SI. 2 /o PiMia plafaia v ntiili! (biti cureiti ch li usti) 'o 14. novembra 1923. Posamezna številka 20 cent Letnik XLVII txb«j«, iivzemfi pondeijck. vuk^Jfnzjair&j. -edaStvo: ulica sv. Asifkegt it 30. L ntdstropje. tk^lst taj m " <• n prat se ne sprejemajo, rokopisi vrfcc^^tfaftete' , Anton Gerbec. — Lutnlk lMt«^ o M** * \ enada u tnese: L 7.—, i mestte t In* JL- Za (BoieiBttvo mesečno 4 Ure — Ttkk- ^ -ilUva t U-fiT 3*Sa ii iLHNOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računa), t Hrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, sahvaJe, poslanica in vabils po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — MsM oglasi po 20 cent. beseda, najmanj ps L Z — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo isključno upravi Edinosti, v Trsta, «lfca t* Fra očitka Asttkeg* žtev. 20, L nadstropje, — Telefon uredništvi in uprav. 11-67. mJim Neizvedljivo in kvarno Profesor Pacchionise je zopet oglasil ob j naučiti toliko, da bodo mehanično nekaj vprašanju GentiJejeve šolske reforme, ki ■ blebetali, ne da bi razumeli in si vtisnili stremi po popolnem raznarodenju naše v dušo. Tak verski pouk ne more biti nikoli ljudske šole. »učinkovit in vzgojni namen, ki naj bi ga Profesor Pacchioni je priobčil v turin- i dosegal, je onemogočen. Tu bi še naglasili, skem listu «Stampa» članek, kjer nastopaj da gospod ministrski predsednik Mussolini sam naglaša veliko važnost versko-nravstvene vzgoje. Naravno je to in ne more biti drugače. Le golo resnico govori torej profesor proti členu 17. dekreta z dne 1. oktobra o šolski reformi (torej tisti določbi, ki naj poitalijanči našo ljudsko Šolo). Naglasa, da je ta člen neizvedljiv ter svetuje, naj___ se v izvršilni naredbi k dekretu od dne j Pacchioni, ko pravC da je določba v Genti-1. oktobra primerno izpremeni. Po mnenju j Iejevi reformi, ki hoče, naj se drugorodni Pacchionija zadostuje popolnoma, ako se j otrok poučuje v tujem in ne v materinem italijanščina uvede kot obvezen predmet, j je^ku _ neizvedljiva. Razen seveda: ako Drugi predmeti pa naj se poučujejo v naj ljudska šola ne doseza svojega pravega nemškem jeziku, (Pisec je specijalist za " * ' ozemlje Poadižja, kar pa velja za nemško, namena! Profesor Pacchioni je povedal to v svojem zadnjem članku v turinskem listu elja seveda tudi za našo slovansko šolo.) j lapidarno in porazno za nesrečne reforma- Pomanjkanje učiteljev, ki bi dobro poznali torje, ko pravi: Ves poide bi bil s tem * ~ " izvedbo zahte-1 italijanščino, onemogočuje izvedbo zahte- j popačen in zanemarile bi se pravične ve, da bi se nemški otroci dobro naučili | zahteve prebivalstva!! italijanščino. Ves pouk bi se^ s tem le; profesor paCchioni pravi, da bi zadosto-kvanl m zanemarile bi se pravične zaateve i valo če $e uvede italijanščina kot obvezen prebivalstva! , . lučni predmet. Tu moramo ugotoviti, da se Tuda ta članek priča, da je protesor |na§e f. dstvQ ne ]e nc ^ temu marveč Pacchioni moz svojega prepričanja, stalnih j se\ vsfeh svojih sedanjih izjavah in nazorov m dosleanosti. A tudi moz pogu- j testih ^gla^o izreka za to zahtevo, ma - kar ,e redka vrlina y sedanjih, £cr y da mQre pqznavanje drugega casuH, ko vsakdo, ki hoče ka, veljati i*;dežeInega in državnega jezika le koristiti ka, aoseci za svojo osebo, najrajse plava y kt?tnem živijcnju. z veliko, deročo reko m potaplja v nii . . * ^ • -i svoje morebitno drugačno in boljše prepri- Slednjič pravi pisec,, da s? drugojezicni čanje. Profesorju Pacchioniju je namreč otroci ne more,o dobro naučiti itahjan ci-dana tista čednost, da odkrito in brez^e, ker m dovolj učiteljev, ki bi zadostno strahu, kaj utegnejo drugi reči, govori, kar pornah ta jezik. To pa je točka, glede se njemu zdi prav in pravično in kar „i katere msmo v soglasju z n,im. Tudi ucitej, prav in je krivično ter ni v skladu z nje- ^ temeljito pozna in govori italijanski jezik, ne bo dosegel tega uspeha, ce ne uči otroke tujega jezika na podlagi njih materinega jezika. Ta ugotovitev govori zopet neoporečna resnico, da uvedba izključno italijanskega učnega jezika za j otroke druge narodnosti in drugega jezika ni le v pogubo za splošni pouk v šoli, ampak celo tudi na škodo pouka italijanščine same! Naj torej Gentilejevo «reformo» našega ljudskega šolstva obračamo kakor hočemo, naj jo motrimo s kateregakoli vidika: vedno nam stopa pred oči z vso jasnostjo, kako prav ima profesor Pacchioni s svojo sodbo o rečeni nesrečni reformi: da je neizvedljiva in kvarna za nalogo ljudske šole, a za drugojezično prebivalstvo prava barikada proti širjenju kulture med širokimi plastmi ljudstva! Profesor Pacchioni zaključuje dobesedno: «Kakor rečeno, postava je za enkrat ;Kahr diktator Pred novim nacijonatističnim gibanjem na Bavarskem? Jugoslovenskt uradniki proti novi razvrstitvi v kategorije BEOGRAD, 13. V nedeljo dopoldne se je vršilo plenarno zborovanje delegatovi MONCHEN, 13. Zadržanje glavnega ko-Saveza državnih čmovnikov. Sefa je^ tra- Uisarja za Bavarsko za časa nacijonalisti-jala s kratkim opoldanskim f^esledkom | čnega puča je bHo zelo sumljivo; nič manj " " sumljivo ni danes. Skrajni nacijonalisti ga govim naziranjem. Naravnost in brez ovinkov govori, da je člen 17, Gentilejevega dekreta neizvedljiv, oziroma, se bo mogla ta določba izvajati le na škodo vseh drugih učnih predmetov, torej na .škodo tiste glavne naloge, ki jo naj vrši ljudska šola in ki je: postavljati prve solidne temelje za ljudsko izobrazbo, kulturo široke masel To resnico, ki jo naglaša profesor Pacchione z vsega priznanja vredno odkritostjo, potrjujejo praktična izkustva že v tej kratki dobi cd začetka šolskega leta sem. Šolska vodstva so dobila ukaz, naj predvsem gojijo r .... . , , ... . , - . . Veliki svet je odobril dnevni red, ki izraža vsem fašistovskim skupinam priznanje, ker so se ob proslavi obletnice tako zgledno zadržale. govornik kršitev splošne volilne pravice, ker je odpravljena politična enakovrednost državljanov. Primerja današnje čase z onimi Ca-vourja in Giolittija, Gladstona in Lloyda Georgeja, ko so si državniki znali pridobiti zanesljive večine, ne da bi jih iskali v mehanizmu zakona. Govornik se je na koncu izrekel za proporcionalni volilni sistem ter izjavil, da bo giasoval proti volilni reformi. Sen. Chimicnti je napadal proporcionalni volilni sistem ter pozval vlado, da naj razpiše čimprej nove volitve. Priznal jet da je fašizem dosti naredil za obnovo države po vojski in iziavil, da bo glasoval z mirnim srcem za predloženo volilno reformo. Sen. Mosca je ravnotako nastopil proti proporcijonali ter izjavil, da bo že radi tega glasoval za zakonski načrt za volilno reformo, ker je odprava pro-porcijonale ena njegovih glavnih značilnosti. Za novo volilno reformo so se izrekli tudi senatorji Gatti, Crispoldi in Fracassi, nakar je predsednik zaključil današnjo sejo. ZASTOPNIKI VOSKE PRI MUSSOLINIJU RIM, 13. Davi je ministrski predsednik sprejel v palači Chigi generale vojske Ba-doglija, CavigKo in Pecorija, generala Tas-( soneja, zborne poveljnike generale Petitti-ja di Roreto, Cattaneija, Graziolija, Sanija, Vaccarija, Gonzago, Ravazzo, Albriccija, Montanarija in Hassa. Spremljali so jih yojni minister D$az, načelnik vojnega stana gen. Ferrari in načelnik kabineta vojnega ministrstva polkovnik Carletti. Pri predstavljanju je spregovoril vojni minister Seja fašistovskega direktorija RIM, 13. On. Giunta, glavni tajnik faši-stovske stranke je danes sprejel prefekta pokrajine Piacenza ter kakih 100 zastopnikov ta istovskih organizacij v tej pokrajini; pozval jih je energično k redu. Jutri ob 15. se bo vršila seja direktorija. Povratek kralja v Rim. RIM, 13. Danes zjutraj ob 8.30 sta se vrnila v Rim v najstrožjem inkognitu Nj. V. kralj in prestolonaslednik. Na kolodvoru ju je sprejel general De Bono, minister kr. hiše in še nekateri dostojanstveniki. Radiotelegraiična zveza Reke z Rimom RIM, 13. Minister za pošto in brzojav je objavil, da je bila s 4. novembrom vzpostavljena radiotelegrafična zveza med Reko In Rimom. Intresenti, ki se ga hočejo poslužiti za brzojavke na Reko, morajo dostaviti f Via Roma Radio«. Tarifa je ista kot za običajne brzojavke. Pri tem se opozarja, da je Reka v brzojavni zvezi s Trstom in Pulo. Velikanski orlrna ▼ Franciji. MARSEILLE, 13. V krajih Olioulles, Vidau-bon in na otokih Hjeres je razsajal velikanski orkan. Nalivi pomešani s točo so napravili - * t-. . j f - ~ - i-- t mnogo škode. Brzojavne in telefonske zveze nekoliko besed, kjer £ povehcal napore so bfle prclrganc. Solinarnice d'Oyeres so bile teh velikih vojakov tekom vojne, nakar pokvarjene po viharju, ki je odkril tudi nekaj je Mussolini pozdravil zastopnike vojske hiš iu poškodoval mnogo pristaniških naprav. kratkim ves dan. Po obširni debati je bila sprejeta resolucija, ki pravi; Uradništvo konstatira, da nova službena pregmatika ni v nobenem pogledu rešila činovniškega materijalnega vprašanja. Uredba o njegovi razvrstitvi pa je izzvala ogromno nezadovoljstvo pri premnogih strokah in vrstah državnih nameščencev. Radi tega je konferenca soglasno sklenila, da zahteva od vlade v prvi vrsti izplačilo ene polne nove mesečne plače a konto prejemkov na osnovi novega zakona in sicer iz 200-milijonskega v dvanajstinah za tekoče tri mesece predvidenega kredita. Te vsote naj se takoj izplačajo; dosedanje draginjske doklade državnih nameščencev in njih žen naj ostanejo. Zva-ničnikom in služiteljem se ima nakazati stanarina. Njihovo maksimiranje se ima odpraviti. Penzijonistom se imajo od 1. oktobra zvišati pokojnine za 100 odsL Penzije v kronah naj se prevedejo v dinarje. Uredba o razvrstitvi uradništva na kategorije in skupine se mora spopolniti in spremeniti v duhu predlogov, katere je sestavila konferenca. Cl. 234., 239., 240. in 246. zakona o državnih uradnikih se imajo revidirati s finančnim zakonom za leto 1923-24. Zakon za pobijanje draginje se naj kar najenegičnejie izvaja. V strokovno komisijo po čl. 226. uradniškega zakona se naj vpokličejo i uradniški delegati. Končno je bila izbrana deputacija delegatov iz vse države, ki so dobili nalogo, da izročijo te zahteve ministru pravde, finančnemu ministru ter min. predsedniku in eventualno naprosijo tudi za avdijenco pri kralju. V to deputacijo so biti izvoljeni častni predsednik Saveza Andonovič, predsednik dr. Jovanović, T. Jovanovič, Gjuričič, Lilleg, Čuković, Gj. Popovič, dr. Maruzzi in M. Dilber. Včeraj dopoldne so izvoljeni delegati posetili najpreje ministra pravde drja Pe-riča ter mu izročili resolucije. Minister Perič je izjavil: Izgotovitev uredbe o razvrstitvi uradnikov je bila spojena z zelo velikimi težkočami. Ker se je uredba morala sprejeti v zelo kratkem roku, je verjetno, da so' se zgodile gotove napake. Vlada je prepričana, da se bodo vse te napake popravile, ter bo sprejela vse opravičene zahteve glede poprave. Minister je zatrjeval, da hoče delovati na to, da se državnim uslužbencem in upokojencem izplača zahtevani predujem na račun predvidenih novih plač. Popoldne je deputacijo sprejel finančni minister Stojadi-novič. Delegati so hoteli posetiti tudi ministrskega predsednika Pašića, ki jih pa radi bolezni ni mogel sprejeti. Zvečer so se zbrali na kratko konferenco, na kateri je bil sestavljen komunike ter ponovno ugotovljena popolna solidarnost državnega uslužbenstva. V imenu hrvatskega uradništva se je zahvalil gesp. Maruzzi, v imenu uradništva Slovenije pa g. Lilleg srbijanskemu uradništvu, ki je bilo lojalno napram svojih tovarišem. Prišlo je do soglasja o tem, da se med srbskim, hrvatskim in slovenskim uradništvom ne sme delati razlika, ter je bilo definitivno sklenjeno, da bo kongres Zveze v Novem Sadu dne 16. in 17. t. m. PASIĆ OBOLEL .BEOGRAD, 13. Ministrski predsednik Pašič že dva dni ni prišel v svoj urad, ker je obolel in ne sine zapustiti sobe. Proces proti morilcu Vorovskega LAUSANNE, 13. Proces proti Conradiju, morilcu Vorovskega se nadaljuje. Včeraj so govorili zastopniki oškodovanih strank. Prvi je govoril odv. Welti, predsednik švicarske komunistične stranke, ki je podrobno in temeljito kritiziral obtožnico. Trdil je, da je bil Conradi pod vplivom švicarske nacijonalne zveze ter analiziral spletke poslednje. Rekel je, da Conradi ni švicarski narodnjak, temveč plačan služabnik tistih, ki hočejo nadalje prelivati rusko kri. Sovjetska vlada hoče ohraniti mir za vsakoj ceno. Tekom popoldanske razprave je govoril drugi zastopnik oškodovane stranke, odv. Dicker, ki je poudarjal, da si je treba pred vsem staviti vprašanje, ali je na švicarskem ozemlju dovoljeno moriti poslanika tujih držav. Branitelji obtožencev so skušali preleviti proces proti dvema morilcema v proces proti ruski revoluciji. Duša zločina je monarhist Polonnin, ki se je vedno skrival za Hrbtom drugih in ki je dal Conradiju denar ter poznal važnost Vorovskega. Govornik je trdil, da Conradi ni inteligent in tudi ne podlež ali cinik, ampak igrača, orodje Polonnina. Conradi ni sin, ki je umoril, da bi se maščeval za svojega očeta, ki so ga baje bili umorili boljševiki, kar pa ne odgovarja resnici, kajti oče je umrl naravne smrti* vsled bolezni; njegovo teto so ubili neznanci. Dicker je dokazal, da je ruska revolucija vzklila iz strašnih življenjskih razmer pod vladavino Romanovih. Švicarska vlada ni odgovorna zrn. Conradijev zločin, a je njena dolžnost, da ga kaznuje. Govornik je zaključil, rekoč, da gre pri tej zadevi za čast švicarske države ter da z zagovarjanjem ruske revolucije brani sveto stvar. radi njegovega zadržanja za časa upora imenujejo izdajalca; radi tega skuša Kahr pridobiti nacijonaliste spet na svojo stran z raznimi ukrepi proti strankam levice. Tako je včeraj izdal odlok, s katerim je ukinil vse socijalistične liste na Bavarskem; istočasno je razpustil komunistično stranko pod pretvezo, da je hotela zadnje dogodke na Bavarskem izkoristiti v svoje svrhe. Medtem ko na eni strani nadaljuje z razpuščanjem nacijonalističnih organizacij, se na drugi strani udeležuje najbolj nacijonalističnih sestankov bavarskih akademikov. Na včerajšnjem patrijotičnem sestanku akademikov na vseučilišču je poleg Ehrhadta, ki grozi z zopetnim uporom in ki je stopil na mesto Hitlerja, govoril tudi Kahr sam. Med drugim je rekel dijakom, naj le zaupajo njegovemu nacionalizmu. Govoril je tudi Ehrhadt; izrazil je polno zaupanje Kahru ter nadaljeval: Mnogi so mi prigovarjali, naj prevzamem vodstvo patrijotičnih organizacij; od teh organizacij sem prejel že vdanostne izjave. Za sabo imam vojaške organizacije «Oberland». Nadaljeval bom boj in vodil z navdašenostjo gibanje. Bitke je treba organizirati z vso previdnostjo; treba je discipline, S tem je Ehrhardt gotovo hotel namigniti na Hitlerja, ki se je prenaglil z uporom. Hitler je bil končno aretiran v bavarskih Alpah v Ufw$gu na progi Miinchen-Parten-kirchen. Aretacij^ se je izvršila v hiši nekega njegovega prijatelja, urednika naci-jonalističnega glasila «Volkischer Beob-achter», kateremu pa se je posrečilo zbe-žati proti Kufsteinu, na tirolski meji. Hitler je baje še vedno avstrijski državljan, dasi se je boril v nemški vojski in pozneje prosil za nemško državljanstvo. V slučaju, da je avstrijski državljan, bo edino to, kar bo lahko storila bavarska vlada, da ga izžene. LudendorH se izgovarja Vsenemški list «Deutsche Zeitung» pravi, da je Ludendorff izjavil komisarju Kahru, da ga je Hitler premotil ter zvabil; kajti on (Ludendorff) je bil o vsej zadevi le malo poučen. Ludendorff, nadaljuje list, je svetoval Hitlerju, naj ne beži, temveč naj se javi pri Kahru. Ludendorff je sedaj prost; dal je namreč častno besedo, da se ne bo več udeležil kakih uporov. Obenem pa je dodal, da se noče odpovedati političnemu delovanju. Uredniku lista «Miin-chener Neueste Nachrichten» je ponovno izjavil, da je edino nacionalistično gibanje v stanju rešiti Nemčijo iz sedanjega bednega položaja. Rekel je dalje, da se bo rajše prostovoljno povrnil v ječo, kakor da bi še nadalje užival tako «svobodo*. Ludendorff je namreč pod strogim policijskim nadzorstvom. Nacijonalisti pozvali Kahra, naj odstopi Nacionalistične organizacije so poslale Kahru nekak ultimatum, v katerem zahtevajo, da morata on in ministrski predsednik do prihodnje nedelje odstopiti. Dalje zahteva ultimatum amnestijo za one nacijonaliste, ki so se udeležili upora in bili aretirani. ' K povratka kronpriaza in medzavezniški koatroini komisiji PARIZ, 13. V svojih komentarjih k povratku kronprinca in medzavezniški vojaški kontrolni komisiji, povdarjajo listi potrebo energičnega in hitrega postopanja. Zavezniki se ns smejo zadovoljiti s platoničnim protestom. Listi pričakujejo, da bo sprejeta odločitev, ki bo padla jutri na poslaniški konferenci, soglasno. Poslaniška konferenca je vzela včeraj na znanje odgovor Nemčije glede kontrolne KRONPRINZ V OELSU. BERLIN, 13. Kronprinc je prispel danes zvečer na grad Oels._ Tudi bivši cesar VlUem bi se rad vrnil PARIZ, 13. Še ni končnoveljavno rešeno vprašanje povratka bivšega kronprinza, že prihajajo vesti o povratku bivšega cesarja Vilje-Ije ma v Nemčijo. Glasom informacij iz zanes-Vivega vira je dobil bivši cesar včeraj potni list za Nemčijo. Danes se je vršilo v Doornu važno posvetovanje o stališču, ki naj ga zavzame Viljem II vočigled sedanjim političnim dogodkom v Nemčiji. Iz Amsterdama izjavljajo, da so uradni krogi to vest popolnoma prezrli. Vendar pravijo, da je prišla včeraj zjutraj iz Berlina neka nemška oseba, ki je prinesla od nemške vlade potrjen potni list, ki dovoljuje morebitni povra-,tek bivšega cesarja. Gotovo pa je, da so sprejeli danes ob 10 uri neko šifrirano brzojavko na doornskem gradiču, kjer prebiva bivši cesar s svojo soprogo. Popoldne je prišel v grad glavni tajnik zunanjih zadev Nizozemske Han, ki jc posredoval že pri pripravah za povratek kronprinca. Razgovarjal se je z Viljemom čez pol ure. Nato se je zbralo cesarjevo osobje k posvetovanju. Poročila pravico, da je že nekaj dni instaliran na gradu aparat za brezžični brzojav v svrho sprejemanja brezžičnih obvestil. PARIZ, 13. Agencija Havas poroča iz Door-na, da je dobil bivši cesar Viljem II. v pondc-ljek potni list zase in za svoje osobje za povratek v Nemčijo. komisije in povratka kronprinza Kakor je znano naglaša odgovor samo to, da ni mogla vlada najti nikakega razloga za preprečitev povratka v domovino zakonitemu podaniku nemške države. Ker niso imeli poslaniki od strani svojih vlad dovolj potrebnih navodil je bila tozadevna razprava preložena na jiitri. Glede prisotnosti kronprinza v gornji Sle-ziji naglaša Francija, da ga je Nemčija po čl. 228 versailleske mirovne pogodbe obvezana izročiti. Zavezniki morajo njegovo izročitev ali izgon zahtevati pod pretnjo kazenskih •sankcij. Poincare jc baje danes zahteval, da se tozadevne interpelacije preložijo in je baje tudi navedel razloge, ki ne dopuščajo razprav o notranji in zunanji politiki. PARIZ, 13. Popoldanski listi ostro pišejo proti povratku kronprinza in proti morebitnemu povratku bivšega cesarja. Intransigent piše, da so zavezniki vse preveč popustljivi in da jim bo Nemčija pripravila nova razočaranja. Restavracija Hahenzoilerncev bo naravna posledica dovoljenega bivanja. «Liber-te» pravi, da je velika zmota, ako se ne pripisuje povratku Hohenzollerncev večjega pomena. Povratek kronprinza pred ministrskim svetom BERLIN, 13. Ministrski svet je razpravljal o državnem odporu proti medzavezniški vojaški kontrolni komisiji, ki ne bi imela po mnenju Stresemanna ničesar nadzirati in bi samo razburila že itak vročo kri. Nadalje je razpravljal o položaju, ki je nastal vsled povratka kronprinza. Ameriški 0m» o povratka kronprinza. NEV YORK, 13. V svojem komentarju k povratku kronprinca pravi cNew York He-rald», da niso bili zavezniki od Časa premirja tako izigrani kot sedaj. To je znak velikih notranjih sprememb v Nemčiji, ki upa, da bo na-Šia svojo rešitev v vzpostavitvi monarhije, ki je istovetna z mafčevanjem. Vsi listi prinašajo te vesti brez vsakega komentarja, kar bi pomenilo, da jih je treba vpričo zadnjih dogodkov v Nemčiji sprejeti s precejšnjo rezervo. Povratek Hohenzollerncev. * BRUSELJ, 13. Gazette de Bruxelles predvideva vzpostavitev Hohendzollerncev za 4. december. _ Padec zadnje socijalistično-komunlstične koalicije BERLIN, 13. Iz Weimarja prihaja vest, da so ministri, člani komunistične stranke, podali ostavko. Na ta način se je razbila socijaiistično-komunistična koalicija, na kateri je slonela turingijska vlada. Vpraiaaje o plačilni zmožnosti tem pred reparacijsko komisijo PARIZ, 13. Francoski politični krogi se te dni zelo bavijo z reparacijsko komisijo in o njeni kompetenci za ugotovitev pla-čalnih zmožnosti Nemčije. Širijo se glasovi o francosko- belgijskem predlogu za spre-menitev reparacijske komisije v odbor finančnih izvedencev, da bi se tako odvzelo smisel vsakemu poizkusu za ustanovitev posebne komisije izvedencev, čemur se Anglija in Amerika nista še odrekli. Radi pogajanj med zavezniki za sestanek izvedencev je namreč reparacijska komisija 29. oktobra odgodila proučavanje note nemške komisije za vojna bremena od dne 24. oktobra. Sedaj so se pa pogajanja med Francijo ir* Ameriko razbila. V tem položaju ni le juridično pravilno, ampak bo tudi koristno, ako bo na svojem današnjem sestanku reparacijska komisija po ugotovitvi ukinjenja pogajanj z Wa-shingtonom razpravljala o odgovoru na goriJ omenjeno nemško noto. Nemška vlada je prosila komisijo, da bi zaslišala zastopnika Nemčije, kateri bi poročal komisiji o sedanjem finančnem položaju Nemčije in njenih plačilnih zmožnostih in o ukrepih, ki jih je nemška vlada storila za vzpostavo državne bilance in ustalitev nemške valute. Francija za sestanek izvedencev Drugače poroča o posledicah izločitve Zedinjenih držav nota agencije Ilavas. Po tej noti obžaluje francoska vlada izvolitev načrta za sestanek izvedencev. V dokaz svoje dobre volje, nadaljuje Poincare, na lastno pobudo proučavanje tega načrta, ker noče pustiti nobene prilike za pogajanja z Nemčijo, ko je pasivna rezistenca končana in so nemški industrijalci podpisali že razne pogodbe. Tako je Poincare naročil Barthouju, da naj stavi danes vi reparacijski komisiji predlog za imenovanje odbora. Na splošno se tudi pričakuje —^ tako nadaljuje poročilo agencije Havas —, da bo reparacijska komisija zaslišala nemškega odposlanca ter predala njegove predloge komisiji izvedencev v posvetovalne svrhe. Ta komisija pa ne bo smela razpravljati o zakonitosti ter o gospodarskih uspehih zasedbe Porurja. V komisiji bodo zastopane vlasti, ki imajo svoje delegate v reparacijski komisiji, razen tega bodo te vlasti odposlale po enega finančnega izvedenca. Komisija bo smela zaslišali tudi nemške priče ter se podati tudi v Berlin. Njena misija bi trajala najmanj 2 meseca. Komisija za vojne odškodnine bi se potem izrekla o uspehih te preiskave. Pri vse tem pa je popolnoma izključeno vsako znižanje vojne odškodnine, ker je to pridržano zavezniškim vladam samim, pač pa bi komisija lahko odgodila rok za pla-čanje, pa tudi to za najkasneje do 1. 1929. AMERIKA Nt ZAUPA FRANCIJI LONDON, 13. *Times* poroča iz Washing-tona, da dopuščajo prijateljske besede Hughe-sa francoskemu poslaniku upanje, da so še odprta vrata, skozi katera lahko pomagajo Zedinjcne države Evropi. Značaj in pogoje pomoči pa bo4o določile Zedinjene države in ne Francija. Prihodnji korak bodo napravili Amerikanci najbrže v Londonu. Dopisnik povdarja, da prihaja ameriško ljudstvo vedno bolj do prepričanja, da ni Franciji v prvi vrsti do reparacij, marveč do razkosanja Nemčije. M narodov is mm rtianjeiib fržav PARIZ, 13. «Temps» prinaša iz Rima dopis pod naslovom «ltalija v Dmštvu na-rodov», v katerem dopisnik opisuje, kakšen vpliv je imel obisk Hericka Droumonda pa italijansko javno mnenje. Dopisnik pravi, da ni imela Italija nikdar zaupanja v Društvo narodov in da je imela vedno občutek, da ni zavzemala v Društvu nikdar onega mesta, ki bi ji pritikalo kot zmagoslavni državi. Dvomi in nezaupanje, ki so obstojali 8 dni pred prihodom tajnika Društva narodov, obstojajo še danes. Prijazni obiski, gladka zgovornost, akademske izjave, sprejemi, izmenjanje zdravic ne izpremenijo prav nič na položaju, ko ne more Društvo menjati podlage. Edino ta zadeva še more zanimati javnost. Italijansko javno mnenje očita Društvu, da ni bilo takoj od ustanovitve dalje društvo narodov, ampak društvo enega naroda in — bolj točno povedano — da je postalo nekako zbirališče malih narodov okoli večje države, ki je v resnici prava gospodarica te ustanove in ta država je Anglija. Franciji se je — kakor je izjavil pred par dnevi neki bivši minister — posrečilo zbrati okoli sebe nekaj držav, da se je lahko postavila v navidezno enak boj z Anglijo; toda Italija je vstopila v Društvo, ne da bi se pri tem zanimala za klijentelo, tako da se danes nahaja na istem stališču, kakor Norvegija ali Nicaragua ali mogoče še na slabšem; kajti Norvegija in Nicaragua se nahajata v angleški konstelaciji; in ra ' ' , ---------« ' Angl, v slučaju potrebe, ostala popolnoma rana. Iz tega sledi, da je postalo za Italijo Društvo narodov angleška ustanova, v kateri bo Anglija gospodarila s pomočjo do-minionov ter raznih malih držav v severni Evropi in malih ameriških republik. Ureditev reparacijskih dobav in železniškega prometa v zasedenih pokrajinah Nemčije. PARIZ, 13. Listi poročajo iz Diisscldorfa, da so se zavezniške oblasti sporazumele s tovarnarji barvil radi dobav na račun reparacij. Zavezniki in Stinnes so se sporazumeli v bistvenih točkah končnoveljavnega sporazuma, predvidenega za jutri. Brzojavka iz Monako-vega poroča, da so nemški delegati izdelali končnoveljavni načrt za izvršitev sporazuma, podpisanega 10. t* m. glede železniškega prometa. Separatisti upustili Duiabnrg. BRUSELJ, 13. V uradnih krogih zanikajo vest, da so separatisti zapustili Duisburg na bilgijski ukaz. grški kralj se podvrže odločitvi vlade ATENE, 13. Stanje je mirno. Vznemirljive vesti o nameravanem državnem udaru zanikajo sami republikanski voditelji, ki pravijo, da hočejo postopati samo zakonitim potem. Tudi vest, da se je kralj odločil odpotovati, ko je zvedel za sklepe republikancev, je neresnična. Glasom časopisnih vesti je kralj izjavil, da se podvrže odločitvi vlade. PARIZ, 13. Listi poročajo iz Aten, da je bil kralj voljan zapustiti za nekaj časa Grško. Imenovati bi hotel regenta, ali pa bi vlada prevzela regentske posle. kemal paša obolel LONDON, 13. Listi poročajo iz Carigrada, da je Mustafa Kemal nevarno obolel. Žrtve alkohola ▼ Franciji. PARIZ, 13. Zadnje statistike so ugotovile, da se nahaja v glavnem mestu Francije 31 tisoč obratov z vinom in drugimi alkoholnimi pijačami; potemtakem pride po en obrat na 75 prebivalcev. V vsej Franciji obstoja 500 nSian Pranrftekn lili fi- na strojev francoske industrije, kateri se sedaj nahajajo v rokah kapitalistov. Od 150.000 Francozov, ki jih umrje na leto na jetiki, je 9 desetin alkoholikov. Nad polovico umorov ima svoj vzrok v alkoholu, 70% beračev je prišlo v uboštvo" radi alkohola. 80% pariških tatov so sinovi alkoholikov. Pred razpustitvijo angleške doljnje zbornice LONDON, 13. Potrjuje se, da bo doljnja zbornica razpuščena 15. t. m. Nove volitve se bodo vršile 5. in 6. decembra. DNEVNE VESTI u«n#l9li »a Ifracu** ika in vsakega naroda, naj ne skrunijo dobre- fiVanCSOlI na |ga {mena našega ljudstva! Ce nas že hočejo Pod takim naslovom pripoveduje nedeljski narodno, politično in kulturno potisniti v in-«11 Popolo di Trieste», da se ponavljajo in j ferijorni položaj državljanov druge ali tretje množijo slučaji vandalizma in pustovanja po j vrste, pa vsaj eno naj puste nedotaknjeno na-kraških jamah. Snemajo se vrata, odnašajo j šemu ljudstvu: dobri glas sicer nesrečnega, se znameniti kapniki in se hudo kvarijo steze in poti. To se dogaja, ker se dotičniki hočejo okoristiti s kapniki ali pa iz razdevalne manije. Posebno v zadnjih mesecih se množijo slučaji takega vandalizma, ki povzročajo veliko škodo. Včasih postojajo gruče mladeničev tudi nasilne napram paznikom, nočejo plačevati. V neki jami pri Brjnici je neka taka druaba izvršila naravnost nco-pisna razdejanja ter je v spomin n izvršeno §odjetje pritisnila na skalovje svoj znak. pričo teh, vse pažnje vrednih dogodkov je _ pripoveduje «Popolo» — italijansko planinsko društva opozorilo oblastva, ki so tudi res že prijele razne osebe, ko so jih zalotile na razdevanju. Oblastva so tudi na sledi storilcem vandalizma, izvršenega nedavno na divaški jami in tudi po drugih jamah Krasa. Italijansko planinsko društvo poživlja nujno oblastva in vse meščanstvo, naj podpira njegovo akcijo v obrambo naravnih krasot na našem ozemlju. Tu moramo ugotoviti da je naše slovensko planinsko društvo že svoječasno in ponovno opozorilo orožnike v Divači na ponavljajoče se poškodbe v jami. Ni koristilo, nič se ni ukrenilo. — Kar pa moramo tu še posebno ugotoviti, je dejstvo, da fašistovsko glasilo to pot niti z besedico ne dolži ali sumniči našega ljudstva. Iz vse pisave je razvidno, da misli na družbe izletnikov, torej meščanov. Ti vandali, o katerih govori *Popolo-, prihajajo na Kras, torej niso Kraševci. To bodi ugotovljeno v obrambo časti našega ljudstva. Pa še nekaj. Ali niso bili morda tudi kaki taki «van-dali» tisti, ki so v jamo Dimnico pri Slivjem položili tisto puško, ki je dala povod za gonjo proti našemu planinskemu društvu?! Torej ne sRronife Imena našega ljudstva! Članek, ki ga omenjamo na drugem mestu in v katerem je *Popolo di Triesten. po pravi-.ći in zaslugi ožigosal brezvestne ljudi, ki raz-devajo in kradejo naravna bogastva, umetnin-ske in znanstvene zaklade, ki jih krije kršna zemlja našega Krasa: ta članek je vzbudil v nas tudi grenka čustva. Saj nam je poklica! v spomin, kolikrat se je radi takih dogodkov blatilo dobro ime našega ljudstva. Ako ga niso Že naravnost dolžili takih vandalizmov, pa so ga vsaj sumničili, da si je siccr dobri Italijan moral misliti: taki so ti dovenskl barbari! Sedaj pa je ugotovilo italijansko fašistovsko glasilo, da vandali so «izletniki,» torej ne med našim ljudstvom. Tako so skrunili ime našega ljudstva s tisto proslulo Bonovo afero, ki so ga označali kot hijeno, ki ne spoštuje grobov in ki moti mir pokojnikov- Tako so go krivici blatili naše ljudstvo povodom nesrečne afere z vojaškim spomenikom na Krnu. Bili smo rod zločinskih vandalov in barbarov. In italijanska javnost je verjela in bučal je vihar ogorčenja proti našemu ljudstvu. Sedaj pa, ko se je ponovila « skrunitev^ rečenega spomenika in so bili italijanski vojaki priče, da je bilo to delo razjarjenih naravnih elementov, sedaj naj bi se zavedala italijanska javnost, koliko krivico je delala našemu ljudstvu! Kako lahko se tako besnilo prirodnih elementov dogaja na vrhovih, priča ravnokar dejstvo, da je strela udarila v cerkev na Sv. Gori in povzročila veliko strahu med navzočimi verniki in Škodo na cerkvi in raznih drugih objektih. To naj služi v svarilo italijanski javnosti, da bo v bodoče pravičnejša in razumnejša v presojanju takih dogodkov in previdnejša s svojimi obtožbami na škodo slovenskih sodržavljanov. Ko nam že nočejo biti EraviČni v narodnem in kulturnem pogledu, o že izganjajo naš jezik iz uradov, ko nam že odrekajo šole v materinem jeziku, ko so naše socijalno življenje uklenili v okove, ko nam ne dopuščajo nikakega javnega političnega uveljavljanja, ko že pripravljajo za naše časopisje najhujše čase, ko nam ni, z eno besedo, dovoljen noben svoboden dih — vsaj t© smemo zahtevati od njih: naj se ne dotikajo več tistega, kar je najvišja dobrina vsakega clove- ali — poštenega ljudstva! je stanovala v ulici Tesa it. 3. Njeni sorodniki so izjavili, da si je nesrečna ženska vzela življenje najbrfte radi hude nevrastenije, ki jo je Xe delj časa mučila. Kovačeva ns|odi. Kovač Anton Fait, star 49 let, stanujoč v Miljah, je včeraj predpoldne ▼ ladjedelnici Si Marco sekal na nakovalu kos 2eleza. Nenadoma je odsekani kos odletel ter prifrčal kovaču v glavo, kjer mu je zasekal na temenu precej Široko rano. Ponesrečenec ie dobil prvo pomoč filijalke rešilne postaje, ki se nahaja v ladjedelnici, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Okreval bo v 8 dneh. Kolesar trčil v avtomobil. Mehanik Giorda-no Boz, star 18 let, stanujoč v ulici S. Lazzaro št. 7, je včeraj opoldne vozil s kolesom po ulici Piccardi. Ko je dospel na vogal ulice Istituto mu je privozil po tej ulici nasproti nek avto. Hotel se mu je ogniti, a tudi šofer avtomobila je s sličnim namenom krenil na isto stran. Kolesar je zavozil naravnost v avto ter vsled močnega sunka zletel s kolesa na tla; pri padcu se je pobil in opraskal na različnih mestih po levi nogi in desni roki; vsled prestanega strahu je bil ves prepaden in si je hudo razburil živce. Šofer, ki je takoj ustavil motor, je priskočil k mladeniču, ga položil v avto ter ga prepeljal v mestno bolnišnico. Tam so ponesrečenca sprejeli v kirurgični oddelek. Šofer, 33-letni Armand Lusvarghi, stanujoč v ulici Coroneo št. 13, je bil aretiran ter odveden na policijski komisariat v ulici G. Brunner, kjer so ga zaslišali. Baje je mož deloma kriv nesreče, ker je —- kakor zatrjuje Boz — vozil z veliko naglico. Nesreča z motornim kolesom. Včeraj predpoldne se je zatekel v mestno bolnišnico mehanik Lucijan Gradenigo, star 28 let, stanujoč v ulici S. Marco št. 20; imel je številne praske po obrazu, levem kolenu in po levem komolcu. Povedal je, da ga je malo prej na sprehajališču pri Sv. Andreju podrlo na tla motorno kolo, na katerem je sedel trgovec Anton Si-vitz, stanujoč v ulici F. Venezian št. 22. Potem ko so mu obvezali rane, se je mladenič podal domov. Insolvenfen hotelski gost. Pred par dnevi se je nastanil v hotelu «Savoia» francoski pola nik Mihael Fonato, star 25 let, doma iz Pariza, ki se je izdajal za bogatega trgovca. S to pretvezo je par dni stanoval v razkošno opremljeni sobi v hotelu in jedel kot pravcati bogataš. Nekega lepega dne pa je izginil, ne da bi prej poravnal račun s hotelirjem. Pod izmišljenim imenom se je potem nastanil v hotelu «Venezia», kjer se mu je tudi posrečilo par dni udobno živeti, seveda tudi brezplačno. Tam so ga pa aiptirali policijski agenti iz policijskega komisariata v ulici SanitA, kjer ga je naznanil ravnatelj hotela «Savoia». Pri aretaciji ni imel «trgovec* pri sebi niti ficka, da bi poravnal račun, ki ga je napravil v hotelu *Savoia», le manj pa drugega, ki ga je napravil v hotelu «Venezia». Iznajdlivi «trgovec» se nahaja sedaj v «hotelu» v ulici Coroneo, kjer bo imel za nekaj časa mir pred sitnimi hotelirji. Mali oglasi in je strela udarila v cerkev. Tedaj je bil pa- i ter guardijan na prižnici. Strela je razdejala,! strelovodno napeljavo, je pretresla cerkev vrl. temeljih, strla ključavnico bKžnjjega hleva, M' . kimajo pc 20 stot. beseda__Najmanjša ter-poškodovala eno junico. Razbila je vsa stekla v okolišu. Na srečo ni zahtevala nobene človeške žrtve. Seveda so navzočni verniki prebili uro najhujšega strahu. Iz trtaike pokrajine S Pivke. Za Postojno, Kačjovasjo, Št. Petrom in Hrenovcami je prešla tudi občina Slavina v roke izrednega komisarja — «Commis-sario Straordinario». Zakaj je razpuščen občinski svet, bomo izvedeli gotovo v kratkem iz — Rima. Tam vse vejo in vse znajo! Za komisarja je postavljen uradnik postojn-. ske podprefekture g. Buffoni. t ' ■ • — Najmanjša pristojbina L 4.—» Kdor išče službo, plača polovično ceno. KRONE 1.82, goldinarji 485, 20 kronski zlatf 90.50. Za večjo množino cena višja. Urama« Ponte della Fabbra, blizu Piazza Goldoni. 1590r KRONE 1.81, goldinarje 4.80, dvajsetkronske zlate~L 90.— Večja množina — cena po do-? govoru. Via Pondares št. 6/1. 44f BRILJANTE, zlato, srebro in platin po naj-, višjih cenah. Dajem predujme na dragulie. Pertot, Via S. Francesco 15, II. (45) DAROVI V gostilni pri Rožetu v Skednju se je nabralo 14 L 40 st. za »šolsko društvo«. Srčna hvala! Za otroški vrtec pri Sv. Ivanu se je nabralo pri omizju v društvu pri cerkvi L 5.20 Ludvik daroval L 3.— Lojze P. in soproga L 25. N. N. L 5. Vladi Požar pri odhodnici L 50. dr. P. L 5. A. M. L 2. J. Suban L 5. Srčna hvala vsem darovalcem. Borsna poroCila* Tečaji: Gosulich • • «7*7* • • • 328 Dalmatia 275 G r timlch ................ Libera Tricstina ••«••••*••••*• Lloyd 1465 Lussino ■r)5 Cement Dalmatia 345 Cement Spalafo 217 Valuta na tržaškem trgv, ogrske krone« 011 0*13 avstrijske krone......... 0.0320 0.032750 češkoslovaške krone 66.— 66.40 dinarji « , ••••«••••«• 26.15.— 26 35 MOJA LJUBAV V svojem svetovnoslavnem delo «11 cuorc» se vprašuje Dc Amicis: zakaj ljubim svoj rod? Odgovarja; Stotero odgovorov pozna razum, tisočero srce! Ljubim svoj rod, ker mi je mati istega rodu, ker je kri, ki mi pluje po žilah, kri mojih pradedov, ker so pokojni, ki jih krije rodna zemlja in ki jih mati objokuje, govoril moj jezik; ljubim, ker ljubijo enako moji bratje, moje sestre, moji tovariši. f Ljubimi In moja ljubav ne bo nikoli! manjša! Ko dorastem v moža in se bom vračal iz daljne tujine in zagledal svoje gore, kjer prebiva moj rod, bo moja ljubav Se, večja -— tiha sreča mi zvabi solze iz oč! in pozdrav iz srca, utripajočega od domotožja. In Če bom slišal v tujem mestu zasmehovati preprostega človeka, ki bi ga po govorici spoznal, da mi je po rodu brat — tedaj bo moja ljubav največja!_ Učiteljski ilndakat ,»KJa" .se ustanavlja na Sežanskem. V pripravljalnem odboru tega udruženja, ki mu ni zadnji namen podminirati učiteljsko «Zvezo», ribarijo v kalnem tudi nekateri učitelji - Slovenci! Ker smo prejeli to vest zelo pozno, si bomo v jutrišnji številki natančneje ogledali to «Ejo» okrožnico, s katero lovi učiteljstvo sežanskega okraja. __ Zaprti in obrti razredi mestnih UudsHlb sol Glede na okrožnico mestnega Municipija z dne 3. novembra t. 1. se naznanja, da odreja kr. prefektura, sprejemši tozadevni predlog predložen po mestnem Municipiju, da ostanejo Že nadalje, zaprte in sicer do vštetega 18. t. m. vse one mestne ljudske šole, otroški vrtci, in rikreatoriji, ki so bili zaprti z odredbo šolske oblasti od 23. in 25. oktobra t. 1. Razen meščanskih razredov, ki so bili otvor-jeni že dne 6. t. m. so bili otvorjeni z včerajšnjim dnem dalje tudi šesti razredi ljudskih šol. — Vodstvo sloveaske zaaebmm iole v Trti« naznanja, da se vrii že ta teden pouk v VI. VII. in VIII. razredih. — Andrej Cok 8. vodja. Vprašanje istrskih rudnikov in Pretekli teden se je mudil v Rimu predsednik upravnega odbora družbe «Arsa» kom. Segre. Bil je sprejet od ministra za narodno gospodarstvo Corbino, s katerim je imel daljše posvetovanje. Nato je bil kom. Segre sprejet tudi od ministrskega predsednika Mussoh-nija. Posvetovanja so imela ta uspeh, da je vlada imenovala dva izvedenca, in sicer mž. Dompe in kom. Calderari kot izvedenca z nalogom, da proučita vprašanje istrskih premogovnikov. Oba gospoda se nahajata že par dni na licu mesta v Istri. Kakor zagotavljajo poročila iz Rima, se je vlada odločila, da bo s primernimi ukrepi pomagala rešiti sedanjo krizo istrskih premogovnikov. Ii tržaškega življenja Truplo samomorilke najdeno na Montebeflu. Včeraj zjutraj »ta dva mladeniča našla kraj ceste za dfrkališčem na Montebellu truplo ženske, stare približno 35 let, ki je ožgana okrog ust od neke iedke tekočine. Mladeniča sta obvestila o zadevi dva orožnika, ki sta poklicala telefonično na lice mesta zdravnika rešilne postaje. Zdravnik je dognal, da je žen-"ska umrla pred več urami vsled zastruplje-nja s karbolno kislino. Pri ženski niso našli nobenega dokumenta, ki bi omogočil identificiranje. Tudi niso znani vzroki, ki so jo gnali v smrt. , Po končanem oblastvenem izvidu je bilo truplo nesrečne ženske prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Pozneje je bila samomorilka identificirana za 38-lctno zasebnico Kristino Prcteršek, ki Vastl z Gorlškeaa Otvoritev glasbene iole ▼ Idriji. V sredo in Četrtek dne 14. uri 15. t. m. se začne vpisovanje v glasbeno šolo, katero bo vodil Karol Pahor diplomiran absolvent konservatorija v Bologni. Poučevala se bodo vsa godala na lok, klavir harmonij, glasbene teorije, zborovo in solopetje itd. Vpisovanje se bo vršilo v poslopju tehničnega zavoda od 9—11 in od 16—19 ure. V istem poslopju se bo vršil tudi nadaljni pouk. Strela udarila v svetišče mm Sv. Gori. V nedeljo okolo 6. ure in pol zjutraj med prvo sv. mašo se je razvnelo nad Sv. Goro neurje lcji • • • • • marke* • • • dolarji • • • < francoski franki Švicarski franki angleški funti papirnati • • • • • • • 11.25 .....22.80 • • • 123.20 ........ . , • . 100.40 12.— 22!95 l£8.'i0 405.— 1Q0'<35 Odhodi in prihodi vlakov JUŽNI KOLODVOR. Trst, Tržič, Červinjan, Portogruaro - Benetke. Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.10 o.; 10.10 brz.; 14.— eks.; 15.15 o.; 18,— o.; 19.05 eks. Dohodi: 0.40 eks.; 5.40 o.; 8.05 o.; 10.— eks.; 13.20 brz.; 15.30 eks.; 19.25 o.; 23.15 eks. Trst, Gorica, Kormin, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.10 o.; 13.10 o.; 17.15 brz.; 19.20 o. Dohodi: 7.30 o.; 10.40 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.i 22.45 o. Trst, Nabrežina, Divača, St. Peter, Postojna. Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; 10.50 brz.; 16.10.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 17.30 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz.; 23.45 o. KRONE, s*ebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 58 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Naj-, večja snaga. Tajnost zajamčena. Govori slovensko. Corso Garibaldi 23,1. 1582 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Tajnost. — Via Giulia 29. 1569 SINGER-JEV šivalni stroj, zajamčen, se proda na obroke. Kupujejo se stari stroji. Acque-dotto 25. 1575 <01 z dvoriščem se proda. V hiši se nahafa dobro vpeljana mizarska delavnici) z električnim pogonom. Ustanovljena I. 1903. Naslov: Černigoj, Gorica, via Trieste št. 18. Rntonio Cerneca — LIVARN1CA železa In kovin. — V skladišču Via Enrico Toti št. 4, tel. 438 vedno v zalogi: PloŠČe za štedilnike, ražnji in pečice, zakJop-niče za lijake, bronasti drogi, podgrednjaki in medeni drogi za zavese. Sprejemajo sc vsakovrstna naročila. Najvišje cene plačujem za V dihurjev« vider, jazbece v« mačk, veveric« Hrtov« divjšh In domaČih zajcev. D. WINDSPA€H Trs«, Vin Cesar« Battisti St. 10 II. nadut., vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. 3r, Ustanovljena leta 1905. OelniSlea glavnica Lit. 1S.OOO.OOO*— popolnoma vplačana. Glavni sedež: Trst, Via S. Nicold 9 (Lastna palača}. — Podružnici: A8BAZSA, ZA&&. □_ □ □□□□□□□□□a panaoaaoapaao n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ Olajšuje ¥Siko tn_ s Ji^joslivij© potom zavednega zavoda Jadranska Baitka ¥ Ljubljani in Zagrebu Ornim kredite In njenih podružnic v glavnih mestih Jugoslavije. Btlmp blaga, subvancija na Maso. Mtasi afaktov In raSunov. Informacij«. Kupuje in prodaja din ar J o valute. Jaanhiaaa pisma bi ihya oporacije po najugodnojiih pogojih. PODLISTEK Ljudmila Pivkova: KRIMINAL (32) 11. Naslednji dan je bil fivahnejši vsled tega, ker so me poklicali k sodniku Sitteju. Tam je bila teta, ki je prinesla od matere pecivo Eli za god in seveda tudi meni. Govorila sem le par besed. Pred vrati v celico mi je paznica pregledovala, kaj si nesem. Ponudila sem ji, naj si vzame. In še enkrat so nas obsuli z darili. Gospodična Frischeva mi je poslala izborno pečivo in Eli cvetlice, od katerih mi je izročila paznica krasno krizantemo. Nato je dospela 5e pošiljatev gospe HoSekove, kruh z maslom in sekana pečenka. Jestvin je bilo dovolj, dobra volja se pa m marala naseliti. Strežnicam sem delila, česar nisem snedla z željo, da mi kmalu, da se se čuti sestra. Poročale so mi kmalu, da se sestra nikakor ne žalosti, temveč da čita in me pozdravlja. Obed, ki aem ga dobila opoldne, sem odstopila gospe Bendovi, koje le vedno niso poklicali v pisarno, kjer Izdajajo dovoljenje glede gostilniške hrane. Tedaj — po obedu — je jel nekdo klicati. Kje je to? Spodaj? Pod nami v 1. nadstropju so možje. «Mifiol Mano!* Klfmova je skočila, kakor bi sc je dotaknila f'elektrika in skokoma je bila na oknu. Naslednji trenotek je izpustila tok besed in naznanjala svojemu Ijubčku nekaj. Slučajno so ga dali v celico ravno pod nami in nekak^ je zvedel, kje je ona. Toda njuna sreča ni imela obstanka. Paznica je zapazila njuno zabavo in posledica je bila, da so se pri nas odprla vrata. Paznica jc poveljevala: «Klimova, poberite svoje reči in pojdite!» Klimova se zaveda svoje krivde in sklada molče svojo obleko. Odhaja nekoliko Žalostna. Ostajam z Bendovo sama, z osebo, ki mi ni odporna, a mi .je zagonetna. Za nekaj časa pa prihaja že drugo presenečenje. Paznica odpira in poziva Bendovo, naj si vzame svoje reči in gre z njo. In tako sem nenadoma — sama. Celico merim s koraki, preurejam to in ono, obleko si vesim drugam, da mi ne visi nad glavo, izkušam sedeti na nasprotni slam-njači, a se takoj vračam k svoji. Ravno nas kličejo ven in s tem so mi pretrgali razmišljanje o dogodkih. KHmovo so menda premestili v drugo celico, kjer ne bo imela prilike stikati se s svojim sokrivcem. Pri izpre-hodu se mi gotovo oglasi in priteče k meni... Nekoliko naju je zbližalo teh 8—10 dni, ko sva dihali skupni zrak. . Na izprehodu jc ni in odgovarjati moram mnogim kaznjenkam, njenim znankam, da ne vem, kje je. «Ali je odll* domov?* «Menda ne.» V celici sem zopet sama. Tiho je, zunaj je! megleno. Zaradi teme ne morem vztrajati pri svojem šivanju, torej nadaljujem s hoja po celici. Z velikim užitkom gledam široko krizantemo, kojo mi je sestra poslala. Na mizici jo' imam v mlečni steklenici. Cvet mi znači mnogo: razen estetskega uživanja mi budi tudi spomine na sestro, ki me vodijo k mislim o vseh doživljajih zadnje dobe. Največja skrb me gloda zaradi očeta, ki je živci v prejšnjem zaporu na policijskem ravnateljstvu z nami vred v neprimerno boljših razmerah. Bojim se misliti te misli do konca, da bi ga ne videla v fantaziji v podobnem položaju, v kakoršnem se nahajam sama. Rajši si ponavljam auditorjevo trditev, da se oče hvali, ker ima veliko svetlo sobo in je sam. Ko bi Bog dal! In dečica moja doma! Ali jim ni tesno pri srcih po dogodkih, ki smo jih doživeli? Mislim si jih rajši razposajene in živahne nego žalostne. Ko prihajajo predstave k najmlajn ^ima, k Cveti in Veri, že vem, da bom plakala do konca, dokler ne zaspim. Nazadnje sc je zablisnila luč. Izkušam kvač-kati, a kmalu puščam delo iz bojazni, da ns porabim vsega sukanca. Morebiti bi kaj čitala iz literature, ki je ostala v celici? Koledat nima ne prvih ne zadnjih listov in mnogo li« stov je iztrganih, a vendar čitam. Rada bi našla kak prizor, kjer slikajo življenje v pri« rodi, a čitam obupno, da si oglušim lastna misli. Ob 7. uri mi ugaša luč.