oajvažneja točka pri vrejevauiu naših občin. Dokler bodo občine qbavljale posle državi, tako dolgo se ne bodo opomogle. Se le ko se rešijo tega bremena, bodo mogle občine bolje uapredovati, kaiti potem bodo posvetile vse svoiu sile lastuim zadevam, pa tudi troški za občinske čmovnike se bodo znatno '.manjšali, iu potem tudi ne bode vprašanje o velikih ali malih občinah tako tegotuo reševati, kakor sedaj. Prenesenega delokroga naj reši vlada naše občine, in občinsko vprašanje je že na pol rešeno; če ostanejo odnošaji pa takšni, kakoršni so zdaj, občiuska naša uprava ne more na uobeu način uapredovati. Za ilustracijo naših občinskih razmer je bila druga interpelacija glede volitev v mestno zastopstvo v Kostajnici, kjer že ni celo leto mestnega starešinstva, nego upravlja z mestom vladeu poverjenik. Zalostua je slika, katero je interpelant odkril pred celim saborom ob upravi v tem mestu, kjer privrženci sedanjega sistema vladajo po svoji volji, brez ozira na postave. Seveda se je temu ugovarjalo od neke strani — župan tega mesta je namreč tudi poslanec v hrvatskem saboru — ali dokler ne odgovori vlada o tej zadevi, je zares težko verjeti, je li mogoče, da se more današnji dan v kakšnem mestu tako goditi, kakor v omenjenem. Nekaj mora na stvari biti, ker je v tem pogledu že v poprejšnjem zasedanju poslanec Barčič interpeliral, a vlada še dozdaj ni nič odgovorila. Najhuje pa je, da vlada tak nered v mnogih naših občinah, a da se vse pokriva le radi političnega mišljenja dotičnih oseb, ki so zakrivile take odno-šaje. Pri nas se pod ščitom današnjega sistema v mnogih stvareh greši, kar se pa žalibog potem osve-čuje na narodu samemu. Barčičevi interpelaciji ste tudi v zvezi z današnjim sistemom. Žalostno ponašanje naših vladnih poslancev na ravno miuulem zasedanju je pokazalo, da je zginil pri nas narodni ponos že v veliki meri. Prvikrat smo slišali letos v hrvatskem saboru glas treh naših poslancev, namreč Jagiča, velikega župana Kovačeviča in Crnkovča, da naj se Hrvati uč4 madjarskega jezika. Zares predrzni so ti poslanci, ki so se podstopili kaj takega svetovati v našem saboru, saj Hrvatom po jasnih postavah ni potreben maljarski jezik, kajti hrvatski jim je zagotovljeu v vseh strokah našega javnega življenja. Ce se tedaj pri nas svetuje javno v saboru učenje madjarskega jezika, greši dotični poslanec proti domačemu ustavu, ki ne pozna nobenega drugega jezika na teritoriju hrvaške kraljevine nego hrvaškega. Vrh tega pa po-kazuje dotični poslanec, kako malo ima narodnega ponosa v sebi, da se hoče podložiti drugemu narodu, ter mu biti v nekem pogledu sluga. Kjer je zavladal tak duh, tam se ne more nič več govoriti o svobodi in narod, ki ima take zastopnike, izgubil je spoštovanje ravno pri onib, katerim se hoče približati. V zgodovini so taki slučaji redki, da bi »i narodi na tak način sami prodajali, kakor je to bilo letos pri nas. ko so se eni norčevali iz našega historičnega prava, drugi pa prezirali domači jezik. Da so se pokazale vsled tega precej praktične posledice od strani madjarske, je najbolji dokaz po godba, po kateri je ogerski minister komunikacij uvel na bodoči železnici Osek-BatrinjaPožega— tedaj na Hrvatskem — za poslovni jezik madjarski vkljub jasnim postavam. Je-li pa to čudno? Nikakor ne. Saj se je pred nekimi tedni v hrvatskem saboru priporočalo učenje madjarskega jezika. V Pešti sklepajo, da Hrvati želd imeti državni jezik tudi na njihovem teritorija, pa ga zdaj proglašajo že 8 postavami, dočim so ga dosedaj na drugih železnicah in splošnih uradih utihotapljali, na kar so pa vse hrvatske vlade molčale, a sedanja pa vse to gotovo tudi odobravala. Naši opoz cijona'ni časopisi bo pisali proti temu ravnanju ogerskega ministra ostre članke ter pozivali vladne časopise, naj se zglasijo tudj v t«y zadevi, kaj misli vlada in kaj mislijo vladni poslane*; katerim je nagodbs vedfld ua je" liku, a po nagodbi se kaj takega ne bi smelo zgoditi. Ali sicer jako gostobesedni vladni organi tnolčd, kar ue zganejo se, da občinstvu svečano oglasijo, da opozicija išče le prepir, kar jej sicer vedno oponašalo. Tudi od poslancev vladnih ni v saboru nobeden \Iade interpeliral radi prekršitve nagudbe od I. 1868 po katuri je hrvatski jezik edini službeni jezik na vsem Hrvatskem. Vse je molčalo od vladine strani ter s tem pokazalo, da jim je nagodba, ki brani tudi pravice hrvatskega jezika, nič v vseh on:h točkah, kjer se neposreduo njih ue tiče; narodni jezik in narodna čast ni po njihovem mnenju nič, če uič ne nosi. Čudno to sicer n , kajti večjidel poslancev e tako brez vzvišenih idealov, saj se je našlo celo takih, ki so zanikali vsaki ideal ter se izjavili, da se ue smejo gojiti. Proti tem podlim ljudem se je vzdignil poslanec Barč:č ter v oduševljenera govoru branil pravice hrvatskega jezika posebno pri mornarskih uradih, kjer so ga Madjari že popolnoma iztisnili. Hudo prijema vlado, da je tako brezbrižna v tej zadevi, ki se vendar tiče časti naroda, pa da mu ni še do zdaj odgovorila na lausko interpelacijo o tem predmetu. Oelo predsednika sabora opomiuja. da naj poskrbi, da dobi vendar kak odgovor. Ali mi mislimo, da bode poslanec Barč c še dulgo zastonj čakal na odgovor, kajti današnja vlada je sporazumna z ogersko gledd službenega jezika, a vrana vrani ue izkoplje oči. Da celo svoje ljudi ima vlada v saboru, ki širijo njene nazore v tem pogledu, kakor sem že zgoraj omenil. Tako se pripravlja pot madjarskemu jeziku tudi pri nas po onih faktorjih, ki so v prvem pogledu znani, da branijo postave deželne autono-mije, že tako v mnogem pogledu preveč okrujene. Pesa. Na Hrvatski m so poskušali na več krajih saditi peso; poskusi so se posrečili. Dobili so 16 do 17 stopnja sladkorja v njej, tedaj precej več, nego ga ima češka ali moravska pesa. — Zato so že jeli misliti nekateri siseški veljaki, ustanoviti tovarno za sladkor, katere še nimajo Hrvatje. — Mi tudi ne 1 — Trgovska obrtna zbornica hrvatska, to omenjajoč, pristavlja, da bi bilo treba Hrvatom še tvornice za sukno, za stearinuke sveče iu za pohištvo. — Ne škodi, če bi pri tem jeli misliti tudi mi, kaj nam še treba! Slovstvo. Prospectus beutficiorum eccl. et. status perso-nalis cleri unitarum dioeceseon Tergestinae et Justi-nopolitanae ineunte anno 1893. — S tem naslovom je izšla v Trstu od preč. škofijskega ordinarijata izdana knjiga, katera nas seznanja s pregledom far& v tržaško-koperski škofiji in s poročilom o številu in službah duhovnikov ondotne škofije. Duhovna beseda, rekao ju Čg. Ivan Jakovina, župnik vinagorsk'. Zagreb. Tisak Dioničke Tiskare 1893. Cena 15 novč. — Ta cerkveni govor, ki ga je govoril č. g. Jakovina pri vmeščenju č. g. M. Boseka, župnika kuniškega, omenjamo vzlasti vsled tega, ker nam kaže, da so na Hrvatskem skoraj take razmere, kakor pri nas. Trpko omenja g. govornik, kako se zaničuje duhovstvo, kako tudi tam strastveni stran-karji zabavljajo škofom, vzlasti prevzv. Strossmajerju. Liberalizem tudi tam stopa na oder z istimi sredstvi in z istimi zvijačami, kakor pri nas. Cerkveni letopis. Proslava papeževe slavnosti. Iz Zagreba, 21. febrnarja. V Zagrebu smo posebno svečano proslavili Leonovo slavnost. Vsi naši dnevniki in tudi drugi listi so v lepih Člankih opisali znamenitost te svečanosti, ter vzveličevali papeža Leona XIII. kot pravega rešitelja Človeškega rodfi iz današnjih zmotnjav. V soboto večer je priredilo pevsko društvo .Kolo" sodelovanjem najodl:čnej:h pevcev in pevk svečani koncert. Ogromna dvorana društva .Kola" je bila natlačena najodličnejšega občinstva. Neko nenavaduo svečano čuvstvo je obvzelo vse že na početku koncerta, a posebuo pa je občinstvo navdušil govor vseučiliščnega prof. dr. Brestjeuskega, ki je proslavljal papeža Leona XIII. kot posebnega dobrotnika Hrvatov. Ce ves svet slavi zasluge sedanjega papeža, dolžni so ga Hrvati še posebno spoštovati že za to, ker bo njegovi predniki mnogo storili za Hrvate. Papež Ivan IV., ki je bil sam Dalmatinec, pokrstil je po svojih misijonarjih Hrvate. Rimski v , papež je 1. 924 priznal bana Tomislava za prvega 1 kralja hrvatskega in papež Gregor VII. je počastil s sijajnim spremstvom kronanje kralja Zvonimira I. 1076. In koliko podpore je Hrvatska ob času turških vojsk dobivala ravno iz Rima! Ko jo je ves ostali svet v teh strašnih borbah zapustil, papeži so se je vedno spominjali ter podpirali na razne načine. Pa tudi v najnovejšem času je bla Hrvatska odlikovana od papeža Pija IX. 8 tem, da je bila zagrebška škofija povzdignjena na nadškofijo 11. decembra 1. 1852. Leon XIII. pa je priznal to samo-staluoBt v velevažm encikliki o sv. Cirilu iu Metodu. Znano je tudi, kako se je sedanji papež spomnil nesrečuih Zagrebčanov prigodom strašnega potresa 1 1880, poslavši jim lepo pomoč v izuosu 5000 gld. Tudi za kulturni napredek hrvatskega naroda pazi bistro oko papeža Leona XIII., kar je pokazal s tem, da je odlikoval 1. 1888 predsednika društva sv. Je-ronima, pa tudi več odbornikov. I mlado hrvatsko vseučilišče je odlikoval, kajti že trije rektorji so dobili od papeža Leona posebna odlikovanja. Nadalje je papež Leon XIII. uvel v Črui gori glagolsko staroslovenščino kot cerkveni jezik ter tudi Hrvatom dovolil, da so rabili staroslovenski jezik pri službi božji v slavo sv. Cirila in Metoda. Prof. Brestyenski skleue svoj govor z „živio" sv. oče Leon XIII., kar je zbrano občinstvo ponavljalo, vstavši se, dokler je bila odpeta lepa Rosatijeva papeževa himna. Da bo se izvele tudi druge točke koncerta na splošno zadovoljnost občinstva, ni mi treba še ponavljati. V nedeljo pa so se po vseh mnogobrojnih cerkvah opravljale svečane službe božje, a v stolni cerkvi, ki je bila ta dan zopet odprta, pela se je svečana maša v navzočnosti vseh dostojanstvenikov civilnih in vojaških oblastij. Ogromna cerkev je bila prenapolnjena pobožnega občinstva, še celo v njo niso mogli vsi. In ravno tako je bilo tudi po drugih eerkvah. Zagreb se je ta dan pokazal zopet enkrat v svojem pravem katoliškem licu, kar more vsakega vernega kristijana pa tudi domoljuba zelo veseliti. Preporoditi je treba naš narod najpoprej v tem duhu, namreč v cerkvenem, potem se bode gotovo tudi spreobrnil v narodnem. Po mestu je bilo videti mnogo zastav, vendar premalo za tako priložnost. Javne zgrade pa so bile vse ozaljšane. Tudi mestno zastopstvo zagrebško poslalo je lepo adreso v latinskem in hrvatskem jeziku sv. očetu, kateremu izrazuje vedno svojo vdanost ter ga ob enem prosi tudi svetega blagoslova. Papeževa slavnost v Zadru in Spljetu. Obe mesti dalmatinski ste se sijajno skazali zadnjo soboto. Krasni razsvetljavi ste imeli obe veličastne slovesnosti papežu na čast. Godba je igrala po ulicah na večer v Zadru; frančiškani so pa popoldne napravili krasno vokalno in instrumentalno akademijo. Cerkvene novice. Preč. g. dr. M a r č e 1 i c, novoimenovani apo-stoljski upravitelj boko-kotorske škofije, je 17. t. m. prispel v gruško luko, koder so ga pričakali zastopniki kapiteljna in duhovstva kotorskega. Preč. g. dr. Marčelič se oglasi le še za kratko pri dubrovniškem škofu preč. g. M. Vod opic u, potem pa odide na svojo službo. Udanostne izjave. Udanostna izjava trške občine Vače: „Z žalostjo in nevoljo slišali smo, kako so Vas nekateri sovražniki napadali z vsemi mogočnimi silami, seveda po nedolžnem ; a tolažilo nas je, da je število teh brezbožnih le malo. Toliko večje pa je naše veselje, ko od dne do dne beremo udanostne izjave neustrašljivib mož. Tudi mi podpisani možje občine Vače, katero ponosno imenujemo rojstni kraj slavnega škofa Matevža Ravnikarja, pridružujemo Se tem vernim moždm. in Vam, prevzvišeni kuezo-škof izrazimo s tem svoje brezpogojno zaupanje v vse Vaše blagonosno delovanje, obsojamo pa odločno vse napore Vaših nasprotnikov. Županstvo Vače, 2. februvarija 1898. Anton Mrva, župan; Jakob Dobravec, svetovalec; Jože Zaruik, Janez Kimovec, Jožh Juvančič, Janez Grilc, Jnrij Grilc, Jernej Mal, Jože Kline, Ignacij Hribar, odborniki." Udanostna iziava županstva Brez niča na Gorenjskem: Od vseh stranij obširue Vaše škcer Žalec župttU g. J. Hau strobichlerja, Št. Jurij pa trgovca Mat. Kavčiča in peka Pi*. Pisane«. Vojuik je volil »Nemca". (Vojaška vest.) Poročnik Vineeuoj Meddn, pehotnega polka baron B ek št. 47, premeščen je k žendarmeriji. (Češki romarji) se odpeljejo v Rim dne 12. aprila skupno iz Prage; z Dunaia se odpeljejo v četrtek dn^ 13. aprila točno ob 12. nri opoludne iu se bodo neprenehoma vozili do Ljubljane^ kjer bodo večeriali na tukajšnjem kolodvoru; postanek bode trajal tu celo uro. Od todi se bodo neprestano vozili do Nabrežine, kier bodo zajutrkd-1 vali; na to se peljeio proti Kormiuu iu dalje po Laškem ter duspo v Rim due 15. apnla ob 8. uri zjutraj. ! (Naše pošte.) V številki 40 velecenjenega Slovenca se toži čez slabo poslovauje na pošli a Gorenjskega, žal da tudi pri nas na Dolenjskem na j neki pošti ni bolje. Tudi tukaj pride jutri, kar bi moralo že danes tukaj biti, ali še čez več časa. Ravuo Slovenec počaka včasi svojega prihodnjega tovariša, da prideta skupaj po dva na en dan za vsakega adresata. To bi že bilo, ko bi le nam, ki plačujemo naročnino, se ljubilo brali reči že zastarele. Ali morda gg. činovniki in gg. činovnice na poštah mislijo, da nimamo naročniki Slovenčevi enakih pravic z naročniki drugih recimo, liberalnih listov? Ali ima „Slovenec" le to predpravico, da se sme brati brez naročnine ? Dobro! Berite ga pridno, ne bo vam škodilo, toda plačajte naročnino enako nam I (Misijon — ali duhovne vaje za ljndstvo) bodo imeli oo. lazaristi od sv. Sv. Jožefa pri Celji od 8. 16. marcija t. 1. pri Sv. Duhu pri Lučah (Štaj.) v proslavo petdesetletnice škofovanja Njih Svetosti Leona XIII. (Od Sv Gregorja.) Tudi pri nas s« je slovesno praznoval jubilej sv. očeta Leona XIII. Goreli so štirje kresovi v fari. Polili smo drva s petrolejem, da so tolko raje gorela! V dnevih 16., 17., 18. in 19. februvarija je pristopilo obilo ljudij k božji mizi, zlasti 19. februvarija. Za otroke je bila v petek posebna slovesnost. (Iz Istre) 22. februarija. Tudi v poreški škofiji se je praznovala slavnost škofovske petdesetletnice sv. Očeta z vso mogočo slovesnostjo. Mil. gospod škof zapovedal je s posebno okrožnico do vsega du-hovenstva, da se ima v ta namen obhajati v vseh župnih cerkvah po celi škofiji tridnevnica, vsaki dan s primernim govorom, pri izpostavljenem sv. Rešnjem Telesu naj se moli rožni venec z litanijami in blagoslovom, v nedeljo pa z zahvalno pesmijo. Videlo se je, kako so župnije ena z drugo med seboj tekmovale, katera bo bolj slovesno praznovala to slavnost. V župni cerkvi sv. Martina, ki je ena največjih v škofiji, je bilo kar natlačeno vernega ljudstva, ki je tako goreče molilo in prosilo, da bi nam dobri Bog poživil in ohranil velikega papeža Leona XIII. še mnoga leta. Veliko je pripomogel tej slavnosti v imenovani župniii gospod župan Marin Belušic, ki je pri vseh cerkvenih slavnostih desna roka gosp. župuiku. V bližnjem mestu Labiuu (Albona) je pa v nedeljo zvečer med pokanjem topičev, pri izpostavljenem, okrašenem in razsvitljenem kipu Leona XIII. pred župno cerkvijo svirala mestna godba papeževo himno in več drugih komadov. Ljudstva domačega in od drugih krajev bilo je toliko, da se je vse trlo, katero je te dni pošiljalo Večnemu svoje molitve za svetega Očeta. Hvala Bogu, pri nas še nimamo tistega razum-ništva, ali bolje rečeno tistega cveta, ki bi pri vsaki priliki prikladalo brce sv. Očetu, škofom in duho-venstvu, čeravno je pred nekoliko časom hodil tudi okoli nas neki ljubljanski agent banke Slavije, ter povsod blatil prevzvišenega ljubljanskega knezoškofa in črnil mlado duhovenstvo kranjsko. Imenovani in zaznamenovani pritlikovec je strahovito udrihal po katol. shodu, „Slovencu" in vsem, kar po katoliškem diši. Ako se prikaže še kdaj v naše kraje taka raz-umniška „avša", mu bodemo posvetili s sirčevo slamo, in mu dali slovo za vselej. Ltrska Liga. (Pomiloščenih) je bilo zadnje dni od cesarja 81 kaznjencev, med njimi dva na ljubljanskem gradu in ena kaznjenka v Begunjah. (Iz Boh. Srednje vasi.) Tudi pri nas se je obhajala slovesno petdesetletnica papeževa. Imeli smo tridnevnico, katere se je udeleževala velika množica ljudij. V soboto je bila šolska mladina skupno pri sv. maši. Zvečer je bila med streljanjem in zvone-njem lepa razsvetljava po hišah in pri cerkvi. Kre- sovi so goreli po okolnih gričih. V nedeljo se je ljudstvo tudi v obilnem številu udeležilo sv. obhajila. (Dijaška in ljudska kuhinja.) Odbor tega dobrodelnega zavoda je imel te dni redno sejo, pri kateri je predsednik, g. c. in kr. stotnik V. Hilbsch-mann konstatoval zelo dobri napredek onih 37 dijakov, kateri vživajo brezplačno hrano. Kuhinja je od leta do leta močneje obiskovana, zategadelj pa tudi rasto izdatki od leta do leta močneje. — Društvu je pristopilo v zadnjem času 60 novih udov, tako da šteje sedaj 246 društvenikov, 4 podporniki so umrli, 6 jih je izstopilo. Z ozirom na važnost in korist bi bilo društvu želeti še veliko več zdatnih in vstrajnih podpor. Prosimo tofej slavno ljubljansko občinstvo, ki je glede radodarnosti na izvrstnem glasu, da tudi na dijaško huhinio ne pozabi. — Na razgovoru je bilo tudi več vprašanj uotranje uprave in končno se zahvali predsednik še rodoljubnim častnim damam za njih požrtvovalnost. (Nesreča.) S Hr i b a pri Loškem Potoku se nam piše: Ponesrečila se je pri tukajšnji parni žagi žena nekega delavca, ki je prišla k žagi nabirat drva. Izpustil se je namreč krcelj, priletel od zadej in ženski zlomil nogo. Reva ima troje otrok. Predstojnik parne žage ji je podaril v pomoč 10 gld. ter jo dal s konjem odpeljati domov. (Iz Brna) dn<5 16. febr.: (Novi nadškof olomuški. — Mladočeška sušica na Moravske m. — SvetozarHurbanvječi.) Nepopisno veselje prešinja zadnje dni srca vrlih Mo-ravanov. Vresničile so se naše želje, da bi nam poslal Bog višjega pastirja, ki bi vspešno pastiroval v sedanjih žalostnih časih, ko se liberalizem širi že tudi med nižjim hudstvom; da bi nam poslal pastirja, ki bi bil zmožen češkega jezika. „Neopoušiej bratri Moravanfl", je prosil Ciril svojega brata Metoda. Ni jih zapustil. Dnč 5. t. m. je bil v nadškofa posvečen dr. Teodor Kohn, due 12. je slovesno sedel na svojo škofijsko stolico. Slovesnosti so se vdeležili: moravški deželni predsednik vitez Loebl, deželni glavar grof Vetter, šlezijski deželni predsednik dr. vitez JSger, nekateri državni in deželni poslanci, voiaški dostojanstveniki, brez števila duhovščine. Ljub spomin bode najm. g. knezonadškofo gotovo album njegovih sošolcev s slikami. Novi nadškof je izdal svoj prvi pastirski list, ki se je bral na dan intromzacije. Hvaležno se v njem spominja pokojnega kardinala in knezonadškofa Friderika Fursten-berga, pozdravlja svoje ovčice in jih opominja, da se varujejo vseh tistih, ki bi jih hoteli kaj druzega učiti, kot bode učil on — naslednik apostolov, naj bi že širili svoje nauke pod krinko napredka, ali prosvete, ali kaj druzega. Kjer je živa vera. ondi je sreča; nesreča pa, kjer je vera oslabela, česar dokaz je ravno moravska domovina. V zadnjem poročilu sem omenil, kako so se obnesli zavedni meščanje v Uherskem Brodu, ko so izbacnili iz svoje čitalnice mladočeškega agitatorja in urednika nUherskobrod-skyeh listu" V. Piknerja. Danes Vam javljam, da je nehal imenovani list izhajati. Dobro se mu ni godilo — imel je sušico — in zato se ni mogel vzdržati. Njegov vrednik je pa pobegnil. V tem kraju ne cvetejo rožice za mladočeštvo, oziroma za liberalizem, to se je sedaj jasno in javno pokazalo. Ravno isto se bode najbrže zgodilo tudi v Uherskem Hradišti, kjer nameravajo mladi izdajati novi list namesto zažlega — naročnikov ne bode mnogo. Svetozar Hurban Vajansky je s današnjim dnem nastopil svojo kazen v Segedinu. Da bi le njegovo trpljenje slovaški stranki koristilo, da se bi enkrat končalo zatiranje Slovakov od Madjarov, da bi se oni smeli javno, brez strahu v svojem materinem jeziku izobraževati in govoriti. Da bi se vresničilo, kar poje pesem : Nech nas uči midarfitinu mondu-kovaf usty, preca budou naša srca len slovenski husti!" Da bi se vzlic vsemu pritiska nobeden Slovak ne odtujil! (Kaznjenci z ljubljanskega Grada), ki so doslej delali z onimi iz mariborske kaznilnice pri za-gradbah v Rožni dolini na Koroškem, vrnili so se te dni nazaj v Ljubljano. Društva. (Občni zbor hranilnega in poso jilnega društva v Ljubljani) bode v nedeljo dnš 26. februvariia t. 1. dopoludne ob 10. uri v gostilni ..Hafnerjeva pivarna" na svetega Petra cesti v pritličji (soba na ulice) s sledečim dnevnim redom: 1 Poročilo ravnatelja. 2. Računsko poročilo za leto 1892. 3. Volitev kontrolnega odseka za leto 1893. 4. Posamezni nasveti tovarštvenikov. (Shod konservativnega obrtnega društva v Ljubljani.) Vabilo k XIII.rednemu sbodu konservativnega obrtnega društva v Liubliaui, kateri bode v nedeljo dne 26. februvarija letos točno ob 6. uri zvečer v gostilni katol. rokodelskega doma Poljske ulice št. 10. Vspored : 1 Poročilo predsednika. 2. O omeiitvi gostilniškega časa. 3. S učajnosti. E temu zborovanju vabi vse svoie p. n. družabnike odbor. (Učiteljsko društvo) v ormoškem okraju si je za tekoče' leto izvolilo sledeče ude v odbor: g. Ant. Porekarja, načelnikom; g. Konrada Meiov-šeka, načeln. namestnikom; g. Ivana Jurša, denar-ničarjem; g Mart. Šalamuna, tainikom, gdč. Milko Pirnat in g. Ivana Eošar-ja, odbornikoma. Pri občnem zboru „zaveze slov. učit. društev" bodeta društvo zastopala g. Anton Kosi in g. Anton Porekar. (D r u žb a s v. C i r i I a in M e t o d a.) Vabilo k besedi, katero priredita moška iu ženska podružnica v Kamniku družbe sv. Cirila in Metoda v ne-delio dne 26. svečana 181*3. leta v prostorih kam-n ške čitalniee. Spored: 1. A. Ned»ed: »Popotna pe^eo". Poje moški zbor društva ,L ra'. 2. Umlauf: ,Aeolsharfen'. Svirajo na citrah gospa Jul. Močni-kova, Rezka Karolmkova in gospod Pavel Gorjup, na goslih pa jih spremlja gosp. France Štele. 3. Jos. Stritar: ,Preširnova oporoka'. Deklamuje gocpica Krstna Jauežičeva. 4. Weber: .Eurianthe', over-tura. S>ira na glasoviru gospica Bogomila Samčeva, in spremlja jo na goslih gospod Pavel Gorjup. 5. .Mornar.1 Samospev za tenorista. Poje g. Avg. Ste-fančič. 6. Umlauf: ,Im Kastanienbaine'. Svirajo na citrah gospa Julija Močnikova, gospica Rezka Ka-rolnikova in g. P. Gorjup. 7. .Večerna molitev. Živa podoba. 8. Forster: ,Fantazija slov. narodnih pesni'. Svira na glasoviru gospica Bogumila Samčeva, 9. Josip Kocijančič: .Majniku'. Moški zbor poje društvo ,Lira'. 10. F. Auber: ,Die Sturame von Portici'. Svira na glasoviru g. Pavel Gorjup, spremlja ga g. Fr. Štele na goslih. 11. Umlauf: ,Hand in Hand'. Svirajo na citrah g. Juliia Močnikova. gospica Rez>ka Karoloikova in g. P. Gorjup. 12. ,Mladost in starost'. Živa podoba. 13. Občni zbor žeuske kamniške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. 14. Domača zabava. Vstopnina ia ude 20 kr. in za neude 40 kr. Začetek točno ob l/i8. uri zvečer. — Moška iu ženska podružnica v Kamniku družbe sv. Cirila in Metoda. (Svetojeronimsko društvo) je imelo dne 9. t. občni zbor. Od lanskega leta |e uaivese-lejša vest č. g. društvenega tajnika monsgr. Ivana Pliveriča, da ima droštvo sedai svojo hišo. Vsi troški še niso poravnani, a dosedaj se je že izdalo 72.726 gld , tedaj je zgradba res dostojna svojega nameua. V prošlem letu ie število članov narastlo za 721. Do koncem leta 1892 jih je bilo zapisanih 10.549. Bog živi pobratimo društvo našemu sveto-mohorskemu I (Bralno društvo pri sv. Križu na Murskem polju) je imelo 22, januvarja t. 1. i svoj redni občni zbor v šolskih prostorih. Pred zborovanjem zapel nam je naš še mladi pevski zbor broječ štirideset domačih križevskih pevcev pod vodstvom gosp. A. Herzog-a pesem „Ponočni odhod". Potem pozdravi predsednik g. Jožef Rožraao, kmet iz Stare vasi vse navzoče in za njim sta tajnik in in blagajnik poročala o preteklem društvenem delovanju. Iz obeh poročil se je razvidilo, da naše društvo že peto leto prav dobro napreduje, ker vsako leto več novih udov pristopi. Za pregle-dovalca računov se izvolita g. Franc Stuhec, župan v Zogarovcih in Alojzij Jureš, posestnik v Borecih, katera račun pregledata in odobrita. V odbor za leto 1893 so bili izvoljeni: gg: Jožef Rožman, predsednikom; dr. Jožef Lebar, podpredsednikom; Anton Herzog, tajnikom; Janko Karba, blagajnikom; Anton Lacko in Josip Weixel, odbornikoma. Do-končavši zborovanje so nam naši vrli pevci zapeli še nekatere pesmi in potem smo se podali v gostilno gospe T. Zadravec, kjer je bila prosta zabava, pri katerej so nas naši pevci z lepim petjem in nekateri udje z jedernatimi govori razveseljevali in navduševali. da bi vedno ostali izvrstni narodnjaki in ne-ustrfcšljivi, zvesti Slovenei! Križevčani, pristopajte prav pridno k temu koristnemu društvu! (Požarna b r a m b a v Križovcih na Murskem polju) je imela dne 29. januvarja t. I. svoj glavni zbor, ter so bili v odbor volieni: Dr. Josip Lebar. načelnik; Jožef Sterniša, namestnik Janko Karba. blagajnik: Matija Slekovec. vodia plezalcev ; Jožef Strakl, namestnik vodje plezalcev ; Arni Vrbnjak, vodja brizgalničarjev ; Alojzij Stibler, namestnik vodje brizgalničarjev; Jožef Rožman, vodja varuhov; Jakob Domanjko, namestnik vodje varuhov; Matija Toplak, nadzornik orodja. Telegrami. Vipava, 25. februvarija. Udanostno izjavo prevzvišenemu knezoškofu podpisali: trg Vipava. Gradišče, Zemona. Živela krščanska načela! Dunaj, 25. februvarija. Nadvojvode Lu-dovik, Viktor in Albreht častitali so grofu Taaffeju k njegovemu šestdesetemu rojst- nemu dnevu, ravno tako tudi skoro vsa višja družba, vsi člani poljskega in Hohenwarto-vega kluba, podpredsednik Chlumecky in mnogo članov zjedinjene levice. Dunaj, 25. februvarija. Zbornica po-slanoev nadaljuje budgetno debato. Razpravlja se o direktnih davkih in hkratu o resoluciji, s katero se vlada pozivlje, da predloži predlogo, s katero se času primerno vredi izterjevanje davkov, zlasti napravi primerno razmerje mej dolžnimi davki in opo-minjevalnimi pristojbinami. Dunaj, 25. februvarija. Zavarovalni odsek zbornice poslancev je načelno pritrdil Rutovskega predlogu, da se prepusti deželam, da namesto osnove deželnih zavarovalnic zavarovanje vrede potom vzajemnih zasebnih zavarovalnic pod nekakim deželnim nadzorstvom. Pariz, 24. februvarija. Julij Ferry je danes s 148 od 249 glasov voljen predsednikom senata. Peterburg, 24. februvarija. črnogorski prestolonaslednik Danilo je danes odpotoval. Vremensko sporočilo. a a o Čas Stanje Veter Vreme j Mokrine 1 na 24 ur v i mm opazovanja zr&koraera v mm toplomera po Celziju 24 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zveč. 726 4 725-9 7258 —5'2 54 2-8 "brezv. si jugzap. n megla oblačno n 11 50 dež Srednja temperatura 11°. za 0'8" nad normalom Tržne cent* v Ljubljani dne 25. februvarija gl.|kr. *1. *r. Pšeni--« m.st. . . . 8 50 Špeh povojen, kifr. — 64 Rež. „ . . 7 — Surovo maslo. — 78 Ječmen. „ ... 5 50 Jajce, jedno — 2s Oves. , ... 6 ■ 5 Mleko, liter . . . — IU Ajda. ► . . 8 75 Goveje me»o. k»;r. . Telečie — 641 56, Proso. „ . . 5 50 — Koruza. 6 50 Svinjske — 6o: Krompir. . . 3 20 Kostrunovo _ — 40, Leča. fiktl. . . 13 — Pitanec — 55; Grah, . ... 13 Holob . . — 22. Pižol, 9 Seno. 100 k*r . . 2 67 Maslo, ker. . — 96 Slama. 2 32 Mast. — K6 Drva trda. 4 kub. nitr. 7 — Špeb «v»J..i - fi6 5 — Razpisane službe. Pri rudniškem vodstvu v Idriji služba vozotajnega paznika (34 do 38 gld. mesečno). Prošnje do dne 9. marca rudniškemu vodstru. Pri o. kr. glavnem carinskem uradu v Ljubljani mesto carinskega upravnika v 9. činovnem razredu. Prošnje tekom 14 dnij predsedništvu c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani. — Služba knjigovodje, (1000 gld.) zuanje slovenščine neobhodno; prošnje, opremljene s spričevali o sposobnosti, do 15. marca i>od šifro „M. 15" poste restante v Ljubljani. — Pri c. kr. dež. sodišču v Ljubljani mesto svetniškega tajnika, v 8. činovnem razredu. Prošnje do 2. marca t. 1. predsedništvu deželnega sodišča v Ljubljani. Okrajna bolniška blagajna za novomeški okraj sprejme: 1. Blagajnika in tajnika, kateri je vešč slovenskega in nemškega jezika, dober računar in spreten manipulant, z mesečno plačo 40 gld., in to za časa gradenja dolenjske železnice, službo pa lahko še nadalje obdrži proti primerni plači. Vsprejeti ima položiti 200 gld. kavcije. 2. Nadzornika bolnikov, veščega slovenskega in nemškega jezika, z mesečno plačo 15 gold. Oglasiti se je pismeno do 8. marca nastopiti pa je službi s 15. marcem t. 1. Ponudbe naj se vposljejo g. Simeonu pl. S 1 a d o v i č u , predsedniku okrajne bolniške blagajne. Na tržaški državni cesti stavbinskega okraja postojinskega je popolniti mesto jednega cestara z mesečno mezdo 18 gold. a. v. in s pravico, pomakniti se v višjo mezdo 20 gold. a. v. s starostno doklado 3 ali 6 goldinarjev na mesec, katera se podeli po dovršenem 10, oziroma 201etnem za-dosiilnem službovanju. Tisti nemškega in slovenskega jezika zmožni podčastniki, katerim j« bila priznana pravica do civilne službe in kateri hočejo prositi za zgoraj navedeno izpraznjeno mesto, naj vlože svoje prošnje, opremljene s certifikatom o doseženi pravici, in sicer, ako so še v aktivnem službovanju, pS-tom svojega predstojnega oblastva (vojaškega oblastva ali zavoda), ako so pa že izstopili iz vojaške zaveze, potem pristojnega političnega okrajnega oblastva, najpozneje do 26. marca 189 3 leta, pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani Tisti prosilci, ki niso v vojaški zavezi, morajo svojim prošnjam raz-ven omenjenega certifikata pridejati tudi spričevalo o svojem lepem vedenju, katero jim izda, župan njih trajnega stanovišča, kakor tudi spričevalo, katero jim glede Djih telesne sposobnosti za to službeno mesto izda uradno postavljen zdravnik. Dražbe. V Ljubljani: Pohištvena in kuhinjska oprava Ljud. G r o e t s c h 1 a , lekarnarja v Ljubljani (525 gld 80 kr.), dnč 6. in 20. marca. — Zemljišča (880 gld.) P. Kozlevčarja v Duleh št 6. dnč 4. marca in 5. aprila. — Posestvo Jerneja Strumblja na Igu (4485 gld). dne 8. marca in 8. aprila — Štef. J a v i č a stroj za izdelovanje zobotrebcev (200 «ld ) dne 6. in 20. marca dopoldne v skladišču H. Geltnerja, v Kolodvorskih ulicah. V Logatcu: Ant. Obreze posestvo (10 755 gld.) v Bezuljaku dne ld. marca in 15. aprila — .lak. Mivca posestvo (2835 gld.) v Selcah dne 11. marca in 13. aprila. — Polovica zemljišča (13.0J7 gold., ozir. 6503 gld. 50 kr.) Jak. Gasparija iz Sevščeka dne 18. marca in 20. aprila. — Zemljišče (1560 gold.) Greg. G o s t i š e iz Gorenja Vasi dne 18. maroa in 20. aprila. — Posestvo Pr. L e k a n a iz Pet-kovoa s pritiklinami (3360 gld. in 225 gld.) dne 18. marca in 20. aprila. — Zemljišče (1471 gold. 60 kr) J. Petriča iz Dolenje Vasi dne 18. marca in 20. aprila. V Vipavi: Zemljišče (3106 gld.) Janeza L o žeja iz Poddrage dne 14. marca in 14. aprila. V Z a t i č i n i: Zomljišče (1500 gld.) Mart. K a s t e 1 i e a dne 16. marca in 20. aprila. V Ribnici: Zemljišče (1908 gld ) Ivana N o s a n a iz Nemške Vasi dne 24. marca in 25. aprila. Na Krškem: Zemljišče (147 gold. 20 kr.) Alojzija Mrgole ta v Dedinjem Dolu dne 15. marca in 15, aprila. Depoziti. Pri okr. sodišču v Logatcu so shranjeni nad 30 let nastopni depoziti: Za Marijo Tekavc iz Otonic 48 gj. 29'/» kr. Jak. Stražišarja iz Kožljeka 2 gold. 38 krajo,, Nežo Sernu iz Mahneti 46 kr. — Ako se dotičniki, kojim pristoji pravo do te ostaline, ne priglase tekom 1 leta. 6 tednov in 3 dnij v Logatcu, zapadejo napominane svote drž. blagajni. Izbris tvrdke. Pri deželn. kot trgovinskem sodišču v Ljubljani tvrdke: „F e r d i nand Plautz," trgovina s špecerijskim blagom v Ljubljani, in Marija Plautz, kot imeteljica te tvrdke. Podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup prireja lekarnlčar Julij Herbabny na Dunajl. Ta že 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje pri/.nani in priporočani prani sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo jači in krepi. Železo, Ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narajenje kostlj. Cena steklenici Her-babnyjevega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr, več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.) scHUT^^A^rtfc > Svarimo pred po- i i i ml k'» «»« naredbami, ki se pojavlja « pod jednakimi ali podobnimi imeni, a so vendar posvoji sestavi in svojem učinku popolnoma različne od naš ga origi-nalnega 22 let obstoječega pod-jjttkius HiRBABNv wiENfcy fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj se torej vselej izredno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da je zraven stoječa oblastveno protokolirana varstvena znamka na vsaki steklenici in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z drnzimi pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 473 20-11 83 6-6 Osrednja razpošiijalnica za provincije: na Dunaju, lekarna „znr Barmherzigkelt" JULIJA HEB.BAB-NY-Ja, Neubau Kalserstrasse 76. Prodajajo ga gospodje lekarniearji: V Ljubljani J, Svoboda, Gab. Piccoli, Ubald pl. Trnkoczy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-schmied, Bauinbachovi dediči; na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Schindler. Ant. Mizzam, lekarničar. P. Prrdam. M. Mizzam, drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (Gmiind): E. Miiller; v Celovcu: W. Thurnw*ld. P. Birnbacher, J. Ko-metter, A. Egger v Noveminestu: A. pl Sladovicz; v Št. Vidu: A. Reichel; na Trbi/u ; A. Siegl; v Trstu: E Zanetti. A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P Prendini, M. Ravasini; v Beljaku. P. Scholz. dr. E. Kumpf; v Črnomlji: J. Blažek ; v Velikovcu: J. Jobst; v VVolfsbergu : J. Huth. na Dunajski cesti štev. 15 (v MedJ^tovi hlSi) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, divane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 36 (30—5) IS Nnjiiiije ceno E! Maske obrti, TEtt SXt ■ v F y Prečastiti duhovščini in si. občinstvu usojam fjj se podpisani vljudno javljati, da sem otvoril jg j t Ljubljani, v Šclcnburgovi ulici št. 1 fjj kso)*ftki ob®l \ ter se priporočam v blagohotna mnoga naročila. Imam v zalogi vsakovrstno trpežno blago, ter izdeljujem obleko_ po_ najnovejšem ali m A sploh poljubnem kroju po najnižji ceni Velespoštovanjem Franc Železni/car, 126 (6-1) krojač, rji 126 (O-l) reru/uv, ry"1 LJubljani, Šeleriburgove ulice št. Dobiva se y zalogi „Sendbote": Dunaj. XVIII., Welnh»u«. Mijanffi spomin na papežev jubilej. Papeža Leona veriiioe z jubilejiko svetinjo in križem, pozlačene, ki se nosijo lahko kot moške srne verižice ali ženske vratne verižice (oollier). Svetinja ima podobo Nj. svetosti Leona XIII. z jubilejskim napisom; na zadnji strani podobo sv. Jožefa, varuha katoliške cerkve. Cena s poštno pošiljatvijo proti gotovini je za moiko verižico 1 gld., za žensko verižico 1 gld. 20 kr. Jubllejaka svetinja sama 20 kr. (Kaki morebitni dobiček dobi zaklad za zidanje cerkve sv. Jožefa.) Naročnina na mesečnik „Sendbote d. hI. ioseph" i 95 kr. ......Heil. Familie" k 30 kr. (Če se jih vež vzame, ceneje.) (119 3—1) i. mmmmm knjigarnar v Ljubljani ima na prodajo in priporoča v nakupovanje: Festschrift zum goldenen Bischofsjubilaum Papst Leo XIII. z mnogimi podobami v treh izdajah po 18, 36 in 60 kr. Po pošti 20, 39 in 60 kr. Wiel, Tisoh ftir Magenkranke, gl. 2'—, po pošti gl. 215. - „ „ Fettleibige, gl. 2—, po posti gl. 216. Kleidermaohen, das, zum Selbstunterricht, gld. 1-50, po pošti gld. 165. 115 (3-3) Siebzehner Begimentsmarsoh, za glasovir, 2rožno, 60 kr. 4ročno 75 kr. Rnsslsohe Lleder, v. Nadina Slavjanskij, za glasovir, gl. 1-20. Poldini, Jnnggesellen - Karsoh, za glasovir, 75 kr. Mešiček, Veneo slovenskih pesmi, za citre, 70 kr. Sargove slycerillske speci jalitete. Od kar jih je izumil in uvel F. A. Sarfl, rabijo jih Nje velečastva cesarica in drugi člani Najvišje cesarske hiše in mnoge tuje knežje rodbine. Priporočajo je prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, dvo iii svetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zdravnika za zobe Thomas na Dunaju, Meister v Gothi itd. Glycerinovo milo v papivji, kapicah, blanjicah in škatljicah. — Medno glycerinsVo milo v lepenki. — Tekoče glycerinsko milo v fiaki/nih. — Toiletno karbolno glycerinsko milo. — Eucalyptus glycerinsko milo. — 6lycoblastol (sredstvo za pospeševanje rasti las). — Chininsko-glycerinska pomada. — Glycerinska creme. — Toiletni glycerin — Lysol-milo in toafelno Lysol-glicerin milo. Mlečno milo itd. itd. (539) 11—3 II (IhO^T zdravstvenooblastveno pre-* 5 skušena zobi.a creme. F. A. Sarg-a sin & comp., c. in kr. dvorni zalagatelji na Dunaju. Dobiva se v vseh lekurnuh in parfuinerijah. Zlata kolajna, Bruselj 1892. Najboljšo sredstvo za katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje, je tiltnra za želodec, katero pripravlja Gabrijel PICC0L1, lekar pri „angelju'' v Ljubljani na dunajski 5 12-2 cesti Cena 1 stekl. 10 iiotccv. MUII-I*™ (D - 60-10 .1 il|i—| j lil j Izdelovatelj razpošilja to tink-iilllILiiP turo v zabojčkih po 12 stekleni« in več. Zabojuek z 12 steklenic stane gld. 1-36; s 24 gld. 2 60 ; s 36 gld. 3'84 ; s 44 gld. 4-26; 55 steklenic tehta 5 kg s poštno težo in velja gld. 5-26 ; 110 stekl. gld. 10-30. Poštnino plača vedno naročniK. I Cena gld. 1-85 sko-edrom 3 gld. s ci-1 fernico svetečo se po noči, 40 kr. več. — 6 komadov unijskih budil poštnine prosto na , vsako poštno postajo gld. 10-50. lVTn VOSt ^ kasetna oblika, ni- illVfUali kelno okrovje pozlačeno, [bogato cizelovano, skoro 28 cm. visoko, ura budilnica z bitjem '/, in '/» ure, cena • gld. 7-—, brez bitja gld. 51—. — Ku-kučna ura, bitje '/* in '/i ure, 50 cm. dolgosti, izrezljana omarica, koščeno kazalo in številke,cena 7 gld. Kukovica, prepelica in repetiranje, dolgost skoro 1 m., bogato zrezljano gld. 18 50. Kovinska trpežna remontoir ura za gospode odkrita, masivne novosrtbrno okrovje 4 gld., z dvojim okrovom 6 gld. Zakonski prBtani, 14karatni, po 4 gld . močni 5 gld. komad. 43 10—1 EMIL MAYR, Dunaj, I., Schottenring 33. Tovarniški ceniki zastonj. l'se proti dveletnemu jamstvu.' je ozdravljiva in sicer tako, da se več ne povrača; na tisoče jih dokazuje ta čudovit vspeb znanostij. Obširna poročila z marko za odgovor naj se pošiljajo: »Office Sanitas", Pariš 30. Faubourg Montmartre. 62 6-4 Teodor Slabanja, srebrar v Oorioi (Gorz), ulica Morelli št. 17, se priporoča prečait. duhovščini za napravo oerkvenlh posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Uustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto. 3 36-6 p .; - — Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po nizfcej ceni. Lekarna Trnkoczy-jeva, Dunaj, V. M M > I ti Q cd > a> "T® fr o 'O M S H d a t* d M o> (J grenki konjak, okusno in najboljše sredstvo za želodec. I steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld. prodaja Ubald pl. Trnkoczy, lekarnar v Ljubljani. Prodajalci na drobno dobe rabat. P (D K P •i c p H ►i & o< o H d. O <1 p o C Lekarna Trnkoczy-jeva v Gradcu. Otročji vozički jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5-50, 6'—, 7"— 8'—, 9-—, 10"— in višje po vsaki ceni do 20 gld Anton Obreza, tapecirnr, v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. SHT~ Najcenejši kraj /.a nakupovanje otročjih vozičkov, ^mm 537 50—16 Vabilo l XI. rednemu občnemu zboru Jitstoi posojilnice liliesle okolice" ? Ljliani kateri bode dne 5. marca 180!J ob 10. dopoldne v zadružni pisarni, Marije Terezije cesta 1. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. 4. Volitev ravnateljskega odbora in sicer: a) ravnatelja, h) blagajnika, c) kontrolorja in d) dveh namestnikov, e) volitev treh članov v nadzorstveni odbor. 6. Predlogi društvenikov. — K polnožtevilnej udeležbi vabi čast. deležnike najuljudneje Ravnateljski odbor. Velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom priporočam podpisana svojo izborno zalogo mnogovrstnega blagu za vsakorsno Mr emM^emo ofelefeoj dalje krasno in trpežno izdelane mašne plašče, pluvijale, dalmatike, bandera, zastave, baldahine in banderžke. Razno blago za cerkveno perilo istotako že izgotovljeno, kakor: albe, koretlje, korporale in raznovrstne rntioe imam vedno v veliki izberi v zalogi. Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo in pronovljenje starega oerkvenega orodja. V zalogi imam tudi pasarske eerkvene izdelke, na pr.: mouštruiice, svetiliiice, križe, kelilic, Hvečiiike, lestence itd. ter izvršim naročila pošteno, točno in po primerno nizkej ceni. Velespoštovanjem Ana Hofbauer 125 (12—li v Ljubljani. Aktiva B ■ ■■ «* Xm. za leto 1892. Pasiva 1. Gotovina ▼ blagajni sklepom leta 1892 ....... 2. Posojila in sicer: a)protiintabulaciji 106897'— Sproti menicam . 48009-— c) proti menicam in zastav, pismu . 28170-— 3. Denarji nalož. pri den. zavodih 4. Inventar po 10 % odbitku za obrabljenje...... 5. Zaostale obresti..... 6. Neporavnani prehodni znesek gld. 10635 178076 18122 164 3186 147 210332|49| 1. Glavni deleži (100 i 100 gl.) 2. Opravilni deleži (191 k 5 gl., 226 & 1 gl.)...... 3. Keservni fond glavnih deležev 4. Posebni reservni fond . . . 5. Hranilne vloge..... 6. Kapitalizovane obresti hranilnih vlog....... 7. Dividenda glavnih deležev . 8. Za leto 1893 naprej plačane obresti posojil..... 9. Dobiček........ gld 10000 1181 6955 2986 178881 6662 12 1332 2321 210332 kr. 49 Nadzorstvo >Kmetsl;e posojilnice ljubljauske okolice« je pregledalo in primerjalo letne račune za 1893 leto in naznanja, da so pregledani letni računi in bilanca razpoloženi ■v zadružnej pisarni, kakor to zahteva §. 30., al. 4. društvenih pravil. Ljubljana, dnč 24 februvarja 1893. T. Ogorclec, dr. Josip VoSnjak, Ivan Rode.| Ravnateljski odbor: J123 (3—1) Janez Knez, V. Jenko, Oton Raj r, dr. Jos. Stare,JJ. Vrhovnlk. I t iz zlata, srebra ali druge kovine M po uzorclh ali lastnem načrtu JLT Izvršeno blago poilje dobro, varno -----zavito peštnine prosto. 2a o2-7 N izdelovatelj cerkvenega orodja v Ljubljani, Poljanska cesta 8 (poleg Alojzljevlšča) se priporoča prečastiti duhovš ini, slav. cerkvenim predstojnistvoui in cerkvenim dobrotnikom v najnatančnejše in točno iid-lovanje vsakovrstne! Hi-Iin.on , m»A IIUM . BijJUUI.i.c .. IUUK,J> v H IV. zvezek: OVESTI AIDREJ KALAN je izšel ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr. v „Katoliški Bukvami" in „Katol. Tiskarni" v Ljubljani. Dobi se tudi še III. in II. zvezek.'** ^,—^- - - - -r ni» -- -r Dni 26. februvarija. l'apira» rent« 5%, Iti % davku . . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . . Zlata renta K%, davka prosta..... Papirna renta 6%, davka prosta . . . . Akcije avstro-ogerske banke, 000 gld. . . Kred tne akcije, 160 gld........ London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)....... CMaiakS. Oekini , . . Nemških maVk lM.. 15 Icr. 90 ; S5 „ 50 „ 50 . 39 64', 69 . *2\,. Dni 24. februvarfja. Ogerska zlata renta 4*.......115 gld. 95 kr. Ogersjta papirna renta a%, ..... . — . — -4* državne srečke 1. 1854., 250 gl » l.mhliaii. Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kathreiner-jeva Kneipp-a sladna kava z okusom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno plodnost, da se škodljivemu vživanju namesane iili s surogati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okusnejio, pri tem pa Sh zdravejšo in redllnejšo kavo. — Neprekosljiva kot dodaja navadni kavi. — Pona- redeb se skrbno Izogibaj. — '/» kilo 25 kr. — Dobiva se povsod. Pristno samo v & In zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko. SiT^IT&^a. PriPr08ta ^ »na- izvršetia v vseh Leop. Tratniku ^J^Om »» W ) slogih, dobi in naroča se pri v LJubljani, sv. Petra cesta 27. 26752-45 O a I. a j M k n borza.8m | Šubičeva delavnica | »JS 25 Hi ^ obstoječa &e od l. 184o, priporoča se nljudm prečast. duhovščini za obilne, naročbe. S. 124 9-1 Valentin Subic, p o d o bar, v Poljannli pri SŠlcoiji Loki. ^ ? SLAVIJA vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavaruje človeško življenje po vseh kombinacijah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Členi banke .Slavjje* imajo brez posebnega prlplačila pravico do dividende katera je doslej fznažala po IO°/0, 20°/0-25°/0 in jednO leto cel6 48°/0. Za škode izplačala jt» doslej banka „Slavija" čez dvajset milijonov gbldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih rnore se meriti z T^ako drugo zavarovalnico. Kako koMstno in potrebno .ie £avar6'iatije življenja, dokazujejo naslednje pri iti e r e : 1. Miha Dolničar iz Št. Vida nad Ljubljano zavaroval se je dne J5. oktobra 1873 in je umrl dne 11. avgusta 1874. Uplačal je 30 gld. 60 kr.-, dediči njegovi pa so prejeli od banke „Slavije" lOOO gld. 2. Josip Zanoskar, deželni ofieijal v Ljubljani, zavaroval se je dne 10. aprila 1874. Do svoje smrti dni 22. februvarija 1876 uplačal je 125 gld. 28 kr., banka „Slavijau pa je dedičem njegovim izplačala lOOO gld. 3. Henrik grof Wurmbrand o Konjicah zavaroval se je dne 15. marca 1875 ter je do svoje smrti dne 15. marca 1877 uplačal 1188 gld.-, dediči njegovi pa sn od banke „ Slavij e" prejeli 6000 gld. 4. Anton Ah -iitj župnik v Begunjah, zavaroval se je dni 1. avg. 1870. Po smrli njegoet, dne 17. julija 1881, izplačala je banka „Slavija" kapilal lOOO gld., d ti s i je bilo uplačane zavarovalnine le 364 gld. 98 kr. 5. Janez Verbič, načelnik postaje na ]\"l;eku. zavaroval se je dne 5. aprilu 1S78; umrl pa je dne 25. novembra 1883. V tej dobi uplačal je 1~4 gld. 96 kr.; banka „Slavijau pa je izplačala dedičem njegovim lOOO gld. .... , 6. Luka Šabec. trgovec iti posestnik r St. Letru na Notranjskem, zavaroval se je dne 30. januvarija 1882 za 1900, gldr Do svoje mrli dne 17. junija 1884 uplačal je 215 gld. 52 kr. iti banka „Slavija1' izplačala je rodbini njegovi ves zavarovani kapital ^ 7. Dr. Ivan Pitamie, odvetnik v Postojini, zavaroval se je dne 10. novembra 1882. Do svoje smrti dne 9. oktobra 1891 uplačal je 3159 gld.; banka „Slavija" pa je dedičem njegovim izplačala 6000 gld. 8. Simon Matejčič. župnik v Starem Pazinu, zavaroval se je dni 10. januvarija 1892 in je umrl že dni 25. februvarija istega leta. Dasi je uplačal le 7 gld. 49 kr., izplačala je banka „Slavijd" njegovim dedičem lOOO gld. 9. Petar Bogovič. župrik v Lunu na otqku> BfibUj zavaroval je dni 15. maja 1889 svojim trem nečakinjam, Mitih, Brm in Andjeliji Miletičevim po 500 gld. dote. Na to zavarovanje uplačal je do svoje smrti dni 28. februvarija 1891 168 gld. 88 kr.; banka „Slavijau pa bode vsake.j imenovanih deklic, ko doživi 18. leto, izplačala 500 gld., tedaj vsem trem idOO gtit. 10. Josip Pevko, učitelj v Smihelu pri Žužemberku, zavaroval je svojemu sinčku Josipu lOOO gld. dote. Do svoje smrti uplačal je 25 gld. 53 kr.-, banka vSlavijau pa bode sinu njegovemu, ko doseže 20. leto svoje starosti, izplačala lOOO gld. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno generalni zastop banke »Slavij e" v X^jiiX>ljaiii 120 25-1 v lastni hiši, Gospodske ulice it. 12. ki- - goldinarjev stane pri meni eden modro« na peresih (Federiriittratz.). Ti modreci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakreneua drata. so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim ilboiu pro-obl«5eni ter pri najte/.ji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. Hri naročilih z dežele naznani naj s vselej natančna mera postelje v notranji luM. — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimniee. slam-niee itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. Ta domača, narodna tvrdka bodi pre«"»4. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žlmnio, garnitur, dlvanov, stolov, preprog1, zagrlnjal in vsega v tapetniško obrt »padajočega dela Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, nizke cene. 536 50 -16