eri$ka Domovina


AHCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY .
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 74
CLEVELAND 3, O-, WEDNESDAY MORNING, APRIL 15, 1953
LETO LHI — VOL. LIH
Titov režim bo baje dovolil izseljevanje rodbinskim članom beguncev v inozemstvu
Prav tako bo baje režim dovolil ekskurzije in izlete posameznikom in skupinam v Italijo, Belgijo, Francijo in Avstrijo. — Pri teh odlokih so vodili režim “humanitarni” razlogi, je izjavil ameriškemu časnikarju Ran-kovič, največji krvolok režima.
BEOGRAD. — Jugoslovanska danjih vlada se pripravlja, da bo primeroma znatno razširila emigraci-3o ali izseljevanje, kar bo zdaj Prvič po drugi svetovni vojni.
To ho tudi prvič, da bo kak komunistični režim dovolil povprečnim državljanom odhod iz dežele.
Aleksander Rankovič, bivši ^otranji minister, j,a izjavil poročevalcu lista New York Times, se bodo te izseljeniške regu-^acije tikale posebno rodbin poetičnih beguncev, in to celo onih, ki so v dejanski opoziciji proti sedanjemu režimu. Dalje se bo Vdajalo dovoljenja za izselitev v inozemstvo rodbinskim članom °nih opeb, ki so se izselile iz Jugoslavije že pred vojno.
Ran kavi č je rekel, de se zdaj deluje na podrobnostih teh do-°ck in da bo tam enkrat v poginu ta zadeva urejena. Določbe bedo postale nemudoma pravo-^ečne, ker ne bodo potrebovale odobritve od strani skupščine ali Parlamenta.
Kar se tiče turistov, je jugo-sl°v. turistična agencija “Put-že zasnovala program, na oigar podlagi bodo državljani ahbo dobili potne liste in kupili v°zne listke posamič ali v skupi-llak za izlete v inozemstvo, kot b' pr v Mi jan, Bruselj, Pariz in ba Dunaj. Za vse to je že dosti Prošenj, zlasti za potovanje na Unaj, ki je naj cenej še.
Rankovič, ki je imel kot notra-bji minister v svojem področju P°licijo in čigar naloga je bila; Zatreti vsak morebitni odpor Pr°ti novemu režimu, je bil sma-ran kot nedostopen. Toda gori men j,enemu poročevalcu je v eku 24 ur dovolil razgovor, v aterem je odkrito razpravljal h svoboščinah in v nji-
zvezi s pravico do emigra-
hovi bije.
^Bejal je, da je ta pravica ved-0 obstojala v povojni ustavi Jugoslavije, je pa odkrito priznal, 56 je v preteklosti ni zmerom vVbževalo (!), ker je obstojala ^ .a potreba vzdržanja in o-anitve komunistične revoluci-e’ Toda, je dodal Rankovič, že
.red letom dni j,e Jugoslavija J avrn.0
političnih sovražnikov režima. In zdaj je iz “humanitarnih” razlogov sklenila, da jim dovoli, da se združijo s svojci.
Isti nagib je napotil vlado do odločitve, da zrahlja restrikcije rodbinam starih izseljencev, ki so se že pred mnogimi leti izselili v svrho boljšega življenja, mnogi med njimi v Zdr. države.
Nato je Rankovič dejal, da ni mnogo Jugoslovanov,., ki bi se hoteli izseliti, od onih pa, ki so se izselili, se jih bo verjetno veliko število vrnilo(!?).
Vprašan, če se bo dalo dovoljenje za odhod v inozemstvo tudi političnim nasprotnikom, ki so še vedno v Jugoslaviji, se je tovariš Rankovič zasmejal in odgovoril: “ičlemu naj omogočimo nasprotnikom v inozemstvu, da bi se okrepili?”
------o------
Slovenska pisarna
6116 Glass A ve., Cleveland, O.
Telefonj EX 1-9717
ŠOLA (Slovenska sobotna). Zadnjo soboto je obiskal šolo Prevzvišeni v spremstvu Rev. J. Slapšaka. Navzočih je bilo 56 otrok, štiri skupine so tekmovale v branju in nekaj otrok je prebralo svoje domače naloge. Prevzvišeni se je gdč. učiteljici in otrokom zahvalil, da so mu tako lepo čestitali za njegovo sedemdesetletnico. Vse je obdaril s spominskimi podobicami in podelil otrokdm ter njihovim domačim blagoslov.
NALOGA (za šolo v soboto): Druga skupina zapiše nekaj (2-3) stavke o pomladi. Tretja, četrta in peta skupina napišejo spis “Pomlad je prišla.” Starši naj otrokom nekoliko pomorejo, vendar naj bo to samo pomoč otroški satn ode javnosti.
JAMNIK, povest pisatelja K. Mauser j a, se še dobi. Stane $1. Ne zamudite naročiti Mohorjeve knjige za leto 1954 ($2).
KONVOJ!
Z UJETNIK! SO NA POTU
Konvoji bodo pred vsakimi nimi napadi.
zaščiteni
morebit-
MUNSAN, Koreja. — Včeraj so jate letal Združenih narodov odletele naproti Komunističnim konvojem, ki peljejo zavezniške ranjene in bolne vojne ujetnike, da jih zavarujejo pred napadi letalcev, ki bi jih morda utegnili po pomoti bombardirati.
Smrtonosni zračni rušilci, ki so' 33 mesecev razšir j ali strah in grozo, kjer koli so se pojavili, izvajajo' zdaj novo poslanstvo: — kot angeli-varhi bodo letali nad konvoji, da jih obvarujejo na poti vsake nepredvidene nesreče.
Naloga teh letalcev je, poskrbeti — absolutno poskrbeti — da bi drugi zavezniški letalci, ki o-prezajo' za komunističnimi transporti vojnega blaga, po pomoti ne bombardirali konvojev z ranjenci in bolniki.
Komunisti so izjavili, da bosta danes odrinila iz goratih pokrajin Severne Koreje dva na-daljna konvoja. Vsega skupaj bodo komunisti poslali zaveznikom 120 Amerikancev .in 480 drugih ujetnikov, večinoma Juž-nokorejcev.
Če so komunistične napovedi resnične, je prvi konvoj z ujetniki odrinil iz taborišča v Chono, kateri kraj leži 14 milj od reke Jalu, v bližini Mandžurije, v po^ nedelj ek ob šestih zjutraj. Konvoju, ki je markiran z rdečimi zastavami, bo vzelo dva dni in pol do prihoda v Kaensong. De- |
Novi grobovi
Anthony Škrabec
V torek zjutraj j,e nenadoma umrl na svojem domu na 6325 Carl Ave. Anthony škrabec, star 66 let in doma iz Hrovače pri Ribnici, odkoder je prišel preč 40 leti. Zadnjih 33 let je dela pri W. S. Tyler Co. žena Mary mu je umrla avgusta 1949. Zapu šča hčere Mary Geosano, Anne Wiegand, Katherine in vnuke. V Virginia, Minn. živi sestra Rose Novak, v Jugoslaviji pa zapušča brata Jožeta in tri sestre: Ančko Rigler, Frančiško in Nežo. Bil je nečak dobro znanega frančiškana p. Stanka Škrab-ca,. Spadal je k društvu sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in od tam na pokopališče Calvary.
Pogreb Mary Lesiak
Pogreb umrle Mary Lesiak bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9 uri in od tam na Kalvarijo.
Odlikovanje poljskega letalca, ki je zletel na Zapad
Letalca, ki je priletel s sovjetskim jet-letalom na Baltik, je odlikoval gpn. Anders,
LONDON. — Gen. Vladislav Anders, načelnik poljske zamej-ne vlade, je odlikoval za izredno hrabrost poljskega letalca, ki je nedavno priletel s svojim, v Sovjeti ji zgrajenim MIG letalom, na Zapad.
Letalec Frančišek Jarewski, ki je star 21 let, je stal v pezo-
janska izmenjava se bo pričela,ru’ ^,c mu 3e general Anders pripel odlikovanje na prsi, rekoč:
“V to deželo ste prispeli s tve-munjomu so izjavili, da je prvi1 Sa^3em_ sv°j®.?a življenja, da se
Trije mladeniči ubifi na avtomobilski vožnji
BETHEL, O. — Trije mladi fatje, ki so se odpeljali z avtomobilom na vožnjo za kratek ljan ” P0;vabila vse svoje držav- ^aSj so na tej vožnji izgubili živ-16 v inozemstvu, vštevši na-v otnike novega režima, naj se ; ne3° domov. Vsem tem je za-kij^Ta, da se jim ni bati nika-in rePresaTj- Od tega jamstva . °Rljube so bili izvzeti samo V°M zločinci.
0 jamstvo se tiče skupin, ki vlada sicer obsodila, ki pa Rek osekno krive zločinov, k,.*ei 3e> dai je v inozemstvu pri-katZn°	Jugoslovanov, od
erih se ena tretjina ne more Vrmti> 'eina tretjina se jih noče *Z 'P^Ričnih razlogov,
Zaj1 S° Počeli prihajati
konvoj odrinil včeraj zjutraj ob šestih iz Manpo taborišča ob reki Jalu, drugi konvoj pa istočasno iz taborišča v Pjogtongu.
Urad Rdečega križa v Tokiu je naznanil, da bodo ranjeni in bolni ujetniki, kakor hitro bodo u-rejene njihove zadeve, lahko' telefonirali na svoje domove v Zdr. državah.
os-
na-
Rekel
je, da vlada že dalj ča-
Proučuje izselitve družin
Vremenski

prerok
pravi:
p]0 9 p63 deloma oblačno in to-onoči pršenje in toplo..
8000 ljudi v veletrgovini na stavki
NEW YORK. — V trgovini R. H. Macy, ki je največja department trgovina na svetu, je žaljenje, ko jim je zletelo vozilo J stavkalo 8,000 uslužbencev, ki s ceste, zadelo z vso silo' ob drevo zahtevajo višje plače, tar se prevrnilo.
Njih trupla so bila kakor zagozdena v avtomobilu, katerega so morali razrezati, da so prišli do njih.
Dečki so bili stari 12, 13 in 16 let.
Zračna nesreča; 5 mrtvih
SILER CITY, N. C. — Tukaj je strmoglavilo na zemljo mornariško letalo, pri čemer je bilo vseh pet mož posadke ubitih.
pridružite poljskim četam v svobodi”
Po odlikovanju je mladi letalec povedal časnikarjem, da je odletel s svojim jet-letalom s poljskega letališča v Slupsku ter se usmeril na baltski otok Bornholm. Dejal je, da ima sovjetska letalska sila v Poljski približno 200 jet-letal. Poljska letalska sila pa jih ima 300, — 120 od teh je jet-letal.
Dejal je tudi, da letalski poročniki v Poljski, namreč oni, ki so politično zanesljivi, dobro izhajajo s svojo mesečno plačo 2,500 zlotov ($625), poljsko1 ljudstvo v splošnem pa malone strada.
Čudno obnašanje Sovjetske zveze je najbrž pripisati osebnim borbam veljakov za oblast
Zapadni diplomati so mnenja, da je v teku vroča zakulisna borba za oblast med Malenkovim in Beri jo. — Kar je bilo včeraj črno, je danes belo; zdravniki, ki so bili včeraj zločinci in ljudski sovražniki, so danes pošteni ljudje in najvidnejši predstavniki sovjetske znanosti. . .
Dulles bo govoril s časnikarji
WASHINGTON. — Državni departmet je naznanil, da bo državni tajnik Dulles dne 18. a-prila govoril časnikarjem o nanji politiki.
zu-
LONDON. — Zapadni diplomati so mnenja, da so osebna tekmovanja in v naglici skrpu-cana vlada resničen vzrok čud nega obnašanja Sovjetske zveze.
Zdi se, da je zdaj v teku dvoje notranjih borb. Ena izmec teh gre za tem, da se ohrani diktatura partije, ki je bila pretresena s Stalinovo smrtjo. V tej zadevi je Kremelj združen in edin. Druga borba pa je osebni konflikt za kontrolo med Malenkovim in Berijo, dečim držita Molotov in armada ravnotežje oblasti.
Osebno tekmovanje za oblast je zavzelo sledeče smeri:
1.	Lansko jesen se je izvršila reorganizacija tako partije kakor vlade, ki je spravila na površje nove Malenkove ljudi in kateri je sledila “doktorska zarota,” ki je očrnila Berijo.
2.	V razdobju med Stalinovo smrtjo in njegovim pogrebom je Beria, s pomočjo Molotova in armade, pomel z Malenkovimi o-prodami v korist malemu polit-jiroju, ki ga oni (Molotov in Beria ter armada) kontrolirajo, čeprav mu stoji navidezna na čelu Malenkov. To je bil začasni sporazum in poravnava spora, da se odloči tekmovalna bor-aa in da se pokaže na zunaj strnjena fronta.
3.	Malenov je kot Stalinov naslednik fOrsiral svoje lastno izoblikovanje za javnost ter pričel sestreljevati ameriška in angleška letala nad Nemčijo.
4.	Beria & Co., je odvzela Ma-enkovu naslov in funkcijo partijskega šefa. Slike in članki, ci so prikazovali Malenkova skupno s Stalinom, so prenehali poplavljati javnost. Kot mirovni govornik in propagator je nadomestil Malenkova Molotov. — Surovih taktik v Nemčiji in Koreji je bilo konec in zavezniški predstavniki so bili povabljeni k pogajanjem.
5.	Beria je trdo udaril. Tista “doktorska zarqta”, ki so jo “odkrili” Malankovi oprode v januarju, se je primerila v času, ko
Sedaj pa se pojavi vprašanje: Ali se mu bosta Molotov — ali, še bolj važno — armada, zdaj, ko je Molotov spodrezan do svoje prave mere, pridružila v prizadevanju, da Beria vsem skupaj ne zraste čez glavo, ali ne?
Mlada žena, mati dveh malih otrok, zabodla svojega moža
žena je bila izpuščena iz ječe, češ da je storila dejanje v samoobrambi.
CLEVELAND. — V ponedeljek opolnoči je 27-letna Mrs. Mary Vormelker, stanujoča na W. 117 St, zabodla svojega moža, 30-letnega Johna Vormeker-
ja-_
ženo so zaprli, toda polic, pro-sekutor W. Hodous je izjavil, da ne -bo naperil napram njej obtožbe, ker da je dejanje storila v silobranu, ženo so izpustili iz ječe in se je vrnila na svoj dom.
Njen mož, ki je bil pomivalec oken, je bil zaboden v prsi.
Žena je priznala, da je zabodla moža tekom hudega prepira. Zakonca sta bila poročena tri leta in imata dvoje malih sinkov, ki sta ob času tragedije spala.
Mrs. Vormelker, katere obleta je bila vsa oškropljena s krvjo, je jokaje povedala, da je bil njen mož dotični dan pogrebec in se je zvečer vrnil vinjen domov. Hotel je imeti denar, da ai šel spet pit, katerega pa mu ona ni hotela dati, ker je imela vsega samo 4 dolarje. On jo je v kuhinji potisnil v kot ter dvignil pesti, ona pa je segla po kuhinjskem nožu na mizi ter ga zabodla. “Jaz sem samo mahala z nožem pred njegovimi pestmi, on pa je nenadoma planil naprej in se mu j,e nož zadrl v prša”, je rekla.
Ko je prišla policija, ki jo je ona sama poklicala, je bil mož že mrtev. Policija jo je našla
je bil Beria odgovoren za notra- jekajočo v spalnici ob svojih
sta se bila med tem
njo varnost države, s čemer se je znašel Beria samo za korak od čistke. Zdaj pa je on, Beria, zadal protiudarec, razkril je intrigante, osvobodil one, ki so jih Malenkovi oprode kot zločince zaprli, ter zaprl tožilce in o-vaduhe. S tem jie Beria preprečil nadaljevanje Malenkove čistke. In zdaj, ko je Beria spet šef policije, Kremelj zanikuje vsak policijski teror.
Tisti, ki plačujejo račune, morajo imeti tudi nekaj besede
BOSTON. — Tukajšnji list “The Pilot” je objavil sledeči uvodnik:
“že nekaj nad leto dni Amerika in Britanija delata politiko premišljenega prijateljstva napram Jugoslaviji. Ta politika j-e skušala vsaj v javnosti prekriti stalno preganjanje vere v tej državi.
Tito je zvit mešetar in previden politik. Je prepričan marksist in diktator železne pesti.
Vemo le to, da hoče pomoč brez vsakih pogojev in omejitev in da je poskusil celo izsiljevati
z grožnjami, da bi dobil, kar ho- jemalec darov tistemu, ki dan> če.	ve daje. če bi zahtevali osnov-
V folklori je splošno priznano no jamstvo človeške svobode, bi pravilo, da tisti, ki plača muzi- se to vendar ne moglo nikakor kanta, tudi določa “vižo” ali na- smatrati kot neupravičeno vme-pev. V politiki ni vedno tako. šavanje v notranje zadeve Ju-
Če bi pa uporabili to pravilo na zadevo Tita, bi se reklo, da Zdr. države, ki plačujejo račune, morajo imeti nekaj besede pri tem, kakšno muziko bo igral Tito za jugoslovanski ples. To seveda ne pomeni, da naj bi Združene države vladale Jugoslavijo. Vendar pa nekje na sredi med tema dvema , ekstremoma tiče gotova
jamstva, ki naj bi jih dal spre- svet.
goslavije.
Svoboda, tako se zdi, je nekaj skupnega na svetu, če jo ugasneš nekje, izgubi nekaj svetlobe in bleska povsod. Zato vprašanje človeške svobode v Jugoslaviji, v Španiji, v Afriki in celo V Ameriki nikoli ni samo vprašanje dotičnega naroda, ampak vsečloveška zadeva, ki vpliva na
Premišljevali bomo mnoge politične okolnosti, da bomo izdelovali naša nadaljne odnose s Titovo Jugoslavijo. Vse so važne. Živimo pač v svetu nasilja in moči. Vendar ne smemo pozabiti, da so višje vrednote,, ki jim tudi moramo dati mesta v naših načrtih za bodočnost. Tudi te vrednote so velike, odločilne važnosti. živimo namreč tudi v svetu časti in pravice, če bi žrtvovali ti dve vrednoti, bi Tito odnesel največjo zmago, pa naj bi sicer mi navidezno pridobili karkoli.
otrocih, ki zbudila.
S svojim možem se je seznanila v Charity bolnišnici, kjer je bil on tedaj bolan za pljučnico, ko se je pravkar vrnil iz štiriletne vojaške službe, ona pa se je tam vežbala za bolničarko.
Mati in trije otroci so bili zadušeni od plina
ELMONT, N. Y. Donald Monroe je našel, ko se je vrnil v ponedeljek zvečer na svoj dom v tem newyerskem predmestju, mrtve svojo ženo in svoje tri otroke.
Trupla 28-letne žene in matere ter njenih treh otrok v starosti od leto in pol do petih let, so ležala na kuhinjskih tleh.
Policija pravi, da je žena vsekakor držala vsakega otroka posebej nad odvitim plinom na peči, nakar je šei sama legla poleg svojih otrok.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Petindvajseta obletnica—
V petek 3,7. aurila ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., sv. maša za pok. Mary Klemenčič v spomin 25. obletnice njene smrti.
Jakob Resnik je bil operiran—
Naš zastopnik Jakob Resnik je moral v ponedeljek nenadno v St. Alexis bolnišnico, kjer je srečno prestal operacijo. Obiski so dovoljeni. Mr. Resniku želimo naglega okrevanja.
Iz bolnišnice—
Mrs. Virginia Dister iz Parme, Ohio, se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za cvetlice, darila in karte, ki jih je tam prejela.
Osemdesetletnica—
John Špeh, 18203 Nottingham Rd., bo 17. aprila obhajal svoj 80. rojstni dan. — Prijatelji in znanci mu ob tej priložnosti žele zdravja in mu kličejo: Na mnogo let!
Rojenice—
Franku in Tončki Urankar, — 19300 Shawnee Ave., se je rodila hčerka - prvorojenka. S tem je postal g. Lojze Gosar prvič stari oče, Rev. Aleksander Urankar, komisar slov. frančiškanov v Ameriki in župnik pri sv. Janezu v Milwaukee, Wis., pa stric. Čestitamo!
K molitvi—
Članice podružnice št. 25 SŽZ so prošene, da se vdeležijo skupne molitve za pokojno Mary Lesjak danes zvečer ob 7:30 v Zakraj škovem pogrebnem zavodu, du.
Skupna molitev—
Članice društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ naj pridejo nocoj ob 7 v Zakrajškov pogrebni zavod k skupni molitvi za pokojno Mary Lesiak, jutri pa naj se po možnosti udeleže pogreba.
Poizvedovalni količek
Dr. Bogumil Vošnjak, 1706 — 21st St., N. W, Washington, D. C., bi rad zvedel, kje se nahaja Bori voj Vičič iz Ljubljane, ki se je boril leta 1945 v vrstah slov. domobrancev, pa od tega časa ni o njem nobenih vesti. Kdor bi kaj vedel o njegovi usodi, naj sporoči na gornji naslov.
-----o-----
Samomor farmarja
GREENWICH, O. V bližnjem Ripley Townshipu se je v svojem gospodarskem poslopju o-besil farmar Charles Funk, star 67 let.
STEVENSON V INDONEZIJI
Jakarta, Indonezija.---Sem
je prispel iz Singapora Adlai E. Stevenson, ki se nahaja na potovanju okoli sveta.
NAJNOVEJŠEVESTI
CLEVELAND. — CIO Amalgamated Clothing Workers unija je na ukaz sodnije včeraj odpoklicala svoje pikete izpred prodajaln Richman Bros. Co.
NEW YORK. — Stavka 8,000 uslužbencev Macy department trgovine, ki je največja trgovina te vrste na svetu, je bila včeraj končana.
NEW YORK. — Mrs Clare Booth Luce, ki je bila imenovana na položaj ambasadorja za Italijo je včeraj odpotovala na svoje novo mesto v Rim.
SEATTLE, Wash. — Včeraj ponoči je strmoglavilo v gorah Washingtona na zemljo potniško letalo. Večina izmed 25 oseb, ki so bile v letalu, je o-stala pri življenju, kar je skoraj čudež.
Ameriška Domovina
m
6117 St. Clair Ave.
St a.*! a a ta fcii- fri j
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, J903 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 74 Wed., April 15, 1953
“Preganjanje čarovnic”
Odkritja sovjetskih vohunskih gnezd v Kanadi in Združenih državah in začetek hladne vojne sta opozorila ameriško javnost na nevarnost revolucionarnega delovanja komunistov.
Čim več komunističnega izdajstva in podtalnega rušenja obstoječih razmer je prihajalo na dan, tem bolj so prijatelji in skrivni podporniki komunizma, pa tudi prenekateri dobronamerni ljudje, začeli poudarjati, da Ameriki v resnici komunizem ni nevaren. Zato je vse delovanje raznih preiskovalnih odborov v resnici le “lov na čarovnice.” Napadi progresivcev in levičarjev so se osredotočili posebno na v/isconsinškega senatorja McCarthya, ki je bil v svojih nastopih proti komunistom v resnici tu in tam prenagel in premalo previden. Začeli so pisati in govoriti o takozvanem ‘ mccarthizmu.” Ta beseda naj bi po njihovo pomenila neopravičeno sumničenje političnih nasprotnikov s pripadnostjo h komunizmu.
V splošnem velja v zahodnem demokratičnem svetu pravilo, da moramo vsakega človeka smatrati za poštenjaka tako dolgo, dokler nimamo dokaza zoper njegovo poštenost. Gotovo je v bistvu to načelo pravilno in bi bilo prav, da bi se ga držali vsi.
Na žalost pa je na svetu veliko ljudi, ki se tega načela ne drže, celo ljudi, ki to pravilo načeloma odklanjajo. Ti ljudjp so komunisti. Za nje ni važno ali je kdo poštenjak ali ne, ali je kaj zakrivil ali ne, za nje obstoja le eno pravilo; Ali si naš ali pa si naš sovražnik, ki ga je treba uničiti. Pri zasledovanju svojih ciljev se komunisti poslužujejo vseh razpoložljivih sredstev, ne brigajo se ne za pravico, ne za poštenost; kaj je njim mar, če pobijejo in pomore stotisoče nedolžnih, da jih to le vodi bliže k postavljenemu cilju. Stalin je dal pobiti ali pa pustil v taboriščih smrti poginiti nad 10 milijonov ruskih kmetov, da je mogel vpeljati kolhoze, Tito je pobil in pomoril nad poldrug milijon Jugoslovanov, predno se je povzpel na oblast, prav tako so delali tudi vsi drugi komunistični oblastniki po svetu in naj nihče ne misli, da bi bil ameriški “tovariši” drugačni, če bi imeli priložnost. Saj je ob neki priložnosti celo urednik nekega slovenskega naprednega” časopisa razkrival, kako in koga bodo obesili, ko pride “njihov čas.” Mož je to povedal, ko ga je imel nekaj preveč pod kapo, trezen pa je bil vedno silno ljubeznivih besedi. Tudi danes je njegov jezik sladak.
Komunisti se torej ne drže nobenih pravil, ne priznavajo nobenih načel pravičnosti in poštenosti pri svojem delu, vpijejo pa na vse grlo, če nekdo izmed njihovih nasprotnikov prelomi eno samo pravilo “fairplay.” Med tem, ko komunisti v deželah, kjer so se polastili oblasti, svojim političnim nasprotnikom ne priznajo nobenih pravic, jih zapirajo, streljajo ali pošiljajo v koncentracijska taborišča, kjer polagoma umirajo, zahtevajo zase pravice, vse svoboščine, ki so na demokratičnem Zahodu v navadi. Komunisti lahko pobijajo in more, Bog pa obvaruj, da bi njim kdo le po nesreči stopil na prst, takoj se bodo drli na vse grlo, kaka krivica se jim godi.
Spomnimo se samo neštetih smrtnih obsodb in umorov, ki so se dogodili samo zadnja leta v Sovjetiji in v satelitskih deželah. Ali se je kdo zaradi tega oglasil in protestiral v ^mjju al' Pragh Beogradu ali Sofiji? Ko je pa ameriško sodišče obsodilo na smrt izdajalca Rosenberga, je protestiral ves komunistični in “progresivni” svet ter kriči še neprestano o silni krivici, ki se je zgodila in o ubogih otrocih, ki bodo ostali brez staršev.
Težišče komunističnega delovanja ni na površju, ni pred nami, da bi ga mogli videti, da bi se mu mogli zoperstaviti, ampak je skrito. Vrši se v podzemlju. Njegovi voditelji so javnosti le. malo znani ali pa sploh neznani. Nosilci komunistične zarote žive med nami kot pošteni in mirni državljani, ki jim na prvi pogled ne more nihče nič očitati. Pri svojem delu so silno previdni. Le izredni sposobnosti in preudarnosti naših federalnih organov se imamo zahvaliti, da poznamo vsaj do neke mere zarotniško in prevratniško delovanje komunizma v Ameriki.
Pravijo, saj komunistov med nami skoro ni. Kaj naj bi moglo storiti onih 50 ali 60 tisoč članov Komunistične partije proti 150 milijonom poštenih državljanov? Seveda, število ni veliko, toda ne pozabimo, da Tito pri začetku delovanja ni imel v Jugoslaviji, ki je imela tedaj okoli 15 milijonov prebivalcev, nti 5 tisoč pristašev, pa je vendar danes gospodar vse Jugoslavije. Število torej ni bistveno.
Moč komunizma je v njegovi podtalnosti, izredno strumni organizaciji in predanosi njegovih pristašev komunistični stvari. Najuspešnejši pa je komunizem tam, kjer njegovih ciljev in njegovega načina dela ne poznajo dovolj, kjer se njegove nevarnosti ne zavedajo.
Borbo proti podtalnim komunističnim agentom primerjajo “progresivci” v zadnjih letih zelo radi z nekdanjim preganjanjem čarovnic češ, kot so nekdaj preganjali in sežigali čarovnice, ker so mislili, da so človeški družbi nevarne, tako preganjajo in zasledujejo danes pristaše komunizma. Kot
se danes svet smeje in obsoja preganjanje in sežiganje čarovnic, tako bodo čez leta obsojali nas in se nam smejali, ker smo preganjali komuniste. Borbo proti 'kamunizmu hočejo prikazati kot nekaj smešnega in nepotrebnega, kot nekaj, kar se je rodilo v bolnih zmešanih glavah raznih McCarthyev in njemu podobnih prenapetežev.
Da so to gesla, ki jih je vrgla v javnost komunistična propaganda, ni nobenega dvoma, saj morejo le komunizmu prinesti korist, nerodno in žalostno pa je, da ta gesla razširjajo tudi ljudje, ki gotovo s komunizmom često nimajo nič skupnega. Daši komunizem odklanjajo, ga v svoji lahkovernosti, nepoznanju in preprosti poštenosti podpirajo. Da komunisti te vrste ljudi smatrajo za koristne bedake, je popolnoma jasno in razumljivo. *
-----------o----------
J. B.:
/
Socializacija, inflacija, draginja
Prva doba komunističnega gospodarstva v Jugoslaviji se je slabo obnesla, tako da komunisti sami imenujejo sedaj toi dobo posnemanje sovjetskih vzorov in državni kapitalizem. Po poldrugem letu oklevanja in študira-nja je bil izdelan nov sistem komunističnega gospodarstva na o-snovi, da s podjetji in tovarnami upravljajo delavci sami ali delavski sveti. To imenujejo demokratizacijo. gospodarstva, češ da je sedaj namesto državnega upravljanja gospodarstva stopila uprava neposrednih proizvajalcev, to je delavcev.
Ali je sedaj bolje? Velika zmeda vlada in delavci so povsod nezadovoljni. Res so plače višje in pravijo, da si jih morejo delavci s pridnostjo in varčevanjem v vseh delih pri podjetju še povišati. Toda sedaj so se pa na eni strani cene vseh izdelkov silno podražile, na drugi strani pa se vse, kar je prej nudila država skoraj zastonj, sedaj povišuje. Živilskih kart, ki so dajale osnovno hrano tako poceni, ni več. Prevoz po železnici je postal silno drag. Najemnine za stanovanja so že povišali in jih bodo še; sedaj samo iz bojazni pred prevelikim razburjenjem delavstva še čakajo. Za šolanje na gimnaziji ali univerzi bo treba prej ali slej začeti plačevati. Poštnino so povišali. — Povsod se čuti, da gredo in bodo še naprej šle cene kvišku. — Piše delavec: “Pri nas so cene zelo visoke, zlasti za tekstil so cene daleč proč od pravega razmerja z delavskimi plačami. En meter dobrega kamgarna stane toliko, kolikor en navaden delavec zasluži cel mesec, to je — 5,000 do 7,000 dinarjev. Po tem si lahko mislite, kako delavske
žijmo še, kar moremo, predno pride nov polom, novo razvred noten j e dinarja. Gornji kurs v Trstu Jiapram liri (100 dinarjev — 90 lir) pomeni, da je v Trstu kutz dolarja že 700 dinarjev. Trstu se namreč računa na en dolar 625 lir, ki odgovarjajo pri bližno 700 dinarjem.
Kam se bo obrnil sedanji žim, da zopet .rešuje zavoženo gospodarstvo!.? Preobilico denarja skuša spraviti iz ljudstva na ta način, da je silno obdavči’ kmete. Kmetje stokajlo pod davki, ki še niso bili nikoli tako visoki. Pismo s kmetije na Gorenjskem pravi: “Pri nas ni mogoče misliti na obleko, saj moramo stalno dom 'odkupovati prevelikimi davki.” Kaj hoče reči ‘odkupovati”? Tako visoki so davki, kot da bi dom z vsakim plačilom davkov nanovo kupili. Drug kmet se bolj jasno izrazi: “Delamo samo za davke, ker smo plačali za 1. 1952 310,000 dinarjev davka. Koder smo se pritožili, vsak nam je rekel, da to ni mogoče; mi pa vemo, da je res, ker moramo plačati. Ravno toliko je bilo vse cenjeno, ko smo pred leti vstopili v kmetijsko delovno zadrugo in so tedaj cenili posestvo z vsem inventarjem”.
Na eni strani komunistični voditelji govorijo Zapadu, da so delovne zadruge razpustili in da ne bodo silili nobenega kmeta k vstopu v kmet. delovno zadrugo. Na drugi strani pa taki pretirani davki morejo pomeniti le to, da hočejo onemogočiti kmetu samostojno gospodarstvo. Iz hod iz tega pretiranega obdavčenja more biti le ta, da bo posestnik ali obupal in šel prostovoljno v zadrugo, ali pa mu bo posestvo prodano zaradi nepla-
družine shajajo. Seveda nam (čanih • davkov. Nemogoče je Kdaj ti pri- namreč, da bi kmet tako davčno obremenitev vzdržal dalj- časa. pokojnine ter ure- Torej pritisk na kmeta z “admi-
obetajo boljše čase. dejo, še ne vemo”.
Uredili so
dili tudi doklade za otroke vseh j nistrativnimi merami” traja
delavcev, ki so zaposleni. (Zanaprej. Zakaj? Tito je na zad-kmete tega niso uredili, pač pa njem kongresu komun, stranke za člane kmetijskih delavskih v Zagrebu jasno povedal: “Brez
zadrug). Starši dobijo za vsakega otroka, ki je še nedorasel za delo ali ki se šola, po 3,000 din. mesečno. Tako družine s številnimi otroki prejemajo .res lepe zneske mesečno. Toda situacija se spreminja hitro na slabše in cene dnevne prehrane hitro rastejo, še bolj seveda obleke, perila in obutve. Ljudje kar nekako čutijo, da gre vse' skupaj zopet v inflacijo.
Tako je še do nekako srede marca bil kurz dinarja v Trstu 100 dinarjev — 120 lir. Ta kurs se je držal precej dolgo. V drugi polovici marca pa se je poslabšal, da je sedaj 100 dinarjev 90 lir.' Splošno nezaupanje v denar je vzrok, da ljudje, ker ne morepo kupiti tekstila, ker je predrag, denar sproti zapravljajo za nepotrebno. Poročilo iz Ljubljane pravi: “Zdaj se, gostilne bolj polne kakor kdajkoli prej v stari Jugoslaviji. Zelo velike se popije. Ljudje si ne kupujejo obleke, ker je tudi za
zmage socialističnega sektorja na deželi ne moremo doseči končne zmage Socializma v državi. Kaikcr moramo storiti vse, kar le moremo, da ne bomo popolnoma odvisni od narave in vremena, prav tako ne smemo ostati odvisni od dobre in slabe volje zasebnih pridelovalcev po vaseh. Razvoj mera biti tak, da bomo gotovi,, da proizvodnja in deli-teh hrane ne bosta zašli v zmedo, ki jo povzročajo deset tisoči malih zasebnih kmetij”.
Tito ni nič skrival, ko je na VI. kongresu v Zagrebu govoril delegatom kpmunistične stranke iz cele države. Zato pa je res nespametno, da dopisniki Zapa-da s takim pompom javljajo vse, kar tvezi Kardelj o nlcvi politiki kom. stranke napram kmetu v Jugoslaviji. Politika je bila in ostane naprej sovražna kmetu, ker se še vedno upira socia lizaciji .in ob vsaki priliki in na vse načine ga bodo skušali pritisniti in streti, da se bo pedal. —
Novice iz Ely
Ely, Minn — Smo že v sredi aprila, pa smo zopet dobili čez noč belo odejo. Kot vse kaže, bomo letos spet bolj pozni s posevki na vrtovih. Zato tem bolj hitimo., ko pride prava toplota. Tukaj vse čudovito lepo raste in uspeva ter lepo dozori ob pravem času.
Velikonoč smo slovesno praznovali. Cerkev sv. Antona j,e bila lepo-; okrašena s svežimi cvetlicami. Verniki so jo napolnili pri vseh štirih mašah in to v večjem številu kot prejšnja leta. V verskem oziru se pri nas obrača na boljše.
Preteklo leto je nastala nova naselbina z imenom Babbit nekako 17 milj vzhodno od Ely. Zgradili so 126 stanovanj, oziroma hiš za delavce. Letos .pravijo, da bodo zgradili še 200 hiš za delavce, ki so zaposleni v novem rudniku takonita. časopisi pripisujejo tej rudi veliko važnost. Od rudnika grade do nove topilnice v “Beaver Bay” železniško progo. Iz pristanišča Schroeder bo šlo nato železo po vodni poti v velika industrijska središča.
Na velikonočno nedeljo so imeli katoličani v Babbit naselbini prvo sv. mašo. Daroval jo je župnik Fr. Mihelčič v pritličju javne šole. Ustanovljena je bila katoliška misijonska postaja, za katero bo skrhal šestčlanski odbor, čigar predsednik je John Smrekar, Mrs. George Starko-vich je podpredsednica, John Vu-kelich nadzornik. Ostali odborniki so drugih narodnosti.
Dne 4. aprila je preminula v Memorial bolnišnici Mrs Walter Koški, stara 36 let. Pogreb se je vršil 7. aprila iz Banovčevega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Antona, kjer je Rev. Fr. Mihelčič daroval sv. mašo ob veliki udeležbi sorodnikov in drugih vernikov. Pokojnica je bila čla-
nica Društva sv. Cirila in Metoda št. 1 ABZ in članica “Katoliških mater.” V Ely zapušča starše Mr. in Mrs. Oberstar, brata in sestro Terezo, v Clevelandu, O. pa sestro Mrs. Nero.
Mr. in Mrs. Jos. Jerich sta se vrnila z osemtedenskega potovanja v Cleveland in Washington, D. C., na katerem sta obiskala svojo hčer in sina. Videla sta veliko zanimivih stvari.
Mestni svet v Ely je sklenil v bližnji bodočnosti zgraditi v bližini mesta bolnišnico. Vprašanje je le, kje dobiti potreben denar.
J. Peshel.
“Novi Svet”
Velikonočna izdaja slov. mesečnika “Novi svet” prinaša sledečo vsebino:
Veliki petek, pesem z izvirno sliko, Ciril Pfeifer; Na Veliko soboto, črtica, Nelca Palčič; Velikonočna prošnja, pesem z izvirno sliko, Ciril Pfeifer; Vi-gredna, pesem, R. Vouk; Vstajenje, črtca, Ciril Pfeifer; Išče — ne najde, pesem, Valentin Po-lanšek; Ovčar Marko, nadaljevanje povest; Slavilna pesem, F. T.. (Velikonočna); Zmaga ljubezni in žrtve, črtiča, Roger-čan; Novice — Od srca do srca — Glasovi naročnikov; Dom in zdravje: Kuhinja. Praktični nasveti; Velika ljubezen, nadaljevanje povesti; Pustolovščine Tom-a Sawyera, nadaljevanje povesti; Slovensko-angleški besednjak; Kaj sem doživel v Sovjetski zvezi, nadaljevanje spominov; Za smeh; Angleški del: Who Was Stalin? Broadcast of Walter Trohan.
Naročnina $4.00 letno. Naslov: NOVI SVET, 1845 West Cermak Road, Chicago 8, Illinois.
-----o------
— V Philadelphiji je bil nekdaj v veljavi zakon, ki je prepovedoval prodajo premoga v mestu.
tiste, ki imajo plače, v svojih oe-| Sedaj so. davki tisto orožje, po-nah nedosegljiva. Skrbijo samo J prej so bile obvezne oddaje, za hrano, drugo pa sproti vse
zap ra vije, ker se jim ne zdi vredno varčevati denar.”
To je gotovo obupno znamen-nje, ker kaže splešno nezaupanje v režim in njegov denar. To že spominja na gostijo v času kuge. Naj pride, kar hoče! U-
Nepridiprav
A.	: Ali bi hoteli namestiti mojega sina v Vaši trgovini?”
B.	: Kaj pa zna vaš sin?
A.: Vraga, če bi kaj znal, bi ga že sam uporabil v svoji trgovini . . .
GORIŠKE VESTI Velikonočni prazniki v Gorici
Goriški verniki so se lepo pripravili na velikonočne praznike. Postne pridige najsibodo slovenske kakor tudi italijanske so dosti k temu pripomogle. Izredno odobravanje in velike uspehe je žel postni pridigar v goriški stolnici. Vsak večer je bila cerkev nabito polna. Lepa je bila udeležba mož in fantov na cvetno nedeljo pri Sv. Ivanu, kjer so imeli velikonočno sv. obhajilo. Peli so lepi Kimovčev Pasijon! Popoldne je bila evharistična procesija na goriški grad. Prav tako je bila velika postna procesija na veliki petek na goriški gard in od tam na Travnik, kjer je postni pridigar p. Noči imel govor. Udeležili so se je skoro 3i rekli vsi Goričani! Kljub temu pa smo letos vsi pogrešali naše lepe velikonočne procesije. Težke se bodo naši ljudje privadili polnočni maši za Veliko noč brez procesije. Izredno velika pa je bila udeležba pri jutranji slovenski sv. maši v stolnici.
Iz števerjana v Brdih
Razveseljivo je dejstvo, da se tudi naše okoliške vasice kulturno prebujajo. Kljub temu, da predvsem po teh vasicah fronta-
vu. Po recitaciji Cankar j evega(
“Svetega obhajila” je sledil govor dr. Bitežnika! Prikazal nam je vzvišenost materinstva v luči krščanstva in ob svetlem zgledu deviške Matere Marije, šte-verjanci so bili epega večera zelo veseli.
Prav tako so ,obhajali materinski dan v Sovodnjah, kjer so obenem tudi praznovali obletnico sprejema slov. otrok v Marijin vrtec. Tudi ta dan je 11 novih otrok obljubilo zvestobo Mariji.
Sledil je govor č. g. Mazore, nato film iz Lurda.
Država in narodna zastava
“Leghi nazionale” so zelo pri srcu slovenski malčki. Zato so pretekli teden v svojem velikem ljubezenskem zaletu podarili italijansko trikoloro tudi slovenskima vrtcema v Standrežu in Pod-gori. Slovenski otroci ne smoj0 vedeti, da je na svetu tudi slovenska narodna trobojnica, najsvetejši simbol našega rodu.
Predavanje v Sovodnjah
Na povabilo vodstva Kmetsko-delavske zveze je pretekli petek, dne 27. marca zvečer predaval v Sovodnjah dr. Sfiligoj Avgust iz Gorice o dednem pravu. Po polju. Oče je takrat delal v Ar'
ni kraj v Benečijo. Pridobil si je veliko zaslug na lutkarskem -odru, s katerim je dolgo vrsto let zabaval stara in mlado. Iz Čedada, kjer je prvič nastopil, se je preselil v Rim, kjer so njegove lutke občudovali slavni igralci, skladatelji in umetniki. Od tu je šel v Španijo, od koder je začel svoje turneje po vseh večjih evropskih mestih in sprejel nato vabili ZDA, kjer je nastopil tudi v Hollywoodu in žel obilo odobravanje. Podreka ima sedaj 28 sodelavcev, 300 scenarijev, 20,000 kg. raznih rekvizitov, in štiri yelike kamione. Njegove lutke niso smešne in zastarele, marveč izrazito doživete h1 okusno napravljene. Svoj rojstni kraj je zapustil pred mnogimi leti mlad, vrnil se je sivolas. Vendar, kakor so zmeraj mlade njegove lutke, tako je mlad tudi duh njihovega stvaritelja.
TRŽAŠKE VESTI Imenovanje novega conskega predsednika
Kot smo predvidevali je včeraj poveljnik področja gen. Winter-ton imenoval na mesto Palutana, ki je podal ostavko, za novega conskega predsednika dr. Mice-li-ja, ki je doslej upravljal posle conskega podpredsednika. D1'-Miceli je eden izmed preostalih uradnikov starega predvojnega italij anskega administrativnega aparata in kot tak seveda ni Tržačan. Zgleda, da je ZVU precej nezaupna do Tržačanov.
Velikonočne pomilostitve
Conski poveljnik general Wim terton je ob priliki velikonočnih praznikov po tradicionalni navadi zavezniške vojaške uprave, v kolikor to opravičujejo okolno-sti, pomilostil določeno števila oseb, ki so jih obsodila krajevna sodišča. Te pomilostitve je bil° deležnih približno 30 .oseb.
Stanovanjska kriza v Trst«
Kakor povsod, tako vlada tudi v Trstu velika stanovanjska kri' za. Tržaški župan je na zadnji seji odobril 500 milijonov lir za gradnjo novih stanovanjskih hiš-Predvidevano je, da bodo s vsoto sezidali 360 novih ljudskih stanovanj. Tržačani se sprašujejo, kaj bo to neznatno števil0 v primeri s 5,000 prosilcev, ki živijo v obupnih stanovanjskih
razmerah. V kratkem se bo moralo iz nevarnih stanovanjskih hiš izseliti 190 družin, katerim morajo takoj zagotoviti stanovanje.
Umetniški koncert komor«6 glasbe
V ponedeljek, 30. marca, je tržaška glasbena Matica priredila lep umetniški koncert, na katerem je nastopil ljubljanski g°' dalni kvartet v sestavi prizn3' nih slov. umetnikov Pfeiferj3’ Dermelja, Šušteršiča, in čenda. Pridružila sta se še tržaška rojaka Jelica Pertotova in Zaloika1-' Koncert je žel obilo odobravanja, zlasti še dovršeno izvajanj0 harfistke Pertotove.
Slepi umetnik Gabrijel Devetak
Pred kratkim je nastopil v Ljubljani s samostojnim koncertom slepi umetnik iz št. Mavra pri Gorici, Gabrijel Devetak. ta njegov nastop je bila filha1" monična dvorana dobro zasedena. Igral je dela Scarlattija, H3' cha, Beethovena, Chopina, Franj cka in Debusiva. Ljubljančan1 so slepega umetnika nagradili s šopki cvetja ni obilnimi aplavz1-Na koncertu je bila tudi prisoj' na njegova sivolasa mati, ki le sinu zvesta spremljevalka P°v* sod. Tri leta je bilo malemu &a hrijelu, ko se je skupaj z brak cem ponesrečil ob eksploziji sta” rega naboja, ki sta ga našla
predavanju je dr. Sfiligoj izčrpno razčlenil in s pravnega stali-
ši z vsemi sredstvi vabijo mladi-jšča pojasnil vsak primer, ki so no v svoje organizacije, je še mu ga poslušalci predočili. Skle-veliko število teh mladih ljudi
ostalo narodno zavednih in na-
gentini, od koder se ni več po^1” nil. Leta 1938 je umrl v Buend’ Airesu. Starejšega brata so 11 kaj mesecev po končani zadn,?
nili sc1, da bodo s takimi preda-!vojni ubili komunisti. Tako ^ vanji, ki so našim ljudem zelo ’ sedaj slepi umetnik Gabrijel s301
čelno katoliških, števerjan nam j koristna, nadaljevali, ker jih ,cd s svojo osivelo materjo in nječ0'
je že večkrat pokazal svoje navdušenje za dobro in sveto stvar. Tako je tudi v četrtek, 26. marca, priredil cerkveni pevski zbor svoj tretji kulturni večer, ki je bil posvečen materinskemu dne-
blizu seznanijo z važnimi zakoni. Iva edina zabava in zadoščenje jc Zasluge beneškega Slovenca'muzika. Po izrednih naporih 11 Podreke za razvoj lutkarstva neprestanih vajah se je v Viktor Podreka, sin advokata stroki tako izpopolnil, da prlie in pisatelja Karla Podreka, se je ja že samostojne koncerte iz pred kratkim vrnil v svoj roj st- težjih umetniških del.
^r' Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
NOVI VEK: I. Luteranslvo in cerkvena reforma med, Slovenci
^rugi dan je napravil Kacija-llar v družbi s Hrvatom Pav-Bakičem izpad proti Nes-^orfu. Posrečilo se jima je četo Curkov prevarati z dozdevnim tagom, jih zvabiti v bližnje \vi-^ograde m tu deloma ujeti, de--lonra potolči. Ko se je tudi glavni naskok dne 14. oktobra pone-Srečil in so se med turško arma-začele pojavljati razne bo-^e2ni, je ukazal Soliman oblegale prekiniti in je s svojo voj-&ko v naglih marših šel skozi Ogrsko proti domu. Tudi na podatku je Kacijanar povzročil -‘■Urkorn hudo škodo, ker jih je s svojimi konjiki zasledoval, ^ni odvzel mnogo plena in jetnikov, jih veliko posekal in u-Dan za dnem sta hodila I-^an Kacijanar z drznim Sigis-niundom Višnjegorskim lovit Turke in se skoraj vselej vrača-^ obložena z bogatim plenom: turškimi preprogami, dragoce-ninii šotori, orožjem in odlični-jetniki, za katere je bilo pri-Ca'kovati visoko odkupnino.
T)unaj se je sicer srečno iznest ljutega sovražnika, tem huj-Pa so občutile njegovo divjost Podnja in Zgornja Avstrija, v fifska in Štajerska. Roparske so Za čaJsa obleganja na osnem bregu Donave prodrle Linča in Regensburga, po-gale in pokončale vse, kar jim I® prišlo v roke. Božje hrame in uapele so oropali in razdejali, ^ničili vso žetev na polju, otro-,lce so rezali materam iz teles, metali na kolovoze ali navdali na sulice. Po cestah so Zala trupla devic, ki so jih do ^urti oskrunjali in mučili. Na vls°oe je bilo ubitih prebivalcev, 6 več odgnanih v sužnost. Ena-■1 ° Se Je godlo z vzhodnim de-j?*11 Zgornje Štajerske. Na ^^njskem 1. 1529. niso imeli S’°raj nikoli miru pred Turki, Usti ne po obmejnih krajih o-0L Metlike. O tem poroča Ju-^šič v pismu z dne 27. avgusta: ,j, Sak dan se dogode napadi uukov, ki pridero v četah po 50 j'1 d0 konjikov. Zlasti pa marto-,^Zl (iregularni vojaki) požigajo ropajo po hrvaškem in kranj-, ern obmejnem ozemlju.” Pri-rli so celo do Stične, kjer se 111 je posrečilo zavzeti samo-ari in ga razdejati.
Fb
odhodu Turkov bi, se bil
j,epdinand z nabrano vojsko anko polastil vse Ogrske in Za-,° iu popolnoma izpodrinil. To-a čete nemških držav niso ho-Prodirati na Ogrsko, češ, da
iLBug spomin
MNajste obletnice smrti
ISKRENO LJUBLJENE
nikdar pozabljene dobre matere
Terezije Zalokar
'g
ko so
ki s
žasn.,?- i'h za vedno izgubili,
1 večno spanje 15. aprila 1941
šhf110 'iubljena nam mati, g;. Prezgodaj si od nas.
•r a si nam dobra, skrbna,,
, Pogrešamo vsak čas.
4a!ui°5i ostali:
F^NK in EDWARD, sinova; c PERESA BUCKLEY, hči
tal!!antJ’ D., 15. aprila 1953.
so dolžne le nemško državo braniti jproti Turkom. Enako je manjkala tudi drugim Ferdinandovim deželam državna zavest, ki bi priznavala skupne potrebe in koristi. Češki stanovi so bili voljni skrbeti le za varstvo svojih dežel, enako so se stanovi Notranje Avstrije čutili dolžne, le drug drugemu pomagati. Nihče ni mislil na to, da je treba tudi za Ogrsko tvegati kri in življenje, ker si s tem v lastno varnost postavijo močno obrambo. Le par tisoč mož je pod vodstvom Ivana Har-deka in Kacijanar j a šlo na Ogrsko in zavzelo nekaj mest.
Kralj Ferdinand je bil prepričan, da bode Solliman prih hodnje leto ponovil napad na avstrijsko-ogrske dežele. Ker ni mogel z orožjem nastopiti v varstvo svojih pravic, mu ni kazalo drugega, kakor nastopiti pot pogajanja. Meseca maja 1530 je iznova poizkusil s poslanstvom pridobiti sultana Solimana za mirno pqravnavo. To pot sta bila izbrana zopet dva moža iz naših dežel: Jožef Lamberg, gospod na Ortneku in Nikolaj Jurišič. Za latinskega tolmača jima je bil pridejan doktor prava Benedikt Kuripešič iz Gornjega grada v Savinjski dolini, ki je potovanje natančno opisal v posebni knjižici. Poslanca sta dobila navodilo, naj skleneta s Solimanom premirje za deset let in naj mu obljubita za to po 100,000 cekinov na leto, velikemu vezirju Izbrahimu pa 10,-000 goldinarjev, drugim postrež-Ijivim pašem pa 2000 goldinarjev enkrat za vselej. Meseca avgusta sta ppslanca zapustijla Avgsburg v spremstvu 24 oseb.
V Ljubljani se jim je pridružil Kuripešič. Potovali so skozi Hrvaško, Bosno, Srbijo in Bolgarijo in dospeli 17. oktobra v Carigrad. Šele deveti dan (25. oktobra) jih je pustil veliki vezir Ibrahim paša pred sebe. Lamberg, ki je po svoji lastni izjavi znal slovensko, je nagovoril Ibzrahima v nemškem jeziku, ker mu je bilo tako ukazano. Kuripešič je prestavil njegove besede v latinščino. Ker pa nihče ni znal teh jezikov, nastala bi bila velika zmešnjava, da se ni Jurišič oglasil v hrvaškem jeziku, ki ga je umel eden izmed turških tolmačev. Ibrahim je po svoji navadi ošabno in zaničljivo odgovarjal. Na zahtevo poslancev, da se Ferdinandu prepusti Ogrska, je odvrnil, da nima nobene pravice do nje. Pravi njen gospodar je sultan, ki si jo je dvakrat z mečem osvojil. Ko sta poslanca hotela svoje prošnje podpirati z denarjem, odrezal se je veliki vezir, da njegov gospod ne potrebuje njunega denarja. .Odprl je okno in pokazal na sedem stolpov, rekoč, da so vsi polni zlata in srebra, katerega se še niso dotaknili. Sultan ne prodaja dežel in ljudi in najmanj mu hode sam kaj takega svetoval, zato nfej molčita o denarju.
Zelo slovesen je bil sprejem pri sultanu, ki ga Kuripešič tako opisuje: “V pondeljek 7. novembra, okoli 11. ure, je turški cesar poslal mnogo odličnih turških gospodov po poslance njegovega veličanstva, ki so se o-blekli v praznično obleko, si nadeli zlat nakit in jezdili k cesarju, mi pa smo šli'peš. Mimo cerkve sv. Sofije smo prišli na veliko dvorišče, kjer smo našli hlapce turške gospode, ki so držali konje, ki jih navadno jahajo, kadar gredo na dvor. Sredi dvorišča sta stala dva velika Slona, na njih pa dva jezdeca, ki sta ju vodila.
(Dalje prihodnjič)
------o------
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.

Kiti so največje živali na svetu
Sinji kit naraste do 90 čevljev in več ter tehta do 200 ton. — Lov na kite je zelo donosen. — Največ dobička od njega imajo Norvežani.
Kiti so sesalci. Kotijo žive mladiče ter jih hranijo z mlekom (odtod ime sesalci); dlako, ki je sicer sesalska značilnost, pa so skoraj popolnoma izgubili. Ribji način plavanja jih je izoblikoval tako, da imajo ribjo telesno obliko s plavutami, vendar se od tah bistveno razlikujejo, ker dihajo s pljuči in ne s škrgami. Okostje, prebavila, srce in sploh vsa. anatomska zgradba je ostala sesalska. — Sprednje okončine so nekaka vesla, plavuti, vendar so se jim na okostju še vedno ohranili sledovi nekdanjega življenja na kopnem, kakor na primer prsti, zapestje, lahti in lopatice. Kot vsi sesalci, so tudi kiti toplokrvni; debela tolstnica jim pomaga, da jih voda vznaša in da ne izgube v hladnih morjih preveč toplote, hkrati pa je ta debeli mastni sloj najvažnejša privlačnost lovcem na kite.
Med največje orjake štejemo sinjega kita. Samica skoti po1 enega mladiča, ki pa je za naše pojme vse prej ko majhen; novorojenček meri do osem metrov in popije tudi čez sto litrov mleka na dan. Odrasel sinji kit pa lahko poje tudi do dve toni drobnih sardelic in sledov ter še manjših planktonskih rakcev, že v nekaj letih naraste na 25 do 30 metrov in doseže težo tudi 200 ton; vanj bi prav lahko spravili nekoliko tramvajev. Sinjega kita uvrščajo imed tako i-menovane vicisate ali nezobate kite, ki v ustni votlini nimajo zob, marveč narezljane rožene plošče, vosi; zajeto vodo kit precedi skozi ito roženo sito, ob katero se nalove drobne živalce. — Vrisati kiti imajo majhno žrelo in tudi ,ne morejo pogoltniti večjih živali. Med velke vosate kite bi lahko šteli tudi do 25-metr-skega progastega kita, nekoliko manjšega in precej iztrebljenega grenlandskega kita, biskajskega ter borealnega kita, ki naraste do 20 metrov.
Biskajski kit je bil menda med prvimi kiti, ki jih je človek lovil. To junaško dejanje pripisujejo Baskom ;o|b koncu srednjega veka in je prav gotovo zahtevalo precej pomorske drznosti in napora. Nekaj stoletij pozneje je doživel Arktik vrhunec kitolova. Osemnajsto in polovica devetnajstega istoletja sta prinesla Norvežanom, Angležem in Holandcem vrhunec kitolov-ne slave in velikega dobička — kitom pa najhujše ure. Konec 19. stoletja pa se je pričelo nazadovanje in začetek nove dobe kitolova v območju Antarktike. V prejšnjih stoletjih je človek lovil kite z ročno harpuno, s sulico na dolgi vrvi. Danes pa je kitolov že moderniziran in mo-
toriziran ter s pravimi topovi izstreljujejo posebna harpune v bežečega kita. Glavni kitolov pa ne poteka v območju Arktike, temveč na skrajnem jugu ob Antarktiki, še v prvem desetletju našega stoletja je dala severna polobla nad polovico vseh ujetih kitov — trideset let pozneje jih je že nad 90 odstotkov odpadlo na antarktično področje. Tik pred zadnjo vojno je pohlepni in neracionalni kitolov še vedno drvel naravnost v pogubo. Leta 1938 so na primer nalovili nič manj kot 55,000 kitov. Samo Antarktično morje je dalo 84 odstotkov, Južna Afrika 6 odstotkov, medtem ko severni Atlantski ocean skupaj z Arktikcm le poldrug Odstotek.
Nekatere že prej iztrebljene kite so v zadnjem času zaščitili, pa tudi kitolov so znatno omejili. Za to mednarodno reguliranje kitolova je bil že skrajni čas. Tako je bil po vojni lov
MALI OGLASI
Stanovanje iščeta
Mlad par išče 3- ali 4-sobno stanovanje. Kličite EN 1-5384.
(75)
Stanovanje iščeta
Mlad zakonski par brez otrok išče 3- do 5-sobno neopremljeno! stanovanje v slovenski naselbini med jezerom in Superior Ave. in med E. 55 St. in E. 79 St. Kličite med 5. in 6. uro HE 1-5726. (76)
Za fine in najnovejše mode spomladanske
Sterling Suknje in Sule direktno iz tovarne
po nižjih cenah kakor kje drugje, se obrnite z zaupanjem na
BENN0 B. LEUSTIG
1034 Addison Rd. EN 1-3426
Selimo se v Michigan
Prodamo pohištvo za kuhinjo, stanovanjsko sobo in spalnico in tudi Estate plinski grelec samo 1 leto star. Kličite
,HE 1-3593. Na 1407 E, 41
kljub vojnemu odmoru za 30 od-jgt.	(75)
stotkov manjši od predvojnih
lat.
PODPIRAJTE SLOVENSKE
TRGOVCE
V najem
Pet neopremljenih sob z garažo se odda. Kličite EX 1-8134.	—(74)
is and That from Washington
'By Congressman Frances P. Bolton
D
Mrs. Bolton
A NUMBER TO REMEMBER: H. R. 3850. Monday was “Sponsor's Day” before the Committee on Interstate and F o r e i g n Commerce — a ill day set aside for 1: sponsors of legli islation to pre-® sent their bills briefly to the Committee. I was called to speak about my new Nurse bill, H. R. 3850, to provide scholarships for education in the field
of nursing.
The Chairman and Committee received me graciously. They seemed keenly aware of the nursing shortage and took a most intelligent interest in H. R. 3850. I was delighted to see a representative of both the American Medical Association and the American Nurses’ Association “among those present.” The latter organization has expressed itself as generally in favor of the bill. Each will present its detailed opinion when the formal hearings are called. The Chairman (Charles A. Wolverton (R) N. J.) has assured me they will be held at the first possible moment.
PRACTICAL NURSING. The Dill vision of Vocational Education of the Office of Education has issued a selected and annotated bibliography on practical nursing. Items are listed under the headings of: Administration, Teaching Aids, Clinical Training, and Magazines. In addition, it includes a list of organizations from which pamphlets and charts are available at nominal or no cost. Requests for a free copy of “Selected Bibliograph on Practical Nursing” should be addressed to the Division of Vocational Education, U. S. Office of Education, Washington 25, D. C. (Assistance for students of practical nursing is the subject matter of Title II of H. R. 3850).
EPARTMENT OF DEFENSE SUPPLY CATALOG. A House Armed Services Subcommittee began Hearings this week to determine progress to date on preparation of a single military supply catalog. You will recall that Congress last year directed that the many catalogs in use be consolidated. It was estimated that use of a single catalog would save “billions.” Rear Admiral J. W. Fowler, who heads the catalog project, recently reported to Congress that good progress is being made in standardizing military items of supply.
The Department of the Army reported recently that in the past few months revised specifications for 21 items of supply resulted in a saving of more than half a million dollars. One example was that revised specifications resulted in reduction in the cost of a one-ounce can of foot powder from sixteen to five cents. This alone saved $275,000. Here is a good example that the will to save is a big step toward cutting expenditures, especially in the Defense Department where the largest part of our anticipated savings must be made.
I1IEST POINT ACADEMY EX-TT AMINATION. Barring the unexpected, there will be two vacancies at the United States Military Academy to be filled by appointments from the 22nd District of Ohio for entrance in July 1954. In order to give every young man in the District a chance for an appointment to West Point, I shall arrange for the U. S. Civil Service Commission to hold a competitive examination this summer.
Any young man interested should write me at 450 House Office Building, Washington, D. C. for further information. The law provides that candidates be actual residents of the constituency from which appointed, who will have reached their 17th but not their 22nd birthday by 1 July of the year in which they propose to enter the Academy (which would be 1954 in this case).
DANSKO ODLIKOVANJE PREDSEDNIKU EISENHOWERJU — Walter M. Ringer iz Minneapolisa, član posebne skupine ‘‘Vzajemne varnosti” za Dansko, izroča predsedniku belega porcelanastega slona, ki ga je dal zanj danski princ Aksel' Eisenhower je prvi Amerikanec, ki je dobil danski “red slona.’'
Moikl dobijo delo
MACHINE OPERATORS
ASSEMBLERS
INSPECTORS
Izučeni ali pa ne izučeni. Dobra plača od ure in mnogo drugih prednosti. Obrnite se na employment Office (odprt tudi v soboto do poldne).
The Marquette Metal Products Co.
1145 Galewood Drive
prva cesta zahodno od E. 145 St., južno od St. Clair Ave.
(76)
DIEMAKERS
Za srednje in velike dies
TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Mi bi radi tudi govorili z
MACHINISTS
Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in dodatek za življenske stroške.
Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVAR-NAH, E. 93 in Woodland ter 1115 W. 152 St., ampak ZGLASITI SE MORATE V ŠT. 1 employment uradu.
MURRAY OHIO MFC. 00.
1115 E. 152 St.
(77)
MALI OGLASI
NAPRODAJ
ICE CREAM PARLOR and SANDWICH SHOPPE
v poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. in 65. ceste.
Kompletno z vsem inventarjem; soda fountain, steklene omare, zmrzovalnik (freezer), pregrade (booths), mize, stoli. — Prodaja vse vrste sladoleda, sladkarije, cigare in cigarete, mehke pijače, voščilne karte, prigrizek in lahka topla kosila.
Zgorej stanovanje 4 sob — neobvezno.
Idealna priložnost za dobro kupčijo!
Zelo dober nakup
V Nottingham okolici je naprodaj hiša s 5 sobami, avtomatična plinska kurjava. Zelo lep lot 119x100. Se lahko vselite takoj. Samo $11,500.
KOVAČ REALTY 960 East 185th Street KEnmore 1-5030 __________________________(76)
Iščejo stanovanje
Tesar in žena, 1 odrasli otrok, 1 mlajši, iščejo 5 ali 6 sob. Kdor ima kaj naj pokliče EN-1-6032.	—(76)
Iščeta stanovanje
Mož in žena brez otrok iščeta istanovanje dveh ali treh opremljenih sob s kuhinjo v St. Clairski naselbini od 60. do 79. ceste do Superior Ave. Kdor ima kaj primernega naj kliče za dogovor po 6. uri zvečer HE 1-7535.	’	—(76)
Iščejo sobe
Zaposlen par išče 4 ali 5 sob. Dve hčeri 13 in 10 let stare. Priporočila. Kličite po 4. uri UT 1-1868.	—(76)
Hiša naprodaj
Hiša 6 sob za 1 družino, do-gbtovljeno 3. nadstropje, 2 garaži, plinska kurjava, blizu E. 124 in St. Clair.
Broker—MU 1-6945
_______ '	(74)
Hiša naprodaj
Lastnik proda hišo v slovenski naselbini blizu- sv. Vida, 5 velikih sob, kopalnica, plinski furnez, klet pod celo hišo, 2 garaži, cementni dovoz, zimska okna, mreže in -vse kar spada k hiši. Kličite UT 1-6894.	—(75)
Iščeta stanovanje
Dve osebi iščeta 2 ali 3 neopremljene sobe kjerkoli med St. Clair in Superior Ave. Ponudbe na naše uredništvo. HE 1-0628.	—(76)
Moiki dobijo delo
Assemblers
NI POTREBNO NOBENE PREJŠNJE PREIZKUŠNJE
TUDI IZKUŠENI
Metal Finishers Gas Welders Paint Sprayers Torch Solderers Trimmers
Morajo biti pripravljeni delati 1. in 2. šift
SPREJEMAMO PROŠNJE
za zgornja dela od moških, katere zanima deiati v produkciji “station wagon in panel truck bodies”. Začetru plača od ure je okrog $1.74 vstevši dodatka za življenske potrebščine.
DELAVSKE PODPORE
Pokojnina, zavarovalnina, bolniška podpora, plačane počitnice, plačani prazniki.
Oglasite se v našem Employment uradu 8 zj. do 7 zv. dnevno izvzemši nedelje
FISHER BODY
(Euclid Plant)
DIVISION OF GENERAL MOTORS CORPORATION
20001 Euclid Ave. Euclid, Ohio
(76)
Jeklarna išče delavce
Jeklarna nudi izvrstne -delovne možnosti v različnih oddelkih z možnostjo napredovanja. Dobra začetna plača in razne druge ugodnosti. Oglasite se v pisarni na Independence Rd.( pod Clark Ave. mostom.
REPUBLIC STEEL
(Apr.13,15)
Aeronautical Work
Tool and Diemakers
Toolroom Grinders
General Machinists
Toolroom
Production Grinders Inspectors
(Line and Floor)
■ Also Operators for:
Turret Lathes Automatics
(Multi-Single-Spindle) Borematics
Družba preskrbi kosilo, kavo, zavarovalnino, bolniško in zdravniško oskrbo. Liberalni sistem počitnic. Visoka plača od ure in poravnanje živ. ijenskih potrebščin.
Mora biti pripravljen delati katerikoli šift. 10% bonus za drugi in tretji šift.
Priložni lokal
Dobra transportacija
Radi boste delali pri
JAUK & HEINTZ
17600 BROADWAY ' tl
Oglasite se v employment uradu V pondeljek skozi petek 8 zj. do 5 pop.
V torek do 9 zv.
V soboto do 1 pop.
V nedeljo od 10 zj. do 2 pop.
Prosimo, prinesite izkaz
U. S. državljanstva
(apr.13,15,17)
POZOR!
Iščemo mladega moškega, ki zasluži trenutno najmanj $75 na teden pa nima zgledov za napredovanja. Mora govoriti angleško in slovensko ter biti podjeten in imeti svoj avto. Kličite EN 1-7770. (74)
Machine Operators
AND
Assemblers
Visoka plača od ure z dodatkom za življenske potrebščine. Prosimo oglasite se osebno v našem employment ura da na Engle Rd., južno od Brookpark.
FORD
MOTOR 00.
17601 Brookpark Rd.
“Tam so naš oče doma,” je žena tiho povedala dečkoma in deklici. “Ali vidite cerkvico na tistemle gričku?” je v nežnem razumevanju odvračala otroke, da ne bi motili očeta, ki je z bolečo radostjo in ginjenostjo pozdravljal ljubi domači kraj. “Kajne, v Ameriki ni nobene tako ispe?”
Mož je gledal po dolini in vzdihoval, a oči so mu najbolj begale od rodne hiše k rdečegla-vemu zvoniku podružnice svetega Urha, ki je kakor debel prst z nizkega grička kazal v sinje nebo.
‘“Pojdimo najprej k materi!” je tiho dejal in zaihtel v robec.
In so šli.
Okoli cerkve je bilo pokopališče, na njem je raste! križ pri križu.
Kmalu so našli pravega in pokleknili.
Janez si je z obema rokama pokril dbraz in zaječal:
“Mati, o mati —!”
Po golih kolenih bi šaral noter na drugi konec sveta, če bi ji enkrat samkrat še mogel pogledati v ljulbi obraz . . .
“Mati, o mati . . . mati—!” je poihteval in se sklanjal do groba, kakor bi hotel objeti mater v grobu.
Tudi žena in otroci so se raz-tožili.
“Pojdimo!” je tiho dejal, še enkrat pogledal materin grob in z družinico odšel dalje.
Kam —? Kam zdaj —?
Lastovka spomladi najde lansko gnezdo, zajec ve, kam mu je steči, le on je brezdomec v rodnem domačem kraju: edini sin uglednega, trdnega Trlepa nima strehe za ženo in otroke . . .
Bridkost in jeza sta vreli po njem, ko so mu oči obstajalle na domiči hiši, ki se je v polnem solncu belo bleščala iz sadovnjaka sredi vasi.
Nekje je kokoš zletela izpod strehe in se hvalila, da je znesla jajce, pes je lajal in pazil, odnekod je večal otrok in klical mater.
Janez se je spominjal prve mladosti; misli so iskale trate, kjer se je igrali, in potov, ki jih je hodil z vrstniki, ko so se mu začele buditi prve mladeniške sanje.
“Pojdimo, no, pojdimo, otroci!” je govoril skoraj sam vase.
Pa kam, kam?”
Ne, zdajle ne bi mogel stopiti pred očeta, zdajle še ne; prehudo mu je v srcu, premalo čiste sinovske ljubezni je v njem.
Do sestre naj mu bo prvi pot, da se po njej pripravi za svidenje z očetom.
Šli so ob Temenici. Otroci so se čudili švigajočim ribam po plitvinah in tolmunih, žena jih je odrivala, da kateri ne bi pal v vodo, Janez se je oziral po dolini in spoznaval vsak jelšev grm, vsako vrbo, vsako bičje in ločje, same drage znance, ki so v tujini vasovali pri njem vsa ta leta.
Kraševčevina! Marička je kar otrpnila in Naceta je vrglo pokonci, ko so vstopili.
“Janez —!” je Mariška potlej zavpila in se mu ihte in smeje vrgla na prsi. “O, kaj si res ti? Si že, si že ti . . .! In tile so tvoji otročički?” jih je z eno roko božala, z drugo pa stiskala desnico Janezove žene.
“Samo, da si se vrnil!” ga je Nace pozdravlj U in mu z obema rokama stresal roko. “In kako si se pomožatil in poočanil!” se mu je čudil.
A Janez, velik, močan hrust, je bil kakor otrok, kd pride v tujo hišo: ni vedel, kaj bi rekel, ne, kam bi pogledal, tako mu je bilo hudo, ker se mu je srce jokalo po materi in ker so mu misli hitele k očetu.
Marička je od prepolnega veselja sklepala roke in vsa rdeča gledala zdaj enega, zdaj drugega in se vsem vkup smehljala.
Da so oče že dolgo težko pri-čakovili Janeza; da so bili še prav pred kratkim hudo hudo bolni in da so komaj komaj o-krevali — vse to je pravila kar v eni sapi.
“Oče — bolni —?” se je Janez ustrašil. “Nemara pa so že umrli, pa mi povedati nočeš?” je drhtel.
“Zdravi so, spet so zdravi,” ga je mirila. “In tebe čakajo, samo tebe čakajo — vas vse čakajo,” je brž primeknila in pogledala Janezovo ženo, ki je pobešala pogled in stregla trudnim in lačnim otrokom.
A Janez ni prav verjel.
“Pojdimo, brž pojdimo k očetu!” je silil in vstal.
‘‘Stojte! Če oče nenadoma zvedo, da se je Janez vrnil, bi jim utegnilo škoditi,” se je Nace domislil. “Jaz pojdem naprej
NAVADA JE ŽELEZNA SRAJCA — Korejke perejo v mrzlem potoku po stari navadi. Stoletja je bilo milo v Koreji neznano, danes ni več, pa vendar pero Korejke še vedno tako, da stepajo umazanijo in perila ob skale.
in povem, češ, neki Amerikanec je pri nas in pripoveduje, da je Janez že na potu domov.” “Teci, Nace, teci!” ga je Janez prosil. “Mi pridemo za teboj.”
Tako se je med sinom in očetom pripravljalo svidenje, ki sta se ga oba veselila in bala.
Marička je po žensko zgovorno pravila, kaj in kako je bilo s Trlepovino in zakaj.
“Ti pa nič ne maraj, Janez!” ga je tolažila. “Domačija bo vendar tvoja. To imava z Nacetom že dolgo na misli. Dedec, ki zdaj šari po njej, ji ni kos. Posodila sva mu toliko, kolikor je gotovine on nama dal zanjo. In to ga uduši, kadar le hočeva. Meni gre le dota z nje, vse drugo bodi tvoje!”
Janezu se je razjasnil obraz, žena je olajšano vzdihnila in Marički stisnila roke.
“Resnično,” je dejala, “Janez bi umrl, če bi moral gledati, da je domačija v tujih rokah . .” Kakor je bil ta napomenek iskren in nedolžen, Maričko je vendarle zbol. Domislil jo je, da je brez dolgega pomisleka privolila, naj se Trlepovina proda, in da ji srce ni kdove kako žalovalo po njej še tačas ne, ko je videla in zvedela, kako hudo je za njo očetu in Janezu v Ameriki. Pa tudi ženska občutljivost se ji je zgenila in za-
vest, da je s Trlepovine, se ji ie zbudila.
“In odkod so tvoje roke, ki jih stezaš po naši zemlji?” se je v mislih spotikala. “Čeprav si Janezova, naši zemlji si tuja, ne pozna te!”
Pa nejevolja ji je precej splahnila, ko je pogledala v vedri Janezov obraz. Samo da je bratu prav, vse drugo ne pomeni nič.
“Pojdimo brž k očetu, pojdimo!” je Janez silil. Ne na domačijo in ne nase ni več mislil, odkar je slišal, da mu je bil oče skoraj umrl, samo še bal se je, ali so mu povedali vso resnico, ali pa je oče močno bolan nemara prav zdaj.
Srce mu je bilo polno nemira in tesnobe in ni moglo pozdravljati domačih travnikov, ko je z družino in s sestro šel ob Temenici in oči upiral v Goršelo-vino.
Trlep je bil pri čebelah. Leto je bilo tako medovno in za pašo prikladno, da je skoraj vsak te-
<§)
#)
den točil med in da mu je neki pomladni roj prav danes dal že družca.
“Pozabil sem izpodrezati ma-tičnjake, pa mi je zlomek rojil,” se je dobrovoljno hudoval, ko je Nace prišel do njega.
Z nizke jablane je, kakor bi se črn maček obesil za zadnje noge, visel srednje dober roj.
“Kaj bom z njimi?” je odgovarjal misli. “Preslab je in pre-kesen. Nazaj ga bom spodil. Samo mi pomagaj najti.”
Pa preden jo je Nace ugledal, jo je Trlep že imel v roki in v matičnici.
“Vidiš, jo že imam, čeprav sem brljav,” se je smehljal in odfrkoval z roke nekaj hudih čebel in si iz kože pulil pekoča žela.
Kadar je bil pri čebelah, je bil dobre volje.
Ampak zdaj ga je premotil Nace, ker mu je opomnil, kakor se je bil namenil.
Oh, kaj čebele, kaj matica, kaj ves svet — samo zastrmel
PERUTNINA
17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS
V zalogi imamo vedno očiščene piščance in na kose zrezane ter vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel. v trgovini MO 2-2330 — na domu MO 2-2912
(D
(§)
<§)
I S
0VICE--zvje8asve,a
■0VICi~kijih PotrcMefe
0 ¥ IC E - -ki ^dol,i,e se STCŽe
NOVICE-P0P0,n0ma nepristranske NOVICE-ko^kor moS°fe originalne
N©VICE"biS0Mnin,i¥e
vam vsak dan prinaša v hišo
AMERIŠKA DOMOVINA
.
Povejle fo sosedu, ki še ni naročen nanjo
(
&
• <
“UMETNOST ZARADI UMETNOSTI”— Francoski slikar Pablo Picasso je nedavno hudo vznemiril komunistično francosko javnost, ko je objavil sliko Stalina, kot si ga je on zamišljal. Komunisti so trdili, da slika ne dela časti pokojnemu sovjetskemu oblastniku. Slika nam kaže slikarja z enim njegovih novejših del.
je stari mož in zadrhtel:
“Kaj —? Ali je mogoče? Res -?” je zadihano vpraševal. “Kje je tisti človek, da ga sam vprašam?”
“Pri nas. Pa Vam morda ne bo treba hoditi za njim. Saj je dejal, da Janez lehko pride še danes ali jutri in da bi že prišel, pa se je spotoma nekaj pomudil zaradi otrok.”
Trlep je bil čisto nemiren, kakor čebelni roj, ki je pogrešil matico in se otožno razpršil v
Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu
e
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6605 St. Clair Ave.
EN 1-1633
FRANK CVELBAR, lastnik
ANGLEŠKO-
SLOVENSKO
BERILO
(DR. KERNA)
je zopet v zalogi.
Po poiti ^stane $3.25.
Dobite ga v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A.
%
zrak, pa iskal, iskal in naposled bežal pod domačo streho, odkoder ga je bil zvabil sončni svet.
“Čakaj, še ženi moram brž p°' vedati, potlej pa pojdem s teboj, da sam govorim s tistim Ameri-kancem,” je dejal in urno od-kr'evsal v hišo.
Nace je prav tedaj zapazil, da se Amerikanci bližajo, zato je brž stopil za njim in dejal: tDalie prihodnjič >
M ste prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO KD.
1-3934

ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue
HEnderaon 1-0626
'r.:

NOVI IZSTRELKI -
kete Boeing Bomark, ki se jo _ _ ______ t________
obrambi pred zračnimi napadi. Bomarc, ki je znan tudi p°d imenom F-99 brezpilotni lovec doseže brizine nad 1,500 na uro.
To je prva slika nove vodljive
bo Amerika posluževala ^