KATOLIŠK CERKVEN LIST,
« Danica* lzhaia vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četrt leta 1 gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto H gl.tfO kr., za 1 _ leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta 90 kr . ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tečaj L.
Ljubljani, 4. junija 1897.
List 22.
Papeževa okrožnica o sv. Duhu.
Častitim bratom patrijarhom, prvakom, nadškofom, in Škotom in drugim višjim pastirjem, ki so z apo-stoljskim stolom v miru in občestvu.
Papež Leo XIII.
Častiti bratje!
Pozdrav in apostoljski blagoslov !
Kakor je konečni namen poslanstva, katero je Jezus Kristus zavoljo človeštva dobil od Očeta in je je opravljal v popolni svetosti, da so ljudje zveličani v večni slavi, tako je tudi njegov bližnji namen ta, da imajo ljudje v teku časa življenje milosti in da hranijo življenje, katero naj se slednjič razcvete v nebeško življenje. Zato Izveličar v svoji naivečji dobrotljivosti ne neha vabiti vseh ljudij vsakega naroda in jezika brez izjeme v naročje svoje cerkve: ,,Pridite k meni vsi: Jaz sem življenje; Jaz sem dobri pastir'1. Toda v nerazumljivi globočini svojih sklepov ni hotel tega poslanstva sam osebno izvršiti in dopolniti na zemlji, ampak, kakor je sam prejel od Očeta, tako je je izročil sv. Duhu v spopolnjenju, in z veseljem spominjamo se tega, kar je Kristus malo pred svojim odhodom iz zemlje, rekel v zboru svojih učencev: ,,Za vas je dobro, da Jaz grem. Zakaj ako ne grem, Tolažnik ne bo k vam prišel; ako pa grem, vam ga bom poslal". (Jan. 16, 7). Tako je postavil kot glavni vzrok, zakaj da odhaja in se vrača k Očetu, korist, ki se bo iz prihoda svetega Duha razlila nad učence: ob jednem je pa tudi dokazal, da ga ravno tako pošilja, kakor sam izhaja od Očeta, in da bo On tisti, ki bode delo, katero je (Jezus Kristus) v zemeljskem življenju dovršil, spopolnil kot Pri-prošnjik, Tolažnik in Učitelj. Mnogotere moči
tega Duha namreč, ki je pri st varjen ju sveta .,olepšal nebesa" (Job. 26, 13) in ,,napolnil vesoljni svet" (Modr. 1, 7), prihranila je previdnost, da tudi konča delo pri odrešenju sveta. — Mi pa smo Re trudili brez prenehanja, da vzglede Kristusa, Odrešenika, ki ie knez pastirjev in škof naših duš, z njegovo pomočjo posnemamo, s tem, da smo vestno opravljali ono službo, ki je izročena apostolom, pred vsem pa Petru, „čegar dostojanstvo tudi v nevrednem dediču ne preneha*4. (S. Leo M. ser, 2. in anniv. ass. suae). Zato smo pri vsem, kar smo v službi najvišjega du-hovništva, ki je sedaj že dolgo v naših rokah, začeli in kar nameravamo še sedaj storiti, zasledovali pred vsem dvojni namen: v prvi vrsti, da se krščansko mišljenje in delovanje zopet oživi v državni družbi in v rodovini, pri knezih in narodih, ker je le samo Kristus za vse vir pravega življenja; drugi namen pa je, da se pospešuje zopetno zjedinjenje onih, ki so ali v veri odpadli od katoliške cerkve ali pa le tej odrekajo priznanje, ker je brez dvomna volja Kristusova, da so vsi v jednem hlevu pod jednim pastirjem. Zdaj pa, ko vidimo, da se nam bliža dan smrti, žene nas, da svoje dosedanje, dasi že tako majhno apostoljsko delovanje, svetemu Duhu priporočamo, njemu, ki je življenje podeljujoča ljubezen, da bi to delovanje dozorelo in prineslo sadu. Da se pa naše namere bolje in obilneje uresničijo, smo sklenili, o priliki bližnjih binkoštnih praznikov, k vam govoriti o čudoviti moči in delovanju tega Duha, kako namreč ne samo v celi cerkvi, ampak tudi v dušah posameznih deluje in vpliva s prekrasno polnostjo nebeških darov. S tem, to prav prisrčno želimo, naj se vzbudi in oživi v srcih vera v skrivnosti presvete Trojice, zlasti
naj pa pobožnost k Božjemu Duhu raste in plameni, kateremu dolgujejo vsi oni največjo hvalo, ki hodijo po poti resnice in pravice, kajti, kakor je sv. Bazilij rekel, „kdo bi tajil, da so se priprave glede človeka, katere je naš veliki Bog in IzveHčar Jezus Kristus po dobroti Božji pripravil. po milosti Duha dopolnile?" (De Špiritu Sancto c. 16, n. 39.)
Predno se lotimo tega predmeta, zdi se nam koristno, da nekaj omenimo o skrivnosti presvete Trojice. To imenujejo sveti učeniki „podstavo novega zakona", ker je namreč največja vseh skrivnostij. njih izvor in začetek; za gledanje in spoznavanje te skrivnosti ustvarjeni so angelji v nebesih in ljudje na zemlji: ta skrivnost bila je v starem zakonu označena, in Bog sam je prišel na zemljo, da jo je bolj razločno razodel: „Boga ni nikoli nihče videl: jedinorojeni Sin, kateri je v naročju Očetovem, on je oznanil." «Jan. 1, l s.j Kdor koli tedaj o sv. Trojici govori ali piše. naj ima pred očmi modri opomin angelj-skega učenika: r Kadar govorimo o sv. Trojici, naj se zgodi pazno in skromno, kajti, kakor sv. Avguštin pravi, nikjer ni lažje zmotiti se, nikjer ni utrudljivejše iskati, pa nikjer se tudi ne najde s tolikim pridom". fSumm. th. 1, 9, 31, a. 2. — De T fin. 1. 1, c. 3). Nevarnost pa obstoji v tem. da ali v veri ali pa v češčenju bodisi božje osebe zmešamo, bodisi jeduotnost njih nator ločimo, kajti ,.to je katoliška vera, da častimo jednega Boga v Trojici in Trojico v jednoti". Ko so našega prednika Inocenca XII. prosili, naj nastavi Bogu Očetu poseben praznik, je prošnjo kratko-malo odbil. Dasi častimo posamezne skrivnosti včlovečene Besede ob določenih praznikih, vendar Besede po božji natori sami o nobenem prazniku ne častimo, in tudi binkoštni praznik niso že v starodavnih časih aato vpeljali, da bi svetega Dul ia kot tacega le častili, temveč, da slovesno obhajamo njega prihod in vnanje po-slanje. Vse to je tako modro uravnano, da ne bi kdo od tod, ker ločimo osebe, sklepal, da je razlika v božjem bistvu. Da, svoje otroke v ne-skaljenosti vere ohraniti hoteč. postavila je cerkev praznik presvete Trojice, ki se po odredbi Ivana XXII. splošno praznuje: cerkev ie dalje dovolila, da se sv. Trojici postavljajo in posvečujejo cerkve in oltarji, in red za odkupovanje vjetnikov. ki je popolnoma sv. Trojici posvečen in z njenim imenom odlikovan, potrdila je redoma kakor migljej z neba. Se mnogo druzega je, kar potrjuje resnico dosedaj povedanega. Kajti češčenje. ki se izkazuje svetnikom in angeljem, deviški Materi Božji. Kristusu, nanaša se slednjič vendar le na sv. Trojico, in se v nji zavr-
šuje. V molitvah, ki merijo samo na jedno osebo, spominjamo se tudi drugih; v litanijah najprej kličemo posamezue osebe in potem sv. Trojico; psalmi in himne (cerkvene pesmi) končujejo se vse „čast bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu"; blagoslovi, sveti obredi, delitev zakramentov spremlja ali končuje klicanje sv. Trojice. To zabičuje že apostol v izreku: „Kajti iz njega in po njem in v njem je vse; njemu čast in slava" (Rim. 11, 3(J), s tem je deloma označil, da so tri osebe, deloma zatrdil, da je jedna natora, ki je pri posameznih osebah jedna in ista, in iz istega vzroka pripada posameznim osebam kot jednemu in istemu Bogu jednaka slava veličastva. Sv. Avguštin pravi, ko navaja ta dokaz: „Če pravi apostol: iz njega in v njem in po njem, ne smemo teh izrazov zmešano pojmovati; pravi: iz njega zaradi Očeta, po njem zaradi Sina, v njem zaradi sv. Duha". (De Trin. 1. 6, c. 15, — 1. 1. e. 6.)
(Dalje sledi.)
Presv. Srce Jezusovo.
Najlepša in najdražja darila darujemo onim, katere najbolj ljubimo. Ravno iz tega vzroka posvetila je sv. cerkev najlepša meseca celega leta, maj in junij, prečisti Devici Mariji in presv. Srcu Jezusovemu. Priporočili smo se v pretečenem mesecu predobri majnikovi Kraljici, priporočimo se ta mesec najsvetejšemu Srcu njenega Sinu. Naj ne mine dan, da ne bi po večkrat vzdihnili: „Sladko srce Jezusovo, bodi moja ljubezen". (300 dnij odp.) ali „Presladko Srce Jezusovo, daj, da te bolj in bolj ljubim". (300 dnij odp.). Postavimo tudi na pripraven prostor podobo presv. Srca Jezusovega in večkrat jo pobožno poljubimo, kajti neštevilne so milosti, ki jih je Jezus sam obljubil dati onim, ki ga na ta način časte.
Skušajmo po moči razširjati to prelepo pobožnost, saj je rekel Jezus bi. Marjeti Mariji Alakok, da „bodo imena onih, ki razširjajo to pobožnost, zapisana v njegovem Srcu in jih ne bo nikdar iz njega zbrisal." „Danica" bo skušala ta mesec vstreči tej prošnji in bo za danes odgovorila na vprašanje: kaj častimo pri češčenju presvetega Srca Jezusovega?
Ako častimo presv. Srce našega Izveličarja, častimo ono Srce iz mesa in krvi, katero si je Sin Božji, kakor druge ude svojega telesa pri-vzel iz Marije Device; ono Srce, katero je vojak po njegovi smrti prebodel s sulico, da je pretočilo zadnje kaplje krvi, pomešane z vodo; ono Srce, ki sedaj poveličano in nezmožno se kedaj trpeti, vživa večno slavo v nebesih; ono Srce, ki je resnično in živo pričujoče v presv. Zakramentu. To je, kar v prvi vrsti častimo in po
vsej pravici molimo; kajti, ako molimo osebo Boga-človeka Jezusa Kristusa, bomo molili tudi Srce njegovo.
Srce je najplemenitejši del telesa, iz njega se pretaka kri v vse ude in jim daje življenje in moč. Ce častimo in molimo kri Kristusovo kot neskončno veliko ceno našega odrešenja, ali ne bodemo častili in molili onega Srca, ki je bilo zbirališče in vir one dragocene krvi?
Vse življenje, vse premikanje in delovanje telesa izhaja iz srca; če miruje srce, miruje vse. Kaj sledi iz tega? Da so bila vsa telesna dela našega Izveličarja, vse besede, koraki in pogledi, vsi občutki, skratka: vse telesno življenje in trp-Ijenje je bilo odvisno in pogojeno od delovanja njegovega Srca.
Koliko čast smo še-le dolžni Jezusovemu Srcu, ker je bilo združeno z najsvetejšo dušo, kar jih je kedaj bilo! (e je duša sveta, sveto je tudi telo človekovo, zato po pravici častimo svetniške relikvije. Ker pa je srce najplemeniteji del človeškega telesa in je v tesnej zvezi z delovanjem duše, zato pripada za dušo srcu največje spoštovanje — ali: čim svetejša je duša človekova, tem svetejše je tudi njegovo srce.
Obrnimo to na Srce našega Izveličarja. Ono zasluži med vsemi človeškimi srci največjo čast, ker je v njem prebivala najsvetejša duša. Toda Srce Jezusovo moramo tudi moliti, ne le častiti, kajti združeno je neločljivo z božanstvom, v njem biva neskončna svetost Božja — Bog sam.
Iz mesa in krvi našega Odrešenika obstoječe Srce, ki je najtesneje združeno z najsvetejšo dušo in z božanstvom Kristusovim, je tedaj vidni predmet pobožnosti do presv. Srca.
Nevidni predmet te pobožnosti, ki se nikakor ne da in ne more ločiti od vidnega predmeta, je neskončna ljubezen Jezusova, ali. kakor pravi Pij IX.: „Srce Jezusovo, plamteče od ognja ljubezni". „Kakor je v naravi ognja, da žgeu, pravi sv. Tomaž Akvinski, „tako je v naravi srca, da ljubi. Življenje srca je ljubezen, in nemogoče je, da bi srce živelo,ne da bi ljubilo'4. Zato velja srce za podobo ljubezni, srce in ljubezen sta isto-votna. Zato nam naroča cerkev češčenje Srca Jezusovega, da ne molimo le telesno, vidno Njegovo Srce, ampak tudi prav posebno ljubezen, neskončno ljubezen našega Izveličarja, katere znamenje, podoba in izraz je Srce. Da nam na znači, kako prisrčno in neizmerno nas je to Srce ljubilo in nas še ljubi, slika se obdano od plamena, tako rekoč od ognjenega morja. Jezusovo Srce nas ljubi namreč tako goreče, da ne bi dobili ni iskrice one neizrekljive ljubezni božje, če bi ravno združili srca vseh ljudij na zemlji, vseh svetnikov v nebesih, da celo vseh Kefubinov in
Serafinov — v jedno srce. Ljubezen Jezusova do nas je tolika, da je niti srce božje ne obseže, zato plapoli iz njegovega presv. Srca mogočen plamen ljubezni in sredi iz tega plamena blišči se križ, zmagalno znamenje te ljubezni.
Vselej, kadar častimo in molimo telesno srce Gospodovo, molimo torej tudi križano ljubezen. Saj se moramo spominjati pri pogledu njegovega Srca, na dejanje in trpljenje, katero si je radovoljno naložil, le da nam je dal spoznati svojo ljubezen. Kaj smo torej dolžni .Jezusu? Ali se ne bodo vnela tudi naša srca, ali ne bodemo pripravljeni dati za Jezusa vse, ki se nam je dal celega? Spoznamo, o Jezus, potrebo tega, a ne storimo, zato se pritožuješ svoji ljubljeni nevesti blaženi Marjeti Alakok, rekoč: „Glej tu srce, katero je ljudi tako zelo ljubilo, da je vse pretrpelo, katero se je popolnoma upehalo in uničilo, da bi jim dokazalo svojo ljubezen: na mestu hvaležnosti, prejemam za to od največ ljudij le nehvaležnost in zaničevanje, katero kažejo s svojo nespoštljivostjo, z božjimi ropi in le-denostjo do mene v tem zakramentu ljubezni*1. — „To", pravi dalje. vje za me mučneje, ko vse ono, kar sem kedaj pretrpel v svojem trpljenju : za vse, kar sem za-nje trpel, ne bi se menil, le da bi se moji ljubezni odzvali z ljubeznijo."
Zato nam je pokazal božji Izveličar svoje, od ljubezni goreče Srce, od nase nečasti ranjeno in s trnjem obdano, zato so sv. lioza Limanska, sv. Katarina Genovska, sv. Marija Magdalena Paciška klicale od groze in bolečine jokaje: ,,Ljubezni ne ljubijo, oj, ljubezni ne ljubijo'4.
Kako srečni bi bili, da bi imeli delček križa, na katerem nas je Kristus odrešil, ali žebelj, ki je prebodel njegove roke in noge, ali jeden trn. ki je ranil njegovo presveto glavo: srečni, če bi se smeli teh predmetov celo z ustnicami dotakniti, ali vsaj le videti? Kes so vse časti vredni zaradi ozke zveze z našim Odrešenikom in našim odrešenjem. Toda, kaj je vse to v primeri z najsvetejšim Srcem? Al« se da primerjati naš prevzvišeni predmet z onimi mrtvimi stvarmi? Glejmo, da bo naša gorečnost v tem mesecu odgovarjala visokosti predmeta, ter poživila in spopolnila našo ljubezen do pres\etega Srca.
Drobtinice
iz raznih letnikov »Zgodnje Danice" za njeno petdesetletnico.
XIV.
Ali res v katoliški cerkvi ni napredka?
Med mnogimi rečmi, zavoljo katerih katoliško cerkev grajajo njeni nasprotniki, se ji tudi očita.
da nič ne napreduje z duhom časa, da se trdo drži
*
le svojega starega nauka in tudi za dlako ne odstopi od njega, ga noče času primerno razlagati, popravljati; da se v tem, kakor v marsikaterem drugem oziru ne da preveriti itd Res je, da cerkev nobenega svojih naukuv. katere vernim oznanuje in brez razločka verovati zapoveduje, od svojega začetnika Jezusa Kristusa do današnjega dne ni pustila spremeniti ali prenarediti, da le jednega ni zavrgla in ga ne bo. in da pri tem trdna ostane, če bi imelo biti za voljo tega tudi sveta konec. — Kako bo neki cerkev to predelovala in prenarejala, kar je Bog razodel? Mar Bog ni poprej v začetku bil tako moJer, kakor je sedaj V Se misliti je predrzno, da bi kdo predeloval, kar je Bog sarn dal in učil. Ako se toraj kdo, ki hoče biti katoličan, tudi le jednemu samemu nauku sv. cerkve trdovratno ustavlja, ga cerkev ne more in ne sme spoznati več za svojega otroka, za katoličana, tak ji je kakor tujec, katerega ne more več vsprejeti v svoje naročje, ako ne veruje vsega, kar ona zapoveduje. On nima deleža pri njenih zakladih, milostih in blagrih. — Zato je ostro prepovedano, takemu deliti sv zakramente, bodi si zdravemu ali bolnemu. ako je trdovraten, in odreka se mu po njegovi smrti cerkveni pokop, ako se ni pred smrtjo spreobrnil Vse to pa zato. ker nikakor cerkev ne srne drugače delati. ne sme deliti cerkvenih dobrot takim, ki niso udje sv. cerkve, in bi se toraj svetosti oskrunil*-. prejemniku pa bi nič ne pomagale, lese kazen bi mu zvišale, ker bi svetost prejel božjeropno. S svojo trdovratno nevednostjo se namreč taki človek loči iz naročja sv. cerkve in očitno kaže, da ne spozna v nji od Kristusa postavljene nezmotljive učiteljice vsih katoliških resni'-.
Ah bo kdo cerkvi to dejanje v zlo jemal in očital - Kdor stvar prevdari. mora odgovoriti, da ne. ako bi bil še tako brez veren. Vsaj še vsaka postavna svetna družba, v kateri se med seb-j zjedinjajo ljudje za kak namen, ima pravico staviti pogoje kat rim se mora brez izjeme vsak podvreči, kateri hoče njen ud biti in ostati in njene koristi vživati. Ako tega ne stori, ima družba pravico ga izločiti iz vrste udov. in mu odtegniti dobrote, katere je kot ud vžival. Katoliška cerkev je po vesoljni zemlji razširjena kot najimenitnejša in najpotrebnejša družba, prava Božja družina, katere preblagi namen je. pridobiti vsem udom srečo večnega veselja, ako spolnujejo njene postave in vodila Kdor hoče biti tedaj njen ud in deležnik njenih dobrot in pravic, se mora podvreči njenim zapovedim, če ne, se ne more pritožiti, ker se zavoljo svoje nepokorščine izobči, in se mu cerk vene dobrote vzamejo. Cerkev je trdno prepričana, da so vsi njeni nauki od Boga razodete resnice. Resnice pa ostanejo vekomaj resnice in se ne dajo spreminjati in popravljati, ter se ne smejo opustiti V tem oziru t-raj cerkev ne pozna nikakoršnega na predka; drži se le trdno razodete resnice, in to ji je v največjo čast V protestantstvu. se ve da. tu je vse drugače. Skoraj vsak že veruje, kar mu je drago, mnogi novošegni protestantje že taje Kristusovo božjo natoro. tuui neumrjočnost človeške duše. nebesa in pekel, tu celo lahko nič druzega ne veruje kakor to. kar z očmi vidi in z rokami otiplje; ah pri vsem tem ostane protestant in še veliko velja, ako le zna prav psovati papeža, Rim in sploh katoliško vero. To je toraj napredek, da se Bogu smili, in ravno ta napredek je staro luteranstvo že tako razdjal, da
morebiti dveh ali treh protestantov ne najdeš, kateri bi vsi enako verovali.
Pri tem pa se moti, kdor bi trdil, da katoliška cerkev nič ne napreduje. Ona resnice, ki jih je imela in verovati zapovedovala ol začetka, bolj natanko razlaga, poj as nuje in zlasti v vesoljnih zborih določuje Marsikaj, kar popred ni bilo vsestransko pojasnjeno, pojasni in določi, tako se določi zlasti, ako prepiri vstanejo, na pr neomadeževano spočetje M. Device, nezmotljivost namestnika Kristusovega v nauku sv vere in dosti druzih resnic že v poprejšnjih stoletjih Ravno tisti pa, ki cerkvi očitajo, da ne napreduje, so dostikrat največji sovražniki njenega napredka.
Malo in veliko.
Sin je od svojih starišev slovo jemal in prosil očeta, naj mu veliko da za pot. Njegova mačeha je bila pa jako skopa ženska; zat) je silila očeta, naj sinu za pot da, malo Oče je ljubil sina, pa tudi svojo ženo. in rad bi bil prošnji obeh uslišal. Reče tedaj svojemu sinu: Ljubi sin, ker greš ti sedaj na tuje in ne vern. ali te bom še kedaj videl, ti hočem dati za potmno veliko in malo Verjemi malo, poslušaj veliko; govori malo, vidi veliko; piši malo, čitaj veliko; pričkaj se malo, potrpi veliko: boj se malo, ogiblji se mnogo, mika naj te malo, poskusi veliko; upaj malo. pridobi veliko; črti malo, pa s krščansko ljubeznijo pokrij veliko; zasmehuj malo, pa molči veliko; toguj malo. tolaži veliko; ukazuj malo. delaj veliko; greši malo — nič, moli veliko, to je vedno naj boljše.
Te očetove nauke je mladenič zvesto spolnoval, in akoravno je imel malo dobrih dnij, je vendar prišel tako vesel domu, da je svojim delal malo brit-kosti, pa mnogo veselja.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Jutrovega. (Avstrija in sv. dežele.) — A. K. J. 0. U. — Več sto načinov je, po katerih se zamore brati ta deviza Friderika III., vojvode avstrijskega. Pa če tudi beremo „Avstria erit in orbe ultima ( Avstrija bode na svetu zadnja)", odprto je še vedno polje najrazličnejšim razlagam Kot dobri Avstrijci sicer nočemo, da se tolmači nam v škodo, priznati moramo, da je Avstrija precej zadnja n pr glede naselbin izvan Evrope, celo mala Nizozemska, Italija in Portugalska imajo po drugih celinah svoja posestva. No, ni tukaj prostora in prilike, da bi se spuščali v razgovor, je-li za Avstrijo boljše ali ne. ker nima prekomorskih posestev. vendar pa moramo njej v čast priznati, da ni hlepela po njih in si jih ni skušala šiloma in krivično pridobiti. Zato si je pa Avstrija raje poiskala po širnem svetu polja za duhovno in dušno delovanje. ki ni niti silno, niti šumno in ponosito, a je uspešno, koristno, zaslužno.
Niso mi v mislih pri tem toliko različni misi-joni. v katere pošilja svoje sinove, marveč mislim pri tem na sveto deželo, na Palestino. Nikakor seveda ni tajiti, da je srce vedno vleklo vse narode v one kraje, katere je Božji Izveličar s svojo človeško navzočnostjo poveličal, a da se je od svojega po-četka pa do današnjega dne katoliška Avstrija najbolj odlikovala, to je tudi neomajano dejstvo. Nekatere druge države zasledujejo pri tem delovanju v
obljubljeni deželi le politične težnje in namene, kakor na pr. Francoska in Ruska, a Avstriji je na tem, da ostane zvesta starim izročilom in da nadaljuje krščansko delo usmiljenja, da opravlja posle milosrd-nega Samaritana na kraju, koder je Božji Sin trpel in umrl. Avstrijski vladarji namreč. bili so vedno v tesni dotiki s temi krogi ter njih največji, brezse bični dobrotniki cela Avstrija pa je prva v novejšem času postavila v Jeruzalemu gostišče za romarje. V tem pa je Avstrija orala na turških tleh ledino, in to ni mala stvar. Po njenem vzgledu napravile so potem tudi druge države taka gostišča, a naša dr žava ima zaslugo, da je bila prva In dne 17 junija t. 1. preteče ravno 40 let, kar so pričeli v Jeruzalemu zidati avstrijsko gostišče. Zato je prav prikladno, da si nekoliko ogledamo tesno razmerje Avstrije ir Palestine, v kolikor se javlja v naših vladarjih in v kolikor se udejstvuje v avstrijskem gostišču v le-ruzalemu.
Sezimo nekoliko nazaj v zgodovini! Avstrijski vojvoda Leopold V. krepostni, udeležil se je tretje križarske vojske (1189) in iz mesta Akon prinesel je domov rudeče beli grb avstrijski. Ko je namreč branil to mesto pred Turki, zaše! je v tak bojni metež. da je bila bela njegova obleka Čez in čez oškropljena od krvi. Ko si po bitki odpaše orožje, bila je obleka tam, koder je bil prej pas, bela. in tako je bojda nastal avstrijski grb Pri tej priliki nahajamo prvikrat avstrijskega kneza v sveti deželi. Ko bi hoteli vse poznejše avstrijske vladarje, ki so svete kraje obiskali, tu naštevati, bila bi jih kaj lepa vrsta Zato se omejimo raji na najnovejši čas in omenjamo iz med Habsburgovcev sledeče: Nadvojvoda Maskimi-lijan, poznejši mexikanski cesar, naš presvitli cesar Franc Jožef I. 1. 1869; 1. 1864 prišel je tja Franc V., vojvoda modenski in nadvojvoda avstrijski, in sicer to leto prvič, drugič pa 1. 1868. L. 1870 obiskali so sv. kraje nadvojvoda Ernst, nadvojvoda Rainer in nadvojvodinja Marija Karolina. L. 1881 mudil se je v Jeruzalemu rajni prestolonaslednik Rudolf. 1. 1885 pa sedanji prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand d Este. L 1893. mudil se je v avstrijskem gostišču nadvojvoda Josip August. s soprogo, 1. 1895 pa prestolonaslednika vdova nadvojvodinja Štefanija, ki je podarila cerkvi božjega groba prekrasno mašno obleko, narejeno iz obleke, ki jo je nosila pri poroki. Res lepa vrsta kronanih glav upognila se je že na kraju, koder je naš Izveličar nosil trnjevo krono.
Pa avstrijski vladarji niso samo obiskali teh krajev, ampak so se tudi potegovali za kristjane v Jeruzalemu in po drugih svetih krajih. Tako na pr. nahaja se v arhivu frančiškanskega samostana v Jeruzalemu 13 fermanov (ukazov), 1 berat (cesarsko pismo), i hatišenf (veliko cesarsko pismo). Vsa ta pisma in v njih podeljene pravice pa so samo v 17. stoletju izposlovali pri sultanu avstrijski cesarski poslaniki v prid katoličanom na svetih krajih. Leta 1763 ustanovila je Avstrija za Palestino konzulat v Jati, 1. 1848 pa konzulat v Jeruzalemu. Pri ustanovitvi tega zadnjega konzulata borila se je Avstrija z mnogimi neprijetnostmi, katere so ji tuje vlade na-pravljale. Ali ne dokazuje to dovolj o zanimanju naše vladarske hiše za sv. kraje ? In kaj naj porečem glede tega o sedanjem cesarju? Jeden največjih dobrotnikov za sv. deželo je pač on. V dokaz temu služi sledeči dogodek: Ko je presvitli cesar 1. 1869 obiskal Palestino in tudi Jeruzalem, se je tu pre-
pričal o neznosnem stanju frančiškanov v samostanu pri cerkvi božjega groba. Fanatiški muhamedanci so namreč v prejšnjih časih napravili nad tem samostanom razna stanovališča in tudi hleve Seveda so na tak način pripravili patre ob zrak. Po posredovanju našega cesarja pa je dobil jeruzalemski paša od sultana nalog, naj odpravi ona stanovanja in tako so frančiškani dobili več zraka, več svetlobe, več prostora in tudi jeden vodnjak.
Ako bi pa hotel naštevati, kaj in koliko da so razni avstrijski vladarji darovali v denariu za svete kraje, koliko altarjev na lastne stroške postavili in koliko drugih darov da so razdali raznim sve tiščem bi pač težko kmalu končal. Ako pa beremo na pr. dr. Lampeta knjigo: ..Jeruzalemski romar." ki jo je izdala družba sv. Mohora. ali pa rajnega kanonika Jerana: BPopotovanje v sveto deželo", našli bomo skoro na vsaki strani omenjen kak dar, ki ga je darovala naša presvetla vladarska hiša
Tako so delovali in še delujejo avstrijski vla darji za sv. kraje Celo avstrijsko cesarstvo pa se je izkazalo z obilnimi prostovoljnimi darovi, s katerimi je pomagalo, da je v Jeruzalemu avstrijsko gostišče, o katerem hočem sedaj nekoliko spregovoriti
Da boderno sledeče lažje urneli. ne bode ^kodo valo. če preobrnemo v zgodovini par li^ov nazaj in se prestavimo v one čase, ko so evropski narodi hoteli v križarskih vojskah osloboditi Palestino muha-medanske nadvlade. Za nekaj časa se jim je to posrečilo, a nejedinost bila je vzrok, da so morali slednjič vender !e prepustiti deželo, v kateri je naš Izveličar živel, trpel in umrl, nevernikoin. Kristjani ustanovili so pri raznih svetiščih gostišča za popotnike in romarje. Zato so zlasti skrbeli trije viteški redovi: vitezi svetega Janeza, templarji in nemški vitezi.
Leta 1291 morali so po zgubi mesta Akona le ti zapustili Palestino, le vitezi sv. Janeza so se do 1. 1310 še obdržali, pa tega leta morali so se tudi ti umakniti sili. Gostišča so razpadla ali pa prešla v muhamedanske roke. Bog pa je vzbudil križarje, nove, drugačne, ki so pa z mnogo večjim vspehom delovali.
Sv. Frančišek Serafski prišel je 1 i ;i!» z dvanajsterimi ubogimi menihi v Palestino ter jo križem prehodil, oznanjevaje Kristusov evangelij Domu pri-šedši, poslal je Benedikta iz Mezzo tja in temu se je posrečilo, red frančiškanski razširiti po Sinji in Palestini, tako, da mu je 1. 1299 sultan Na/,ar dal ferman, ter na tak način dovolil obstoj reda v Pa lestini. Pobožni kralj Robert siciljski in njegova so proga, kupila sta za drag denar svete kraje do egip čanskega sultana in jih podarila papežu
Papež Klemen VL je z bulo z dne 21. novembra 1342 izročil te kraje frančiškanom v oskrbovanje. L. 1420 pa je papež Martin V za večne Čase potrdil frančiškane kot varuhe božjega groba. Ti so 1. 1551 kupili neko poslopje, katero so uredili kot gostišče, kjer so stregli romarjem, ki so prihajali v sv. deželo Mile darove za to pa so nabirali po vseh krajih. Za to so ustanovili v Rimu, Parizu in Madridu komisarijate za sv. deželo, ki so po tistih državah nabirali prostovoljne prispevke ter jih poši ljali v Jeruzalem. Cesar Ferdinand II. ustanovil je 1. 1633 tak komisarijat na Dunaju za celo nemško cesarstvo. Cesar Jožef II., ki nikjer ni mogel prenašati cerkvenega duha, zatrl je dne 27. maja 1784 ta
komisarijat, a 1. 1843 ga je cesar Ferdinand L zopet oživil. Ko so pa vsled porabe nabranega denarja, kako naj se namreč ta obrne, nastali razni razpori med novoustanovljenim patrijarbatom in pa varuhi božjega groba, in ker je bilo gostišče frančiškanov tudi že sila tesno za množico romarjev, sklenila je avstrijska vlada, postaviti lastno gostišče.
Ob križevem potu nakupila je 1 1855 stavbeni prostor v obsegu 3937 m2 za 5700 gld. Dne 17. junija 1847 pričeli so zidati, pa zadeli so na velike ovire, ker zemlja je bila sama nasipnica in 6—7 sež-njev globoko so morali kopati, da so prišli do trdnih tal. 400—500 delavcev in 2—3000 težakov delalo je pri stavbi Dne 20. oktobra 1. 1858 vzidali so sklepni kamen. Brez notranje oprave stalo je poslopje 207 000 gld. konv. denarja.
Poslopje je sezidano iz belega in rudečega apnenca. 25 sežnjev dolgo, 121/, sežnja široko in ima poleg dvojnega pritličja (souterrain in partere) še jedno nadstropje Streha je popolnoma ravna po jut rovski šegi Na pročelju je dvoglavi orel in pa ura. Poleg raznih shramb ima poslopje čez dvajse* sob za romarje, lepo kapelico, obednico in veliko vspre-jemno sobano. Poslopje samo pa obdaja lep vrt. Dne 19. marca 1863 bilo je tudi znotraj vse dodelano in patrijarh Josip Valuga blagoslovil je kapelico. Istega dne bilo je gostišče otvorjeno.
Med tem časom polegel se je tudi zgoraj omenjeni prepir, in sicer je sv. stolica določila, da naj se iz denarja, ki ga nabere generalni komisarijat po Avstriji, določi neka svota za vzdrževanje gostišča, preostanek pa naj se izroči varuhom svetega groba. Za zdaj je določena svota 6000 gld., s katerimi se gostišče vzdržuje. Voditelji (rektor, vice rektor) tega gostišča so posvetni duhovniki iz vseh avstrijskih škofij, odbira jih vsakokrat dunajski nadškof in kar dinal. Vsak Avstrijec, ki pride v sv. deželo, sme 8 dnij ostati brezplačno v gostišču, da se le vede po hišnem redu. Prva leta prišlo je vsako leto do 150 romarjev, od 1. 1885 pa jih je že blizu 300. Odkar je zavod odprt, prišlo je čez 3800 avstrijskih romarjev. pcleg tega pa tudi kakih 800 drugih.
Naj zadostujejo te kratke črtice o avstrijskem gostišču v Jeruzalemu. Avstrijski romar, ki pride tja, najde svoj dom, in kako dobro da to dč v tujini, ve vsakdo.
Gostišče, sezidano z avstrijskim denarjem in vzdrževano z avstrijskim denarjem, je trajen spomenik tesne zveze avstrijskih narodov s sv. deželo. — Morebiti so gostišča drugih narodov lepša, prostornejša, bolj bogata, a naše bilo je prvo. Avstrija je prva pokazala, da si je v tem oziru ostala vedno zvesta, in da je bil nje namen čist, nepomešan.
Razgled po svetu.
Bim. V baziliki sv. Petra so se napravile velikanske priprave za 27. maj, ko sta bila prišteta svetnikom blažena Anton Marija Zaccaria in Peter Fou-rier — Prvi je bil rojen 1. 1500 v Kremoni v Lom-bardiji, najprvo je bil zdravnik, pozneje je šel v bo goslovje ter je kot duhovnik ustanovil red barna-bitov. Umrl je 1. 1539. — Drugi je bil rojen L 1565.; postal je 1. 1585 avguštinski korar. Kako uspešno je deloval za božjo čast in razširjal sv. vero, se vidi iz tega, da so ga imenovali „apostola Lotaringije." Umrl
je 1 1640. — K slovesnosti se je oglasilo čez 300 kardinalov, nadškofov in škofov. V odzadji presbite-rija so bile napravljene velike galerije in sedeži za vladarske hiše, za diplomate in njih soproge, za gospode in gospe rimske aristokracije. — To je že tretji slučaj, da so sv. oče v teku 20letnega vladanja obhajali to veliko in za celo katoliško cerkev pomenljivo slovesnost. Sv. oče bodo odposlali posebnega poslanca na Angleško, povodom 50letnega jubileja kraljice Viktoriie. V to svrho je prišel v Rim \Vest-minsterski kardinal, nadškof Vaughan, da se dogovori s sv. očetom o tej zadevi.
Kralj Sijanski, ki je obiskal 31. maja laškega kralja, je odposlal posebnega poslanca iz Benetk k državnemu tajniku papeževemu, da bi izprosil avdi-jenco pri sv. očetu.
Katoliški kongres na Ogerskem. Ogerski in dunajski listi objavljajo cesarjev odlok, s katerim se dovoljuje, da se v teku šestih mesecev skliče kongres ogerskih katolikov, kjer se bo posvetovalo o organizaciji avtonomije katoliške cerkve na Ogerskem in se kardinal knez-primas pooblašča, da stori v to svrho vse potrebne priprave. Vrše se volitve udeležencev in večina teh odločuje Po mnenju mero-dajnih oseb bi bilo pa najbolje, počakati s kongresom še nekaj časa. kajti, tako se glasi njih mnenje, s katoličani se izbaja lahko tudi brez avtonomije, s pomočjo katoličanov samo na papirju, pa preti avtonomiji katoličanov velika nevarnost. —
V	Požunu so odkrili spomenik Marije Terezije. Navzoči so bili pri tej habsburški slovesnosti vsi člani cesarskega dvora, na čelu jim naš presvitli vladar. Isti dan je obiskal cesar tudi frančiškanski samostan, kjer so ga pričakovali redovniki. P. provincijal je imel lep nagovor na cesarja, tako, da si je cesar večkrat med govorom solze brisal. Šel je potem v samostansko obednico. kjer mu je ponudil provincijal „poculum caritatis44 (čašo ljubezni). Cesar je odlikoval provincijala z Franc Jožefovim redom. —
črna Gora. Princ Battenberški se je poročil a Črnogorsko princesinjo Ceno Poroka se je vršila najprej v stolnici v Cetinjah po pravoslavnem obredu in potem v kapeli angleškega poslanika po protestantskem obredu.
Bavarsko. Nemški listi poročajo, da mislijo židje 25. avgusta t. 1. obhajati v Monakovem svetovni kongres. Na tem kongresu se bodo posvetovali, kako bi mogli ustanoviti židovsko državo. Tudi židje iz drugih držav bodo baje poslali svoje zastopnike.
— Župnik Kneipp, čegar ime je znano skoro po celem svetu, je nevarno obolel. Zdravje se mu je že začelo boljšati, a zadnje dni pa je položaj jako resen. — Nekateri zdravniki dvomijo, da bo župnik še ozdravel.
V	Berolinu je posvetil vojaški škof Assman novo gamizonsko cerkev, jedno izmed največjih v Berolinu. Slovesnost je bila jako lepa zlasti vsled tega, ker so se je udeležili poleg cesarske dvojice tudi vsi princi nemških knežjih rodovin in drugi dostojanstveniki. To je prvi slučaj, da je prisostoval glavar protestantske cerkve, cesar, katoliški svečanosti; a ni mogel drugače, ker so ta dan blagoslovili tudi protestantsko cerkev, in je moral biti navzoč tudi tu.
Na praznik sv. Petra in Pavla bo posvečena še druga cerkev, ki pa še ni popolnoma dodelana.
Laško. V katoliških krogih so na jako slovesen način praznovali spomin 0' Conella, ki si je neven-Ijivih zaslug pridobil za Irsko. 0' Conell je umrl 15. maja 1857 v Genovi, hoteč iti v Rim, da se pokloni papežu in prinese udanostno izjavo irskega naroda, ki je po stoletni sužnosti pričel novo versko življenje. Katoliški laški časopisi so prinesli v to svrho lepe uvodne članke o plemenitem možu. —
Z nepopisnim veseljem so vsprejeli katoličani vest, da bodo sv. oče prišteli blaženim slavnega vodjo in ustanovnika salezijancev, Don Boskota. Ordinarijat v Turinu je izročil kongregaciji obredov 36 zvezkov, v katerih so popisana prva njegova dela. — Salezi-janska družba šteje v Evropi, Ameriki, Palestini in Algiru 2016 redovnikov. 774 novincev, 172 samostanov in 194 zavodov, katere sami oskrbujejo.
Rusija. Ruski listi vsi brez izjeme, hvalijo da-režljivost našega presvetlega vladarja Franca Jožefa. Pri zadnjem obisku je podaril ubožcem v Petrogradu 3000 rubljev. avstro ogerskemu pomožnemu društvu ravno tam 1500 rubljev, onemu v Odessi 500 rubljev, za katoliške cerkvene namene v nadškofove roke 1000 rubljev, služabnikom v zimski palači pa 200 rubljev.
Amerika. Utonil je, kakor se poroča iz Amerike, slovenski duhovnik g. Peter Jeram, ki se je dne 9. maja po reki Rio del Grande v Kaliforniji vračal domov od velikonočnega misijona. — Naj počiva v miru! —
Grško-turška vojska. Bela zastava vihia na obeh sovražnih taborih. 22 maja je raznesel brzojav vest, da se je sklenilo premirje med Grki in Turki. Vsled nesrečnih bitek pri Larisi, 25 aprila, pri Farzalu, 7. maja in pri Domokosu, 17. maja je izgubila Grška ves pogum in se je na milost in nemilost izročila velevlastem, ki bodo gotovo sklenile mir s Turki pod ugodnimi pogoji.
Hudo je zadela vojska malo Grško. Cele trume starčkov, žena in ctrok zapušča od Turkov osvojeno Tesalijo in beže na Grško, da bi ne prišli krutim turškim vojakom v roke; akoravno strogo nadzorujejo evropske velevlasti vse turško vojskovanje, se vendar še vedno upajo Turki počenjati grozovitosti s premaganci
Vsled nesrečne vojske v Tesaliji je prebivalstvo grško močno ogorčeno nad glavnim poveljnikom grške armade, prestolonaslednikom Konštantinom in nad kraljem Jurijem, ker je imenoval svojega sina glavnim poveljnikom. Grška vlada se je zadnji čas z večjo bojaznijo ozirala na rotenje atenskih prebivalcev nego na turške zmage. To proti vladarsko gibanje pa vodi mogočna skrivna družba, ki je delovala na vojsko s Turčijo in sedaj pa deluje na to, da bi pregnala grško kraljevo rodbino.
Madagaskar. Misijon na tem otoku se je razdelil v 2 dela; severni del oskrbujejo oo. jezuvitje, južni del pa oo. frančiškani, ki so se pod vodstvom apostolskega vikarja Crouzela začetkom maja nastanili. Stanje misijona je kritično, zlasti odkar so otok v posest vzeli Francozi. Poroča se, da so domačini umorili misijonarja P. Bethien-a in razdejali več misijonskih postaj.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec rožnik (junij) 1897.
(Spis potijen od sv. Očeta.) a) Glavni namen:
Sinovska udanost do namestnika Kristusovegv. b) Posebni nameni:
5.)	Sv. Bonifacij Da bi se ves nemški narod vrnil k veri svojih očetov. Romanje dunajskih mož v Marijino Celje. Društvo sv. Bonifacija.
6.)	Sv. blnkoštnl praznik. Sv. Norbert. Sv. oče in kardi-nalski kolegij. Red premonstratencev. Birmanci.
7.)	Blnkoštnl ponedeljek. Velite pastirske skrbi, ki jih imajo škofje. Nujno potrebne cerkvene stavbe. Od vrnitev hudega sovraštva.
8.)	Blnkoštnl torek. Katol. misijoni. Tpeljava m obstoj stanovskih zvez. Odvrnitev neviht
9.)	T Sv. PelaglJ*- Mašniška posvečevanja. Dober duh v vzgojevališčih. Neki urednik.
10.j	Sv. Henrik Bocenikl. Delavci in posli Svojci v velikih svetnih nevarnostih. Dobava potrebnih učnih močij.
11.)	t Sv. Barnaba. Dobra izvolitev poklica. Duhovni in obhajanci. Blagoslov pri šolskih izpitih.
II. Br&tovske zadeve N. 1). Gosp* presv. Jezusov. Srca.
V molitev priporočeni:
Na milosUjive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Srca, sv Jožefa, sv. Nikoiaja. ss. Mohorja in Fortunata, naših angel»ev varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odvrni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešesio-vanje in vse nečistosti, sovraštva, prekJinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Otroci priporočajo bolnega očeta v molitev na čast sv. Jožefu, sv. Antonu in Materi božji za zdravje, ako je Božja volja. —
Zahvala:
Neimenovana se zahvaljuje za dobrote, katere je Marija izprosila njenim otrokom v mesecu majniku
Ljubljana 25. maja 1897.
Listek za raznoterosti.
V Ljubljani je obolel vpokojeni prošt dr. Anton Jarc. Prevideli so ga že s svetimi zakramenti. Vendar upamo, da Bog podeli zdravje milostnemu gospodu.
Umrl je v Bohinjski Beli župnik, veleč, g Ivan Kač ar po kratki bolezni. Pred nekaj dnevi je šlo ljudstvo s procesijo na Brezje, da bi izprosilo zdravja ljubljenemu župniku, a božja volja je hotela drugače. — Naj počiva v miru!
Skof 7. Juraj Strossmayer, ki je bil nedavno prav nevarno obolel, je hvala Bogu okreval. Bil se je baje zastrupil z jedili, vsled nepaznosti v kuhinji poslujočih oseb.
Osebna vest. Dan pred vnebohodom se je pri peljal v Ljubljano na obisk k našemu prevzv. knezo-škofu, nadškof sarajevski, dr. Stadler. Spremljala sta ga naš rojak, preč. g. dr. Jeglič, in znani arheolog, ravnatelj Bulič iz Spljeta Ostali so dva dni gosti našega knezoškofa; potem so se odpeljali v Zagreb, kjer obišče nadškof dr. Stadler zagrebškega nadbis-kupa Posilovica; odtod odide v Djakovo k biskupu Strossmayer ju in od tam v Bosno, kjer ga pričakuje s posebnim veseljem vsa nadbiskupija, hvaleč Boga, da je zopet podelil ljubljenemu nadpastirju zdravje. Opazili smo, da se je zdravje obolelemu nadškofu popolnoma povrnilo, in želimo le, da je tudi nadalje ohrani.
— «•
Smarnioe so se končale. Ljudstvo se jih je po vseh cerkvah vdeleževalo v jako velikem številu Gotovo ne bo majnikova kraljica zapustila vernega ljudstva in uslišala njegove prošnje, katere je pošiljalo celi mesec k njej. V stolnici, kjer je imel šmarnične govore jezuit č. o Josip F ran z. je hodilo vedno mnogo občinstva iz omikanih krogov Govornik, ki ima jak<» lep glas je govoril navdušeno in razlagal celi int*w lavretanske litanije Bog daj, da bi nje govi pr vori pridobili mnogo novih častilcev Marije.
Razširjanje prctestantizma. Kakor je bilo zadnje dni čuti. dobi Ljubljana kmalu slovenskega prote stan is k h ga propovednika. Prišel bo baje neki Chraska. rodom Čeh. ki se je šolal na Angleškem. Mislimo, da ne bodo za njegove nauke tla ugodna na Kranjskem; vsaj ne živimo več v lf>. stoletju, v dobi verske reformacije Bratje se prepirajo med seboj, vera peša, in to priliko porabijo drugoverci ter se hočejo izkoristiti s tem domačim prepirom Bodimo previdni in pazljivi!
Križeve procesije so se pretečeni teden v Ljubljani po navadi vršile. Vseh treh obhodov so se udeležili prevzvišeni gospod knezoškof na čelu stolnega kap'telna Tudi ljudstva je bilo letos izvanredno veliko Tako zvani omikani krogi so bili zelo slabo za stopani. Marsikateremu gospodu ali dami se zdi prenizko, da bi se vdeleževal procesij z drugim kmet-skim ljudstvom Moderni svet noče več poznati Kristusa in zato se le malo briga zanj in za njegove dogodke Kedar preti kaka nevarnost, tedaj se še spomni ta ali oni, da še vedno živi Bog; toda, kedar se pa človeku dobro godi, tedaj se ne zmeni za Boga.
Evharistični čudež v Amsterdamu. L 1896 13 marcija se je obhajala v Amsterdamu 5501etnica čudeža. k; je provzročil. da je to mesto tako visoko stopinjo omike doseglo. Zgodilo se je tako. L 1345 je bil Amsterdam večja, brezpomembna rib irska vas; jedino večje poslopje krito z opeko je bila cerkev. 1;>. marca je obhajal duhovnik nekega bolnika, ki je trpel velike bolečine vsled kašlja in je pri tem sv hostijo iz ust bruhnil. Njegova žena se za to ni mnogo brigala ter vrgla vso tvarino na ogenj, ki je gorel na ognjišču. Ko hoče drugi dan zakuriti, za gleda sveto hostijo popolnoma nepoškodovano plavati v zraku nad ognjiščem, obdano z velikim bleskom. Vsa prestrašena vzame žena sveto hostijo, jo zavije v platneno ruto in spravi v skrinjo. Takoj pošlje po duhovnika, ki je obhajal njenega moža ter mu razodene natančno vso stvar Čudovita novica se je bliskoma raznesla po Amsterdamu. Oblastvo je takoj preiskovalo vso zadevo, in ko se je glavar prepričal. da je tu vmes prst božji, in da se je zgodil pravi čudež, je dal vso stvar očitno naznaniti ljudstvu Tudi Utrehski škof Janez je zapovedal svoji duhovščini, da naj raz lec razglaša vernikom storjeni čudež Na onem kraju pa. kjer se je to dogodilo. se je sezidala kapelica, ognjišče se je še ohranilo Sto let potem 24. maja 1452 je nastal v Amsterdamu velik požar. Celo mesto je bilo uničeno. Tudi svetemu prostoru ni prizanesel švigajoči plamen, in zaman so si prizadevali nekateri pogumni možje, da bi reSili vsaj monštranco s čudovito hostijo. Ogenj se ni hotel ustaviti. Ko se je tabernakelj spremenil že v pepel, stala je monštranca nepoškodovana na
pogorišču, še celo pajčolan, s kterim je bila pokrita, ni bil obžgan. Začelo se je romanje in procesije so trumoma prihajale na čudovit kraj. in protestantizem vkljub vsem prizadevam ni mogel odpraviti pobož-nostij vernikov. L 1895. se je obhajal pol jubilej tega čudeža Slovesnosti so bile nepopisne Med slovesno procesijo je nosil škof Botteman čudežno hostijo.
Kako pomaga Srce Jezusovo. Leta 1883 pokončal je mraz v spomladi obilo sadja na Štajerskem. Neka vdova, pobožna častilka presv Srca pa je začela de-vetdnevnico s tem namenom, da bi Srce Jezusovo odvrnilo škodo od njenega sadja, s katerim si je največ prislužila. Njena molitev je bila uslišana; še nikdar ni imela toliko sadja, ko tisto leto. — V poletju zbolel je jeden njenih sinov. Želela je. naj se da prevideti. toda zdravnik je dejal, da bolezen ni tako nevarna in toraj še ni take sile. Vsled tega tudi sin ni hotel več slišati, da bi ga prevideli. V tej stiski išče mati pomoči pri Božjem Srcu Gre od bolniške postelje svojega sina v svojo sobo, poklekne pred podobo presv. Srca in obljubi med solzami de-vetdnevnico in jedno mašo v čast presv. Jezusovega Srca. če ne bo njeni sin umrl brez sv. zakramentov. Na to gre zopet k bolniku in zdaj je sam zahteval duhovnika. Predno ste pretekli dve uri, bil je bolni sin spravljen z Bogom Ni bil še lo minut duhovnik od hiše. že je umrl bolnik Očitno je, da Jezusovo Srce je čudežno pomagalo. — Začetkom jeseni pa je moral njen drugi, sedaj jedini sin, k vojakom. Pozivni list obtičal je dolgo časa pri županu in tako je pretekel čas. ne da bi bila vdova prosila, da bi bil njen sin oproščen. Zopet obljubi Srcu Jezusovemu de vetdnevnico. če se ta stvar zanjo ugodno izteče. Sin gre k vojakom — a drugi dan je že zopet doma. Sain je dejal, da ne ve. kako da so ga oprostili. Srce Jezusovo je pomagalo.
— Na Nemškem volil je leta 1880 nekdo ubožni bolnišnici 7200 gold. Predstojnik bolnišnice pa je opustil nekaj, zaradi česar so dediči one denarje hoteli za-se imeti Velika pravda se je pričela, pa vse je kazalo, da bo bolnišnica izgubila in dediči so se že veselili zmage iJsmdjenke pa, ki so stregle v bolnišnici, začele so devetdnevnico v čast presv. Srcu in tudi druge pobožne osebe združile so se ž njimi v molitvi Oni dan, ko se je imela pravda skončati gorele so sveče pred soho Jezusovega Srca v bolnišnični cerkvi Predstojništvo želelo si je vsaj to, da bi se z dediči poravnali in bi tako neki del one svote pripadel bolnišnici. Pa dobrotljivo Srce Jezusovo ni hotelo stvari le do polovice izpeljati: Odvetnik. zastopnik bolnišnice, protestant sicer, pa pošten mož. zavzel se je za uboge tako zelo vneto in odločno, da je s prepričevalno svojo besedo popolnoma premagal nasprotnika in sodišče je prisodilo celo svoto bolnišnici Kdo je bil pač bolj vesel, kakor usmiljenke in prav prisrčno so se zahvalile presv. Srcu Jezusovemu, ki jim je pomagalo iz te stiske.
Dobrotni darovi.
Za monsign. Jeronoro dijaško mizo: Čast G. Ant. Ponikvar, župnik v Starem Trgu, 3 gld.
Za krake sv. Antona: Čast. g. Anton Ponikvar 2 gld.
Za najpotrebnejše misijone: Čast. g. Ant. Ponikvar 6 gld.
Za sr. (Jieta: Čast. g. Ant. Ponikvar 4 gld.
Za tarhe božjega groba: Župnija Žiri 6 gld. 50 kr.
Odgovorni vrednik Andrej Kalan.
— Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.