PoAimna nleftana * fotovfal
Leto LXi
V Ljubljani, v sredo 13. decembra 1933
Stev.283 a
Cena f 50 Din
Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9t> Din. za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je t Kopitarjevi ul. 6/111

Ček račun. Ljub* i lana št. lOtnd is 10.149 za mserate; Sarajevo štv 7">b3. Zagreb štv. 39.011, Praga-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva b. telefou 2992
Telefoni arrdnlštva: dnevna služba 209* — nočna 299«, 2994 in 209*
Izhaja vsak dan zjutraj. razen ponedeljka in dneva po praznika
Karteli
Eno najbolj znanib organizacijskih form v modernem gospodarskem življenju predstav. Ijajo danes karteli. Pa suj se tudi zanje in proti njim bije povsod boj, ki zanima vs0 široko javnost brez ozira na stunove in direktne zveze s karteli samimi. Na eni strani zagovarjajo podjetniki kartele kot primemo organizacijo industrije, na drugi strani pu so predvsem konzumenti predmetov, ki se izdelujejo v tvornicah kartelov, hudi nasprotniki kurtelov, kar je razumljivo. Tudi v predvojni Avstriji je vprašanje kartelov razburjalo parlamente in javnost, po vojni pa se je ta boj v eni ali drugi obliki nadaljeval in tudi pri nas se vedno bolj pojavljajo glasovi proti kartelom, ki so dosegli vsaj to, da je nujKivedan poseben zakon o kur-telin, katerega sedaj že pričakuje naša javnost.
Da se odstranijo nesporazumi, ki nastajajo pri vprašanju kartelov, bodi povedano, da je kartel po definiciji Liefmanna zveza podjetnikov, (ki pa ostanejo samostojni podjetniki industrija,) ki ima namen monopolistično izkoriščati trg ali z drugimi besedami, da skuša s skupno akcijo doseči gotov gospodarski rezultat V nasprotju s karteli imamo truste, ki so pu žc združitev cele vrste podjetij v enotno podjetje. Koncerni so pa združitev podjetij, ki pa ostanejo pravno samostojna, v enoto, kjer je tehnično vodstvo produkcije povsod isto, ravnotako tudi trgovsko ter finančno vodstvo.
Namen kartelov ^e obvladnnje trga. To se da doseči s sporazumi včlanjenih podjetij glede prodaje, produkcije cen, plačilnih pogojev, razdelitve kroga konzumentov itd. Najbolj občutni so zu narodno gospodarstvo oni karteli, ki določajo cene in proti tem karteloin gre vsa borba ne samo neposrednih konzumentov predmetov, ki jih izdelujejo karlelirtina podjetja, ampak tudi vse javnosti. Kajti posebno v časih krize postaja regulacija cen neznosna, ker drži cene visoko, dočim opažamo povsod drugod padanje cen in s tem se tudi veča delež karteliranih |>odjetij na socialnem produktu na škodo drugih podjetij in stanov, ki nimujo moči vzdržati svoje cene ob splošnem padcu cen na nivoju, ki bi omogočal znatne dobičke.
Podjetniki, ki so včlanjeni v kartelih, po-vdarjajo, du imajo karteli to dobro stran, da skušajo zagotoviti stalnost v cenah in produkciji tudi v časih slabe konjunkture in da tako skrbe za preprečevanje kriz. Opaziti je res sicer, da v dobrih časih karteli preprečujejo dvig produkcije, ki bi lahko postal prevelik in bi spravil gospodarsko življenje iz ravnotežja, tjfcf<Wv časih krize ta argumentacija odpoveduje, ker takrat preveč bremene gospodarstvo cene kartelov, ki ostajajo tudi v dobi krize tako stalno visoke, da zagotove rentabititeto tudi slabejšim podjetjem. K temu bi dodali še en razlog, ki govori proti koristnosti visokih cen. Industrijska produkcija je že tako organizirana, da ceni nemški 711 vod za proučevunje konjunkture v Berlinu karteliiano industrijsko produkcijo 1111 polovico vse industrijske produkcije v Nemčiji. Toda vkljub politiki stabilnih cen jc prišlo do velike industrijske krize, ki jo doživlja danes ves svet.
t/, dejstva, da v časih krize karteli ne pri-lagode svojih cen ostalim cenam, sledi, da je treba najti način, kako prilagoditi poslovanje kartelov, ki zasledujejo izključno samo renta-bilitetne cilje, ostalemu gospodarskemu življenju. Du se prepreči izkoriščevalna politika kartelov. je v celi vrsti držav posegla vmes zakonodaja, ki omejuje delovanje kartelov v tej ali oni obliki. Danes imamo kartelne zakone že v tehle državah: Nemčija, Norveška, Združene države severnoameriške, Argentina, Madjarska, Avstrija, Kanada, Nova Zelandija, Poljska in v najnovejšem času češkoslovaška. V ostalih državah ni posebnih zakonov in odredb o kartelih, ampak se pri njih vporabljajo samo splošna določilu drugih veljavnih zakonov.
Predvsem morajo karteli v državah, kjer so posebni kartelni zakoni, biti registrirani pri oblasteh ali pri |M>sebnem uradu. Ta urad izvršuje v okviru zakona nadzorstvo nad karteli. Nekod pravijo, da tak urud, ki samo izvršuje kontrolo, ue zadostuje vsem zahtevam. Kajti (i&nes je možnost kontrole javnosti majhna, da bi lahko pritisnila na kartele v smislu vpošte-vunja potreb ostalega gosjKidarstva. Zato se vedno bolj pojavlja zahteva, naj država ne kontrolira samo kartelov, ampak tudi poseže \ njih jtoslovanje, ko se pokaže za to potreba. To je danes, ko država posega v vse gospodarske odnošaje, posebno v nekaterih državah, ter j iii ureja v smislu celokupnosti in njenih interesov, tudi razumljivo. Seveda pa državna oblast ne sme biti v preozkih stikih s kapitalom al, pu ga tretirati preveč prizanesljivo. Le neodvisni faktorji lahko pravilno usmerjajo tok gospodarstva, da ne bi trpeli upravičeni interesi posameznih stanov. Posebno |>ozornost zaslužijo in so poglavje za se mednarodni karteli.
Tudi v naši državi je cela vrsta kartelov, katerih poslovanje pozna tudi že široka javnost in ni čuda, če se vedno bolj čujejo glasovi, da se naj delovanje kartelov regulira. Vpoštevatj moramo še dejstvo, dn je v naši agrarni državi v neinali meri vzrok krize kmetskepa stanu tudi prevelika razlika v cenah med industrijskimi izdelki ter kmetijskimi proizvodi. Visoke rene industrijskih izdelkov so v neniali meri sicer res tudi plod carinske zaščite, nadalje sploh davčnega sistema, ki omogoča dalekosež-nejso prevnlitev stroškov v obliki višjih cen nu konzumenta. Vendar pa bi se gotovo izkazalo, da bi se nekateri industrijski izdelki lahko pocenili, če bi bilo delovanje kartelov omejeno.
3ie zdavnaj je premagano načelno popolne tekmovalne svobode v gospodarskem življenju, ki ni več vporahno tudi za kapitaliste ne. > novi dobi močnih gospodarskih organizacij so nastali karteli ter druge organizacije, ki so izraz visokorazvitega kapitalističnega gospodarstva. Vodu vse te organizacije se morajo podrediti višjim ciljem. Ne sme jim biti edino načelo: čimvečji dobiček. Njih delovanje mora biti v ikludu z ostalim gospodarskim delom v državi, da sc ne ustvarjajo prevelike socialne razlike, ki bi lahko izzvale upravičeno negodovanje šibkejših ter pomoči potrebnih slojev.
Evropa gradi trdnjavski zid za obrambo miru


Franciia se hoče preko Nemčije in Italije povezati z vsem evropskim vzhodom, da podere vse razdiralne naklepe revizionistov, hi jih vodi Italija
V včerajšnji prvi izdaji »Slovenca« smo poročali iz Pariza, da namerava francoski zunanji minister Paul Boncour v januarju prihodnjega leta prepotovati ves evropski vzhod (tudi Jugoslavijo), da »mobilizira francoske zaveznike«. Kot ilustracijo k temu poročilu pri-občujemo naslednje pismo, ki smo ga sprejeli iz Pariza in ki odpira zanimive poglede v za-kulisje zunanje politike.
Pariz, 9. decembra 1933. Pred enim letom je Mussolini zanesel prvič v Evropo debato o reviziji mirovnih pogodb. Višek je dosegla njegova akcija, ko se mu je posrečilo, da je privlekel tudi francosko zunanje ministrstvo v svoje mreže in pripravil menda najbolj naivnega francoskega zunanjega ministra zadnjih 30 let g. Paul-Boncourja do tega, da je dne 16. junija dovolil svojemu rimskemu poslaniku de Jouvenelu, da v družbi angleškega, nemškega in italijanskega zastopnika podpiše »pakt o sodelovanju štirih velesil«. Ves evropski vzhod od Baltika do Sredozemlja je drhte! od razburjenja in rotil Boncourja, naj ne stori tega greha, a vse je bilo zaman. Kot da bi hotel z zavezan;mi očmi v temno, viharno noč. Francoska vlada je sicer prilivala vode, ko se je streznila, a bilo je prepozno, načelo revizije ie bilo sprejeto v debato. Vsi nadaljni dogodki so le posledica tega greha storjenega v vroči junijski noči.
Od pakta štirih - do „obnove" Ženeve
Pakt štirih poleg Zveze narodov, ki je pakt ne samo štirih ampak vseh držav, nc more živeti, torej dol z Zvezo narodov! Nemčija najprej zaloputne vrata. Sedaj priha;a zopet Mussolini z novim načrtom, kako s« naj Zveza narodov »pre-osnuje« in izraža grožnjo, da jo bo sicer zapustil tudi on. In že slišimo zbor vseh zarolniških re-vizionističnih držav, ki pojejo slavospeve načrtu o »preosnovi Zveze narodov«: Nemčija, Madjarska, in kajpada tudi Anglija. Zvezo narodov je treba razbiti in jo »obnoviti« tako da bo postala poslušno orodje, 6 katerim nameravajo zarotniki razbiti
pozneje tudi mirovne pogodbe, ki so zaključile | svetovno vojno.
»Preosnovana" Zveza narodov
»Svet Zveze narodov, kot obstoja sedaj, se mora umakniti direktoriju velesil,« to je prva zahteva. »Način glasovanja, ki je dal protestu samo ene države moč, da prepreči pravnoveljavne sklepe, se mora spremeniti v toliko, da bo odslej odločevala nov^dna večina glasov v zboru Zveze narodov«, to je druga zahteva. »Namen Zveze narodov ni onemogočili razprav o me,ah, ampak njen namen je, spremeniti politično karto Evrope,« to jc tretja zahteva, »členi v paktu Zveze narodov, ki govorijo o kaznih proti napadalcu, morajo iz pakta izginiti,« to je zadnja zahteva italijanskega »obnovitvenega načrta«. Pakt Zveze narodov, ki je imel sprva nalogo, da čuva in brani miiovne pogodbe, bi odslej imel nalogo, da fib uniči.
Medtem ho je Paul-Boncour...
Tako katastrofalnega razvoja evropske politike na žalost Paul-Boncour ni videl, ko je podpisoval junija meseca tisti čudotvorni Mussolinijev pakt štirih. A slutili so ga zavezniki Franci,e na vzhodu. Slutila ga je najbolj jasno Poljska, ki jc prišla do azključka, da si ji ni treba delati več nikakih iluzij in da mora vzeti usodo svojih meja v svoje lastne reke. Slutila gn le Mala zveza, ki je protestirala in se slednj. rezignirala. da si bo poskrbela svoja lastna sredstva za obrambo svojega ozemlja. Slutil ga je Balkan, ki je pozabil na stare razprtije ter se začel zbirati pod novimi gesli sodelovanja, sporazuma in miru.
Mussolinijeva hudnica
Zdi se, da je Mu6solinijev predlog o »preosnovi Zveze narodov« bil tudi zadosti brutalen, da je zbudil tukajšnje zunanje ministrstvo in predvsem Paul-Boncourja iz spanja v goreči hiši, kajti naenkrat je bil pozvan v Pariz češkoslovaški zunanji minister Beneš »na razgovor« in naenkrat so se razširile po časopisju novice, da je Paul-Boncour sklenil podati se na dolgo potovanje po Evropi in pri tej priliki obiskati vse prestolice Male zveze,
Poljsko, baltske države In Sovjetsko Rusijo. To bi bilo na vsak način prvikrat v zgodovini, da aktivni francoski zunanji minister osebno gre na neke vrste agitacijsko potovanje k svojim zaveznikom in zato morajo vzroki, ki so dovedli do tako dalekosežnega sklepa, biti tudi neizmerno tehtni. Zaveznikom, ki
morajo vzroki, ki so dovedli do tako dalekosežnega
so izgubili nekaj iluzij — kdo bi jim zameril — in tudi nekaj zaupanja v zunanjo pomoč, je treba prinesti novih trdnih jamstev, ki bodo znova dvignila zaupanje v njihovo veliko prijateljstvo na zapada. Nato pa }e treba vse te zaveznike organizirati in med seboj povezati, da se bodo lahko postavili v bran vsakemu nadaljnemu razdiralnemu načrtu Italije, Nemčije in Anglije.
Mirovni čeiverokot
Če se Zveza narodov, ki je bila zaščitnica ma* lih in njihovih pravic, po zaslugah Italije, Nemčija in Anglije razbije, ali postane voditeljica revizio-nizma, potem mora že stati pripravljen nepremagljiv zid, izza katerega se bodo one države, ki so za nedotakljivost mirovnih pogodb, mogle uspešno braniti. In ta zid poide gradit Paul Boncour ob dvanajsti uri. Hvala Bogu, piše tukajšnji »EcSo de Pariš«, da vzhodne države niso bile tako lahko-mišljcne in da so se organizirate same, ko je Paul Boncour hodil še v Haljo, tako da še ni preveč zamujenega«. Naloga Francije bo, da odgovori r? italijanski udarec z vel:k'm ves evropski vzhod ob-segajočim obrambnim sistemom, ki bo postavil v službo miru Francijo in Sovjetsko Rus'jo ter vse tri močne politične skupine, ki se oslaniajo na obrobje Rusije: poljsko-baltiški blok, blok Ma:e zveze in balkanski blok.
Zveza narodov naj ostane to, kar ie. društvo enakopravnih držav in narodov za obrambo miru. ali pa naj se Evropa deli v tabore. Slepomišenj ni več dovoljeno. Francija in njeni zavezn'ki z vsem srcem želijo prvo, toda če bi po zaslugah drugih Zveza narodov poslala orodje za nove zglede, čc naj služi samo italiiansko-angleško-neniškim intrigam, potem bo Evropo presenetila trd'11 organizirana volja prijateljev miru in mirovnih pogodb v obliki velike zveze zapada z vzhodom.
R. M.
rt
Od Triglava do črnega morga"
Veseli slovanski jug
Drugi dan bivanja bolgarskega kraljevega para v Jugoslaviji
Na groba neznanega junaha
j va Veličanstva, je množica začeta vzklikati >2ive-li!< in iHuralt.
Belgrad, 12. dec. Dopoldne ob 9.30 so bili | Ob 12.05 je privozil na Oplenac avto s kra-zbrani na Avali vsi, ki so bili določeni, da bodo | ljema Aleksandrom in Borisom ter princem Ciri-
prisostvovali polaganju venca na grob Neznanegu	lom. Nj. Vel. kralj je peljal 9voja gosta v cerkev, junaka, ki ga bo položil bolgarski kralj Boris. Med | Adjutanta sta nesla venec v cerkev, tam ga je vzel navzočimi so bili predsednik vlade dr. Milan ! iz njunih rok kralj Boris in ga položil na grob
Srskič, minister vojske in mornarice, general Dra-	blagopokojnega kralja Petra Osvoboditelja. Venec
gomir Stojanovič. načelnik glavnega generalnega	je spleten iz prekrasnega prirodnega cvetja ter je
štaba general Milovanovič, admiral Priča, koman-	na njem velika bolgarska državna trobojnica, na dant Belgrada general Tomič, dvorne dame gdč. j njej pa začetnice kralja Borisa in kraljice Ivane
Čomakova, Petrova in ca. Dundjerska, maršal dvora general Dimitrijevič, bolgarski maršal dvora polkovnik Panžev, bolgarski vojaški odposlanec podpolkovnik Krajev, šef bolgarskega tiskovnega urada Todor Hristov in namestnik šefa centralnega presbiroja Teofil Djurovič. Bila je postroje-na tudi častna četa 19. polka z zaslavami in godbo ter pričakovala prihod Nj. Veličanstva.
Ob 10.15 so prispeli predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Nikola Mušanov, bolgarski l>oslanik na našem dvoru g. Kjuseivanov. zunanji minister g. .levtič. minister dvora g. An!ič. bolgarski svetnik Grujev, ravnatelj bolgarskih želez-nir inž. Boškov in prvi adjutant Nj. Vel. kralja geneml Ječmenič.
Ob 10.20 so prispeli suvereni v spremstvu dežurnih adjutantov gg. Veljkoviča 111 polkovnika Lu-kasa na Avalo. Poveljnik častne čete 18 polka ie podal Nj. Vel. poročilo. Po končani smotri je Nj. Vel. kralj Boris položil na grob neznanega junaka venec 7. bolsrarsko trobojnico. n«i kateri je bila krona 7. napisom: Boris lil Vsi prisotni so izkazali Neznanemu junaku tast 7. enominutnim molkom.
Nn rtrobn Petra Osvoboditelja
Po položitvi venca je Nj. Vel. kralj Aleksander razlagal Nj. Vel. kralju Borisu freske in ikono-staze, posebno dolgo sta se pa zadržala na galeriji Nemaničevih fresk. Nato sta oba vladarja stopila
v spodnji del cerkve, kjer so grobnice, in se nekaj časa tam zadržala.
Takoj po njihovem odhodu je prispel avlo s predsednikom bolgarske vlade Mušanovini in našim zun. ministrom Jevtičem. Ustavila sta se pred vhodom v Topolo, kjer ju je prebivalstvo prisrčno pozdravljalo ter je g. Mušanov izrazil željo, da bi se malo porazgovoril s prisotnimi meščani. Ta njegova gesla je napravila zelo lep in prijeten vtis ter so ga Šumadinci zelo prisrčno pozdravili. V takšnem razpoloženju je prispel g. Mušanov na Oplenac, kjer je izjavil novinarjem, da je zelo zadovoljen in srečen, obenem jih je pa prosil, naj zapišejo da so pri sprejemu v Topoli ljudje vzklikali »Živel!« in »IIura!o. G. Mušanov si je z g. Jevtičem v spremstvu upravnika kraljevega posestva na Oplencu, kapetana Jankoviča, dalj časa ogledoval cerkev in freske. Najbolj se je zanimal za srbskega kralja Dušana in za zastave iz Kara-gjorgjeve dobe, pod katerimi se je še Karagiorgje boril. Tudi ostali člani sprpmstva so si ogledali cerkev. Med njimi so bili gg. Boškov, ravnatelj bolgarskih železnic, tajnik Naumov. svetnik Oru-iev, bolgarski poslanik na našem dvoru Kjusoiva-nov in več častnikov.
Svet o dogodkih na Balkanu
Z Avale so Njihova Veličanstva nadaljevala pot proti Topoli. V vseh l.rajih do Topole so pri- j rejali Njihovim Veličanstvom silno prisrčen sprejem. Prva naselbina od \vale j<- Rnlja, kjer so bile vse hiše okrašene 7 zastavami. Prav tako v Mladenovcu. Vse mesto je bilo na nogah in pozdravljalo naš in bolgarski kraljevski par Po ulicah je bila zbrana šolska mladina in meščani, ki so vsi pozdravljali prihod suverenov 7, mahanjem rok. 7. zelen iem in 7. vzklikanjem »Živelir. Posebno prisrčen sprejem je bil prirejen v Topoli. Mesto jo bilo okrašeno 7. našimi in bolgarskimi zaslavami. Pred vhodom v Topolo |e «t«l slavolok in n« njem napis v bolunrsčini »Dobre došlk. nato oa v našem jeziku »Dobro nam došli-. Pred slavolokom se |e 7,bralo prebivalstvo s predsednikom občine g. Radovanom Popovlfem. dijnštvom
Pariz, 12 decembra. AA. Tukaišnji politični i krogi so zlasti zadovoljni s pokretom za zbližanje med Bolgarsko in Jugoslavijo. Taisio stran sedanjih dogodkov naglašajo tudi listi. Vsi izražajo želje, 1 nai hi ta pokret ohrodi' bogato sadove r.a mir na Balkanu in za čim tesnejše zbližanje med obema j bratskima narodoma.
Konec nadzorstva velesil
»Temps« priobčuje o sedanjem ohisku v Belgradu uvodnik. Pisec pripisuje belgrajskim dogodkom največjo važnost in zgodovinski pomen. Dalje opozarja na odziv, ki gn je sedanji obisk izzval lako med bolgarskim kakor med jugoslovanskim narodom in v časopisju obeh držav. Belgrad. ki želi pomiritev obeh narodov, se lahko raduje, da skušata oba naroda v času, ko vlada v Evropi popolni kaos in ko pretresajo ostali svet lako globoki dogodki, oprostiti se spon velikih narodov ki so po nekaki tradiciji vrSill nadzorstvo nad njima in da se skušata z lastnimi sredstvi organizirati in se ravarevati pred novimi katastrofami. Odklanjajoč mednarodne zaplete v Evropi mislita oba naroda predvsem na svoj« lastno zaSčito In na ustvaritev gesla .Balkan balkanskim narodom!«
in ura 1I11 i šivom ilh čelu. Ko so se uoiavila Njiho- I čitaU
Navdušenje v Soliti
Sofija, 12. decembra. AA. Kolikšno je zanimanje sofijske javnosti za obisk bolgarske kraljevske dvojice v Belgradu ie razvidno iz tega, da «0 bili kioski, kjer proda,ajo belgraske liste, uprav oblegani od občinstva, ki si je hotelo na ta način nabaviti naj podrobnejša poročila o sprejemu v Belgradu. Ponekod v m rali prve strani belgrajakih listo\ nalepiti nu kioske, da so iih mogle množice
Liubezen med dvema bratoma
Sofijski listi priobčujejo živahne komenlarje o obisku bolgarske kraljevske dvojice v Belgradu,
»Pobeda« prinaša na uvodnem mestu članek 1 naslovom »Nova doba na Balkanu«. Pisec navaja, kako se je začel razvijati dalekosežen pokret za ustvaritev bolgarsko-jugoslovanskega zbližanja Temu zbližanju naj pripomorejo tudi sedanlo svečanosti v Belgradu. Nato nadaljuje pisec: Te izrnze bratstva in ljubezni so sprejeli z največjim zadovoljstvom in radostjo v vseh krai'h slovanskega juga od Triglava do Sofije In Čmegn morja.
»Mir« objavlja članek pod naslovom »Sveča nosti« in pravi: Nj. Vel. kralj Boris in Nj. Vel Kra-ljica Ivana sta bila sprejeta v Belgradu na način ki mora razveseliti vsa bolgarska srca. To jc bi!r nekaj več. kakor navadni službeni sprejem I u je pokazala ljubezen med dvema bratskima nam doma, ki si drug drugemu stiskata roke. To bo koristilo iskrenemu zbližanju med Jugoslavijo i' Bolgarsko in ho velikega pomena za varnost oboi držav.
Radost v Romunki
Bukarešta. 12. decembra. A A. Uador poroča. Tukajšnji lisli tudi nanes naglašajo pomen bel grajskega vladarskega sestanka in ugotavljajo, da je ta sestanek napravil odličen vtis v inozemstvu. »Universul« pravi med drugim, da javnost vseh držav Male antante pozdravlja brlgrnjski obisl kralja Borisa, v katerem vidi nov korak do končnega sporazuma na Balkanu. Obisk kralja Borisi« meseca januarja v Bukarešti, nadaljuje list, bo vno vif, podčrtal željo Bolgarije, da sc sporazume s sosedi ta ureditev vseh visečih vprašanj, i
Uspeh komunistične revolucije
V Španiji: 165 mrtvih, 160 ranjenih
Pariz, 12. dec. Iz Madrida poročajo, da vlada
popolnoma obvlada položaj. Šele zdaj je mogoče preceniti, kako obsežno je bil zasnovan anarhistični upor; toda vlada mu je bila kos, ker je bila nanj pripravljena. Po prvih poročilih se je zdelo, da gre samo za komunistično vstajo, toda na delu so bili tudi najhujši ekstremisti. Ki jih špansko delavsko gibanje sploh pozna, to so sindikalisti. Tako se je n. pr.zgodilo, da v Barceloni komunisti niso v prvem trenutku niti sledili ukazu sindikalistične organizacije, naj stopijo v stavko. V mestih, kjer imajo moč socialisti, sploh ni izbruhnila stavka in ludi nemiri niso bili tako veliki.
S(raš?n alerilal na brzovlah
Anarhisti se niso ustavili pred nobenim sredstvom, ki naj bi pripomogel do uspeha njihovi akciji. Najstrašnejši zločin bi gotovo bil atentat ua brzi vlak Barcelona-Sevilia blizu Valencije, o katerem je javnost že zvedela. Podrobnosti so vprav strašne. Ko je brzi vlak prispel na neki most, je eksplodiral sredi mosta peklenski stroj, ki je vrgel vse vozove razen lokomotive čez most v reko. Strojnik je oslal živ, kurjača je ubilo. In z njim je našlo smrt še 20 polnikov. Strojnik je šel več milj peš do bližnje postaje, da bi obvestil svoje predstojnike o strašni nesreči. Ponesrečeni potniki so ostali štiri ure med razvalinami in vpili na pomoč. Eden izmed njih je znorel. Z vlakom niso mogli na pomoč ponesrečencem, ker so anarhisti odvili na nasprotni strani del tračnic
Anarhistična delavska zveza v Barceloni je proglasila v nedeljo stavko in po kratkem odporu so ji sledile tudi druge delavske organizacije. Spočetka so se celo komunisti upirali ukazu za stavko. V Sevilli obvladujejo položaj socialisti, ki niso sledili anarhistom. Prav tako so se socialisti tudi v Madridu uprli anarhističnemu ukazu, naj bi delavstvo stavkalo.
Angleški konzul v mestu Algiras je pozval an-
Sesfaneb v Koš*coh
ic vidno
t nasth
w v t
naraščajo Pregled osebnega in blagovnega prometa
gleške potnike, ki so si ogledovali mesto in okolico, naj tako zapustijo Španijo iu se vrnejo v Gibraltar. V Manresi je eksplodirala bomba v električni centrali in vse mesto je ostalo v temi. V Cadice so uporniki vrgli več bomb v vojašnico »Guardia Civib in zažgali več tramvajskih voz. Človeških žrtev k sreči ni. »Guardia Civil« se je postavila v bran in razgnala upornike. Cerkve niso trpele posebne škode. Pozneje so anarhisti vrgli več bomb proti oddelku civilnih stražnikov. V Villa Nueva de la Serena je policija šele po 24 urah premagala upornike, toda |x)veljnik in štirje vojaki so bili ubiti. V okolici Tevreula so anarhisti zasedli več vasi. Vas Valde-robels je ostala v njihovih rokah.
Bilanca zadnjih krvavih dni je strašna. Doslej so ugotovili, da je bilo 15 policijskih stražnikov ubitih in nad 30 ranjenih. Med stavkujočimi je bilo 50 mrtvih in okoli 130 ranjenih. Splošno sodijo, da je število mrtvih delavcev in anarhistov mnogo višje in da bo doseglo najmanj 150.
Nekateri vlaki so ostali kar na progi, ker so jih stavkajoči železničarji zapustili. Tako se je moral vlak Madrid-Sevilla ustaviti v Los Rosales.
Tuja legija prihaja iz Maroka
Madrid. 12. dec. b. Generalna stavka, ki jo jc proglasila revolucionarna zveza, se lahko smatra, da ie propadla. Štrajku so se pridružili zidarji, natakarji in šoterji, železničarji pa le v manjših skupi- ■ nah, V pokrajini Barceloni znaša število stavkujo- i čili samo 15%. V raznih središčih je prišlo v teku včerajšnjega dne do težkih spopadov. Čuje se, da je španska vlada sklenila, da pokliče iz Maroka tujo legijo, da s pomočjo nje vpostavi red, ker so se davi v Siragosi nadaljevale nove krvave bor- ; be. Oblasti so prijele več tisoč oseb. Kljub temu pa še ni mogoče podati prave slike o tej novi španski revoluciji in o njenem rezultatu, kajti vse telefonske naprave so deloma potrgane, deloma pa popolnoma uničene.
Beneš: „Mir s Cerkvijo radi Slovaške"
Praga, 12. dee. V katoliških krogih so postali pozorni ua Beneševe izjave v Košicah, ker zadevajo odnose katoličanov do države in razmerje med češkoslovaško državo in Vatikanom.
Mesto Košice je priredilo v čast zunanjemu ministru kosilo. Ministra je pozdravil župan in za njim se je oglasil k besedi škof dr. Carsky, ki je izpregovoril Uikole: »Pozdravljam vas, g. minister, kol enega izmed glavnih predstavnikov našega narodnega življenja na slovaškem vzhodu. Slovaški narod je bil podoben bolniku v smrtni agoniji, imel ni šol, ne tiska, ne prave narodne zavesti. Takrat je božja previdnost zbudila može, ki so vse žrtvovali za vstajenje Slovaške. Med temi ste bili tudi vi, gospod minister. Zato so vam Slovaki hvaležni. Kot duhovnik pozdravljam vas moža, ki je prepovedoval načela morale in elovefanstva duma in v svetu. To so načela pravičnosti zn male in velike, za posamezne, za narode in države. Kot škof cenim posebno vaše veliko razumevanje za pomen Cerkve t javnem in državnem življenju ter da sc vam je posrečilo v hudih razmerah doseči sporazum, ki jc dovedel do sklenitve inodusa vi-vendi. Bog naj blagoslovi vaša prizadevanja, da bi dosegla uspeh.«
Nato so govorili še predstavniki židovskih organizacij, kakor tudi predstavniki madjarske narodne manjšine. I>r. Beneš je najprej povedal, kako dober vtis je napravil nanj sprejem na Slovaškem in je nato obrnjen proti škofu Carskemu nadaljeval. Poudaril je, da si morajo Cehi in Slovaki pomagati med seboj kot bratje. Vzrok naših diplomatskih uspehov tiči v tem, da se pri pogajanjih vedno vživimo v medsebojno bol in medsebojne skrbi. Diplomacija ne obstoji v goljufiji,
kakor mnogi menijo, temveč politični uspehi slonijo samo na pravičnosti in človeški morali. Gle- | de modusa vivendi je minister dejal, da ho drža-vu vedno spoštovala verska čuvstva. »Mi smo skle- j niti moilus vivendi še s posebnim ozirom na slovaško Tprašanje. Rad bi, da bi besede škofa Carskega o sodelovanju vseli katoličanov slišali ne samo na Slovaškem, temveč po vsej republiki.
,,Stie( nima denarja za icjno pravi Masaryk
Krnkov, 12. dec. »lllustrovani Kurrier Corl-zienny< objavlja razgovor svojega praškega do- i nisnika s predsednikom češkoslovaške republike j Masarykom, ki je naglasil, d« ne vidi vojne v bodočnosti. Svet nima zn to denarja, je izjavit Masarvk. Vsa vprašanju se lahko rešujejo fuili brez vojne. Mnsnryk ne razume, zakaj naj hi vprašanje narodnih manjšin povzročilo vojno. To je sicer resno vprašanje, rosno zn ves svet, toda nova vojna bi zopet ustvarila samo nove narodne manjšine. Na vprašanje glede ogrožene demokracije je predsednik češkoslovaške republike odgovoril, da te nevarnosti ni. V posameznih primerih in v gotovih časih se je res demokracija poslužiln diktature, kakor tudi drugačnih ustavnih oblik, to pn je bilo potrebno v njeno obrambo. Tudi demokracija prehaja se- : daj .«kozi krizo, pa saj je kriza danes povsod ! in na vseh črtah, zakaj naj ne bi ne bila tudi ' v demokraciji. Tudi pri nas vlada nezadovoljstvo, ki jm je bolj gospodarskega, kakor j«i političnega značaja.
Mussolinija vleče Hitler!
Kaj išče Mussolinijev agent Savich v BerUnu
Ako zasledujemo železniški promet na Jugoslovanskih progah v zadnjih letih po posameznih
mesecih in ga primerjamo s prometom v prvi polovici letošnjega leta, tedaj opažamo, da se je začel promet narahlo dvigati in da so se tako n. pr. celokupni transportni dohodki v mesecu juliju t. 1. znatno dviguili.
Da nam bo slika jasnejša in da bomo mogli ugotoviti vzroke tega zboljšanja, je potrebno, da se ozremo na čisto dohodke naših železnic po posameznih prometih v zadnjih letih.
Potniški promet od januarja do vključno decembra leta 1930 Din 713,908.027.09, leta 1931 Din 063,167.447.97, leta 1032 Din 546,703.668.44; od januarja do vključno julija 1903 Din 286.086.834.50.
Iz tega jo razvidno, da so čisti dohodki iz potniškega prometa padli v letu 1931. za 7.1% napram letu 1180 in za 17.5% v letu 1932 napram letu 1931. Dočim so padli čisti dohodki v letu 1932 napram 1. 1930 skupno za 23.4%.
Prtljažni promet: od januarja do vključno december 1930 1. 30.139.967.43. 1931. 1. 24.650.471.32, 1,932. 1. 19,762. 310. 50, od januarja do vključno julij 1933. 1. Din 10.479.617.04.
Cisti dohodki prtljažnega prometa so padli v 1. 1931 za 18.2%, napram 1. 1900 in za 19.8% v 1. 193'2 napram 1. 1931; skupno so padli čisti dohodki iz prtljažnega prometa v 1. 1932 za 33% napram čistini dohodkom v 1. 1930.
V	blagovnem prometu so znašali čisti dohodki: od jan. do vključno dee. 1030 1. I,827.t2l6.357.58, mi. 1. 1,555.653.702.99, 1932. 1. 1,328.684.455.19, od januarja do vključno julij 1933. 1. 688,200.646.88.
V	blagovnem prometu so padli čisti dohodki v 1. 1931 zu 14.8% napram 1. 1930 in za 14.57Ž v 1. 1932 napram 1. 1931; skupno so tedaj padli čisti dohodki iz blagovnega prometa v zadnjih dveh letih za 27.2%.
Celokupni čisti prometni dohodki zadnjih treh let so tedaj znašali: od januarja do vključno decembra 1. 1930 Din 2.571.974.352.10, 1931. 1. Din 2,244.-171.122.28, 1932. 1. 1,895.590.464.13, od januarja do vključno julij 1933 1. Din 984.767.098.32.
Iz tega sledi, da so celokupni Čisti transportni dohodki v letu 1931 padli napram I. 1930 za 12.7%, v letu 1932 pa za 15.5% napram letu 1931. Skupno v zadnjih dveh letih pa so padli za 26.3%.
Iz tega pregledu pa bi nam ne bilo mogoče sklepati za poboljšanje prometa, ako ne bi primerjali dohodkov po posameznih mesecih v zadnjih 4 letih, ker nam za zadnje mesece tega leta dohodki šo niso znani.
Zato je potrebno vzeti za podlago n. pr. meseca junij in julij t. 1., v katerima mesecima zaznamujemo prvič v dobi ekonomske krize rahio zboljšanje.
Cisti dohodki blagovnega prometa t mosecn:
juniju 19,90 Din 143.263.725.79. juliju 150.489.684.3.8 juniju 1931 Din 134 783.958.59, juliju 131,32o.9?U 98, juniju 1932 Din 104,882.247.59. juliju 9i3.933.617 86. juniju 1933 Din 104,904.342.04. juliju 108.813.748.07.
Iz gornjega jc razvidno, da so padali v mesecu juniju čisli dohodki iz blagovnega prometa, vse do leta 1932, ter da se je začelo rahlo zboljšanje v mesecu juniju t. 1., to je za 0.07% napram juniju lanskega leta. Ta odstotek pa je j>oskočil v mesom juliju t. I. na 13.6% napram juliju 1. 1.
Poglejmo še čiste dohodke v teh dveh mesecih iz potniškega in prtljažnega prometa:
Potniški promet za mesece:
junij 1930 Di/i 63,4,87,421.96, julij	65.951.686.45,
junij 1931 Din 55,646.304.62. julij	65,767.571.63,
junij 1932 Din 44,21)1.978.22, julij	51,419.452.82,
junij 1933 Din 43,782.201.37, julij	49,458.077.97.
Prtljažni promet za mesece:
junij 1930 Din 3,456.298.55, julij	Din	3,009.440.90,
junij 1931 Din 3,045.936.32, julij	Din	2.584.230.—,
junij 1932 Din 2,030.173.30, julij	Din	2,870.322.35,
junij 1933 Din 2,073.737.—, julij	Din	2,147.613.94.
Ix gornjega je razvidno, da so padali v junije dohodki iz potniškega prometa od leta 1930 do vklj. 1933 v naslednjih odstotkih: —12.3%, —20%, —11.4%, kar pomenja znatno zaustavljenje krize, ko je železniška uprava uvedla celo vrsto sanacijskih mer za zboljšanje potniškega prometa.
V prtljažnem prometu izgleda odstotek padanja dohodkov od leta 1930—1933 v sledečih stopnjah za mesec junij —12.1%, —33%, 42%.
Vseukupni čisti dohodki iz različnih proitetov za mesec julij v zadnjih'štirih letih so bili:
Julij 1930 Din 219,450.871.73, julij 193i Din 199,677.786.61, julij 1932 Din 148,233.393.0fJ, julij 1933 Din 160,509.439.98.
Padanje, odnosno dviganje v mesecu .juliju cul leta 1930 do vključno 1933 izgleda v odstotkih --9%, —2!5.8%, +7.6%.
Vzroke dviganja čistih dohodkov n meseca julija t. 1. si moremo tolmačiti na dia načina: z uvedbo nove lokalne tarife, ki je stopila v veljavo 1. julija t. 1., b katero so se za goto'o blago povišale vozarine in pristojbine, ali pa z zboljšanjem občih gospodarskih pogojev naroda in s tem tudi s padanjem svetovne gospodarske <uize. V prvem slučaju bi si razlagali dejstva v zvšanju tarifov in s tem dohodkov, kljub gospodarski depresiji, ki vlada pri nas, poslednja pa s tem, da so se morali vsi trgovski sklepi, ki so bili narejeni že pred uvedbo nove tarife, vkljub povišanju iste, izvršiti — in da je ta pojav samo prehodnega značaja, v drugem slučaju pa bi želeli, da bi se obistinil.
n—g.
_______tk
Nove taksne znamke
Belgrad, 12. decembra. AA. Finančni minister je na podlagi člena 37 taksnega zakona odredil, da pridejo 1. januarja 1934 v promet taksne znamke novega izdanja z letnico 1933 in v vrednosti po 10 dinarjev, sedanja emisija taksnih znamk po 10 Din, se pa 1. januarja 1934 vzame iz prometa. Zamenjava starih taksnih znamk po 10 Din z novimi sa bo vršila 90 dni, to je od 1. januarja 1934 do vštetega 31. marca 1934.
Takse na reklame
Belgrad, 12. decembra. AA. Davčni oddelek
finančnega ministrstva je izdal pojasnilo finančnim direkcijam o plačilu taks za razne plakate in reklamne letake, če so nabiti na javnih krajih. Vsa objave, plakati in reklamni letaki so poidvrieni, če imajo po svoji vsebini značaj stalne reklam«, taksi iz tar. št. 8 točke 2 taksne tarife, to je nanj« se mora plačati taksa 40, 80 ali 150 Din na leto. Prazne deske, določene za nabijanje lepakov, objav in drugih reklam, niso podvržene taksi, pač pa vse reklame, ki so na teh deskah. Za vse reklame, izdelane na trdem materijalu in ki po svoji vsebini predstavljajo reklame stalnega značaja, se plača taksa prav tako po tar. št. 8 točka 2 takšne tarif«.
Obsojen uradnik
Belgrad, 12. dec. m. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem je bil danes obsojen ua leto dni robije in dveletno izgubo častnih pravic,'ifer/fta povračilo zneska 490.271.94, ki ga je utrpela država, Milivoje Milojevič, višji uradnik finančnega ministrstva, ki je izplačeval razne pokoj-« nine osebam, ki niso imefe pravilnih pooblastil in od katerih je za to prejemal visoke nagrade. Ostali uradniki pa so bili ojiroščeni. Državni pravduik je vložil proti razsodbi priziv.
Božični prazniki
Bolgrad, 12. decembra. A A. Na predlog prt-
I stojnih oddelkov prosvetnega ministrstva je prosvetni minister odredil, da bodo trajale božične počitnice na vseh srednjih in osnovnih šolah od 23. decembra do vštetega 9. januarja 1934. 1.
Utrinki.
Hitro živimo
Pariz, 12. dcc. Tukajšnji lisrti se splošno ne zanimajo posebno za pot italijanskega državnega pod-tajnika za zunanje zadeve Suvicha v Berlin. Vseka kor stavijo njegovo potovanje v zvezo z intenzivnimi diplomatskimi pogajanji, ki se vršijo te dni med pomembnejšimi prestolnicami evropskih držav. Suvicheva pot je v zvezi tudi z nedavnim obiskom komisarja za zunanje zadeve Litvinova v Rimu. Danes je že znano, da Mussolini ni imel posebne sreče pri Litvinovu. Njegovo posredovanje med Berlinom in Moskvo ni imelo zaželjenega uspeha.
Kolikor gre za italijansko zunanjo politiko v zadnjih dneh in posebno za najnovejši sunek Mus-solinijeve diplomacije proti Zvezi narodov, so tu mnenja, da Mussolini nima več stalne zunanjc-poli-tične linije in da je v zadnjem času začel hoditi po Hitlerjevih potih. Tako se v tej zvezi navaja znači-ten komentar berlinske »Deutsche Allgemeine Ztg.« k prihodu italijanskega državnika v Berlin. List pravi, da prihaja g. Suvich po nalogu italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija in prav zato ga bodo v Berlinu prisrčno sprejeli. Italijane jc izstop Nemčije iz Zveze narodov presenetil, toda danes hodijo ze po isti poti z Nemci. Seveda ne more nihče v Nemčiji odrekati Italijanom pravice, da vodijo lastno narodno politiko. Italija stoji na stališču, da se podonavsko vprašanje ne more rešiti brez njenega sodelovanja tn brez sodelovanja Nemčije. Prav radi tega ni Italijanom prav nič všeč avstrij-sko-neniški spor. Prav tako ne more biti Italija in-dilerentna nasproti odnosom Nemčije do Rusije.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« je s tem svojim komentarjem jasno začrtala delo in predmet razgovorov italijanskega državnika v Berlinu. Suvich bo s Hitlerjevimi ministri posredoval zopet med Dunajem in Berlinom, kakor se bo na drugi strani italijanski predstavnik zopet dotaknil vprašanja razmerja med Nemčijo in Rusijo.
Tu se navaja tudi komentar londonskega »Ob-serverja« izpod peresa njegovega ravnatelja Garvi-na glede najnovejših gest g. Mussolinija. Ciarviti je nekdaj podpiral nemško zunanjo politiko in zato je njegov komentar toliko pomembnejši. O. Garvin meni, da ni veliki fašistični svel oziroma Mussolini dobro premislil koraka, ki ga je napravil s tem, da je tako formalno jiostavil vprašanje preosnove Zveze narodov na dnevni red. To ni več samostojna politika, temveč Mussolini preočitno dere za Hitlcr-jfm. Vsekakor je s tem naredil slabe usluge Ilaliji, Evropi in miru. Gorostasno je zahtevati preosnovo Zveze narodov v kratkem času. kakor to dela Italija. Na vsak način ie Italija s sklepom fašističnega sveta
prizadela Zvezi narodov nepopravljivo škodo, toda na drugi strani ie tudi ubila pakt četvorice.
Londonski dopisniki pariških listov napovedujejo čedalje ostrejše komentarje v angleških listih proti drznim manirani, ki jih vpeljujejo tudi v zunanjo politiko diktatorji.
Francoska pogajanja z Nemci
Berlin, 12. dec.: b. Včerajšnji drugi obisk francoskega poslanika v Parizu Frmicoisa Ponceta pri Hitlerju, kakor tudi dejstvo, da je prišel v Berlin italijanski državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Suvich, sta povzročila v tukajšnjih političnih krogih precejšen optimizem. Naglaša se, da je dne 24. novembra, ko je Franoois Poncet prvič obiskal Hitlerja in včeraj, francoska vlada zahtevala zvezo z ostalimi državami. »Vossische z,oitung< pripisuje rse to vplivu Mussolinija, ki jo tako močan, da si t Parizu premišljajo iu nočejo zopet priti s svojim stereotipnim »nek, kakor doslej. ampak se bodo potrudili, da najdejo kakršenkoli odgovor. Mussolini je močan, ker jo zu njim Velika Britanija, razen tesa pa ima v rokah močno orožjo in to je grožnja z izstopom iz Zvezo narodov, loroj iz organizacijo, ki jo r Parizu tako zolo ljubijo. »Berliner Tagblatt« je že nekoliko bolj skeptičen, posebno glede na Veliko Britanijo ler piše, dn so t I^ondonu zopet trudijo, da bi šli na roko Nemčiji, da pa pri tem ne bi zaveli Fronrijo t njenih osnovnih zahtevali, ki jih jo v ostalem Anglija Todno priznavala kot upravičene. »Volkischer Beo-bachter* pozdravlja Suvlchev obisk, piše o prijateljskih odnosih med Italijo in Nemčijo ter prnvi: »Pomen tog« obiska jo tem vetji. kor bo Suvichn »prejel tako Hitler, knkor tndi državni predsednik j liimlenhure. s conier jo podana avtoritativna možnost proučitve vseh problemov, ki tičejo oho državi.
Hitler noče spomenihov
Berlin, 12. dec. c. Hitler je odredil, da te njemu na čast nc smejo, dokler je živ, postavljali nobeni spomeniki in nobene spominske plošče, ko-' likor pa jih je že postavljenih, se morajo takoj odstraniti.
Dunajska vrem. napoved: Mraz bo trajul dalje. Na [»osoriieznili krajih sneg.
Za*robškn vremenska napoved: Po veČini oblačno, v Primorja in v višjih gorskih krajih ?c Tki zjasnilo. Mraz bo še trajal, vendar pa bodo temperature nekoliko narasle v zanadnih krallh
Pogumni ameriiki letalec polkovnik Livdbergh
je ravnokar skupno s svoja ieno preletel južni Atlantik. Za 3200 km dolgo progo od Bathursla do Natala v Braziliji je rabil 15 ur. Ta polet vzbuja spomine na 2. majnika 1027, ko je isti Lindbergh v promenadni obleki in z malenkostnim provijan-iom oskrbljen prvi preletel severni Atlantik iz i\eiryorkn v Pariz. Kako silna razlika v javnem mnenju in v javnem vrednotenju obeh teh dveh poletov! Tedaj, to je pred šestimi leti, je ob nezaslišanem dogodku svel od presenečenja pridrtal sapo. Val silnega navdušenja je šel po vsem svetu. Danes pa novica, da je zopet kak letalec preletel Ocean, učinkuje le še kot nekaj prav vsakdanjega. Za vest, ki so jo pred nekaj leti lisli tiskati z debelimi črkami na prvih straneh, danes odmerijo le nekaj vrstic med drobnimi, dnevnimi novicami. Edino, nad čemer se moremo čudi/i, je lo, da je od takrat do danes preteklo komaj dobrih šest let. Silno hitro iivimo. Kar je bilo še ped nekaj le/i senzacija, ki je razburjala svel, je ie davno poslalo samo lilndui račun v glavi kakega podjetnika. Tudi Lindbergha so pri ravnokar dovršenem poletu iz Amerike v Evropo in nazaj v Ameriko vodili gospodarski vzroki. Letel je po nalogu ameriške zračne druibe Panamerican Airirays, da dokaie, da bi bil tudi julni Atlantik kot zračna pol primerna linija za reden zračni promet med Ameriko in Evropo. I.indbnrgli je ves čas bil v brezžični zvezi z nemškim parnikom »IVestphalen* in mu poročal sproti o zračnih tokovih. Tokrat večina listov L hi d berghovega poleta niti omenila ni...
Katoliški tisk v Švici
Katoliško časopisje, ki navadno nima za seboj bančnih koncernov in drugih podpor, je večinoma povsod narezano izključno na dohodke iz naročnine. Zaradi občutne gospodarske krize pa je ta edini vir močno prizadel. Celo v bogati Švici čutijo lo. Ženevski iupnik Carrier je zadnje dni nastopil misijonsko pot po deieli, di z govori in predavanji poti r i interes za katoliški tisk. Edino sredstvo — izvaja moderni apostol tiska —, dn dvignemo katoliško časopisje nn isto višino, kakor je brezverskn ali nevtralno, je v tem, da se katoličani naročate na katoliški tisk in mu s tem uMvarite dovolj trdno gospodarsko podlago, švicarski katoličani izdajo letno 2 milijona zia/ih frankov za <nevtralno« in nasprotno časopisje. Ta vsota bi zadostovala za izdajanje izvrstno urejenega katoliškega dnevnika. Carrier se t) prti vrsti obrača ua katoliške starše, da naročajo izključno katoliške liste. — Vidi se, da je povsod pa sret.n največja rana katoličanov niihova nem vednost in bojazljivost. Ponavadi se zdramijo in itveio scoiih dulinosti. ko ie ie prepozno.
To so dobički
Evropo je pričel resno vznemirjati japonski
dumping, ki se vedno bolj čuti v vseh industrijskih panogah. Nekdo pa je, kateremu japonski uvoz delu nemalo veselja, in to je druiba, ki upravlja Sueški kanal. Vse japonske trgovske laclje plujejo skozi Suez, za kar morajo plačati seveda ogromne pristojbine. V Parizu, kjer je sedei druibe, je znano, da je prvih 11 mesecev 1933 sueška druiba inlcasirala 6,109.520 funtov sterlingov, kar je 407.760 funtov sterlingov več, kakor v istem razdobju lansko leto. Samo v novembru je imela druiba 46.000 funtov več dohodkov, kakor novembra 1932. Ze več let se angleški ladijski lastniki trudijo, da bi prisilili družbo, da zniia pristojbine za prevoz skozi prekop, toda njihova prizadevanja so dosedaj ostala brezuspešna. Seveda je res, da se je slasti prejšnja leta sueška druiba celo borila z gmotnimi težkočami zaradi visokih vzdrževalnih stroškov, ki jih zahteva prekop. Znano je, du so poglobljevalna in popravljalna dela neprestano v teku. To pa največ zaradi puščavskega vetra, ki zasipa kanal s pustinjskim peskom. Prekop je povprečno širok 80 m in na tz-ogibališčih 135 m. Promet se vrši noč in dan, le da je ponoči vsa 141 km dolgu proga prekopa razsvetljena z obločnicami in iarorneti. Pravijo, da je po-nočna voin.ia čez Sueški kanal naravnost bajna. Toda pristojbina za prevoz srednje velikega oceanskega parnika znaša okrog 250.000 Din, kur pa .ie vsaj za nas, ki računamo z dinarji, tudi bajna vsota.
Vo'ni spomini
Londonski vojni muzej Soulh-Kenslgton Ima jako interesanlen oddelek, v katerem so spomini angleških vojakov, ki so zbežali iz nemškega ujetništva. Videti je na primer očala, katerih se je posluževal letalec Ralhbone, da je delal vtis trgovskega potnika. Star pannma-slamnik je nosil kapitan Leggetl. ko je ušel iz ujetniškega taborišča. Rušsrll se je pri begu posluiil nemškega deinega plašča. V zbirki je videti improvizirane kompase, male črteie poli in smeri, ki so si jih ujetniki v prvi sili sestavljali, da so se mogli orijenlirnti. Kol posebno zanimivost kažejo pismo, ki je s čudovito majhnimi črkami spisano na ozkem traku papirja, s katerim je letalski poročnik .losall sporočil svoji družini, da še Uri.
Nešteto takšnih vojnih spominov bi bilo mogoče zbrati tudi v našem muzeju. Toda nihče ni prav mislil prva povojna leta na knko zbiranje in tako se je večina porazgubila Skorij ničesar iz vojne dobe nismo ohranili našim zanamcem. In vendar bi mogli tudi med nami Slovenci dobiti mnogo zanimivosti, ki bi poznejše čase spominjali na veliko vojno dobo.
t
Jezuitski general o don Boshu
Na dan sv. Frančiška Ksaveriia, 3. decembra, so v Rimu v navzočnosti papeža Pija XI. prebrali dekret, s katerim je kongregacija obredov pooblaščena, da izvede kanonizacijo bi. Janeza Boska.
Prav na dan 8. decembra 1841 leta, torej inalo-dane pred sto leti je don Bosko pričel svoje delo. Prvega gojenca je ta dan sprejel. Slučajno ga je dobil v zakristiji. Že prvi don Boskov nastop je pokazal, kakšen vzgojitelj bo in na kaj bo oprl svojo vzgojo. Dal ie poklicati pregnanega in preplašenega dečka nazaj v zakristijo in ga sprejel z očetovsko ljubeznijo in že v prvem srečanju tako ujel tega otroka za srce, da se je ponovno in ponovno vračal k njemu in mu pripeljal še drugih
in papež Pij XI.
tovarišev. Takoj prva lekcija je bila krščanski nauk, s katerim ie don Bosko želel speljati malega prijatelja na dobro |x>t. Ljubezen, prava očetovska ljubezen in smer njegove vzgoje je torej jasno za-
značena takoj pri prvem njegovem nastopu.
Dekret pravi, da je bil don Bosko mož božje previdnosti. Bog obuja v nevarnih dneh za krščanstvo in cerkev može, ki obvarujejo človeštvo pred propadom. Tak mož je bil don Bosko, saj je osemnajsto stoletje nasejalo dokaj strumnega semena in !o seme je v devetnajstem veku bohotno poganjalo in bati se je bik), da se ne razraste na strašno škodo za človeško družbo in za cerkev. Don Bosko je uvidel, da je prvi pogoj za zdravo družbo dobra vzgoja mladine, zato je zbiral otroke najnižjih slojev in najbolj zapuščene ter jih vodil na pošteno pot v življenje. S svojo metodo, ki je tako preprosta pa tako globoka, ker ima izvor v čutečem srcu in gre do srca, s to metodo je dosegel uspehe, kakršnih noben pedagog v zadnjih stoletjih m dosegel, zato f» pravici trdi dekret, da je don Bosko brezdvoinno na prvem mestu med modernejšimi pedagogi.
Začrtal je v vzgojeslovju gotovo najboljšo in najsigumejšo jxit. To je preventivni sistem. Vzgojitelj s svojo čuječnostjo prijateljsko bdi ob gojencu, da prepreči morebitni n^gov prestopek. Tezavnejši je sicer ta sistem za vzgojitelja, toda mnogo uspešnejši kakor vsi drugi. S tem sistemom si te vzgojij prijateljev, s tem sistemom je vzgojil mladino, ki se je, kakor Dominik Savio, vadila v kreposti celo v junaški stopnji. Tudi tu velja: jxi sadu jih boste spoznali.
Kadarkoli sveti oče govori o don Bosku. govori z zanosom o njem. kakor smo pred kratkim poročali in kakor bi še lahko tolikokrat.
Ko je bil dekret o don Bosku prebran, so brali 5e drug dekret o treh jezuitskih južnoameriških mučenetn. Nato je spregovoril general Jezusove družbe, p. Ledochovvski, ter je v vzvišenih besedah slavil novega svetnika — don Boska. Dobesedno navajamo njegove besede:
»Sveti oče! Oinjen sem spričo velike časti, ki je doletela jxmižnega sina sv Ignacija, da se sme v imenu obeh velikih družin zahvaliti Vaši svetosti za dekret, ki zagotavlja skorajšnji oklic za svetnika njihovega velikega ustanovnika in očeta. Ne radu-jeta se in ne veselita se samo njegovi mogočni družini nad poveličanjem velikega očeta, ne. tem se pridružujejo vsi gojenci in bivši gojenci ter vse tiste duše, ki so deležne blagoslova, Katerega Bog razvila jx> don Boskovih sinovih na nje. Vesele se vsi sotrudniki in sotrudnice po širnem svetu. Da, JCPSw$vet se bo udeležil tega slavlja, saj gre za »tvetnika, ki je mejnik v zgodovini svete cerkve. On je eden izmed tistih redkih mož, ki jih zdaj in zdaj pošilja božje usmiljenje ogroženemu človeštvu. Redki so taki možje, pa zato lem pomembnejši in o njih se lahko reče, kakor se je reklo o apostolih:
fudi
Koroški pevci v Ljutomera in Ptuju
Ljutomer, 10. decembra. Koroški pevci so na svoji zadnji turneji obiskali i prestolnico Prlekije. Na kolodvoru so jih pri-
Mestni in po-
jazno sprejeli zastopniki oblasti in občinstvo. A/ župan g. Žmavec jim je izrekel dobrodošlico i zdrave. Pri popoldanskem koncertu, ki so se ga udeležili tudi iz sosednih krajev, so nam koroški pevci nudili res lep večer narodnih pesmi. Priprosti v nastopu so nam pod vodstvom digigenta g. Pavla Kernjaka tako prisrčno zapeli 17 koroških narodnih, da smo res občutili: tako narod poje. Pred kon-
certom je ^. Uršič spregovoril o žalostnih raz-
ie s svojo šali V imenu Glasbenega društva je pevce pozdravil g.
merah na Koroškem, vodja turneje g. župnik Poljanec pa je s svojo šaljivostjo potolažil našo žalost.
nadzornik Karbaš Po nastojni se je vršil intimen družabni večer s pozdravi in govori. Hvaležni smo koroškim pevcem za njih obisk.
Ptuj, 12. decembra.
V soboto 9. t. m. so nas obiskali koroški pevci iz Podjunske doline, katere vodi župnik in deželni poslanec g. Poljanec. Priredili so dva koncerta v mestnem gledališču in sicer se je vršil prvi koncert ob 11 za srednješolsko mladino, ob 20 pa zn ostalo občinstvo. Pri obeh nastopih je bilo gledališče tako nabito polno.
Mariborski proračun Novi proračun za
117.172 Din nižji - /Vič socialnega davka ali novih davščin
»Po vsej zemlji se je razlegel njih glas in do koncev sveta njih besede.« (Rim. 10, 18.)
Moje veselje, moja tolažba, da morem biti deležen slave, ki obdaja zdaj salezijansko družbo, to družbo, ki se je v svoji gorečnosti na vseh poljih apostolstva jximaknila na prvo mesto v GosjJodovein vinogradu, to moje veselje, pravim, je še večje radi tega, ker mi je dano danes še posebej poudariti, da jc svetnik, ki stopa na oltarje, gojil prisrčno prijateljstvo z Jezusovo družbo, gojil iskreno pobožnost do svetnikov iz Jezusove družbe, zlasti do sv. Alojzija in sv. Frančiška Ksaverija. To prijateljstvo, to češčenje je veliki svetnik zapustil kot dediščino svojim duhovnim sinovom, ki jih danes morda boli kot kdaj prej mnogo tesneje druži z nami vez ljubezni Pri vsaki priliki nam to jxika-žejo. Naj mi bo dovoljeno tukaj spomniti se z globoko hvaležnostjo, kar so nam oni, predvsem pa njih vrhovni predstojnik g. Ricaldone. storili dobrega v sedanjih za nas tako težkih časih preganjanja na Španskem in še jnosebno, ko so tako gostoljubno sprejeli naše očete in brate, ko so iskali zavetja v Pijemontu.«
Nato je prekrasno govoril sveti oče o muče-ništvu in spet ni mogel mimo don Boska. Tako-le je dejal: »Rekli smo, da don Bosko lepo spada v družbo teh mučcncev. Z veseljem dodamo še to misel: Njegovo življenje, kakor smo ga sami videli od blizu, je bilo zares pravo mučeništvo Mučeništvo v ogromnem delu, ki je človeka že na jx>gled pritisnilo k tlom, mučeništvo prave, neizčrpne ljubezni, ki se zares nikoli ni izčrpala; tudi zadnji, ki je prišel, je našel pri njem srce. vso pažnjo. vso voljo, da mu pomaga, pa naj je prišet k don Bosku po še tako utrudljivem delu. Mučeništvo življenja polnega zatajevanja, slabotno je bilo to življenje njegovo in se je zdelo, da le od jxista živi. Zatorej se don Bosko kaj dobro znajde v družbi teh mučencev, ki so junaško prelili kri za vero, saj je tudi on bil pravi mučenec.«
dn je moralo več ljudi oditi, ker ni«o dobili več vstopnic. Med udeleženci smo opazili med drugim prošta g. dr. Žagarja, okrajnega glavarja dr. Bralino, mestnega župana jeršeta, komandanta mesta podpolkovnika Šaraea, sodnega svetnika dr. Poznika in druge. Ko so se koroški pevci pojavili na odru. je nastalo v gledališču veliko odobravanje in navdušenje. Za lep sprejem in gostoljubnost v Ptuju se je zahvalil državni tožilec dr. Felncher kot zastopnik centralnega kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Tolmačil je tudi vsebino koroških pesmi, ki so na sporedu. Župnik Poljanec, burno aklamiran. je predstavil svoje varovance koroške pevce, orisal njih življenje in vztrajnost. Povedal nam je tudi v kratkih obrisih zgodovino o krajih slovenske Koroške.
Pri izvajanju sfKireda se ie navdušenje stopnjevalo od točke do točke. Vsaki točki je sledilo frenetično ploskanje in odobravanje. Zadnjo pesem »Juhe, pojdimo v Škufce« so morali ponoviti. Mirno lahko trdimo, da sta bila pevovodja g. Kernjak in zbor deležna izredno burnih aklamacij. Po končunem koncertu se je razvil v veliki dvorani Narodnega doma prav lep prijateljski družabni večer, pri katerem so morali gostje ponovno zapeti. S težkim srcem so se Ptujčani poslovili od bratov Korošcev in od njegovega prijaznega, dobrega vodje g. župnika Poljanca Prepričani pn smo, dn so drugi bratje odnesli najlepše vtise in spomine iz starodavnega Ptuja.
Maribor, 12. decembra.
Proračun mariborske mestne občine za leto 1934 je v svoji osnovi, v kateri bo predložen sedaj še občinskemu svetu, gotov. Izvršen je v tehničnem pogledu po novem obrazcu, ki ga je zahtevalo finančno ministrstvo. Številke, ki so v proračunu ustaljene, so r zultat skoraj dvomesečnega dela mestnega knjigovodstva in devetih dolgotrajnih sej peteročlanske finančne komisije, sestavljene iz članov občinskega sveta, ki je na svojih sestankih vsako postavko in vsako številko zase obravnavala in prerešetavala. Loči se letos občinski proračun na dva dela: na mestni proračun in na bilanco mestnih podjetij.
Mestni proračun je v tehničnem pogledu gotovo mojstrovina. V sedanjih časih spraviti v sklad velike potrebe mestne občine s padajočimi dohodki in to brez novih obremenitev, je delo, ki zahteva točno in podrobno poznavanje obsežnega občinskega gospodarskega ustroja in splošnih gospodarskih razmer celega mesta. Zlasti če se upoštevalo razmeroma nizke osebne daiatve, visoka postavka za anuitete, velike potrebe socialnega skrbstva, in pa dejstvo, da je v novi proračun vne-šen tudi letos kupljeni mariborski grad s predvidenim adaptacijskim zneskom. V koliko pa bo novi proračun odgovaria! realnim razmeram in pa znos-ljivosti itak preobremenjenega našega gospodarstva, se bo razvidelo, ko bodo znane vse postavke tudi v podrobnostih in takrat bo mogoča tudi kritika predležečih številk in načina sestave.
Pri razhodkih se je po možnosti vpoštevala zahteva čim večje štednje. Pri dohodkih se je ra-
MIRIM KRALJICA ČOKOLADE
Mirimovi HI.EIIOKI Naredi iz 4 beljnkov trd sneg, /.i meiaj vanj 20 dk,' sladkorja z vanilijo, 12 dkg nustrg: ne specijalne kuhinjske čokolade »Mirim« >n 10 dki: moke. I« le?a naredi na z voskom pomn/.ano ploči-vino in.ijhne hlebčke ter jih speci v malo vroči peč ci.
Kuhajte z »Mirim« kuhinjsko čokolado.
čunalo z dosedanjimi javnimi dajatvami brez vsakega poviška. Opustil se je tudi prvotni načrt uvedbe posebnega socialnega davka, ker upa občina, da bodo prinesli prostovoljni doprinosi teU«-tilne industrije in nekaterih drugih prospevajocih podjetij isti ali morda še večji efekt. Upoštevala se je davčna moč davkoplačevalcev ter se je računalo s padajočo plačilno tendenco, tako da .e lahko dohodki smatrajo po mnenju proračunske komisije kot reelni. Ostanejo v isti višini, kot v tekočem letu naslednje glavne davščine: gostaščina, kanalščina, vodarina, 45% doklada na direktne davke, trošarina na alkoholne piiače in uvoa-nina.
Mestni proračun izkazuje 23,703.941 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. Je torej za Din 117.712 nižji od proračuna za tekoče leto 1933. Največjo postavko v izdatkih zavzema amortizacija in obrestovanje posojil, namreč Din 8 853 460 ali 37% celotnega proračuna. Kljub temu, da e proračun za leto 1933 izkazoval za anuitete <e višjo postavko, je doslej občina zadostila vsom svoiim obveznostim iz tega naslova. — Slediio /-datki za občinsko upravo in osebje, ki znašajo 16.60% proračuna. Ostali so isti, kakor doslej, dasi vsebuje novi proračun vsa radi upoko itev ali smrti izpraznjena uradniška mesta. — Tretja najvišja postavka je predvidena za socialno skrbstvo. Znaša 10.70% od celotne proračunske vs.».e ter je za 115.600 Din višja od postavke v letu 1933, ki je znašala 2,510.015 Din. Vse ostale postavke so nebistveno izpremenjene, po večini nekoliko znižane, da se je dosegel zgoraj o>za«'eni efekt.
Proračun, oziroma bilanco mestnih podjetij j* letos že sestavil urad MP Izdatki so predvideni z Din 22,651.100, prav toliko pa znašaj) tudi dohodki. — K omenjenim proračunskim številkam prideio še postavke iz izrednega prometa, ki jih bo krila občina z dohodki iz kaldr ninskega fonda ter se bodo ravnale po donosu iz omeiuenega vira. — Proračunski osnutek pride še v tekočem mesecu pred plenum občinskega sveta, <i bo o njem sklepal ter določil koučnoveljivne številka.
O bolgarskih gorah
\lu»ulu, najvišji vrh Kile in Balkana (2925m).
V bolgarske gore povede prijatelje planin in narave v četrtek zvečer ob osmih v dvorani Delavske zbornice g. dr. Brilej s pomočjo skiopličnih sUk. Prav v teh dneh se na najbolj viden in jasen način kaže prijateljsko razmerje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Čim bolj bomo spoznali bolgarski narod, njegovo zemljo, lepote bolgarskih gora, tem bolj globoka, tem prisrčnejša bo prijateljska zveza med nami in Bolgari. Pravilno pojmuje svojo na-
cionalno nalogo naše SPD, da je dalo na program baš v teh dneh predavanje o bolgarskih gorah. Poleg Vitoša je Rila najvišje balkansko pogoric, ki ima okrog dvajset nad 2700 metrov visokih vrhov, med temi dosega Musala, na višji vrh na Balkanu, višino 2925 m Ni čuda, da je ta vrh pokrit z mogočnimi snežišči in da se bleste v njegovem naročju številna jezera, preostanki ledenikov, iz katerih izvirajo bistre reke.
izredna lovska sreča
Ribni-a, U. decembra.
Sobota O decimbra je bila za ••bn'ške lovce zopet izredno srečen dan. Padla jim je pod kroglo , košuta, ki tehta 115 kg, in drugoletni jelen, težak 90 kg. Seveda je lovsko srečo prištevali Boštjan-čevemu očetu iz Bukovce, čeprav ni on streljal. On kol lovski čuvaj iztakne vsako stopinjo divjačine. Zadnje dni je ujel živo srno, katero je imel par dni v kleti, ter se je tako privadila, da so jo otroci s težavo pregnali z VTta, ko jo je izpustil. V uhelj ji je pritrdil znamenje in ji na uho povedal, da ji ne bo dobro, ako se ob drugi priliki srečata.
V soboto pa je zavohal, da so v Danskem revirju jeleni, katere je takoj zatožil lovskemu klubu v Ribnici. Lovci so bili takoj na nogah in, kakor omenjeno, niso prišli praznih rok domov če povemo, da je lansko leto v tem rajonu padlo pet
velikih košut, se sme Dansko lovišče šteti med najboljše v tej dolini. Danski kmetje pa niso nič kaj zadovoljni s to vrsto divjačine, ker jim dela občutno škodo po polju.
Apače
Lepo božičnico so priredile na praznik Breat-| madežne in preteklo nedeljo tukajšnje šolske sestre z učenkami dekliške šole. Spored, ki so ga izvajale učenke, je bil siccr preprost in skromen, a zelo posrečeno izbran. Bilo je vsega dovolj: malo za res, malo za smeh. Na sporedu so bile pevske in telovadne točke in dve krajši igrici. Vsakdo, ki pozna tukajšnje razmere, je videi takoj, kako veliko truda so morale čč. sestre položiti v to skromno prireditev. Zato jim k njihovem« tihemu delu čestitamo in želimo šc nadaljnih uspehov. V Apačah, kjer je zaradi narodnostnih rar,-mer vsako delo silno otežkočeno, smo vsake še tako skromne prireditve res iz srca veseli
Fran Erjavec:
S Kosovega polja
(Dalje.)
Sicer je pa arnavtski živelj jako zanimiv. Baje med njiini silno divjajo spolne bolezni, na drugi struni pa vendurlc ohranjata njih trdoživost, popolna abstinenca od alkohola in ves drug način naravnega, primitivnega iivljenja. »Kockanja« Arnavti ne poznajo. Hranijo sc le s »projo«, t. j. nekak koru/.ui kruh, trd ko kamen, s česnom, papriko in z mlečno hrano, dočim okusijo ovčje meso le parkrat v letu, drugega pa sploh ne. Oblačijo se izključno le v doma izdelano surovo platno in siikno, »tanujejo pa — pogosto skupaj z živino — v kolibah iz blata. Postelj nihče ne pozna. Še tu v Vučitrnu je nad 90odstotkov vseh stavb iz blata. Takoj prvi dan po svojem prihodu sem opazoval iz svojega stanovanja Arnuvta, ki je pomedel s ceste ves prah, ga polil z vodo, pomešal z zdrobljeno slamo, nato pa vse to nekaj časa gnetel in »malta« je bila gotova. Ogrodje postavijo iz grobih tramov, te ohiiejo z letvami ali z vejami, notlačijo vmes kamenja, pri »boljših« hišah tudi »opeko« (pruv tako iz blata), nato pa vse skupaj omečejo r že opisano »malto«. Revnejši pokrijejo svoje kolibe s slamo in vejami, bogatejši pa s »čerainido«. To so nekaki ifebaki iz blata, posušeni na solncu in žgani v peči. Za 120 Din Jih dobiš 1000. Tuko je hiša v 2—5 dneh postavljena in imenitnejše kvečjemu še pobelijo, da izgledajo prve tedne na oči Se dokaj lično. Kleti nc poznajo, zato je
mnogo hiš enonadstropnih. V njih je pi seveda pravi paradiž za vse vrste in razrede mrčesa in golazni.
Prav vsaka hiša, zgrajena prod vojno, jc obdana tudi z visoko ograjo, deloma iz opeke iz blata, deloma iz spletenih vej in trnja. Ta ograja je potrebna za ženske, da se lahko neovirano gibljejo po dvorišču. Musliman — tukajšnji jmi še prav posebno — ženske skriva in čeprav hodim dan za dnem v okolico na iz-prehod, nisem videl doslej še nobene na polju pri delu. So vedno doma in le v najnujnejših slučajih ^redo tudi iz hiše, seveda skrbno zakrite. Kaj doma delajo, ne vem, kajti njih be-raška hrana je pripravljena v nekaj minutah za ves dnn, čistijo p« oč.ividno sebe, svojcev in doma tudi ne, kajti nesnaga je povsod nejio-pisna, čejirav imajo boljše turške hiše celo primitivne kopalnice, menda le zato, da markirajo izpolnjevanje Mohamedovih zapovedi. Ker si muslimani žene še vedno kupujejo, časih jih pa tudi nrO|»ajo. so morali seveda tudi Srbi zavarovati svoje domove in .svoje ženske t visokimi ograjami. l,e [»ovojni krščanski naselje-niški domov so brez ograj.
Dostop v tak muslimanski dom je celo domačinom jako težak, kajti musliman je skrajno nezaupljiv napram vsakemu. Nenajio-vednn sploh ne moreš priti, če so pa najaviš, pa gospodar fioprej seveda skrbno skrije ves ženski svet, t. j. hčerke iu žene. kajti takih z več ženami je še vedno nekaj. Stregel ti l>o nato sam s »sladkim«, cigaretami in »k«fo«. Tn je v|ilivalo celo nn domače Srbe, pri katerih se v primeru tujega obisku ženske oavaono
umaknejo, dočim imajo pri nas na zapadu seveda glavno besedo. Žitje in bitje v takem muslimanskem domu je za nas nekaku skrivnost, saj ini niti ženitovanjskih običajev
še ni znal nihče popisati natančnejše, čeprav
njih. Le parkrat sem zaslišal v svojo solio velik vrišč in ko sem
sem mnogo poizvedoval po njih
pogledal skozi okno, sem videl ciganu z velikim bobnom, [Joicg njega drugega s piščalko, za njima je korakala dolga vrsta Aruuvtov in Turkov v gosjem redu, tem je sledilo par Ar-navtov ponosno na svojih konjih, s puškami čez ramo in s handžarji, pištolami in tako robo za pasom, nazadnje je pa sledil voz, od vseh struni skrbno zadelan s plahtami in preprogami in tam se je peljala 12—15 letno nevesta v svoj novi doni, kjer jo je po nekaterih ceremonijah tudi ženili šele prvič /.ogledal, čeprav je moral plačati zanjo 5—H.000 dinarjev; ne, njegov oče je plačal toliko, kajti vse te stvari se zmenijo in opravijo starši.
Ker sem že pri ženitvi, naj omenim še smrt. Pokopljejo muslimani svojce že par ur o smrti, brez rokve in tnko, da v grobu sede. _ez inriiče položc por desk. grob zasujejo, moškemu postavijo nn konec groba navadno tudi kako ploščo, nato se pn zanj živa duša nikoli več ne zmeni. Odtod tudi tista strašno zupii-ščenost muslimanskih pokopališč, katerih je okrog vsakega kraju vse polno: ob cestah, na koncu njiv, sredi vosi, pri mošeji itd, itd, kjer pač nanese in kamor je bliže.
F.iui glavnih lastnosti muslimnria, zlasti Turka, je niegovu brezbrižna lenoba. Su.ietuu turško gospode!vc pt) slovanske«! Bal-

kanu si predstavljamo mi novndno precej napačno in napačno o njem ludi beremo. Res jc. da je bil marsikuk turški oblastnik krvoločen, grabežljiv itd., kakor so bili tudi noši plemiči za času kmetišikih uporov. Tudi pravic niso imeli pod jarmljeni kristjani nobenih, toda naši Primorci bi si n. pr. lahko vprav čestitali. č< bi zamenjali Lahe z nekdanjimi Turki, liili so preleni in prezanikarni z.a knko smotreno /n tiranje podložnih narodov, razen tega je p;i musliman napram drugim veram in narodno stim jako toleranten, čepruv je seveda neomajno prepričan o svoji pravovernosti in vse druge vere zaničuje kot innnj vredne. Že janjevski katoliški župnik in i je zadnjič pripovedoval, da ni tamošnjih katoličanov v turških časih nihče nadlegoval in tudi vse drugo Iti dokazuje isto. Turki so dobro vedeli, da jili Srbi sovražijo in da so njih |iopi v prvi vrsti politični agitatorji, a so jih vseeno trpeli v svoji sredi.
Tudi vse važnejše cerkve so ostiile skoro nedotaknjene, premnoge so pa seveda tndi |>ro-padle, n zato, ker se po odhodu Srbov /nuj« nihče brigal ni. Prav gotovo je danes v razvalinah neprimerno več inošej. nego je izirinilo krščanskih cerkva. Res je pa, dn je večinoma vse, kar je bilo |kxI Turki, propadlo, a ne zaradi njih divjanja, temveč zaradi njih popolne brezbrižnosti za kak najircdek.
Pridobivajte novih naročnikovi
Ljubljanske vesti:
Reorganizacija ljubljanskega (rga
Ljubljana, 12. decembra.
Na zadnji občinski seji je občinski svet sklenil, da se del živilskega trga premesti r,a Sv. Jakoba trg. Sklep je bil mišljen tako, da se ne premesti samo neka vrsta prodajalcev, temveč da bodo na Sv. Jakoba trgu zastopane prav vse vrste živilskih prodajalcev. Gospodje, ki so se za to potegovati, so bili namreč mnenja, da živilski trg na Sv. Jakoba trgu ne bi uspeval, če ne bi kupovalci tam dobili katerokoli poljubno živilo. Nekateri si od tega obetajo oživitev šentjakobskega dela mesta. Žo takoj pa so se pojavili dvomljivi glasovi, namreč, da se premestitev dela živilskega trga ne bo obnesla in da bodo Šentjakobčani rajše tudi v bodoče hodili na Vodnikov trg, ker so gospodinje pač take, da imajo rajše veliko izbiro in to bodo vedno našle le na Vodnikovem trgu. Tudi svojčas nameravana premostitev stojnic z galanterijo in čevlji na Sv. Jakoba trg se ni obnesla.
Važnejši pa so načrti, ki jih pripravlja mes'na občina z reorganizacijo vsega Vodnikovega trgu. Ta reorganizacija bo aktualna že prihodnjo pomlad, ko bo postavljena ob Ljubljanici ograja. Trg se bo še bolj dekoncentriral ter bodo nekateri pridelki sploh izključeni z Vodnikovega trga ter pre-
t,Duše44 na Rokodelskem odru
V nedeljo so kot osmo letošnjo predstavo vprizorili v Rokodelskem domu Petra Petroviča Duše, dramo v treh dejanjih, ki je privabila dokaj občinstva, vendar pa ne toliko, kolikor bi človek pričakoval ob tako lepem delu. »Duše« so drama naše zemlje, naših ljudi, čeprav se godi, kot je bila podana, v Rusiji. Ljubezen do rodne gTude je osnovna misel tega dela, ki se razvija oh bratih Štefanu in Nikoli, Leli njegovi ženi, ki jo ja pustil Štefan doma, ko je odšel v svet in jo našel, vrnivši »e, »ženo poročeno« z bratom, kar povzroči težek boj, ki ga umiri Lela z žrtvijo — svoje smrti ter tako spravi brata, da z vso dušo vzljubita rodno zemljo in ji posvetita vse svoje moči v novem, srečnem živi enju. — V dneh, ko smo se tako spominjali naših izseljencev, je bila vprizoritev te igre kar aktualna. Tudi je prav, da nas Rokodelski oder od časa do časa seznani s srbohrvatskimi dramatiki, ki so ustvarili dosti lepega, kar bi vsekako rajši gledali in poslušali kot razne k nam presajene burke. Igra je bila prav lepo inscenirana, dobro naštudirana in vsi igravci in igralke so svoje vloge res ustvarili — vživeli so se vanje in povsem zadeli nastroj družine ruskega mužika. — Če se bo Rokodelski oder v tej smeri razvijal, bo prej ali slej gotovo vzbudil zanimanje tudi med našimi izobraženci, ki mu doslej posvečajo le premalo pozornosti, kar kajpada ni prav, ker resno prizadevanj zasluži priznanje, ki ga dokažemo z obiskom. Obisk izobražencev bi dal igralcem tudi več vzpodbude in veselja, kar bi potem vplivalo tudi na kvaliteto pri izbiri repertoarja in na izvajanje.
Kai bo danes?
Drama: »Pohujšanje v dolini šeniflorijan-ski.< Red Sreda.
Opera: »Pikova dama.c Red B.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leuetek,
Ilesljeva cesta t; mr. Bohinec ded.. Rimska
cesta 24, in dr. Kmet, Dunajska cesta 41. *
Q Narodna odbrana v Ljubljani proslavlja rojstvo Nj. Vel. kralja in 25 letnico ustanovitve matične organizacije NO v Belgradu. V počaščenje rojstnega dne našega vladarja bo 16. decembra ob 20 v veliki dvorani Kazine slavnostna akademija. Sodelujejo radijski orkester s člani opernega orkestra in godbe dravske divizijske oblasti, solista ljubljanske opere gg. Julij Betetto in Svetozar Banovec ter pevski zbor nacionalistov šentjakobskega okraja. Dirigirata operni kapelnik g. Anton Nefat in kapelnik radio-orkestra g. Danilo Grum. Po akademiji bo družabni večer. Vstopnice za akademijo se dobe v Zvezni knjigarni v Šelenburgovi ulici 7. — V nedeljo 17. decembra ima Oblastni odbor NO ob 8.30 v mestni posvetovalnici svoj redni občni zbor. Ob 11 pa bo v sejni dvorani Mestnega magistrata slavnostni občni zbor NO, na katerega je vabljena vsa nacionalna javnost. Slavnostnemu občnemu zboru bo načeloval predsednik osrednjega odbora NO v Belgradu Ilija Trifunovič.
© Vulkani, ga;zirji in slapovi so predmet našega občudovanja. Orjaške so sile, ki se skrivajo v zemeljski notranjosti in se od časa do časa pokažejo ob potresih in izbruhih. Kdor se želi seznaniti
stavljeni na obrežje, to je na Sv. Petra nasip in sicer ne samo na del od Zmajskega mostu do tri-mostja, kjer se je že dosedaj prodajni krompir in zelje, temveč tudi na obrežje nižje Zmajskega mostu ter na Poljanski nasip. Tudi nekatere stojnice, zlasti one sredi Vodnikovega trga, tako mesarske kakor galanterijske, so bodo morale umakniti. Vedno večji naval prodajalcev na trg namreč močno ovira promet in red na trgu. Uvedena bo tudi strožja kontrola nad izdajanjem uovih koncesij. Mnogo ljudi namreč išče izhoda iz svoje brezposelnosti in pomanjkanja zaslužka s tem, da silijo na trg, kjer bi radi postavili svoje stojnice. V bodoče bodo ločeni drug oij drugega trgi s sadjem, zelenjavo in drugimi pridelki. Prodajalci z juga, zlasti oni s sadjem, bodo imeli posebej določen prostor, ki bo ločen od drugih prodajalcev.
Tudi na Pogačarjevem trgu namerava mestna občina izvesti remeduro. Ta trg bo v bodoče — toda le začasno, dokler se ne najde druga rešitev — namenjen le branjevkam, ne pa prekupčevalcem s sadjem ter prodajalcem rib. Prostor med semeniščem in stolnim župniščem pa bo dopoldne tudi v bodoče določen le za prodajalce mlečnih pridelkov.
POPPAEA PUDER
o katerem se te dni v Ljubljani povsod govori,
stane velika škatljica le 12.— Din.
Vsaka lO.škatliica zadene negrado! Dobiselev DROGERIJIHERMES
Miklošičeva cesta 30. Oglejte si izložbo)
s temi silami in kdor želi videti ogromne afriške in ameriške slapove, gajzirje in ognjenike, ta ne bo zamudil danes predavanja prof. dr. Valterja Bohinca, katerega priredi Leonova družba ob 20 v verandni dvorani hotela Union. Predprodaja vstopnic v Ljudski knjižnici, Miklošičeva 7.
O Koncert božičnih pesmi bo v ponedeljek, 18. dec. ob 20 v frančiškanski cerkvi. Sodelujejo odbrani pevci. Podroben spored se objavi v naslednjih dneh.
© Predavanje v kemičnem seminariju. Za lelo 1933-34 so v kemičnem seminariju prijavljena sledeča predavanja: dr. ilans Ender: O kemiji lakov. Dr. ing. Janko Kavčič: Problem konstitucije port-landskega cementa. Dr. ing. dr. med. Ladislav Kline: O vitaminih. Univ. prof. ing. Aleksej Kopvlov: Uporaba monolertnične teorije strojev za različne vrste pogonskih strojev. Univ. prof. dr. ing. Alojzij Kral: Visokovredno železo. In;j. Djordie Mandrino: Bojni plini. Univ. prof. dr. Marius Kebek: Para-cltor. Docent dr. ing. Dimitrij Šahnazarov: Morebitna parageneza med vodo in nafto. — Prvo predavanje se bo vršilo v petek dne 15. t. m. od 18 do 19 v kemični predavalnici realke. Vegova ulica 4: Dr. ing. J. Kavčič, »Problem konstitucije portland-skega cementa«. Vsakomur pristopno.
O Prosvetno-driižabni večer »Krke«, zadnji v tem letu, se bo vršil v petek 15. dec. pri Mikliču. Na sporedu je otvoritveno preduvanje iz cikla »Narodno gop;|Kxlarstvo« |kkI naslovom »Proti anarhiji v gos|>odarstvu«. Preda val bo znani gospodarski pisatelj g. Otmar Pehani. Za predavanje je veliko zanimanje posebno v gospodarskih krogih. Vstop je vsakomur prost! Brez vstopnine I
0 Drugi komorni večer »Sloge« bo drevi ob 20 v dvorani Kina-Dvor. »Zagrebški kvartet« (gg. Miranov, Graf, Arany, Fabbri) z odličnim sporedom (Mane Jarnovič, Gotovac, Beethoven, Suk)! Nihče naj ne zamudi tega odličnega večera! Vstopnice v Matični kn;igarni in zvečer od 19 dalje pri koncertni blagajni,
0 Rezervni častniki! Sklicuje se tem potom izredni občni zbor za petek 22. decembra ob 20 v društvenem prostoru »Zvezda«, II. nadstr. Dnevni red je poročilo predsedstva, volitev in slučajnosti. — Rezervni častniki, člani tukajšnjega pododbora, ki se hočejo udeležiti svečanostne postavitve temeljnega kamna častniškega doma v Crkvenici, imajo s častniško legitimacijo na podlagi rešitve Min. Saobr. št. 27.650 75% popusta v osebnih in brzih vlakih. Za ostale udeležence pa je dovoljen 50% popust. — Odbor.
0 Eno najlepših del ruske literature je brez dvoma »Pikova dama«. Ponovno se poje
t naši operi v sredo 14. dec. za red B. Glavne vloge so v rokih ge. Thierryjeve, ge. Verbi-čeve, se. Golobove in ge. Spanove ter gg. Mar-čecn. Primožiča in Janka. V medigri nastopijo pa. Ribičeva, ga. Golobov« in gosp. Primožič. Opero dirigira ravnatelj Polič, režija je v rokah prof. sestn.
O »Hlapec Jernej in njegova pravica« bo predvajan v posebni esperantski predelavi na slavnostni akademiji, ki jo bo priredil »Klub esperantistov« v Ljubljani v soboto 16. decembra ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Tudi druge zanimivosti iz našega življenja boste čuli. Javnost, oglej si delo, ki ga vrše naši esperantisti za svoj narod. Espc-rantisti, odzovite se v častnem številu vabilu svojega kluba. Po akademiji intimna družabna zabava. Vstopnina 5 Din.
0 Varaždinslca tovarna »Tivar« bo predvajala pred programom v Elitnem kinu Matici od 14. do 17. decembra t. 1. svoj nadvse zanimiv film »Od volne do obleke«. Kar bo pa naše občinstvo predvsem zanimalo, je dejstvo, da bodo tri vstopnice po končanem terminu izžrebane in nagrajene vsaka od teh z lepo modno obleko ali nlaščem. V interesu občinstva je, da si vsakdo shrani kupljeno
□	Javnosti v vednost in pojasnilo. Bivša Kat. Omladinu je štela med svoje častne člane tudi blagopokojnega inž. Albina t ornot«. Plemeniti gospod je namreč vsled prošnje vodjo Omladine po nasvetu g. cestnega mojstra Po-žuvka, z dovoljenem takratnega mestnega župana dr. Josipa Leskovarja, vzel nekaj brezposelnih omladineev v službo pri gradbenem podjetju ter jim tako kot dobrosrčen človek pomagal do kruha. Še večje zasluge si je pridobil blagi pokojnik, ko je podpisani iz nič začel zidati Mladinski dom. Zaradi teh neminljivih zaslug za bivšo Omludinsko društvo ga je slednje ob 10-letnici imenovalo svojim častnim članom ter mu izročilo primerno diplomo. Ker pa jc bil nepristranski gospod tudi vsestransko delaven, so ga stanovska društva izvolila za svojega požrtvovalnega -predsednika. Seveda je kot tak rabil čestokrat za svoje pri- i reditve Omladinsko godbo, katero mu je na pismene ali listmene prošnje vodja v znak globoke hvaležnosti radevolje brezplačno prepustil, in sicer do najzadnjegn časa. Okoli prvega decembra t. 1. pa so začeli nekateri prenape-teži. ki niso poznali intimnega razmerja med pokojnikom in vodjo bivše Omladine, sedaj •■Danice«, trositi različne vesti tudi v časopisih
o prevzemu godbe Dnnice in o reorganizaciji društva po blngopokojnem. o čemer pa podpisani prav nič ne ve ter tudi vse govoričenje nc odgovarja resnici. Odkrito in odločno povedano, da o nečem takem sploh ne more biti govora. Godba Omladine je bila ustanovljena po dosedanjem vodji ter se imenuje po od ban-ske uprave potrjenem nazivu: Narodno glas-beno in pevsko društvo »Danica« v Mariboru. Podpisani se je celih 15 let veliko trudil za vzgojo zanemarjene mariborske, pred vsem delavske mladine ter jo vzgajnl zn zavedne Jugoslovane. Koliko truda je bilo potrebno pri ustanovitvi godbe ter njenem vzdrževanju, z nakupom glasbenega orodja ter zidanjem Mladinskega doma! To je delo dolgih let. polnih truda in skrbi! Zato odločno: Ni dovoljeno! Po sklepu odborove seje z dne 5. dec. t. I. je tudi društvo včlanjeno kot odsek župnijske Katol. Akcije sv. Marije. Ves inventar: glasbila, uniforme, note in sploh vse se je izročilo v oskrbo župnijski cerkvi. In tako je konec debate! — Zn blagega, čtistnega člana društva Danica, g. inž. Albina Černeta bo v nedeljo ob pol 12 sv. maša zadušnica z godbo v župnijski cerkvi Malere milosti, katere naj se društveniki in vsi prijatelji društva v znak globoke hvaležnosti udeležijo v najobilnejšem številu. — Potočnik p. Pavel, vodja »Danice«.
□	Ljudska univerza svojemu predsedniku. V ponedeljek zvečer se je vršila ob priliki koncerta violinista Rupla in pinnistinje Zarnikove v veliki kazinski dvorani intimna počastitev. Pred koncertom jc odbor Ljudske univerze proslavil 50-Ielnico svojega predsednika g. inž. Kukovca in ll-letnico njegovega predsedniko-vanja s podelitvijo diplome o častnem članstvu in lepega lovorjevega venca, kot znak skromnega priznanja za velike zasluge na kulturnem polju. Podpredsednik Ljudske univerze prelnt dr. Kovačič je v lenih besedah orisal slavljen-čevo plodonosno delo ter mu izročil diplomo in venec. V imenu mestne občine mu je častital magistratni ravnatelj Rodošek, pismene čnstit-ke pn so med drugimi poslali tudi prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič, rektor Ijub-
; ljanske univerze dr. Slavič, dnlje mnoge oro-
i svetne ustanove, korporacije in zasebniki iz
I cele države. Slavljcnec se je v izbranih besedah zahvalil odboru za veliko pozornost. Proslavi,
vstopnico, kajti Utegne ae zgoditi, da bo ravno proč vržena vstopnica izžrebana. Z istim namenom se bo film predvajal v kinu Dvoru od 18. do 24. decembra t I.
0 Zveza akademsko izobraženih žen ima svoj redni 6estanek drevi ob 20 v posebni sobi kleti Emone. Članice vabljene.
O Sadjarska podružnica na Viču priredi v četrtek 14. dec. ob 19 v šolski risalnici prvo letošnje predavanje: predava g. llumek. člani in prijatelji društvu vljudno vabljeni.
© Varnostne razmere na Mirju. Čez varnostne razmere na Mirju, kjer je mnogo vil in stanovanjskih hiš, je bilo že večkrat čuti v javnosti pritožbe. Svoj čas je bilo obljubljeno, da bo tam urejena stražnica, vendar pa se je stvar nekje zataknila. Zadnje dni sc je že večkrat pripetilo, da da so se v posamezne hiše splazili neznanci ter brskali po hodnikih. Očitno se ti neznanci dobro informirajo poprej, kje ni nobenega moškega v stanovanju. Tudi na cestah je prišlo ponovno do raznih insultov in nadlegovanj. Prebivalci Mir,3 prosijo policijo, da bi vsaj en stražnik redno nadzoroval ta okraj in preprečil nadlegovanje prebivalstva.
kakor tudi sledečemu koncertu, je prisostvo-valo mnogo odličnega občinstvo.
□	Cecilijino društvo za stolno župnijo ima v soboto ob sedmih zvečer svoj redni občni zbor z običajnim sporedom v stolnem župnišču.
□	Božičnica Krščanske ženske zveze bo v nedeljo dne 17. t. m. ob 7 zvečer v dvorani Zadružne gospodurske banke. Na sporedu jo slavnostni govor prof. rlr .1'. Živortnika, dekla-macija, petje magdalenskega cerkvenega pevskega zbora, dvodejanska igra »Sirota«, razdelitev božičnih duril in licitacija božičnega drevesa. Vstopnice se dobijo pri vseh odbornicah in pred prireditvijo pri blagajni. Morebitni čisti dobiček se porabi v nadaljno podporo revnih članic in njih otrok.
□	Skioptično predavanje Mariborčana g. Vlado Cizlja »Kot smučar in planinec na naših iu koroških gorah«, bo v dvorani Ljudske univerze dunes 15. decembra ob 20 in jutri 14^ decembra ob 16.
□	V visoki starosti 77 let jc umrlo v Ve-trinjski ulici 5, zasebnica, gospa Marija Špe-glič Svetila ji večna luč!
□	Pošast brezposelnosti. Dosedaj je na področju samega mesta prijavljenih 1237 družin brezposelnih. Ker se za vsako družino moro računati najmanj troje članov, bi bilo v Mariboru sedaj na zimo najmanj 3711 oseb navezanih na javno pomoč. V resnici znaša število ljudi, ki jih podpira občina s svojo pomožno ukcijo, že okoli 4000, torej več kot desetino mestnega brebivalstva.
□ Spanec v snegu -— nevarna slvar. V času, ko zdrkne živo srebro na 15 stopinj pod ničlo, je spanec v snegu nevarna stvar. Posebno bo to pomnil 24-letni Franček K. iz Ribniškega sela, ki so ga ljudje v ponedeljek pozno v noč našli ležali nn Ptujski cesti, fant ga je imel preveč pod klobukom ter ga je vrglo kar v sneg. Najbrže bi se bil iz spanca prebudil kar na onein svetu, da ni prinesel slučaj po cesti poznih popotnikov. Zaspanca so reševalci prepeljali v bolnišnico. Dobil je zelo hude zmrz-line na obeh nogah.
□	Konjar obsojen na 10 let. Pred-flialim senatom je^ bil včeraj obsojen konjač Adolf Lengel iz Fokovccv nn 10 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Dne 10. februarja L 1. je vozil konjač Lengel poginulo kravo skozi vas Ivanovci. Pri posestniku Jožefu Kološekn sp imeli forež, na katerega je bilo povabljene pol vasi. pa so rekli še konjnču naj stopi notri. Konjač, ki je po vse i soseski znan kot surov človek, so je sporekel z muzikanti in kar naenkrat sta si bila z godcem Škrilcem v laseh. Hipoma se jo posvetil v konjnčevi roki dolg mesarski nož in Skrilec je obupno kriknil: »Piic (prekmurski naziv za konjederca) me je smeknil. ima nož!« Zadet v trebuh se je zgrudil ter kmalu umrl v murskosoboški bolnišnici.
Piuj
Vlomi. Preteklo noč je bil izvršen vlom v hišo posestnika Ivana Pihlerja v Mostju pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah. Vlomilci so odnesli razno perilo, posteljnino, obleko, bicikel in 1500 Din gotovine, tako da znaša škoda 6500 Din. Isio noč jo bilo vlomljeno pri posestniku Francu Ciglarju v Gaberniku. Vlomilci so mu odnesli 100 kg težko slanino in razno obleko. Škoda znaša okrog 800 dinarjev.
Strel iz zasede je bil izstreljen na Janeza Obrana, pos. sina iz Stojncev, ko se je pozno v noči vračal od Borlskeg« mosta na svoj dom. Stre' ga je zadel v desno roko. Moral je v bolnišnico.
Maribor
Kutturn* obzornik
Juraj Čulinovič
Dalmatinski slikar XV. stol. Napisal Angeo Uvodič. Izdala »(ialerija uinjetuina Primorske banovine«, Split, 1933. — Uprava Galerije dalmatinskih umetnin se je odločila, da bo izdajala poljudne monografije vidnejših jugoslovanskih umetnikov; prvi, ki bodo prišli na vrsto, so mojstri starejše dobe, ki so so rodili v Primorju in tam ustvarjali, ln tako je za leto 1033 izšla življenje-pisna knjiga dalmatinskega slikarja iz XV. stol., Jurija Čulinoviča, predvsem, ker prav to leto poteka 500 letnica njegovega rojstva. Sicer je gradivo o tem umetniku, čigar slike vise danes malone po vseh večjih evropskih galerijah in nekaterih katedralah (London, Berlin, Pariz, Padova. Turin, Benetke, A šola, Florenca itd.) dokaj negotovo, vsaj tako čutimo iz celotnega orisn, vendar ključ za nadaljnje raziskovanje, katero bodo Se morebitni novi dokumenti dopolnili, je dan. — Čulinovič se je rodil med 1433 in 1430 letom v Skradinti kot sin malega trgovca, toda že po nekaj letih se je preselil z očetom v Šibenik, kjer se je seznanil med drugim s slikarjem Dujanom Vuškovičem ter pri njem prejel prvi slikarski pouk. Kesneje so ga italijanski umetniki (Šibenik je bil tedaj pod beneško oblastjoI) zvabili v Padovo, kjer ga je sprejel v Padovansko šolo njen ustanovitelj Franrespo Squarcione in ga uvedel v antično umetnost. Po treh letih pa se Je Čulinovič vrnil v Šibenik. kjer je živel kot ugleden umetnik in bogat meščan ter v 71. letu (1504) umrl. — Čudno je to, da se ni niti v ftibeniku niti ostali Dalmaciji ohranilo niti eno rijeirovo delo. Čulinovič je rastel v vzdušju italijanske renesanre in humanizma, kar pp v njegovih delih poleg gotskega vpliva rahlo pozna,
vendar pa nosijo vsa čulinovičeva dela pečat njegove duševnosti, nemirnega značajn in verskega občutenja. Zanimivo je, da se je čulinovič popolnoma prilagodil tujemu okusu in le na robovih svetniških oblačil je vnesel nekatere slovanske motive. Pisec knjige misli, da se »je bojao, da tirne ne razdraži iii ne povrijedi nečiju (italijansko) osjetljivost«. Vendar je vrednost njegovega umetniškega dela in zgodovinski pomen njegove osebnosti zategadelj važen, ker spoznamo v njegovih delih obraz časa, duha in okusa benečanske šole, v kateri se je oblikoval. — Knjiga vsebuje 11 reprodukcij čulinovičevito del, njegov portret ter med drugim dobro opisano umetnostno dobo renesance.
—bič.
Knjige „Gorišhe Malice"
Poleg Goriške Mohor|eve družbe, ki je po svoji svetovnonazorni misiji sestra celjske MD, opravlja tudi Goriška Malica prosvetno delo med slovenskim ljudstvom v Julijski krajini. Vsako leto namreč, izda petero knjig, ki oblikujejo slovenskega človeka, da ostane kljub narodnemu ponižanju, zvest svoji zemlji in narodu. Kajpada so te knjige lo splošno poučnega značaja brez narodnostne tendence, zakaj glavno je pač, da knjiga, ki je pisana v slovenskem jeziku, vežo srca vseh Slovencev v Julijski krajini
»Koledar«, ki je obranil dosedanjo obliko, ima več življenjepisov domačih in svetovnih umetnikov, črtic, pesmi in poučnih spisov raznih strok; v celoti je prav živahno urejen. — »Prirodni pojavi in človeški izumi« (Nande Vrbnjakov) je poljudno pisana knjiga o vseli mogočih naravnih pojavili in tehničnih izumih preteklih stoletij in zadnjih dni, zato bo to privlačno čtivo za slehernega preprostega in srednje izobraženega bravca. — Dr. Potrata je napisni prav porabtio knjigo »Zdravje iz rastlin«. Moderna medicina se namreč znova vrača k zdravilni pornbi rastlin, torej k praviru zdravilnih sredstev: zato. je tn domače pisana knjiga, ki ne objasnjuje le zdravilnih svojstev posameznih
zelišč, kalera se porabljajo v ljudskem in znanstvenem zdravilstvu, marveč daje tudi smernice, kako in kdaj se zdravilna zelišča nabirajo in spravljajo, prav priporočljiva vsem podeželnim ljudem, ki preplačujejo umetna zdravila, a morejo najti enakovredna na svojih vrtovih. Knjigi je dodana tudi karta-slikanica z raznimi rastlinskimi vzorci. — Martina Seljak je dala v knjigi »Ljubi moj domek« nekaj glavnih smernic za lepo in prijetno ureditev stanovanja, ki so v glavnem odgovarjajoče srednjemu in preprostemu človeku. Knjiga je pisana v poljudnem slogu. — Franc Bevk pa je prispeval povest »Dedič«, v knleri obravnava mračno plat kmetskega življenja. V glavnem je to povest kmetskega dekleta, na katerega je imel domači hlapec tak demoničen vpliv, da je radi njega pretrgala vse vezi družinske skupnosti, čistega de-klištva in se predala probemu človeku, dokler se ! ni pač sreča doma porušila in je njen oče hlapca ubil. Naslov >Dedič« odpovarja v toliko, kolikor je bilo med drugim vzrok notranjemu razponi moško dete, ki sc je gospodarju pod starost rodilo in s tem odvzelo najstarejši hčeri in hlapen up nn nasledstvo grunta. Povest je sicer nnpetn in življenjsko resničnostim, vendnr je ne moremo šteti med
najbolj posrečena Bevkovn dela.
★
Ponovitev Verdijevega Requiema v Unionu.
»Glasbena Matica« je ponovila s sodelovanjem združenih orkestrov in opernih solistov pod vodstvon ravnatelja Poliča svoj koncert Verdijevega Requiema, v ponedeljek zvečer. Koncert je bil združen s spominom na žrtve svetovne vojne in naj bi bil pretresljiv opomin k zavesti in zastavitvi vseh sil proti grozi nesmisla, poganjnjočega iz medsebojnega nespošlovanja in sovraštva. V besedah ee je spomnila ob tej priliki padlih žrtev članica ljubljanske drame, ga. Marija Vera.
Ponovitev koncerta za vrednostjo prve izvedbe (o kateri sem pred dnevi poročal), v sploš-
nem ni zaostajala. Mestoma delno popustilev je nadomestilo izboljšanje šibkejših me.st in je tako celota vzdržala svojo učinkovitost.
Dvorana je bila polno obiskana.
P. S. Vidim, da je nekaterim treba povedati: tiho ubranost in poglob jenje, ki objema dvorano med izvajanjem, ni dostojno motiti s pohajanjem po prostoru in iskanju sedežev v prvih vrstah pa čeprav je nekaterim damam še tako mikavno, da bi jih gostje opazili v lepi toaleti,	V. U.
Gostovanje v ljubljanski operi. V preteklih dneh se je na svojem umetniškem potovanju ustavil v Ljubljani tenorist P. Rajčev in je kot gost. nastopil v dveh operah: v Cajkovskijevi >Pikovi dami« in Verdijevi »Traviati«.
Po svoji vrednosti spada Rajčev v boljšo vrsto opernih pevcev. Kaže sicer, da je njegov glas že zgubil na jasni svežosti ln prijetni zvonkosti, vendar je ostal še vedno v tistih mejah kvalitete, ki delijo še simpatično in estetsko sprejemljivo učinkovanje od namišljenega, v resnici malo vrednega petja. Svojo pevsko vrednost (lepa izvežbanost. dasi |iosega mestoma že malce v maniro), pa združuje linjčev s smiselno m prepričevalno igro, ki sicer ne posega v najintimnejše notranjo globine, a s svojo estetsko odrsko obliko in z mestoma prav presenetljivimi doživetimi momenti priklepa nase. — Gledališče je bilo zlasti drugič, dobro obiskano.	V. U.
Nov predsednik zagrebškega Pen-kluha. Prejšnji teden je bil izvoljen na občnem zboru zagrebškega Pen-kluba za novega predsednika (mesto jf bilo izpraznjeno radi umrlega Domjaniča) pisatelj in kritik, prof. dr. Branimir L i v a d i č.
Jugoslovanske narodne pesmi v ruskem prevodu. Ruska akademija v Moskvi je pravkar izdala zbirko jugoslovanskih narodnih pesmi v prevodu Berga, Gnlgovskega in Kravcovn. Knjiga obsega 050 strani, sam uvod pa, ki je nekaka študija e jugoslovanski narodni pesmi, ima 200 strani.
Spomini na f prosta J• Vidovica
Kakor smo že včeraj poročali, je v Celovcu v nedeljo zjutraj ob 6 mirno zaspal v Gospodu stolni šolaster Janez Vidovič v 92. letu svoje starosti. Njegovo truplo je bilo v torek dne 12. decembra najprej slovesno blagoslovljeno v stolni cerkvi v Celovcu in potem prepeljano na Radiše, kjer bo slovesen jjogreb danes ob 10 dopoldne.
Rajni je bil rojen Pod Krnosom pri Celovcu dne 5. junija 1842, posvečen v duhovnika 25. julija 1869. služboval kot župnik na Kokovi in Vratih pri Trbižu, potem na Radišah. Leta 1898 ga je imenoval škof Kalin za kanonika in za kancclarja. To službo je vršil okrog 15 let. Bil je prdsednik cerkvenega sodišča, odlikovan s papeževim častnim križem »Pro Ecclesia et Ponlifice« L 1888 ter tinjski prošt.
Prošt Vidovič je bil vsem koroškim Slovencem in Nemcem dobro znana in izredno simpatična osebnost. Kot kancelar je užival izredno zaupanje in
{ mem
je skušal »zapirati«, a vsi so vedeli, da se »trikrat trka« in da se mu njegova čarobna vrata odprejo. Kancelar Vidovič je rešil starodavni problem, kako združiti strogega birokrata in najinilejšega očeta v eni osebi, ženialno. V glasu se je povzpel večkrat do strogosti, ki ga je predpisal paragraf, v resnici in koncem koncev se je pa njegova anima candi-dissima, ki dobesedno ni poznala zlobe, znašla v brezdnu dobrote in popustljivosti. Gotovo smemo reči: »Ni nikogar, ki bi ga bil on žalil, a mnogi so med nami, ki mu kličemo v grob, odpusti nam naše drznosti, ti veliki, ti edinstveni, ti blagi mecen in oče vse duhovščine, škofije in zlasti Slovencev! — Da, Slovencev! To je pa posebno poglavje njegovega življenjal Med nami si živel kot patriarh m pratip pristnega, vernega koroškega Slovenca. Kako si značilno govoril koroško slovenščino! Videl si vso zgodovino in tragiko našega rodu.
Kadar smo hodili v Celovec, obiskovali smo ga kot častitljivega klicarja in vzor moža slovenske preteklosti. Kdo je znal tako iskreno, lako bogo-vdano, tako sveto ljubiti to slovensko grudo kot Ti,
Kaj pravite?
Na zadnjem zborovanju bančnih uradnikov so bili nekateri gospodje mnenja, naj bi se odpravila najvišja pokojnina, kakor jo določa nova uredba in bi smeli nekateri odlični bančni upokojenci dobiti tudi več kakor 8000 Din na mesec. O visokih plačah raznih gospodov, ki so sedeli v denarnih zavodih in o visokih pokojninah se je ie poprej šušljalo, pa ni bila to sama zavist. Zelen sem pa od zavisti še vedno tistim nesrečnikom, ki jih bo nova uredba toliko pristrigla, da ne bodo prejemali več, kakor 8000 Din pokojnine in res ne morem aplavdirati onim, ki so hoteli, da se ta znesek nc bi omejil. Od tvojih grošev sem si r boljših časih toliko pristra-dal, da sem znosil nekaj malega stolakov na hranilno knjižico in jih sedaj, ko so me stisnila egiptovska mršava leta, jemljem počasi ven, in sicer prav po kapljicah. Neizmerno rad bi vedel, kateri to listi gospodje, ki jim je 8000 Din pokojnine ali plače ali honorarjev ali kakor se že imenujejo taki dohodki gg. bančnikov, premalo in se morajo obupno n ffifpževali, da s temi smrkavimi osmimi jurji na " mesec komaj, komaj žive. Jaz jih ne pomihijem in me ni nič tram, če to kar na glas povem. Sem pač bolj trdega srca.
Ob otvoritvi
smušhe postojanke
TK Skale na Voglu
Mnogo ljudi srečaš, ki so prav posebno navezani na Bohinj in mnogim je že enkratno bivanje ostalo v trajnem spominu. Doslej je bil to spomin v okviru blestečega sonca, mirujoče jezerske gladine v poletnem jutru, veselih krikov kopalcev, ki v pozno popoldne odmevajo v tišino jezera, nepopisnega občutka ugodja, ko trlo reže hladilno vodo. tihih noči in sija mesečine nad Bohinjsko kotlino, da se vidi cerkvica sv. Janeza kot rufinirano od žarometov obsevana.

ki si bil najboljši med nami! Kdo je znal tako častitljivo in tako polno svete unkcije oznanjati božjo besedo, kmetom, delavcem, vojakom v stari koroški govorici!
Kdo je vse, prav vse premoženje razdal narodu in revežem kakor ti, naš oče! Pa vsak obisk pri Vidovicu je bilo doživetje. Objel je svoje obiskovalce, mu takoj postregel s štajerskim vinoin in se potem tako razvnel za vse dob no in blago in jih navduševal za delo v vinogradu Gospodovem. V njegovi navzočnosti srno' postali boljši, veselejši, zadovoljnejši. Bivši škof Kahn je svojega kance-larja naravnost oboževal in kadar je kancelar Vidovič začel pripovedovati v svojem lastnem slogu svoie lovske doživljaje, se je resni, sveti, molčeči škof tako neizrečeno iskreno smejal, da so m u od veselja lile solze po licu.
Prošt Vidovič je bil dolga leta predsednik Družbe sv. Mohorja in je kot tak še posebno zastopal interese Slovencev.
V njegovi oporoki je bilo že iz dolgih let zapisano, da hoče biti pokopan na Radišah. Tam
fori na osojskem vrhu, 300 m nad Celovcem, je otel počivati do sodnega dne. Tolikokrat je nam povedal, zakaj: Verniki, ki sem jim bil nekdaj dušni pastir, bodo kropili moj grob in molili zame! Vemo, da bodo Radišani to storili, vemo, da bodo priredili svojemu nepozabnemu župniku veličasten pogreb, kakor ga to zna samo verno ljudstvo! Ena črtica naj osvetli Vidovica in Radišane!
Imel je župnik Vidovič, kakor je večkrat pripovedoval, svete bukve s posebno močnimi blagoslovi proti burjam, toči, vremenskim nezgodam. Radišani so ga s polnim zaupanjem hodili ob takih prilikah klical in tedaj je Vidovič s svetim ognjem in z gore prestavljajočim zaupanjem rotil oblake in
burje: Uttedestruat,--Toda nekoč je bil
župnik Vidovič v Celovcu na duhovnih vajah in toča je vse pobila doma. Vsi so bili uverjeni, da
je njega manjkalo.
Mnogi, mnogi Te bodo blagrovali in blagoslavljali navzoči ali v duhu Tvoj grob--Vsi
vedo, da velja o Tebi beseda: Dragocena je pred
Bogom smrt pravičnih.
.'oj grob : Dragoce (L. E.)
izmed udobnih ležišč v koči T. K. »Skale«. Tako ima sedaj Vogel najlepše nade, da postane po lepoti in obisku ena naših prvih zimskih postojank.
Vsekakor zasluži »Skala« za zgraditev tega udobnega smuškega zatočišča vse naše priznanje. Mnogo težkoč je bilo treba premagati, da ne omenim drugih tehničnih: dovažanje gradbenega materijala in inventurja na plato, čigar nivo so morali znižati za 4 metre, je bilo sila težavno, zamudno in drago. Koča stoji nu najlepšem mc6tu, vidna jc iz celepu Bohinja in tudi z železnice (pri Nomnju). Stavba je eno-nadstropna, v njej so nameščene tri spalnice s «k u p no 50 ležišči in prostorna jedilnica, dalje je v poslopju kopalnica in toplovodna naprava. Dom se je s tem [»vzdignil nad primitivnost naših dosedanjih planinskih koč. Do
Privlačnost Bohinja tvori njegova tiha lepota, vendar žc davno ni več obljubljeni kraj le za .sanjače in samotarje. Ako si ne želiš popolne samote, ki ti je ni treba iskati daleč, ti tudi ni treba pogrešati neke tamilijarne družabnosti. Da pa Bohin j še ni postal središče jaz-bandske publike in da to tudi nikdar ne postane, z a to prosimo iu zahvalimo Boga.
Letos so bili letoviščarji internacijonalni kot še nikdar ne. Vsi so bili tuko prcv/.ctj od Bohinja ob jezeru, da so se namenili priti še in še. In marsikdo je |>ovpraševal o zimskih možnostih Bohinjskega kota. In prav o teh možnostih naj govori ta članek. 0|>ozori naj na zimski, na »novi« Bohinj, ki ga je za veliko množico entuzijastov prav za prav šele u«tva-rila »Skala« s tem, da je letos zgrudila kočo na enem najlepših smučišč vobče, ki nudi prave švicarske terene — na »Voglu«, planini neposredno nad Bohinjem.
V Bohinju se je sicer že vršila zimska olim-ijada. nad Bohinjem leži Planina na kraju, „i je že videla mnogo posetnikov. Toda smuka v kotlini sami spretnejšemu smučarju ne nudi ne problemov ne pravega užitka, lako je bil Bohinj olisojen na prezimovanje in se jc vnovič prebudil šele v poletje.
To zimo pa mu je bilo namenjeno, dn se njegova usoda izpretneni. Kdor se z vlakom tegne do Bohinja, prispe v 2—3 urah lagodne jo na prekrasne terene planine nn \oglu.
£
Eoj
kjer bo našel vselej, tj« do konca maja. idealen eneg, odpočil pa se bo in prenočil na enem
stopi so vsi ugodni, razen tega so na razpolago nosači. Od Sv. Janeza do koče na Voglu je 2Vi—3 ure, od Zlnloroga po vojaški vozni poti prav tako 214—3 ure lagodne hoje.
Vogel pa je tudi izhodišče za krasne smu-ške ture zn začetnike in izvežbane. iSkala« je postavila zimsko markacijo od Vogla do Planine na Kraju, do koder je 3M ure lepe smuke. Težje ture bi bile one na Podrto goro, na vrh Vogel, na Sijo, na Rodico in dr. Postojanka nu Voglu predstavlja tudi novo turistično zvezo med Komno in Črno prstjo.
Koča je odprta in oskrbovana celo leto. Smučarska sezona traja od decembra do konca maja. Koča bo odprta in z vsem potrebnim oskrbljena od 15. decembra t. 1. dalje. Člani vseh društev, včlanjenih v Savezu kraljevine Jugoslavije, uživajo poseben popust.
Za varstvo nameščenskih interesov
Kakor smo že poročali, je »Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije« od Delavsko zbornice v Ljubljani zu-htevalo, da ona kot zakonita zastopnica deluv-stva in nnmeSčenstva stori vse potrebno, da sc zaščitijo interesi nameščencev denarnih zavodov.
Delavska zbornica je v ponedeljek sklicala predstavnike nameščenskih organizacij in \ tudi nekatere nameščenske predstavnike večjih | denarnih zavodov. Anketo je vodil uradnik I Delavske zbornice g. Ivan Tavčar. Na sestanku ; je bila soglasno sprejeta resolucija, ki vsebuje zahteve nameščencev denarnih zavodov v dravski banovini. Resolucija je bila poslana vsem merodajnim faktorjem.
Koledar
Sreda. 13. decembra: Lucija, devica mnče-nien: Otilija. devica.
Novi grobovi
-f- V Novi cerkvi so v nedeljo dne 10. decembra položili k večnemu jx>čitku Ivana S t r a u s a , marljivega gojenca orglarske šole v Celiti. Pogrebne obrede je opravil g. kanonik dr. Zager. Pogreba se je udeležila korporativno meščanska šola iz Vojnika. katere absolvent je bil rajni. Dalje vsi učenci orglarske šole iz Celja, ki so mu peli med sprevodom slovenski »Usmili se me, Bog«. Pred hišo so mu zajieli Prelovčevo narodno nagrobnico. na |x>kopališču pa žalostinko g. Bervarja »Slovo«. Na grobu je imel ganljiv govor g. kanonik dr. 2a-ger, nadalje ravnatelj mešč. šole iz Vojnika. V imenu orglarskih učencev se je jx>slovi! njegov sošolec tov. Fr. Grand. Na pokopališču so mu zapeli še žalostinko otroški ztor mešč. šole in domači cerkveni pevski zbor. Sožalje staršem, ki so izgubili svojega ljubeznivega sina edinca!
Osebne vesli
Iz vojaške službe. Odrejeni so na službo k poveljstvu požeškega vojnega okrožja konjeniški kap. I. razr. Sta nko Turk; nn službo k poveljstvu tu/lanskega voj. okrožja peh. kap. II. razr. Rudolf DemI; za veterinarja 29. topniškega |»olka vet. poročnik Ivan Ključec; za pobočnika 2. zrnkoplovnc brigade zrokoplovni kup. It. razr. Ciril Peče; za pobočnika 261. zru-ko|)lovne skupine zrakoplovni kap. H. razr. Josip Lankaš; za učitelja zrakoplovne fotografske šole pri poveljstvu zrakoplovnih strokovnih šol zrakoplovni poročnik Viktor Benedik; za izvidnike 261. zrakoplovne skupine zrakoplovnn poročnika Božidar Rovšek in Vladimir španič ter topniška podporočnika Ivo Novak in Ivan Pezelj; za pilote 261. zrakoplovne skupine zra-
koplovna poročnika Sava Poljanec in Leo Bra-daski ter zrakoplovni podj>oročuik Avgust Než-lnahj na službo v štab 2. zrukoplovnega polka zrakoplovni poročnik llcribert Streha; ua službo v tehnični oddelek zrakoplovuega poveljstvu vojske zrakoplovni kap. II. razr. Dragotin Dolanski; «i upravitelja tehn. materijala (skladišča 6. zrakoplovnega polku zrakoplovni {KKlporočnik Ivo Oštrič; za pilota zrakoplovne skupine zrakoplovni podporočnik Janko IX)b-nikar; za poveljnika 2. eskndronn 1. konjeniškega polka kraljeve garde konjeniški kap. 1. razr. Stanislav Pire; zn poveljnika 3. eska-drona t. konjeniškega jxilka kraljeve ^arde konjeniški kap. II. razr Zvoniniir Vucel in za poveljniku mitraljezkega eskudrono 2. konjeniškega polka kraljeve gurde konjeniški kap. I. razr. Ljubomir Rajman.
= Upokojeni so konjeniška narednika vodnik I. razr. Matija Luks in Franjo Grilec ter drž. mojster IX. polož. skupino Milan Tomšič.
Ostale vesti
—	Zborovanja. Opozarjamo na občne zbore, naznanjene za danes. — Odb.
—	Popravi! Tiskarski škrat se je včeraj s posebnim veseljem spravil na našo notico pod naslovom Verdi je bil »dogmatičen« katoličan in je razen par manjših zagrešil dve veliki napaki. Beri pravilno: »nadnaravno usmerjena religioznost se gradi in živi (ne: širi) edinole od dogem« in o Manzoniju, ki je bil »glasnik (ne: glasbenik) Katoliških verskih in nravnih načel.«
—	Silvestrov sejem v Zagorju bo v soboto dne 30. decembra 1911
—	Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu, Gunduličeva ulica 29, priredi v sredo 13. decembra društveni sestanek s predavanjem g. vseuč. profesorja dr. Novaka »Počeci današnje civilizacije« (s projekcijami). Začetek predavanja ob 9 zvečer. Gosti dobrodošli.
—	Most čez Uno pri Koslajnicl so preteklo nedeljo na slovesen način izročili prometu Most veže Hrvatsko Kostajnico z Bosansko Kostajnico.
—	Sodobna fotografija v razglednicah. Brata Pogačnik v Ljubljani sta založila lejx> serijo foto-grafij-razglednic, ki po svoji izdelavi in kvaliteti spadajo med najboljše domače izdelke te stroke. Okusna je zlasti oprema, lepi ton papirja, kakor tudi jjestra izbira motivov, le razglednice dokazujejo, da se j3o nejx>trebnem naslanjamo na uvoz manj vrednih izdelkov iz inozemstva.
ADRESAR LJUBLJANE
je izšel. Vsebuje čez 60.000 privatnih in trgovskih naslovov. Lobi se v knjigarnah in v tiskarni »Grafika«, Resljeva cesta št. 4. :: :: Cena 180 Din.
—	Avtomobilska nesreča. Pri Orahovici sta trčila dva avtomobila. En avtomobil se je popolnoma razbil. V tem avtomobilu sta se vozila zdrav- i nik dr. Rajna in njegova žena. Žena je dobila j težke poškodbe na ramenih in prsih, mož f»a je le lažje ranjen. Šoferju se ni ničesar zgodilo. Oba r» njenca so z vlakom prepeljali v bolnišnico v Osjek.
—	Zastrupljenje s plinom. V Aleksandrovu na otoku Krku sta zakonca Fabiian in Katica Peršek zvečer, preden sta šla sjrat, naložila na ogenj oglje. Katica je nato po svo|i navadi pokleknila in izmo-lila večerno molitev, mož se je pa poleg ognja grel. Oglje je začelo razvijati plin in zjutraj so našli sosedje Katico mrtvo, Fabijana pa nezavestnega. Z umetnim dihanjem so ga spravili k zavesti in tako rešili gotove smrti.
—	Samo nekaj dni imate še čas. da rešite križanko zn Agfa Box fotoajMirat. Vzemite si razpis v Drogeriji Gregorič, dr. z o. z., Ljubljana. Prešernova ulica 5.
* , .tooirt-
'-<. — U 'V.. k -.(-.. ,
l . !.!>.. i ..
Njegov kašelj moti,
In on čuti da ga cela okolica nerada gleda. To mu nI potrebno, ker se da kašelj ozdraviti s:
KRESIVALOM.
—	Pri boleznih na ledvicah, v mehurju in debelem črevesu polajšuje ->Franz-Jo-sef«-grenčica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-Josef«-voda radi svojega olajšujočega učinkovanja brez bo- i lečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih.
—	Obsojen izseljenski komisar. Pod tem
naslovom smo v nedeljo priobčili poročilo o sodbi g. Marijanu Pfeilerju, rodom iz Kranja. Sedaj smo izvedeli, da Marijan Pfeifer ni živel preko svojih razmer in da je zagrešil s tem, ker je najel in sopodpisul najeto posojila za podjetje druge osebe, ki jo radi gospodarskih neprilik prešlo v konkurz. Postal je (ako rekoč žrtev gosjiodarske katastrofe podjetja druge osebe. Zvedeli smo pa tudi, da je prijavil kazenski zagovornik Pfeiferja proti razsodbi pri-ziv radi »kršitve zakona«.
—	Družinska žaloigra. V Klanjcu se je preteklo nedeljo zvečer odigrala strašna družinska tragedija. Mestni redar Luka Soški jc trikrat streljal na svojo ženo in jo smrtnonevarno ranil, nato si je jx>inial kroglo v glavo in ostal na mestu mrtev Soški je bil ločen od žene. Triletno hčerko je te dni odpeljal k svojim staršem. V nedeljo zvečer je prišel k svoji ženi iti zahteval od nje otrokove stvari, česar pa žena ni hotela dati. Nastal je prepir, ki je žalostno
: končal.
! — Pri zapeki, motnjah pri prebavi. Rorečici i v želodcu, krvnih navulih« glavobolu, splošni slabosti vzemite /julraj na tešče kozorec »rruriz ; Jo6efove« prenčice
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani i priporoča: Bentele Avgust, Von Advent bis
Ostem. Predigten und Homilien. 360 strani. | Nevezano 126 Din. — Dnusend Dr. Hugo, Die l.iturgie der Advents und \Veihnnchtszeit in I Predigten. 112 strani. Nevezano 36 Din. — I Hnssl G., Aiif den \Veg des Fricdens des Hciles.
I Kurzpredifjten fiir die Sonn- und Festtage des Kirchenjnfires. I. Band. Woilinnchtsfe.stkrcis. | 121 strani. Vezano 66 Din. — Lippert P., Von i Christentiim und Lebenskunst. 235 strani. Vezano 110 Din. — Miiller M., Frolie Gottestiebe. Das religiossittliclie kleni des III. Franz von Sales. 304 strani. Vez. % Din, nevez. 84 Din. Rieg B.. Predigten auf die Sonn- und Festtage des Kirchenjnhres. I. Band: Erster Advents-sonntag bis sechstcr. Sonntog nach Erschci-nung. 1R4 str. Nevezano 6R Din. — Rieger J., Auf Gottes Ackerfeld. Predigten auf alle Sonn-tuge des Kirchenjnhres I. Band. Von Advent bis Pfingsten. 256 strani. Nevezano % Din. — Tongelen J.. Im Geistc des Evnngclhtms. Homilien und Predigten auf alle Sonn- und Festtage des Kirchcnjahres. 114 strani. Nevezano 50 Din. — Wibbelt A., Frohe BotschaH. Homilien liber die Evnngclien der Sonn- und Fcier-tnge. I. Band: Die Sonntagc de« Weihnnchts-nnd Oster-Festkreiscs. 248 strani. Nevezano 76 Din._
—	Nosečim ienam in mladim maternm pripomore naravna »Franz-Josef« grenčica do urejenega delovanja želodca in Črev.
Celje
0 Akademija Vincencijeve konference. Celjska konferenca bo v nedeljo, dne 17. t. m. na slovesen način proslavila 100 letnico ustanovitve Vin-cencijevih konferenc. Ob pol 4 j>oj>oldan bo v veliki dvorani Ljudske posojilnice akademija z zelo pestrim sporedom. Nastopi tudi mladi virtuoz Miran Viher. Vstopnina k tej akademiji je tako nizka, da se bo proslave lahko udeležil prav vsakdo. Upamo, da se bodo vsi prijatelji katoliške dobrodelnosti odzvali vabilu in s tem pripomogli, da bo ta proslava izpadla čim lepše.
0 Poročila sta se v ponedeljek v opatijski cerkvi g. Jože Serdoner, plačilni natakar v kavarni »Evropa«, in gdč. Pepca Mtlllerjeva, plačilna natakarica v delikatesni trgovini ge. Roze Zampa-rutti. Mlademu zakonskemu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
& SK Jugoslavija, lahkoatletska sekcija, sklicuje sestanek dolgoprogašev danes ob 7 zvečer v Domu. Brezj>ogojno morajo priti: Mimik, Vengust, Pikš. Razgovarjali se bomo o nedeljskem »Teku z jed in jen ja< AbK Primorja. Referira tovariš tajnik.
0 Kako je nastal požar v opatiji. Poročali smo, da je bil vzrok požara v opatiji kratek stik, kar pa po zadnjih poročilih, ki smo jih dobili, ne drži. Požar je nastal na podstrešju, kjer pa ni bilo električne napeljave, ki je speljana spodaj, kjer se |>a ni moglo ničesar vneti
0 Zadružni tečaj. Zadružna zveza v Ljubljani, oddelek v Mariboru, prireja ta teden v Celju v Donju v Samostanski ulici zadružni knjigovodski tečaj. Važna predavanja bodo zlasti v petek 15. t. m. dopoldne o sedanjem položaju denarnih zadrug. Zastopniki zadrug vabljeni.
0 Smrtna posledica napada. 27 letnega posestnika Stovanjo Ivana iz Preloga pri Konjicah je dne 10. t. m. ob 1 ponoči zabodpl neki moški s koso v trebuh in ga hudo poškodoval. Stovanjo so odpeljali v celjsko javno bolnišnico, kjer je pa kljub zdravniški pomoči še isti dan ob 2 popoldne podlegel poškodbam. Naj počiva v miru! ,
0 Redni občni zbor Dijaške kuhinje v Celju bo v četrtek 21. t. ni. ob 18 v restavracijskih prostorih v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom.
0 Najdeni dokumenti. Dne 11. t. m. dop. je bilo najdenih nn Krekovem trgu več zadolžnlc na Ime Ivan Nemanjič, posestnik, Kaninicn pri Vur-bergu.
Ruse
Ob obilni udeležbi vseh slojev smo v nedeljo po večernicah pokopali priprostega ruškega rojaka Ferdinanda Jelenko. Poznalo ga je staro in mlado pod imenom Nandl. Njegova mati jc bila revna dekla. Ker nezakonski oče ni hotel skrbeti zanj, ga je mati nesla na očetov dom in mu ga položila na mizo, češ: Tvoi je, skrbi zanj! Sama pa je šla v Trst služit. Uboga ruška delavka sc jc potem usmilila zapuščenega črvička in skrbela zanj. Ker ni imel pravega doma, ga je vzel blagi župnik Wurzer, ko jc bil v šestem letu, za pastirčka in tako je prišel deček v ruško župnišče in je, tu ostal vse dni do smrti. Od pastiria je avanziral do hlapca, postal potem nekako desna roka župnikova, obenem pa je tudi opravljal službo župnijskega grobarja. Bil jc izredno nadarjen človek. Škoda, da ni mogel študirati. Bi bil zavzemal odlično mesto v človeški družbi. Radi njegovega dobrega STca in šegavega značaja ga ;c vse ljubilo. Imel |c veličasten pogreb, kakor najbogatejši Rušan Saj pa je bil verna, poštena, vdana in zvesta duša. Naj počiva v miru!
Ljutomer
Ustanovni občni zbor novega društva »Ljudska čitalnica« se je vršil v nedeljo 10. decembra v dvorani Katoliškega doma. 92 udeležencev ;asno priča o zanimanju za društvo, ki hoče zlasti in la dini nuditi prosvetne hrane v svoji Knjižnici in čitalnici in na sestankih. Občni zbor je vod i in bil izvoljen tudi za prvega predsednika g. kaplan ,\;a lija Munda. Prihodnjo nedeljo se na nova otvor: društvena knjižnica, ki bo poslovala vsako neduljo doj>oldne od 9 do 12. Društvo jfe naroČilo vse novejše izdaje knjižnih zbirk, ki bodo prihodnjo nedeljo že na razpolago. Ob istem času lahko prijaviš tudi svoj vstop v novo društvo. — PopsMue istega dne je glednliški odsek Marijanake kongre-gacije vprizoril krasno versko igro »Sultanova hčerka in dobri vrtnar«, ki je res lepo uspela. V glavni vlogi se je odlikovala Francka Bab.Seva Dvorana popolnoma zasedena. — Za Štefanovo pripravlja »Ljudska čitalnica« vprizoritev Vouiber gerjeve igre »Vrnitev«.
Samoprodajo »Tivar« oblek, Ilubertus plašfev itd. za ljutomerski okraj je otvorila trgovina Franc Senčar, Ljutomer - Mala Nedelja. Tovarniške cene.
Dve novi kovini
Trše ko jeklo, lažje ho aluminij
Iz Londona poročajo to le novico, ki utegne res zrevolucionirati vojno in mir.
Angleški železni industriji se je posrečilo, da je s sistematičnim prizadevanjem in študijem v laboratorijih iznašla dve novi kovini, ki pomenita za vso industrijo senzacionalen preobrat. V obeh kovinah je kroin, jeklo in aluminij. Kako pa se obe kovini izdelujeta, to je najstrožja skrivnost, katera je posebno v interesu angleške vojaške uprave.
Prva kovina je trša ko katerakoli druga kovina. Iz nje bodo izdelovali take svedre, ki bodo lahko vrtali najtrše kamenje, ne da bi se skrhali. Iz nje bodo vlivali tudi krogle, katere bodo predrle najbolj debelo steno tanka.
Kakor vele zanesljiva poročila, bodo v prihodnje vsi dosedanji tanki odveč in nepotrebni, ker jih bo s takimi kroglami mogoče razbiti. Važno pa je, da iz te kovine ne bo mogoče izdelovati tankov, ki bi jih gonil bencin.
Svedrom bodo naredili le konice iz te kovine
ali pa plašče, pa bodo vedno ostali ostri. Iz enake kovine bodo valjali tudi plošče. Kako je ta kovina sestavljena, nihče ne ve. Samo to vedo, da je kroni v njej. Kovina se bo vedno lepo svetila.
Druga nova kovina pa je lažja ko aluminij in vendar silno trdna. Ta kovina bo v letalstvu povzročila velik preobrat. Doslej so letala gradili iz lahkega, a trdnega lesa. Les pa se je včasih prelomil in nesreča sc je zgodila. Poslej se tega ne bo treba več bati. Z letalom iz nove kovine bo mogoče leteti — mesto 200 km na uro, kakor doslej — kar 270 do 300 km na uro, To pa zato, ker bo letalo lažje in vendar le bolj trdno. Nova kovina bo tudi važna za kolesa in avtomobile
To odkritje pa ni le navadno laboratorijsko delo. Ne bo treba šele čakati, kdaj se ti poskusi uresničijo. Ti poskusi so že uresničeni. V dveh mesecih bo angleška industrija že začela delati s tem.
Prihodnjost bo pa pokazala, ali sc bodo upi uresničili.
Nove izkopnine v Pompeiih
Blizu rta Bijtird je nevihta zajela angleško ladjo »Pansy«, ki je vozila iz Liverpoola. Na ladji se je pokvaril kotel. Ladja si ui mogla več pomagati. Vihar pa se je vedno besneje zaganjal vanjo in valovi so jo neusmiljeno metali sem in tja. Ladja je začela klicati na pomoč. Noč je ležala nad besnečim morjem. Zato je parnik začel pošiljati v zrak raketne signale. Raketa za raketo je švignila v temno noč, a pomoči ni bilo od nikoder. Nihče ni bil opazil teh raket. Nesrečni parnik je porabil ie vse rakete, le eno je še imel, pomoči pa nikjer. Zadnja raketa je švignila v temo, zadnji žarek upanja je utonil v viharju. Pomoči ni.
Prav to zadnjo raketo pa je vendar le opazil nemški parnik »August Blume«. Mornarji so sicer mislili, da je to klic na pomoč, vendar so pričakovali še drugih raket. Teh pa m bilo več. Tudi to se je zdelo sumljivo. »Ladja je v nevarnosti!« Pomorščaki »i v nevarnosti drug drugemu poma-
Holandski ribiči se drsajo. Ljubka je ta podoba, ki kaže holandske ribiče v
narodnih nošah pri zabavi na ledu.
šc vedno veljavnih
Kaj se raztresencem primeri
V Ponipejih, ki jih je leta 7!) po Kr. zasul Vezuv, še vedno odkopujeio premnogo dragocenosti in 1 umetniških starin, katere dokazujejo višino stare rimske kulture.
Zadnja raketa in zadnja vrv
Pomik rešuje parnik v valovih in viharju
gajo. Parnik je krenil v smer, kjer je švignila v zrak tista edina raketa.
V valovih in viharju je rešujoči parnik počasi in težko plul proti pomoči potrebnemu Angležu. Štiri ure se je nemški parnik boril z valovi, preden je mogel priti angleški ladji dovolj blizu
Ko je bil dovolj blizu, je s potrebno pripravo izstrelil Nemec proti Angležu »reševalno vrv«. Angleški mornarji na parniku »Pansy« so sicer reševalno vrv vsakokrat ujeli in jo pritrdili. Ko pa so hoteli vrv napeti, se je vsakokrat utrg.ila. Vrv za vrvjo je parnik »August Blum« izstrelil na »Pansy«, vrv za vrvjo se je utrgala Nazadnie ie ostala Nemcem le še ena vrv.
In ta zadnja vrv se ni utrgala. Privezali so poškodovani angleški parnik k nemškemu ter ga srečno pripeljali v luko Newlyn (Cornvvall), kamor sta obe ladji prišli 9. decembra. Parnik »August Blum« je nato nadaljeval svojo pot v Bristol.
Vojvoda in stolnih zgorela
Iz Londona poročajo o tej veliki nesreči:
Pri velikem požaru v gradiču Whitchurch r grofiji Hampshire je zgorel 23 letni vojvoda De La Tremville. Žrtev požara je postal tudi angleški letalski stotnik Rodney.
V soboto 9. decembra zjutraj je nenadno začelo goreti na ostrešju gradiča, ki je last '.nanega čikaškega milijonarja James Mac Cormicka, pri katerem je bil vojvoda v gostih. V kratkem je bilo v ognju vse poslopje. Služkinja se ie rešila na ta način, da je po vodovodni cevi splezala :i gorečega prvega nadstropja. Stotnik Rodney in njegova žena sta skočila z okna deset metrov globoko. Stotnik se je pri tem ubil, njegova žena pa si je zlomila hrbtenico. Vojvodovo 'ruplo pa to
našli šele, ko je bil požar pogašen, in ga izkopali izpod ruševin, Mladi vojvoda se je najbrž hotel rešiti, a so ga plini omamili, da je obležal in zgorel.
Huda zima
Iz Koblenza na Nemškem poročajo, da je r soboto in nedeljo zamrznila reka Mozela. Led na reki je tako debel, da more vsak pešec brez nevarnosti hoditi čez reko. Medtem ko je Mozela tako zamrznila, pa Rena še nima nič ledu.
Iz Šlezije poročajo, da je tam zapadlo mnogo snega. V Vratislavi (Breslau) so v soboto imeli 23 stopinj mraza, v Hirschbergu pa celo 27 sto-I pinj. Na vzhodno-pruski obali pa je južno vreme.
Mraz je hud gospodar.
Tudi na Angleškem je pritisnila huda zima. Ne stiska samo revnih ljudi, ampak tudi divjačino, katera ne dobi hrane. Na podobi vidimo jelena, ki se je približal avtomobilu ter šoferju iz roke jemlje hrano,
»Kdaj ste bili najbolj raztreseni?« je vprašal neki angleški list svoje čitatelje in prejel je maso odgovorov. Največ jih je bilo od profesorjev in učenjakov, ki so baje najbolj raztreseni in poza bi ji v i.
Nekateri odgovori so bili prav zanimivi: Ko je moja hčerka zbolela, mi jc zdravnik naročil, naj ji segrevam noge z vročo vodo v termosteklenici. Neko dopoldne sem zopet hotela obnoviti to ter pristavila lonec vode. Med tem sem pa stopila v bližnjo prodajalno. Kmalu sem se vrnila in napravila otroku po zdravnikovem nasvetu. Nekoliko pozneje sem potrebovala denar, a moje ročne torbice nikjer. Vse sem preiskala in se končno udala, češ, da sem jo izgubila na potu iz prodajalne. Težko mi je bilo, a za vzdihe zdaj ni bilo časa; hajd na delo, otrok je bolan, treba bo vodo obnoviti! Ko sem segla pod odejo po steklenico, sem privlekla na dan pogrešano torbico — napolnjeno z vodo.
Šel sem na kolodvor čakat svojega brata, ki sc je hotel pripeljati. Na peronu sein začel brati časopis. Ko ie vlak prisopihal, si niti ogledal nisem, kdo izstopa. Šel sem proti izhodu, sedel v kot tramvaja in čital dalje. Moja dnevna pot je bila s tramvajem. Šele ko sem izstopil in hotel v urad, sem opazil, da je vse zaprto, ker je bila pač nedelja. Tedaj sem spoznal, kakšno neumnost sem napravil v svoji raztresenosti.
Natipkala sem trgovsko pismo ter predložila šetu v podpis. Že je hotel podpisati, ko se je nekam čudno namrdnil ter mi brez besede pismo vrnil. Ničesar napačnega ni bilo v vsem sestavku, dokler nisem prečitala do konca. Namesto »z odličnim spoštovanjem« itd, sem natipkala: Tisoč
pozdravov in poljubov vedno Tvoja---
Ko sem se nekega večera vrnil z običajnega sprehoda, sem kakor po navadi šel domov po stopnicah ter v predsobi odložil površnik in klobuk. Naenkrat zaslišim tuj glas: »Kdo ste in kaj iščete tod?« Ozrl sem se in stal pred popolnoma tujo osebo. Šele sedaj sem se spomnil, da sem se pred kratkim izselil iiz tega stanovanja v drugo, v svoji raztresenosti pa zopet semkaj zašel.
Moja žena je pripravljala testo za pecivo, ko sc na vratih prikaže soseda. Ta je imela navado, da dolgo časa ni odšla in vsakokrat sedla na stol,
Prva katoliška gimnazija v Zadnji Indiji
Pred nedavnim je bila ustanovljena v glavnem mestu anamskega kraljestva Hue prva katoliška gimnazija z internatom, ki je namenjena za domačine in priseljence. Velike ovire, ki so dolga leta onemogočale izvedbo te ustanove, so bile po dobrohotnosti francoske uprave končno premagane in nekdanji gojenec malega semenišča je v poldrugem letu sezidal poslopje gimnazije in internata.
Dne 17. septembra so novi zavod slovesno posvetili in za letošnje šolsko leto je prosilo za sprejem že 196 učencev, od teh je bilo sprejetih 133, od teh je 116 Anamcev in 17 Francozov, po veri pa 28 katoličanov, t protestant in 104 nekristjani.
(Fides.)
kateri je bil navadno zame pripravljen. Da bi preprečil to njeno namero, ki jc bila meni tako neljuba, sem hitro pograbil desko s testom ter jo položil na svoj stol. Bil sem seveda zelo vesel svojega uspeha in pet minut pozneje, ko sta onidve bili še v živahnem pogovoru, sum od samega veselja sedel — na testo.
Ko sem nekega večera ugasnila luč in legla k počitku, sem se domislila, da imam v škatljici samo še eno vžigalico, s katero bi morala zjutraj zakuriti v štedilniku. Segla sem poleg sebe na omarico in otipala škatljico. Res, bila je še ena notri. Ali je pa dobra? Najbrž ne, ker sem imela navado, da sem večkrat rabljeno vžigalico vtaknila nazaj v škatljico. Da bi se prepričala, sem v raztresenosti prasnila po škatljici zadnjo vžigalico. Bila ie dobra.
sapši&	V:'>:	r
. s.,	I

* ,t :if
j \ •• SLS

Smrek-bogatinček gospoda Novobogatma si izbira božično drevo.

Ruskega pesnika Ivana Bunina, ki je dobil letošnjo Nobelovo nagrado, so ob njegovem prihodu v Stockholm sprejeli ruski rojaki s kruhom in soljo.
O Vergilovem mestu v Albaniji
Dne 24. t. m. ste objavili zanimiv članek »Sledovi pesnika Vergilija v Albaniji«. Morda bo Vaše braloe zanimalo, kaj pišejo razni pisatelji o tistem mestu Buthrotu (kakor se je zvaio v starem veku, n. pr. v III. spevu Eneide, v. 293., v Ovidijevih Metaroorfozah III. 720—1, v Cezarjevi »Državljanski voijni« III., 16, t, v Ciceronovih pismih Atiku XVI, 16, A 4, v Plvtarhovem Brutu 26 itd.), ki leži na južnem koncu Livarskega jezera ob Krfskem prelivu in se imenuje danes Butnnto. Prvi čisto zgodovinski vir o tem mestu je Cezarjeva »Drž. vojna«. Ker Butrinčani niso plačali, kolikor jim je bil Cezar naročil, jim je že hotel vzeti posestva; toda Atik, ki je tam imel posestva, je jamčil zanje ter jih s tem rešil. Po bitki pri An-tiju (1. 31. pr. Kr.) se je tam ustanovila rimska kolonija, kot nam poročajo Ptolomej, Plinij in Strabon. Iz one dobe imamo dosti butrintskih denarjev z napisom Colonia »Augusta Buthrotum«. Navaja jih podrobno Fr. Imhoof v »Monnaies grčcques« L 1883. Manj je pa napisov na kamenu iz B. — Pozneje se B. večkrat omenja v cestnih seznamih, n, pr. na »Peutingerjevi tabli« ii I1L stol. po Kr. Leta 451 je postalo to mesto Škofijska prestolnica. Ke>r je bil Butrinto važna obmorska trdnjava, je bil do novejše dobe precej imeniten. L. 1081. je tu pristal Bohemund, sdn nor-manskega vojvode Roberta Guiscarda v vojni zoper biz. cesarja Aleksija. L. 1183. je še zapisal sloveči arabski zemljepisec Edrisi, da je B. obljudeno trgovinsko mesto. Ko je mesto opustelo, je še ostal butrintski grad ena najboljših trdnjav cfrirskega despotata in anioviiuskega gospostva. L. 1386. so mesto osvojili Benečani, 1. 1502. pa Osmani, a L 1716. jian ga je zopet vzel beneški vojvoda grof Schulenburg. L. 1798., po propadu ben. republike, so morale franc. čete, ki so držale B., trdnjavo prepustiti AKju paši Od tedaj je B. čedalje bolj propadal. A ie danes se tam razprostirajo v obsegu poJ ure razvaline iz grške, rim-ljanske in biz. dobe. Opisujeta jih William Leake v »Travels in Northern Greece« (Gambridge 1834-1841) v I. zv., str. 100 tn nasl., in K. Buraian v »Geotfraphic won Giiechenlmd« (Leipzig 1862—72)
Spoti
Teh zedinjenja
Nekaj zgodovinskih podatkov tega toka
Prvič je izvedlo ASK Primorje Tek Zedinjenja 1. 1928 v proslavo desetletnice našega zedinjenja. To naj bi oda sportiio-naeionalna manifestacija jugoslovansko utiauine, ki deluje na piopagaudi nacionalne telesne vzgoje med najširšimi sloji našega naroda. Zgodovinskemu dnevu ui značaju prireditve je uadel primeren naziv »Tek Zedinjenja«. Pokrovitelj prve prireditve je bil pokojni veliki župan ljubljanske oiilasti dr. i''ran Vodopivec. V prvem teku sta nastopila lokalna rivala Ilirija in Primorje ter eden izveu ljubljanski atlet. Na dolgi progi je zmagal Primerjaš Perko, na kratki pa Oomžalčan \laj-lienič. Naslednjega ieta so se teka udeležili tudi inozemci ter poleg ljubljanskih dveh klubov še en atlet izven Ljubljane. Pokroviteljstvo te prireditve je prevzel tedanji ban g. inž. Dušan Sernec. Na dolgi in kratki progi sta zmagala Celovčana, brata Sussitti. Tretje leto 1930, pod pokroviteljstvom v. d. bana g. dr. Pirkmajerja sta se borila zopet Ilirija in Primorje ter nekateri Celovčani. Starejši Sussitti si je ponovno priboril zmago na dolgi progi, dočim je na kratki progi zmagal Primorjaš Ogrin. Četrti »Tek Zedinjenja« se je vršil pod pokroviteljstvom v. d. bana g. dr. Pirkmajerja. Ta tek je postal tradicionalna ljubljanska prireditev in je imel to pot samo nacionalni značaj, kajti udeležili so se ga samo domači atleti iz Ljubljane in nekaterih podeželskih klubov ter sokolskih društev. Na dolgi progi je zmagal Primorjaš Krevs v odličnem času 17:19.3, na kratki progi pa je drugič zmagal junior Primorja Ogrin. Peti »Tek Zedinjenja« se je vršil lani pod pokroviteljstvom bana g. dr.. Marušiča. Tedaj smo zopet videli na startu najmočnejšo gardo domačih rivalov Ilirije in Primorja ter Ilermesa, Slovana in Smučarskega kluba Ljubljane. Prvič bo oficijelno nastopili vojaki v posebni kategoriji, v lepem številu so bili zastopani Jeseničani, člani Borca in Bratstva. Na dolgi progi je ponovno zmagal Primorjaš Krevs, na kratiti pa je Primorjaš Srakar odvzel prvo mesto svojemu klubovemu tovarišu Ogrinu. V častnem predsedstvu sta od vsega početka ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc in vsakokratni komandant ljublj. diviz. oblasti.
Letošnji tek, s katerim proslavimo 15 letnico našega zedinjenja, bo pa prekašal tako glede kvalitete kakor kvantitete vse dosedanje. Inozemstvo bo dobro zasedeno; doslej so se prijavili Bolgari in Romuni, Čehoslovaki in Grki, prijave ostalih se pa vsak trenutek pričakujejo. Da bodo sodelovali pri teku vsi domači »kanoni«, je jasno. O prireditvi, za katero je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo Nj. Vel. kralj Aleksander, bomo še poročali.
ASK Primorje — odbor za tek zedinjenja. Drevi ob 20.30 se vrši važna seja odbora za Tek zedinjenja v klubovih prostorih, nebotičnik IV. nadstr. V«i odborniki gotovo in točno.
Program zimskosporinih prireditev
Gorenjsko zimskosportne podzveze. (Nadaljevanje.)
fečaji:
V decembru letos ali januarju 1934 priredi GZSP tečaj v smuškem teku, smuku in slalomu, vse v okolici Jesenic; termini bodo pravočasno objavljeni, kakor bodo tudi dovolj zgodaj objavljeni termini za tečaje v skokih.
Poleg navedenih sinuških tečajev in priredil t,ev priredijo klubi in društva še razne druge med-klubske in klubske tečaje, kakor predavanja itd. Centralni mladinski odsek GZSP bo organiziral na območju podzveze več predavanj. Klubi, ki se zanimajo in ki želijo imeti ta predavanja, naj se takoj obrnejo na GZSP.
Na območju GZSP bodo v zimski sezoni 1933-34 oskrbovano sledeče postojanke in koče: Smuška koča SK »Bratstvo« na Pustem rovu je oskrbovana vsako soboto, nedeljo in praznik; razpolaga z rednimi in zasilnimi ležišči. — Sinuška koča TI< »Skala« na Rožci bo stalno oskrbovana in razpolaga s 40 ležišči. — Smuška koča planinske podružnico »Triglav« v Krni bo oskrbovana v sobotah in nedeljah, kakor tudi v dnevih pred prazniki im razpolaga z 20 ležišči. — Smuška koča Alp. Sk »Gorenjec« na Črnem vrhu bo oskrbovana od Božiča dalje stalno in razpolaga z 20 ležišči. — Smuška koča SK »Triglav« ,Bled, na Grajski planini (Po-kluka), bo oskrbovana stalno. — Smuška koča SK »Dovje-Mojstrana« na Možaklji bo oskrbovana v sobotah, nedeljah in dnevih pred prazniki; razpolaga tudi z nekaj ležišči. — Sinuška koča SK »Begunje« v Begunjah je slalno oskrbovana in razpolaga z 20 ležišči. — V kranjskogorski okolici bodo oskrbovane po potrebi »Erjavčeva koča« na Vršiču (s 6 sobami in z 11 posteljami ter tremi skupnimi ležišči za 10 oseb. — Koča na Gozdu razpolaga s 16 posteljami in skupnimi ležišči za 16 oseb. — Koča v. Krnici pod Razorjeui nad Kriško steno razpolaga samo s skupnimi ležišči za dame 6 do 8 oseb in gospode za 15 oseb. — Na Planini v Lazu bo oskrbovana Stravsova koča; ima (i ležišč, javili se jo vedno pri imenovanem v Stari Fužini (Bohinjska Bistrica).
Glede dostavljanja prijav za tekme opozarjamo vse člane, da morajo iste najkasneje 14 dni pred prireditvijo poslati skupno z razpisom pod-zvezi v odobritev; v nasprotnem primeru bo neprijavljena prireditev zabranjena ali razveljavljena. — Zapisnike tekem bodisi to klubskih ali medklubskih je treba vedno poslali podzvezi 48 ur po prireditvi. Klub, ki se ne bo točno ravnal po določilih podzveze, bo kaznovan v smislu »Kazenskega pravilnika« in »Verilikacijskega pravilnika«. Klubi in društva se pozivajo, da si takoj nabavijo vse pravilnike GZSP iu to: Pravilnik za delegiranje sodnikov, službujočega odbornika, kazenski pravilnik, pravilnik mladinskega odseka in pravilnik o gimnastičnih vajah, ki sc bili sprejeti na seji šrše uprave GZSP dne 26. novembra.
Klube in društva ponovno opozarjamo na naše službene objave z dne 5, 20. in 21. novembra v dnevnikih Slovenec« in »Jutrom
Športnemu klubu »Rateče-Planica se dovoli prirediti mladinski dan dne 7. januarja 1034. V telefonski odsek se imenuje tov. Novšak Alojz. — Mladinski odsek je pričel z rednim poslovanjem ter se zaradi tega pozivajo vsi klubi in društva, ki so že osnovali v svojih klubih mladinske odseke, da lakoj o tem obvestijo CMOGZSP V mladinski odsek so imenovani sledeči člani: predsednik Jože Činkovic, odborniki: Lojze Božič, Drago Cerar in Albin Smole).
Praktični izpiti za sodnike /n skoke se vršijo C. januarja 1921 nn Bledu, ne 11. februarja 1934 v Lescah, kakor smo poročali v službenih objavah z dne 20. in 21. novembra. Ponovno pozivamo TK Skala na Jesenicah SK Begunje SK Dovje-Moj-slrami, Tujsko prometno društvo v Kranjski gori, SK Rnlefe-Planica, Tujsko prometno društvo Sv.
Gospodarstvo
Janez, Tujsko prometno društvo Bohinj in SK Bohinj, da uredijo takoj vse potrebno glede vremenske poročevalske službe in javljajo vsak teden po dvakrat zvezi, ne pa kakor do sedaj, da zveza sploh ni prejela še do danes nobenega sporočila. Končno pozivamo še enkrat vse klube in društva, da takoj uredijo vse glede verifikacije in zdravniškega pregleda; sezona je tu, a klubi se ne zmenijo za nobeno delo. Opozarjamo vso člane GZSP, da se bo uprava držala in da se bo ravnala točno po svojih sklepih, pravilih iu pravilnikih. Za posledice, ki bi nastale radi netočnega delovanja im premajhne brige naših članov, ne odgovarjamo. — Tajnik I.
Službene objave odbora GZSP
z dne 4. dec. 1933.
SK »Bratstvo« se odobri za nedeljo 10. dec. klubska tekma v smuškem teku na6 km, dovoli se tudi start vsem verificiranim članom podzveze. — TK »Skala«, Jesenice, se odobri za nedeljo 17. dec. medklubska tekma v smuku iz Roče. — SK »Bohinj« se ne dovoli 15. febr. 1934 prirediti klubsko tekmo, ker ima ta dan prireditve GS?. v ftkofji Loki. — SK »Rateče-Planica« in Smuški odske SPD Kranjska gora se pozivata, da nemudoma dostavita zaradi izstavitve verifikaeijskili legitimacij zdravniško potrdilo. — Vsi klubi in društva se pozivajo, du preskrbijo svojim članom-tekmovaleem ve-rifikacijske izkaznice, ker jim bo v nasprotnem slučaju zabranjen start nn vseh prireditvah. — K nredstoječim tekmam se določijo sledeči sodniki in službujoči odborniki: za ne-nedeljo 10. dec., priredi SK »Bratstvo«, sodnik: Božič Lojze in Smolej Janko; služujoči odbornik: Smolej Albin. — 17. dec., priredi TK »Skala«, Jesenice, na Rožci, sodnik: Smolej Slavko; služb, odb.: Jagodje Srečko. — 26. doc., priredi SK ^Rateče-Planica« v Planici, sodnik: Božič Lojze in Černe Miha; služb, odb.: Pečar Frunc iz Kranjske gore. — 31. dec. priredi Sokol iz Kranja v Kranju, sodnika: Smolej Janko in Cerar Drago; služb, odb.: Legat Anton iz Lesc. — 3t. dee. priredi KS »Begunje« v Begunjah: 6odnik: Kržišnik Vinko; služb, odb.: lorkar Jože iz Lesc. — 1. jan. priredi Smuški odsek SPD »Kranjska gora« v Kranjski gori, sodnik: Korenini Drago; služb odb.: Jalen Vinko i/ Rateč. — Vsi sodniki in delegirani službujoči odborniki se >ozivajo, da se ravnajo točno po pravilniku za sodnike in službujoče odbornike^, ter da naj iste nabavijo od podzveze. — SK • »Triglav«, Bled, se poziva, da sc ravna točno po dopisu podzveze z dne 2. t. m. Opr. št. 43- j 33-4. — TK »Skala«, Jesenice, se poziva, tla 1 takoj dostavi v svrho verifikacije za Bizjaku [ Joža, Levstika Alojza, Odlasek Cirila, Minko j Fister in Eriko Ileim zdravniška potrdila, ker j le na podlagi teh bodo imenovani predlagani v verifikacijo. — Tajnik I.
Zimska kolesarska dirka za Markovičev poba I
Dno 17. t. m., na rojstni dan Nj. Vel. kralja, priredi mariborska kolesarska podzveza zimsko kolesarsko dirko za prehodni pojial svojega predsednika Slavka Markoviča Dirka se bo vršila skozi mesto s startom ob 10.30 pri gostilni Kosič, vogal Koroščeve in Vrbanove ulice in ciljem ua Trgu Svobode. Proga: Koroščeva. Maistrova, Kopitarjeva, Aleksandrova, Kolodvorska, Razlagova, Krekova, Gregorčičeva ulica. Starta se ob vsakem vremenu. Razen prehodnega pokala, ki je razstavljen v trgovini Markovič, Gosposka 40, so predvidene še tri nagrade in tri kolajne. Štartnina 2 Din je namenjena za olimpijski fond; na startu znaša prijav-nina 4 Din. Razdelitev daril bo 17. L m. ob 20 v klubskem lokalu podzveze. Prijave je nasloviti do vključno 10. t. m. na naslov: Slavko Markovič, Gosposka 40.
*
SK Ilirija (smučarska sekcija). Danes ob 18.30 v klubski sobi kavarne Evrope, seja sekcijskega odbora. Ob 20 istotam sestanek članstva, katerega naj se sigurno udeleže gg. Fiirst, Kos, Bertoncelj, Košir, Stopar, Zalta, Jamnik.
Vremensko poročilo JZSS in SPD 12. dec.: BIcd-Jezero: temp. — 16°, mirno, brez vetra, sneg srež 60 cm, lahka meglica. — Bistrica-Boli. jezero: temp. —16°, jasno, mirno, brez vetra, snega 75 ein. — Kranjska gora: temp. —19", jasno, mirno, brez vetra, sneg srež 60 cm, smuka dobra. — Jezersko: teuip. —8°, snega 36 cm, smuka dobra. — Kočevje: temp. —10", mirno, brez vetra, sneg srež, smuka dobra.
Program jugosl. nogometne zveze za leto t')34. Program naše nogometne zveze v prihodnjem letu bo zelo bogat ter se bodo odigrale naslednje zelo važne tekme:
25.	marca bo velik trening reprezentance v Belgradu;
15. aprila Jugoslavija : Romunija za svetovno prvenstvo v Bukarešti.
Konec maja iu v začetku junija (event.) 6vetovno prvenstvo v Italiji.
10. ali 17. junija Jugoslavija : Brazilija ali Argentinija v Belgradu ali Zagrebu.
26.	avg. Jugoslavija : Poljska v Belgradu.
2.	septembra Jugoslavija : Češkoslovaška v Pragi.
3.	do II. novembra Balkanijada v Atenah.
Poleg navedenih tekem pripravlja JNZ še
tekme z Kalijo, Nemčijo, Avstrijo in Madjarsko. Kakor je torej videti, čakajo našo reprezentanco prihodnje leto velike in težke naloge. Upajmo, da bo našemu nogometu priborila ono mesto, ki bi ga morali že zdavnaj imeti.
ASK Primorje : reprezentanca Posavja 4 : 2.
Med gornjima reprezentancama se je igrala v Trbovljah nogometna lekma med izbranim moštvom Posavja in našim predstavnikom v ligi ASK Pri-morjem. Sodniku sta se predstavili sledeči moštvi:
Primorje: Stare. Hasl, Bertoncelj 1, Boncelj, Svelič, Zemljak, Zemljič, Jež, Bertoncelj I, Erman. Slamberger.
Reprezentanca: Kovač, Demšar, Vodopivc, Gračner, Lavrič, Jane, Jordan, Sajevic, Beline, I.ebeničnik, Drolc.
Začetni udarec ima reprezentanca, njen napad se razbije ob dobro razpoloženi ožji obrambi. Kril-ska vreta Primorja se odlikuje « preciznim podajanjem napadu, kateri zastrelja nekaj sigurnih šans. Šele po 20 minutah se znajde in preseneti vratarja s štirimi zaporednimi goli, katerih strelca sla bila Bertoncelj II. in Erman. V tem delu igre so bili 1'rimorjaši v precejšnji premoči.
Drugi del igre je bila ohsolutna premoč domačih. Le Stare ima zaslutfe, da ni rezultat dru-
Slovenski lesni trg
Zadnji čas je postalo povpraševanje po našem lesu zopet živahnejše, bodisi za mehak, kakor tudi za trd les. Italijanski trg, ki že dolgo dobo ne kupuje več ua zalogo, temveč le za trenutno potrebo in za tranzitne kii|ičije, je precej oživel, pa je množina povpraševanj iz Italije za nas tudi nekak barometer gospodarskega življenja našega soseda, seveda, v kolikor se nanaša ua les. Povprašujejo po tramih in rezani jelovini tretje vrste, kar kaže na bližnjo gradbeno sezono. Pa tudi po bukovini se mnogo povprašuje, tako parjeni, kot neparieni. Treba pa je takoj omeniti, da so cene, ki jih Kupci nudijo, vse prej kot ugodne. To ni zgolj tarnanje o krizi lesnega gosjxxlarstva sj)loh, lemveč šc prav posebej o krizi lesne trgovine, ki počasi, toda stalno propada.
Predvsem je kriza udarila posredovalce v izmenjavi lesa, to je trgovce. Lastnik gozda na primer, ki surovine sam predela v polizdelke, je sicer krizo občutil in jo še — kot vsi drugi stanovi več ali manj — v ogromno zmanjšanem dobičku, vendar mu je še vedno dana možnost, da te svoje [polizdelke proda. Ce ne drugo, je takemu producentu plačano vsaj jx>gozdovanje; kriza — rekel bi — še ni načela njegove substance. Kvečjemu se je ma-lerijal, ki ga je lastnik-produeent posedoval, spremenil v denar z majhnim, največkrat seveda nobenim dobičkom. Ce je bilo plačana delo, ni bil plačan materija! ali obratno. Gornje nam razlaga dejstvo, da imamo pri nas lesne industrije, ki so dobro zajx>slene, ker predelujejo lasten les.
Cisto druga je slika pri našem lesnem trgovcu. Kriza je povzročila, da je stopil producent v ožji stik s konzumentom, pri čemer sta se oba skušala okoristiti na račun trgovca. Naravnost klasičen bi imenoval primer, da so se v tekoči jeseni združili v Ljubljani ljudje v skupine in kupili kompleten vagon drv naravnost od kmetov na Dolenjskem. Kmet je nekoliko boljše prodal, konzumeut je nekoliko boljše kupil, razliko pa je plačal — lesni trgovec.
Kar velja v malem, velja tudi v velikem in kar velja pri nas, velja v tem primeru tudi drugje.
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke za 8. december kaže te-le |x>stavke (v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 30. november, vse v milijonih Din):
Aktiva: Zlato 1705.0, valute 0.55 ( 4-0.52), devize 107.16 (—0.2), skupna podlaga 1002.7 (+0.3). devize izven podlage 50.6 (+6.76), kovani denar 227.76 (+11.54). posojila: menična 1843.15 (—12.76), lombardna '307.2 (—0.0), prejšnji predujmi državi 1710.06 (+0.35). razna aktiva 224.2 (+5.46).
Pasiva: Bankovci v obtoku 4222.1 (—35.24), drž. terjatve 4.8 (-0.6). žiroračuni 627.0 (+44.3), razni računi 511.3 (—5.55), skupno obveznosti po vidu 1143.1 (+38.1), obveznosti z rokom 1006.0 (—0.4), razna pasiva 385.2 ( t-8.75).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 5365.25 tnilij. Skupno kritje znaša 35.46. v prejšnjem izkazu 35.47%, od tega pa samo zlato kritje 33.45 (prejšnji izkaz 33.47)%.
Izkaz beleži običajno izboljšanje statusa v zvezi z ultimom, kar se vidi v jx>večaniu žiroračunov, zmanjšanju obtoka bankovcev itd. Nadalje je narastel devizni zaklad banke, obenem pa je bi! zabeležen nadaljuj znaten padec meničnih posojil, dokaz, da se kreditna jiolitika banke ni izjjremenila
Trgovski dom v Novem Sadu, Novosadski trgovci so si zgradili svoi dom, ki bo posvečen dne 16. t. m.
★
Nazadovanje ameriške produkcije železa. V novembru t. 1. je znašala ameriška produkcija železa 1,085.000 ton, v oktobru 1,343.000 in v novembru lani 631.CG0 ton.
Borza
Dne 12. decembra 1033.
Denar
Danes sla pojjustila le London iu Trst, Curih je ostal neizpremenjen, dočim so drugi tečaji narasli.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen jx> 9.15, na zagrebški po 9.03 iu na belgrajski po 9.12. Urški boni so bili zaključeni v Ljubljani jx> 36, v Zagrebu po 35.50, v Belgradu so notirali 36.75 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2303.18-2314.54, Berlin 1364.03—1374.83, Bruselj 795.79—799.73, Curili 1108.35—1113.85, London 186.53—1S8.13, Newyork 3641.61—3669.87, Pariz 224.27—225.39, Praga 170.23 —171.09, Irst 300.06 -303.36.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.300 Din.
Curih. Pariz 20.235, London 16.87, Newyork 331, Bruselj 71.80, Milan 27.19, Madrid 42.15, Amsterdam 207.80, Berlin 123.30, Dunaj 72.65 (57.87), Stockholm 87, Oslo 84.75, Praga 15.36, Varšava 58, Atene 2.96, Carigrad 2.4S, Bukarešta 3.05, Japonska 1.01.
Dunaj. Dinar uotira 8.50 denar.
Vrednostni papirji
Tudi danes so se državni papirji okrepili. Posebno se |Xizna dvig tečajev pri škodi, begi. obvez, m dolarskih papirjih, vendar je v slednjih promet slab. Na zagrebški borzi je znašal promet: 300 komadov vojne škode ter 30U) dol. 7% Bler. jx>s.
Ljubljana. 7% inv. |x>s. 55 den., agrarji 31 den., vojna škoda 292 den.. begi. obv. 42 den., 8% Blr. pos. 42 den., 7% Blr. pos. 38 den., 77« jx>s. DHB 56 den.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 55—57, agrarji 30—32, vojna škoda 293 -293.50 (292), 12. 292.50-293, 2. 290—292 (291), 6% begi. obv. 42— 43, 8% Bler. pos. 42-44, 7% Bler. |x>s. 38-38.50 (38), 7% pos. DHB 56-60. — Delnice: Narodna
gačen. Igra se predvsem po desni strani, ki je prav dobro funkcionirala.
Takoj v 10 minutah i/silijo domači kot, ki ga strelja Jordan precizno pred gol, ga ujame Beline in ga strelja mimo presenečenega vratarja. 4 : 1 za Primorje. Par minut pozneje lepa kombinacija Gračner—Jordan—Sajevic, ki pa slednji spremeni t lepim strelom v najlepši gol dneva 4 : 2 za Primorje. Proti koncu še en gol za domače, ki ga pa sodnik ne prtpozna. Zadnje minute je Primorje spremenilo postavo in branilo rezultat 4 : 2 do konca.
Rezultat, ki ga |e dosegla reprezentanca, je prav časten s skupnim in smotrenim treningom se lahko poda brez bojazni tudi na tuja igrišča.
Sodil jc sodnik g. Marin prav dobro.
(Opomba uredništva Vsled pomanjkanju prostora se je objava poročila nekoliko zakasnila.)
Poleg opreznosti, ki jo narekuje italijanskemu lesnemu trgovcu-uvozniku negotov i gosjx>darski |x>-ložaj, da ne kupuje na zalogo, amjjak po naročilu, nas je udarilo pri izjx)drivanju trgovca še to, da so pričeli z direktnim nakupom tudi italijanski kon-zumenti, na primer gradbene družbe. Tudi te rabijo le omejeno količino lesa. Zato pri nas v trgovini tramov tia primer sploh ne poznamo več drugačnih naročil, kot na noto. Naročilo na blago monte je prava redkost.
Ta način trgovanja naši lesni trgovini silno škoduje. Saj danes ni treba drugega, kot da sedež na kolo in se pelješ na deželo, pa imaš kmalu listo tramov — če ni pretežka — kompletno. In to po ceni, ki komaj krije režijske stroške.
Ali pa rezana jelovina! Vprašuje se le za lila kvaliteto in naši mali producenti so jo prodali večinoma naravnost italijanskemu uvozniku, oziroma konzumentu. Ostala je |)roducentu večinoma jirva in druga vrsta in pritisk na producenta je tak. da tudi ti dve vVsti f>očasi, pa gotovo izgubljala na ceni. Ce bi posredoval naš trgovec, bi se to ne zgodilo. Trgovec ima dovolj poznanja trga in bi gotovo ne prodal kvalitet v razmerju, ki bi mu utegnilo prinesti škodo. Dokler je odločal trgovec — in seveda tudi velika industrija, ki pa je številčno majhna — je mogel vsak interesent kupiti, karkoli je hotel (lesa nam, hvala Bogu, ne manjka), toda dobil je gotovo kvaliteto le |K>gojno, to je, če je vzel še od trgovca določeno količino drugega blaga. Mali producent pa ne more staviti nobenih jx>gojev, ker je finančno prešibak. In koplje tako sebi in trgovcu jamo.
Vprašanje lesne trgovine je postalo žc davno pereče in treba se bo brez odlašanja odločiti, če se naj ta stan prej)i:sti jx>časnemu umiranju, ali pa se ga zaščiti na način, ki mu bo omogočil nadaljnji obstoj ter tako prepreči propadanje narod, premoženja. Ker ni denarja, s katerim bi si ta stan mogel |x)inagati, menda ne bo preostalo drugega, kot da se celokupno lesno gospodarstvo, v katerem pri-! vatna inicijaliva nič ne jx>meni, prisilno organizira, pazeč jx>sebno na to, da od tega najmanjše koristi ne bo imel — mali producent.	Br.
banka 41C0 bi., Privileg. agrarna banka 244—246, Seeerana Osjek 130 den., Inif>ex 50 deti.
Belgrad. Narodna banka 3850—3950 (3880), Priv, agr. banka 246.50- 248 ( 248, 247), 7% invest.
pos. 57.50- 5S (58), vojna škoda 292.50 293 (294, 292), 12. 292 - 293 (292.50), 2. 291.50-292 (291.50), 6% begi. obv. 42.50-42.75 (42.75, 42), 3% Bler. pos. 41 den. (42). 7% Bler. pos. 37 den. (37).
Dunaj. Donavsko-savsko-jadranska 59.85, Lan-derbank 15.70, Narodna banka 150. Steg 15.90, Ste-vveag 8.90, Alpine 8.50, Rima 18.50,'Trboveljska 13.50.
Žitni fr£
Položaj na žitnem trgu je neizpremenjen. Za pšenico je tendenca nadalje stalna, vendar se opaža jx>manjkanje ponudbe. Slejkoprej pa je stalna tendenca za koruzo, za katero je znatno povpraševanje. Ponudbe v koruzi je razmeroma malo m cene se drže še razmeroma dobro. Cene moki so ostale neizpremenjene.
Živina
Dunajski prašičji sejem 12. dec. 1933. Pripe
ijanih je bilo 7885 šjiehaijev. 4272 pršutarjev. skupaj 12.157, od tega iz Avstrije 5.389. iz inozemstva pa 6768. Cene so bile v šil. za kg žive teže: špeharji 1.37-1.40, stari 1.30-1.34, kmefski 1.35-1.42. križani 1/36—1.45, pršutarji 1.14—1.50. Pri meniajoči se tendenci so cene ostale v glavnem neizjTeinenje-ne, razen prvovrstnih ogrskih veleposestniških špe-harjev so cene ostalih š|5eharjev popustile za 2—3 groše pri kg žive leže.
IVaše diiaštvo
Na občnem zboru Akademske zveze dne 7. decembra 1933 je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Casar Franc, cand. iur.; podpred«.: Zaletel Vinko, theol.; tajnik: Lah Zdenka, cand. iur.; blagajnik: Virnik Maks, cand. iur.; gospodar: Vrhovec Lojze, stud. iur.; knjižničar: Kikl Frane, stud. pilil.; revizorja: Zerjal Stanko, theol., Ložar Alojzij, cand. iur. V odbor pridejo še predsedniki društev: J. k. a. d. »Danica, J. k. a. d. »Zarja«, J. k. a. d. : Savica r, Cirilsko društvo ljubljanskih bogoslovcev.
Kongreganisti! V sredo dne 13. decembra bo redni sestanek akademske kongregacije Marijinega Oznanjenja |>ri oo. frančiškanih ob četrt na devet zvečer v hišni kapeli. Tovariš, posveti tudi ti vsaj pol ure Kristusu in Mariji!
Akademska Mariiina konpregaciia pri oo. jn-zuilih ima svoj redni sestanek drevi ob M8. — Voditelj.	/4
Radio
frogrami Kadio-Liubtiana*
Sreda. 13. decembra: 12.15 Naše in tuje Sa-ijivke (reprodukcija) — 12.45 Poročila — 13.00 Čas, reprodueirani plesi raznih narodov — 18.00 Komorna glasba, izvaja Radio kviotet — 18.30 Radio orkester — 19.00 Z letalom na južni tečaj (Pavel Kunaver) — 10.30 Literarna ura : žena v ilirskem gibanju (Vera Postalova — 20.00 Prenos opere iz Ljubljane — V odmoru: Čas in poročila.
Četrtek, I I. ilecembra: 12.15 Reprodueirani vokalni koncert: Serenade 12.45 Porodila 1300 čas, reprodueirani koncert: godbe na pilnla 18.00 O prehrani otrok (dr. Konvalinka-Tavčari 18.30 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) 19.,H) Srbohrvaščina (dr. Rupel) 19.30 Plošče po željah 20.00 Pre nos iz Belgrada 22.00 Cas, poročila, radio-pzz,.
Drugi proprnmi i
Četrtek. 14. decembra
Belgrad: 12.05 Kadio orkester 16.00 K-moert učencev osnovne šole 17.00 Operetne arije 20.00 Vokalni koncert Petra Rajčeva 20.30 Simfoničn' koncert orkestra kraljeve garde — Dunaj: 11.30 Lahka glasba 17.20 Koncert za eimbalo in čelo 19 Radio orkester 21.00 Koncert simfoničnega orkostra — Breslau: 20.30 Koncert simfoničnega orkesfr.1 in solistov — Budimpešta: 12.05 Konrert salonske kapele 13.30 Koncert vokalnega kvarteta 19 20 Solistični vokalni koncert 21.00 Koncerl vojaškega orkestra 22.30 Godalni kvartet — Frankfurl 16.00 Zborovski (250 pevcev), klavirski in komorni kon cert 20 45 Koncert za citre — Hniaen: 20.40 Zbo rovski koncert: duhovna glasba 22.50 Orgelski kon cert — London: 20 00 Koncert vojaške godbe 22.00 Orgelski koncert 22.35 Haendel: »Mesija« — Mi lan: 20.40 Prenos iz opere — Rim: 17.10 Voksbii in instrumentalni koncert 20.40 Večerni koncert — Varšava: 12.15 Šolski koncert varšavske filharmonije 20.00 Koncert poljudne glasbe.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »seka beseda Din 1'— j ienltovanjskt oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloZitl znamko.
Iii
Služkinja
raiena vseh hišnih del in kuhe, išče mesta kjerkoli. Ponudbe prosi na upravo »Slovenca« pod šifro »Urna in poštena«. (a)
Iluibodobe
Deklico
pošteno, pridno, sposobno za gostilno, pametno, zanesljivo — vzamem po praznikih. — Z znanjem nemščine in šivanja ima prednost. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Deklica« št. 14573. (b)
Kuharico
pridno, od 28—30 let staro, ki bi opravljala tudi druga gospodinjska dela, takoj sprejmem. Plača po dogovoru. Reflektira se na daljša spričevala. — Tabor 2, Ljubljana. (b)
Služkinja
ea vsa hišna dela — je sprejme. Izve se v upr. »Slov.« pod št. 14591. (b)
iLffffll
Šoferska šola E. Ceh
(bivša Camrrni« >va soltrikt Solai
I tubltara. i .unaiaka r. 31 Šola en poklicne ftnfi-rje id auuiUir.it' l'ru»pekti In po lastnin zastonj Id frattko

120.000 Din posojila
iščem. Vknjižba na prvo mesto. Obrestoval bi mesečno. Isto posestvo se tudi proda za 700.000 Din. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ljubljana« 14579. (d)
Stanovanja
Pridite po ponudbe!
V naši upravi so ostale nedvignjena še sledeče ponudbe: »Doge«, »Gotovina 37«, št. 14495, »Gotovina« št. 14329, »Hiša« št 14296, »Hiša« št. 14250 »Inštruktor«, »Ljubljanska okolica«, >65.000 Din«, »Marljiva«, »Matematika«1, -Plačam takoj«, »Prazna«, »Redka prilika«. »Zelo poštena«. — Dalje starejše ponudbe pod sledečimi šiframi: »A M.«. »Kurje oko«, »Jaquard«, »Kamnik«, "Marljiv in zanesljiv«, »Sigurno« štev. 13500, »Snažna in poštena«, • Tajniško mesto«, »Takojšnje plačilo 3«, »Parcelo kupim«, »Plačam«, »Proti plačilu«, »Vestna« št. 12000, »Zenitev takoj«, »Skrb za prihodnjost«. -Prosimo inserente, ki so pod iemi šiframi naročili oglase, naj pridejo po ponudbe ali pa naj nam sporoče naslov, kamor tih lahko pošljemo. — Uprava »Slovenca« r Ljubljani.	(o)
ODDAJO: Trisobno stanovanje
lepo, z vsemi pritiklinami, se odda za t. februar. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Februar« it. 14574.	(č)
hišnica
poročena, pridna in poštena, dobi brezplačno stanovanje. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 14580.	(č)
Stanovalca
sprejme v snažno sobico z vso oskrbo po zmerni ceni poštena krščanska družina. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14544. s
kVTTfm'
ODDAJO: Lepe kleti
prioravne za vinsko ali sadno trgovino ali podobno, se oddajo v najem takoj v Mariboru v hiši Zadružne zveze, Miklošičeva cesta 2. Ponudbe in pojasnila istotam. n
Gostilna
z malim posestvom (ali brez posestva), v industrijskem kraju na deželi, v kateri se iztoči letno ca 60—70 hI vina, se odda v najem s 1. januarjem 1934 Več po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca^ nod »Prometna« št. 14531.	(n)
Kupimo
Vrednostne papirje
kupuje komanditna družba M. Jankole, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-IL, telefon 3052.	(k)
Srebrne krone
staro zlato in srebro ku-puie RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN • Liubliana. Ilirska olica 36, vbod e Vidovdanske ceste ori gostilni Možina
PosestVa
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini Droben oglas r »S to venai. oosestvo ti hitro proda; (t ie ne i gotovim denarjem ia( kupca ti s kniiiico da imiiuuiiiuiiiiuiiiiiiimuiiiiiiiiiiimi
Hišo
z dobro vpeljano gostilno v Kozjem — prodam ali dam v najem. Kuželj, Kozje.	(p)
inrnTn
Klavirji!
Planini!
Kupujte na obroke
od Din 400*—
prve svetovne labrikate: Bosentlorler. Steinway. Forster. Petro!, Holzl. Stingl original, ki so
nesporno najboljši I (Lahka precizna mehanika.) Prodam |ih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Aleksandrova cesta 7. Velikanska zalogu vseh Klas-benlh Instrumentov In strun
A
u«
iiuiiiiiiiiminmiimimiiiiiiuinuiiiii
Ct avto sva/ stari oruita/us aT motorja bi znebil se rad hri kunci v U mnogo prižem ^Invrnfrv na/mani? insrrai iiiiiiiiiiiiiuiiiiimuiimuiuiiiiiiiiiuii
Lepo perje iz Bačke
gosje, račje, kokoši z, čohano, ter puh najceneje pri Salamon Gomb6, Bač-ka Topola. Prodajalcem večji rabat.	(1)
Kislo zeljo, repo
prvovrstne in cele glave za sarmo. v sodčkih dobavila po brezkonkurenč-nt ceni Gustav Erklavec. Liubliana. Kodeljevo 10 telefon 25-91	(1)
Več vinskih sodov
od 50 litrov do 50 hektolitrov — se proda. Kopališče Jezica pri Ljubljani.	(1)
Vence
šopke, nagelčke — lahko naročite tudi potom telefonske številke št. 27-66. Vrtnarstvo L JEMEC, Maribor, Prešernova 16.
Kislo zelje, repo, sarmo
prvovrstno, v sodih, po najnižji ceni dobavlja: Homan, Sv Petra c 83.
tEo/LUe/tva Ua*e !••
J^e vporabljajle kakršnih-koli sredstev! po skoraj 200 letni preskušnji zahvaljuje polol sloves in uspeh svoji zobni kremi.
Več elektromotorjev
od 12 do 15 Hp 220 380, proda Mihael Kavčič, Zg. Šiška.	(1)
Nogavice, rokavice
robce, perilo, torbice,
kravate nizke cene samo pri PETELINC>u
Ljubljana ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
PER3E
poceni dobavlja E. Vajda, Čakovec. Vzorce pošlie brezplačno.
Cviček
originalni dobite v
Centralni vinarni w Liubliani
Purice, purane, kokoši
pitane, zaklane, popolnoma očiščene, zavoj 5 kg 73 Din. 10 kg 145 Din. Razpošilja franko kupčeva pošta:
G. DRECHSLER, Tuzla.
Posteljo
z žimnico na vzmeteh, omaro s predali, prodam. Hrenova 14, Ljubljana. 1
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim io slabotnim osebam.
Ajdovo kašo
razpošilja vsako množino najugodneje F. Senčar — Ljutomer.	(1)
Specialno izbiro
modnih hlač in pumgarc
dobite najceneje pri Preskerju. Sv. Petra c.
Kožuh
dobro ohranjen, se proda. Sodna ulica 15, pritličje desno, Maribor. (1)
Perje!
gosje, čohano. kg 36 Din; purie, čohano, kg 26 Din, ji. vrste 16 Din: beli puh kg 160 Din Razpošiljam po poštnem povzetju najmanj 5 kg. L. Brozovič, Zagreb. (lica 82. (1)
Volna, svila, bombaž
stalno v bodati izbiri v vseh vrstah za ttroino pletenje in ročna dela po nainižiih cenah pri tvrdki Kari Prelog Liubliana — Židovska ul ln Stari trg.
Dražbeni oklici
Dne 15. decembra 1933, ob 13 se bo prodalo v Zapužah-Sv. Helena št. 1 in na Mirni št. 14, Dolenjsko, sledeči predmeti: 1 cepilni stroj za usnje, 1 (jlasovir, 3 kredence, 1 zofa, 1 miza, 1 naslonjač, 1 luksuzni avto »Citroen«, 1 železna blagajna, starinske slike in razno drugo pohištvo. Kupci vabljeni.	(1)
Jabolka
zimska, okusna, po 5 Din kd iranko vsaka postaia. povzetne razpošilja Po-stržtn Maribor. Gozdna ulica 56	II)
Orehovo jederca
umetno presušena, popolnoma brez vlage, brez nadaljnjega sposobna za mletev ter
modri mah
za potice — nudi najceneje SEVER & KOMP, Ljubljana.
Posteljne mreže
izdeluje na lesenih in železnih okvirjih najceneje; sprejemajo se tudi v popravilo. Alojz Andlovic, Ljubljana — Komenskega št. 34.	(t)
Tvrdka A. Volk
Ljubljana. Hesljeva cesta 24 ouoi najceneje ?te vrste pšenifoe moke ID drage mleveke izdelke
Zahtevajte ceniki
Telefon 2059

Premog Hiiha drva
Pogačnik, Bohoričevi ulica 6
Citajte in širite »Slovenca«!
M
Prodajalna Ničmanova u Ljubljani
Kopitarieva ulica štev. 2
nudi cenj. občinstvu
krasne »JASELCE«
sestoječe iz kipcev, lepe skupine v raznih velikostih primerne za cerkve in domove. Na razpolago so tudi posamezni hlevčki, ovčice, pastirčki, kamele, i. dr. v veliki izberi od navadne do najfinejše izpeljave m kvalitete.
Cene nizhe ftonhurenčne. Postrežba točna in solidna.
IHBSHBIBIBIIHBHnBHBSIMlia
MILIJONARJA JE OSVOJILA
Nameščenka pripoveduje svol zanimiv roman
Gospa N..... ki se je nedavno poročila
z zelo bogatim finančnikom, j« izjavila med drugim tudi naslednje: Bila sem nameščena v čakalnici nekega fotografa. Za toaleto in za vse drugo nisem imela dovolj sredstev, da bi bila moja zunanjost čimbolj privlač-ljiva, vedno pa sem posečala veliko pozornost svoji polti. Prepričana sem, da ie to tudi v prvi vrsti privabilo mojega moia. Uporabljam vedno puder Tokalon. Ta puder Vas v resnici okrasi s presenetljivo lepoto. Tudi sedaj, ko mi ni treba več varčevati, ne bom nikdar uporabljala kake druge vrst* pudra, ker sem prepričana, da je puder Tokalon toliko vreden, kakor najdražji puder.
Puder Tokalon ne bi mogel osušiti tudi najnežnejše kože, ker je na poseben, znanstveno ugotovljeni način zmešan s smetanovo peno. Ta deluje tako, da se obdrži puder štirikrat dalje na Hcu. Tudi med dolgimi plesnimi zabavami v razgretih dvoranah bo ohranil Vašo kožo brez vsakega bleska.
Puder Tokalon da ono čudovito lepoto, po kateri hrepene vsi moiki in ki predstavna želje vseh žena.
Vsled pomanjkanja prostora
sem primoran
opustiti
božični nakit
(okraske)
ki ga prodajam
po znižani ceni!
O S V A L D D O B EIC — LJUBLJANA Pred ikotijo 15.	Trgovci popusti
Priporočam bogato izbiro nogavic, rokavic, spodnjega perila sraje, ovratnic. Trgovina pletenin, kratke robe in perila
M PUCHER M48IB0R' Gosposka 19.
NEVESTE)	GOSPODINJEI
Najlepši okras Vašega doma ie perilo, zavese, posteljna pregrtniala! Naifinetše m naitrpežneiše ga okrasite z vezeniem od tvrdke
M A T E K & MIKES, LJUBLJANA
poleg hotela Štrukelj.
Izdelujemo gumbnice, prebadamo šablone, pred-tiskuiemo čisto ženska ročna dela imamo spe-ciielni entel za obleke m volane, ažuriramo in entlamo. Vsakdo že ve, da imamo naivečio in najmodernejšo vezilnico Ker sami delo spreiemamo, ga sami nadziramo zato Vas naiboljše oostrežemo.
Aleksandra Rahmanova:
54
Dijaštvo, ljubezen, Čeha in smrt
»No, moli, popovski prasec!« je kričal Gorbunov, ki je bil zopet hudo pijan. >Znkaj ne moliš, da te reSi?«
Mati je kričala, da je pretresalo mozeg in kosti, potem se je onesvestila. Za nekaj časa so odvezali starše in ju peljala k jezeru. Tam so ju zgrabili vojaki za noge, ju vtaknili z glavo v luknjo v ledu, ju zopet potegnili vun in to ponavljali tako dolgo, da mučenika nista dala nobenega znaka življenja več. Ljudstvo pa je gledalo, bolščalo in molčalo, molčalo... Kdo zna tako molčati kot rusko ljudstvo?
13. decembra 1917.
Danes je bila v tem kraju pravcata bitka med sovjetisti in ženskami. V tukajšnji cerkvi je ikona, ki jo imajo za krajevno svetinjo. Gorbunov je ho-IpI tudi na tej podobi dokazati, da ni Boga. S člani vojnega sodišča«. in Ispolkoma je šel v cerkev, oa bi razbil podobo s sekiro. Komaj je začel, so planile ženske, ki so bile v cerkvi, nad boljševike m tudi številni kmetje iz okoliških vasi, ki so čuli j usmrtitvi starca, so se jim pridružili. S palicami in kar so še imeli v rokah so udarili na vojake.
»Spakel« so vpili. »Ne pustimo, da bi naše Utone strunili !<
Ispolkomci so bili skoTaj do mrtvega tepeni in Gorbunovu se je le težko posrečilo ubežati razjarjeni množici. Eden od njih je danes umrl. Kmetje ■to šli potem pred Ispolkom in vzoli starčevo truplo ter ga pokopali.
Kmalu nato 90 začeli zapirati; skoraj vse žen-ki so bile v cerkvi, so že prijeli in lih nekaj
že postrelili. V vasi so odposlali kazenske ekspedicije.
Včeraj sem obsodila rusko ljudstvo zaradi molčečnosti; vendar sem mu storila malo krivice. Danes je govorilo, zavzelo se je za svojo svetinje.
14. decembra 1917.
Starega očeta smo pokopali, kakor se »spodobi«, z »duhovnikom«, kot nam je dovolil Gorbunov. Pogreba smo se udeležili samo mi — in Gorbunov! Vsi drugj so se bali priti. Zdaj že dovolijo, so rekli, in potem vsakega zapišejo, kdor je bil zraven in ga kličejo na odgovor... Bilo je mrzlo. 35 stopinj Reaumurja, in vrh tega je bril silen veter.
Po pogrebu smo šli za eno minuto domov, to se pravi v hišo, ki je bila nekdaj naša. Pri vratih je že čakal izvošček, da nas je odpeljal na kolodvor.
Teta se je hotela odpeljati /. nami, toda Gorbunov jo je pridržal kot talko za strica.
»Ko ga ustrelim, potem greš lahko na vse štiri strani sveta,« je rekel, »todo dokler ga ne dobim, ostaneš tu!«
Bridko sva jokali, ko sva zapuščali hišo. Kako žalostno je vendar na svetu!
Ko sva so peljali mimo odkladališČa za razno ropotijo, sv« videli razbite stroje iz stričeve tovarne, ki so moleli iz snega kot udje pohabljenega trupla. Kako sta se veselila stari oče in stric, ko sta jih dobila iz Nemčije, in kako so se veselili ti huni. ko so jih razbili in jih odpeljali na smetišče!
Komaj smo prevozili tri vrste, smo slišali za seboj kraguljike sani; bil je Gorbunuv, ki nas je s trojko hitro došel.
»Spremim vas do postaje,« Je kričal, nla se vam kaj ne pripeti! Zdai je nevarno če kdn sam
potuje!«
Nobene besede več ni rekel in se je vozil tik za nami. Sedel je v najlepši košovki starega očeta, najboljša trojka iz hleva starega očeta je bila vpre-žena in v najboljšo doho starega očeta se je zavijal. Staro mater je umoril, strica je preganjal do smrti — nas pa je spremljal v tem mrazu, se vozil 40 vrst pri 35 stopinjah mraza, s svojo tuberkulozo! Kdo naj to razume? — — —
16. decembra 1917.
Doma. Zopet pri knjigah. Grška slovnica, primerjalno jezikoslovje, zdaj mi morata vidve ute-šiti srce! Zdaj je mogoče živeti samo s knjigami, le, če si prizadevaš, da sedanjosti ne vidiš in jo pozabiš.
18. decembra 1917.
Včeraj so odprli skrinjico za svetinje našega mestnega svetnika, da bi ljudstvu pokazali, tla sta ga duhovščina in oblast vodili z<i nos in ga varali.
Uradno so objavili, da v skrinjici sploh ni bilo svetinj, ampak samo nagačena lutka ln nekaj ži-I valskih kosti, in roka. ki je visela iz steklenega okrova in so jo ljudje poljubljali, je bila iz usnja. Oče Aleksander pa je oznanil s prižnice, da je to navadna prevara, boljševiki sami so vzeli svetinje iz skrinjice. Zvečer ga je drulial pretepala in nato ustrelila. Boljševiki pravijo, da ga je ljudstvo ubilo, razkačeno zaradi sleparij popov Ljudje pa pripovedujejo. da je oblast obljubila druhali, da bo vsp premoženje očeta Aleksandra nieno, če ga ubijejo, in resnično so še |Htnoči izropali vso nišo, ne d.i bi milica branila. Popovo ženo so odpeljali v ječo, kjer so jo s 14 letnim sinom vred ustrelili.
Kadar slišiš, da je bil ta ali oni ustreljen, te »preleti mraz. Ce pa se to zgodi s človekom, ki ga vidiš vsak dan. ki gn spoštuješ in ljubiš, kot očeta
Aleksandra, potem je tako grozno, tako nevestno, da sploh ne more® dojeti. Misliš, da ne živiš več. postaneš otopel, mrtev.
25. decembra 1917.
Božič! Božično drevo, gnjat, božična gos. slaščice, gostje, mnogo gostov. .. Vsega tega je v izobilju, pa vendar ni pravi božič. Kje je prijazna, stira hiša dedova, kjer smo praznoval' božič, odkar se spominjam, kje je stari oče, kje stric? In kaj je s teto? Kaj z Vadimom? Ne, ne, ', ni božič!
28.	decembra 1917.
Danes je bila pri nas uboga vdova polkovnika
Orlova v žalni obleki. Vojaki so ga na fronti ubili, j Zgrabili so ga, vrgli kvišku in ga z bajoneti pre-j stregli. Danes zjutraj sta bila dva člana vojaškega | in delavskega sveta pri njej in sta ji rekla, naj 1 sleče žalno obleko. Prepovedano je. za nasprolnki 1 revolucije žalovati.
29.	decembra 1917.
Župnika in dijakona pokopališke cerltv- -'i
i zaprli, ker sta pri maši molila za carja in njegovo družino. Tudi njuno svojto so zaprli.
2. januarja 191S Danes sem bila pri Vadimovi sestri. Uboia Sinočka je bolno, ima 38 stopinj vročine. Postal-' sva v zadnjem času taki prijateljici, da ne moro strpeti, da me ne bi vsak dan videla.
Ko sem se vračala domov in razmišljala. « čim bi bolno Sinočko razveselila, mi je prišel nasproti vojak v čisto razcapanem plašču, na oni nogi je imel čevelj iz usnja, na drugi velikanski klobučevinasti čevelj in na hrbtu vrečo Ustavil so je pred menoj, mi prožil obe roki in vzkliknil: »Aljalc
Bil je Vadiml
Za >Jugo&lovan&ko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ce*.
tzdaiatelj. Ivan Kanove*
Urednik I<o>m Oolobifc.