24465 LAKELAND BLVD EUCLID.OHIO 2 3 OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY 'ilFODVlSEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI VOL. XXXII. — LETO XXXII. NOVI GROBOVI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JANUARY 10, 1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 6 RUDOLPH ZUPANČIČ V soboto popoldne ob treh je umrl v Mt. Sinai bolnišnici, kamor je bil odpeljan štiri dni preje, Rudolph Zupančič, star 61 let, stanujoč na 1132 E. 72 St. Bil je vdovec ter po poklicu livar. Zadnja tri leta je bil nezmožen za delo. Doma je bil iz vasi Trbanski vrh, fara Čatež pod Zaplazom, odkoder je prišel v Ameriko pred 44 leti. Bil je član društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ. Tukaj zapušča sina Rudolpha, tri hčere: Mrs. Antoinette Stu-erzenberger, Lillian in Mrs. Margaret Turk, enega vnuka, dve sestrični in dva bratranca. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9:30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v, cerkev sv. Frančiška in nato na pokopališče Calvary. # MARY GLAVICH Kruta ueoda, ki včasih neusmiljeno zasleduje gotove ljudi in družine, je zopet zadala udarec družini John Trčka na 1075 E. 64 St., ko je smrt posegla v tretjič v treh letih v to družino. Umrla je hči Mary Glavič, stara 42 let. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ. Poleg žalujočega očeta zapušča soproga Johna, 4 otroke Mary, John, Robert in Diana, brata , ^illiam in dye sestri, Mrs. Em-Ria Zakrajšek in Mrs. Jean Fa-dlovich. Mati je umrla pred leti, sestra Sophie je umrla 1. 1918, 1. 1931 je umrl brat Frank, leta 1947 brat John in leta 1948 brat Anthony. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9:30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato v družinsko grobnico na pokopališče Calvary. # JQHN TOMAŽIC Ko se je vračal domov z dela v petek zvečer je bil zadet od avtomobila skoro pred svojim domom, John Tomažič, star 68 let, bivajoč v Solon, O. Odpeljan je bil v St. Luke's bolnišnico, kjer je za posledicami težkih poškodb čez nekaj ur umrl. Doma je bil iz Prelož na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 36 leti. Bil je član društva Bled št. 20 SDZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Apolonijo, rojeno Franck, hčere: Mrs. Frances Stopar, Mrs. Jane Rayberg, Mrs. Mary Stopar in Mrs. Theresa Benko, sina John, vnuke in sestri Frances in Mary. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9:30 uri iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave., v cerkev svvi Lovrenca ob 10. uri in nato na pokopališče Calvary Sgt. EDWARD M. MILLER Truplo Sgt. Edward M. Miller, ki je zgubil svoje življenje v bitki v Nemčiji, 16. novembra 1944 leta, je dospelo v Cleveland za pokop. Služil je pri 26. infanteriji kot stotnijski načelnik. Udeležil se je bitk v Severni Afriki, Siciliji, Franciji in Nemčiji. Za junaštvo v bitki s sovražnimi četami 15. junija 1944 se je po njegovi smrti podelilo bronasto medaljo. Za rane, ki jih je bil dobil v bitkah, je tudi prejel odlikovanje Modrega srca. Vsa ta odlikovanja se je izročilo v decembru 1945 leta njegovemu tedaj dve leti staremu sinčku John David, in sicer pri ceremonijah v Crile bolnišnici. Pokojni zapušča sinčka John David v Toledo, O., mater Mrs. Agnes Miller v newburški naselbini, tri sestre: Mrs. Emily Ster-ba, Mrs. Josephine Ozimek in Mrs. Mary Lackamp, ter pet bratov: Joseph, Paul, Peter in Ralph. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:30 uri iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave., v cerkev sv. Lovrenca ob 9. zjutraj in nato na pokopališče Calvary. # FRANCES PERUŠEK Po dolgi bolezni je umrla na svojemu domu na 1005 E. 185 St. Mrs. Frances Perusek, rojena Kandare, stara 60 let. Doma je bila iz Dane pri Ložu, kjer zapušča sestri Terezijo in Johano ter brata Antona in Franka. V Ameriki se je nahajala 37 let in je bila članica podr. št. 14 SZZ. Tukaj zapušča soproga Franka, poznanega pevca pri zboru "Slovan," sinova Franka ml. in Rudolpha, hčeri Mrs. Frances Prostor in Mrs. Dorothy Stra-sky, pet vnukov, brata Johna v West Virginiji, in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St. ANTON MLAKAR V Glenville bolnišnici je umrl v soboto zjutraj Anton Mlakar star 62 let, stanujoč na 971 E 236 St. Doma je bil iz Babnega polja na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Bil je član društva Waterloo Camp št. 281 WOW. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Kadunc, sina Antona, hčer Mary, v Jolietu, 111., brata Franka v stari domovini sestro Frances Kovtč. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8.15 uri iz August F. Svet-kovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. »rshall podal ostavko na položaju državnega tajnika Pod novim državnim tajnikom Deanom Ai^lija grozi židovski državi Izraelu kopičeniem boinih la£j in vojakov Achesonom ne bo nobene spremembe v sleparije z ioo-dolar- .V, . .. i skimi injekcijami ameriški zunanji politiki, posebno kar se tiče Sovjetske zveze in Z. N. WASHINGTON, 7. jan.—Predsednik Truman je danes sprejel ostavko bolehnega George-a Marshalla in za novega državnega tajnika imenoval 55 let starega Deana Achesona. Marshall; ki je po poklicu vo-# jak in je bil v zgodovini dežele prvi vojak, ki je vodil državniške posle dežele, se bo umaknil 20. januarja, ko bo Truman nastopil svoj novi predsedniški rok. Pod Marshallom se je rodil tako imenovani "Evropski obnovitveni načrt". Toda preteklega meseca se je moral državni tajnik podvreči operaciji na obi-stih in po nasvetu zdravnikov pustiti težko breme urada. Predsednik Truman je ob priliki naznanila o ostavki Marshalla poudaril, da ne bo nobene spremembe pri ameriški zunanji politiki pod novim državnim tajnikom Achesonom, posebno kar se tiče politike "čvrste roke" napram Sovjetski zvezi in politike v odnosu na organizacijo Združenih narodov. Truman je na časnikarski konferenci odločno poudaril, da vlada ni omilila svoje politike napram Rusiji. Tudi državni podtajnik Lovett resigniral SOVJETI OZNACAJO LINDBERGHA ZA NACISTA BERLIN, 9. jan. — "Barliner Zeitung", ki je tiskam v sovjetskem sektorju Berlina, je danes označil posebnega svetnika pri štabu ameriških zračnih sil Charlesa Lindbergha za "nacista." "Zgleda, da je neutrujeni ameriški vojni minister Kenneth Royall sklenil tajni sporazum, da v Nemčijo pošlje največjega ameriškega nacista", pravi časopis. SOVJETSKA DEZEKTEBJA PRIDETA V AMERIKO WASHINGTON, 8. jan. — Dva sovjetska letalca, ki sta dezertirala iz sovjetskih zračnih sil, sta danes dobila dovoljenje, da prideta iz Avstrije "na obisk" v Zedinjehe države. Rusija bo tudi posredovala v kitajski vojni? Nacionalistična obramba se lomi pod pritiskom nove ofenzive Ljudskih armad Istočasno z Marshallom je podal ostavko tudi državni podtajnik Robert Lovett, ki je zadnje čase radi bolezni Marshalla vodil posle oddelka. Njega bo zamenjal budžetni direktor James E. Webb, ki je že leta Trumanov notranji svetovalec. Novi državni tajnik Dean C. Acheson je bil državni podtaj- NANKING, 10. jan. — Snoči nik pod Marshallom šest mese- je bilo naznanjeno, da je kitaj cev. V državnem oddelku je slu- ska nacionalistična vlada zapro-žil pod bivšimi državnimi tajni- sila tudi Sovjetsko zvezo, naj ki Cordellom Hullom, Edwar- posreduje za skleiitev miru na dom Stettiniusom Jr. in James Kitajskem. F. Bymesom. Pozneje je še ne- Neuradni krogi so potrdili, da kaj mesecev ostal v oddelku, ko go nacionalisti zaprosili za po-ga je prevzel Marshall, toda ju- sredovanje predstavnike Fran-nija 1947 je podal ostavko. cije, Anglije in Zsdinjenih dr-Acheson je izjavil, da ga je %av. Toda pod naraščajočim pri-presenetilo imenovanje za dr- tiskom nove ofenzive Ljudske žavnega tajnika, bil pa je vzhi- (komunistične) armade je naci-čen, da je za državnega podtaj- onalistična vlada sklenila, da nika bil imenovan Webb. Senat naprosi za posredovanje tudi So-mora potrditi novega državne- vjgtsko zvezo. ga tajnika, toda povsem sigur- prošnjo nacionalistov je izro-no je, da Acheson radi svojih sovjetskemu anibasadorju N. zvez in dejstva, da demokrati y Roščinu francoski ambasa-kontrolirajo kongres, ne bo na- jacque Meyrier. letel na nobeno opozicijo. Civilna vojna pa medtem div- Predsednik Truman je na pi- ^ raznih delih severne Kitaj-smeno ostavko Marshalla odgo- Poročila iz Tientsina pra-voril z izr azi va eznosti za da so komunistične čete usluge, ki jih je ars a s or yj^orakale v mesto in da je vsem MARY REISINGER Včeraj popoldne je umrla v Huron Rd. bolnišnici poznana Mary Reisinger, stara 63 let, stanujoča na 414 E. 266 .St. Tukaj zapušča hčer Mrs. Edna Mall. Truplo bo ležalo v pogrebnem zavodu August F. Svetka, 478 E. 152 St., do enajstih no- deželi in mu sporočil, da mu ne želi prizadevati zdravja z od- Američanom bilo ukazano, naj si poiščejo zavetje v poslopju DUHOVNIK BO PREISKAL ARETACIJO MINDSZENTYJA CARCASSONNE, Francija, 9. jan. — .Katoliški duhovnik in član francoskega parlamenta Abbe Albert Gau je danes izjavil, da je od madžarske vlade dobil povabilo, naj pride v Bučo j, v torek zjutraj bo pa od- j dimpešto in preišče okolščine, poslano v Grafton, W. Va., za j pod katerimi je bil nedavno are- pokop v družinsko grobnico. * ANTHONY KALIN Danes zjutraj je preminil Anthony Kalin, 22600 Seabrook Ave. Pogreb oskrbuje Mary A. Svetek. Podrobnosti bomo poročali jutri. tiran madžarski kardinal Mind-szenty Gau je v francoskem parlamentu nedavno napadel areta- klanjanjem ostavke. Na časni- g^jj^g^jgj^ega konzulata. Poskusi karski konferenci pa ga je po uprave, da bi se sklenilo veUčeval kot "največjega w propadli. ka dežele. | Vojaški opazovalci sodijo, da se bodo morale nacionalistične SOVJETI BODO izolirane armade gen. Tu Lin- PROTI RAKU Ameriška z\eza zdravnikov je danes oznanila za sleparije injekcije, ki jih daje za J^IOO neki dr. II. B. Mueller, zdravnik v južnem Euciidu. Dr. Mueller je navdušeno zagotavljal druge zdravnike o sijajnem učinku injekcij proti raku, toda Zveza zdravnikov je ugotovila, da te injekcije niso nič drugega kakor zelo kon-troverzni K o C h o v "anti-toksin", ki je bil uveden v Detroitu že leta 1920. V januarsiii izdaji svojega glasila je Zveza obsodila tudi ostala "mazaška zdravila", ki jih razni rake-tirji ponujajo bolnikom za« zdravljenje raka. Med ta "zdravila" spadajo zmeša "zdrobljenega zlata", nekega laboratorija' v Saratogi, Fla., injekcije iodina nekega chicaškega laboratorija, neka mast za odstranjenjrf račnih ran od tako imenovane Hoxsey klinike za rak iz Dallasa, Tex. Zveza zdravnikov je posvarila, da se je v javnosti n e d a v n o pojavilp tudi "zdravtlehjfe raka" s tako imenovanim ruskim "KR" serumom. Vsa ta zdravila na osnovi kliničnih preiskav so zelo sporne vrednosti. Predsednik ohijskega Sveta za rak dr. Farrell T Gallagher^ ki je hirurg v St. John bolnišnici, je izjavil, da se doslej še ni našlo nobenih zdravil s praški, ki bi pomagali pri zdravljenju raka. Za injekcije dr. Muel-lerja pa je odprto rekel, da je to navadna sleparija. Dr. Mueller je prišel iz Nemčije in je naturalizira-ni državljan. Svoje injekcija je uporno zagovarjal, češ da sami pacijenti najlwljse pričajo o uspehu zdravila. Za te injekcije "Kochove-ga anti-toksina" so bolniki plačali po $100. Iznajditelj, detroitski zdravnik dr. Koch, je s tem "zdravilom" imel precej opravka s sod-nijo. Kemiki administracije za hrano in zdravila so ob priliki pričanja na federalni sodniji izjavili, da ta Kochov anti-toksin ni nič drugega kot navadna destilirana voda. Na osnovi do sedaj dokazanih dejstvih, je edino uspešno zdravljenje raka potom zgodnjega ugotavljanja račnega izrastka in odstranitve izrastka, Ixxlisi potom operacije ali p^ X-žarkov in žarkov radiimia, je izjavil dr. Gallagher. VRNILI BOJNE LADJE LONDON, 6. jan.—Sovjetska zveza bo začela 15. januarja vra- Minga severno od Kankinga predati v najkrajšem času. Komunistična radio postaja je že na- čati Angliji 12 bojnih ladij, ki' znanila, da je od 250,000 mož jih je dobila za časa vojne. Ibroječe armade gen. Tu-a ostalo Ko je Anglija leta 1944 poso- le še kakšnih 150,000 mož za- dila Rusiji bojne ladje, je bil sklenjen sporazum, da jih bo Sovjetska zveza vrnila, ko bo cljo kardinala, nakar ga je mad- dobila svoj del italijanske mor-žarska vlada povabila, naj sam narice. Sedaj so Italijani kon-preišče zadevo. Veruje se, da bo'čno le začeli pošiljati ladje, ki vabilo sprejel. jih dolgujejo Rusiji. jetih na malem šoslane v trans jordansko luko Angleži so poslali dve bojni ladji.iz Malte na Kiper, v bližini palestinskega obrežja. Ena brigada marincev pa je dobila ukaz, naj se pripravi na odhod v neko neimenovano bazo 000 družin sploh ne plačalo nobenih federalnih davkov. Štiričlanske družine z gori omenjenimi dohodki plačajo zdaj okrog $225 davkov, dočim so pred lanskim znižanjem plačevale okrog $342. Program, ki ga je v imenu organizacije pripravil direktor prosvetnega in raziskovalnega oddelka, predlaga, da se skupaj z razbremenitvo družin z malimi dohodki obremeni profite korpo-racij in osebe, ki imajo visoke dohodke. SOVJETSKI KOMENTAR TRUMANOVE POSLANICE MOSKVA, 8. jan. — Uradna sovjetska časnikarska agencija "Tass" je danes sporočila, da je poslanica predsednika Truma-na kongresu dokaz, da Zedinjena ' ne države nameravajo nadalje- Srednjem vzhodu. V palestinskih vodah pa se zbirajo tudi druge angleške bojne ladje. Dopusti za marince so mornariške oblasti črtale. Snoči je angleško zunanje ministrstvo naznanilo, da so čete bile poslane iz sueškega prekopa v trans jordansko pristanišče Aqaba. Neki,predstavnik Trans-jordana pa je priznal, da so angleške čete že dospele v pristanišče. Angleški krogi v Londonu so naznanili, da se bo verjetno v Aqabo poslalo še, več vojakov. Anglija pa je tudi zagrozila, da bodo njene protiavionske baterije sestrelile vsako židovsko letalo, ki bi se pojavilo nad Egiptom. Židje zavrgli angleški protesti Iz Tel Aviva poročajo, da židovski predstavnik v Haifi ni hotel po navodilih svoje vladd sprejeti angleškega protesta, ker je bil "napačno naslovljen." Istočasno je izraelska vlada vložila pri organizaciji Združenih narodov svoj lastni protest, s katerim protestira proti izkrcanju angleških čet v Aqa-bi. Baje je židovska vlada zahtevala, da Združeni narodi označijo Anglijo za vojskujočo se stranko. vati s svojimi poskusi za zavo- jevanje sveta. ___ "Poslanica odprto priznava, da bo vlada Zedin jenih držav nadaljevala s svojo politiko, katere namen je uničenje neodvisnosti ostalih držav," pravi agencija "Tass" v svojem poročilu iz New Yorka. ARMADA USTAVILA NABOR ZA DVA MESECA WASHINGTON, 8. jan.—Armada je danes naznanila, da ne bo vpoklicala v februarju in marcu nobenega moškega v ar-madno službo in sicer radi velikega števila priglašenih prostovoljcev. DomaČe vesti Odhod v Florido Mrs. Anna Zakrajšek, soproga pogrebnika Frank Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave., se je v soboto zjutraj podala v St. Petersburg, Fla., kjer se njen soprog nahaja zadnji mesec. Želimo jima mnogo razvediila in srečen povratek; SOVJETI ZVIŠALI KAZNE Z^ POSILJEVANJA MOSKVA, 9. jan. — Vrhovni sovjet je danes zvišal kazne za posiljevanja. Za kriminalne napade na ženske so sedaj predvidevane kazni od 10 do 15 let prisilnega dela. Če pa je žrtev mladoletna ali pa je napad izvršila skupina mož, so predvidevane kazni do 20 let zapora. Doslej so kazni znašale največ osem let zapora. PROTI SOVJETSKA FILMA PREPOVEDANA V FRANCIJI PARIZ, 9. jan. — Francoske oblasti so danes prepovedale ka zanje dveh ameriških filmov v Kdor se ne more udeležiti seje. Seja in pooblastila Iz urada The North American banke se naproša vse delničarje in delničarke, da se gotovo udeleže letne seje v sredo 12. januarja v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Začetek ob osmih. francoskih gledališčih. Ta filma sta predvojna "Ninočka" in povojni "The Iron Curtain," ki sta oba proti-sovjetska. Francoske oblasti so izjavile, da bi filma povzročila nemire in demonstracije. Ameriški ambasador je protestiral proti prepovedi, rekoč, da je to prvič; da se je iz francoskih gledališč izobčilo ameriške filme. je prošen, da pošlje pooblastilo (proxy), ker če ni navzočih dovolj delničarjev osebno ali potom pooblastil, je seja nepostav-na in niti otvoriti se je ne more. Seja direktorija V torek zvečer ob osmih se vrši redna seje direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Prosi se vse direktorje, da se gotovo udeležijo. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 10. januarja, 1949. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. ■231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev)--- For Three Months—(Za tri mesece) -:- -$8.50 - 5.0C - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. ŠE EN KOMENTAR K ARETACIJI MINDSZENTY-JA Ob priliki aretacije madžarskega kardinala Jožefa Mindszenty-ja smo v našem listu priobčili izčrpke in poročila George-a Seldesa, urednika "In Facta," kateri izčrpki se nanašajo na politično borbo, ki jo je kardinal vodil proti reformam madžarske vlade. O zadevi se danes mnogo piše in govori. Dočim nekateri trdijo, da je aretacija kardinala "nov primer verskega terorja v deželah za že-lebno zaveso," pa bolj liberalni komentatorji poudarjajo čisto politično ozadje zadeve. Znana liberalna revija "The Nation," ki je odločno proti-komunistična, je v izdaji z dne 8. januarja priobčila komentar, ki ga je spisala Ruth Karph, zunanja poročevalka, ki se je nadavno vrnila s potovanja po Evropi. To komentar se glasi: Z aretacijo kardinala Jožefa Mindszenty-ja se je začel tretji spopad v borbi med cerkvijo in državo v povojni Madžarski. V prvem spopadu, do katerega je prišlo takoj po vojni leta 1945, se je katoliška cerkev pod vodstvom kardinala Mindszenty-ja borila z zobmi in nohti proti davno zamujeni madžarski zemljišni reformi. Reforma je predvidevala, da se mora vsa posestva, obsegajoča več kot 150 akrov, razdeliti med tri milijone madžarskih poljedelskih delavcev, ki so dotlej živeli v feudalnem suženj stvu. Katoliška cerkev je bila največji veleposestnik na Madžarskem. V drugem spopadu, do katerega je prišlo v poletju 1948, je vprašanje bilo—kontrola madžarskih javnih šol. Ta spopad je kardinal zgubil 15. julija, ko je madžarski parlament z 293 proti 63 glasovom in 71 neoddanih glasov, odobril "da vlada prevzame vse nedržavne šole, dijaške domove in otroške vrtce, z izjemo šol, ki so posve čene izključno verskemu pouku, semenišč in nekaterih protestantovskih ustanov." Katoliška cerkev je nadzoro vala in vodila 63 odstotkov vseh šol v deželi. Drugi spo pad je bil usodepolen; kardinal in vlada so vrgli v ta spo pad vse svoje sile. Tretji spopad pa je potem bil neizogi ben. Aretacija Mindszenty-ja je le izraz odločnosti vlade da se zatre politično aktivne katoliške duhovnike. Kardinala sem obiskala, ko so čuti glede šolskega vprašanja preteklega junija bili na višku. Čeprav ni šes mesecev hotel sprejeti zunanje poročevalce, je pristal, da govori z Leo Murayem od Manchester "Guardian" in mano. Sla sva k .njemu v Esztergom, sedež madžarskih primatov in po'tradiciji "drugo prestolnico" dežele istega dneva, ko je v parlamentu bil odobren šolski zakon. Nje gova prva izjava je bila: "Vi seveda razumete, da se cer kev ne more in se nikoli ne bo odrekla naravni pravici staršev, da odgajajo mladino za Boga." Umolknil je za nekaj trenotkov, stisnil v pest prste svoje zelo izrazite roke in rekel: "Kar mislim je, da se bomo proti temu zakonu borili z vsem orožjem, ki je nam na razpolago." Julija meseca je kardinal ukazal, da se zapre vse kato liške verske šole, v avgustu je prepovedal posvečenim uči tel jem nadaljno delo v javnih šolah, v septembru je urad no zagrozil z izobčitvijo vsakemu katoličanu, ki bi javno ali pa v tisku kritiziral njega ali pa kajcršno koli obliko njegove politike. To je bilo potem, ko ga je priljubljen katoliški dnevnik "Magyar Nemzet" obtožil, da "vsled svoje strašne neupogljivosti glede šolskega vprašanja ne krši samo pravice katoliških roditeljev, pač pa da celo dela škodo osnovnim interesom cerkve; njegovo stališče ogroža v sami osnovi meniške rede." Odkar je prišlo do spopada med cerkvijo in državo, je kardinal izkoriščal globoko pobožnost madžarkega ljuc stva in čuvstvene apele, da mora verska svoboda za vse pravične ljudi pospeševati stvari, za katere je na Madžar skem vsak vedel, da so čisto politične. V pogovorih z nama ni govoril več kot pet minut o čisto verskih zadevah; ostali dve uri trajajoči pogovori so bili posvečeni izključno poli tiki. Kardinal sploh ni skušal skriti dejstva, da je stopil v borbo glede šol in da jo namerava nadaljevati v prvi vrsti radi političnih razlogov. Z gladko zvenečimi besedami, katere je spremljal z dramatičnimi gestami svojih rok, nama je povedal, da je v izmenjavi pisem z vlado postavil pogoje, pod katerimi je pripravljen "na pogajanja." Ti pogoji niso imeli nobenega opravka z versko svobodo. Eden pogoj je bil dnevnik za cerkev, drugi takojšnja odškodnina za cerkvena vele- O zadevi Slovenskega narodnega muzeja Klic ob 10 letnici S. N. muzeja- rešite ga! Pred par dnevi sem prejel pismo od direktorja Joseph Okorna, zapisnikarja gospodarskega odbora Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., s katerim me poživlja, da naj odselim iz Slov. nar. doma zgodovinsko zbirko Matije Pogorelca in sicer do 1. januarja 1949. Pogorele je mene izbral, da mu obvarujem njegovo zbirko, da se je ne uniči, kot to grozijo že dve leti direktorji S. N. Doma. Cel svet se vrti po nekakšnih gotovih naravnih zakonih, v svojem tempu; svetovne države temeljijo na vrsti raznih civilnih postav, ki jih piše ljudstvo po svoje v raznih državah, tot komu odgovarja; tudi naše aratske podporne organizacije imajo svoje konvencije, kjer si izdelajo pravila, ki so veljavna za članstvo in glavne odbornike v medkonvenčni dobi in po xaterih se precej strogo ravnajo. Tako ima tudi naš Slov. nar. dom, ki se je zadnji čas re-in-korporiral pod imenom The Slovenian National Home Company, svoja pravila in resolucije, ki so bile sprejete na raznih letnih delničarskih konferencah in fiiikdar preklicana. Ta pravila in resolucije so v veljavi za delničarje in za direktorje S. N. Doma tudi danes prav tako, kot ob času sprejetja istih. Toda sedanji direktorij enostavno ignorira pravila in resolucije in drvi brezunmo v svoje' lastne zaključke, ki niso ne veljavni in ne v korist delničarjev in ne v ponos ameriškim Slovencem. Tako mi je znano, da je bila dne 12. januarja 1939 leta sprejeta resolucija na redni letni delničarski konferenci, katero sem spisal in predložil jaz, tukaj podpisani, za ustanovitev Slovenskega narodnega muzeja, in zato vem tudi sedaj, kaj pišem in mislim o tem. Tista, prva resolucija se glasi; "Mi, zbrani zastopniki društev delničarjev in posamezni delničarji S. N. Doma na St. Clair Ave., v Clevelandu, O., pričujoči na letni delniški seji dne 12. januarja 1939, uvideva-mo koristnim in potrebnim pričeti z zbiranjem, hranjenjem in razkazovanjem raznih predmetov, spisov itd. iz našega ame-riško-slovenskega društvenega in privatnega življenja za Slovenski narodni muzej v Ameriki, kot rekord našega dela in Uredništvo "Enakopravnosti je prejelo za priobčitev dopis g. Erazma Goršeta "Klic ob 10-letnici S. N. Muzeja— rešite ga!" Dopis doslej ni bil v našem listu priobčen, pač pa je izšel v drugih slovenskih časopisih. Naše uredništvo je bilo mnenja, da je v interesu našega življa, da se kontro-verzne zadeve takšne narave rešujejo znotraj organizacij, v katero spadajo. Iz tega razloga nismo priobčili ne predlanski dopis g. Goršeta ("Zadeva Slovenskega narodnega muzeja") in ne poznejši odgovor direktorija Slovenskega narodnega doma. Žal, pa je zadeva zopet izbruhnila na površje in smatramo za potrebno, da nepristransko podamo dve stališči—stališče g. Goršeta in stališče večine direktorjev Slovenskega narodnega doma z upanjem, da se bo kon-troverzo zaključilo na demokratski način, v okviru organizacije, v katero tudi spada —namreč na delniški seji Slovenskega narodnega doma, ki je edino kompetentna, da poda svojo končno sodbo. Op. ured. ohraniti za bodočnost S. N. Domu ki s tem prične razvijati Slovenski narodni muzej v Ameriki. "Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. se zavezuje sprejete predmete za v muzej skrbno hraniti ter v dogledni dobi razkazovati, ko se zbere dovolj zanimivega gradiva, po načinu standard muzejev. "Sprejeto na redni delničarski konferenci dne 12. januar-ja 1939. Erazem Gorshe, predlagatelj." Ta resolucija je danes še prav tako v veljavi, kot je bila vsa leta, odkar je bila sprejeta. Tedaj je glasoval samo eden proti njej, vsi drugi navzoči so bili zanjo. Polagoma pa so prišli v direktorij S. N. Doma ljudje, katerih cilj je iztrebiti iz doma vso prosveto. Ukinili so že Prosvetni klub SND, Slovensko šolo in sedaj so napovedali "likvidacijo" S. N. Muzeja. Pisali so Matiji Pogorelcu pismo, da naj imenuje pooblaščenca, ki bo prevzel njegovo zbirko. Ampak, predno pojasnim javnosti zaključke našega direktorija, naj tukaj priobčim še drugo resolucijo o muzeju, ki sem jo predložil redni letni delničarski konferenci 11. januarja leta 1940. To vsled tega, ker že takrat direktorij S. N. Doma ni hotel financirati Slov. nar. muzeja in sem moral iskati tudi finančno pomoč povsod, pri vseh slovenskih bratskih organizacijah, društvih in posameznih po vsej Ameriki. Ta druga resolucija, ki predvideva, kake se bo muzej financiralo, se dcbesedno glasi tako: RESOLUCIJA "Ker je Slovenski narodni muzej, ustanov.jen 12. januarja 1. 1339, potom sprejetja tozadevne resolucije na redni delničar- ^ sk! seji Slovenskega narodnega • ključno samo za razvoj, nabavo' gospodarski odbor. Večkrat se doma na St Clair Ave., sma-j opreme in vzdrževanje muzeja, je slišalo opombe: Pa so jih po-tran kot splošna narodna usta- ki je pod direktnim nadzorstvom slali v "šolo." nove, tikajoia se vseh Sloven- direktorija SNDoma, in j Zato je bil sprejet predlog na cev v Ameriki, in | "dalje зе nalaga dolžnost bo- tej seji, da se prosvetni ali šol- "ker Slovenski narodni muzej dočemu direktoriju, da naprosi ski odbor ukine v bodočnosti. . Zadeva slovenskega muzeja Spodaj podpisani direktorij j se je tudi zgodilo. Danes imamo venskega narodnega doma v dva zapisnika o tej seji: Gor- Clevelandu, Ohio, podajamo sledečo izjavo slovenski javnosti: V listih "Ameriška Domovina," "Prosveta" in "Glas Naroda" je še predlansko leto (>1947) izšel članek "Zadeva Slovenskega narodnega muzeja," in tako je v zadnjem mesecu decembra 1948 izšel članek "Klic ob desetletnici S. N. M.—Rešite ga!" Oba članka je napisal Erazem Gorše, ki je bil svoječasno upravitelj muzeja. Direktorij SND ni odgovarjal Goršetu na prvi članek, ampak je izdal samo izjavo ter isto priobčil v preje omenjenih listih. V izjavi je bilo povedano, da direktorij ne bo odgovarjal Goršetu, ampak bo podal svoje poročilo in odgovor na delniški seji SND, ker to je njih zadeva in ne še zaenkrat zadeva širše javnosti. Za direkorij je podal ta odgovor predsednik Doma, ki je orisal potek muzejskega delovanja ter tudi ovrgel Goršetova izvajanja na podlagi zapisnikov in številk. Delniška seja je potem sklenila, da se vso zadevo i vrne novemu direktoriju ter žaga doma na St. Clair Ave v j • , . -n-vc., v jgyQ muzeja resi, kakor se mu Clevelandu, Ohio, pricuioci na' -i • , . , , .1 ' ""^.vidi pravilno m primerno. redmdekicarskijjidnell.ja.| Napodlagitegasklepajetu- nuarja 1940 pooblaščamo in na-j^i direktorij v letu 1948 reševal ^gamo Dodocemu direktorijulzadevo muzeja. J I- ^ pravico in Da pa bo čitateljem znana za- dolznost prositi za finančno po- deva tega muzeja, treba je pomoč v imenu Slovenskega na- ggj^ i^tnega zborovanja, ro nega muzeja vse slovenske, Lj gg jg vršila meseca januarja odnosno jugoslovanske podpor-' ^94% štev delničarjev in posamezni delničarji Slovenskega narodne- setov netočni zapisnik in zapisnik, katerega so sestavili člani izvršnega odbora. Kaj se je dogodilo na tej seji? Nekaj, kar ni ugajalo Goršetu, toda ostali člani izvršnega odbora so se strinjali s sprejetimi sklepi. Vprašalo se ga je, kako da je potrošil $600 za muzej v preteklem letu, ne da bi predsednik Doma vedel o tem trošenju denarja. Sklep je bil, da se plačuje vs^ stroške s čeki, katere podpisujeta Gorše in predsednik Doma. Izdan pa je bil samo en ček, drugo je izplačal z denarjem v ročni blagajni. Vprašalo se ga^je tudi glede dopisovanja v "Slovenski Poročevalec," kajti vsebina članlcov ni odgovarjala sklepom in zaključkom direktorskih sej. Tudi to mu ni ugajalo. Na tej seji je bil izvoljen kot arhivar z mesečno plačo deset dolarjev ter dva dolarja od vsakega zapisnika. Do tu je šlo vse nekako bolj težko, vendar ni bilo večjega ugovora od strani Goršeta. Nato je Gorše pričel razpravljati o delu v muzeju in da naj bi bilo to delo zavrženo pred konvencijo SANSa. Zahteval je tudi, da naj se mu določi plača za to izredno delo. Izvršni odbor ni imel nič proti temu, da on prične z delom, toda glede plače je stal na stališču, da naj mu plačo ali nagrado določi seja direktorija, ki bi se vršila v mesecu februarju. To ni ugajalo Goršetu zato ni hotel pričeti ne, pspodarske in kulturne or-: ^а tem zborovanju so prišle ^ katerega bi bil go- ganizacije, društva. Narodne do- strani zborovalcev sugestije, move m posameznike, na način da bi se ukinilo prosvetni ali m oh času, ki se direktoriju s. šolski odbor pri direktoriju Slo-N. Doma uvidi najbolj umesten, Imenskega nSrodndga doma. Po- ln "da se vsi darovi in dohodki. vod tem sugestijam je dalo dejstvo, da se je v šolski odbor nabrani skupaj v podporo Slov. | vedno potisnilo tiste novoizvo-nar. muzeja naložijo v posebni Ijene direktorije, ki niso bili tovo plačan, kakor je bil tudi v preteklosti. Nato je tudi izostal iz direktorskih sej od meseca februarja naprej ter sam sebe črtal kot direktor Doma na podlagi pravil. Udeležil se je le še seje izvršnega odbora SND skupno z dru- do sedaj še nima finančne po dlage, katers je nujno potrebna za uspešno ijvedbo, razvoj, ureditev in vzd^evanje istega, in "ker bi bil) celotno financira- nje Slov. na", muzeja preobte-' spevke za v korist muzeja in za žilno samo zl družbo Slovenski j zbira\nje predmetov in stvari za v muzej in da uredniki listov narodni dom na St. Clair Ave., pod čigar sreho se je muzej' sami apelirajo na slovensko jav-osnoval in k;fr se že eno leto iz- j nbst in priporočajo, če ima kdo prizadevanja, skupin in posa-' vaja in izpopolnjuje, in . kakšne zbirke starin, knjige, ča-meznikov, v svrho študije in "ker je mflno potrebno, da vlsopisje ali druge predmete, da sklad, kateri se sme rabiti iz- izvoljeni v izvršni, nadzorni ali zastopniki, ki se je vr- 'sila dne 4. marca 1947. Na le j seji smo ga prosili, da naj gre na delo v muzej, toda je odločno odklonil. Najbrže se ni strinjal s sprejetimi sklepi, ker so se navzoči društveni za-zastopniki, strinjali z delovanjem direktorija in izvršnega odbora. V prvih šestih mesecih 1947 je direktorij na vsaki seji raz-motrival glede muzeja. Na eni teh sej je bil izvoljen odbor treh direktorjev: Jos. Okorn, John Pollock in Frank Plut, da skupno z Goršetom pregledajo muzej, nakar podajo svoje poročilo vse slovenske, odnosno jugoslo- To je dejstvo, in tega ne more vanske podporne organizacije in' zanikati Gorše, saj je sam pi-vse druge slovenske časopise, | sal in sestavljal ta zapisnik. da dovolijo v svojih kolonah listov agitiiati za finančne pri- razkazovanja ter ohranitve raz- to ustanovo zainteresira vse nih dragocenosti našim potom- Slovence v /meriki in vse slo- cem. venske orgaiizacije, društva in "Vsled tega pooblaščamo di- domove, bres razlike na versko rektorij S. N. Doma, da po svo- ali politično Piselnost, na sode- ji najboljši uvidevnosti podvza- lovanje, tako v moralnem kot v me potrebne korake, da z zbira- finančnem ozru, in njem v muzej spadajočih pred-"' "ker bo Slovenski narodni metov takoj prične in da stopi muzej služIl kot zgodovinska v zvezo z organizacijami in po- podlaga razpkavanjem vsem samezniki, da prepuste zanimi- Slovencem v A.meriki enako, ve predmete, ki jih je vredno "mi, zbrati zastopniki dru- podkovan v politiki; saj je prav on s H>rthyjem sklenil konkordat, na osnovi katerega je cerkev na Madžarskem dobila pooblastila in prednosti prav takšie vrste kot jih danes uživa v Francovi Španiji. Kardinalov adut v tej borbi z vlado je bila vatikanska radio oddaja za Madžarsko koncem nfija, ko se je šolsko vprašanje bližalo krizi. V radio odda i, ki je bila ponavljana z vseh katoliških prižnic dežele, je papež pohvalil madžarsko ljudstvo radi "vere, pobožn'Sti in krščanske stanovitnosti, ki je posebno vidna sedaj, IP mu sovražniki imena in veličanstva Boga izui^jeno nastavljajo past." Papeževa poslanica, s katero je pozval katoliane, "naj vztrajajo do konca skupaj s cerkvijo in v poslušnosti svojim , , , ., >, • J • 1 L.-1 • . , ,. dilo prvic sele na mojo zahtevo duhovnikom, je dejansko bila poziv na ipor proti vladi 7 januarja 1946. v zvezi s šolskim vprašanjem. Ta poziv na 'por je bolj, kot те dve resoluciji sta še da- jih izroči v varstvo muzeju "Direktorij SNDoma sme poveriti vsa ta dela, zapopadena v tej in v prvi resoluciji, Prosvetnemu odseku direktorija ali Prosvetnemu klubu SND, da delo in naloge izvrši. "Sprejeto na redni delničarski seji SNDoma, na St. Clair Ave., Cleveland, O., dne 11. januarja 1940. Erazem Gorshe, predlagatelj". # Ta resolucija je bila tedaj soglasno sprejeta in po tej sem se ravnal, kot tajnik in arhivar muzeja skozi prvih osem let. Direktorji SNDoma so se očivid-no tedaj strinjali z ustanovitvijo Slov. nar. muzeja v Ameriki, dasi posamezniki niso zanj nikdar delali in ne prispevali denavja, razen par izjem. Tudi sabotirali so muzej, vsaj niso seden let domovi nadzorniki pregledali in podpisali poslovnih knjig S. N. muzeja. To se je zgo- Na tej delniški konferenci ste sledili potem dve sugestiji: Prva, da naj se izmed direktorija izbere odbor, ki bo vodil to delo; druga, da naj se poveča izvršni, odbor, ki bi imel predsednika, dva podpredsednika, tajnika, namestnika tajniku, bla- gajnika, namestnika blagajniku, i direktoriju. Omenjeni trije so to in zapisnikarja ter njemu na- storili, a Gorše se jim ni hotel mestnika. , pridružiti. Po seji v mesecu ma- Na prvi seji direktorija se je, ^ direktorji v muzej, vršila razprava glede obeh su-:, ^ pregledovanja jo gestii. Sprejet je bil predlog, 1°!! direktorij spremenil da se voli v izvršni odbor devet ključavnico v vratih muzeja, za- članov, v nadzorni odbor pet in kar je imel svoje razloge. posestva, ki so bila razdeljena poljedelskim delavcem, tret-lpa kakšne posebne obtožbe o izdajstvu, zaroti ali pa vo- nes v veljavi prav tako, kot ob ji vladni preklic šohkega zakona. Seveda, vlada ni hotela pristati na nobenega od teh pogojev in kardinal je ne-^dvomno sam vedel, da jih bo zavrgla, kajti on je dobro hunstvu, ki jih lahko madžarska sodni j a iredloži, po mo- sprejetju, ju ni preklicala do jem rpnenju, razlog za kardinalovo aretado. (Dalje prihodnjič) sedaj še nobena redna ali izred-(Dalje na 3. strani) v gospodarski odbor sedem čla- .Neresnično je, da je prWsed- nov. In izvršnemu odboru se je "%kel sledeče: "Letos dalo nalogo, da vodi vsa pro- Evetna, dela pri Domu, to so de- Prosvetnega la, katera je do tistega časa kluba SND. Za predsednika se vodil prosvetni ali šolski odbor. 1 predsednik di- Dne 26. januarja 1947 se je У"^ка pa vršila prva seja izvršnega od- Tavčarja, taj- L J ... : nika SND. Da, tako le zapisa- bora, da se organizira in posve- . ' •" tujo glede prosvetnega dela. Za- "" "^govem zapisniku, toda pisnik to seje je vodil Erazem katerega so Sestavili Gor^. Ko pa je bil zapisnik te'^^^f' izvršnega odbora, ni takih seje prečitan na seji direktor-l^'^dalosti. (Gorše včasih ne sli-jev v mesecu februarju, so gg člani izvršnega odbora začeli spogledovati in izpraševati radi ^orše ni bil tak velik netočnosti tega zapisnika. Pn. narodnimučenikkotseznasam šli so do zaključka, da v zapis-jP''^'^"^^''^^^^' slovenski javnosti, niku ni tako zabeleženo, kot sel^^ zabeležimo tudi to, je v resnici dogajalo. ' koliko plače je 'dobil v letu 1946: Zato je ta direktorska seja'^"""^ Ј"" ^ot tajnik sprejela predlog, da se takoj T'''':^"^^^ $5 skliče spet seja izvršnega od bo- ° zapisnika na direk- ra, kakor hitro se vrne predsed-, ^°''f'\^^^f^' ^va dolarja od nik Doma iz Minnesote, da člani direktorske ali odborove izvršnega odbora skupno sesta-i^^^^' ^ izredno delo v muzeju vijo tak zapisnik, ki bo odgo-P^ ^"tu plačan $150. varjal sprejetim sklepom. In tO' (Dalje na 3. strani) 10. januarja, 1949. enakopravnost stran 3 Klic ob 10 letnici S. N. muzeja-- rešite ga! (Nadaljevanje z 2. strani) na delničarsko konferenca SND. Kljub temu so mene enostavno vrgli ven, vzeli so mi urad tajnika muzeja in šole, oziroma Prosvetnega kluba SND dne 28. januarja 1947, na seji upravnega odbora direktorija SND. Tedaj je predsednik direktorija Janko N. Rogelj dekretiral tako: "Letos se ne bo volilo nobenega predsednika ali tajnika Prosvetnega kluba SND. Za predsednika se smatram jaz, kot predsednik direktorija SND, za tajnika pa imenujem Johna Tavčarja, tajnika SNDoma." Meni so sicer dali urad arhivarja, brez vsakih pravic. Jaz sem se čutil popolnoma uničene. ga- in se nisem več hotel udeležiti nobene seje direktorija SND, ko sem služil nepretrgo-12. leto in zadnje leto moje-Sa četrtega termina. Na zahte-jim oddal tudi vse zapisnike in bančno knjižico. Te-^aj je imel muzej skoro dva tisoč dolarjev svojega sklada. Iz srca in z vso dušo sem delal za to ustanovo. Posvetil sem mnogo študije tej ustanovi. Na splošno delam prosvetna dela v Clevelandu že 39 let in mnogi me poznate. Imel sem najboljši namen, zbrati in ohraniti zgodovino ameriških Slovencev, pri čemur mi je šel največ in najiz-datneje na roko z zbirko spoštovani Matija Pogorele v Duluth, Minn., ki je sam prispeval 80 odstotkov muzeja. Brž, ko so se direktorji mene iznebili, so začeli ruvariti bolj javno proti Slovenskemu narodnemu muzeju. Jaz sem moje stališče pojasnil v listih še v maju 1947 leta, toda od javnosti ni bilo odmeva. Dne 9. decembra 1948 pa piše John Tavčar pismo Matiji Po-gorelcu, da se je direktorij od-za '»likvidacijo" muzeja, da naj imenuje pooblaščenca, ki bo prevzel njegovo zbirko. Med drugim pra-\'i, da se tudi jaz ne zanimam več za muzej. Kakšna laž! Kaj se vam nisem ponudil še v pismih na Tavčarja, Okorna in celotnemu direktoriju, da rad izvršim še vse nerešeno delo, samo da se stvar reši in ohrani? Toda vsi ste molčali, kot ribe v vodi! Direktorji, kdo vas je pooblastil, da smete "likvidirati" Slovenski narodni muzej? Katera delničarska konferenca je naredila tak zaključek? Ali za vas ne obstojajo nobena pravila, ne veljavnost resolucij in sklepi konferenc? Mar mislite, da me boste vjeli v nastavljeno zanj-ko? Ne, direktorji, ne boste vjeli ne mene in ne Matije Pogo-relca in ne drugih, pač pa ste vjeli sami sebe v precep. Vaša pisma in moje odgovore bom na željo delničarjev prečital na konferenci, da se javnost seznani z vašim načinom gospodarstva v Domu, katerega niste sami zgradili in ni vaš, smo delali in še delamo zanj tudi drugi, in kot različni delavci za dom smemo tudi drugi reči še kakšno besedo. Trudim se in delam, da se ohrani vsak košček zgodovine, ki je zbrana in shranjena v arhivih S. N. Muzeja. Če ste pa že kki zapravili, boste pa pojas-nih Vi. Na svidenje na konferenci S. N. Doma! . Erazem Gorshe. DE GAULLE SVARI PARIZ, 6. jan. — Francoski gen. Charles De Gaulle je danes izjavil, da bo v tekočem letu prišel na oblast, bodisi potom volitev ali pa potom "kakšnih presenetljivih dogodkih." Zadeva slovenskega muzeja (Nadaljevanje z 2. strani) Vsi ti dohodki znesejo v bližini $500 za leto 1946. Koncem leta 1946 je bilo v muzejski blagajni (in denar je še danes tam) $1,930.79. Zato je na seji 28. januarja odločno zahteval, da mu določimo takoj plačo, drugače ne gre delat. To mu odbor ni nikoli določil, a na sejo direktorija ni nikdar prišel. Na lanski seji delničarjev je bilo vse to in še več povedano navzočim, zakar je bil potem sprejet sklep, da naj direktorij v letu 1948 uredi zadevo muzeja pač tako, kakor se mu zdi primerno in pravilno. Direktorij je imel popolno pravico, da sam rešuje zadevo muzeja, toda je še vseeno sklical skupaj društvene zastopnike in zastopnice dne 1. aprila 1948, da naj izpovedo, kaj mislijo o sedanjem stanju muzeja in kaj bi lahko storili za muzej v bodočnosti. Vršila se je razprava takoj po ogledu muzeja. Večina društev se je izrazila, da gmotno ne morejo več podpirati muzeja. Zanimanja ni bilo pravega. Prišla je tam tudi sugestija, da bi Slovenska narodna čitalnica prevzela muzej. Direktorij je poiskusil tudi to. Vršila so se poganjanja s Čitalnico, toda nikakor ni prišlo do nobenega zaključka. Nato je izvršni in gospodarski odbor povabil na svojo sejo Mr. Antona Eppicha, če bi bil on pripravljen sprejeti oskrbhištvo muzeja. (Če bi bila Čitalnica prevzela mu zej, bi on oskrboval). Mr. Ep-pich je odklonil. j Naročajte, širite m čitajte Enakopravnost!" Na prihodnji seji direktorija so člani izvršnega in gospodarskega odbora poročali, da on ne prevzame. Po daljši razpravi je bil stavljen, podpiran in sprejet predlog, da se muzej razpusti in javnosti naznani, da lahko vsak dpbi syoje predmete nazaj, ako I je v resnici lastnik. Na seji je bilo 19 članov direktorija, 17 jih je glasovalo za predlog, le dva proti predlogu. Trditev Goršeta, da ga je direktorij enostavno vrgel ven, je zelo smešna. Diktature ni bilo nikoli na sejah direktorija, ampak so bile vse seje demokratične. Na teh sejah nas je 21 direktorjev, ki vsak lahko po svoje misli, po svoje predlaga in po svoje voli. Nobenemu se še do sedaj ni kratila pravica do svobodnega izražanja, ampak direktorji imajo še vedno toliko naravne razsodnosti, da ne trpijo med seboj nobenega, ki jim hoče biti diktator. Morebiti je katerem bi se razgalilo morebiti še kaj drugega, kar; bi Gor-šetu na ugajalo. Mi direktorji nismo prav nič ruvali proti muzeju. Rešiti smo hoteli, kar bi se dalo. Ampak, dragi Gorše, tudi mi smo naleteli prav na tak odmev, kakor sam priznavaš s sledečimi besedami: "JAZ sem moje stališče pojasnil v listih še v maju 1947. leta, toda od javnosti ni bilo odmeva." Tudi mi direktorji delamo že precej let v javnosti, ni nam potreba tega bobnati v javnosti. Lastna hvala, cena' mala. Za enkrat imamo še vsi čiste roke, zato nam pač ni potreba likvidirati samega sebe, tudi ne bomo zapravili tega Doma, ampak bomo skušali nadaljevati s tem, da bomo odplačevali lastnikom E^ma vloženi denar, dokler ne bodo v polnem izplačani, a potem še vedno lastniki Doma. Ena desetina dolga lastnikom je izplačana, družba reorganizirana za nedobiček, lastninska pravica ostane med našimi ljudmi in naša društva bodo tudi v bodoče vodila to družbo, kakor so jo v preteklosti. To naj bo začasen odgovor GoršetUk Če bo potreba, lahko še nadaljujemo. Uredniki listov pa bodo gotovo tako dobri, da nam bodo dovolili dovolj prostora v listih. Podpisi direktorjev SND; Janko N. Rogelj, l-'rank Plut, John Tavčar, John Centa, John Pollock, John Filipič, Anton Zupan, Krist Štokelj, Frank Čes-nik, Frank Wirant, Felix Strum-belj, Anthony Zakrajšek, Joseph Okorn, Vic Jakopič, Chas. Vr-tovšnik. veselica ob 21-letnici društva "Modern Crusaders" št. 45 S. D. Z. v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd. 90. januarja, nedelja — Obletnica društva "Cerkniško jezero št. 59 SDZ v SDD na Waterloo Rd. FEBRUARJA 12. februarja sobota — 39-let- TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil г novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.: vhod lamo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel.: EN 5013 niča društva "Cleveland" št. 126 SNPJ v Slov. nar, domu, St. Clair Ave. 13. februarja, nedelja — Igra in ples krožka št. 3 Prog. Slovenk v Slov. društvenem domu, Recher Ave. 27. februarja, nedelja — Plesna veselija Gospodinjskega kluba Slov. društvenega doma na Recher Ave. MARCA 6. marca — nedelja pevskega zbora ' Slov. društvenem Recher Ave. — Koncert 'Slovan" v domu na MAJA 1. maja. nedelja—Koncert pevskega zbora "Triglav" v Sach-senheim dvorani, 7001 Deni-son Ave.; po koncertu zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENd!coH07l8 Izjave niso podpisali sledeči: Josephine Petrič, Frank Oglar in Jos. Fifolt. Radi bolezni ali zaposlenosti niso bili na seji sledeči; Josephine ^akrajšek, Andy Turkman in Andrej Тека-vec. 1 Društveni koledar JANUARJA 15. januarja, sobota — Glasbena Matica — Ples v SND na St. Clair Ave. 16. januarja, nedelja — Igra dram. društva Naša zvezda v SDD, Recher Ave. 31. januarja, petek.—Ples keg-Ijačev društva "Cleveland" št. 126 SNPJ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 22. januarja, sobota —* Društvo Glas clev. delavcev št. 9 SDZ OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN 1146 East 61st St. OBLAKA HE 2730 Ples v SND na St. Clair Ave. Gorše naletel na tako domačo! 23. januarja, nedelja — Variet-ražsodnost večine direktorjev,| ni program American Slav ker peščica direktorjev še nikoli i kongresa v Slov. nar. domu, ni odločevala pri direktoriju St. Clair Ave. Slovenskega narodnega doma'V, 29. januarja, petek. — Amer. Clevelandu. Veterans — Ples v SND na Gorše očita, da smo uničili i St. Clair Ave. prosvetni odbor in slovensko šo-1 29. januarja, sobota — Plesna lo. Kdo jo je pa vodil toliko let,' veselica društva '"'Loška doli-da je prišla do takega umira-j na" v Slov. nar, domu na St. nja? Ali ne ti? O tem pa se Clair Ave. lahko napiše drugo poglavje, v' 29. januarja, sobota Sometime in the very near future, ж Anger will prest your doorbell. The ring will be for you, in more than one tense of tht word. For the doorbell ringer will be ж volunteer repreienV ative of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive to increase automatic buying of U.S. Security Bondi. For your future, for your security, he will urge you to sign up for one of the two painless, easy, and systematie plans for putting part of your income—regularly—into U.S. Security Bonds. One is the Payroll Savings Plan, for people on wages or salary. The other is the Bond-A-Month Plan, for those not on payrolls but who have a checking account in a bank. In all fairness to yourself, you should welcome this man ... and listen to him well. He is offering you peace of mind—the peace of mind that can only come from regular saving for the needs and wants of the future. ШШ АМШСА'$ Sđći/f^/rr /S YOUR. SaCUR/TTf Plesna ENAKOPRAVNOST TA/j /j in oMciši СГ. S. 7r#a»ry erfverf/sernent-—prepared under Muspiees of Treasury РшршгШвпј and Ađv9rtiitttg СоиаеДџ Boris Ziherl Ivan Cankar in njegova doba (Nadaljevanje ) III. ■Poleg Cankarjevih novel in imajo poseben pomen nje-J gove realistične drame, v kate-, ^ih se Cankar, ki mu je izhodi-' ibsenovski realizem, pribli-1 2uje realizmu Gorkega. i Junaki Cankarjevih realistič-, dram so zapovrstjo inteli-' §6nti naprednega čustvovanja, ljudje, ki se dušijo v gnilem Ozračju slovenske stvarnosti; planejo v onemoglem pro-|-®stu, zda] padejo v resignacijo se zapro vase ali tragično gi-a včasih zopet vnaprej za-■ ^navajo, da nastaj% nekaj no-^®ga, kar bo slovenskemu Ijud-izkrčilo pot v svetlejšo prihodnost. Ni dvoma: v vseh teh ščukah, Maksih Krncih in Jermanih je Cankar utelesil tudi svoje lastno, osebno omahovanje, minute obupa in resignacije in zopet vere v osvobodilno poslanstvo delovnega ljudstva. Vse te figure podobno kakor Cankar vstajajo iz množice klasično orisanih tipov povprečne slovenske inteligence tistega časa : )^orumpiranih literatov, čas. ' nikar jev in juristov," vsako vrst-: nih Stebelc in Siratk iz drame 1 "Za narodov blagor", liberalnih prozaikov in semovšečnih gur-! manov, vsakovrstnih Bernotov , iz "Krklja na Betajnovi" in lahkomiselnih učiteljic, političnih kameleonom', raznih Komarjev in šolskih upraviteljev iz "Hlap- cev", dobrodušno poštenih po-božnjakarjev, kakor Hvastja v "Hlapcih", in podobnih. Dvigajoč se iz množice povprečnih tipov, s e upirajo vsemogočnim predstavnikom reakcije, ekonomskega, političnega in duhov-, nega nasilja, nietzschejanskemu-nadčloveku, kralju na Betajnovi Kantorju in koroščevskemu farju, župniku iz "Hlapcev". Ce primerjamo tri drame, "Za narodoy blagor", "Kralja na Betajnovi" in "Hlapcev", v katerih postavlja Cankar umetniško dognane tipe tedanje slovenske stvarnosti, lahko ugotovimo ne samo kronološko zapovrstnost, marveč predvsem umetniško stopnjevanje, vse globlje prodiranje Cankarja v družbeno stvarnost. V komediji "Za narodov blagor", ki je izšla leta 1901, je dal Cankar v prvi vrsti politično sa- tiro na breznačelnost boja med posameznimi slovenskimi reakcionarnimi koterijami in na ko-rumpiranost tiska; norčuje se iz larpurlartizma službene poezije. Cankar tu še ne gre globlje v socialne, razredne pogoje nastajanja in izginevanja grupa-j cij, oblikovanja osnovnih poli-1 tičnih taborov v Sloveniji. Kot motiv, resda stvaren, vendar ne tipičen, marveč povsem slučajen in kratkotrajen, si je izbral I prehodni razcep v enem izmed I osnovnih slovenskih političnih I taborov. Protest Ščuke ostane i protest osamljenega inteligenta-' demokrata, zato demonstracija množic v zadnjem dejanju izzveni bolj kot predvidevanje nečesa, kar 82 pride in kar je čez štirideset let zares nastopilo in o čemer "prvak" Mrmolja "ni mislil, da bi bilo mogoče pri našem ponižnem, pobožnem ljud- stvu". Prav zoper to bi Grozd hotel koncentrirati vse reakcionarne sile. Cankar je v pismu svojemu prijatelju, pisatelju Alojzu Kraigherju, poročal dne 19. avgusta 1900 o' načrtu "Kralja na Betajnovi" in je takole označil motiv te drame: "Preden se lotim te stvari, pojdem prej za nekaj časa v domovino, na Dolenjsko in Notranjsko.'Pisati hočem kmečko dramo; tisti žalostni vsesplošni bankrot našega ljudstva, posebno po dolenjskih vaseh, je nekaj tragičnega: vrši se počasi in komaj vidno, ali zato je še pretresljiveje. In malokdo vidi, koliko dramatičnega je v tem propadanju." V Kantorju je Cankar genialno poosebil proces pi-votne akumulacije, ki je tiste čase šla v breme propadajočih delovnih kmetov, obravnaval je zapozneli proces nastajanja novega eks-ploatatorskega razreda v slo- venski družbi, razreda, ki se je porajal v solzah, krvi in zločinih in ki je pozneje, prežet z duhom nietzschejanskega nadčloveka in trdno povezan s političnim klerikalizmom, z vsem svojim bitjem in svojimi težnjami ustvarjal pogoje za koroščevski klerofašizcm, to politično orodje nasilja nad ljudskimi množicami in nositelja brezprimernega izdajstva nad ljudstvom in domovino. "Vi duše, jaz telesa!" ta kantorjevska parola zveze celotne slovenske buržoazne reakcije in političnega klerikalizma je bila do kraja ostvarjena v letih narodnoosvobodilne vqjne v Rupnikovem dražinovsko-kleri-kalnem slovenskem domobran-stvu". "Kralj na Betajnovi", natisnjen leta 1902, je nedvomno Cankarjeva najboljša realistična drama. V nji se jasno kažejo razredna nasprotja na vasi objektivni smotri klerikalne ekonomske politike na vasi, prehod liberalnih vaških izkoriščevalcev na pozicije klerikalizma, neustavljivo — kljub klerikalnemu kooperativizmu — propadanje slovenske vasi, nastopanje dveh osnovnih razredov kapitalizma, razpadanje drobnega kmečkega proizvajalca v velikansko množico sproletarizira-nih revežev in dninarjev z ene strani, in peščice vaških,bogatašev, špekulantov in podjetnikov z druge strani. V moralnih nazorih Kantorja so osnovni elementi fašistične morale. Maks Krneč, deklasira-ni inteligent z neoformljenimi socialno - revolucionarnimi nazori, organizator vaških revežev in delavcev, pade od roke nasilnikov in izkoriščevalcev. (Dalje prihodnjič) Oglašajte v Enakopravnosti •stran 4 enakopravnost 10. januarja, 1949. MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON TRETJA KNJIGA (Nadaljevanje ) — Koliko jih je tu na stanu? — Ej, Aleksander, naveličal sem se ti prigovarjati. Kamor pridemo, uganjaš neslanosti, za — Sedem mož, — je za vse o^enonlnbčdad, kijepMtL. w m sramoto ralbnudesbrunelive^w. Iff inwnu. __ Tt bo anynWna stmia. Tkkonepo^bvecH3bj I,npn. Stisnite s'^ grem h Komisarju ali k stot- : nijskemu. Si slišal ? Pomenili se Odšli so. Na dvorišče sta zape-, bomo s teboj! liala dva voza. Eno izmed stroj-1 ____ . . nic so zavlekli na podstenje. Ne-' ^ J® Д S i ati je kdo je prižigal v temini žvep-i lenke in se priverjal. Pod kolni-1 CO so kurili, na podu so ob na- Aleksandra, ki se je dvignil, široki lok nosa, usta,, vanja vsesano cigareto. Slišati je bilo, kako je polglasno zarenčal, zastokal med raznoglasno smrčanje in se začel oblačiti. Grigorij je nestrpno prisluškoval, se v duši brez konca zahvaljeval rusobrademu in od ra dosti zadrgetal, ko je zaslišal pod oknom korake in nejevoljen glas; — Potlej se ti pa povsod vti ka . . . dela . . . silo . . . tova riš komisar . . . Koraki so zapeli na pristenju, zacvilila so vrata in se odprla. Nek mlad, velevajoč glas je za ukazal: — Aleksander Tjurnikov, obleci se in pri priči' odidi od tod. Prenočeval boš v mojem stanu, jutri te bomo pa sodili za vedenje, nevredno rdečear-mejca. kopavanju mrve prižigali luč, a nihče izmed domačih ni prišel iz hiše. — Stopil bi, po konjih pogledal, — je šepnila Iljinična, ko je šla mimo starega. Ta je samo z rameni skomig- bilo le, kako rusobradi jezno sope in si obuva škornje. Čez tre nutek je odšel in zadrlesnil vra ta. Natalja sđ ni mogla zadržati in je na glas zahlipala. Grigorij ji je z roko mrzlično božal glavo, potno čelo in mokri ćbraz. Z desnico si je mimo šaril po prsih, prsti pa so samogibno za- in brašno, se je nalašč zamudil in dejal: — Dajte, gospodarji, ne jezite se na nas. Tale naš Aleksander je kakor obseden. Njemu so ani pred očmi častniki v Lu-gansku — on je iz Luganska doma — ustrelili mater in sestro. Zategadelj je tak . . . No, hvala lepa. Oprostite. Saj res, na otročička bi bil pa skoraj pozabil! — In v nedopovedljivo veselje otrok, je potegnil iz vojaške malhe dva koščka sladkorja, siva od umazanije, in dal vsakemu enega v roko. Pantelej Ptokofjevič je ginje-no gledal vnučka. — Na, odpustek sta dobila! M\ ga, cukra, že poldrugo leto nismo videli . . . Bog povrni, tovariš . . . Poklonita se. stričku! Poljuška, zahvali se!... Ljub-ček, kaj si se pa skujal in sto- nil, ganil pa se ni nikamor. Vso} penjali in odpenjali gumbe na noč so loputala vrata. Bela sopara je visela pod stropom in se kot rosa posedala na stene. Rdečearmejci so si postlali v izbi na tleh. Grigorij je prinesel plahto in jim jo pogrnil, za vzglavje položil svoj polukožuh. — Sam sem bil vojak in vem, 1 življenje. — se je spravljivo nasmehnil Vžigalica onemu, ki je domneval v njem sovražnika. Toda široke rdečearmejčeve nosnice so zatrepetale, pogled je nepomirljivo oplazil Grigori-ja . . . • Grigorij in Natalja sta se ule-gla v isti izbi na posteljo. Rdečearmejci so položili puške ob glave in se po dolgem zavalili na ponjave. Natalja je hotela ugasniti leščerbo, pa so jo gospodarno pobarali: — Ali te je kdo prosil, da ugasni luč? Kaj se režiš? Odvij stenj, luč pa mora goreti vso noč. Natalja je položila otroka v vznožje, sama pa je kar oblečena legla k steni. Grigorij je del roke pod glavo in tiho ležal. "Mari bi bili odšli, — je vrtal Grigorij, stiskal zobe in se pri-žemal s srcem na, ogel blazine. — Ako bi se bili umaknili, bi zdajle Nataška razpenjali po tej postelji in se pasli po nji kakor tistikrat na Poljskem nad Fta-njo . . . " Nekdo izmed rdečearmejcev je začel nekaj praviti, toda drug znan glas mu je segel v besedo in zapel v motni polutemi s pre-žečimi presledki; — E, puščobno je brez žensk! Z zobmi bi škrtal . . . Ampak gospodar je častnik . . . Pro-stakom, ki so še smrkavi, ne prepusti žene . . . Slišiš, gospodar? Nekdo izmed rdečearmejcev je že smrčal, drug se je zaspa-' no zasmejal. Glas rdečebradega' je grozeče zadonel: spodnji srajci. — Molči, molči! — je komaj slišno šepetal Natal ji. In ta hip je vedel nespremenljivo, da je v duhu pripravljen na sleherno preizkušnjo in ponižanje, samo da bi obvaroval svoje in dragih je osvetila obraz Grigorij se je srečal z dobrohotnim, bistrim pogledom moškega v črnem usnjenem suk njiču, stoječega na pragu zraven rdečebradca. Bil je na pogled mlad in mladostno grob; s kar prehudo pou darjeno trdoto je imel stisnjene ustnice, obdane z mladeniškim puhom. — Rogovilast gost se je na meril, tovariš? — se je obrni h Grigorju in se komaj opazno nasmehnil. — No, zdaj lepo spi te, jutri zjutraj pa ga umirimo Dobro se imejte. Pojdimo, Tjur nikov! Odšla sta in Grigorij je olaj šano zavzdihnil. Ko pa je zju traj rusobradi poravnal za stan HAPPY WARRIORS // t JOIN THE MARCH OF DIMES MUSCLE TESTING Dr. John Welty, pediatrician sent to Texas by the National Foundation for Infantile Paralysis to aid in fighting the record polio epidemic there, tests leg spasm of Michele Whalen, 2, at an emergency polio hospital in Edinburg, Tex. March of Dimes funds provide specially trained physicians for field work during epidemics. Če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskusnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kakb priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio All stari jo je pred njima uganil. Pod noč je Grigorij od-vedel oba bojna konja napajat in, ko ju je prignal iz staje, je zapazil: konja poklekujeta na prednje. Sprevedel je svojega — šantal je na vse štiri; isto je bilo s Petrovim. Poklical je brata: — V noge jima je stopilo, vidiš smole! Tvoj na desno šeplje, moj pa na levo. Da se nista za-, stopila . . . Nemara mahovni-ce? Na lilastem snegu, pod medlimi večernimi zvezdami sta stala konja poklapano, nista plesala od otrplosti, ne ritala. Petro je prižgal svetilko, a ustavil ga je oče, ki je prišel s poda: — Čemu ti bo luč? — Konja, oče, sta zakrunca-la. Prejkone je podsed. — In če je podsed — je kaj slabega? Ali bi rad, da bi ga kak mužik zasedlal in z dvorišča pognal? — Potlej ni slabo . . . — Nu, daj, povej Grišku, da sem jima jaz napravil podpad-nico. Kladivo sem vzel, pa že-belj zabil pod hrustanec, zdaj bosta čotala, dokler ne bo vojski kraj. Petro je pokimal, požvečil brke in odšel h Grigoriju. — Postavi ju k jaslim. Oče ju je nalašč ohromil. Domislek starega ju je rešil. Ponoči je vnovič zabobnela vas od ropota. Po cesti so dirjali konjeniki, čez kotanje je pricin-golila in pricvrkutala baterija prilezla mimo in zavila na trg Trinajsti konjeniški polk se je ustavil v vasi na prenočevanje K Melehovljem je ravnokar pri šel Hristonja, prisedel in prižgal — Kaj pri vas ni vragov? Ne prenočujejo? — Bog bodi zahval jen za to. Kakšni so ti bili — vso bajto so zasmradili s svojim smrdenjem po mužikih. Tisto, kar pravijo — "smrdljiva Rusija", kar dr- — Kaj pa ti je, Hristonja? pa, kakor da je človek ... — — je pobaral Petro in se na- Osmodek! Dp pasu mi je bil, muznil, ko je prvikrat zagledal vam pravim, z nogo ni streme-Hristonjeve solze. To ga je rav-1 na dosegel . . . Pred vrata ga je no spravilo v dobro voljo. — Vranca so pobrali ... Na nemško sem jahal na njem . . . Hudo sva se rada imela, vam pravim •. . . Kakor človek ti je bil, kaj pravim, razumnejši . . . Še sam ga je okomotal. "Sedlaj, — je dejal, — saj vidiš, da se mi ne pusti." — "Kaj pa misliš, — sem dejal, — da ti bom svoj živ dan sedlal, jeli? Vzel si ga, — pravim, — sam, daj, pa ga še opravi." O sedlal ga je, konj Jiš? Rdečearmejec je odšel, tedaj se je pa starec jezno zaprašil v Nataljo: — Neotesane! pa taki! Vsaj pogačko bi mu dala za na pot. Dobremu človeku je treba kaj podariti, ne? Eh! — Steči! — je velel Grigorij. Natalja si je nadela ruto in dohitela rusobradca za leso Rdeča od zadrege mu je porinila krof v žep plašča, globok ka kor vodnjak v stepi. 17 Opoldne je prišel skozi vas v pospešenem pohodu šesti mren-ski rdečeprapomi polk in tu pa tam vzel kakemu kozaku bojnega konja. Daleč za gričem so pobobnevali topovski razstreli. — Ob Čiru so boji, — je ugo tovil Pantelej Prokofjevič. Ob sonŽnem zahodu sta oba, Petro in Grigorij, nekajkrat odšla na dvorišče. Slišati je bilo, kako so ob Donu nekje, ne pred hoprskim ustjem, gluho godrnjali topovi in na vso moč tiho (treba je bilo uho pritisniti na pomrzlo zemljo) drdrale strojnice. — Tudi tamkaj jih dobro od- j ži! — je nevšečno momljala Ilji bijajo! General Guselščikov je nična. tam s svojimi gundorovci, — je — Pri meni so bili, — je Hri dejal Petro, si otrkaval sneg s stonju glas zdrknil v šepet in kolen in kučme in še popolnoma orjaška roka je obrisala očesno brez zveze s pomenkom dodal: jamico, ki jo je bila ovlažila — Konje nam bodo pobrali, solzica. Potlej je pa otresnil z Tvoj konj, Grigorij, kar poglej glavo, veliko kakor vojaški koga, je tak ko bog — z njimi tel, zakrehal in se nekam po-pojde! sramoval svojih solz Odbor društva sv. Ane šlev. 4 S. D. Z. Odbor za leto 1949 je sledeči; Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St.; podpredsednica Jennie Stanonik; tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 8104; Dlagajničarka Josephine Ora-zem - Ambrožič; zapisnikarica Angela V i r a n t; nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn; rediteljica Mary Pristov. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. Društveni zdrav niki so vsi slovenski zdravniki. Farmer's Poultry NAJBOLJŠE VRSTE PERUTNINE ŽIVE Ш OČIŠČENE — DOBITE VEDNO PRI NAS CENE ZMERNE — POSTREŽBA TOČNA 4303 SUPERIOR AVE. — EN 5025 ST. CLAIR E. 98th RECREATION, Inc. 9800 ST. CLAIR AVENUE IZVRSTNO KEGLIŠĆE—PIVO. VINO, ŽGANJE IN OKUSEN PRIGRIZEK. FRANK HALEK, pred. NAJELI SMO VELIKO ZANIMIVIH FILMOV, katere bomo kazali našim poselnikom v bližnji bodočnosti po naših regularnih, zmernih cenah. Sedeži našega gledališča vas bodo zadovoljili. RKO Keith's E. 105th St. Theatre East 150th St. & Euclid Ave. IZ URADA SLOV. NAR. DOMA 6409 St. Clair Ave. Direklorij Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. sklicuje glavno letno zborovanje vseh zastopnikov društev in posameznih članov lastnikov certifikatov Slov. Nar. Doma, katero zborovanje se vrši V četrtek 13. januarja 1949 v avditoriju SND PRIČETEK OB 8. URI ZVEČER Kot vs^o leto, bo tudi na tem zborovanju podano poročilo direktorija o delovanju in poslovanju Slov. Nar. Doma. DIREKTORIJ S. N. DOMA prignal in zajahal . . . Zavečal sem kakor otrok. "Viš, — pravim stari, — rad sem ga imel, ga pojil, krmil ..." — Hristonja je zopet začel sigajoče naglo šepetati in vstal. — Strah me je pogledati proti konjaku! Domačija je omrtvela . . , — Jaz sem ћа dobrem. Tri konje je pod menoj ubilo, ta je četrti, pa ga gotovo ne bodo . . Grigorij je posluhnil. Za oknom škripanje snega, žvenket sabelj in pridušen; "Trrrrrr!" (Dalje 'prihodnjič) PRODE SE "back bar," 14 čevljev dolga. Proda se poceni radi selitve. Oglejte si jo na 7513 ST. CLAIR AVE. ali pokličite EN 9577 ŽENSKA DOBI DELO ZA KUHARICO V GOSTILNI od 5.30 zj.'do 12. opoldne. Vpraša se na ^ 7513 ST. CLAIR AVE. Pri nas rade vol je PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO Mandel Drug Co. 15702 WATERLOO RD. RAZNO POPOLNO PREBARVANJE AVTA $45.00 Popravila na ogrodju in fender-jih. Motorje prenovimo in popravimo zadnji konec, zavore, itd. Ni treba predvplačila. Lahki pogoji. ROYAL BODY SHOP 5402 Chester — EX 6371 DELAVA NOVE KLJUČE • Oglasite se v ST. CLAIR HARDWARE 7014 St. Clair Ave. Laddie Pujzdar in Joe Vertocnik sva vam vedno na uslugo. V NAJEM se odda lepo sobo poštenemu fantu pri mirni družini. Poizve se na 1237 East 167th St. ŽELI SE KUPITI "portable" pisalni stroj, ki je še v dobrem stanju. Kdor ga ima naprodaj, naj pokliče ali se zglasi na 1184 E. 187 St__KE 5999 DENARNE in DRUGE POŠILJATVE ZA STARI KRAJ Tvrdka KOLLANDER naznanja: DA: pošilja denar v Jugoslavijo. Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je jamčena: DA: prodaja zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino; DA: prevzema zavitke od _ tukajšnjih rojakov in iste točno od. premija na naslovnike; DA: sprejema naročila za moko in druge že pripravljene zavitke za Jugoslavijo. Avstrijo. Italijo in Nemčijo: DA: prodaja karte za potovanje v stari kraj in od tam sem; DA: prodaja AMERICAN EXPRESS Travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah; DA: opravlja Notarske posle. KADAR torej rabite postrežbe v gori navedenih slučajih, se obrnite na zanesljivo in dobro znano tvrd-ko: August Kollander v slovenskem Narodnem Domu, 6419 ST. CLAIR AVE., Cleveland 3. Ohio. Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročilo potom naše tvrdke. STAREJŠA ŽENSKA dobi dober dom in plačo za opravljanje lahkega hišnega dela in oskrbo otrok pri slovenski družini. — Vpraša se na 1544 BELVOIR BLVD.—EV 0777 NAPRODAJ HIŠE NAPRODAJ HORNKE mc. Za eno družino, 7 sob; vse nanovo dekorirano. Forenz na plin. Na Mayfield Rd. Cena $14,000. GL 7085 SW 1093 V NAJEM 2ENSKI AU DEKLETU SE ODDA V NAJEM LEPO SOBO. PREDNOST IMA SLOVENKA. Za podrobnosti pokličite VU 3-2404 Odda se v najem stanovanje s 4 opremljenimi sobami. Vpraša se po 5. uri zvečer ali vsak čas v soboto in nedeljo. 657 E. 159 St. i OPREMLJENO SOBO z gorokoto in drugimi udobnostmi, se odda v najem poštenemu moškemu. Prost vhod. Vpraša se na 1089 E. 71 St., EX 8219 Selitvena in transfer firma naprodaj; 3 veliki selitveni trucki; dohodek zadnje leto znaša $23,000. Pokličite ON 7547 1936 Ford—v dobrem mehaničnem stanju—$195 1937 Plymouth Coupe—$165 1940 Chevrolet Sedan Delivery— $350 1942 Ford IVž tonski panel—$325 Doty's Garage—ME 4745 FINE HIŠE ZA ENO DRUŽINO. v Lakewoodu med Clifton in Detroit. Odobrene za posojila bivšim vojakom, ki imajo $2,300 v gotovini. Odplačila z vsem vred $64 mesečno. Prazno. Mr. Eggleston — LA 9341-zvečer WEST SIDE REALTY CO. 15600 Madison Ave.—LA 5024 DOBROIDOČA GOSTILNA z D 5 licenco. Se mora prodati. Mac's Bar, preje "Porky's," 3259 W. 25 St. Najemnina $90 mesečno, lease. $1,000 tedenskega prometa. Dajte ponudbo. Ekskluzivno. FL 6928 MODERNA BRIVNICA v slovenski in češki naselbini. S dobrim stanovanjem; vse moderno, 2 stola. Na zapadni strani. Pokličite pred 5. zvečer. CL 27 le 1938 Ford 2 door Sedan Originalna črna barva, v prvovrstnem stanju. Nov "clutch," transmission, radio, ^elec, dobri tajerji. Za najboljšo ponudbo. 7807 DECKER AVE.. UT 1-1766 NOV BUNGALOW 4208 Buechner Ave. Po pošteni ceni —.$11,200. Odprt v soboto in nedeljo od 1. do 5. pop. — G.I. 20% takoj. Joseph Leo K earns. Gradbenik FL 0724 GROCERIJA in MESNICA , To je izvrsten nakup za dvojico. Samo oprema je ocenjena na $8,700; zaloge je za $3,500. Skupna prodajna cena $8,500. Na 3250 E. 140 St., poznano pod imenom "Tony's Market." Za podrobnosti pokličite \ THE HUNTER & CO. CE 8624 BUNGALOW S 8 SOBAMI Moderen, zaprt porč, gorkota na plin, ognjišče, omare za knjige in posodo, kopalnica s plastiko in "li-nowall," insulacija, zimska okna, itd., klet 26x#4; garaža 22x30, vrata se odpra z vrha ter napravi dobro delavnico. Parma. Blizu šol, cerkva, busa in trgovin. TU 5-2015