Karl« izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina t dostavljanjem na dom ali po poiti K 1*50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9*—, četrtletna K 4*50. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslov: Upravnlžtvo »Zarje« v Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in od 6.—7. zvečer.
Posamezna številka G vinarjev.
štev. 117.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 22. oktobra 1911.
Dvomljiva sreča.
Baron Gautsch je danes še srečen mož. AH če bi hotel strogo izkušati svojo srečo, mn ne bi bilo treba po starogrških vzorih metati prstanov v morje. On jih ne bi našel v nobenem ribjem trebuhu, čeprav je njegova dosedanja sreča zelo podobna Polikratovi v tem smislu, da si je ni zaslužil sam. Zato tudi go-pod baron ue ve, kaj bo jutri z njo.
Kajpada: Zakulisno mešetarstvo kaže doslej, da bo dobil večino, ki jo išče v državnem zboru, pripravljeno, da izvrši njegova naročila in predloži račune ljudstvu v plačilo. Zelo sumljivo se pehajo meščanske stranke okrog vladnega korita in odlašanje glasovanja o mesnem vprašanju je najslabše znamenje za za te stranke. Pa tudi baron Gautsch ne more misliti, da je lo posebno dobro znamenje Zanj. če Mladočehi in nemški nacionalci še danes ne vedo, kako naj glasujejo o predlogih, ki se tičejo argentinskega mesa, tedaj ta nevednost gotovo ne izhaja iz nepoznavanja predmeta, temveč vsakdo mora razumeti, da drže svoje prepričanje kot kupnino v rokah in da jim vest dopušča glasovati za meso ah pa tudi proti mesu ; vest jim bo ukazala glasovati za ljudske potrebe in energično odbiti vsak nov napad na življenske interese narodov, če se barautija za ministrske sedeže ponesreči; vest jim bo zapovedala glasovati za „pravne nazore" Gautscheve, če se po svojih željah pobotajo za portfelje.
Za volilce je igra, ki se zdaj vrši za spuščenim zagrinjalom, jako poučna. Oči imajo ljudje, da vidijo, ušesa ra, da slišijo; če jih imajo tudi volilci za te namene, tedaj se v teh dneh lahko imenitno prepričajo, da so obljube meščanskih kandidatov v dobi volitev prazne pene, ki kažejo v solnčni svetlobi pol minute vse mavrične barve, ki pa morajo popokati hitreje nego človek zazeha,
Gospodje poslanci so bili poslani v dr-žavui zbor z gotovimi nalogami. Po shodih so razvijali idealue in realne programe, po katerih so imeli volilci soditi, če morejo dati svoje glasove gospodom kandidatom in kaj smeio pričakovati od njih. Zdaj imajo gospodje svoje mandate v žepu; programe pa tudi — in prav nič jim ne prihaja na misel, da bi všaj pogledali, kaj je tam zapisano Prišel bo čas, ko jih bodo zopet potegnili iz žepa; ali sedaj bi jih take reči preveč ovirale pri ministrskih kupčijah, pa je bolje, da ostanejo tam, kjer so Kajti kdor hoče sedeti na ministrskem fotelju, ne sme misliti na to, kar je obljuboval svojim volilcem, temveč na „slavne državne potrebe". V Avstriji velja načelo, da ministii ne služijo ljudstvu, temveč „dižavi“; in država je za nje vse kaj druzega kakor ljudstvo. Vpričo volilcev so kandidati z ogorčenjem
SfiKSIM GOKKIJ ■
Mati.
Soeiftlen roman v dveh delih
Glas se mu je ojačil, lice mu je pobl<»-delo in v očeh mu je zažarela navadna, zadr ževana in enakomerna sila. Glasno je pozvonilo in zmotilo Nikolaja sredi besede — Ljudmila je prišla v lehkem, času neprimernem plašču z lici, od mraza zardelimi. Snemajoč rartrgane galošn^ je dejala s srditim glasom:
— Bazprava je razpisana ... za danes teden I
— Bes? — je zaklical Nikolaj iz izbe.
Mati je urno stopila k njemu, ne vede,
ali jo vznemirja radost ali strah; Ljudmila je šla poleg nje in je dejala ironično s svojim nizkim glasom:
— B**8 je 1 Namestnik državnega pravd-nika Sostak je ravuokar vročil obtožnico. Na sodniji govore čisto javno, da je sodba že narejena. Kaj je to ? Ali se vlada boji, da bodo njeni uradniki premehki s njenimi sovražniki ? Tako dolgo in tako temeljito kvari svoje služabnike, a še zmerom si ni v svesti, da so podleži ? . . .
Ljudmila je sedla ua divan, otila si suha liea z dlanmi, v njenih motnih očeh je gorelo zaničevanje, njen glas je prekipeval od gnjeva.
— Zaman tratite svoj smoduik, Liudmi-la! — jo je miril Nikolaj. — Ne slišijo Us ...	.
Urni kolobarji pod njenimi očmi so za-
kritizirali velika bremena, ki se nakladajo davkoplačevalcem in prebivalstvu sploh; v vladno večino pojdejo stranke pomnoževati ta bremena. »Premalo je rok za delo", so pravili po shodih zlasti na kmetih; v ministrsko spremstvo pojdejo jemat še več mladih rok in njih lastnike vtikati med rekrute.
Poučno je to za volilce in tisti, ki so bolj pozabljivi bi dobro storili, če bi si take stvari zapisali do prihodnjih volitev.
Poučno pa mora biti tudi za barona Gautscha. Ozirajoč se po vrstah meščanskih parlamentarcev, mora spoznati, da so vsi sposobni, da se mu zapišejo, ali da ni med njimi ne enega, ki bi mu sledil iz prepričanja.
Mogoče je, da se kupčija sploh ponesreči. Kajti pri tej igri se špekulira kakor na borzi — na hausse in na baisse. Visoki po-litičarji, ki so se učili od Bismarcka, pravijo temu: Imeti dvojno železo v ognju. Poljaki delajo na vse pretege, da bi sešili večino za Gautscha, delajo pa tudi, da bi sestavili večino eventualno proti Gautschu. Dvoje duš živi tudi v nemškonacionalnih prsih : Navdušeno bi radi podpirali Gautscha in navdušeno bi postavili drugega na njegovo mesto. In ker gre kupčija za „rekonstrukcijo ministrstva", pri kateri morajo neizogibno nekateri gospodje vstati, da morejo drugi sesti na njih mesta, se ni čuditi, da je tudi med ekscelencami bržčas nekoliko takih, ki ravno ne stiskajo palcev za uspeh Gautschove kupčije.
Kljub temu je mogoče, da pojde nazadnje vse po loju in da dobi ministrski predsednik večino, ki jo potrebuje, če hoče živeti kot načelnik vlade. Tedaj mu bodo seveda čestitali z desne in leve, ujemu pa se bo zjasnil obraz. Toda po krivici. Zakaj tisto uro se bo poslovila sreča od njega in kriza, ki izbruhne morda mnogo pozueje, se bo začela pripravljati tisto uro. Baron Gautsch bo imel tedaj večino, na katero se bo lahko trduo zanašal vsak dan za štiriindvajset ur. Pa zgodi se mu lahko celo to, da bo zjutraj ponosno zrl na močno, združeno armado, opoldne pa se mu vsa vojska izpremeni v dezerterje.
V	klubih se kuje Bsprava“. Ali ua kakšen način je pripravljena ? Niti jasnega programa ni še nihče slišal od Gautscha, zakaj o prestolnem govoru se pač ne more trditi, da bi izražal kaj posebnega razen „državnih po trebščin" in zaostalih parlamentarnih nalog. Nič pa se ni zgodilo, nakar bi se mogla opirati sprava narodov. Na Češkem, kjer iščejo vse vlade glavne vire svoje moči, kupčuiejo privilegiranci obeh narodov in mešetarijo visoki aristokrati; češkemu in nemškemu narodu pa je določena vloga gledalcev, ki imajo počakati, da se dvigne zastor in da se odigra pred njimi pripravljena in dogotovljena igra.
trepetali, pokrivši obraz z zloveščo senco; grizla si je ustni in nadaljevala:
— Proti tebi grem; pa me ubij! To je tvoja pravica, jaz sem tvoj sovražnik. A braneč 8 voj o oblast ne kvari ljudi, ne daj, d** jih moram prezirati, ne drzni se zastrupljati moie duše s svojim cinizmom I
Nikolaj jo je pogledal skozi očala, pome žiknil z očmi,	zmajal	z glavo.	A	ona je nadaljevala, kakor	da bi	stali oni,	ki	jih je sovražila, pred njo.	Mati	je uapnto	poslušala njune
besede, a ni	razumela ničesar	in je nehote
ponavljala zase ene in iste besede:
— Sodna razprava . . . danes teden . . .
Ni si mogla predstavljati, kako bodo sodniki s Pavlom, a nenadoma je začutila bližanje nečesa neizprosnega, nečloveško strogega, krutega. Misli so kalile njeno glavo, zastirale ji oči s sivo meglo, pogrezale jo v nekako testeno maso, ki je zbujalo v telesu mrzlico in slabost. Ta občutek je rastel, vsesaval se v kri, grabil srce in ga stiskal in zastrupljeval v njem vse živo in dobro.
XXIII.
V	tem oblaku dvomov in potrtosti, pod težo bridkega pričakovanja, je molče preživela en dan. dva, a tretji dan je prišla Saša in dejala Nikolaju:
— Vse je pripravljeno! Danes ob . . .
— Pripravljeno je že? — se je začudil
— Zakaj pa ne? Poiskati sem morala prostor in obleko za Bibina, vse ostalo je vzel nase Godun . . Bibiuu je treba prehoditi le
Na samoljubnem koristolovstvu meščanskih strank se osniva Gautscheva sreča, če bi si zidal palačo tik ob žrelu ognjenika, bi bil njen temelj ravnotako varen. Nekaj kritičnega je v zraku državnega zbora. Ako dobi Gautsch ta teden svojo večino, se bo kriza od-godila, rešila pa ne.
Deželnozborski volilci!
Dne 31. t. m. je v mestni kuriji v Ljubljani voliti enega poslanca za deželni zbor. Pač je ta kurija privilegirana in le pičlo število delavcev ima v njej volilno pravico. Toda ne glede na to, da je na Kranjskem volilna dolžno^, ki zavezuje vsakega volilca, da se mora udeležiti volitve, mora stranka dati svojim članom in somišljenikom priliko, da oddajo svoje glasove po svojem prepričanju in tudi tukaj izrazijo svoje politično mišljenje.
Da se zaradi tega pomenimo, sklicuje ljubljanski volilni odbor
volilni shod
ki bo v pondeljek, dne 23. t. m. zvečer v
areni »Narodnega doma".
Volilni shod se začne takoj, ko bo končan železničarski shod, ki je sklican tudi v poude-ljek, ob 8. zvečer v areno.
Na volilnem shodu se razglasi
kandidatura
soc. demokratične stranke.
Vse deželnozborske volilce vabimo, da se v čim večjem številu udeleže tega shoda.
Volilni odbor Jne. soc. dem. stranke.
Balkanski socialisti in ” vojna.
B e 1 g r a d , 20. oktobra.
Prva socialno demokratična balkanska konferenca je sklenila, da se ima sklicati druga taka konferenca letos v Sofijo, če je bila naloga te konference prej taka, da bi se bila lahko za nekaj časa odgodila, se je to izpre-menilo, ko je nastala vojua med Italijo in Turčijo. Ta vojna se tako dotika Balkana, da se skupna akcija balkanskega proletariata ne more odlašati. Ker bolgarska socialna demokracija tudi formalno zahtevala, da se skliče druga balkanska konferenca in se je srbska stranka pridružila tej zahtevi je bil dne 18. t. m. (5.
en del mesta. Na ulici ga sreča Vjesovščikov preoblečen seveda, ogrne ga 8 plaščem, posadi mu čepioo na glavo in mu pokaže pot . . . Jaz ga počakam, preoblečem in odpravim uaprej.
— Čedno! A kdo je Godun ? — je vprašal Nikolaj.
Videli ste ga. Na njegovem stanovanju so se sestali s ključavničarji.
— A! Spominjam se . . . čudak . . .
— Odpuščen vojak, krovec . . . Malo razvit Človek, z neizčrpnim sovaštvom do nasilja ... in do nasilnikov. Nekoliko filozofa je v njem! — je dejala Saša in gledala proti oknu. Mati jo je molče poslušala in nejasno čuvstvo je gorelo v njej.
— Godun hoče oprostiti svojega nečaka, kovača Jrvčenka Ali se ga še spominjate ? Eleganten in čeden fant, ki vam je bil všeč . . .
Nikolaj je pokimal z glavo.
— Godun je vse dobro pripravil — je nadaljevala Saša — a dvomim v uspeh . . . Če opazijo na skupnem izprehodu kaznjenci lestvico, jih bo mnogo hotelo ubežati . . .
Zatisnila je oči in utihnila; mati je stopila k njej
In drug drugega bodo ovirali . . .
Vsi trije so stali pred oknom, mati vzad za Nikolajem in Sašo. Njun burni razgovor je budil njenem srcu vse živejše nejasen občutek .. .
— Tja pojdem! — je dejala nenadoma.
— Čemu? — je vpfašala Saša.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki Jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino in inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratomt finostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo ..Zarje** v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, 11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od Va6.—'/27. zv. — Reklamacije poštnine proste
Leto L
oktobra po starem koledarju) sklican sestanek da se iz vrše potrebne priprave in da se organizira skupna akcija balkanskih socialno demokratičnih strank proti vojni.
Konference so se udeležili delegati iz Ba-munije, Srbije, Soluna ter iz Hrvaške in Bosne. Organizacija v Skoplju je izrekla svoje so-glašanje z delom konference.
Na konferenci so bile sprejete sledeče resolucije :
A. 1. Predhodna balkanska socialno-demo-kratična konferenca smatra, da je skupna akcija socialno demokratičnih strank na Balkanu potrebna in je zato nujno, da se čimprej skliče druga konferenca.
2. Predhodna konferenca meni, da je treba na drugo konferenco povabiti vse socialno demokratične stranke in skupine na Balkanu, ne da se izključi katerakoli stranka v internacionali, povrh tega pa s posvetovalnim glasom tudi socialno-demokratične stranke iz Avstro* Ogrske in Busije.
3. Pooblaščena od prve balkanske konference, da izvršuje vlogo posredovalnega tajništva ima srbska stranka priobčiti ta sklep vsem strankam in skupinam ter sklicati drugo konferenco. če se ne doseže sporazum vseh strank za udeležbo, tedaj je mandat srbske stranke sam po sebi potekel in ostale socialno demokratične stranke na Balkanu dobe popolno svobodo ravnanja.
B. Z ozirom na imperialistično politiko kapitalističnih držav, v kateri predstavlja napad Italije na Tripolitanijo najnovejši in najbrutal-nejši čin, ter z ozirom na nevarnost zmede na Balkanu in splošne vojne v Evropi sklepa predhodna konferenca sporazumno z mednarodnim socialističnim tajništvom, da se skličejo dne 5. novembra tabori socialno demokratičnih strank z vzajemno izmenjavo govornikov. Da bo ta akcija čim močnejša, se bo balkanski proletariat v protestnih resolucijah pridružil borbi mednarodnega proletariata proti vojni in na-glašal v zmislu resolucije prve balkanske konference, ki je bila meseca decembra 1909 v Belgradu, idejo demokratizacije balkanskih držav in stremljenja bojujočega proletariata po demokratični balkanski federativni republiki skupno s Turčijo, katere reakcionarna in zaostala politika pospešuje apetit malih balkanskih držav in velikih evropskih sil do vojne, kot najpopolnejšo garancijo po soglasnem nazoru balkauske socialne demokracije za ohranitev miru ter za splošni razvoj in napredek na Balkanu.
0. Ta sklep se ima naznaniti vsem soci-alno-demokratičnim strankam in skupinam na Balkanu s priporočilom : a) Da sprejmejo sklep o akciji proti vojni in za idejo demokratične federativne republike ter da zahtevajo izmenjavo govornikov od sosednih bratskih strank; a) Da
— Ne hodite, draga moja 1 Vjamete se! Nikar! — ji je svetoval Nikolaj.
Mati ga je pogledala in bolj tiho, a trdo-vratnejše ponovila:
— N«1, jaz pojdem . . .
Spogledali so se in Saša je dejala:
— Bazumljivo je . . .
Obrnila se je k materi, vzela jo pod pazduho in ji rekla s preprostim, ampak prisrčnim glasom:
— Bečem vam le, da čakate zaman . . .
— Draga moja! — je vzkliknila mati in jo pritisnila k sebi s trepetajočo roko. — Vzemite me . . . ne bom vas nič ovirala! Moram ! Ne verujem, da je beg mogoč 1
— Mati pojde! — je rekla Saša Ni- j kolaju.
— Vaša stvar! — je odgovril Nikolaj in sklonil glavo.
— Skup ne moreva biti. Pojdite na polje, k vrtovom . . . Odtam vidite obzidje jet-nišnice ... A če vas vprašajo, kaj tam delate ?
Vsa vesela ji je odgovorila mati:
— Odgovor že najdem! . . .
— Ne pozabite, da vas poznajo jetniški pazniki! — je pripomnila Saša. — In 8e vas zagledajo tam , . .
— Ne ugledajo me! — je vzkliknila mati.
V	njunih prsih se je bolestno jarko razvnelo upanje, ki je ves čas neopaženo tlelo t njej in jo oživljalo . . .
__________________________ (MM
pošljejo o sklicanju druge balkanske socialno-deraokratične konference v zmislu tega sklepa čim prej e odgovor srbski socialno-demokratični stranki.
NOVICE.
* Protestno zborovanje gluhonemih.
Gluhonemi v Berolinu so imeli protestno zborovanje proti draginji živil. Seveda ima tako zborovanje precej drugačno podobo kakor zborovanje drugih ljudi. Vse je tiše in mirnejše k večjemu, ako včasi zažvenketa kozarec. Dru* gače pa je bilo na zborovanju živahno, dasi se je živahnost opažala samo v kretnjah z rokami in v izrazu na obrazu. Na shodu sta poročala dva govornika, oba gluhonemca. Eden se rje bil naučil z glasom govoriti in je izgovarjal besede, toda njegove besede so za ne-gluhonemega čudno zvenele. Gluhonemi so ga jako dobro razumeli, ker je delal kretnje z rokami in je z ustnicami jako razločno gibal Njegov govor je večkrat presekalo živahno ploskanje, kadar pa so hoteli zborovalci izraziti nevoljo, se je razlilo po dvorani zamolklo mrmranje. Drugi govornik pa je bil popolnoma mutast in je govoril samo s kretnjami. Na ne-gluhonemega napravi zborovanje čuden, resnoben vtisk. O enem zborovanju gluhonemih se je pred meseci že poročalo. Socialno demokratična stranka je namreč priredila v Berolinu za gluhoneme volilni shod, kjer je poročal neki gluhonemi sodrug.
* Pravni zastopnik socialističnega dnevnika na Danskem. Sodni nadsvetnik sodrug Mčller je umrl v Kodanju star 65 let. Svoje premoženje v znesku 140 000 kron je zapustil za dobrodelne in zlasti za delavske namene. Stranka dobi 30.000 kron, ki naj se porabijo za izobraževanje nadarjenih otrok članov socialistične zveze, 50.000 kron naj se porabi za pospeševanje abstinenčnega gibanja, OBtalih 60.000 kron pa je namenjenih deloma za pravno pomoč revnim ljudem deloma za podporno blagajno krojaških pomočnikov. Sodrug Mdller se je bil priklopil socialističnemu gibanju že v svojem 20. letu. Ko v osemdesetih letih noben advokat ni hotel zastopati procesov hudo zatiranega socialističnega glasila „Socialdemokratena“, je prevzel zastopstvo Mal* ler, dasi je zaradi tega izgubil vse premožne kliente. Sodrug Mdller je živel čudaško in sila preprosto v podstrešni izbi.
* Zlato na Spitzbergih. Na Spitzbergih je bila pred kratkim tajna ekspedicija, ki je iskala zlata. Vdeleženci zdaj pripovedujejo, da je na Spitzbergih mnogo kvarca, ki je pomešan z zlatomj tako, da bi se izplačalo pridobivanje zlata. Odkrili so tudi obširna skladišča marmorja in premogovne žile. Baje ustanove družbo, ki prične na Spitzbergih z velikim podjetjem.
* Človeški okostnjak iz kamenlte dobe. Pariški profesor Henri Martin je odkril v L a Q u i n i v departementu C h a -rente skoro popolnoma ohranjen Človeški okostnjak iz najstarejše kamenite dobe. Predno so prišli do okostnjaka, so morali po dobro premišljenem načrtu kopati skoro sedem let. Okostnjak je najmanj toliko star kakor znani okostujak iz La Chapell aux Saints ali pa lobanja neanderske doline ako ni še starejši. Okostnjakovo lobanjo so poslali pariški akademiji znanosti. Čeljusti so popolnoma ohranjene, zobje so nenavadno močno razviti, zlasti podočniki, ki pa so precej obrabljeni, iz česar sklepajo, da je skelet starejšega človeka. Skelet izroče pariškemu muzeju.
* EOpenlck na Francoskem. Po Francoskem je potoval z večjim oddelkom spremljevalcev in s trobentačem na čelu mož, ki se je izdal za kolonialnega komisarja de Belle-fonda. Sprejel je dva vagona smodnika, se udeležil manevra in si je dal prenesti svojo korespondenco v stanovanje poveljujočega polkovnika. Po katastrofi na BLibertea je šel v sijajni uniformi k sorodnikom nekega ponesrečenega mornarja ter jim izrazil v imenu vlade sožalje. Sprejel je v oblasti mesteca Del-lyja in je dal svoj prihod naznaniti s trobentačem. V Parizu se zelo zanimajo „za kolonialnega komisarja", vendar pa dozdaj ne vedo nič gotovega o njem.
* Konec sveta. Pater Iliodor v caricin-skem samostanu Caricjuu na Buškem proro-kiye konec sveta Preje bo seveda prišel anti krist in to se bo zgodilo po prorokovanju patra Iliodora v dveh tednih. Pater Iliodor in drugi menihi opominjajo ljudstvo, naj se reši. Kako pa naj se reši? Pater Iliodor hoče rešiti vernike na naslednji način. Devet čevljev pod samostanom koplje 300 vernikov in pripadni kov preroka Iliodora predor, na samostanskem dvorišču pa prekope. Ta dela morajo biti gotova čez 25 dni,, torej do antikristovega prihoda. V predor in prekope se bodo poskrili verniki, kajti po izjavi patra Iliodora moč pekla ne sega pod zemljo. V tem zatišju bodo patrovi verniki mirno pričakovali konca sveta Buške oblasti puste prenapetega meniha uga njati svoje prismodarije, ker se ne smejo vti-kovati v cerkvene in samostanske zadeve.
* Noblova nagrada za medicino. Le tošnjo Noblovo nagrado za medicino je dobil profesor ua univerzi v Upsali, A 11 o a r Guli
s t r a n d , za svoja znanstvena preiskavanja o optiki očesa.
* Razburjeni pariški natakarji. Velika množica brezposelnih natakarjev je v Parizu naskočila posredovalno pisarno za nefran-coske natakarje. Natakarji so razbili vso opravo. Vzrok demonstracije je, ker jim tuji natakarji delajo prehudo konkurenco.
* Manifest kitajskega regenta. V Pekingu je razposlal regent med ljudstvo manifest, ki pravi, da je prejšnje revolucije povzročila „drhal", to pa so zanetili visoki dostojanstveniki in častniki. Manifest povdarja velike zasluge vladajoče rodbine, ki je Kitajsko napravila za največjo državo sveta in se je vedno trudila, da odpravi spor med Kitajci inMandžuri ter je z obema narodoma ravnala enako dobrohotno. Manifest je ljudstvo v Pekingu hladno sprejelo, ponekod so ga strgali z zidov ali pa ga prelepili s protidinastičnimi proklamacijami. Begent je dobil pretilna pisma, pri vojakih cesarske straže so našli revolucionarne oklice. Pekinška vlada je v velikih skrbeh.
Ljubljana in Kranjsko.
— Dežolnozborske volllce upozarjamo na nocojšnji volilni shod, ki je naznanjen na prvi strani današnje številke, čeprav gre za privilegirano kurijo, ki jo je v deželnem dvorcu vladajoča „demokratična“ klerikalna strauka ohranila, da s tem bolje proslavi svoj „ljudski“ značaj, je vendar treba, da se tudi pri tej priliki zbero socialno demokratični glasovi, tembolj ker volilna dolžnost tudi tistim volilcem ne dovoljuje, da bi ostali doma, ki nimajo nobenega interesa za tako volitev, če moramo glasovati, se razume, da bomo glasovali socialno demokratično. To je posebno nujno, ker napenjajo nasprotniki vse sile in razvijajo strastno agitacijo.
— Železničarsko vprašanje je danes med najvažnejšimi političnimi predmeti in nam kaže posebno jasno zvezo gospodarskih vprašanj s političnimi Kaže nam pa tudi neizogibni in neizpremenljivi mednarodni značaj gospodarskih interesov. Celo nacionalistične železničarske organizacije, ki so bile ustanovljene proti mednarodni socialistični organizaciji, in zato, da bi gojile šovinizem med svojimi člani, so se — internacionalno združile, ker čutijo, da drugače sploh nič ne pomenijo. Smešna in absurdna je pač mednarodna zveza narodnjaških hujskačev; organizacije, ki imajo ščuvati druga proti drugi, se združijo; bratci, ki so se zmerjali in pljuvali drug na drugega, ae objemajo in poljubujejo ... Ali sedaj ne gre za to smešnost, kateri bi se ob drugi priliki pričeli krohotati, temveč za vprašanje,, kaj bo z železničarskimi zahtevami, o katerih ima v naj krajšem času odločati drž. zbor. Gospodje, ki so pri vsakih volitvah največji prijatelji želez-čarjev, ima zdaj priliko, da dokumeutirajo to prijateljstvo. Ali kakor je videti, jim. je stvar zelo neprijetna, ker bi bilo treba zvišati davke tistim, ki imaja dovolj, dočim so bili vedno le vajeni nalagati davke na živila, na ljudska stanovanja in na druge življenske potrebščina To so reči, ki ne zanimajo le železničarjev, temveč vse dela-vstvo. Zakaj vsak zaveden delavec mora poznati politiko tistih gospodov, ki bodo zopet prihajali in zopet zahtevali ljudske glasove. Zato je pričakovati, dar bo noeojšnji železničarski shod, ki se prične ob 8. v areni „Narodnega doma“, čimbolje obiskan in da se ga ne bodo udeležili samo železničarji, temveč da bodo nanj prihiteli vsi zavedni delavci, ki jim dopušča čas.
— Železničarske žene upozarjamo še posebej na noeojšni železničarski shod, na katerem poroča sodrug Kopač iz Trsta, kako stoji sedaj z železničarskimi zahtevami, če ne more železničarska družina izhajati z denarjem, ki ga zasluži oče, je to gotovo tudi briga železničarske žene, ki mora gospodariti, pa se ji zlasti ob sedanji draginji nikdar ne morejo vjemati računi. Zatorej žene, na shod nocoj!
— Zanemarjenje volilne dolžnosti je na Kranjskem kaznjivo. Kdor se more opravičiti, seveda ne more biti kaznovan. Ali mnogo volilcev še ne ve, da se morajo sami opravičiti, ker jih drugače oblast enostavno kaznuje. Že parkrat se je tako zgodilo, da so volilci, ki so bili zadržani v službi ali na drug način, čakali, če bodo poklicani, da se opravičijo. Na mesto tega so pa naenkrat dobili nalog, da imajo plačati globo. Volilec, ki ni mogel na volišče, se mora torej sam opravičiti in sicer tekom 09mih dni po volitvi. Za sedanjo volitev mora to storiti pri ljubljanskem magistratu.
— Ljubljanski Nemci kandidirajo za deželni zbor odvetnika drja. Egerja. Bazume se, da je to kandidatura, ki hoče šteti glasove.
— O disciplinarni preiskavi, v katero je prišel tržni nadzornik Bibnikar po ovadbi deželnega odbora, pravi sobotni „Slovenec“, da jo je zahteval dr. Tavčar sam Sicer ne pove, če v svoji lastnosti kot deželni odbornik, ali etvar bi bila pač vredna pojasnila, če ima kle rikalni list prav, tedaj je čudno, da izrabljajo liberalci ravno to reč za volilno reklamo, za katero so deželnemu odboru nemara potihem še nekoliko hvaležni. Vsekakor je to ovaduštvo jako slabo znamenje za naše javno življenje
Klerikalci so pač popolnoma pozabili, kako so znali grajati take reči, ko so bili še ssmi v opoziciji. Liberalcem pa mora postati ogorčenej tudi nekoliko težavno, če se nekoliko spomnijo na preteklost. V politični kulturi smo že še za dobrih par desetletij zaostali.
— Vlom r šentpeterski cerkvi. Pred kratkim smo poročali o dragocenem ribizljevem grmu, o katerem ji' cerkveni vlomilec Pavel Weber pisal svoji sestri, da naj ga presadi z najetega vrta na svoj lastni vrt. Pismo je šlo skozi roke jetniškega nadzorstva in temu se je zdelo čudno, da bi bil navaden- ribizljev grm toliko vreden. Saj nosi čisto dober sad, ali ri-bizelj se prime kakor vrba, če se le vtakne zelena veja v zemljo. Šli so torej sami izkopat „dragoceni“ grmič pa so našli, da ie bilo pač dragoceno, kar je bilo — pod njem. Bili so namreč predmeti od cerkvenih vlomov, ki so specialiteta Webrovega rokodelstva. Pod grmom je imel svoje skladišče in zdaj je policija dognala, da so med predmeti, ki so bili tam najdeni, tudi tisti, ki jih išče izza vloma v jubljanski cerkvi Sv. Petra.
— Med na cesti. V petek večer se je nekemu vozniku, ki je peljal med, pokvaril sod. Med je začel curljati po cesti in na Bregu je nastala pravcata sladka luža. Mladina je voznikovo nesrečo hitro zapazila in hitela z žlicami in lonci oborožena na kraj nezgode, da si nekoliko osladi sladkosnedna usta. Dogodek je povzročil mnogo vesele zabave med občinstvom, vozniku pa ne.
— Ustanovitev šahovnega klnba r Ljubljani. Od mnogih stran se je že izrekla želja, da se naj tudi ljubljanski šahovci organizirajo. Da se tej ž^lji ustreže in ustanovi klub, ee vljudno vabijo vsi ljubljanski prijatelji šaha na sestanek, ki bo prihodnjo soboto, dne 28.
m. v salonu hotela „Ilirija“ ob pol devetih zvečer.
— Odbor pevskega drnštra „Vza-emnosti“ ima jako važno sejo v pondeljek dne 23. t, m. ob 8. zvečer v društvenem lo-calu Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstropje. Sodrugi odborniki ia predsedstvo zveze „Vzajemnosti" s» povabljeni, da se točno in zanes-',i?o udeleže- seje.
— Elektrokinematograf „IdeaI". De-tektivna drama Zigomar se je predstavljala pretekla dva dtteva pri razprodanem prostoru;: mnogo obiskovalcev je moralo oditi. Velikanski irizori te igre ostanejo gotovo vsakemu v spominu, kajti velezanimivi so prizori, kako se zasledujeta detektiv in bandit. Naj nikdo ne zamudi te prilike, ker slika se kaže samo še danes. Pripravlja se „Mladostni greh". V ne-coliko dnevih se odpre v čakalnici kinematografa, moderna angleška električna fotografija po čudovito nizkih cenah. Za 12 s 1 i k se bode plačalo dosti manj kot eno krono. Strokovnjaško natančno delo.
— Škofja Loba. V nedeljo popoldne je bil na Trati v Poljanski dolini pripravljalen sestanek za ustanovitev BVzajemnosti", katerega se je udeležilo do 50 sodrugov, kar je zelo lepo število, če se pomisli, da je bil to prvi socialistični sestanek v našem kraju. Zborovanje je otvoril in vodil sodrug Slapnik, povdarjajoč, da se mora tudi škofjeloško delavstvo začeti brigati za organizacijo, ako hoče korakati s svojim časom vzpored. V imenu centralnega odbora je pozdravil zborovalce sodrug L e h p a m e r , nakar je sodrug Kocmur obširno razložil pomen zveze in njena pravila. Po poročila sodruga Kocmurja se je razvila živahna debata, v katero je poseglo več navzočih, Izvolil se je tudi pripravljalni odbor 11 članov, ki bo preskrbel vse potrebno za ustanovitev podružniee. Ob zaključku sestanka je sodrug Slapnik povdarjal še potrebo čitanja in naročanja „Zarje“, ki je v primeri s številom delavstva v škofjeloškem okraju veliko premalo razširjena. Po razpoloženju na shodu sodeč, bo škofjeloška podružnica ena najboljših.
— Ciganski napad. Minolo sredo se je z vozom vračal posestnik Franc Vidic- iz Idrije v Sostro. Med Logom in Brezovico ga je napadla tolpa ciganov. Vidic je spoznal nevarnost, udaril po konjih in na ta način ušel Vidic je še tisto noč naznanil napad orožnikom, ki so drugi dan aretirali več sumljivih ciganov.
Idrija.
— Predstojnlštvn bratovske sklad-
nlce. c. kr. eraričnega rudnika v Idriji v uva-ževanje. G. kr. deželna vlada za Kranjsko je izdala pod št. 24b28 sledeči razglas: „Po letni zdraviliški sezoni, ki se konča 15. oktobra 1911, se bo otvorila v c. kr. dobrodelnem zavodu v Badenu pri Dunaju zimska zdravili ška sezona 1. novembra 1911 in bo trajala do 25. marca 1912. Kakor za poletno tako se bodo tudi v zimsko zdravljenje sprejemale ubožne ali nepremožne osebe z boleznimi ali poškodbami, ki se morejo ozdraviti ali izboljšati z uporabo toplih-žveplenastih kopelji. Za prijavo za vsprejem potrebno zdravniško spričevalo mora ob kratkem podati znanstveno označbo bolezni in izjavo, da prosilec potrebuje kopelno zdravljenje in je zato sposoben. Otroci pod 12 leti, neozdravljivi posebno z mrtvoudnimi mišicami mehurja in zadnjice noseči slaboumni in bolniki z nalezljivimi boleznimi se v zavod ne
vsprejemajo. V zavodu so na razpolago tndi mnoga zdavilna sredstva pod vodstvom izkušenega strokovnjaka. Dnevni oskrbovalni stroški znašajo 1 K 60 v. Sprejem se dovoljuje le na pismeno prijavo, na katero naznani ravnateljstvo zavoda pismeno dan za nastop zdravljenja. Prosta mesta ne oddaja ravnateljstvo zavoda, marveč za osebe na Dunaj pristojne ondotni magistrat, za druge pristojni deželni odbor potom domovnih občin, bolniških bla-gajnic in drugih enakih humanitarnih zavodov,. pri katerih se imajo oglasiti zdravljenja pogrebne osebe s predložitvijo domovinskega lista ubožnega spričevala in zdravniškega izvida. Sprejeti oskrbovanci imajo pravico do postelje, hrane, žveplene kopeli, posteljnega in kopalnega perila, zdravniške pomoči in zdravil, za lastno perilo in potne stroške ima vsak oskrbovanec sam skrbeti. Ta odlok je za idrijsko delavstvo eminetne važnosti. Treba bi bilo le dobre volje pomagati delavstvu c. kr. eraričnega rudnika, ki trpi na protinu in drugih revmatičnih boleznih, da nikjer ne v toliki meri. Sedaj pošiljajo iz Idrije ozdravljive bolnike v ljubljansko deželno bolnico za 'vse bolezni. S te bolnice prihajajo na revmatizmu bolni ljudje po navadi neozdravljeni, dostikrat pa še slabejši domu. Kajti v deželni bolnici vedo, da to ni zavod za take bolezni in delavec, ki nima denarja, mora domu, kjer čaka milostno sam in družina v gladu in revščini, smrti. Takih slučajev bi našteli dovolj. Zato pa je dolžnost, da predstojništvo bratovske skladnice in rudnik skrbita zato, da se taki bolniki pošiljajo tja, kjer je zdravljenje njih bolezni vspešno. In to je le v kopaliških zdraviliščih. Vse boljše situirane bolniške blagajne državne in nedržavne, imajo že davno to vpeljano, le za idrijskega državnega trpiaa se nihče ne meni. Slučaji kroničnega revmatizma se zadnja leta rapidno množe v novem senčnatem kotlu, storilo pa se ni proti temu nič. Napol pohabljeni možki in ženske delavskega stanu trpe mesece iu mesece in cela leta brez pomoči. Zadnji čas je, da se temu odpomore, če ima erar za vse mogoče denar, je nujno potrebno, da ga dobi tudi za zdravje.
Štajersko.
— Otrok Je zgorel. V Možgaucih si je zanetilo več otrok ogenj. Šestletni otrok bo-druga Horvata je prišel preblizu ognja, užgala se je obleka in je otrok dobil tako hude opekline, da je čez par ur umrl.
— Požar. Blizu Ormoža je zgorela sodr. Gottweinu hiša z vso hišno opravo.
— Vlom y smodnlšnico. V smodniš-nico kneza Windischgriitza v Lukanih so vlomili tatje in odnesli 20 kilogramov smodnika in dinamita. Vrata so vlomilci razdajali popolnoma. O vlomilcih ni nobenega sledu.
— Cestna roparja. Dne 16. t. m. po noči je šel delavec Jožef Beranek po cesti med Slovenjim gradcem in Šmartnora. Na samotnem kraju ga napadeta dva moža in ga vržeta na tla. Ker ni9ta dobila pri njem nobenega posebnega plena, sta z njim tako nečloveško ravnala, da sta mu zlomila nogo. Drugo jutro so našli težko poškodovanega Beraneka na eesti; oddali so ga v celjsko bolnico Storilcev dosedaj še niso prijali.
Goriško.
—	Štiridesetletnica podgorskega župana. Dne 4. novembra t. 1. poteče štirideset let, odkar je sedel na županski stolec naš župan g. Ant. Klančič. Slišali smo, da se za ta dan pripravljajo velike reči. čeprav se podgorsko občinstvo ne navdušuje prav nič za županov „jubilej", so se vendar našli nekateri, ki nočejo, da mine ta dan kar tako. In pripravljajo se, da kar najbolje proslave župana o priliki štiridesetletnice njegovega županovanja in zdi se nam, da že vidijo kozarec, s katerim bodo slavili to redko obletnico in počastili slavljenca župana. A ker se spominjamo, kako so lani po občinskih volitvah, slavili zopetno izvolitev Klančiča za župana, mislimo, da jim v času novega vina pride ravno prav županova štiridesetletnica. — če se ne motimo, je bil izvoljen iz srede občinskega starejšinstva odsek, ki ima nalogo poskrbeti vse potrebno za slavnost Ker so pa ti ljudje napredni, še več
— liberalni?!), vedo, da bi slavnost ne imela velike vrednosti, če 80 tisti ne P°J® velika maša. Tu pa ne gre tem možem po „špagi“, ker je podgorski kurat že dlje časa z županom navskriž zaradi cerkvenega organista. Skušali so si pomagati na drug način. Hoteli so poklicati dekana iz Ločnika, pa tudi tako ni šlo, ker je baje rekel kurat, da v podgorski cerkvi ukazuje on. Cerkveni pevci tudi pravijo, da ne bodo peli zastonj in zahtevajo 150 kron za njih trud. In to je spet preveč. V Podgori torej ni nič z mašo, so si mislili in določili, da bodo imeli mašo v Pevmi, drugi del slavnosti pa v Podgori. Pa še se boje, da ne pojde, ker si mislijo, da pevmenski kurat ne bo delal konkurence podgorskemu. — No, mi jim želimo ua dan Blavnosti najboljšega uspeha
— posebno zvečer — svetujemo pa jim, naj bodo kolikor mogoče diskretni, če se bo tudi za to slavnost odprla občinska blagajna. Pa upamo, da se ne bo, ker ima občina zdaj za-
stave, katerih ni imela za sokolsko veselico I In za slavnost ne bo treba kdo ve kakih .pompoznosti". če pa bodo kakšni .banketi", naj jih plača.........  saj	se razumemo, kaj?
— Na dvorazredni obrtni nadaljevalni šoli ▼ Solkana prične novo šolsko leto dne 3. novembra t. 1. — Vpisovanje bo 1. novembra od 8. do 10. predpoldne v pisarni šolskega vodstva v Solkanu. Sprejemajo se obrtni in trgovski vajenci, ki stanujejo v solkanski občini in so dovršili ljudsko šolo. Prinesejo naj seboj zadnje šolsko spričevalo in krstni list ali mesto krstnega lista delavsko knjižico. Pri vpisovanju je plačati 1 K za učne pripomočke.
— Po stopnicah Je padel 54 letoi Josip Rijavec v Št. Aodrežu. [Zlomil si je pri padcu tilnik ter ostal mrtev.
Istra.
—	Iz Voloske-Opatlje nam javljajo: Krajna skupina c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev za Opatijo in okolico je poslala parlamentarnim klubom, predsedništvu parlamenta in trgovskemu ministrstvu sledečo prošnjo: Vedno naraščajoča draginja je primorala poštne uslužbence v kopališču Opatija, da so naprosili pri svojih predpostavljenih oblasteh za odpomoč. Življenske potrebščine so že dosegle naravnost neznosne cene. Kilogram naj-slabejšega kruha, ki je stal pred petimi leti 32 vinarjev, stane sedaj 52 vin., moka se je podražila v zadnjih dveh letih od 40 na 50 vinarjev kg, o mesni hrani sploh ne more biti govora. Paralelno so se podražili tudi vei drugi predmeti in posebno v Opatiji, ki jo leto za letom obiskuje vedno več gostov, se draginja neznosno veča. To pospešujejo tudi slabe prometne zveze. Oene stanovanj prekašajo one na Dunaju in sploh na vsakem kraju v monarhiji. Za stanovanje, ki leži visoko gori na promenadi, obstoječe le iz ene sobe in kuhinje, se plača 40—50 K mesečno. Vsa stanovanja so se v zadnjih 4 letih podražila poprečno za 30 odstotkov. Vsi sluge razen pomožnih so oženjeni; nekateri izmed njih imajo celo 5 in še več otrok. Stanovauja kažejo žalostno in obupno sliko, ko morajo otroci in stariši zaradi pomanjkanja prostora na eni postelji spati. Nobeno čudo ni, ako med poštnimi uslužbenci jetika grozno razsaja. Marsikateri tovariši, očetje večje rodbine, si morajo nabirati ostanke jedi, da prežive svoje otroke. O tem se slavna oblast lahko sama prepriča. Tudi morajo tovariši, ki nimajo denarja za kurjavo, v gozdu nabirati lesne odpadke, kar se gotovo ne vje-ma z njih uradnim stališčem. Naravno, da so vsled tega poštni uslužbenci izgubili vsak ugled ; saj so še slabše plačani od delavcev z najmanjšimi mezdami. C. kr. trgovsko ministrstvo je obupne razmere v toliko upoštevalo, da je dovolilo uradnikom letnih 200 K kot draginjsko doklado, tudi poštnim oficiantom je bila dovoljena 20 odstotna draginjska doklada, le poštni sluge so navezani na samo plačo. Celo poštni uslužbenci na Beki so dobili radi bližine z ■Opatijo draginjske doklade. Podpisana krajna skupina pričakuje torej s popolnim upravičenjem, da se bodo merodajni faktorji ozirali na te naše razmere in nam priznali primerno draginjsko doklado, drugače nam ni živeti, ampak ■bomo popolnoma uničeni. Kot zadnji klic po pripomoči pred propadom se glasi ta prošnja In zato upamo z vso gotovostjo, da ne bo brez uspeha."
Trst
—	Samoumor. Emilija Furlan, 28 letna brezposelna dekla iz Kobdila, je spila v četrtek zvečer v drevoredu S. Andrea v Trstu karbo-lovo kislino. Pasanti so jo videli, ko se je vila v bolečinah in duh karbolove kisline jim je razodel, da gre za samomor. Prihiteli zdravnik je našel že mrtvo. Imela je pri sebi delavno knjižico, v katero je bila zapisala na zadnjo stran, da zapušča dedščino svojim dvem sestram. Vzrok obupnega čina je neznan.
Umetnost in književnost
Opera. Snoči so petič peli Verdijevega »Rigoletta" in uprizoritev je v vsakem oziru potrdila dobro mnenje o letošnji operi. Če ostaneta onsemble in orkester na sedanji višini, tedaj bo letošnja sezona pač prekašala vse dosedanje operne in utegne ljubljanska opera avan-zirati na prvo mesto med Dunajem in Trstom. Vrednost Verdijeve glasbe, ki še ni občutila Wagnerjevega upliva, se kaže tudi v »Bigole-ttu“, ki ima marsikatero hibo, pa vendar vedno enako močno učinkuje tudi na razvajenega poslušalca, seveda če je interpretacija primerna. Prvo težavo dela krvoločno besedilo, katerega si ne bi smel dovoliti noben moderni drama-tičar. Glasba se popolnoma vjema z italijanskimi nazori, ki zahtevajo predvsem melodij. Za te ni bil Verdi nikdar v zadregi. Ali bilo je treba *avno njegovih svežih, učinkujočih melodij, da more ob njih pozabiti na nesoglasje z besedami, kakršnih je nešteto, n. pr. v drugem sktu »Oj zbogom, življenje moje" ... Letošnja |*vedba opere pod vodstvom gosp. T a 1 i c h a J« v orkestru in na odra odlična in obsega testoma vrhunec, ki se s sredstvi provincial-
1
nega gledališča sploh ne da prekositi. Že orkestralni del poslušati je spričo uzorne točnosti, s katero se združuje izrazovita finost v stopnjevanju in pravo petje instrumentov pod sugestijo, ki izhaja iz Talichove taktirke, pravi užitek. Pri tej izvedbi se ne izgubi noben izraz, nobena barva ; priznanja vredno pa je tudi to da se orkester popolnoma akomodira razmeram na odru in noben fortissimo ne ubije pevčevega glasu. Naslovno partijo poje gd. Novak ki je bil pri prvih predstavah menda še nekoliko tuj v ljubljanski hiši, kar se je izražalo v prepogostih nazalnih glasovih. Te napake, ki se je pojavljala zlasti v višini, se že boljinbolj izogiblje ; v nižini je njegov glas poln in močan ; v tretjem dejanju, ko je skoraj ves Čas na odru, kaže tudi vztrajnost. Omeniti je treba njegovo igro, ki karakterizira pravega dramatičnega pevca. — Gd. Krampera, ki poje vojvodo, se nam zdi boljši kakor pri prvem nastopu, ko je bil včasi videti nekoliko utrujen. Njegov glas je Čist, ima simpatično barvo in dobra šola ga vodi po vseh prehodih brez vidnih težav. Tudi njegova igra izpričuje rutino.
—	Gildo je snoči prvič pela ga. O td halo v a, ki je Ljubljančanom od lanske sezone znana iz nekaterih opernih in op°retnih partij. Tudi snoči je imela kot pevka popoln uspeh. Njen jasni sopran je izvrstno izšolan in sposoben za fino niansiranje, ima pa tudi potrebno moč za tako naporno partijo, in dušo. Nekatere kretnje se bodo morale bolje izgladiti, kar ob dobri volji ne more biti pretežko. Gd. Križaj, čigar lepi glasovni material smo že lani omenjali. je očividno napredoval — kot pevec in kot igralec, ter kaže, da se bo še dalje razvijal, pri čimer mu bo pridna vaja pomagala. — Ga. Foedranspergova poje Magdo, ki pač ni disana za njen glas, kar se opaža zlasti v kvartetu; kolikor more sopran zadostiti tej vlogi ji je zadostila. Omeniti moramo s priznanjem gda. B u k š e k a (grofa Montarono), gdčno. P e r š 1 o v o (Giovano) in gospo 11 i-č i 6 e v o. ki ima pač kot grofinja Ceprano le neznatno epizodo. Glede na zbor moramo ponoviti, kar smo dejali po premieri: Po dolgih letih je to prvi zbor, ki je sposoben za take naloge, zbor, ki poje, ki ima dinamiko in ki se zna gibati, zbor, ki pristoja v okvir sedanje opere.
— Iz gledališke predstave. Jutri', v torek, je prva klasična predstava v tej sezoni. Igra se Grillparzerjeva tragedija »Sappho".
— »Matici Slovenski4* manjka za pokritje letošnjih stroškov še mnogo tisoč kron. Zato nujno prosimo, da Čim prej plačajo članarino dosedanji člani in da se prijavijo novi. Članarina znaša 4 K in se more tudi direktno poslati na naslov »Slovenske Matice" v Ljubljani. V Ljubljani sami se sprejema naročnina v društveni pisarni (Kongresni trg št. 7) in pri tvrdki Iv. Bonač.
Delavsko gibanje.
— Nemško socialna demokratična
stranka ima svoj zbor letos, kakor smo že javili, od 29. oktobra do vštetega 2. novembra v Inomostu. Za posamezne točke dnevnega reda so sedaj tudi določeni poročevalci in sicer ; Poročila podajajo: O strankinem delovanju sodrug Skaret, o blagajni s. dr. Ellenbo-gen, o parlamentarnem delovanju s Seitz, o ženskem gibanju s. Poppova, o mladinski organizaciji Jenschik, o izobraževalnem delu Dan-neberg. O »razmerju nemške socialne demokracije do bratskih strank v Avstriji" poroča dr. Adler, o časopisju Austerlitz in Emmer-ling, o draginji živil Bauer, o stanovanjski bedi Beumann, o brambni reformi Schulz.
= Deželna organizacija socialnodemo-kratične stranke v Gorici je založila leta 1909 strankine vžigalice, razglednice in znamke. Do slej se je oglasilo tako malo odjemalcev, da se niti niso izplačali založni stroški. Dočim imajo narodne in klerikalne stranke za svoje organi-zatorne namene lep dohodek iz prodaje vžigalic, razglednic in znamk, se pristaši socialno-demokratične stranke skoraj nič ne brigajo za odjemanje. Tako Trst ni dal če vinarja, Pulj ravno tako ne, dočim Ljubljana, Idiija, Zagorje in Trbovlje le nekaj malega, Pozivajo se organizacije, da store svojo dolžnost in pripomorejo stranki do dohodkov. Vžigalice se naročajo najhitreje na naslov: Deželna organizacija Bocialnodemokratične stranke v Gorici. Plačuje se po poštnih položnih listih. Istotam se naročajo znamke in razglednice, ki se pošiljajo proti poštnemu povzetju.
— Ženska konferenca nemških sodru-žic bo pred strankinim zborom r Inomostu dne 28. oktobra. Na dnevnim redu je med drugim: Pristop ženskih k političnim društvom ; občinskž volilna pravica za ženske; organizacija ženskih poslov; ženska pasivna volilna pravica za obrtna sodišča; socialno zavarovanje.
— Češko slovanska socialno demokratična stranka ima svoj' X. redni zbor letos o božiču, dne 24 do 26., eventualno tudi 27. decembra v »Narodnem ‘ Domu" na Smi-chovu. Predlagan je sledeči dnevni red: 1 Otvoritev in ustanovitev zbora; 2. Poročila. 3.’ Delovanje socialno demokratičnih poslancev v
državnem zboru in v moravskem deželnem zboru. 4. Politični boji in organizacija. 5. Mednarodna solidarnost proletariata in češko-slo-vanska socialna demokracija. 6. Militaristična in davčna politika razredne države. 7. Socialno zavarovanje. 8 Deželni zbori, okraji in občine.
9. Strankine volitve. 10. Raznoterosti. Zbor se | otvori s predkonfernco dne 23. decembra ob 7. zvečer.
—	Poljska soclelno demokratična
stranka ima svoj zbor od 8, do 10. decembra. Na dnevnem redu so med drugim sledeči predmeti: Razmerje do drugih socialističnih strank; draginja; volilna reforma za deželo in občine.
ZADNJE VESTI.
Revolucija na Kitajskem.
Zmaga revolucionarjev v Hankavu.
London, 22. oktobra. V Sangaj je prišla že v petek brezžična vest, da so revolucionarji v Hankavu zmagali. Angleški konzulat je dobil obvestila, da niso naselbine tujcev nič poškodovane. Cesarske čete so se slabo branile. Streli topničarskih ladij so bili tako-rekoč brez učinka. Vstaši so jako marljivo Streljali ter so ustavili streljanje šele ko so tujci začeli mahati z belimi robci. Vstaši so najprej mislili, da gre za kakšno prevaro. Tabor cesarskih, ki je samo pet kilometrov od mesta oddaljen, so vstaši zasedli in utrdili.
Revolucija pred Pekingom.
Peking, 22. oktobra. V pokrajini Cili so dijaki opozorili misijonarje, da nastane blizu Pekinga najbrže vsak čas revolucionarno gibanje. Enaka svarila s6 dobili misijonarji v Vučangu, preden je tam izbruhnila vstaja.
Jamen v Tsšnanfu zgorel.
Peking, 22. oktobra. Brzojavno poročajo, da je jamen (vladna palača) podkralja v Tsšnanfu v pokrajini Šantung pogorel.
‘ IČang v rokah vstašev.
Peking, 22. oktobra. Iz Ičanga, odkoder več dni ni bilo nobene vesti, javljajo, da je mesto v rokah vstašev.
Cangša osvojena.
Peking, 22. oktebra. Vesti iz Čangše javljajo, da so rebeli zavzeli mesto.
Cesarske čete tepene.
Peking, 22 oktobra. Severno od Kvangsija so vstaši napadli brigado cesarskih čet. Imeli so znatno artiljerijo in so prisilili cesarske, da so se v neredu umaknili v Sim-pangču.
Ranjenci z bojišča.
Peking, 22. oktobra. Včeraj je dospel prvi transport ranjencev z bojišča na jugu sem.
JuvaošikaJ odklanja poveljništvd.
Peking, 22. oktobra. Juvanšikaj, ki je določen za vrhovnega poveljnika cesarskih čet, je odpisal, da je hvaležen za imenovanje, ker pa je bolan, ne more odpotovati v Hupeh, dokler ne okreva. Dotlej pa bo skrbel za priprave. Dvor mu je ukazal, da naj nemudoma odpotuje, če noče izgubiti cesarskega zaupanja.
Novi boji.
H a n k a v, 22. oktobra. V vstaškem taboru se opazujejo znamenja močnejšega gibanja. Bilo je zopet nekoliko manjših prask.
Finančne težave vlade.
Peking, 22. oktobra. V Petek so imeli tuji diplomati v Pekingu sestanek, da bi se posvetovali o obveznostih, ki jih ima Kitajsko do zunanjih držav. Vlada je prosila, naj se ji dovoli odgoditev obrokov, ter išče posojilo.
Juančlkajeva misija.
Peking, 22. oktobra. V poučenih krogih dvomijo, da bi Juančikaj sprejel ponudena mu mesta.
Italijansko turška vojna.
Zavzetje Bengazlja.
Rim, 22. oktobra. Agenzia Stefani poroča : Podadmiral A u b r y naznanja, da so čete zasedli BeDgazi. Do malega spopada je prišlo samo na severnem obrežju, drugače je bilo zavzetje mirno. Mrtvih je pet mornarjev in en častnik, dva častnika in en podčastnik iu 13 mornarjev je ranjenih.
Boji pred Bongazljem.
Rim, 22. okt. V [bojih pred Bengazi-jem so imeli Turki in Arabci precejšnje izgube, ker so Italijani veliko bolje streljali. Turško moštvo je obstojalo iz najmanj 2000 Beduinov in iz oddelka redne turške vojske. Izgube Turkov znašajo n a j m a -nje 200 mrtvih poleg velikega števila ranjencev. Italijani imajo 61 ranjencev, med njimi 7 častnikov, en podčastnik iu 15 vojakov je mrtvih.
[Italijanski porazi
Carigrad, 22. okt. Turki so odbili pri S e n t a r j u v sandžaku Džebel-i-Gharbi južno od Tripolisa' napad, ki se ga je udeležilo 300 Italijanov. Turške čete je podpiralo v
boju kakih 1500 domačinov. Italijani so izgubili baje čez 50 mož. Italijausko brodovje je bombardiralo Zaletin, a baje ni doseglo nikakih uspehov.
Konfisciran turški parnik.
Carigrad, 21. okt. Angleški parnik »Neva", ki ga je imela v najemu turška družba in so ga bili Italijani zaplenili, a ga zopet izpustili je dospel v Prevezo. Kapitan je povedal da so Italijani konfiscirali 132 zabojev z municijo, puškami in orožniškimi uniformami. Na parniku je bilo 112 vojakov, 7 častnikov, in civilni kajmakam z družinoter
7	civilistov, ki so jih Italijani obdržali v jetništvu in jih sprva prepeljali v Tarent, pozneje pa na Maito.
Kolera med ital. vojaštvom.
Carigrad, 23. okt. Sem dohajajo vesti, da je med italijanskim vojaštvom v Tripolisu kolera silno razširjena. Doslej je umrlo za k o 1 e r o 260 v o j a ko v.
Pismo Italijanskih socialistov.
Carigrad,21. oktobra. Listi poročajo, da so poslali italijanski socialisti turškim so-a cialističnim poslancem pismo, v katerem ob-s o j a j o p o li t i k o i tal ijanske vlade
Malomarnost Italijanov.
Carigrad, 21. oktobra. O nočnem napadu dne 16. t. m. na Tripolis poroča »Tanin" : Zaradi površnosti italijanske straže se je Turkom posrečilo s svojimi topovi d o 2000 metrov blizu italijansk ga tabora priti. Turki so italijansko taborišče obstreljevali. Med Italijani je nastala zmešnjava, ki jim je provzročila precejšnje izgube.
Spopadi na grškoturški meji.
London, 23. oktobra. „Daily Chro-nicle" poroča iz Soluna o spopadih med turškim in grškim vojaštvom. Na obeh straneh je mnogo oseb ranjenih.
Italijanska zastava v Homan,
Rim, 23. oktobra »Stefani" poroča is Tripolisa, da je bombardiranje Homsa ustavljeno in da vihra z utrdbe italijanska triko-lora.
Nov kor v Tripolis?
Rim, 23. oktobra. Vojni minister je povabil vse zapovednike na razgovor, uh ne bi kazalo ojačiti tripolitanske ekspedicije še z enim korom.
Gautsch konferlra.
Dunaj, 22. oktobra. Baron Gautsch je včeraj popoldne med sejo gosposke zbornice konferiral s knezom Karlom Schvvarzenbergom, Z bivšim ministrskim predsednikom Beckom in s predsednikom najvišjega sodišča baronom Bg-berjem.
Govorice o rekonstrukciji.
Praga, 22. oktobra. Tukaj je razširjena trditev, da je vlada zaupno vprašala člana gosposke zbornice, bivšega poljedelskega ministra B r a f a , če bi zopet sprejel ministrsko listnico. Dr. Brdf je baje odklonil zaradi bolehnosti. »Union" pravi, da ima namestništveni podpredsednik Vojaček postati češki minister rojak.
češko-nemška pogajanja.
Dunaj, 23. oktobra. Ta teden se bodo nadaljevala spravna pogajanja med češkimi in nemškimi narodnimi strankami. Kakor poroča korespondenca »Zentrum", je vlada trdno prepričana o ugodnem uspehu teh pogajanj.
Sklicanje hrvaškega sabora.
Zagreb, 23. oktobra. Hrvaški sabor bo sklican najbrž na dan 2, novembra,
Beg lz Jetnišfinice.
Gradec, 23. oktobra. Preteklo noč je iz tukajšnjih zaporov ušel bančni ravnatelj S c h w a r z , ki so ga septembra zaprli v Solnogradu zaradi velikih goljufij. Pobegnil je tudi ječar. Jetniškega ravnatelja Herrmanna so zaprli, ker je osumljen, da je pomagal Schvvartiu k begu.
Občinske volitve v Brnn.
Brno, 28. oktobra. Danes so volitve v mestni zastop iz četrtega splošnega razreda. Na ulicah je bilo že v zgodnjih urah živahno gibanje, zanimanje za volitve je veliko in udeležba obeta biti ogromna, ker nastopajo pri volitvi štiri samostojne kandidatne liste.
Aretacija bivšega zavarovalnega tajnika.
Brno, 22. okt. Aretirali so bivšega tajnika nekega brnskega zavarovalnega zastopstva Karla Kronfelda; sumijo ga, da je na ime znanega brnskega tvorničarja ponarejal menice in pooblastila ter si na ta način izposodil 124.000 kron. Obenem so aretirali tudi nekega realitetnega posredovalca, ki je baje posredoval pri Kronfeldovih posojilih.
Strupene gobe.
Š t. H i p o I i t, 22. oktobra. V neki gostilni so jedli gostje gobe. Okoli 20 oseb ! j e zbolelo.
KoSntovec v Tla dni stranki.
Budimpešta, 22. oktobra. Bivši, član Košutove stranke Okolicsanyi je vstopil v Khuenovo vhdno stranko. Svojim vo-lilcem je poslal odprto pismo, da so neodvisne stranke opustile zahtevo samostalne ogrske vojske in se postavile na podlago nagodbe (?). OkolicsaDji je bil dolgo referent za vojaške tadeve.
Ministrska kriza v Srbiji.
B e 1 g r a d, 23. oktobra. V političnih krogih se razširja vest, da vojni minister Stepa n o v i č v najkrajšem času odstopi. Za njegovega naslednika imenuje vpokojenega polkovnika Vasica.
Bolgarsko sobranje.
Sofija, 23. oktobra. Narodno sobranje se snide 28. t. m. k rednemu jesenskemu zasedanju.
Kolera ▼ Turčiji.
Solun, 23. oktobra. Vsled energičnih profilaktičnih vladnih odredb kolera v solunski okolici pojenjuje.
Poraz nemSke vlade.
B e r o 1 i n , 22. oktobra. Pri glasovanju o zakonu, po katerem se ima ustanoviti kolonialno in konzularno sodišče, je vlada ostala v manjšini. Sprejet je bil predlog dr. Mtiller-Meiningena, ki odklanja upravne uradnike pri sodišču.
8mrtnl padee zrakoplovca.
Hannover, 21. oktobra. Zrakoplovec Tačke se je dvignil na itlneburški pusti v arak in je padel z majhne visočine na zemljo. Stroj se je razbil in Tačke se je tako težko poškodoval, da je kmalu potem umrl.
Igralnica t Dttsseldorfn.
Berlin, 22. oktobra. Policija je odkrila v Dtlsseldorfu igralnico, kjer so hazardi-rali za precejšnje vsote. Komisija je konfisci-rala 5000 mark. Tri osumljene osebe so aretirali ; v dttsseldorfskih bankah so zaplenili njih vložke v znesku 200.000 mark.
Ustavne garancije na Španskem.
Madrid, 22. oktobra. Dekret vlade obnavlja ustavne garancije, ki so bile zaradi nemirov v Barceloni in po drugih mestih odpravljene.
Velika poneverjenja ▼ Udždi.
O	r a u , 22. oktobra. Francoski general Toutee, ki se mudi v Udždi (Afrika), je dal aretirati francoskega vladnega komisarja v Udždi Destailleurja, francoskega podkonzula Lorgeaua in carinskega kapitana Pand o-r i j a. Dolže jih velikih poneverb.
Velikanski požar y Štambuln.
Carigrad, 21. oktobra. Ob šestih avečer je izbruhnil v Štambulu velik požar, ki ga dosiej niso udušili. Požar je izbruhnil istočasno v predmestju Bajezidu blizu vojnega in finančnega ministr. in v Kum K a -p u ob obrežju Marmare. Več sto hišje zgorelo.
Carigrad, 23. oktobra Požar, ki so ga po naročilu zažgale zlobne roke, so z največjim naporom komaj zadušili. Zgorelo je vsega skup okolo 600 hiš. Škoda je ogromna
Bazstrelba t žveplenem rudniku.
Oaltaniseta, 2Ž. oktobra. V žveplenem rudniku Trabonella se se užgali plini in povzročili strahovito razstrelbo Ob času razstrelbe je bilo v rudniku 4 4 delavcev, kiso gotovo vsi mrtvi. Pri reševaluih delih je ponesrečilo 14 delavcev, med temi dva paznika
8	m r t n o. Jama je v plamenu.
Ponesrečen napud na Jnančikaja.
Peking, 22. oktobra. Ob pregledovanju čet je v častnika pieoblečen dijak, pri-revolucionarne Strane, z revolverjem ustrelil na Juančikaja, a strel ni zadel svojega cilja.
Obsojen seksualni morilec.
Dunaj, 22. oktobra. Snoči se je končala obravnava proti triintridesetletnemu tesarju Kristjanu Voigtu, ki je proti jutru 14. avgusta na bestialen način zaklal neko prostitutko in mrtvo truplo silno razmrcvaril. Voigt je bil že enkrat zaradi podobnega, pa ne iz-vr e iega napada iu drugič zaradi enakega um v ra v norišuici Pii sedanji razpravi so psihiatri izrekli, da sedaj ue najdejo znamenj blaznosti m njem ; če je bil pri zdravi pameti, ko je izvršii umor, pa ne morejo reči. Porot niki so ^a z desetimi proti 2 glasoma spoznali za odgovornega in za krivega; nato ga je sodišče obsodilo na smrt na vislicah. Zagovornik dr, S c h d n b r u n d je vložil nič no-tuo pritožbo Nad vse verjetno je, da je mož seksualno blazen.
Eksplozija smodniSnlcc.
Tokio, 23 oktobra. V državni smo-dnišnici je nastal ogenj ; vsled silue eksplozije jem rtvih 12 oseb, 9 pa te ik o ranjenih. T^di dve hjši v bližini smo-dbišnice sta do tal razdejani.
%«' t(»kiiVut Hklvd .Zarje1* so darovali sodrngl:’ Antoh‘Hladnik 1 K 10 vin,, Fhuto Hlidnik 40 Vin., Jakob Dragar 30 vin., Jikftb Berloinik 60 Vin., Josip Berložnik 60
vin., vsi iz Velenja. — Sodrug Josip Slapnik,
1	K 50, Škoija Loka, nabrano dne 1. sept^m-tra t. 1. pri razredno zavednih delavcih. — Živeli!
Glasom enako se glasečih sodeb glavnih zdravnikov dunajske c. kr. splošne bolnice v Wiedenskem okraju se je naravna Franc Jo-tet ova grenčica izkazala odlično po prijetni astnosti, da učinkuje zanesljivo razkrajajoče in odvajajoče že v malih količinah in brez vsakih drugih stranskih pojavov.
Odgovorni urednnc Pran Bar tl.
Izdaja in lalaga taloiba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Zeleznato vino s kino
lekarnarja Picooli-ja v Ljubljani
Dunajska cesta
krepča malokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, slabotne in bolehave o roke, ena pol-literska steklenica 2 K, tri steklenice K 6‘60. Poštnina in zavojnina prosta. Železnato vino lekarnarja Piccoll-ja v Ljubljani vsebuje v resnici In vedno navedeno množino železa, Ima neoporečno zdravilno vrednost In prednjači za- . raditega vsem drugim železnatim izdelkom.
Naznanilo.
Naznanjam tem potom slavnemu občinstvu ustanovitev
Prvega obl. Ione. podjetja za pokmuje podgan, miši in mrčesa.
Pokončavajo se podgane, miši. ščurki, rusi, stenice, moli, mravljinci itd. z novoiznajdenimi, popolnoma zanesljivimi sredstvi in popolnim uspehom Postrežba hitra, cene zmerne, diskrecija zajamčena.
Za tozadevna blagohotna naročila se priporoča z velespoštovanjem
M. Zor
Sv. Petra cesta št. 38.
ANTON BAJEC
cvetllčfii salon
Ljubljana, Pod Trančo štev. 2. Velika zaloga suhih vencev.
Izdelovanje šopkov In vencev, trakov z napiti itd. — Zunanja naročila Izvršuje točno.
Vrtnarija |e na Tržaški cesti.
Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana.
10 zapovedi
za zdravje In 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajajo zdravila p. t. članom okr. boln. blagajne v ‘ ‘Jani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne m Dolniške blagajne južne železnice.
Ljubija
Ivan Kacin
Novi Volmat št. 151, Ljubljana izdeluje vsakovrstne
um
po araerikanskem sistemu ;; in ugpdnilj cenah. ::
Priporoiam to vrsto harmonijev za, nabavo pevskim zborom, ker - so zanje izredno pripravni
Harmonij »i vsakdo lahko ogleda brek da si kaj naloži. Priztialria pisma na razpolago. — Ceniki •. gratia in franko. .'.
Restavracija .International1
na Resljevi cesti št. 22
v neposredni bližini južnega kolodvora.
Vedno sveže pivo, dobra dolenjska vina kakor tudi gorka in mrzla jedila.
Na razpolago je vrt s kegljiščem In vsi slovenski, nemški, italijanski delavski listi.	Shajališče	sodrugov
Na prijazen poset vabi
Marija Petrič,
gostilničarka.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je slovenski
,Hustrovani Tednik'
ki izhaja vsak petek ter stane četrtletno K1 '8(X Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inse-rirajte v njeml Naslov: Slovenski Ilustrovani Tednik, Ljubljana
Kupujte »Zarjo*
izvod samo 6 vinarjev.
Izdelki solidni.
'i
gagi
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. U.	Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce Iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
Sprejemajo se tudi opremi hotelov.
Največje podjetje konfekc. stroke je ogromna trgovina
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg štev. 5
katera ima že začetkom sezije
nad 30.000 kom. svežega blaga
po najnižjih cenah — in to:
nad 5000 kom. najfinejših oBlek za gospode „	2000	„	naj finejših p’ovršni kov, šport-
nih in zimskih sukenj „	3000	„	pelerin
Solidna postrežba!
nad 2000 kom. posamezn. hlač in telovnikov „	3000	„	oSlek za deeke in otroke
„ 15000	„	najmodernejše	konfekcije	za
dame in deklice.
Priznano nizke cenet
Konsanmo društvo
za
Ljubljano in okolico
vpisana zadruga z omejeno zavezo
ima dosedaj sledeče prodajalne:
I. v Šiški (v lastni hiši) Kolodvorska c.,
II. na Viču (Glince, Tržaška cesta),
III. v Ljubljani, Vodmat, Bohoričeva ulica,
IV. v Ljubljani, Kolodv. okraj, Sodna ul. 4,
V. v Ljubljani, Trnovo-Krakovo, Krakovski nasip 10,
VI. v Tržiču na Gor. (pot proti Bistrici),
VII. na Savi na Gorenjskem,
VIII. na Jesenicah na Gorenjskem.
Pisarna je v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6 II. Uradne ure za stranke od 8.'—1. ure popoldne. Članov ima 1474, podpisanega kapitala 44-220 K, vplačanega 31.715 K; garancije 88.440 K.
Pristopi lahko vsak polnoleten konsument oz. konsumentinja pristopnina 1 K, delež 30 K, ki se vplača lahko v obrokih. Pristopi se lahko v prodnjalnah in v pisarni. Hranilne vloge se obrestujejo od dneva vložitve do dneva vzdiga po 5 %. — Dosedanje stanje hranilnih vlog
45.000 kron.
Cene v prodajalnah zmerne 1	Blago	sveže	!
V letu 1910 — 4% dividende.