Poitnlna platana v gotovini Con« Mn f*- Stev. 219 V Ljubljani, sreda 27. septembra 1939 Leto IV Nemški zunanji minister drugič v Moskvi Sovjetska vojska se zbira ob estonski meji. Napovedi o pomenu Ribbentropovega obiska pri Sovjetih. Sestanek Ribbentropa s turškim zunanjim ministrom Berlin, 27. sept. o. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je danes odletel v Moskvo^ na pogajanja s sovjetsko vlado. Uradno poročajo, da so ga Sovjeti povabili v Moskvo na posvete glede vseh vprašanj, ki so nastala v zvezi z ruskim posegom na Poljsko. Zunanja znamenja kažejo, da pri tem obisku ne bo šlo samo za vprašanje Poljske, marveč da pripravljata boljševlška Rusija in Nemčija še nekaj večjega ter važnejšega. —• Nemškega zunanjega ministra spremlja na njegovi poti v Moskvo 35 višjih uradnikov iz zunanjega ministrstva, gospodarskih strokovnjakov ter častnikov iz generalnega štaba. Nekatera ugibanja napovedujejo, da bosta Sovjetska Rusija in Nemčija morda podpisali vojaško zvezo, obširen gospodarski sporazum in se sporazumele o novih zasedbah na obali Baltiškega morja. Estonsko in Letonsko naj bi dobila Rusija, Litvo pa bi zasedla Nemčija. Pri tej priliki bodo tudi rešili vprašanje, ali bi se ustanovila med Nemčijo in Rusijo vmesna poljska državica pod protektoratom obeh. Poročajo, da se bo nemški zunanji minister v Moskvi sestal tudi s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom, ki se tam mudi že dva dni. Moskva, 27. septembra. Uradno poročajo: Vest, da se nemški zunanji minister v. Ribbentrop danes pripelje v Moskvo, je zbudila v diplomatskih krofih najgloblji vtis. V tem drugem obisku nemškega zunanjega ministra v Moskvi vidijo nov dokaz, da tvori nemško-sovjetsko sodelovanje trdno osnovo za bodoči novi red v Vzhodni Evropi. Tallnn, 27. septembra, o. Nenadna vrnitev estonskega zunanjega ministra Seldterja iz Moskve je v zvezi z ultimatom, ki ga je bolj-soviška vlada dala Estonski. V tem ultimatu zahtevajo Sovjeti, da jim mora Estonska prepustiti vodstvo svoje zunanje trgovine in do-VJ* :* njeni obali urade svoja pomor* *ka in letalska oporišča. Z drugimi besedami: Estonija naj sprejme boljševiški protektorat. . Ta vest je v estonski javnosti pa tudi v Litvi, Lotonski in na Finskem vzbudila silovito razhurjenjo, ker priča o tem, da se Sovjeti pripravljajo na mirno ali pa nasilno za--edbo baltiških malih držav. Predsednik estonske republike Paets je v zvezi z zadnjimi dogodki snoči sprejel zunanjega ministra Selterja in pa vojnega ministra generala Laidonerja. Riga, ,27. septembra, o. Ob sovjetsko estonski meji je zadnja dva dneva bilo opaziti ve-■iko zbiranje močnih oddelkov sovjetske voj-'ko, in sicer na predelu med Pejpuškim jezerom ter letonsko mejo in na predelu med severnim koncem omenjenega jezera ter morjem. Prvi »črni seznam« podjetij, ki jim Anglija ne bo pustila dobavljati surovin gospodarsko 6ept' Angleško ministrstvo za S Setl?1? Je ,iz1a!° P™ >f™ sezname Anglija ne bo m,«n državah, za katera mi ladjami. Seznam ob^ra'MmenZ "a]1™1™' podružnic velikih nemških ?•, glavnem Siemens. AEG, Os^Sta^ K,7PP’ Dalje so v seznamupodfitta kSJn^®11. ’•d- ~ nemški državljani. Seznam vsebin« 10 i!a? i11, belgijskih, švicarskih in bolgarskih ?a danskih, 14 norveških, 11 finskih nr, ž 8 ’ litvanskih in jugoslovanskih ter p^5 lanski?5?’ estonskih tvrdk. ietonskih in Talin, 27. septembra. Estonski zunanji minister Selter je po prihodu iz Moskve spre-jel časnikarje ter jim izjavil, da je navzlic vsem zunanjim dogodkom Estonska trdno odločena ostati nevtralna za vsako ceno, pač pa se bo z vsemi silami branila proti vsakemu napadu na njeno neodvisnost in na njeno ozemlje. • Moskva, 27. septembra, o. Sovjetska vlada je izdala naslednje uradno obvestilo: Obisk estonskega zunanjega ministra v Moskvi ni služil samo Jiosvetovanjem o novi ureditvi trgovskih odnoša-ev med Estonsko in Rusijo, marveč tudi pojasnilu o nekaterih zadnjih dogodkih, ki zanimajo Sovjetsko Rusijo. Sovjetska vlada ne more sprejeti estonske razlage o begu poljske podmornice »Orel« iz estonskega pristanišča Talina. Nemogoče je, da bi bila podmornica, o kateri je ugotovljeno, da je bila hudo poškodovana, brez kuriva in hrez živeža, mogla taka pobegniti iz estonske luke. Več znamenj govori za to, da je bila poljska podmornica v Talinu popravljena, oskrbljena z vsem potrebnim in da je brez posebnih težkoč odplula na morje. S tem dejstvom je bila po eni strani kršena nevtralnost, po drugi strani pa se je začelo ogra-žanje varnosti ruskih voda. Ker so zadnje dni opazili blizu estonske _ obale periskope neznanih podmornic,' sklepa sovjetska vlada, da morajo te podmornice imeti svoje oporišče in oskrhovališče na estonski obali. Sovjetska vlada tega ne ho trpela in je zaradi tega postavila estonski vladi za- Angleške vesti o sovjetskih načrtih proti Romuniji Rijslja naj bi v kratkem zahtevala Besarabijo London, 27. sept. o. Navzlic preklicu romunske vlade, da je stanje na meji med Romunijo in Sovjetsko Rusijo običajno in da ni nikakih znamenj o zbiranju sovjetske vojske na besarabski meji, se v Lon- donu trdovratno vzdržujejo vesti o voj«. še v kratkem zahtevala od Romunije odstop Besarabije, katero je Romunija dobila po svetovni vojni. Če Romnija ne bo prosta- ških pripravah Sovjetske Rusije proti Romuniji. Po teh vesteh naj bi Rusija že v kratkem zahtevala od Romunije odstop voljno vrnila te pokrajine Rusiji, jo bodo Sovjeti zasedli s silo. Iste vesti trdijo, da bi potem Rusija dosegla vse, kar je izgubila leta 1918. m za kar je potrebovala nemško moralno pomoč, katero je dobila v nedavni nenapadalni pogodbi. S tem bi po angleškem mnenju bilo sodelovanje med Sovjeti in Nemčijo v glavnem izčrpano, kar se tiče skupnih ciljev v evropski zunanji politiki Komunistična stranka v Franciji razpuščena zaradi protldriavnega dela in zaradi zveze med Nemčijo In Sovjeti Parit, 27. septembra. Seja francoske vlade »e je začela včeraj popoldne ob 17 v Elizejski palači. Fredsednik Daladier je poročal o diplomatskem ln '’°inem položaju. Predložil je predsedniku re-P . v P°dpis odlok, s katerim se obnavlja red vojaškega križa, s katerim bodo odlikovani oni, ki se bodo v bojih posebno odlikovali. Dalje so bili predloženi Lebrunu v podpis sklepi, ki se nanašajo na državno varnost in ki jih bodo uporabljali tudi za zločine in prestopke proti Angliji, Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji, Južni Afriki ter ostalemu angleškemu imperiju ter Poljski. Notranji minister Albert Sarraut je predložil v podpis sklep o razpustu komunistične stranke in vseh društev, ki ji pripadajo. Prepovedano je razširjanje in prodaja vseh spisov in slik ter drugega materiala, namenjenega za propagando Tretje internacionale. Vzroki za razpust so bili v vse bolj odkritem protidriavnem delovanju francoske komunistične stranke, v katere vodstvu so sedeli ljudje, kakor Duclos, ki je bil svoječasno obsojen na smrt zaradi vohunstva, Marti, ki je bil obsojen zaradi upora v vojni in je v španski državljanski vojni lastnoročno streljal Francoze, Thorez, ki je ob sedanji mobilizaciji pobegnil v Moskvo, itd. Komunistična stranka ni svojega rušilnega dela ustavilo niti ob vojni z Nemčijo, marveč je po navodilih Kominterne skušala organizirati francoski armadi udarce v hrbet. Povod ra razpust pa je dal podpis vojaške zveze med Nemčijo in Sovjeti ter sovjetski vdor na Poljsko. Komunistična stranka v Franciji, po zlomu Položaj na zahodnem bojišču Nemci ibira-o velika ojaienja v vsem Porenlu Pariz, 27. septembra, o. Snočnje uradno poročilo francoskega vojnega poveljstva pravi: živahna delavnost sovražnega topništva v pokrajini med Zvveibriickcnora in južno od Pirmasensa. Naše čete so odbile napad na fronti ob reki Lauter. . Posebni Reuterjev dopisnik na zahodni fronti irnP°*- Sv°i‘ agenciji brzojavko od nekod iz eviV,nnC-IJ®' britanske fete in transporti neprestano določeni0™8 francosko jn jih takoj pošljejo na todi nilie!? a' Generalni štab dela neprestano, ne ve ničesar o njegovih namenih. ^cs včerajšnji dan so grmeli te^ki se raztezn°Trv,d J*em odseku zahodne fron-■ 1, Jfi v Milu bodno od gorovja, poraslega 1 ‘Č Blince Ti kr •(?8ez.*b do pobočij nad bregom reke Blic.se. Ti kraji, v katerih loči veriga grilev. vzporednih z mejo, Maginotijevo črto od Sieg-fridove, so ze štm dni prizorišče neprestanega delovanja oboj h čet. Napadi prinašajo silne odgovore avtomatskega orožja. Ta odsek, znan iz vojne v francoski revoluciji pod imenom »pirma-senska linija«, je zdaj posebno prizorišče krepkega delovanja nemškega topništva. Pripomniti je treba, da je to področje med Zvveibriickenom in Pirmasensom edini kraj na zahodni fronti kjer se naravna obramba ni pridružila obema' utrdbenima sistemoma Maginotjeve in Siegfri-dove črte. Od Rena do Malih Vogezov teče Lauter med pozicijami obeh armad, izvzemši ozki odsek 8 km severno od \Vissenburga. Takoj za temi kraji se začne težki masiv Malih Vogezov. Zahodno se najprej razteza dolina Bliese, nato pa povsod j, °nt* Teha Saara, ki tvori tako nekakšno Pred skoraj vsemi postojankami Siegfri-ni.m , ,e- Beka Saara je plovna v vsem tukajš-,ed Saarlouisom in Mozelo je teren P P/°81, Kakšnih 20 km dalje zavije Saara spet Triemm ?e,yerno °d Saarlouisa, preden se pod in Mn??!« 8 v Mozelo. V teh krajih med Saaro vozivri?;50 sexTršile Praske- v katerih so Fran-zavzele vnsDp 1 vrčjte. na nemško ozemlje in iankami • odtd tok med obojimi posto- odsekom Ji u^.UJe .rn°žn°st akcij, toda utrjenim prizanesle nikr^,h °P«acije niso popolnoma napad- ki so K« Nemci iz- kraii iužnn Jua-SKam pa že greš tako zgodaj?« me vpraša radovednost? »Veš, žena, vabi me prost zrak, ven v svobodo narave grem. Ali rii prav tako, za zdravje, srce in živce? Drobiž še spi. Ni lepšega jutra, kot je speči obraz nedolžnega otroka... »Čevlje imaš še umazane,« skrbno pripomni žena. »Si jih bom v rosni travi ali v mahu očedil. Skozi prazne ulice, še ne prebujene vsakdanjosti, jo mahnem skozi Tivoli proti Rožniku... Od nočnega dežja in pljuska se leskeče narava kakor oko vsake ženske, če se ji izpolnijo njene najlepše želje. Četudi ne prgišče biserov, pa vsaj skromni klobuček itd., ker je mnogo skromnih želja v vsakem ženskem »srcu«! Zavijem jo po asfaltu, še mokrem. Moj desni čevelj me opomni, da na fasadah hiš na Aleksandrovi cesti vise poleg drugih napisov raznih modnih, fotografskih in drugih tvrdk tudi — Bata! Še kaj, dragi prijatelj. Ko se vrnem, ti pokažem na nabrežju vse nekaj bolj tebi primernega... Jaz mislim, da mora nuditi vsakemu, tudi še tako zakrknjenemu tujcu tista moderno urejena aleja, brez dreves, s svečnikom podobnimi električnimi »kandelaberčki« veličasten vtis, ko človek tako postoji pred resnim Trubarjem. Kakor bela preproga je potegnjena tista lepa pot skozi zelenje Videl sem že marsikateri park. V resnici, malo katero mesto bi se lahko ponašalo s »skromnim Tivolijem«. Nimam namere čivkati slavo vrtnarski umetnosti — vendar klobuk dol — pred tako lepo urejenimi gredami itd., stezami itd. (Oprostite, jaz pa ne nosim ne pozimi in ne poleti klobuka — za cilinder je pa moja »bujnolasa« glava prenerodna!) Grem skozi sveži vonj najrazličnejših rož in cvetlic. Tiste poljske, kako se preprosto smehljajo iz rosne trate. So kakor kmečki predpasniki smehljajočih se žanjic. Druge tam se mi zde svilene meščanske preproge! Pst! Samo ne neokusne simbolike, prosim! Lepo zlikan in očedon penzionist mirno seže z diskretno gesto v žep in v jutranji sončni luči se rumeno zaleskeče njegova zlata ura! (Zlata ura — rana ura — ne narobe. Gospod ima uro — jaz je nimam.) Spomnim se, da moram pohiteti, če hočem uživati še kaj tega 1fcp‘ega jutra. Prehitim gospoda svetnika, recimo, ih jo zavijem med smrekami in drugimi drevesi mimo grmičevja (potanko ne maram botanike mrcvariti) tja gor do tistih kloni na razpotju pod platanami. Od tistih klopi pelje ,vodnJaka 1 de8kom preko stopnic, kjer kinlriJ /p psa v tistem vebkem pogrešku maram Oh tPi11™?1!®- v odPrtih g°bcih jezikov! Ne konskih L? t u* ome^Ja,1 z0Pet »srečnih« za-7ahvalil Ha • pa marsikaterikrat rad Boga ”i””11 ,|ub- I, V 7 • P*1®1 ln veverice... z repki pahljajo... mehkodlake veveričke, ki repom. Ti ji ponudišleždk^tiopdje L lom v sedečem »stanju« in gloda rejene te udomačene živalice! Nekatere ^ nesramno korajžne, da ti zlezejo v len P* metne so. Meni ni še nobena povohala v na mapo mi je priskakljala in jo j« N°’ hala-. Dal sem ji lešnik - ?e Te bil v božjem imenu... jaz nisem kriv! Zjutrai m rana, ko so prespane in lačne, te kar opli»iio" Sicer gredo po rezervo, ki jo z električno brzino izgrebejo iz zemlje, ščinkovci ti iz rok vzamejo kar jim nudiš. Siničke ti pa kar na roko posedajo in z dlani pikajo — najrajši imajo pinole. Eh siničke tivolske, kako ste domače — še v raju ne bi mogle biti tako srečne. Vrabci pa ne tako! Obozevatelji ptic skrbe tudi pozimi za svoje ljubljence. Koliko hišic so jim postavili in koliko hrane jim natresajo! »Imate, prosim, šibico?« _ »Na žalost, ne kadim!« Zelen, neprespan, vlažen, zmečkan je zavil Rr?a brezposelni... Videl sem, kako so ga obletavale ptice — pa ni imel, da bi stegnil roke in jim kaj ponudil. Vrabcev ni bilo vmes - so previdni potepini in zviti diplomati. ... sem prišel domov - B0 moji mIel{ „ kljunčki... in jutri bodo morali tudi! Vsak dan. Tak je zakon vsakega gnezda. Zagrebško radilsko postalo bo prevzela HSS 1 Zagreb, 27. sept. Včeraj je bil v Zagrebu občni zbor delničarjev zagrebške radijske postaje. Od 500 deličarjev jih je bilo zastopanih 480. Ko so bila skupščini predložena v«a poročila, je povzel besedo dr. Vladimir Larkulin in v daljšem govoru utemeljeval, da radijska družba ni izvršila svoje naloge, da z radijem sodeluje pri posvečevanju hrvatskega naroda. Zahteval je, naj radijsko postajo prevzame hrvatska kmečka stranka, ki je dejanska predstavnica hrvatskega naroda. Podoben predlog je postavilo še več govornikov. Poročila odbornikov so bila sicer sprejeta, toda predsednik radijske družbe dr. Branko Pliverič je povedal svoje mnenje, da ni proti temu, če bi se t"0**1* HSS' P- P* želi, da bi se Spreietn i "uren način in sporazumno. smeno obvestilo n\- deIniaaJJ‘ d<>bili P>' nika ki V? 1 61 lzbero posebnega zaup- 6traiiki HSS M i pogajanja za prodajo delnic skega ljudstva. P aVlh *ast«Pn^°v hrvat- Razpis mesta higijenika. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Liubliimi • sto zdravnika-uradnika-higijenika I. plač^ra^r' I. plačilne stopnje pri uradu v Ljubl jani. Rok za vložitev prošenj je do 16. oktobra 1939 do 12. ure. Mariborska plinarna je sedaj najmodernejša v naši državi Maribo1-, 2o. septembra. Te dni je bil končan prevzem novih naprav v mariborski mestni plinarni, s katerimi je mestna občina to svoje podjetje modernizirala. 15. septembra se je pričela garancijska preizkušnja nove komorne peči in ostalih novih naprav. Poskusom so prisostvovali strokovnjaki mestne plinarne ter zastopstvo mestnih podjetij, zastopnika tvrdke, ki je nove naprave dobavila, inž. Kossol in inšpektor Bakaa iz Berlina, kot nepristranski razsodnik pa je lungiral ravnatelj celjske plinarne inž. Lavrenčič. Preizkušnja je trajala več dni ler je potekla •v splošno zadovoljstvo. Na podlagi teh rezultatov je bil nato izvršen prevzem ter so sedaj nove naprave prešle v last mestne plin arne. Mariborska plinarna je dobila novo komorno peč, nove obratne prostore in razne obratne naprave, povečalo se je tovarniško poslopje in vse podjetje je sedaj tako modernizirano, da predstavlja najmodernejši tovrstni obrat v naši državi. Nova komorna peč sedaj obratuje v največje zadovoljstvo podjetja in konzumentov. Plin, ki se v novi peči proizvaja, je namreč dosti boljše kakovosti, kakor plin iz starih retornih peči, proizvaja pa se ga tudi dosti večja množina iz iste količine premoga, kakor na prejšnji način. Poleg tega pa se proizvaja tudi ve&ja količina koksa, ki je isto- tako boljše kakovosti ter ustreza povsem zahtevam, kakor jih ima inozemski koks iz specialnih koksarn. Povečala in izboljšaj* se je tudi količina ostalih stranskih produktov, zlasti katrana. Obrat v plinan je sedaj skoraj popolnoma avtomatiziran. Dovoz premoga v peč in odvoz koksa iz peči se vrši čisto mehanično, s čimer je zelo olajšano delo pri peči zaposlenega osebja. Premog se pripelje avtomatično v visečem vagonu iz skladišča nad peč ter se izprazni, prav tako pa se žareč koks avtomatično siplje iz peči v vagonček ter se odpelje potem pod vodno napeljavo, kjer «e polije z vodo ter shladi in nato zapelje na skladišče Napravljene so tudi nove greznice za katran in amonijakovo vodo, s čimer je odstranjen neprije- ph“a”e ’ P°PTe’ PUh‘eI daleč n» okrog iz ki i.!,* Vi™* ,e Preprečeno uhajanje plina, ! prej znašalo 6koraj 40% konzuma ter je bilo eden glavnih vzrokov, da je bila mestna plinarna pasivna. Sedaj je z nadaljno modernizacijo docela zagotovljena aktivnost podjetja, ki bo posojilo, katerega je občina sedaj vanj investirala, docela odplačalo s svojimi dohodki. 64 Skrivnost smrtne megie »No?« je vzkliknil Devorny v silno napetem pričakovanju. -Profesor je vstal in počasi prišel k detektivu. Njegove oči so se zagledale nekam v daljavo, desnica pa je krilila po zraku, se stisnila tik pred Devornyjev obraz kakor bi hotela prijeti in uničiti nekaj nevidnega. »Naj bi bila moja iznajdba zlorabljena,< je siknil Muta-ebora, »od neke družbe, ki namerava iz nje proizvajati enega najstrašnejših strupenih plinov!« »Lammerleyk se je utrgalo iz Devornyja. >Da, Lammerley,< je potrdil Mutachora in nato se je sesedel na stol in boleslen vzdih je stresel njegovo drobno, suho, telo. >Toda pomirite se! To vendar ni mogoče,« je ugovarjal Devorny, čeprav sam ni verjel svojim besedam. »Preprosti plin za poljedeljstvo, ki ste ga vi gotovo zadostikrat preizkusili, se vendar ne more spremeniti v strupeni plin.« Mutachorova glava se je nenadoma dvignila. »Pa vendar!« je zakašljal starec. »Lahko se! Čujte: nekako pred dvema letoma je padla v času moje odsotnosti ena izmed steklenih krogel, v kateri je bil shranjen moj plin na tla, in se razbila. Takrat še nisem imel nobenih živali, le neka mačka, ki se je zatekla k meni, je bila v sobi. Okno je bilo odprto in ko sem prišel domov, se je plin delno že razlezel. Delno pa je ležal, ker je težji kot zrak, pri tleh. In tam je ležala tudi mačka mrtva. Dal sem jo preiskati: smrt zaradi neznanega strupenega plina, se je glasil rezultat preiskave.« »Kaj se to no da na kakšen drug način razložiti?« ie skušal zaokreniti Devorny. »Ne,« je dejajl robato profesor. »Potem takem je vaš pojledelski plin torej dejansko strupeni plin?« »Ne, ne!« je naglo vzkliknil starec, »šlo je le za neko spremembo, ki sem se je jaz lotil, poizkus, za neko izboljšanje. Le nekaj steklenih krogel je vsebovalo ta strupeni plin, in vse te posode so nosile označbo LM 887...« »Koliko steklenih krogel j'e bilo vsega skupaj?« je hitro vprašal. Devorny. Videti je bilo, da se je profesor le s težavo boril proti napadu omedlevice. Njegove roke so krilile in se skušale nasloniti na robove stola. »V celem sedem.« »Sedem?« »Da, ena se je ubila. Drugo sem uporabli za poizkus. Vrgel sem jo od zunaj v svojo sobo, v katero sem zaprl podgano. Žival je bila takoj mrtva, a rezultat preiskave je bil po tem isti kakor pri mački: smrt zaradi neznanega strupenega plina.« »In... in ostalih pet?« je vzkliknil brez diha Devorny. »Te so... so mi bile ukradene,« se je glasil tihi odgovor. Sedaj je razumel Devorny, zakaj mu ni grozila smrt s plinom. To mu je vendar povedal že tisti tujec, ki ga je s svojim avtomobilom prepeljal na newyorŠko letališče. Od petih ukradenih posod so bile tri porabljene za to, da so bili odstranjeni drug za drugim trije kriminalni uradniki. Kaj pa ostali dve stekleni krogli? Tudi brez zagotavljanja tujca, da ni nobene steklene krogle te vrste več, bi Devorny to vedel iz tega, kar je bil ravnokar slišal: brez dvoma so poskušali, da bi plin v preostalih dveh posodah v kemičnih laboratorijih razdelili v njegove sestavne dele, tako da sedaj dejansko ni bila ohranjena niti ena od tistih steklenih krogel. In nato je Devornyju šinila v glavo druga misel. Tujec v avtomobilu mu je bil to vendar gotovo povedal po naročilu neznanca. Če je bil torej ta neznanec dejansko Mutachora sam — zakaj se potem profesor sedaj dela kakor bi mu s tem pripovedoval strašansko novost? Detektiv je ravno hotel odpreti usta, da bi naredil konec z neposrednim vprašanjem vsej tej nezmiselni komediji, ko se je Mutachora nenadoma bled kot zid s skremženimi ustmi zvrnil v svoj stol. »Kaj je z vami?« je Devorny prestrašen zakričal. >Vi ste bolni...« »Nič, nič!« je dušeče spravil iz sebe. Njegov glgs je donel votlo in tuje. »Poslušajte me do konca! Nimam nič več dosti časa za vas... Čujte! To je važno. Namreč... vem za kemično formulo sestavnega dela, ki sem ga pri tistem poizkusu dodal svojemu plinu .. .< »No in?« »Kaj ne razumete? To je tisto, kar potrebuje Lammerley, zaradi česar je sploh kupil moj plin i„ zaradi česar so me trpinčili... in brskali po moji hiši. Nihče, nihče ne ve za formulo. Le jaz! Jaz! Prav samo jaz!...« Nenadoma je zdrsnilo mršavo starčevo telo s stola in padlo z zamolklim udarcem na tla, ki so bila pokrita s preprogo. Divje so zamahnile v pest stisnjene suhe roke skozi zrak. Pene so se pojavile na ustnah. Devorny je pokleknil ob njem na tla. Presenečen je strmel na njegov obraz, ki je dobil sedaj nekakšen siv blesk. »Profesor... Za božjo voljo! Poklical bom zdravnika...« »Ne ..., ni potrebno,« je hropel starec. »Jaz... jaz... Da boste vedeli...« Njegov glas je zamolknil. Rezko in eroz-uo so brnele besede Devornyu v ušesih. Ud tu in tam Denarni obtok t naši državi znaša 8 milijard in 754 milij. din. Zlata podlaga Narodne banke pa znaša nekaj manj kakor dve mdlijordi din, namreč 1,986.8 milij. din,. Zaloga Narodne banke v devizah pa znaša 510 milij. din. Kritje znaša 25 odstotkov. Te dni bi bil moral biti v Belgradu mednarodni slavistični kongres. Zaradi vojne je bila prireditev odpovedana. Kongres je izzval veliko zanimanje po vsej Evropi in je svojo udeležbo prijavilo 460 udeležencev, samih slavistov iz vseh znanstvenih središč v 25 državah. V pripravljalnem odboru je sodeloval tudi ljubljanski vseučiliški profesor dr. Franc Ramovš. Silno Škodo ie hercegovskemu kmetu povzročilo jesensko deževje z nalivi. Večiria rodovitne zemlje v teh kraškib krajih se nahaja ob kraskih poljih, ki presihajo. Spomladi se vode odteka n“' kar kmetje zasejejo plodno _ površino. ^ imeli v Hercegovini hudo suso, ki J® P0™?’ da je bil glavni pridelek — tobak droben, grozdje ie bilo zgrbančeno, še celo koruza se je začela sušiti. Ko pa je nastopila jesen, se je namesto blagodejnega dežja vlila ploha, ki je uničila se zadnje pridelke. Vsa kraska polja so spet prišla pod vodo in tako preplavila bližnje njive. Ljudje ne bodo imeli nobene koruze, ki je glavna hrana tamkajšnjega prebivalstva. Reven bo tudi pridelek grozdja, lig in drugega sadja ter zelenjave. Škoda gre v več milijonov din. Edini izhod iz tega zla bo pravilna ureditev kraškib polj. Enega izmed njih so lani sicer nekoliko uredili, toda naprave so se ob prevelikem navalu vode izkazale kot nezadostne. Zagrebško vseučilišče *e še vedno bori za kredite, ki so določeni v proračunu, vendar pa jih vseučilišče še ni dobilo. Gre za denar, ki je potreben, da se dovrše že začeta univerzitetna poslopja. Zlasti se mora vseučilišče boriti za en milijon din. ki je bil prav tako določen za popravilo starih poslopij. Za vse te kredite so bile vložene potrebne prošnje, toda odgovora iz prosvetnega ministrstva ni bilo. če denarja ne bo pravočasno, se zna zgoditi, da se gradnja sploh ne bo mogla nadaljevati, ker bo kmalu nastopila zima. Vse take ovire so posledice pretiranega centralizma. Levo krilo helgrajskega dela združene opozo- cije, ki ga vodi bivši demokrat dr. Ivan Ribar, je imelo svoj shod v Arangjelovcu. Vsi govorniki, med njimi tudi dr. Ribar, so se bavili s sporazumom med Srbi in Hrvati in ugotavljali, da se je s tem sporazumom začela nova doba v življenju naše države. Podani so temelji za srečnejše življenje, kar morajo z veseljem sprejeti enako Srbi, kakor so to storili Hrvatje. Glavno je, da se je zgradila pot, po kateri se bodo vrnile ljudstvu demokratične svoboščine. Zagrebški gledališki igralci so si, kakor so poprej napovedovali, ustanovili svoje novo stanovsko društvo, ki je sklenilo izstopiti iz osrednjega društva gledaliških igralcev v Belgradu. Obenem 60 zahtevali, da se rešijo socialna vpra-.£anja igralcev na pravilnejši način ter da se razdeli pokojninski sklad, ki se je nabral že v blagajnah osrednjega pokojninskega sklada jugoslovanskih gledaliških igralcev. v*yY Naglo likvidacijo zavarovalne družbe >Jugo-slovanski Feniks« zahtevajo zastopniki jugoslovanskih zavarovalnih družb. Leta 1936 je prišel >Feniks< v velike težave. V naši državi je ta družba razvila veliko delavnost, ker je znala ostro konkurirati vsem domačim zavarovalnicam. Ko pa je propadla centrala na Dunaju, je prišla v težave tudi jugoslovanska podružnica. Pred dobrima dvema letoma je vlada izdala uredbo, s katero je skušala ozdraviti jugoslovansko podružnico, katera so je bila že prej osamosvojila. Tedaj je bilo rečeno, da bodo morale ostale zavarovalnice plačati v sanacijski sklad »Feniksa« 25 milij. din. Ni pa bil imenovan v upravni svet »Feniksa« noben zastopnik Društva jugoslovanskih zavarovalnic. Sedaj se je pokazalo, da je >Fenik6< življenja nezmožen, ker porabi samo za režijo 40% vseh vplačanih premij. Zato zahtevajo zavarovalnice, da se »Feniks« končno veljavno likvidira. Svoj predlog so zavarovalnice stavile trgovinskemu ministru dr. Andresu, ki je najavil, da se bo vprašanje »Feniksa« dokončno rešilo. Jutri se bodo v Belgradu začela jugoslovansko-nemška trgovinska pogajanja v okviru rednih se-n me5anega jugoelov.-nemškega trgovinske- n™i~ Razpravljali bodo o izvozu viškov ju- vrKt*ha>j ga b,aŠa v Nemčijo, zlasti o tistih vazala v a$2mX*terSBa ^ naSa držav h stalno iz-Mal? tudi ®. ‘em v ^zi bodo razprav- d e nadzorstv« n*a odredhah naže države gle- ,«V&ras- /sir- m,a T"!* «.» pravijo Nem«. H. „oh,.n, .J?, "/, bi ie dobri trgovski odnosi med obema državama ne mogli razvijati tako kot so se prej. Jugoslovansko živino in živinske proizvode kupljene v naši državi, prodajajo grški trgovci po svetu kot svoje blago. Južna Srbija je navezana izključno na grški trg. Grški trgovci pa “ kartel in diktirajo nizke cene. Blago pa Dotem prodajajo naprej kot svoje. Zaradi tega meniio južnosrbski trgovci, da bi bilo treba najti našemu blagu nove trge ali pa odtegniti blago grškim prekupčevalcem na ta način, da bi naša vojska Kupovala za hrano poleg govedine tudi drobnico Na ta način bi ostali grški trgovci brez blaga, ker ga sami doma nimajo zadosti. Istočasno pa bi morala država poskrbeti, da bi se domače blago z domačimi znamkami spravilo na tiste trge, koder sedaj prodajajo grški trgovci jugoslovansko hlago nod svojimi znamkami. Tak dober trg je Egipt. , Pečini, ki jih j® krivo žganje, to n» dnevnem tioiH' V Sarajevu sta pila v gostilni žganje Rahid Hahbegovi« in Sima Ran je bil poslan mnogim nečlanom na vpogled. nftrocništvo pada, je odbor smatral za potrebno, da naklado lista zniža. V načrtu je iz-^Razprav«, v katerih bo izšla monogra-nja s. Mikuža o Jelovšku, na programu pa je razprava dr. F. Mesesnela o srbskem srednje-eškem slikarstvu ter dr. Ložarja, o cerkvenih delih, bratov Šubicev. V letu 1939 je bilo 12 iz- V 8 udeleženci, ki jih je vse, razen fSd,li T-ns- s t Ljubljana 7623 11-2 7-4 86 10 0 — — Maribor 703-4 14-5 2-0 90 7 0 — — Zagreb 769-2 16-0 40 90 3 SSEi — — Belgrad 7694 21-0 3-0 70 0 SSW4 — — Sarajevo 7706 100 -1-0 90 0 u — — Vis 766-8 140 10-0 90 6 SE» — — Split 767-2 15-0 11-0 40 7 NE. — — Kumbor 764-9 20-0 14-0 40 3 NE, — — Rab 767-6 14-0 11-0 60 10 NNE, — — Oubrovnii' 765-3 170 12-0 40 0 NE, — — Vremenska napoved: spremenljivo, deloma oblačno in precej hladno vreme. Koledar Danes, sreda, 27. septembra; Kozma in Pn-mijan. Četrtek, 28. septembra: Venceslav. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenbur^ova ul. 7. Tečaj za graditelje, zidarske In tesarske mojstre, ki ga priredi mestno poglavarstvo o tehnični zaščiti, se prične v četrtek 28. septembra t. 1. ob 20 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi, mezzanin, levo. K udeležbi so vabljeni vsi, ki so se v tečaj priglasili po svojih organizacijah. Zaprte ulice in ceste. Danes, v sredo bo podaljšeK Trubarjeve ulice od Zvezdarske ulice čez Trg sv. Jakoba do Rožne ulice za vsak cestni vozni promet zaprt, če bo lepo vreme, samo kake 4 dni. Cestišče bo obdelano z oljem proti prahu in hoče mestni tehnični oddelek napraviti poskus z oljem, ki ga je izdelala mestna plinarna. — Cankarjevo nabrežje ie zaradi tlakovanja ozkega dela olj Čevljarskem mostu za tranzitni promet zaprto za teden dni. Hkrati bodo tlakovani prehodi v Ključavničarski, Krojaški in Ribji ulici. Tz Stritarjeve ulice je dovoz k vsem hišam mogoč. — Gajevo ulico zapro v ponedeljek, dne oktobra za vozni promet od Tyrševe ceste do Gledališče ulice za kakih 14 dni. Napravljena no solidna podlaga iz tolčenca, drugo leto pa zgornja plast, ker se zaradi mnogih prekopov za.,*idealizacijo, elektriko, plin in razne druge priključke v palači Slavija mora podlaga čez zimo dobro usesti. Zaradi zaprte Gajeve ulice tudi. tranzitni promet po Gledališki in Beethovnovi nlici ne bo mogoč, kar bo na ustju obeh ulic označeno z mednarodnimi znaki. Parkiranje in dovoz k hišam bo po obeh ulicah mogoč. Kar se pa tega tiče, koliko časa bodo vse ulice zaprte, je pač odvisno od vremena, ker slabo vreme ta dela lahko precej zavleče ali pa celo onemogoči. v Orkestralni odsek Glasb. Matice v Mariijpru Načelstvo ork. ods. obvešča dosedanje člane in druge ljubitelje orkestralne umetnosti, da prične z rednimi vajami, ki bodo vsak ponedeljek in sredo, dne 27. t. m. ob 20 v prostorih Glasbene Matice (Sokolski dom). Na koncertu, ki bo predvidoma še v tekočem letu, bo orkester izvajal ge-n.la.,no *d?]o ^Ma viast« (Moja domovina), kompozicijo češkega skladatelja Smetane, tvorca popularne folkloristične opere »Prodana nevesta«. Da bo koncert čimprej in temeljito pripravljen, je dolžnost vsakega posameznega člana, da ohiskuje točno in redno vsako vajo. Koncert bo tudi tokrat vodil dirigent, kapetan g. J. V. Jiranek, kapelnik vojaške godbe 48. p. p., ki je iz ljubezni ao stvari in iz naklonjenosti do OGM prevzel to odgovorno nalogo. Njegovo ime jamči odličen muzikalni užitek vsem sodelujočim članom, kakor tudi poslušalcem koncerta. V sredo, 27. t. m. se bodo pred pričetkom orkestralne vaje sprejemali novi člani OGM prepričani smo, da bodo vsi prijatelji orkestralne glasbe sprejeli naše vabilo s potrebnim razumevanjem in resnostjo, kakor to že delo samo po sebi terja, in prav zato tudi pričakujemo, da bo odziv čim številnejši, obisk orkestralnih vaj p n reden in točen. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20. 27. sept., sreda: »Hudičev učenec«. Premierck abonma 28. 6ept., četrtek: »Kacijanar«. Red Četrtek. 29. sept., petek: zaprto. 30. sept., sobota: »Hudičev učenec«. Izven Opera; Začetek ob 20. 30. sept., sobota: »Sabska kraljica«, Otvoritvena predstava. Premierski abonma. Gostovanje Josipa Gostiča. T1 1?r.evi b° Premera Shawove melodrame »Hudičev ucenec« z Janom v naslovni vlogi V tem delu je pokazal Shaw potomca puritanske rodbine, v kateri je vzbudila v sebičnen svrhe izmaličena vera njegov odpor, da je po stal hudičev učenec, — preganjanec in izobčenec. Njegov, v trdo zunanjo lupino zaviti značaj se pokaže v sili v pravi luči in končno najde pod vešalami svoj pravi poklic. Glavno zensko vlogo bo igrala Šaričeva, pastorja An dersona — Jerman, Dudgeonovo — Marija Vera, Krištofa - Sever strica Viljema in Titusa - Plut m Brezigar, Essie - Levarjeva, odvetnika Hawkmsa - Sancin, majorja Svvindonn - Drenovec seržan a - Bratina, generala Bur-goynea Skrbinšek. Režiser dr. Bratko Kreft. Tnscenator inž. arh. Franz. Premiera bo ■*. Premierski abonma. Mariborsko gledališče Sobota, 30. sept. ob 20: »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Premiera. Slavnostna otvoritvena predstava. Pred predstavo govor g. dr. Maksa Šnuderla. Francijo. Tja so prišli, kakor so nam' sporočili, brez zaprek in brez neprilik. Tudi njim so obla-6tva pomagala, da so se mogli znajti v novih razmerah. Ponavljamo: vsako vrnemirfanje fe popolnoma odveč in še celo škodljivo. Bodite pametni in mirni, pustite svoje, da v trdem delu brez razburjanja skrbe za bodočnost svojih družin ’ in jih ne ovirajte z vestmi, ki so si jih izmislile »brihtne« glavei v ■»- —’ ~ i^a&mšh ----------------v”” Vojni stroški in poraba materijala v današnjem vojskovanju: Minuta velike modeme topniške ofenziye požre ... 27 milijonov dinarjev Moderna vojna žre milijonski material: sestreljen težki bombnik, vreden celo premoženje Andrč Labarthe, ravnatelj francoskega zavoda za vojnotehnična raziska-vanja in pisec senzacinoalne knjige — »Francija na pragu vojne« je pred nekaj čaca napisal v velik pariški dnevnik nad vse zanimivo razpravo o tehničnih in materialnih vprašanjih bodoče vojne, v pričakovanju katere živi dane« ve6 »vet. 0 njegovih izvajanjih smo v našem listu pred časom pisali. Zaradi vojne, ki že mesec dni divja po Evropi, se nam zdi prav, da prinesemo iz njegovega dela 6pet nekaj zanimivih podatkov o tem, kaj zahteva in koliko danes velja vojna. Kakor vse človeško udejstvovanje, tako se je tudi vojskovanje razvijalo po dobah. Če so nekdanji voijaki bili predvsem bojevniki, bodo jutri predvsem mehaniki in inženirji. Bodočo vojno bodo obvladovala tehnična vprašanja. V desetih minutah boja požre dane« puška-mitraljez 30 kg streliva, strojnica 56 kg, 60 milimetrski topič 130 kg, 80 milimetrski lop 800 kg 6treliva. To se pravi, da v današnjih dneh lahko navaden pehotni bataljon po»abi v desetih minutah več ko tri tone smodnika in jekla, zakaj moč in poraba modernega orožija je dane« približno štirikrat tolikšna kakor je bila leta 1914. Vojna je vprašanje industrije •,u Ta preprosti zgled nas takoj napelje na misel, da prinaša vojna obsežna nova tehnična in gospodarska vprašanja. Zakaj za vsako moderno armado in načrti njenega generalnega štaba se riše orjaško obzorje tovarn in orožarn. Ta vprašanja so dosti bolj zapletena in važna, kakor pa 60 bile v kateri koli prejšnji vojni. Za njihovo rešitev ne zadostuje, da tehnično in gospodarsko mobilizacijo države izvedemo v večjem obsegu ter da mirovno stanje gospodarskih sil preprosto pomnožimo s 50 ali 100. Tanki, ki jih je prinesla svetovna vojna, eo popolnoma spremenili del taktičnih operacij na bojišču in sodelovanje industrije z vojsko, ker so skupno z drugim modernim orožjem, zlasti z novim topništvom ogromno zvišali porabo vojnega materiala. Koliko velja dan, minuta in sekunda moderne ofenzive Pri topniški pripravi kake ofenzive je pri današnjem stanju pogojev za zadevanje in natančno merjenje treba 500 do 800 6trelov iz 155 mm topa, da uničimo eno nasprotno baterijo, 700 do 800 strelov iz 75 milimetrskega topa, da pretrgamo navadno oviro iz bodeče žice. Topniška priprava francoske ofenzive dn« 16. aprila 1917 pri Verdunu je porabila 60.000 ton streliva, vrednega 450 milijonov zlatih frankov ali v našem današnjem denarju deset milijard dinarjev. Napad na Verdun 20. avgusta 1917 je zahteval 40.000 ton municije, vredne okoli 6 milijard dinarjev, podobno drugi veliki napadi v svetovni vojni. Če vzamemo te Številke za podlago in za mero in upoštevamo, da zahteva moderno izpopolnjeno topništvo štiri krat več streliva, kakor ga je bilo treba v svetovni vojni, potem izračunamo, da bi dan velike topniške ofenzive na enem bojišču, n. pr. na zahodni fronti v sedanji vojni — brez izgub letalstva in drugega — samo po porabi streliva veljal 40 milijard dinarjev, ura pa milijardo 660 milijonov din, minuta 27 milijonov din, sekunda pa 450.000 din. Vojna je torej moloh, ki za ničev uspeh žre milif Voina ilijarde i: idni in milijarde, nakopičene z mirnim delom pridnih rok. Poraba materijala in tehnična organizacija zaledja Za tako porabo streliva je treba ogromne tehnične organizacije v zaledju, drugače že tem čisto tehničnim zahtevam vojskovanja ni moči zadostiti in s tem tudi ne zadostiti nalogam, ki naj bi jih vojskovanje izpolnilo. Ta organizacija je V vsakem oziru drugačna kakor organizacija izdelave tankov. Pri tej poslednji ima glavno vlogo mehanična industrija — motorji in transmisije. — Obseg, v katerem sodelujejo pri kaki ofenzivi tanki in oklopni vozovi, spreminja obseg topniške priprave in s tem »preminja vojaško, tehnično, gospodarsko in finančno organizacijo ter pri- pravo kake vojne v zaledju. Med svetovno vojno so v Franciji izdelali 3000 tankov vrste Renault. Izdelava je veljala 200 milijonov zlatih frankov. Od tega je bilo v bojih uničenih 440 voz, škoda v materialu je pri tankih znašala v petih mesecih bojev 6amo 30 milijonov frankov, desetino topniške priprave pri navadni, 6rednjeveliki ofenzivi. Mefe moderne vojne so edino gospodarske Zaradi vseh teh važnih vprašanj, je glavna naloga vseh držav, ki začenjajo z vojno, da si pripravljajo zaloge. Za te zaloge ni nujno potrebno, da vsebujejo samo vojni material in da so spravljene v skladiščih. Združene države n. pr. z vsemi silami pospešujejo porabo cinka in niklja, da bi 6 tem pospešile uvoz teh kovin, ki jih Amerika nima, ki sta pa neobhodno potrebni za vojno. Nemčija ravna prav tako. Toda zaloge še niso vse, saj je porabo tega ali onega materiala ali surovine v vojni moči le približno preračunati ali pa še to ne. Vojna sila kakega naroda je zapleten skupek, v katerega moramo najprej prištevati njegovo industrijsko izpopoljenost, njegovo rudno bogastvo, poljedelsko proizvodnjo, njegove vojaške in znanstvene sile v številu in kakovosti, njegovo moralno silo, ter vojaško izročilo Pri napovedih o izidu vojne je treba upoštevati danes vse te sestavine, jih številčno primerjati in šele potem izreči približno 6odbo. Sedanja vojna bo stavila take vsestranske zahteve, da jim nobena država sama ne bo mogla zadostiti in si bo zaradi tega nujno morala preskrbeti zaveznikov za to ali ono vrsto pomoči. Vojaška poveljstva vseh držav morajo spričo teh razširjenih zahtev paziti, da vojaške in vojne zahteve pač ne prekoračijo gospodarskih in drugih možnosti države. Načelnik gospodarskega oddelka v nemškem generalnem štabu, general Thomas, pravi: »V moderni vojni ne bodo vojaške zahteve imele druge meje, kakor tisto, katero jim postavlja gospodareka sposobnost vsega naroda!« Vojna in delovna silavzaledju Posebno poglavje pri vojnih pripravah je vprašanje delovne sile v zaledju, če upoštevamo vse zahteve modernega vojskovanja in porabo vojnega materiala, nam pokaže račun, da je treba na vsakega vojaka v obrambni vojni računati deset delavcev v raznih panogah industrije, če hoče biti vojska zadostno oskrbljena z vsem potrebnim materialom. Za napadalno vojno mora priti na enega vojaka trinajst industrijskih delavcev. Za izdelavo modernega lovskega letala je potrebnih danes najmanj 9000 ur, za izdelavo modernega velikega bombnika 18.000 ur z najmodernejšimi pripravami in ob skrajni mehanizaciji dela. Vprašanje delovne sile ob vojni postaja kritično zlasti za države, ki že v miru zaposlujejo pri svojem oboroževanju in pripravah do zadnjega človeka vse, kar je za delo 6po«obno, kakor na primer to vidimo pri Nemčiji. Ob vojni bono te države prisiljene ali zmanjšati številčno moč svoje vojske ter pošiljati vojaštvo v tovarne, s čimer bodo oslabile svojo vojno udarnost in moč, ali pa tvegati, da bo njihova vojska zaradi pomanjkanja delovne sile — če bi jim že zaloge 6urovin dovoljevale popolno oskrbo — imela premalo orožja, streliva in V6e£a potrebnega. Ladje nevtralnih držav se hočejo narediti vidne podmornicam z ogromnimi napisi in naslikanimi zastavami Deset zapovedi nemškega vojaka Nemški listi priobčujejo »10 zapovedi nemškega vojaka«. Listi pravijo, da morajo vsi nemški vojaki zapisati v svoje vojaške knjižice 10 zapovedi, ki se glase: 1. Nemški vojak se bori viteško za zmago svojega naroda. Zverinstvo in jalovo razdeja-n nl vredno nemškega vojaka 2. Vojak mora biti uniformiran. Prepovedano se je boriti v civilni obleki. ]°r?Poveo je ubiti sovražnika, ki se je udal. Prav tako je prepovedano ubiti upornika ali vohuna, ker bo dobil svojo kazen po sodni poti. • , ^ -. e P° ^ aJ* ^. j.e ?labo ravnati z vojnimi ujetniki ali jih zaliti, jemati se jim sme samo orožje, načrte ali risbe. 5. Naboji dum-dum so prepovedani 6. Rdeči križ je nedotakljiv. Z ranjenim sovražnikom je treba ravnati človečansko. Vojaških duhovnikov in bolniškega osebja ne sme nihče ovirati pri izvrševanju njihovega poklica. 7. Civilno prebivalstvo je nedotakljivo! Vojaku je prepovedano pleniti. Posebno mora prizanašati zgodovinskim spomenikom, poslopjem ter cerkvam. 8. Prepovedano je stopiti na nevtralna tla in povzročiti mejne incidente. 9. Če pride nemški vojak v ujetništvo, pove svoje ime in vojaški čin. V nobenem primeru pa ne sme govoriti o vojaških, političnih in gospodarskih razmerah v svoji domovini. Podleči ne sme ne obljubam ne grožnjam. 10. Ne sme se upirati zapovedim svojih višjih. Če se bo vojna nadaljevala strogo po teh načelih, potem je treba pričakovati, da se bo res ohranila v tistih mejah, ki so včasih veljale za vojskovanje. Sreda, 17. sept.: 12 Pisano polje (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Na|X>vedi — 13.2o Iz starih operet (plo-Sče) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Deda Ivana Cankarja v tujini (g. prof. Fr Vodnik) — 18.15 Za oddih (ploSfte) — 18.to Mladinski spored v prih. letu (g. prof. Niko Kuret) — 19 Napovedi, poročila — 19.4o Nac ura: Problem naše nacionalne propagande (Edv. KaliJ, publ. v Zgb) — 2o Kmečki trio in g. Mirko Prem el č — 21.15 Klarinet solo, g. Fr. Urbanec, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Bolgarska glasba (plcsčei Četrtek. 28. sept.: 12 Kozaške pesmi (ploSče) — 12.45 Poročila — IB Napovedi — 13.2o Salonski kvartet — 14 Napovedi — 18 Pester spored Radij, orkestra — l#.4o Dramski in slovstveni spored v prihod, letu (g. prof. Fr. Koblar) — 19 Napovedi, poročila — 19.3o ijeset minut zabave - ..9.4o Nac. ura: Nove smeri v slov. glasbi, II. del. D. M. Šijanec, Ljublj.) _ 2o /.liravice in vesele posmi poje g. Veko .lav Janko, na 8rro,nlja A- Stanko - 2o 45 Reproducir. nn?orMi» “im£?n6ne glasbe (Sinetnna) — 22 Napovedi, poročila 22.15 V oddih Ura Radij. orl;ester. Poročila — i«**« 12 I? naših ' rajev (Plošče) — 12.45 l?ndH Napovedi — 18.2r Opoldanski koncert in^ut^žora ,£• iR jn Pr«!«!:* , ' ~ 18.3o Obisk pri tičkih (plo- rav Vinko Zor* vr*ki *p°red v Prihod, lotu Zanimh-osti' - 7 ptsi (Živko Miloševič, Bgd) A pf'l“°-•Ljubljanski Zvon« - 20*45 KoSertR ml i "Sta™ 22 Napovedi, poročila _ 22.3o AnglcSko „l,,S6e Drugi programi Sreda, 27. septembra, BHgratl i O a Za- preb: 20 Ljubljana. - Bratislava: auti Zal., kouc. -Praga: JO Zab. gl. - 21 Ork. iu solisti. - Sofija: 30 Leoneavallova opera »Pagliacci«. — Ankara: 19.50 Turška gl. - 21 Ork. konc. - 22.20 Jazz. — Beromun-ster: 20.15 Ork, konc. — Bukarešta: 19.40 Ork. in solisti 21.25 Plesna gl. — 21.35 Klavir. — 116rby: 19.30 Pianino - 20.30 Lahka gl. — 21 Rapsodija — 22.15 Plesna glasba. — Trst-Milan: 17.15 Plesna gl. — 21 Piifnino — 22 Glasbena slika. — Rim-Bari: 21 Pesmi in plesi — 22 Izbrana gl. — Florenca: 20.30 Opera. — Oslo: 20.20 Ork. konc. — 21.30 Pianino — 22.15 Plesna gl. — He.v-kjavilc: 20.30 Filmska gl. — 21.45 Islandska oddaja — 22.15 Straussov koncert. Četrtek, US. septembra: Belgrad: 20 Humor 21 Nar. pesmi. — Zagreb: 20 Igra — 20.80 Kom. konc. — Praga: 20 Kantata o sv. Vaclavu. — Sofija: 20 Sinif. konc. — 21 Vok. konc. — Ankara: 19.50 Turška gl. — 20.45 Operetna g!. — 21 Ork. konc. — 22.20 Jazz. — Be-romiinster: 20.15 Nar. pesmi — 21.35 Ork. kono. — Bukarešta: 19.35 Simi. konc. — 21.25 Plesna gl. — Horby: 20.05 Zbor — 21.15 Nar. gl. — Trst-Milan. 17.15 Vok. konc., — 21 Igra — 22.20 Napolitanske pesmi. - Rim-Bari; 21 Opera — »Viljem Ratcliff«. — Florenca: 20.30 Instr. konc. — 21.10 Igra — 31.30 Izbrana irl. — Oslo: 20 Simf. kono. — Rcj/kjavik: 20.30 Lahka gl. — 21.40 Instr. konc. — 22.05 Ork. konc. — 22.35 Nabožna glasba Petek. 29. septembra: Belgrad: 20 Klavir — 4(1 Igra- - Zagreb: 20 Vok. konc. - >0.30 Violončelo - 21 Vok. konc. — 21.30 Lahka gl. _ Bratislava• 19« SlovaSke narodne — 20.40 Vok. konc. — 21.25 Musorg-skega skladbe -Praga: 18.25 Ork. kon... - 20.30 Igra. w »MefUtofele... - Ankara: , gl. — JI.45 Arje — 21 Ork. konc. — 22.20 J' ~ tterpmunster: 21) Domača gl. — 20.45 Pisan 7" Bu'»“IV ??• 20-15 Verdijeva opera rfTraviata . list.čni konc. — — 22.15 Dunajska gl. — Trst-Milan: IL Planino — 21 Ork. konc. — 22.10 Operetna gl. — Rim-Bari: 21 MaSa v E-duru. — Plorenca: 19.30 Kom. gl. — 20.80 Igra. — Oslo: 20.10 Igra - 21.30 Ork. gone. — 22.15 Kom. gl. — Reglcjavik: 20.30 Lahka el — 22 Kvartot — 22.30 Harmonika. Lojze Pajtler: BEG IZ TUDSKE LEGI O E Kapitan, ki je neprestano opazoval z daljnogledom, je povedal, da ni niti enega Arabca na obzidju in da se bodo najbrž kmalu udali. Ta dan nismo več streljali. Ker je bila naša kompanija dežurna, smo morali nabirat drva za kuhinjo. Marsikomu se je’ čudno zdelo, zakaj naj gre na tako delo kar cela kompanija. Tpda morali smo drva iskati zelo daleč, ker le tu pa tam je rastlo kako drevo, suhih vej pa, ki bi ležale na tleh, ne dobiš, ker so že Arabsi prej vse pobrali, kolikor so pač utegnili. Morali smo kopati debele korenine. To nam je zadalo dosti muke, ker nismo imeli nobenega pravega orotfja. Stražo je imela to noč prva kompanija; stražo, ki je bila zadnja za ves bataljon, a usodna za prvo kompanijo. Straža v ^legiji šteje ob takih prilikah 18 mož, ki se menjajo vsaki dve uri in to petkrat v noži. V mirnem času straža ni tako številna, toda sedarj so nam stali nasproti Arabci, ki so znani po svoji prekanjenosti in je morala straža prav podvojiti svojo čuječnost. Sam Bog je dal, da sein bil določen k tretji skupini, to je od 10. do 12. ure. Nihče se ni nadejal kakšnega iznenade-nja, čeprav so častniki strogo zabičali, naj pazimo, in Bog ne daj, da bi kdo zaspal. Ko je prišla vrsta name, so me postavili na južno stran okopa. Slonel sem na veliki skali in opazoval kazbo, ki se je samo narahlo risala na temnem obzorju. Noč je bila temna, ker luna ni sijala. Skušal sem, da bi svoje misli zbral na pažnjo, toda neprenehoma so mi uhajale domov, kakor že tolikokrat nn straži. Kesal sem se, zakaj sploh sem stopil v legijo in štel, koliko let moram še odslužiti. Ko Bem v tem premišljal, kako bom prestal vsa štiri leta še, ki me čakajo, me je strlo. Ali bom sploh še kdaj prišel živ iz tega pekla, ko sem vendar že v tem kratkem času toliko prestal, da človek ni mogel verjeti. Kdo, kako dolgo sem tako mislil in sanjaril. Nenadno se mi je zazdelo, da vidim senco pri obzidju. Napenjal sem oči, da bi se prepričal. Nekaj mi je govorilo, da se ne motim. Ker pa nisem nič videl, sem se zopet udal sanjarenju. Kmalu je že prišla četrta skupina, ki me je zamenjala: Podal sem se v šolor, kjer sem se zavil v odejo, vendar nisem mogel zaspati, čeprav sem bil utrujen. Vznemirjal me je nekakšen Čuden strah, ki se ga nikakor nisem mogel znebiti. Čez dolgo, dolgo me je naposled vendar premagal spanec. Nisem še spal morebiti deset minut, ko me požene pokonci grozen krik, ki je zbudil cel okop. Moral je zavpiti kateri legionar. Se preden sem skočil na noge, je padlo pet zaporednih strelov. Jasno je bilo takoj, da so Arabci v bližini. V naslednjem trenutku je bilo vse pokoncu in že smo ležali vsak na svojem mestu. Videli nismo nobenega Arabca, dokler niso izstrelili nekaj raket. Tedaj smo zagledali skupino Arabcev, ki so na vse kriplje bežali proti kazbi. Bili so že čisto blizu obrambnega zidu. Še preden je mogel kdo pomeriti, so že izginili skozi odprtino notri. Tedaj šele so se slišali divji kriki legionarjev. Zagledali so stražo, ki je ležala v krvi na tleh. Vsi stražniki razen enega so bili umorjeni od Arabcev. Takoj so se Častniki odpravili do stražarskega mesta, mi pa za njimi. Drhteli smo od nočnega hladu in od groze. Tam se nam je nudil strašen pogled. Vsi stražniki so ležali na trebuhu, v hrbtu pa so jim zevale grozne rane, zadane z velikim, dvoreznim nožem. Pri življenju je ostal samo tisti, ki je zakričal. Bil je Italijan, Piccoli. Arabec ga je ranil na rami. Piccoli je bil od strahu in presenečenja čisto na koncu moči, ko smo ga našli. Imel je še časa, da je izstrelil za bežečimi morilci vse svoje naboje, ki so bili v puški in nas je s tem vzdignil. Pozneje je dobil odlikovanje. Med umorjenimi stražarji eo bili štirje Francozi, pet Poljakov, trije Italijani, štirje Nemci in en Španec. V naslednjem trenutku smo dobili povelje za splošen ogenj. Začelo je pokati kakor v peklu. Tedaj je prišlo povelje, da vsi ustavimo ogenj, razen topičev in metalcev granat, ki so streljali skoraj do svita. Proti jutru je streljanje ponehalo. Zjutraj so_ trupla zaklanih stražnikov še vedno ležala v mlaki strjene krvi. Ko se je zdanilo, so nas nekaj odbrali, da smo mrtve tovariše pobrali in jih znosili iz tabora k drugim grobovom, Bil je žalosten posel: po dva in dva sva prijela nosilo, položila mrtvega tovariša v znak, da mu ni bilo videti rane in vzdignila žalostni tovor. Pri vsaki nosilnici sta dva legionarja stražila, da bi bili varni pred vsakim presenečenjem. Zjutraj smo zaleli nositi ialostni tovor iz tabora... Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Joie Krama rit. — lidajatelj: inl Jo*« Sodja. _ Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov no vračamo. »Slovenski dom« iibaja vsak delavnik A 12. Mesečna naročnina 12 din, m Inosemstv« 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111. Telefon 44)01 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 8.