Glas zaveznikov t/ Leto II - Št. 328 linflormt «Monitor Polskin javlja: «Objavil so »lede/e izide ljudskega glasovanja na poljskem ozemlju 30. junija. Vpisanih volivcev 13,160.451; glasovalo 11,S57.986; veljavnih glasov 11,530.551. Na prvo vprašanje (ukinitev senata) odgovorilo pritrdilno 7,844.522 glasovalcev; odklonilno 3,686.029. Na drugo vprašanje (sprejetje reform) odgovorilo pritrdilno 8,896.105 glasovalcev, odklonilno 2,634.446. Na tretje vprašanje (sprejetja zahodnih meja) odgovorilo pritrdilno 10,534.697 glasovalcev, odklonilno 995.854*. Sledi podpis generalnega komisarja za ljudsko glaosvanje Vaclava Barci-koivskega. TITO V ČRNI GORI Cetinje, 13. julija Maršal.Tito je s svojim sprem, sfcvom jrispel v Črno goro. Na meji med Srbijo ln Črno goro so ga pozdravili zastopniki vlade, člani črnogorske skupščine in ljud stvo. V Bjelem polju je maršal Tito dršal govor, v katerem Je spomnil na ostre boj«, ki so jih bili v letih 1942-43 na tem področju najboljčl sinovi Cme gore skupno s hrabrimi sinovi Srbije. Potem ko je poudaril, da dela nova Jugoslavija giganske korake k boljšemu življenju svojih narodov, Jfe maršal Tito dejal: «Iz države, ki je bila v notranjosti minirana ln oslabljena v narodnostnih nesoglasjih, smo naredili državo bratstva ln edinosti naših narodov. Danes so Slovenci in Hrvatje ponosni na napredke dosežene v Srbiji ln Cmi gori prav tako, kot so Črnogorci In Srbi zaskrbljeni,' da bi nam storili krivico v Slovenskem Primorju. Vsi narodi enotne Jugoslavije se vesele vseh uspehov, dosežnih na teh področjih. Povsod veje ploaonasen duh tekmovanja za dosego skupnih dobrin. V to veliko delo vlagamo vse naše sile za dosego boljšega načina življenja, ne samo za Izboljšanje tega, kar že imamo, temveč tudi za dosego novega in velikega uspeha, ki odgovarja našemu prizadevanju ln našim velikim žrtvam*. M1HAJL0VIC - SODBA V PONEDELJEK. Beograd, 13. julija Generalu Mlhajlovlču bodo ponedeljek objavili razsodbo sodišča, ki je pričelo 10. junija proti njemu razpravo zaradi sodelovanja h sovražnikom m zaradi drugih vojnih zločinov. Istočasno sodijo z njim 23 bivših ministrov ln politikov, ki so včeraj pričali v svojo obrambo. Mihajlovičevi podrejeni poveljniki so na splošno zanikovali svojo odgovornost in so izjavili, da so «izvajall njegove ulfaze*. Bivši beograjski župan ln šef prestolni, ške policije v teku nemške zasedbe, Dragomir Jovanovič, Je Izjavil: »Sodeloval sem z Nemci, ker sem hotel rešiti Beograd pred uniče. njem*. Med drugimi obtoženci so tudi člani Mihajiovičevega glavnega stana, bivši pravosodni minister Lazar Markovič ln bivši predsednik jugoslovanskega parlamenta Kosta Kumanudi. Njih obramba je bila v veliki meri nezanimiva m obtoženci so se obrnili do sodišče rekoč, da Upajo na pravičen postopek.' Deset drugih vidnih Jugoslovan-ških osebnosti sodijo v odsotnosti; ired njimi so bivši ministrski Predsednik v begunstvu leta 1942 Slobodan Jovanovič, bivši vojni hiinister v begunstvu in vrhovni Poveljnik Jugoslovanskih -oboro-žen,h sil general Peter Zivkovič in bivši ministrski predsednik v begunstvu leta 1943 dr. Božidar Purič. PARIZ, 13. julija — Zunanji ministri Štirih velesil so se včeraj pogodili, da bi morali vseh pet glavnih osnutkov mirovnih pogodb z bivšimi satelitskimi in sovražnimi državami — Italijo, Maužarsko, Romunijo, Bolgarijo in Finsko — predložiti na mirovni konferenci. Molotov je odklonil predlog, da bi poverili namestnikom pripravljalno delo o vprašanju pogodbe z Avstrijo. Uprl se je tudi zahtevi Ernesta Bevina za pripravljeno označitev tega, kar nameravajo z nemško imovino v Avstriji. Svojega veta se je poslužii tudi pri poizkusu, da bi dosegli sporazum o ustroju za centralizacijo uprave v Nemčiji. Pred odgoditvijo seje so mini- tajinstvehi izstrelki ra ŠVEDSKEM London, 14. julija Dopisnik «Daily Malla* ir Stockholma poroča, da je padel včeraj na obalo pri Sund-svailu (Švedska) izstrelek, ki Je imel obliko cigare in ki so Ka vodili po radiu. Druga dva »strelka so videli v severni ju centralni Švedski; prvi je ctel proti severozahodu, dru- *trmo°gialy :v0ba.8ta .potera Med* razbiti* neko Jezero> vallu, so našli ma;h-_ der z ostanki uporabi i m Hlmov. Dopisnik poročaj So vidoli leteti izstrelek v sme « severozahoda, s hitrostjo km na uro in je priletel v?, zemljo v kotu 40 stopinj, j\jegov padec je povzročli bajhen lijak, niso pa slišali °bene eksplozije. Kovina, ki ,° jo uporabili za izdelavo strelka, je lažja od plovca. . SO stri razpravljali o nakazilu italijanskih vojnih ladij Jugoslaviji in Grčiji, Pogodili so se, naj bi 5000 ton vojnega in pomožnega bro' dovja. predali Jugoslaviji, od katerega pa naj bi najmanj 3000 ton predstavljale vojne ladje. Eno križarko srednje tonaže naj bi na kazali Grčiji. Bevin js prvi zahteval, naj bi dali Grčij; križarko kot odškodnino za njene potopljene križarke. Konferenco so sinoči zaključili. Delegati so izjavili »Na svidenje na novi konferenci*. Med včerajšnjo sejo so štirje zunanji ministri končali začasno razpravljanje o Nemčiji,' ne da bi dosegli kak važen sporazum. Vprašanja Nemčije ne bodo načeli pred koncem zasedanja skupščine Združenih narodov, ki je sklicana za prihodnji september. Bevtn je izjavil, da bo britanska vlada takoj preučila ponudbo Amerike za gospodarsko združitev njihovega pod: ročja, s katerim koli drugim zasedbeni področjem, v prlčako. vanju gospodarske združitve celotne Nemčije. Tako Bevin, kot Byrnes, sta znova vztrajala, naj Nemčijo upoštevajo kot eno samo gospodarsko skupnost. Molotov je zahteval, naj mu dajo primeren čas za preučitev njiho-. vega predloga, kakor tudi francoskega predloga, po katerem bi morali postaviti Posarje pod francosko nadzorstvo. Samo pod tem pogojem bt Francija sprejela ustano-v tev osrednjega upravnega organa v Nemčiji. Byrnes je izjavil, da je njegova vlada pripravljena prepustiti Posarje Franclji. Bevin je dejal, da britanska vlada ne more sprejeti Molotovi j; vega tolmačenja določila o reparacijah potsdamskem sporazumu. Bevin je dejal: «Menimo, da bi določilo potsdamskega sporazuma, v katerem je dolčeno, da je treba Nemčijo imeti z gospodarskega stališča kot celoto, bilo treba uresničit takoj in v celoti.* Na včerajšnji seji so Velika Britanija, Amerika in Sovjetska zveza predložile spomenico o avstrijskem vprašanju. Byrnes js predložil, naj bi namestniki zunanjh ministrov pričeli z izdelavo pogodbe z Avstrijo. Molotov je Izjavil, da eno Izmed vprašanj predstavlja prisotnost v zahodnem predelu Avstrije več kot 400.000 četnikov in pripadnikov ostalih držav, ki so se, kot je izjavil, borili ob strani na-čistične Nemčije in katerih izgon je nadvse nujen. Dopsnlk BBC iz Pariza brzojav-lja: «Zadnjl odstavek Molotovolje-vega predloga o avstrijskem vprašanju priporoča, naj bi dali namestnikom navodila za izdelavo mirovne pogodbe. Ob tem je Byr-nes Izrazil mnenje, ko bi dosegli sporazum med minstri, ne bi osta. Io drugega kot potrebna navodila namestnikom. Molotov pa se je “Pri z mnenjem, da bi o vprašanju, Je načel o 40.000 nezaželenih, bilo treba najprej razpravljati. se^ 80 tnin*stl'i odobrili osnu-tek, ki so ga predlogu izvedenci za bodočnost italijanskih posesti v Afriki po navodilih, o katerih dosegli sporazum. Objavili so nekaj številk o nemški vojn; odškodnini Sovjetski zvezi, ki jih je po_ dal Byrnes. Ameriški zunanji minister je dejal: »Nemogoče Je oceniti vojno odškodnino, ki j0 je Sovjetska zveza že dobila. Menim, da sovjetska vlada tega ne bi mogla storiti, toda Sovjetska zveza je prejela po jaltskih sporazumih ozemlje, kt je nekdaj pripadalo Sleziji In kt so ga na podlag; istega sporazuma odtrgali od Nemčije in dali Poljski v nadomestilo za tisti del Poljske vzhodno od Cursonove črte, ki so ga priključili k Sovjetski zvezi. Vračunana lastnina, ki jo vsebuje področje priključeno Poljski, znaša 15.500.000.000 dolarjev. Na podočju Kdnigsberga, kt so ga nakazali Sovjetski zvezi, je imo-vlna ocenjena na dve in pol milijardi dolarjev. To kaže — je dodal Byrnes —- da so zaveznik! skušali, v kolikor je mogoče, sodelovati e Sovjetsko zvezo pri njenih poizku- vojno odškod- sih, da sl preskrbi nlno.» . Bevin je včeraj na pariški konferenci izjavil, da bo Velika Brita* nlja nujno preučila ponudbo Združenih držav za gospodarsko zdru-žitev z eno ali več ostalih zasedbenih področij v Nemčiji, dokler ne bodo dosegli ustanovitve neke enotne gospodarske celine za vso državo. Bevin Je podal to Izjavo po navodilih britanske vlade in, dodal, da Velika Britanija ne more sprejeti sovjetskega tolmačenja o potsdamskem sporazumu za repe racije, Atneriški zunanji minister Byr. nes, ki je predložil ponudbo, da bi gospodarsko spojili ameriško za-sedbeno področje s katerim koli drugim področjem, ki želi sodelovanje, se je znova odločno zavzel za to, da bi Nemčijo imeli kot enotno gospodarsko celoto. Pojasnil je odlomke potsdamske Izjave v oporo izvedbe takega načrta. Na zasedanju, ki j« bilo včeraj dopoldne, niso dosegli nikakega nadaljnjega sporazuma o Nemčiji Ministri so se znova sestali včeraj pofjpldne, da so razpravljali o avstrijskem vprašanju. Reuter zaključuje z izjavo, da bodo danes zunanji ministri preučevali končno-vcljavne osnutke za mirovne pogodbe z Italijo, Fnsko, Romunijo, Madžarsko In Bolgarijo, ki so jih pripravili njihovi namestniki. Londonski večam k »Evening Standard* poroča lz Pariza, da pripravljata angleško In ameriško odposlanstvo sporazum za spojitev ‘obeli zasedbenih področij v Nemčiji, č« štiri velesile ne bodo hitro dosegle sporazuma o ustanovitvi osrednih upravnih organov, ki bodo zagotovili gospodarsko enotnost Reicha. Razgovori v tem smislu med obema vladama so že bili In ob teh načrtih — dodaja list — Ima poseben pomen Byrnesova izjava v svetu zunanjih ministrov, da bo a-meriška vlada poslala navodila svojim vojaškim organom v Nem. člj’, (Ja napravijo takojšnjo združitev s katero kolt drugo zasedbeno upravo za ustanovitev nadzornega telesa, ki bi odgovarjal zahtevam gospodarske enotnosti države. ZMAGA KATOLIČANOV NA NIZOZEMSKEM Haag, 13. julija Katoliška ljudska stranka je dobila danes pri volitvah za zgornjo zbornico nizozemskega parlamenta 17 sedežev od 50. Laburistična stranka je dobila 14 sedežev; proti revolucijska stranka 7 sedežev; krščanska zgodovinska stranka 5 sedežev; komunistična stranka 4 sedeže )n> stranka svobode 3 sedeže. DE GASPERI SESTAVIL VLADO po karikaturi francoskega tednika «Une Semaine» Rim, 13. julija Danes bodo objavili končno listo nove italijanske vlade. De Gasperi bo predsednik in zunanji minister do zaključka mirovne konference, potem pa bo zunanje ministrstvo prevzel Peter Nenni. Pravosodno ministrstvo bo dobil komunist Fausto Gnilo, finančno kom. Maaro Scocci-marro, zakladno neodvisni Epi-cnrmo Corbino, prosvetno demokristjan Gnido Gonella (glavni urednik «11 Popolo»), javna dela socialist Giuseppe Romita, promet kom. Giacomo Ferrari, povojno pomoč kom. Emllio Se-reni, zunanjo trgovino demokr. Peter Campilii. Za ostala ministrstva imena še niso dokončna. Minister brez listnice bo verjetno tudi voditelj republikancev Randolfo Pacciardi. Uradno poročilo o atomski eksploziji na Bikinik KOROŠKO VPRAŠANJE Britanski tisk o reparacijah „Ce hoče ZSSR dobiti denar od Anglije in Amerike, naj najame posojilo“ LONDON, 13. julija — Britanski listi vseh političnih teženj soglasno zahtevajo, naj ravnajo z Nemčijo kot z gospodarsko enoto/ Naglašajo, da je to jasno predvideno v potsdamskem sporazumu. KOLIKO JE ITALIJA V VOJNI IZGUBILA Rim, 13. julija Vlada je izdala drugo spomenico o denarnih in gospodarskih vpra-ianjih v zvezi z italijansko mirovno pogodbo. V njej nafteva Škodo, ki jo jo Italija utrpela v vojni. Omenjena je le Skoda, ki jo Je mogoče ugotoviti, ni pa upoštevana izguba premoženja zasebnikov. Ifalijansko gospodarstvo je zaradi vojne utrpelo 3,029 milijard lir (sedanje vrednosti) Škode, Na koncu vojne je bila sposobnost železnic zmanjšana na prlblilno 50%, brodovja celo na približno 10%. Listina ceni stroSke Italije za vojno proti Nemčiji na preko 200 milijard; dajatve zasebnikov znaSajo 300 milijard, od katerih je 200 za rekvirirane nepremičnini. Krediti, ki jih ima Italija do Nemčije, znaSajo 781 milijard lir. Listina meni, da bi morali ti krediti tvoriti trden naslov za izterjavo reparacij od Nemčije. Nadalje je Italija zapustila v Abesinljl dela v vrednosti 9 milijard lir iz leta 1939. V Albaniji je Italija izgubila 14 milijard lir. Listina zaključuje, da zaradi teh izgub Italija ni zmolna plačati reparacij drjavam zmagovalkam. Laburistični Hat «Dally Herald* piše, da «s» ne držijo ne v besedi ne v duhu potsdamskih sporazumov. Namesto da bi oddajali razpoložljive presežke na sovjetskem področju drugim področjem, ki Jih nujno potrebujejo, jih Jemljejo na račun vojne odškodnine. «Na ta način zahodni zavezniki dejansko plačujejo reparacije Nemčiji, namesto da bi jih sami dobili. To je breme, ki ga Velika Britanija ne more trpeti. Ako nso zavezniki sposobni, da se sporazumejo v mirni dobi o upravi države, za katere poraz so prelivali kri In trošili denar, js zelo malo verjelo, da bi se mogli sporazumeti o katerem koli vprašanju.* Liberalno .glasilo «Man-ehester Guardian* razpravlja o vprašanju reparacij še bolj odločno. «Dejansko stanje zavezniške zasedbe v Nemčiji je tako, da Velika Britanija in Združene države plačujeta reparacije premaganemu sovražniku in posredno Sovjetski zvezi ter Franciji. Z naše strani so ta položaj ne more nadaljevati. Ce hoče Sovjetska zveza dobiti denar od Velike Britanije in od Amerike, naj ga zahteva neposredno kot posojilo, namesto da upo-lablja ta posredni način, kar terega učinek je, da drži Srednjo Evropo v stanju gospodarskega in političnega nereda. Konservativno glasilo «Yorkshl-re Post* Ja mnenja, da niso nespametne sovjetske zahteve v primeru z zahtevami po reparacijah, ki so jih stavili po vojni 1914-1918. «Ce pravilno upoštevamo splošno zvišanje cen od 1918 — pše list — Je verjetno, da sovjetske zahteve ne bodo presegal« nemške plačilne zmogljivosti. Ce upoštevamo ogrom- no škodo, ki jo je prizadela nemška Invazija Sovjetski zvezi, je treba priznati, da Imajo Sovjeti vso pravico predložti račun.* Komunistično glasilo »Daily Wor-ker», ki seveda podpira sovjetsko stališče, odobrava dejstvo, da je »potsdamski sporazum ponovno postal temelj za pogajanja*. «Manchester Guardian* resno kritizira v svojem uvodniku sovjetsko zadrlanje. Časopis pravi, da teli narediti Rusija is Nemčije molzno kravo, ki bi jo hranili s krmo, ki bi jo dobavile Velika Britanija in Zdrutene driave. Razen tega — dodaja časopis — vztrajajo Sovjeti na tem, da naredijo svoje področje za izključno rezervo, kar pomeni razdelitev Nemčije. Časopis trdi, da gre za absolutno nekorektno koncesijo ter pile, da ja tetko opaziti skladnost in iskrenost v različnih zadržanjih, ki jih jc Molotov zavzel v teku razpravljanj. v prihodnjih dneh, meni časopis, bomo videli, Ce je resnično pripravljen delati na tem, da bi deloval ustroj Mirih velesil. zDailg Herald* pojasnjuje-v svojem uvodnem Članku vatnost >1 o-razuma o Nemčiji .Časopis pile, da js zadnji razlog dejstva v tem, da britanski narod vroCe teli doseči rt-Sitev nemlkega vprašanja ter vidi t> tem enega izmed glavnih vzrokov, ki ovirajo popolno sporazumevanje med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. UKINITEV EGIPTOVSKIH LISTOV Kairo, 13. julija Egiptovska vlada je ukinila en dnevnik ln sest tednikov zaradi objave »prevratnih člankov*, katerih namen je ovirati napredovanje anglo-eglptovsklh pogajanj. Mnogo izredno važnih podatkov za nadaljnje raziskovanje alomske energije WASHINGTON, 13. julija. — Načelniki glavnega stana ameriške vojske in mornarice so predloHli predsedniku Trumanu uvodno poročilo o učinku odmeta atomske bombe, ki so ga izvedli 1. julija na Bikinskem atolu. Po opisu poizkusa in naštevanju glavne Škode, ki ja je povzročila atomska bomba, so načelniki glavnega stana podali tri sledeče glavne pripombe: 1) Atomska bomba, ki so jo odvrgli na Bikinlh, je poškodovala več ladij kot kdaj koli poprej kakrlna koli poedina eksplozija. | 2) Poizkus je dal primerne po- datke za spremembe, ki jih je treba izvesti z ozirom na atomsko bombo pri načrtih pomorskih konstrukcij, da bi zmanjšali Škodo na gornjih delih ladjevja in nevarnosti za moStvo. Ker je bila pri tem prvem poizkusu eksplozija v zraku, so mogli dobiti samo pičle podatke o učinkih, ki bi Jih mogli čutiti v spodnjih delih ladij. Te učinke bodo posebno preučili pri drugem, poizkusu, ko bo bomba eksplodirala pod vodo. 3) Poizkus je dal mnogo podatkov, ki so neizmerne važnosti za znamstveno in tehnično področje. Se enkrat se je izkazala važnost natančnih raziskovanj. Ni nikakega dvoma, da sta delo in izdatki, hi jih je zahteval poizkus, v polni meri upravičena, tako glede doblje. nih podatkov kakor tudi zaradi dejstva, da so omejili dvome in domnevanja. Načelniki glavnega stana so nadalje prepričani, da bodo mogle Združene driave ohraniti svoj po-lolaj predstrale. na znanstvenem področju samo z nadaljnjimi izpopolnitvami in z raziskovanji v velikem obsegu. To morajo storiti za narodno varnost. Najvažnejše učinke eksplozije atomske bombe opisujejo sledeče: 1) Eden ruSilec in dve prevozni ladji so se naglo potopili in drugi rulilec se je prevrnil. Slednji se je pozneje tudi potopil, medtem ko se je japonska križarka «Sukawa* potopila naslednji dan. Gornji del podmornice zSkate* je bil tako težko poškodovan, da je postala potonitev nevarna. Letalonosilko majhne tonaže elndipendenee* je eksplozija težko poškodovala ter jo je opustoSil požar pozneje zaradi eksplozije, ki je nastala na dnu ladje v skladiščih torpedov. Vse omenjene ladje so bila v razdalji 800 m od kraja eksplozije. 4) Številni požari so izbruhnili na drugih ladjah. Požar na ladji, ki je bila oddaljena tri km, je očividno povzročila neka nenavadna Okoliščina, ker so drugi požari izbruhnili v manjii razdalji. Pripomniti je treba, da so namestili na krovu ladje, ki je služila za cilj, mnogo poizkusnih naprav, ki jih običajno nbnajo na ladjah. 3) Ostale ladje na področju poizkusa so utrpele razno Škodo po legi in vrsti ladje, toda na razdalji nad 1.250 metrov je bila Skoda razmeroma manjSa, 4) Pregled opeklin, ki jih je povzročilo začetno izžarevanje eksplozije prikazuje, da bi bile izgube med izpostavljenim moštvom velike. Vsekakor so mnenja, da osebe v notranjosti ladje ali tudi na krovu, zavarovane pred izžarevanjem, ne bi postale takoj nesposobne samo zaradi opeklin, kakrSnž, koli bi bili pozneje radiologični učinki. 5) V področju, v katerem so zgornji deli ladij utrpeli težko Škodo, je jasno, da bi bilo moStvo ladij izpostavljeno smrtnemu radijskemu izžarevanju. Poročilo pravi dalje, da se ni pokazal nikak nepričakovan pojav in niso zabeležili velikega vala, medtem ko so se radioaktivni ostanki porazgubili na predvideni način. V razdalji približno 5 km od središča eksplozije ni Bikinsko otočje utrpelo nikake Škode. 13 SS-OVCEV PRED SODIŠČEM London, 13. julija Ameriško vojaško sodišče v Dachau je izreklo razsodbo, ki spoznava za krive 73 članov nemških SS oddelkov. Obtoženi so bili, da so pomorili ameriške vojake, ki so jih zajeli blizu Malmedyja za časa nemške ofenzive v Ardennih meseca decembra leta 1944. POGROM V KIELCAH London, 13. julija Varšavska radijska postaja jc sporočila, da je poljsko višje sodišče obsodilo na smrt 9 oseb zaradi zločinov, ki so jih zakrivili med pogromom 4. julija, ko so ubili 41 Zidov. SELITEV NEMCEV Dunaj. 13. julija Sovjetekl predstavnik je izjavil, da Je število NemceV, ki Jih bodo premestili lz sovjetskega področja v Avstriji, 6.000 in ne 50.000, kot so priobčili nekateri tuji Usti. Nadalje je izjavil, da to spada v splošni zavezniški načrt za repatriacijo Nemcev. Francoske oblasti na Dunaju so s svoje strani potrdile, da so se dogovorili, da sprejmejo ta teden na francosko področje v Nemčiji približno 7.000 Nemcev ZAPISKI Francija nezadovoljna z izjavo Molotova o eeolralizaciji Nemčije Pariz, 18. julija Francoski desničarski in osrednji tisk še nadalje izraža svoje presenečenje glede Molov-ljeve izjave za centralizacijo Nemčije in proti odcepitvi Porurja. Umerjeno glasilo »Le Matin* je spomnilo na zavezništvo, sklenjeno med Sovjetsko zvezo In Francijo leta 1944, ki je Imelo za osnovo obrambo proti Nemčiji, in plse: »Moskva Je zdaj sprejela odločitev brez posvetovanja ln to je proti našim koristim. Ali se bomo odločili odpovedati našo pogodbo s tako neodgovornih zaveznikom?*. Glasilo socialistične stranke »Le Populaire* je mnenja, da bt moral Molotovljev govor odločiti o rt viziji francoske politike do Nemčije in tako preprečiti, da podpihujejo »iredentizem* «a obeh obalah Reria. Komunistično glasilo «L’Huma-nltš* zatrjuje, da se položaj Sovjetske zveze bletveno ne razlikuje od francoskega, ker zahtevata obe vflcslll medzaveznlško nadzorstvo nad Porurjem. Washington, 12. julija Generalni tajnik novega mednarodnega sveta za prehrano in pomoč Fitzgerald je izjavil, da bodo dobave žita iz Severne Amerike v 1. 1947 verjetno padle za 25% v primeri a preteklim letom. Svetovne žitne dobave bodo beležile 10 milijonov ton primanjkljaja. Nadaljeval je; «Svet »e ni premagal prehranjevalne krize. Takojšnja pomoč bi ae morala raztegniti še za nadaljnje odbobje 90 dni, ker bi v tem času večji del pridelka na severni polobli — posebno v Evropi — bil na varnem. Vse kaže, da bo svetovni prehranjevalni položaj ostal težak, če ne kritičen tudi po 1. oktobru*. Fitzgerald je končno dejal, da jo edino upanje, da bi $e prepre. vila ponovitev lakote do prihodnje pomladi, da povišajo pridelek v državah, kjer grozi lakot*, v kolikor svet ne more računati na večje pošiljke s strani izvoznlskih držav. Naznanil je tudi, daj je na-daljnih 15 držav zaprosiloma pristop k prehranjevalnemu svetu- Na zasedanju predstavnikov amer ike vlade za zagotovitev dobav je govoril generalni ravnatelj ustanove UNRRA La SVET SE NI PREMAGAL PREHRANJEVALNE KRIZE Guardia, kt Je med drugim dejal: »Želel t>i, da bi mednarodni svet za prehrano in pomanjkanje postal delavna veja Združenih narodov za prehrano ln poljedelstvo. Potreba po takem mednarodnem zavodu bo trajala še mnogo časa, potem bodo že premagani sedanji primanjkljaji. Upamo, da bomo imel; znova dovolj živeža v prvih mesecih 1. 1950 ter nam je iz tega razloga potrebna organizacija za prehrano in poljedelstvo*. Načelnik ustanove tjNRRA je dejal, da sta dve alternativi, po katerih bi mogli nadaljevati potrebno pomoč, ko bo ustanova UNRRA prenehala s svojim delovanjem. Ena — je pojasnil — ja v tem: obvezat; državo, ki Je izrabila svoje finance, da sl preskr. bi posojila; drugo alternativo Je ponudila mednarodna svetovna banka, ki temelji na finančnih sporazumih Bretton Woodsa. »Bil bi za to zadnjo aUornalivo — je nadaljeval La- Guardia. Država, k! je prišla tako daleč kot kaka oseba, ko je prisiljena skleniti posojilo, da zadosti svojim nujnim potrebam, si n« more nikoli opomoči. Mednarodna banka mora služiti svetovnemu namenu ter ne le kot zastavljalnica*. La Guardia je vzpodbujal k odstranitvi trgovskih zaprek. Dejal Je, da »je treba najti način, da bo mogoče nuditi 'državam, katerim manjka najpotrebnejša trgovska bilanca, možnost, da j* treba najti tržiiča za njihove proizvode, da bodo mogla najti potrebne vire za nabavo živil*. • * • Ameriški minister za poljedelstvo je objavil preiskavo o notranjem prehranjevalnem položaju v ZSdruženlh državah. Preiskava ne navaja nikake možnosti olajšanja pomanjkanja za civilne po. trošnike. V poročilu izjavljajo, da rhe bo zadosti dobav, da bi zadovoljili »zahteve potrošnikov med polet- jem po normalnih cenah* po mesu, maščobah, siru, maslu, izhlapelem mleku, suhem sadju in v škatlah, sladkorju in po mnogih žitnih proizvodih. Vsekakor omejitve ne bodo zadele naravnega mleka, jajc. perutnine, sadja in sveže zelenjave, krompirja, zamrzlih stvari, svež h in zamrzlih rib ter zelenjave v škatlah. Ce na splošno primerjamo dobave živil v teku lanskega poletja s temi, ki s* obetajo za letos, je poročilo mnenja, da bodo letošnje višje, vsekakor pa bodo letošnje poletje na razpolago manjše količine nekaterih stvari prve nujnosti, kakor so maščobe, sveži agrumi ter žitni proizvodi. * • • Britanski minister za prehrano John Strachey je izjavil, da se svetov«; položaj žitaric izboljšuje ter da bo mogel britanski narod, ki ima še delj časa racionirana živila, dobiti več mesa, več masla, ln več Jajc iz Inke, katero so zaprosili, naj pošlje poljedelsko misijo v London. Strachey je dejal, da ne more reč', kako dolgo bo trajalo raclo-niranje kruha ln dodal: »Vse to, kar bi mogli reči peki, ne bo spremenilo našega sklepa o tem, kar zadeva potrebo racioniranja kruha. Peki niso v boljših pogojih, da bi fiogll presojati kot vsak drug normalen državljan. Odlož tve za 2 meseca, ki so jo zahtevali peki — je dejal — ne moremo upoštevati, kajti ta dva meseca sta velike življenjske važnosti. Iz tedna v teden se je v zadnjem času svetovni položaj žitaric izboljševal. Toplo vreme v Veliki Britaniji in vlažno v kanadskih prerijah Je velike važnosti*. Minister je dejal, da bo kruh pomožna jed glavne jedi. Toda treba ga bo uporabljati koristno. »Ne verujem, da bi Irska predstavljala rešitev našega prehranjevalnega vprašanja — J* pripomnil minister — kajti povišanja od 5 na 5 in pol odstotkov uvoza iz Irske ne smemo podcenjevati, toda nj smete st domišljati, da predstavlja izpolnitev vsake želje*. Brez domovine nam Je mrzlo In tuje, ni toplo, ni domače, ni prijetno, nimamo vsega, kar nam zemlja more nuditi, do česar imamo pravico; se čutimo zapostavljene, ogrožene, izkoreninjene, brez duševnega ravnovesja, z eno besedo, ni nam prijetno kakor doma Vemo )n vidimo, kako so naši predniki in kako smo še ml sami dom okrasili, ga ljubili ln obogatili Zdaj pa čutimo, kako zanučujejo te okraske In mečejo ven vse to bogastvo, vse to, kar je naš«; kar je naš dom. To nas boit in je nsm zelo hudo in ne moremo biti zadovoljni in srečni. Jn vendar imamo pravico do tega, da lahko ostanemo še vnaprej v svojem domu, da myn Je toplo In prijetno, da vsakdo spoštuje to, kar Je nam drago, kar je naše, kar je naše narodno Izročilo in bogaatvo,. naša narodna dediščina. Naša človeška osebnost lrfla pravico, da še zanaprej ljubi, bogati, izpolnjuje, čisti to dediščino narodne kulture in jo ohrani potomcem. Kaj je narodnost? Je resničnost, ju gonilna sila, je vir novih moči, ustvarjajočih, tvornih sil, je psihološka realnost velike važnosti, Je neopredeljiva dinamična sila te resničnosti srca ln čustva, katere goli razum ne more docela razumeti ln oceniti. Je resnična v vseh krajih in v vseh časih. Je vrelec tistih sil, dostikrat nepoznanih in skritih, s katerimi narodi tekmujejo v svojem kulturnem ustvarjanju in razvijanju skritih bogastev njih duše. Je realnost, ki služi človeškemu napredku, vsesplošnemu razvoju kulture, človeški sreči ln božji slavi. Kdor jo ubija, zatira, eno izmed najbolj preprostih iVic človeške osebnosti, pravico kulturnem izživljanju. Kdor raznaroduje, je podoben človeku, ki ■e jezi nad pestrostjo rož in bi rajši Imel, da bi imele vse le eno samo barvo. In vendar Ima vsaka •roža pravico, da vzcveti v svoji barvi in vsaka ptičica, da zapoje svojo pesem. In v tem Je koroški problem: da bi se oba naroda smela razvijati, vsak v svoji narodni lepoti, kakor dve roži, ki skupaj cvetita na istem vrtu. Dve ptičici, ki pojeta na lati vejici vsaka svojo pesem. Koroška I Dežela kulture Keltov, kulture Rimljanov, kulture Slovencev In tudi Nemcev. Kako Je lepa pestrost v naravi, kako bi bila lepa kulturna pestrost sloven-sko-nemške vzajemnosti v Celovcu! Celovški radio, celovški oder, celovški konservatorij, srednje šele ln vse kulturno izživljanje, bilo M lahko kakor mogočno valovanje morja dveh kultur, ki se izpopolnjujeta in oplodujeta, nikoli pa ovirata ln sovražita. Lahko si mislim izključno nemško prireditev v dolini Krke, upravičena je enako izključno slovenska prireditev v Podjuni. Kadar pa nastopi cela Koroška, kadar svetu tolma. čimo značaj Koroške, tedaj pa Je vsaka takšna prireditev laž, krivi, ca ln izzivanje, če nosi le značaj ene narodnosti. Se večja krivica pa je izposojati si in krasti ter proglašati za svoje vrednote druge narodnosti. Dva soseda že stoletja bivata skupaj. Vsak ima svoje družinsko Izročilo ln narodno bogastvo. Vsak Je srečen in mu je prijetno, če se čuti varnega v svojem domu. Kako jima bo lepo na zemlji, če vsak svoje Imetje ljubita, drug drugega posebnosti spoštujeta in upoštevata, se drug od drugega učita, s svojim znanjem, ■ svojim podedovanim bogastvom, s svojimi zmožnostmi duha in z ljubeznijo svojega srca drug drugemu pomagata ln si lepšata življenje. Kdor koli začne sosedu krasti, se lepšati z njegovim bogastvom in trditi, da ja njegovo, dela krivico. Kdor koli sovraži soseda, zato ker ima on tudi nekaj, zato ker hoče obdržati ln ljubiti svoje, zato ker ima ta rajši svoje kakor tuje, ker se počuti bolj srečnega v domači hiši kakor v tuji, ta mora sprevideti, da tako ni pravi. (Nad. prih.) INCIDENT MED VOUKI V NEMČIJI London, 13. julija Frankfurtska rad'jska postaja je objavila poročilo iefa policije 8. ameriške armade v Nemčiji, v katerem sporočajo, da so med spopadom med ameriškimi ter sovjetskimi. vojaki ubili s strelnim orožjem enega sovjetskega vojaka. Poročilo dodaja: «Preiskave, ki so jih izvrsJile ameriške in sovjetske oblasti, so pokazale, da je Američan strejal v zakonitem sllobranv »Sovjeti so bili pijani — nadaljuje poročilo — ter so zasledovali neko nemško dekle v ameriškem zasedbenem področju. Streljali so na ame riško patruljo, ki se je približala, dr bi vedela, kaj je. Ker ga je neki Sovjet ogražal z bajonetom, je neki član patruljo streljal na napadalca z daljave približno 4 m ter |ga ubil.* t ŽENSKI KOTIČEK Bane. v 'I0&stmin5t>ai 8e pred nedavnim kakor tudi drugod menili, da je glavno opravilo žene pestovanje otrok in to njen edini doprinos družbi. Le počasi so si žene pri-bojevale pravico stopiti iz družin, skega kroga v javnost ter delovati v javnosti. Pred ts leti je lady Astor kot prva žena v parlamentu pogumno prenašala nezaupljiv poglede 600 motkih kolegov, ki niso nikakor odobravali, da bi že. ns mogle aktivno vplivati na zgodovino in razvoj človeške družbe. Letos je med 616 moškimi člani parlamenta ljudstvo zaupalo svojo usodo H ženam, da jih predstavljajo v Westminsterski palači. Izmed ti žena jih je IS novink v parlamentu. Iz prejšnjega parla-menta so ostale le tri nelaburistke: konservativka lady Davidson; liberalka lady Megan Llogd.George; članica kluba neodvisnih poslancev Bleanor Rathbone. Izmedlaburiiik, ki so ei že pridobile slavo v prejtnjem parlamentu, so bile po. novno izbrane: Silen Wilkinson, dr. Sdith Summerskill in Jennie Adamson. Mnoge izmed novink so si pridobile izkuSnje že v lokalni upravi, kot članice raznih svetov. Po. večini so se zanimale za stanovanjska, vzgojna in socialna vprašanja; mnoge zmed njih so bile Cia. ■ n(, izkaznice. RADIO TRST 263,$ m - 1140 ko 3 Sobota, 18. julij« 17.30 glas Londona; 18 komorna glasba; 18.30 lahka glasba; 19 gla< Amerike; 19.15 iz angloamerake H torature; 20.15 ital. vesti; 20.30 p»‘ z vVatterjem D!sneyem; 21 e pora” vmes poročila); 24 zaključek RADIO trst 411 m - 731 kc D štobotu, 13. jal ju 17.30 pestra glasba; 18 predavanje: Kulturne aktualnosti;. 18.1“ slovenske narodne pesmi IzvaJ® vaški kvintet; 18.30 delavska ur»' 19 BBC v slovenščini; 19.15 J. čič: Vrban Smukova ženitev; 19' , pevski koncert; 20 napoved časa slov. vesti; 20.15 ital. vesti; 20.3^ Jože Pahor; Slovenščina za Slove*! ce; 20.45 življenje v Veliki Rr tani ji; 21 zaključek. Glavni urednik: . PRIMOŽ. B. BRDNIK Izdaja A. I. S. A. ], CRONIN KALEJDOSKOP Mirno je bilo tam. Luči »o Se vedno gorele, megla je skrivnostno zagrinjala dvorano. Na pragu se Je Fany ustavila. Ura ni So bila pol osmih In že Je Andros-sova izginila. Obveze niso b.le v redu, toda kot da bi napravila nalašč Je pustila premično mizico pri "postelji št. 13. Fany je nagr. bančila čelo. Bilo je neodpustljivo; bila Je kapljica, ki Je posodo napolnila do roba. Končno bo morala nekaj ukreniti. Čutila Je tesnobo pri srcu ln mraz jo Je spreletel; toda ni bila niti jezna, niti se ni prestrašila; morda je bilo to ln ono. Sa/na sebe. Je videla, kot da bi bila ujetnica v skrivnostni tišini oddelka; skoraj fizično, je čutila sence, kl so se mešale v njeno prisotnost, čutila je težo let, ki so se kopičila nanjo. A pod težo jo je premagala nevidna slabost; hotela je kričati, sprostiti se, razgrniti nadležen pajčolan, kl se Je dvigal pred njenimi očmi. V njeni notranjosti, kakor tudi v njeni okolici nekaj ni bilo v redu: čutila je to v oddelku, v nežnem večernem ozračju in sencah, ki so trepetale kot mokri madeži na podu, v naraščajočem hrupu, ki je udarjal kot valovi proti slepim stenam zapora. Pogreznila se je sama vase: v naslednjem trenotku se je zdrznila. Čudno. St. 13 Je ležala na boku, vsa zgrbljena, kot da bi hotela izginiti, ona, ki je navadno spala vznak, toga, nepremična kakor mumija ln nemoteno gledala v strop. Val strahu, ki Je trenotno ponehal, se Je kot peneč val ponovno dvignil v Fany. Pritekla Je k njeni postelji, se sklonila k njej in zamrmrala: «A11 se ne počutite dobro ?» Zena je počasi dvignila glavo, lahno vzdihnila in ni odgovorila. Fany, vsa pozorna toda negotova, je ostala nekaj časa pri njej in odstranila mizico. Vse je bilo v redu, prav vse. Bila je nervozna razburjena in vznemirjena zaradi da- našnjih dogodkov; smešno se Je vedla. Vendar pa, kdo ve zakaj, ni bila mirna, neka notranja sila jo je mučila in zbujala v njej temne slutnje. Nekaj... nekaj ni bilo v #edu, nekaj jo je težilo in pritiskalo k tlom. Nenadoma so se Fanyne oči, ki so bile obrnjene proti mizici z zdravili, dvignile polne strahu. Nož, kl Je bil navadno, v stekleni posodi z alkoholom, je izginil. Ta stvar ni bila v redu. Roka, ki jo je vodilo strto srce, se je blazno stegnila v temo, zgrabila za nož, ki so ga brezkrbno pustili tamkaj, ter ga Jc z naglo in nervozno kretnjo skrila, ter ga neusmiljeno zabodla v toplo in vročično zapestje. Nenadoma je.Fany razumela. Bila je St. 13. Njene vlažne ustnice so zatrepetale; toda možgani so bili še bistri. Poleg št. 16, kl se je počasi začela premikati, Je čula Watkin-sova. Ni treba napraviti zmede ln prestrašiti ostalth. Fany je bliskovito prižgala luč In svetloba je napolnila oddelek; nato Je spustila zaveso pred št. 13 in sedla na njeno posteljo. «Vrnltc ml noži* JI je odločno ukazala. Toda čutila je, da se Ji glas trese. Se nikoli se si znašla V tako strašni- okoliščini. «Takoj mi vrnite, kar ste vzeli*, J8 ločno ponovila. Nato Je a r0,.° poiskala pod blazmo, da bi ha a nož. Toda brezuspešno. Nenadoma se je št. I3> imela glavo sklonjeno na P . okrenlla in hitro prema n a -Toda Fany jo je P^' ' bila je roko. ki Je drWla nož in stisnila v svojo pest. vas, prosim va*» je »Prosim zamrmrala, «vrnite mi proseče £T0.» 7,era se je tiho in obupno borila; boj je podpirala grenka mržnja, Ui jo Je prevzela v dolgih mučnih dnevih. Borila se je ne proti Fany, temveč proti sovražnemu svetu; borila se je proti življenju, proti usodi, proti vsemu, kar je mrzila in ji Je bilo sovražno. Zgodilo se je v trenotku. Tenke žilice r.a Fanyn[h rokah so zatekle ln bilo je videti, kot da bi hotele vsak čas počiti; v prstih in v hrbtenici je začutila nemo bolečino; bolnica ji Je težko dihala v obraz; s hitro kretnjo sl je osvobodila roko. Nož Ji je zarezal meso. Toda rana je bila lahka tn vsekakor, kaj za to, če Jo Je bolela? Dosegla je svoj namen. Za trenotek jo Je St. 13 pogle- dala iii obupna jeza se je vžgala v njenih očeh. Najprej jo je prevaralo življenje, zdaj pa smrt. Z uporno kretnjo je vzdignila roko z namenom, da bi udarila Fany. Toda nenadoma Jo je spustila na blazino in bruhnila v jok. Končno je spregovorila. «Zakaj mi niste dovolili?* je zasopla in njen glas je bil popolnoma potvorjen. Fany je hotela ustaviti kri, kl ji je tekla iz rane; mislila je, da bo padla v nezavest. «Se hvaležni mi boste cez nekaj tednov*. Je rekla. In št, 13 — ki ni bila več št. 13, temveč Roža Griffin 1® še vedno jokala; toda njene so ze so bile dobre in tihe. Oh, kako so jo solze potolažile. «Se hvaležni mi boste fez ne a tednov!* Roža je jokala, jokala. Kdo ve, morda ima PraV-ima strežnica res prav. da njena Ilc- bila spačena - samo majhna brazgotina na enem licu. In hotela Je napraviti samo- zaveso ln nikoli ne bo vedel nihč* Se enkrat je pogledala Rožo. ^ bilo treba, da Jo še nadalje o8“# zoruje. Povesila je oči: na roka' uniforme Je bilo videti rdeč mad8*-Počasi Je vstopila v sobo ** zdravljenje. Sama se bo obvezal0-Nlč, prav nič ni bilo, če je p0" mislila na bolečino Rože. Dvajset minut čez sedem. Fa™ je šla v svojo sobo. Sally, ki k°ni-službo ob sedmih, je počasi 0 prla vrata in zašepetala: «Prin«s' sem vam čašico kave, Mia« Fan«-hawe.» , Majhen dokaz njene ponižanost-' dokaz,' da je spregledala in simb«' njene velike hvaležnosti, N j«1’’ halja je Imela zapet ovratnik, *°‘ kavice so bile oguljene na nje«1 rdečih rokah; tiho je Izginila ; dvojnimi vratmi. Vsaj zanjo končal vsakdanji trud. Toda 1 Fany ne, Zazvonil je telefon. mpr. On«,~R°*a'ariffin. kot da bi bila strahopetnlca. Ne, ne. Roža Griffin je jokala, jokala. XII. Cez nekaj minut je Fany vstala, razgrnila zaveso ln odšla. Nihče drug razen nje in Rože Griffin ni vedel, kaj se je zgodilo za ono kc tri Nt Al m r»! m ie n» ni rc Ci I>i hi ti in (< ln 6 “I P' ( k »Tukaj Selby... Sir IValter Selb^ Njegov glas se je nekoliko ^ sel, toda še vedno Je bil top®1 j, Da, razložil JI J* At prepričljiv. prav za prav Jo Je obvestil *— j,| jutri ne pride v bolnišnico; - je izraziti njej, Miss Fansh* , osebno in uradno ker do ^ še ni imel časa - svoje / -KTnA. ffi* spoštovanje (Nad.. Vr