Izhaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Volj a :
za celo leto 4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom:
Ipravništvo
v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Š?
Leto XX.
V Celovcu, 24. oktobra 1901.
Štev. 43.
Državni zbor.
Prva seja novega zasedanja je bila dné 17. oktobra. Pričelo se je mirno; bode se-li tudi tako mirno nadaljevalo in končalo, je drugo vprašanje. Ko so se prebrale zopet obilno došle interpelacije, je predložil in razložil finančni minister Bohm-Bawerk državni proračun zal. 1902.
Ta proračun izkazuje skupno potrebščino 1.686,117.944 K : torej je narasla za 43,954.600 K. Skupno pokritje je proračunjeno na 1.686,966.357 kron, naraslo je torej za 43,968.772 K. Prebitka je 884.413. K Ta proračun izkazuje pač prebitka 884.413 K, ali način, na kateri je ta prebitek dosežen, kaže, da ni prav zanesljiv. Dosegel se je na ta način, da se v njem še nahajajo dohodki od mitnic, dalje dobiček, ki ga je vlada naredila v prejšnjih letih pri kovanju kron, kateri dobiček znaša I6V2 milijona kron, dalje od avstro-ogerske banke dobljeni del dobička v znesku 1 milijona in končno, da se od tobačne režije računa 5 milijonov kron več dobička, nego ga je bilo doslej. Ako bi se te postavke ne bile vračunale, bi proračun izkazoval skoro 20 milijonov primanjkljeja.
Za finančnim ministrom je govoril ministerski predsednik pl. Korber. Poudarjal je zopet, da mora vlada stati nad strankami. No, kako se s to izjavo strinja vedno hujše ponemčevanje ravno od strani vlade, na to vprašanje dr. Korber ni odgovoril. Saj je gotovo, da se vlada prav umika pred Vsenemci.
Dalje izjavlja, da bo vlada pri nagodbi z vso močjo varovala koristi Avstrije. „Naša država je zaostala, mora si oprostiti roke. Vsak narod mora storiti svojo dolžnost . . . Avstrija ne sme prodati svojih koristi. Ako nam ponujajo mir, hočemo ga vsprejeti; ako bodo pa zahtevali od nas le žrtve, potem odklonimo ulogo potrpežljivega jagnjeta.“ — Vlada hoče imeti na razpolago tri milijone za podpore vsled bede; potrebna je preosnova tiskovne postave, pripravljajo se zakoni proti pijančevanju, za olajšanje zgradb zdravih delavskih stanovanj, o zavarovanju delavcev za starost in onemoglost. Vlada zelo želi, da se reši proračun že do novega leta. V koliko se ta želja izpolni, tega nihče ne ve.
Mladočeh dr. Fort je utemeljeval nujni predlog glede nemškega colnega tarifa.
V drugi seji dné 18. oktobra se je najprej
volil prvi podpredsednik namestu odstopivšega Pradeta. Izvoljen je bil pristaš nemškonacijonalne stranke in sicer le z manjšino glasov. Dobil je samo 120 nemških glasov, dočim so slovanski poslanci oddali 125 praznih listkov. Ko je novi podpredsednik vstal, da se zahvali za izvolitev, so zapustili vsi Slovani zbornico tako, da se je zahvalil le svojim nemškim volilcem za izkazano mu zaupanje in storil je to z malimi besedami prav malomarno.
Potem je priporočal Poljak grof Kozlovski nujni predlog dr. Porta iz prejšnje seje, in zbornica je sprejela ta predlog jednoglasno. — Mladočeh K afta n je priporočal svoj nujnostni predlog, da naj priskoči zbornica na pomoč železničnim tovarniškim delavcem. O tem so govorili še Klofač, Hruby in predlog se je sprejel. Posl. Pogačnik in tovariši so interpelirali zaradi oddaje del pri karavanski železnici, kjer se ozirajo več na tujce kot na domačine.
Koncem seje sprejela je zbornica še predlog poslanca Vychodila, da naj stopi zakon zaradi prenehanja državnih mitnic s prvim januarjem 1902 v moč.	_______
Dopisi.
Za ^Narodno šolo“ so darovali: Vpokojeni župnik č. g. Jožef Šket, Laab pri Dunaju, 16 kron za jaslice božičnim praznikom kakor tolažilna kapljica boljši prihodnjosti. Andrej Krobat, mizarski mojster v Radnivasi, 2 kroni. Tavžaž v Selučah 1 krono ; župnik Vintar v Bilčovesi 5 kron ; Mo-horjani bilčovaški 9 kron; ,Berač' nabral dné 11. avg. t. 1. pri novi maši č. g. Ivana Serajnika v Št. Jakobu v Rožu 17 kron. Na godovanju č. g. župnika Fr. Bergmana v Št. Lenartu pri 7 studencih zbrani rodoljubi 20 kron. Iz nabiralne pušice na sv. Višarjih 50 kron. Anton Sturm, župnik v Borovljah, kot obljubljeni dar 30 kron. Namesto venca na grob prerano umrlega župnika Vojteha Krejčija na Čajni ob Žili zbrani sobratje 20 kron. Na isti namen daruje g. Fr. Ks. Meško, provizor v Št Danijelu, 2 kroni; tajnik Rozman 2 kroni. Vkup 174 kron. Lepa hvala! Živeli nasledniki!
Celovec. (Mestno pokopališče.) Daši novo pokopališče, katero je zidalo mesto pod Trnjo vasjo, nikakor še ni dogotovljeno, začeli so mrliče že tja pokopovati. Pokopališče ni blagoslovljeno in zato sme duhovnik, vsled ukaza kn. šk. ordinarijata, mrliča spremiti samo do vrat na pokopališče! Držeč se cerkvenih postav je mil. g. knezoškof zahteval, da naj se za katoličane odloči poseben prostor! Nič drugega se ne zahteva,, kakor da se
katoličanom dà svoboda, da smejo njih trupla počivati v blagoslovljeni zemlji. Ker drugoverci, (luteranci itd.) ne pripoznavajo naših blagoslovil, bi jim moralo biti le prav, da se ločijo na pokopališču luterani in katoličani. — A klika, ki gospoduje v našem mestnem zboru in ki tolikokrat poudarja „svobodo“, katoličanom niti najmanjše svobode noče privoščiti. Nemškonacijonalno-liberalni kričači pravijo, da se mora kratkomalo blagosloviti celo pokopališče, ali pa sploh nič. Imeli so zato najprej socijalni demokratje shod, na katerem so ugovarjali blagoslovljenju. Uspeh tega shoda je bil, da se je neka tolpa vlekla pred knezoškofijsko palačo, tam kričala in razbila par šip. Za njimi so pri-capljali nemški nacijonalci tudi s shodom, na katerem so ugovarjali, da bi se imelo pokopališče razdeliti za katoličane in drugoverce. Poročevalec tega shoda je bil veliki „Nemec“ s poštenim češkim imenom Krsek! Stališče katoličanov v tej zadevi je jasno in krepko zagovarjal v dolgem govoru g. urednik K. Walcher. Na shodu mu niso mogli dosti ugovarjati, oziroma ovreči njegovih izvajanj. Smešno je videti, kako ga hočejo „uničiti“ zdaj po shodu po svojih listih. A ne pomaga jim nič! — Najbolj strupeno je na tem shodu govoril luteranec Bertschinger, tisti, ki svojo modrost prodaja kmetom po „Bauernzeitung“-i in „Wochen-blatt“-u! Vprašamo: kaj brigajo luterauca verske zadeve katoličanov? Saj tudi mi luterance puščamo v miru ! — Med tem je g. knezoškof tudi osebno obravnaval z mestnimi odborniki. Za davkoplačevalce je ta stvar največjega pomena. Že do zdaj stane pokopališče nad 100 tisoč gld. S svojo trmoglavostjo znajo mestni odborniki zakriviti, da se more napraviti še drugo pokopališče, kar bi bilo mestni občini, oziroma davkoplačevalcem, le v škodo. Odločilno glasovanje o tem je bilo v mestnem zboru zadnji torek.
Tu se je pokazalo, da mestnim odbornikom ni kar nič mar, da varujejo davkoplačevalce novih bremen, samo da svetu pokažejo svoje „svobodno“ protiversko mišljenje. Odbornik pl. Dietrich se je odločno potegoval za to, da naj se pokopališče blagoslovi. A z 21 glasovi proti 2 se je sprejel predlog, da se pokopališče ne blagoslovi! Samo odbornika pl. Dietrich in For-nara sta imela pogum, da sta glasovala za blagoslovljen] e.
Horpina.
(Gospodska volja.)
(Malorusko spisal ilfarfco Vovčok [Marija Evgenija Markovič].)
1.
Stari Jakim je oženil sina, in vzel si je tako nevestico, da se še povedati ne more ! Bela, lepa in vesela, in gibčna kakor zajček ; in po hiši in po dvoru hiti sem in tj e, pospravlja, gospodari, se smeje in poje, da se čuje samo le njeni čisti glasek. Komaj se začne delati dan, že seje prebudila kakor rana ptičica, in hiti in teče. Pride in posluži tastu, možu uboga, in tudi delo ne zanemarja — vse je dovršeno! Živijo srečno, prijetno; stari ko ju pogleda, samo usmiljenega Boga zahvaljuje,
Jedno pa jih je bolelo; da jim Gospod otrok ne dà. Kjerkoli najde ona tujega otroka, ga ljubi in srčka, pa vzdahne težko.
In vendar ga jim je poslal Gospod, rodilo se je dekle. Neprestano ljubi in goji Horpina svojo prvenko, niti iz rok je ne pušča; ko se prebudi, ko se zgane, — že je ona pri zibeljki, pa jo križa in poljublja, jo ziblje in poje nad njo. Pozovejo jo k gospoščini,*) — in ona vzame otroka seboj, pa i tamkaj skrbi zanj : sama dela, a z očmi pazi na hčerko.
Zato se mlade žene pošalijo : „Kaj pa dela“ — pravijo — „vaša hčerka Horpina ?“
*) Na Ruskem so morali kmetje še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja delati tlako, kot pri nas do 1848. leta.
A ona začne: „Ta se že nasmehne, drage moje, in ročice k meni steguje; že me pozna, ne gre k nikomur, ampak samo k meni. Tast jo
vabi s slaščicami,--------noče! In z ročicama že
ploska! Grem jaz iz sobe za vrata in gledam, a ona maha z ročicama okrog : išče mene!“ — „Ra-zumna je, razumna," — pravijo. — „Pripravite samo skrinjo in perilo; kmalu bodo prišli tudi že snubači!"
A dekle se v resnici razvija kakor svet; res krasno dekletce, veselo in zdravo, pravi čudež!
2.
Tu pa umre naš graščak; počel je mladi gospodariti.. Niti stari ni bil dober, ta pa je tako hud, da nas Bog varuj! Tako goni ljudi, grši kakor živino. Kedar tri dni pri grajščini delamo, je četrti za odmor, pa za petek in soboto so si izmislili nekako tlako. Pa kakšna tlaka! Pravi strah, pa niti kruha ne dajo. Dan na dan, dan na dan delamo. Prej so vsi upali, da bode mladi grajščak dober, pa so res dočakali dobrega! On ni bil jako bogat, a hotel je živeti lepo, z veliko potrato, po gospod-ski ! Kaj je njemu do tega, da ljudje često na njivi omedlevajo! On si kupi konje, gladke kakor kače, ali kupi novo kočijo, ali pa se pelje v mesto, da se razveseli. A nam pravijo še sosedni gospodičiči (oni se dostikrat razgovarjajo s tujimi ljudmi, svoje pa bijejo kakor vsa velika gospoda, kamorkoli njih roka doseže): „Zares! vi imate pa sedaj jako dobrega gospoda! Vedno govori, da je še hudo ; da bo treba vaščanom še šole napraviti in bolj zanje skrbeti, in kdo vé vse kaj! So ga zares modro naučili!"
Pa to je resnica: prej je govoril, da nam bo sezidal nove hiše s tremi okni, sedaj pa že stare
razpadajo ! Morda so ga pač dobro naučili, ali go-spodske narave ne moreš prenarediti.
Vsa vas je, kot bi jo bil za steno zakril; tako so zmučeni vsi, da jih je žalostno pogledati! Samo Horpina je še nekoliko vesela: veseli se z majhno hčerko, pa pozabi tako na skupno nesrečo. Ali tudi njej ni minula ura nesreče! Obolel jej je otrok, pa vpije in joka. Horpina tudi sama joka nad njim, ali mu ne more pomagati. Stari tast šel je
po zdravnico,-------ni bila doma, pa tudi od drugih
žensk ni ne jedne : vse so pri grajščini na tlaki. Celo po Horpino so tudi prišli: „Zakaj ne greš?"
„Dete mi je bolno," reče ona.
„Gospodarju je treba dela, a s tvojim otrokom ne bo nič hudega."
Morala je iti. Vzela je dete, ogrnila je in šla. Bolni otrok pa vpije in vpije. Prišli so tje,
toda srečal jih je sam gospodar tako jezen,-----------
da pomagaj Mati Božja! Začel jo je zmerjati in karati, a dete se na rokah samo preobrača in vpije. Razjaril se je grajščak le še bolj: „Pusti otroka!" — zavpije, — „pusti ga! Meni je treba, da delaš, ne pa da se sedaj z otrokom pečaš!" — Zapovedal je desetinarju, *) da ga domov ponese.
„0j, gospod, dragi gospod!" — prosi ga Horpina, — „dopusti, da ga odnesem sama! Gospod moj, bodite milostljivi! Saj to je moje dete!"
„Nesi, nesi!" ukaže on desetinarju. „A ti delaj svoj posel, ker, če ne boš, prišla bo kazen."
Ponesli so otroka s polja, ge dolgo je slišala Horpina otrokov jok, žalosten in bolesten; potem je bilo vedno tiše, dokler ni povsem utihnilo.
*) Onemu grajskemu hlapcu, ki desetino pobira.
Škocijan. (Podružničen shod.) Mislil sem, da bo spretnejše pero, kakor je moje, poročalo kaj o slavnosti, ki smo jo obhajali na rožnovensko nedeljo v našem prijaznem Škocijanu; pa čakal sem zastonj. Dne 6. oktobra je priredila tedaj naša Ciril in Metodova podružnica zborovanje, ki se je obneslo in izvršilo nepričakovano dobro. Slišali smo mnogo lepih in zlatih naukov, koristnih za naše šolske in nàrodne potrebe. Razveseljevali smo se prisrčno pri lepi slovenski nàrodni in umetni pesmi. Ko so bili veliki zgornji prostori Majer-jeve gostilne natlačeno polni, je predsednik podružnice, g. Povoden-Pušnik, v kratkih prisrčnih besedah pozdravil goste in otvoril zborovanje. Izvolil se je zopet stari odbor in potem je govoril domači kaplan g. Poljanec. Kazal je v svojem poučljivem in lahkoumljivem govoru, kaj je storila katoliška cerkev od prvega njenega začetka do današnjega dné za šole sploh in še posebej za naše slovensko ljudstvo. Cerkev po svojih škofih, duhovnikih in menihih ni samo oznanjevala Kristusovega nauka, temveč je učila povsod nàrode po svojih šolah potrebnih znanosti), za življenje učila je po mnogih krajih ljudstva tudi poljedelstva. Med ndrodi in tudi med našim slovenskim ljudstvom je širila ravno cerkev pravi napredek, ki pa se jako razločuje od liberalnega „fortšrita“ naših verskih in ndrodnih nasprotnikov. Ce se ne spameti ob pravem času naš slovenski kmet, potem pride gotovo on po gladki cesti sladkih obljub in hinavskih lažij v blatni klanec svojega pogina in nesreče. Katoliška cerkev s svojimi duhovniki tedaj noče imeti ljudstva „neumuegai<, ona ni nasprotnica šole, pač pa se hoče odločno braniti proti takim šolam, iz katerih bi naj bil izključen krščanski nauk, kakor hočejo liberalni za-glavači. Pri volitvah za občine, za deželni in državni zbor volimo le take može, ki se potegujejo za krščansko šolo na podlagi materinega jezika. Drugi govornik, globaški kaplan g. Dragasnik, je v lepih besedah navduševal ljudstvo za slovensko šolo. Kar zahteva za se Francoz, Lah, Anglež, Nemec, to je, šole na podlagi materinega jezika, to smemo in moramo zahtevati po vsej pravici tudi mi Slovenci. Ce imamo svoje dolžnosti, imamo tudi svoje pravice ; kedar jih dosežemo, odložimo radi svoj meč, poprej ne. Vspodbujeval je tudi navzoče, da naj pridno berejo poštene krščanske knjige in časnike. — Prav živahno in veselo je bilo pri prosti zabavi. Vrli moški zbor iz Šmihela in mešan zbor iz Globasnice sta izvrstno popevala naše prelepe nàrodne in umetne pesmi. Naše ljudstvo je imelo res lepo pa pošteno zabavo, ki mu ne izgine tako hitro iz spomina. Pesem „Kmečka kritika11, je povzročila obilo smeha. In tisti Ožbej, tam nekje izpod Reberce, tisti „kujon“ nas je pošteno „farbal“, še skoraj hujše kakor ptujski „Šta-jerc“. Od samega smeha radi njegovih dogodivščin nas je potem dolgo časa še vse bolelo. Bilo je torej lepo in veselo pri nas v Škocijanu, in če dà mili Bog, se vidimo še večkrat; mogoče nas tedaj že razveselijo domači pevci škocijanski. Tedaj na delo za našo pošteno krščansko slovensko mi*el-Sinčavas. (Od pošte.) Jih že imajo, dvojezične poštne tiskovine namreč, na sinčevaški pošti če tudi so se protivili na vse moči. Da ima sinče-vaška pošta dvojezični pečat, je popolnoma prav in pravično, ker je tukaj celo slovenska zemlja. Bilo
3.
Ko je tako delala celi dan in se povrnila zvečer domov, zastala ji je sap Hčerka! Ste li jo pogledali, oče? in kaj?“
„Jenjala je premetavati se, hfeka moja “ reče jej tast; „kvala Bogu, umirila se je nekoliko.
Ali ne na, dolgo: po noči se zopet prebudi pa jej je še slabši, še hujši. Posvetovala se je Horpina z ženami, ali ničesar niso opravile, nič ni pomagalo. In že se kaže dan, treba je iti h gosposki delat. Spomnila se je Horpina, da je nekoč slišala, ako otrok ne spi, da je treba zmleti makovega zrnja in to mu dati, da zaspi. Tako je ‘Storila. „Naj se pa odpočije, da se ne muči tako" si misli. Kakor hitro jej je dala, hkrati se je malo umirila in začela dremati, pa zaspala tako trdno, da se m niti ganila, ko je desetinar zavpil: „Na delo'“ v , Položila je Horpina hčerko v zibeljko, prekrižala jo in šla, jokaje.
Kedar so jo tam karali, kedar so nad njo vpili, ni niti slušala ; samo da bi večer dočakala. Utrudila se je celi dan. Glej in žejesolnčece zašlo za sinjo goro, glej in že je večer. Ona hiti domov, leti . . Priletela je v sobo; tiho, temno. Ona do zibeljke, do otroka, — a dete leži hladno: ne gane se, ne diše.
4.
„Oče!“ zavpije.
„Kaj pa me, hčerka, budiš? Bil sem zadremal. Mala spava še sedaj.“
Horpina ne odgovori niti besedice ; objemlje hčerko z obema rokama in kakor da je okamenela. Starec iznova zadremlje.
:	„Dete moje!
Povejte, kako je
bi pa tudi lepo in pravično, ko bi tukaj imeli dvojezične poštne tiskovine; toda do sedaj jih ni bilo. Nekaj je bila temu kriva naša znana slovenska malomarnost in neodločnost, ker jih zahtevali nismo, največ pa seveda zagrizenost sinčevaške poštne voditeljice, ki sovraži vse, kar po slovenskem diši. Gotovo bi v družbi še nekaterih drugih snedla najrajši dvojezični poštni pečat, če bi ga mogla in smela. Ce je kdo zahteval dvojezične tiskovine, mu je hladnokrvno odgovorila, da jih nima, da nihče ne vpraša po njih in da jih samo radi jednega ne naroči, ker so samo nemške ravno tako dobre. Tako se je godilo tudi pisalcu teh vrst. V začetku avgusta je prišel na pošto in zahteval dvojezične tiskovine. Ko je dvakrat prav uljudno prosil, da jih naj naročijo, dasi ima pravico zahtevati, jih je tretjokrat zahteval odločno in pripomnil, da ne miruje. Pa mislite, da so se kaj zmenili na pošti za to? Kaj še! Nekoliko je bilo sicer jeze, imenovali so me za hrbtom, da sem neolikan slovenski „šuntar“, toda naročili niso ničesar. „Ber ma zeg’n“, — „bomo videli“, sem rekel, vložil pritožbo na poštno ravnateljstvo v Gradec, naj ono zapove sinče-vaškemu poštnemu uradu, da naroči dvojezične tiskovine. In izdalo je. Dobil sem od poštnega ravnateljstva v Gradcu odlok z dné 20. sept., št. 56.417. Tam se glasi, da mora c. kr. poštni in telegra-fični urad v Sinčivasi takoj naročiti dvojezične poštne tiskovine vsake vrste, jih po potrebi rabiti in če jih zmanjka, jih mora naročiti na novo. In morajo imeti povsodi po slovenskih krajih dvojezične poštne tiskovine, ker to zahteva pravica. Ce imamo Slovenci kot davkoplačevalci svoje dolžnosti do c. kr. državne pošte, potem imamo tudi svoje pravice! Zato pa zahtevajte vsi zavedni Slovenci, pri sinčevaški in drugih poštah zmiraj dvojezične tiskovine; imeti jih morajo. Ce hočejo ljudje, ki med nami živijo in delujejo, jesti kruh slovenskega kmeta, potem naj spoštujejo tudi njegov jezik in mir bode. Še nekaj ne smem pozabiti. Svetoval bi vodstvu sinčevaške pošte, da bolj prijazno in uljudno občuje z ljudmi, ki imajo kaj s pošto opraviti. To bodi povedano na korist dobri stvari, drugače ...	_	—a—
Podjunska dolina. (Štajerc11 in drugo.) Kaj ne, res čudno je, da ljudje, ki so navdušeni sicer za nemščino, naenkrat začnejo delati za slovenske časopise in jim pridobivati naročnikov. Tako n. pr. se šentvidski gospod nadučitelj prav pridno peha za „Štajerca“ in navdušuje ljudi za njega, naj si ga naročijo. On že vé zakaj, mi pa tudi vemo, in zapomnili si bodemo! — Letina je hvala Bogu v podjunski dolini letos dobra, ajda je posebno lepa. Zadovoljen bi bil lahko naš priden kmetič, če bi ga davki tako ne težili, in če bi nesrečni „fort-šrit“ nam ne kradel vere iz naših src, in ne podiral miru in blagoslova, ki je doslej vladal pri pošteni slovenski družini.
Libuče. (Nezaslišano.) Dné 10. t. m. je bil tukaj pogreb nekega otroka. Ob določenem času, t. j. ob 8. uri zjutraj, so prinesli otroka, in tudi duhovnik je bil pripravljen. Toda manjkalo je otroku še mrliškega ogledovanja. Duhovnik ni mo£pl čakati in je izvršil nad mrličem cerkveno opravilo,’ potem pa se je položilo truplo v jamo, katero pa mC° zagrebli, misleč, da bo g. zdravnl!: iz Pliberka, ali VsJj njegov namestnik, prišel prej

„Lučfl luči dajte!" zakrivi- „Oče, luči!
Stari n kreše ogenj. „Kaj ge je io ž njo dogodilo?11 misli. Ali’ ko je posvetil in pogledal, oka-menel je na svojem mestu. Sred sobe stoji Horpina, vsa rudeča, in gleda1 strašno, a fla rokah ima mrtvo dete.
„Hčerka“, spregovori stareč, hčerka!11
«Tukaj", odgovori, „glej, kako je pomoglo! Umirilo se je moje dete, ne vpije !“
A zatem zajoka in zakriči ... Kje so se tudi našle te solze? Tako so curkoma tekle čez njeno lice.
Začuli so ljudi; prihiteli prigovarjajo jej, hočejo utešiti jo. Ona pa, kot da ni niti slišala, in ne morejo je odpeljati od otroka. Mož hodi po sobi kot da ni pri sebi, a stari tast je zbolel.
Začeli so pripravljati pogreb. Že so prinesli tudi novo leseno rakev in jo napolnili z duhtečim cvetjem in s travo. »Horpina", rečejo, „daj otroka."
Pa ga ni dala. Sama ga je umila in položila v rakev. Že je čas, da se ponese, a ona stoji in gleda. Bjudje jej prigovarjajo, — ne čuje, ne sluša.
Odpeljali so jo nekako, vzeli in ponesli. Ona je pogledala na prve vrste, prekrižala se in šla ž njimi. Kamor gredó ljudje, tja sledi ona za njimi, za to rakvijo ; gre, besedice ne izpregovori. Tudi v cerkvi stala je povse mirna, ali ko so začeli pokopavati, vrgla se je za detetom v jamo. Komaj so jo spravili ven in ponesli domov, kakor mrtvo.
Zbolela je težko — — cele tri tedne je ležala. Naposled se je je Gospod usmilil in jej povrnil zdravje, ali razum se ni povrnil! Tako je tudi ostala — brez pameti. Celi dan hodi nemo in zbira po vrtu mak; a kedar jo kdo vpraša: za koga?
„To je," reče, „za moje dete."
ali slej, saj se mu je to že dan poprej naznanilo. Takoj po pogrebu se je to še enkrat sporočilo zdravniku, da mrlič čaka v odprti jami na ogledovanje. Toda namesto da bi bil šel namestnik g. zdravnika (ta je bil namreč od doma) takoj v pol ure oddaljene Libuče in opravil svoj posel, peljal se je tja še le zvečer o mraku. Torej od osme ure zjutraj pa do večera je moralo mrtvo truplo čakati na milost mrliškega ogleda, čeravno je bil zjutraj, ko se mu je naznanilo, doma. Ali se godi kaj takšnega še drugodi? Ce je g. zdravnik odsoten, zakaj si ne preskrbi urnejšega namestnika, ali pooblasti za take slučaje pliberškega g. mežnarja, ki je tudi sposoben za ta posel? Sploh pa menda zaradi mrliškega ogledovanja ni nikjer večjega nereda kakor v pliberški okolici sploh. Mrlič se vendar mora ogledati že na domu, a ne, kakor se pri nas večjidel godi, še le na pokopališču, kjer pa se mora pogostokrat še čakati na ogledovanje. Živo nam je še v spominu, kako so morali zadnje poletje ob neki priliki v Libučah čakati na našega g. zdravnika duhovnik in cela komisija celi dve uri. Ne rečemo, da je tu in tam človek, zlasti še zdravnik, nepričakovano zadržan, ali to je le včasih ; pri nas pa je ta nered skoraj že na dnevnem redu. tako da se ljudje sploh že nevoljni pritožujejo. Tudi radi pripoznamo, da ima naš g. zdravnik mnogo posla, toda potem pa naj prepusti mrliško ogledovanje komu drugemu.
Vogrče. (Prem o vanj e.) Dné 8. t. m. še je vršilo v Pliberku premovanje živine. Toda glejte čudo, cela blaška občina ni vedela za to raz-ven jednega, ki je to slučajno prejšnji dan zvedel v Pliberku. Ko so nekateri radi tega karali našega tajuika, jim je ta odgovarjal, da še sam ni vedel tega in da ni nič prišlo na občino o tem. Slišali pa smo, da so Libučani vedeli za to in prignali svojo živino, saj je neki libuški liberalec dobil prvo darilo pri — bikih. Toda morebiti se je libuški občini to naznanilo, ker je bolj liberalna? Kdo je tega kriv? ali poklicana oblast, oziroma c. kr. kmetijska družba, ki ni tega naznanila občini, ali so se morebiti Pliberčani sedaj hoteli zma-ščevati nad nami zavolj lova? Ce je zadnje, potem vam kličemo: Le tako naprej; zamerili ste se nam že zadosti zaradi svojega krivičnega postopanja pri lovu, po takem postopanju pa vas moramo še bolj spoznati !	Več Vogrčanov.
Kazaze. (Sv. misijon.) Od dné 6. do 3. vinotoka smò imeli v fikši farni cerkvi misijon, katerega je vodil o. Jakob Verhovc iz družbe Jezusove. Kaj takega Kazažani še niso doživeli, zato je bilo tudi razdvojeno njih mnenje o misijonu. Vspeh je pokazal, da je sv. misijon res božja milost za vse, ki so dobre volje. Vsakdan ste bile dve pridigi, ob nedeljah tri. Ljudje so prihajali kljub nujnemu delu prav pridno, saj so bili tudi nauki gospoda misijonarja rS3 zlati in vsem razumljivi, H konečni slovesnosti je prišel tudi č. g. dekan Simon Bauer. Sv. obhajil je bilo skupaj 531. Vsem tujcem je jako dopadla naša novo popravljena cerketf. O tem pa drug'okrat, ko bo vse končano.
Železna Kapla. (Delav ci .Pri novi železnici.) Kakor v Rožni dolini, imenujejo tudi pri nas delavce pri železnici „barab^'rjeU<- Gotovo je med njimi mnogo poštenjakov, ki si s trc|™ j pridno Služijo svoj kruh, a splošno je ^odba^nijih ———atu—
Po zimi samo joka: „Nimam maka, ^ P°" I morem svojej hčerki!"
I	Ko začne prvi mak rasti, hitro ga ugleda in
I	1'ubija, ne more se utešiti. Tedaj še dela in se
Ì	a kedar zacvete mak po vrtovih, hitro za-
h ''o in ne gre proč od tega maka. Kedar
Jrreš mimo "rta’ teda' J° tudi vidiš: sedi med Po1' nim makom v , hel?i obleki’ oki:aše“a in še tate
mlada, kakorWa rosa’ sed! ^ obs'P1Je VJ™1' kovim cvetjem k ^ smeje kakor otrok. Mak pa
cvete z belim, sivim rd^m C7etJem'
Razu "osti*
Zadnje besede. Ni še d’filW, J"ar Je obiskal znani pridigar o. Abel nekega zdr&Vpifel,. profesorja na bolnišnici v Bonu. G. profesor je c(l ravno ,w °PeT racijski dvorani, kjer je imel operirati bolnika, je/imel raka na jeziku. Profesor je vprašal bolnika, ali ima še kakšno željo, da naj jo izgovori, ker to bodo njegove zadnje besede; po operaciji bo nam-’ reč' za vselej ostal mutast. Na to se je bolnik zravnal in glasno zaklical: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Vsi navzoči in tudi osiveli profesorji zdravništva niso pri tem mogli zabraniti solzam v očeh.
Dolga starost. V Zedinjenih ameriških državah, kakor poroča »Journ. de Med.", se je pred nedavnim naštelo 2583 stoletnih ženskih in samo 1398 stoletnih moških. Na Francoskem je izmed 10 stoletnih oseb 7 ženskih. Iz tega sledi, da ženske delj živijo nego moški.
jako slaba. Ljudje se jih nekako boje, menda je bilo tudi že dvakrat vlomljeno nekje pri Žitarivesi. Dobro bode, če so ljudje previdni ter se tako obvarujejo škode. Delavci so od vseh vetrov in nekateri res prave „barabe“. In da so nekateri taki, temu je gotovo med drugim uzrok tudi peklenski — šnops. Zjutraj že sem videl nekatere pijane. Delajo toliko, da imajo nekaj piti, potem pa pijejo, podjetnik jih odpusti in tako romajo od enega podjetnika do drugega. Kako težko je delo teh ljudij in kako bi potrebovali redilne, krepke hrane! Šnops jim pa vzame vse moči in tudi veselje do dela. Živijo le od danes na jutre, iz roke v usta. To je grozna nespamet, zoper katero bo težko najti zdravila. Podivjanost nekaterih je vsled vedne pijače res živalska. Šel sem po cesti, ob kateri so ležali trije teh barab; krožila je od enega do drugega neizogibna flaša — a govorjenje je bilo tako, ka-koršno bi se še za hlev in njegove prebivalce ne spodobilo.
Št. Štefan pri Trušnjah. (O d h o d. — Letin a.) Velika žalost nas je obdala, ko smo izvedeli, da bode nas zapustil naš priljubljeni dušni pastir č. g. Vaclav Ceh in se preselil na Radiše. Hudo nam je bilo, da je tako nanagloma in menda z veseljem odšel, da se niti posloviti nismo mogli. Radičane zavidamo, da so dobili tako skrbnega dušnega pastirja, od 6. g. župnika pa se poslavljamo tem potom, ker se drugače nismo mogli. — Z letino smo pri nas še precej zadovoljni; posebno izvrstno se je obnesla rž in ječmen. Oves je bolj srednji, pšenica je v nekaterih krajih preveč zrastla, tako da je prezgodaj polegla. Ajda bo vkljub dolgemu deževanju dala še staro. Toče letos, hvala Bogu, nismo imeli.	—&•
Grebinj. (Naše šole in naši pevci.) Po naključju dobim spričevalo neke šolarice v roke. Recimo, da se piše „Gross = GroB“ tedaj s črko „Se“, kakor Nemci to črko imenujejo. Po starem so ji rekali „das scharfe S“ (oster s); in z latinskimi črkami se je pisala „fs“, sedaj pa pravilno „B;‘ ali pa „ss“. Nadepolni in učeni g. „profesor“ grebinjske „visoke šole“ pa piše „Grohs“, torej misli, B je hs ! S tem je očividno pokazal, da ne ume nemške pisave, pa je pri nas le — nemška šola, dasi se tu v okolici le slovensko govori. Nemški učitelj na nemški šoli pa ne umé nemške pisave! Pač žalostno spričevalo za nemške šole! — Imeli smo, kakor sem že poročal, gasilno društvo, pa smo imeli tudi pevsko društvo, seveda — nemško ; sedaj pa nimamo ne enega ne drugega. Imeli smo pevce, ki so pod vodstvom tukajšnjega spretnega g. organista prav lepo peli. Grebinjčanje so se tega prav radovali. Pa neki zagrizeni Nemčur je zvohal, da je pevovodja „bindišar“ ; in bilo je zadosti, da so o njem slabo govorili. Ko je pevovodja to poizvedel, je takoj odstopil. Prav je storil!
Guštanj. (Sejem.) Na dan sv. Lukeža, dné 18. okt. smo imeli običajni sejem. Imeli smo ga letos tretjikrat. Obiskan je bil zelo dobro. Zlasti so popraševali po težkih volih ter jih plačevali po 52 do 60 K za met. cent žive vage. Nakupili so jih tuji kupci 89 repov in jih odpravili na prevaljski kolodvor. Denarcev se je za to naštelo 3(500 kron. To je pač lep denar za naš mali okraj. Kmetje so s tem sejmom zelo zadovoljni, ker po končanem delu na polju lahko oddajo svoje vole, 4a jih ni treba črez zimo rediti. Tudi krav m juuit/ se je ta dan prav mnogo prodalo.
fcNjak. (Mohorjeva družba. Srednje Aolel	teden smo dobili letošnje izvanredno
lepe kniiVe n "užl:)e sv- Mohorja; prav smo jih veseli Toda nekm ^ m0T kmečki slovenski pameti
no^ hiH	i nšnjo zimo imeli smo ljudsko
noče biti jasno: lew ^ trudili s0 se ua Vso moč,
štetie. Občinski komisa., ^kemu mestu Koroške
da bi našten v najbolj nem. ■ ge „a ven(jar njso
samo Nemce; ali vsi Slovenci .^g tako ^ s0
dali prekrstiti kar čez noč za Nem ravno to-našteli v Beljaku 94 Slovencev, nekam nov liko, kolikor je bilo lansko leto Mohoija^ ^ pa letos pogledamo v novi koledar, pa viibv r_ veliko začudenje, da je v Beljaku več MohV ja no v kakor Slovencev, vsaj po štetju občinskih komisarjev! Prva misel, ki mi je šinila v mojo kmečko glavo, bila je ta, da se je zapisalo 7 Nemcev v našo slovensko družbo; kajti vseh Mo-horianov skupaj je 101, Slovencev po ljudskem štetju pa samo 94. Mogoče je sicer tudi, da so nas Slovencev v Beljaku premalo našteli, ali skoraj Si rajši verjel, da so se Nemci upisali v družbo -ali kaj! Naj bo že temu, kakor hoče, veseli nas pa vsekako, da smo beljaški Mohorjani napredovali ! — Beljaška gimnazija je letos primeroma k lan-jv. mu letu nazadovala; šteje samo 245 dijakov.
Ati ,£'Q' bolj P& je, žalibog, nazadovalo število Slo-veneev; yseb Tkup v osmih razredih jih je komaj 17.
Brnca. (Opekel s e j e!) Beljaški protestantski apostol, iz „rajha“ privandrani vikar Heinzel-man, do zadnjega ni dal pokoja zavoljo znanega pogreba protestantske žene na našem katoliškem pokopališču. Ni hotel verjeti, da je prostor, od-m e njen za drugoverce, popolnoma dostojen, in da
je ravnal naš č. g. župnik V. Kraut pravilno, ko je odkazal za nekatoličanko poseben prostor. Zdaj ga je o tem poučilo okrajno glavarstvo beljaško, deželna vlada koroška in nazadnje še ministerstvo na Dunaju. Zdaj bo imel menda dosti! Ta slučaj pa kaže, kaj vse si dovoljujejo prusovski apostoli za „Proč od Rima“ sredi malo ne povsem katoliškega prebivalstva!
No viéar.
Na Koroškem.
Nova maša našega rojaka v Rimu. Gosp. Janko Ar ne j c biva sedaj že šesto leto v slovečem zavodu „Collegium Germanicum“ v Rimu. Dné 28. okt. bode tam posvečen v duhovnika, in na vseh svetih dan daruje svojo prvo sveto mašo. G. Arnejc je sin g. Arnejca, posestnika p. d. Hanželjna v Ledenicah, fara Pečnice. G. novomašniku k njegovemu častnemu dnevu iskreno čestitamo, želeč, da se po dovršenih naukih zdrav in krepak povrne v svojo domovino!
Na celovški gimnaziji je letos 482 dijakov, med njimi 88 Slovencev, in sicer v L razredu 21, v II. 9, v III. 8, v IV. 13, v V. 9, v VI. 9, v VIL 12, v VIII. 7. — Prvi štiri razredi imajo vsporedne oddelke.
Duliovske zadeve. Preč. g. stolni korar J. Vidovič je imenovan za kn. šk. konzistorijalnega svetovalca in kanclerja. — Razpisano je do koncem novembra mesto veroučitelja na celovški meščanski šoli. Prestavljeni so čč. gg. : provizor Jos. Zeichen iz Djekš v Črneče; provizor Al. Mlinar iz Šmarjete ob Velikovcu na Djekše; provizor Fr. Maž ir iz Kampa v Šmarjeto; provizor J. Fu gg er iz Gorenč na Kamp; provizor Pr. Matevžič iz Št. Jurija na Vinogradih v Gorenče; kaplan Jern. Pšeničnik iz Beljaka za provizorja v Št. Jurij na Vinogradih; kaplan R. Auernig iz Berga v Beljak.
Osebne novice. Prestavljena sta gg. nad-inženerja Jan. Ehrlich iz Šmohora v Špital in L. Kaukal iz Špitala v Šmohor. — G. nadkomisar dr. V. Klebel, ki je bil do sedaj voditelj komisije za agrarne operacije v Celovcu, je zopet prideljen okr. glavarstvu v Beljaku.
Drobiž. Nagla smrt je zadela dné 11. t. m. popoludne 80letno Magd. Holzer v Hovji vasi, obč. Žrelec. Na polju je pomagala spravljati ajdo na voz. Nakrat se zgrudi z voza in obleži mrtva. Zadela jo je bila srčna kap. — Pobegnila sta od pešpolka št. 17. v Celovcu minuli teden dva vojaška novinca. Enega so zasačili v Krivi Vrbi. Imenuje se Bebar. Pripeljali so ga v Celovec nazaj, a dasi so pazili nanj, je v drugič pobegnil. Uzrok je bilo domotožje. — Slovesna prisega tukajšnjih vojaških novincev bode na vseh svetih dan na dvorišču kosarne pod Križno goro. — Utonil je pri Mlinarah v žili 47letni delavec J. Nesman. Je-li sam šel v vodo, ali se mu je pri-godila nesreča, se ne vé. — Dne 19. t. m. je ušel iz tukajšnje norišnice nek norec, ko so delali v vrtu. Dan pozneje so našli njegovo truplo v Glini.
Po slovenskih deželah.
Vinska letina in naknp vina. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda s sedežem vGorici, nam naznanja, da se je trgatev letos pričela 1. t. m. ob najugodnejšem vremenu. „Rebula“ je letos posebno dobro vspela in se zato kupovalci vina opozarjajo na to. Odjemalce opozarjamo, naj so pri nakupu vina oprezni. V Gorici se nahajajo namreč veliki trgovci z vinom, ki nakupujejo drugod, zlasti po Furlaniji, po ceni vina, mu dodajo nekaj briškega sladkega pridelka, a potem vse to prodajajo kot „briško vino". Zato se opozarja vse kupovalce na gori imenovano društvo, ki ima v svoji zalogi raznovrstno briško vino. — Iz Istre se nam piše: Letos je sploh obilna vinska letina, ter je bogato rodila po vseh naših krajih. Radi jesenskega dežja pa grozdje ni moglo | p0 čolnoma dozoreti in bode letošnje vino nekaj ki- ! Sb''asto .’a mauj .mo®no ne&° lansko; vendar se mora 1 iptina	dobra. Gotovo je, da bodo znane
tvrdke (/rSé) , .^ritom cukrom in laškimi vini poplavljale svoja vin,.. ato naj bodo trgovci in odjemalci previdni pri kupo "aniu m. naj 1se„,ne ^ai° premamili od kogarkoli, ampak
X 111 IX XX XXV	— * — — —X/ IX XX	•
„Svoji k svojim !“ V nakup istrskega vina ™oramo kar najtopleje priporočati „Istarsko vinai^ao za’ drugo" v Pulju.
Jakob Alešovec f. V Ljubljani je umrl v 58. letu svoje dobe bivši urednik „Brencelja“, slovenski pisatelj Jakob Alešovec. Njegove zasluge za probujo slovenske zavesti so velike. Spisal je tudi več povestij, katere je ljudstvo rado prebiralo, in več iger, kojihseje mnogo predstavljalo po naših odrih. Radi odločno nàrodnega delovanja je imel dosti sitnostij s sodnijami in precej let je bival po ječah. N. p. v m. !
Drobne novice. Podružnico „Sudmarke“ so ustanovili v Št. Lovrencu nad Mariborom. Žalostno ! — Obsojen na en mesec ostrega zapora s postom vsak teden in na sodne stroške je bil dné 10. t. m. pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju Pavel Spanžel, kmet v Podgorju, ker ni hotel nikake časti skazati duhovniku, nesečemu dné 15. junija t. 1. sv. popotnico bolniku. — Y Gorici je neka mati pustila svoje tri otroke same doma; petletna deklica je med tem dobila užigalic in si užgala obleko. Na kričanje so prihiteli ljudje in jo našli vso v plamenu. Odtrgali so ji obleko z života, a bila je strašno opečena, ter je kmalu na to umrla. Tudi lasje so jej popolnoma zgoreli.
Križem sveta.
Zaroka v cesarski hiši. Hčerka rajnega cesarjeviča Rudolfa in cesaričine Štefanije, sedaj grofice Lonyay, nad vojvodinja Elizabeta, se je zaročila s princem Otonom Windischgraetzom. Poroka bo v začetku prihodnjega leta. Nadvojvo-dinja Elizabeta bo po poroki smela nositi naslov: Njena cesarska in kraljevska visokost princezinja Elizabeta Windischgraetz. Nadvojvodinja Elizabeta je stara sedaj osemnajst let, je visoke in vitke postave ter prikupljive zunanjosti. Princ Oton Windischgraetz je star 28 let ter je letos kot nadporočnik dovršil višjo vojno šolo. Princ je visoke rasti, lepega, nežnopoltnega obraza, plavih las, in je v občevanju skromen ter zelo ljubezniv. Njegov oče, knez Ernest Windischgraetz, ima posestvo na Bledu in je bil že slovenski državni poslanec. Lani se je udeležil slovenskega katoliškega shoda.
Stoletnica rojstva bana Jelačiča. Dné 16. t. m. je minulo sto let, odkar je bil porojen veliki ban Hrvatske, grof Jelačič. Ime tega bana je nerazdružno spojeno s preporodom hrvatskega nàroda, saj je bil on najnavdušeuejši prvoboritelj za svobodo in zopetno ujedinjenje hrvatske domovine. Zato je po pravici nàrod uvrstil bana Jelačiča med svoje nesmrtne, ki ne umro nikdar, ker živč v svojih zgodovinskih delih ! Slava njegovemu spominu !
Ogerske volitve ne smejo se vršiti, ne da bi tekla kri. To se je zopet pokazalo v Debre-czinu. Proti večeru 17. t. m. je pri državnozborskih volitvah naznanil predsednik volilne komisije, da je izvoljen poslancem liberalni kandidat A. Do-beczky. Pristaši Košuta so začeli na to kamenjati navzoče in redarje. Trije častniki in nekateri vojaki so ranjeni nevarno. Med demonstranti je ranjenih težko kakih 60 do 80 oseb. Zaprli so kakih 100 oseb. Demonstrantje so pobili okna na občinski hiši ter na drugih poslopjih. Nemirov pa s tem še ni bilo konca!
Deželnozborske volitve na Češkem so končane. Razmerje, oziroma izgube in pridobitve strank, kažejo sledeče številke. Poslancev imajo: Mladočehi 68 (manj 23), nemški-liberalci 28 (manj 19), Vseuemci 24 (več 15), češki agrarci (kmetska stranka) 21 (več 17), nemški nacijonalci 12 (več 1), Staročehi 6 (več 1), nemški agrarci 3, Češki radikalci 3 (več 1), Krščanski socijalisti 1 (manj 1), Konservativni (češki) veleposestniki 49 (manj 21), liberalni (nemški) veleposestniki 26, viriini glasi 6. Največ so torej izgubili Mladočehi proti agrarcem, ter nemški liberalci proti Vsenemcem. Razmerje med veleposestniki se je določilo potom kompromisa.
Avstrijski vojaki snažili Prusakom čevlje. „Budapešti Hirlap“ poroča: Ko seje nedavno pruska vojaška godba pripeljala na Dunaj, zapazilo se je, da se ji je takoj pri izstopu iz železniških vozov približal oddelek avstrijskih vojakov. Vsak avstrijski ! vojak je imel v rokah krtačo za snaženje čevljev, i Naši vojaki so se vrgli pred Prusaki v prah na J kolena in so gg. Prusakom snažili čevlje. Občinstvo I je ob tem prizoru glasno mrmralo.
! Angležem v južni Afriki prede vedno hujša. Angleški poveljnik lord Kitchenef js prevzel nalogo navadnega rablja ter dà usmrtiti vse nasprotnike, ki mu pridejo v roke. Vkljubu temu nastopajo Buri še odločneje in upor se razširja vedno bolj tudi po Kaplandu, da se je moralo tudi tam proglasiti obsedno stanje. Gotovo bodo Buri, ki so doslej ujetim Angležem še vedno prizanašali, po-vračevali enako z enakim. — Vsled drage vojske hira na Angleškem blagostanje. Zadnje leto je morala Anglija napraviti 1600 milijonov kron novih državnih dolgov. Od teh se je za vojsko v južni Afriki porabilo 1416 mil. kron. Državni dohodki pà šo vedno manjši.
To in ono. GorenjeaVstrijski deželni zbor jé vpeljati za deželni zbor direktne vo-1N76- — ^ga v Neapolju je ponehala. — Na Portugalski«1 se pripravljajo upori med vojaštvom. Nedavno so moràl’ odvzeti celemu 6. inf. regim. patrone, ker mu niso zaupali. Vlada ima zdaj°velike sitnosti in skrbi. Dokler je šlo le proti cerkvi in proti veri, je vlada bila zadovoljna in sama tudi pomagala, zdaj se ji plačuje. — Na Francoskem so kakor znano v imenu „svobode“ prepovedali katoliške redove. Večina redovnikov je že zapustila
sklenil, ’ ' ve.
svojo domovino. Da bi vlada imela urediti mnogo nujnejših stvarij, o tem priča proračun za 1. 1902., ki kaže 91 milijonov primanjkljeja.
Gospodarske stvari.
Sadni kis (jesih). Sadni kis je cenejši od tovarniškega kisa, ki se navadno prodaja, je tudi brez primere okusnejši in zdravejši. To nam je j dovolj povoda, da ga priporočamo sleherni kmečki hiši.
Napravite si za celo leto sadnega kisa! Tembolj, ker je za to dobro najslabše sadje, ki se ne da za nič druzega porabiti. Kako se iz sladkorja in al-koholastih sokov tvori kis, to bo pač večini cenjenih bralcev znano; ta postop je podoben onemu, pri katerem se sadni sokovi spreminjajo v vino. Pretvorba sladkorja se izvrši pod vplivom majhnih kipelnih glivic. Ako pri napravi vina ne pazimo, tedaj se naredi mesto vina proti naši volji kis, na primer tedaj, ako stoji mošt v odprti posodi in na toplem kraji, ali pa, ako je bil sod, v kojem imamo mošt, vže okužen od kisovih glivic. Tedaj pravimo: Vino „cika“. — Iz tega pa je vže tudi razvidno , na kaj je posebno paziti, ako hočemo napraviti kis. Sod mora stati odprt na gorkem; najboljši je tak sod, v katerem je bil že kis ali smo ga vsaj nekoliko s kisom od znotraj poškropili, najbolje pa je, ako soku prilijemo nekoliko hudega jesiha. Najvažnejši sadovi za napi avo kisa so grozdje, jabolka in hruške.
Iz ribezlja in bodečega grojzdjiča semtertje tudi delajo kis, pa le redko. Sladkorezke in soč-nate hruške in sladkokisla jabolka dajo najboljši kis. — Za kis se lahko porabi nagnjito iu popolnoma gnjilo sadje in mnogi, ki nimajo stiskalnice in sadnega mlina, pustijo, da preje sadje seguije in tako dobijo kis na najbolj priprost način.
Za napravo kisa priporočamo rabiti samo-odpadlo sadje ali pobiravce. To se očisti, ako je prsteno, slaba, črviva mesta se odstranijo in potem se sadje stolče ali zmelje. Stolčena masa se nabaše v kako kad, najbolje s kropom zalije, postavi na gorko mesto in večkrat premeša; čez kakih štirinajst dnij se iztisne in sok napolni v kak za-kisan sod. Dokler je zdrobljeno sadje v odprti posodi, je dobro kad pokriti s kakim pregrinjalom, da ne pride nesnaga noter. — Da se kis preje naredi, denemo na vsakih 10 litrov tekočine približno 1 liter ali kaj kupljenega jesiha. — Kis postane dober za porabo čez kake 4 tedne, ko smo ga nalili v sod in je čim starejši tem boljši. Paziti moramo, da ne pride s sadnim vinom v nobeno dotiko. Sadovi za sadno vino in sadne stiskalnice se ne smejo rabiti za napravo jesiha, sicer smo v nevarnosti, da se nam vino spremeni v kis. — Dober kis se lažje napravi nego dobro vino. Torej napravljajte si ga sami! „Ndr. Gosp.11
Tržne cene.
V Celovcu, dné 17. oktobra 1901.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	X	v	X	V
pšenica .	.	10	80	13	50
rž ...	.	9	51	11	89
ječmen.	.	.	—	—	—	—
oves .	.	.	5	4	6	30
turšica.	.	.	8	—	10	—
pšeno .	.	.	14	—	17	50
proso .	. .	—	—	—	—
fižol, rudeč .	9	40	11	75
krompir . .	1	80	2	98
ajda . . .	6	85	8	56
Prignalo se je
—	konj
—	pitani vol 5 vprežnih volov 2 junca
39 krav
—	telica
—	pitanih svinj
—	prascev
Pitani voli so po K do — K, vprežni voli po 280 K ào — K, krave po 147 K do 260 K.
Sladko seno je meterski cent po % K — r do 6 Jč 70 v, kislo seno po 4 .ST 20 r do 6 hT — slama po 4 K — r do 5 ST — v.
Promet je bil slab.
Velikovec, dné 16. oktobra. Prignali so: 82 volov, 65 krav, 6 telic, 3 teleta. Cena za pitano živino 60 do 64 kron, za vprežno živino 54 do 58 kron za meterski cent žive vage. 42 ovac, 2 kozi. Promet je bil srednje dober.
Dražbe.
(Kratice: vi. Št. = vložna številka; d. ob. = davčna občina.)
Celovc. Dné 30. okt. ob 10. uri, izba št. 85., p. d. Ogrisovo posestvo v Vinčah, vi. št. 22., d. ob. Vetrinj. Cena 1639 kron, najnižja ponudba 1092 kron.
Dobrlavas. Dné 31. okt. ob 9. uri, Peterjeva bajta v Mohličah, vi. št. 18., d. ob. Mohliče. Cena 1604 krone, najnižja ponudba 1181 kron.
lioterljske številke od 18. oktobra 1901. Line 1	10	83	66	55
Trst	63	60	15	85	81
Lepe slovenske razglednice
prodaja
A. Raunecker, knjigotržec v Celovcu
(na novem trgu).
Slovenci! Poslužujte se le slovenskih razglednici
_ __ Slovenskim rodoljubom iz dežele in sosednih slovenskih pokrajin, ki dohajajo po opravkih v Celovec, naznanjamo, da se celovški Slovenci shajajo vsako sredo ob Va S- uri zvečer v gostilnici hotela „pri Sandwirt-u((, kjer imajo odmenjeno svojo „kluhovo sobo44, tretja vrata (t. j. druga soba) pri vhodu na desno. — Slovenski gosti so nam vsikdar dobro došli!
Slovenci, spominjajte se YelMke šoie!
Ul NAZNANILA.
iBšif
>CA3fc3fc3fc3fc^:3fc3fc®3fcifc3fc^3fc3fe3fcj^
V zalogi tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar izšla v drugem popravljenem in pomnoženem natisu:
Cecilija.
Cerkvena pesmarica.
I. del.
Uredil Anton Foerster.
Velja; za ude broširan iztis 1 krono, v prt vezan 1 krono 80 vin. ; za neude in po knjigarnah broširan iztis 1 krono 40 vin., v prt vezan 2 kroni 20 vin. Poštnine je plačati za posamezne iztise 30 vinarjev. Denar naj se blagovoljno pošlje po poštni nakaznici takoj z naročilom vred.
Na Najvišje povelje Nj. c. kr. apost. Veličanstva.
XXXIV. c. kr. državna loterija
za zasebne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Le-ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dovoljena — ima 16.404 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 442.900 kron.
Glavni dobitek je:
300.000 kron.
Za izplačanje dobitkov jamčijo c. kr. loterijski dohodki,
Žrebanje je nepreklicno dne 12. decembra 1901.1. Ena srečka stane 4 krone.
Andrej Grohar,
črevljarski mojster,
Celovec, Frohlihove ulice štev. 10.
priporoča se častitemu p. n. U občinstvu za napravo obu- __ iiriniru ="i vala za gospode in gospe, o	^
Najboljša postrežba.
Učenec se takoj sprejme.
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju JIL, Vordere Zollamtsgasse 7, v loterijskih nabiralnicah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti za žrebanje za kupovalce srečk zastonj.
Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. ravnateljstvo za loterijske dohodke.
Oddelek za državne loterije.
Prosim, pozor!
Za drganje je fiančevo žganje (Franzbrantvvein) najboljši domači pripomoček, s katerim se telo dobro namaže in tako okrepča. Itriizay-evo frančevo žganje očiščuje kožo na glavi in lasišče lusk in tako zabranjuje izpadanje las. Za utrjevanje mišic se rabi Brazay-evo frančevo žganje z najboljšim uspehom. Če se po utrudljivem delu od glave do pete odrgneš z frančevim žganjem izgine takoj tudi največja utrujenost.
Vi steklenica 1 krono 80 vin., V, steklenice 1 krono.
Se dobiva v vseh večjih prodajalnicah Avstrije, zlasti v Celovcu v trgovinah: A. Prosen, K. Zier, A. Kober.
Naslov za razprodajalce iz Avstrije, Slavonije in Hrvat-skega: IGN. LANDAUER in SINOVI, Budapest.

V najem se dà ali proda
lepo posestvo v Št. Danijelu nad Pliberkom, 10 minut od cerkve. Več pové gosp. S tossi e e v Št. Danijelu, poS'a Prevalje na Koroškem.
Za naročevanje cerkvenih čipk pripoznana je najboljša tvrdka Teodor Oiiuther v Boh-dalu (Gottesgab) na Češkem.

Istrska vinarska zadruga
Pulj (Pola) Istra,
priporoča svojo veliko in bogato zalogo
istrskih in dalmatinskih vin
ter pristni tropinovec.
Cene
poleg količine in vrste naročenega vina
od 10 do 15 gld. ^P!
100 litrov postavno na kolodvor v Pulji.
Na zahtevanje pošiljajo se vzorci brezplačno.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.