PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja ' 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni cDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 600 lir * Leto XLI. št. 214 (12.246)
Trst, četrtek, 26. septembra 198
- 5
5 S
le
«
Hi
m
£
p.
2
'5
2
f_
H
NK
2
Hi
S
bi
r-j
•o
O'
I
s
—>■
8
1
Ob razstavi »Trouver Trieste« Komu listki za Pariz?
V želji, da bi pospešili zakonski postopek
Komisija zavrnila dodatne avdicije za zakon o globalni zaščiti Slovencev
ACE MERMOUA
Vnaprejšnje sodbe so zmerom: antipatične. Taklo je antipatično soditi manifestacijo »Trouver Trieste«, ki bo od novembra v Parizu na podlagi tiskovnih sporočil in včerajšnje tiskovne konference. Kljub temu pa prav včerajšnja tiskovna konferenca ni potešila naših dvomov.
Bistvo našega dvoma pa je v tem, da bo razstava v Parizu prikazala neki kozmopolitski Trst, v katerem bomo Slovenci le neki slučajni popotniki, kot sta bila nazadnje tudi Balzac in Joyce, samo da bodo naša imena zapisana z veliko manjšimi črkami.
Ta sum temelji na živem pričevanju obeh slovenskih predstavnikov v posebni komisiji, ki jo je Tržaška občina imenovala posebno za manifestacijo. Nadalje naš sum raste iz branja tiskovnih sporočil, kjer so sledovi slovenskih čevljev nevidni. Na sami tiskovni konferenci nismo o nas ničesar slišali (vsaj med predstavitvijo ne). Slišali smo le tržaškega župana Richettija, ki je zatrjeval, da nas bo v Parizu čisto dovolj in pa predstavnika posebne komisije prof. Pirjevca, ki je trdil, da je naša prisotnost skrajno rahla. Na to je župan odgovoril, da razstava noče biti di-daskalična in »razsekljati« Trsta. Razstava bo velika metafora o našem mestu. Temu nihče ne op>ore-ka. Ne želimo si posebnega paviljona, pred katerim bi kraljeval napis »Slovenci«, želimo si le, da bi bil naš delež na različnih področjih primemo zabeležen. Želimo si, da bi metafora o Trstu ne bila le alibi, ki prikriva resnico o biti našega mesta. Želimo si, da bi bili tisti, ki s svojo prisotnostjo delajo, da je Trst takšen kakršen je, imenovani. Drugače so pridevniki (città) »divisa, complessa, frazionata, cosmopolita, plurinazionale, di frontiera itd.« popolnoma brez pomena. Konec koncev si bodo Parižani težko predstavljali ločevanja, kompleksnost in kozmopo-litizem, če ne bo jasno, za kaj v Trstu pravzaprav gre in kdo tam živi.
Pa še to nas je na včerajšnji tiskovni konferenci presenetilo: ko se ' je pričela debata vnemati in se je dvignilo več rok, se je pričelo tržaške^ mu županu Richettiju hudo muditi, tako, da je prekinil z diskusijo. Res je, da lahko takšne debate postanejo neskončne, res pa je, da ne gremo v Pariz vsak mesec in da imajo tisti, ki sumijo, da bodo ostali doma pravico, da izvejo zakaj. Če se novinarjem ini občinstvu ni mudilo, zakaj se je potem županu, ki bi moral imeti največ potrpljenja?
BOJAN BREZIGAR
RIM — Senatna komisija za ustavna vprašanja je včeraj uradno sklenila, da niso potrebne več dodatne avdicije o zakonu za globalno: zaščito slovenske manjšine in da je treba torej preiti k sestavi skupnega zakonskega besedila. Do tega zaključka so prišli po daljši razpravi, ki jo je odprl poročevalec, socialistični senator Renato Garibaldi in v katere so posegli še komunistična senatorja Jelka Gerbec in Taramelli ter demokristjan Beorchia.
Do razprave na včerajšnjem zasedanju komisije je prišlo na zahteve predstavnikov KPI, ki so prejšnji teden na seji predsedstva komisije za ustavna vprašanja uradno zahtevali, naj se razprava o globalni zaščiti slovenske manjšine nadaljuje čim-prej. Na tej osnovi je torej prišlo do včerajšnje seje, ki se je začela z daljšim poročilom senatorja Garibaldija. Poročevalec zakonskih osnutkov za globalno zaščito je p>oročal o delu ožjega odbora, ki je bil ustanovljen 3. oktobra lanskega leta ter podal analitični pregled vseh dosedanjih avdicij in dokumentov, ki jih je prejela komisija. Ob tem je poudaril, da bi kazalo zaslišati še nekatere
predstavnike krajevne stvarnosti, predvsem prefekte, predsednike sodišč in šolske skrbnike. Pri vsebini avdicij se ni Garibaldi obširno zaustavljaj, ampak je navedel le nekatera vprašanja, ki so po njegovi oceni sporna. Gre predvsem za teritorialno razsežnost zaščitnega zakona, za vprašanje številčnega ugotavljanja manjšine, za oceno vseh že obstoječih določil in za trditev, po kateri naj bi bila slovenska manjšina v Italiji najbolj zaščitena v Evropi.
Kar zadeva bodoče delo komisije je Garibaldi, poleg predloga o dodatnih
avdicijah že omenjenih predstavnikov državnih oblasti in o zaslišanju treh škofov, izrazil mnenje, da bi bilo treba predvsem preveriti stališče vlade o tem vprašanju.
V razpravo je prvi posegel videmski demokristjapiski poslanec Beorchia, ki je izrazil mnenje, da so dosedanje avdicije nudile komisiji že dovolj obširno gradivo, da lahko začne z delom in je bil torej mnenja, da dodatne avdicije niso več potrebne. Kar zadeva državne funkcionarje pa je Beorchia dejal, da bi bilo potrebno pxjsebno privoljenje notra-
njega ministra, kar bi preveč otežko-čilo piostopjek. Mnenja je bil torej, da so avdicije končane in da je treba zahtevati od vlade, da Smprej izdela svoje zakonsko besedilo.
Senatorka Jelka Gerbec je nato poudarila, da so bile avdicije zelo p>o-membne in da so osvetlile stanje v zadostni meri ter zato dodatne avdicije niso pwtrebne, ampak bi pxme-nile samo zavlačevanje. Izrazila je mnenje, da bi morala komisija upoštevati predvsem stališče Enotne dele-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RAZPRAVA O FINANČNEM ZAKONU
RIM — Na italijanskem pnlitičnem prizorišču je vsa pozornost osredotočena na finančni zakon, ki ga bo vlada v začetku prihodnjega tedna predstavila v parlamentu. Včeraj so o teh vprašanjih razpravljali v senatu, na konferenci med vladnimi predstavniki in deželnimi upravitelji ter na sestanku gospodarskih ministrov. Liberalci in demokristjani pa so objavili lastne zaključke o vladnem gospodarskem mandvru.
Na srečanju z deželnimi zastopniki je Craxi dejal, da je mimo alarmizmov stanje zadovoljivo. Letošnji o-bračun obeta celo povečanje davčnega donosa, za prihodnje leto pa ostaja cilj 5-odstotna inflacija. Napover dal je, da bo vlada skupaj s finančnim, predstavila
zakon, ki bo dal krajevnim ustanovam določeno davčno avtonomijo.
Komunisti so v senatu pwtrdili stališče, da ni mogoča finančna sanacija brez jasnega razvojneg;a načrta. Predlagajo med drugim zmanjšanje obdavčenja IRPEF in povečanje davčnega pritiska na premoženja, dohodke od kapitalov in utajene dohodke. KD meni, da mora gospodarska politika omogočiti rast proizvodnje in za-póslovanja, zato pa je potrebno s primemo politiko dohodkov zmanjšati inflacijo in istočasno zmanjšati državne izdatke ob nespremenjenem davčnem pritisku. Tudi liberalci so se izrekli za ohranitev sedanjega nivoja obdavčevanja.
V RIMU TERORISTIČNI ATENTAT NA BRITANSKO LETALSKO AGENCIJO
Andreotti zmerno optimist glede pogajanj ZDA-SZ
NEW YORK — Italija je že odigrala važno vlogo v prizadevanjih ža obnovo tvornega dialoga med ZDA in SZ na najvišji ravni in bo px) tej poti nadaljevala, toda rezultati takšnih naporov so zdaj odvisni le še od Washingtona in Moskve. Tako je izjavil italijanski zunanji minister Andreotti v govoru pred skupščino OZN, ko je raztolmačil stališča Italije do glavnih mednarodnih problemov. Andreotti je naglasil nujo, da ženevski sestanek med Reaganom in Gorbačovom prispeva k stvarni razorožitvi ob upoštevanju varnostnih potreb vsake države, a tudi ob zaslombi mednarodne skupnosti znanstvenikov in večjih možnostih preverjanja vojaških dejavnosti
Italijanski minister je v bistvu ponovil to, kar jei prej povedal sovjetskemu kolegu Ševardnadzeju in nato še ameriškemu državnemu tajniku Shultzu. Andreotti je v pogovoru s časnikarji pojasnil, da sta tako Reagan kot Gorbačov pripravljena vsak nekaj popustiti: če se bo SZ odpovedala zahtevi o ukinitvi raziskav o ameriškem vesoljskem ščitu, se bodo ZDA odpovedale prejudicu, da o tem problemu v Ženevi ne bodo razpravljale. Reagan je mimo tega rekel, da pristaja na 40 in še več odstotno omejitev jedrskih zalog.
RIM — Deset dni po atentatu na »Cafč de Pariš« v Ul. Veneto, v katerem je bilo ranjenih 39 ljudi, so, kot vse kaže, palestinski skrajneži zagrešili nov atentat v Rimu, ki se tudi tokrat za las ni končal s pokolom. Tarča atentata je bilo včeraj rimsko predstavništvo britanske letalske družbe »British Airways« v središčni Ul. Brissolati. Pri eksploziji, do katere je prišlo okrog 11. ure, je bilo 14 oseb ranjenih, od katerih dve hudo.
Kot že pri atentatu v Ul. Veneto, je policijskim agentom tudi včeraj uspjelo aretirati enega izmed atentatorjev takoj po krvavem dogodku. Gre za mlajšega moškega, pravzaprav fanta, ki je preiskovalcem povedal, da je star 16 let in da je Palestinec iz Bejruta. Povedal je, da se imenuje Hasan Aatab in da pripada Revolucionarni organizaciji muslimanskih socialistov (ORMS), ki je med drugim že bila prevzela odgovornost za atentat na »Cafč de Pariš«.
Preiskovalci sumijo, da je mladi terorist sodeloval tudi pri atentatu izpred 10 dni, pjrepričani pia so, da včeraj ni bil sam. Očividci zatrjujejo, da je aretiranec sam vrgel v urade »British Airwaysa« torbo z razstrelivom, pristavljajo pa, da se je v bližini sumljivo kretal še en moški, po videzu Arabec.
Odgovornost za včerajšnji atentat je neodvisno od aretiranca prevzela ORMS s telefonskim spjoročilom a-genciji »France press« v Parizu. OR MS sestavljajo Palestinci, ki so v spjoru s palestinsko osvobodilno organizacijo PLO in še zlasti z njenim voditeljem Arafatom. Včerajšnji a-tentat je p» vsem sodeč treba pjove-zati z jordansko - palestinsko mirovno pjobudo, ki jo pjodpjira EGS in za katero se je pred kratkim odločno zavzela predsednica britanske vlade Thatcherjeva med obiskom v Ama-nu. PLO je teroristično dejanje obsodila pjrek svojega uradnega glasnika Ahmeda Abdela Rahmana v Tuni-zu.
Plodna razprava o trgovanju s tujino
Ekonomski odnosi v CK ZKJ
BEOGRAD — »Pozitivne spremembe v trgovinski in plačinski bilanci s tujino je Jugoslavija dosegla predvsem z radikalnim zmanjševanjem u-voza blaga in storitev, pjosebej investicijske opreme, kar se ne more obdržati dalj časa brez pjosledic na e-konomski razvoj. Skupjen izvoz blaga in storitev v obdobju od 1981 do 1985 bo dosegel okoli 70 milijard dolarjev in bo za približno 23 milijard dolarjev večji kot v prejšnjih petih letih, medtem ko se bo uvoz v enakem obdobju pjovečal le za 8,5 milijarde dolarjev.« To je med drugim povedal na včerajšnjem plenumu CK ZKJ član Predsedstva Petar Matič, seja pa je bila posvečena idejnopjolitičnim vprašanjem ekonomskih odnosov s tujino, pri čemer so dali poseben poudarek deviznemu zakonu in devizni politiki.
Petar Matič je kritiziral dojemanje
o izvozu kot nujnem zlu ne pa kot o prvorazredni pjotrebi in pogojih za nadaljnji ekonomski in tehnološki razvoj, ter zagotavljanje možnosti za odplačevanje zunanjih dolgov. Takšnemu dojemanju je šla na roko visoka inflacija, ki že dalj časa povzroča, da je prodaja na domačem tržišču ugodnejša od izvoza, še zlasti na konvertibilno področje.
Posebno pomembno je, da v prehodnem obdobju do uresničitve kon-vertibUnosti proizvajalcem, ki ustvarjajo večji neto devizni učinek, zagotovimo prednost pri določanju pravic do uvoza in plačevanja v tujini. Podpirati moramo tudi tiste organizacije, ki zagotavljajo ekonomsko smotrno’ substitucijo uvoza. Takšne rešitve so pjosebno pjomembne pjri uvozu opreme in nadaljnjega zadolževanja
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
NOGOMET: prijateljska tekma
Nepričakovan spodrsljaj
»azzurrov«
proti Norveški
NOGOMET: kvalifikacije za SP
Brez presenečenj
KOŠARKA: sinoči v Repnu
Ljubljanski Slovan premagal Jadran
NA 10. STRANI
Milje še brez župana
MILJE — Miljski občinski svet je pozno sinoči odložil izvolitev župana in občinskega odbora. Odložitev so zahtevali socialisti sporazumno z listo Frausin in s socialdemokrati, potem ko so prav med sinočnjo sejo pokrajinski tajniki teh treh strank postavili temelje za tristransko občinsko upravo, ki jo bo vodil komunist Bordon.
Še eno uro pred pričetkom seje je bilo skoraj že odločeno, da bo občino upravljal enobarvni odbor Liste Frausin, nato pa je prišlo do nepričakovar nega preobrata, zaradi katerega so morali za eno uro prekiniti tudi občinsko sejo. V zadnjem trenutku je prišlo do razkola s krajevnimi republikanci, ki bi baje hoteli sodelovati v upravi, čemur pa nasprotuje pokrajinsko vodstvo stranke. Miljski občinski svet se bo sedaj spet sestal prihodnji teden.
PSI hoče v tržaško koalicijo
RIM — Včeraj se je mudila v Rimu delegacija deželnega vodstva PSI, ki jo je vodil deželni tajnik Trombetta in v kateri sta bila še član strankine vsedržavne direkcije De Carli in tržaški pokrajinski tajnik Segherie. Voditelji PSI iz Furlanije - Julijske krajine so skupno z odgovornim za javne uprave pri strankini direkciji Lagango in z njegovim namestnikom Bian-com proučili politične petrspektive po krizi Biasuttijevega odbora, gotovo pa je tekla beseda tudi o znani »aferi« Manzon.
Glede položaja na deželi so se sporazumeli, da PSI ne bo pristopila k reševanju krize, dokler na bodo dani pogoji za sestavo iste politične večine tudi na tržaški občini in pokrajini.
V LARNAKI NA CIPRU
Teroristi ubili tri Izraelce
LARNAKA (Ciper) — Včeraj so trije palestinski gverilci, o-boroženi z avtomatskimi puškami in ročnimi bombami, vdrli na izraelsko jahto v tukajšnjem turističnem pristanu, da bi njene tri potnike — dva moška in žensko — uporabili kot talce z zahtevo, naj izraelske oblasti izpustijo iz zapora 12 Palestincev. V napadu je bila ženska ubita. Ciprska policija in protiteroristične enote so območje brž obkolile, stekla so pogajanja, toda zaman: napadalci so oba talca ustrelili in se nato predali Ciprčanom. Zgodilo se je prav na dan kipurja, to je židovskega praznika zahvale.
Nikozijsko predstavništvo PLO je javilo, da nima s tem ničesar opraviti, zatem pa je neznanec v imenu nekih »sil 17«, ki naj bi delovale v okviru PLO, telefonsko sporočil odgovornost za akcijo.
Teden dni po potresu v Mehiki še vedno iščejo morebitne preživele pod ruševinami
CIUDAD MEXICO — Teden dni po katastrofalnem potresu v Mehiki še vedno iščejo pod ruševinami morebitne preživele. Iskanje ni povsem brezupno, saj so v zadnjih 24 urah rešili kakih 10 človeških življenj. Pri reševanju sodeluje več kot 50 tisoč ljudi, med katerimi je približno petina vojakov, drugi pa so v glavnem prostovoljci. Vsi tuji dopisniki poudarjajo izredno požrtvovalnost, ki odlikuje domačine pri nudenju pomoči, po drugi strani pa malodane soglasno o-pozarjajo na neorganiziranost, ki je prav gotovo marsikomu pod ruševinami stala življenje. Med samimi potresenci so vse glasnejši kritični glasovi, ki vztrajno opominjajo tudi na starje grehe, ki so prišli na dan s potresom, med temi zlasti na cinizem gradbenikov, ki niso upoštevali protipotresnih predpisov, in na neodgovornost pristojnih oblasti oz. javnih služb, ki bi marale nadzirati njihovo izvajanje.
Zaradi vsega tega je predsednik Miguel de la Madrid odredil, naj z odstranitvijo ruševin počakajo, da bi reševalci nadaljevali svoje vsekakor bolj brezupno delo. V izjavi časnikarjem je mehiški predsednik tudi povedal, da bo obnova zahtevala izreden večletni napor, ki mu sama Mehika ne bo kos. Mehika je namreč na tujem
zadolžena za 97 milijard dolarjev. Tudi ko bi je ne prizadel potres, bi dolg z izrednimi težavami odplačevala, in še to z raznimi odlogi. S potresom, ki je po uradnih ocenah terjal najmanj 5 tisoč ljudi, po neuradnih pa več kot 20 tisoč, medtem ko je nekaj sto tisočem vzel streho in delo ter povzročil 2 milijardi dolarjev gmotne škode, postaja spoštovanje mednarodnih finančnih obveznosti za to državo preprosto nemogoče. Vse kaže, da bo mehiška vlada morala zaprositi vsaj za ernoletni odlog pri izplačevanju svojih dolgov, kot so predsedniku de la Madridu predlagali gospodarski svetovalci.
Medtem v razdejano srednjeameriško državo še dalje doteka izdatna mednarodna finančna in drugačna ' pomoč, ki jo bo na predlog same mehiške vlade v bodoče zbirala in upravljala OZN. V njej je aktivno udeležena tudi Italija, ki je že poslala specializirane reševalne ekipe ter zdravila in druge potrebščine. Kot je včeraj napovedal minister za civilno zaščito Zamberletti, pa bo italijanska država tudi pomagala pri obnovi. V kratkem bodo med drugim odpotovali v glavno mehiška mesto gradbeni strokovnjaki, ki bodo pomagali pri pregledovanju prizadetih zgradb in pri vodenju najnujnejših popravil.
Hud orkan pred ZDA
MIAMI — Na jugovzhodni obali ZDA se pripravljajo, da bi kljubovali izredno nevarnemu orkanu, ki bi po napovedih meteorologov lahko že v prihodnjih urah dosegel ameriško obalo. Na nevarnost je opozoril nacionalni center za napoved orkanov v Miamiju, pri katerem so ugotovili, da se je nad Atlantikom, kakih tisoč kilometrov vzhodno od Miamija, »rodil« izredno nevaren orkan, ki bi utegnil biti najhujši v zadnjem stoletju.
Orkan, ki so mu nadeli ime Gloria, bi po napovedih vremenoslovcev utegnil doseči hitrost 225 kilometrov na uro, kar bi ga uvrščalo v četrto kategorijo orkanov na podlagi petstopenjske lestvice. Premika se s hitrostjo približno 25 kilometrov na uro proti severozahodu. Če ne bo medtem spremenil jakosti in smeri, bo v kratkem času dosegel obalo Severne Caroline, kjer so že opozorili prebivalce, naj bodo pozorni na vremenske napovedi in naj se pripravijo
»Lepo vreme« se nadaljuje
Izredna suša pesti Italijo
Nova Zelandija zatožila Francijo pri OZN
Laurent Fabius na prepihu
RIM — Že tedne in mesece se ob vsaki meteorološki napovedi ponavlja' isti refren: »Sončno in lepo vreme s temperaturami nad sezonskim povprečjem«. Za kmete pa so te besede o »lepem vremenu« postale prava mora. Že res, da podaljšujejo turistično sezono, a navsezadnje mora turist tudi jesti, tu pa se sušo že krepko pozna.
Italijansko kmetijstvo doživlja namreč po zimskih pozebah izredno sušo, ki je že prizadela žetev koruze, prav tako pridelek agrumov in oljk, v nekaterih deželah pa so težave tudi s sladkorno peso. Če k temu dodamo še požare, ki so ob suši hote in iz malomarnosti razsajali po skoraj vsej Italiji, nam je popolnoma jasno, s kak-
•	Zavrnitev dodatnih avdicij
NADALJEVANJE S 1. STRANI
gacije slovenske manjšine, torej predstavništva tistih, ki so neposredno zainteresirani za zaščitni zakon. Sedaj je treba torej to fazo zaključiti in vprašati vlade, ali res namerava predložiti svoj zakonski osnutek, ki ga je predsednik vlade obljubil že januarja letos. Komisija je, po mnenju senatorke Gerbčeve, opravila zelo pomembne delo, vendar mora sedaj preiti k zaključkom.
Na osnovi te razprave je komisija sklenila, da ne bo opravila več dodatnih avdicij, predsednik komisije Bonifacio pa je zagotovil, da bo navezal stik z vlado, da ugotovi, kako je z vladnim zakonskim osnutkom.
•	CK ZKJ
NADALJEVANJE S 1. STRANI
v tujini. V prehodni sistem moramo nujno vgraditi takšna merila, ki bodo zagotavljala, da bo uvoz opreme prispeval k hitrejši in kakovostnejši preobrazbi gospodarstva. Tuja posojila je potrebno izkoriščati tako, da zagotavljajo povečan devizni priliv in redno izpolnjevanje obveznosti na podlagi teh posojil, je dejal Matič.
Milan Potrč je v razpravi podprl predlagana stališča in poudaril, da morajo delavci upravljati z ekonomskimi odnosi s tujino, od njihovega načrtovanja do realizacije. Dodal je, da bi morala ta seja in sprejeta stališča pomagati k hitrejšemu prihodu do skupne rešitve, ker so bile dosedanje razprave o teh vprašanjih pogosto povod za medsebojno etiketiranje in delitev med republikami in pokrajinama.
Ko govorimo o opiranju na lastne sile, pogosto pozabljamo, da to pomeni najprej potisniti roke v svoje, potem pa v tuji žep, je dejal Stane Dolanc. Vprašal je, kaj smo storili, da bi se velikanske mase deviz iz zasebnih rok prelile v družbeno blagajno. Po nekaterih podatkih p« zasebniki zdaj razpolagajo z eno do tri milijarde dolarjev. Po tej turistični sezoni so se denimo devizni računi občanov povečali za nekaj sto milijonov dolarjev. Prav tako ni tajna, da nekateri imajo devize v tujini in da si posamezniki z njihovo trgovino pridobivajo vehkanska bogastva. Dolanc je poudaril, da seveda ne prihaja pod vprašaj devizno varčevanje občanov, ki ga je treba jamčiti in spodbujati, vendar pa je nujno potrebno preučiti kako bi stimulirali odkup deviz, (dd)
šno moro v srcu poslušajo kmetje 'napovedi o »lepem vremenu«.
Z izjemo vinogradništva, ki bo letos zabeležilo enkratno letino, saj je morda količina nižja, kakovost pa izredna, je pridelek vseh ostalih poljščin hudo prizadet.
V Padski nižini je šel pozlu skoraj ves pridelek krmilnih rastlin, kar bo imelo hude posledice za živinorejo. Prizadeto je tudi sadjarstvo, medtem ko pričakujejo izreden pridelek soje. V Liguriji bi lahko suša neposredno prizadela tudi turizem, saj v številnih turističnih krajih že primanjkuje vode, da načrtujejo racionalizacijo. S tega vidika je še najbolj dramatičen položaj v Toskani, kjer so že uvedli racionalizacijo vode, položaj pa se iz
ure v uro slabša, saj so zaloge pitne vode pri kraju, da je ministrstvo za civilno zaščito že pričelo načrtovati nujnostne ukrepe. S sušo in s postopnim nižanjem gladine rek je s še večjo dramatičnostjo butnilo na dan vprašanje onesnaženosti. V manjših količinah vode raztopljene industrijske in mestne odplake predstavljajo pravo ekološko bombo za vsa območja vzdolž rek. Kmetje se torej z upanjem ozirajo v nebo, a dolgoročne meteorološke napovedi niso nič kaj o-betavne, »suho in toplo vreme« sa bo nadaljevalo z vsemi posledicami tudi za prihodnjo žetev, saj bi se morala v kratkem začeti dela za zimsko setev, ta pa je nemogoča na izsušenih tleh.
PARIZ — Zamenjava obrambnega ministra Hernuja s Quilesom in šefa vojaške obveščevalne službe DGSE Lacostea z armadnim generalom Renejem Imbotom ter aretacija treh častnikov, češ da so tisku in morda tudi Novozelandcem prišepnili delček resnice o ozadju potopitve ladje »Rainbow Warrior« gibanja Greenpeace, ne le niso prispevale k razjasnitvi afere, ampak so še zapletle položaj ministrskega predsednika Fa-biusa. Tudi zato, ker Hemu noče »položiti glave na tnalo«, kar mu je svetoval predvčerajšnjim »Le Monde«. Glasnica vlade Georgina Dufoix je včeraj izrecno zatrdila, da se ne ve, kdo je ukazal ladjo potopiti, sicer pa se širi glas, da je šlo za desničar-
sko zaroto proti socialistični vladi. »Le Parisien Liberee« je celo nakazal možnost zamenjave Fabiusa s finančnim ministrom Beregovoyem, nekateri pa govorijo tudi o vpletenosti samega predsedstva republike Medtem ko so bivšemu ministru Hernuju zagrozili z bombnim atentatom in je policija v Parizu priprla štiri ekologiste, ki so demonstrirali proti jedrskim poskusom pred Elizejsko palačo, je Nova Zelandija pri OZN obtožila Francijo »mednarodnega terorizma« (a izrazila željo po o-hranitvi dobrih odnosov), Avstralija pa je pozvala ZDA, naj pritisnejo na Francijo, češ da mora prenehati z jedrskimi poskusi na Južnem Pacifiku. (dg)
Včeraj v Trstu
Srečanje predstavnikov dežele Veneto in skupščine SR Slovenije
TRST — 3. in 4. oktobra bo na sedežu Republiške skupščine SR Slovenije v Ljubljani okrogla miza na temo »Vloga predstavniških in izvršilnih organov na raznih področjih družbenega življenja«, ki se je bodo udeležili predstavniki SR Slovenije in dežele Veneto.
S tem v zvezi so se včeraj srečali na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu predstavniki deželnega sveta Veneto, ki jih je vodil generalni sekretar Mario Trevisan s predstavniki skupščine SR Slovenije, ki jih je vodil generalni sekretar Vojmir Komar. Obe delegaciji sta se dogovorili o vsebini te okrogle mize, katere teme bodo: vloga predstavniških in izvršilnih organov na področju prostorskega načrtovanja, sodelovanje industrijskih obratov, predvsem v drobnem gospodarstvu, vprašanje kmetijstva, turizma, zdravstva itd.
Dogovorjeno je bilo, da bosta okroglo mizo odprla predsednik skupščine SR Slovenije Vinko Hafner in novi predsednik deželnega sveta Veneto Francesco Guidolin. To bo tudi priložnost za nadaljevanje razgovorov glede bodočega sodelovanja med obema deželama.
Izreden uspeh sejma sodobne hiše
VIDEM — Izreden uspeh so zabeležili že v prvih dneh, še zlasti v nedeljo, na sejmu sodobne hiše, ki ga v Vidmu prirejajo letos že dvaintride-sietič. Odprli so ga v soboto ob prisotnosti predsednika deželne vlade Bia-suttija, ki je v svojem govoru orisal pomoč, ki jo dežela daje obrtnikom ter malim industrijcem.
Ti so nanoreč na sejmu množično zastopani. Nekaj sto razstavljalcev prikazuje vse kar si človek želi, da bi dostojno opremil svoj dom. Več kot polovica razstavnega prostora je napolnjena s pohištvom. Opaža se, da so oblikovalci pohištva izbrali novo pot. Le malo vidimo pohištva s preprostimi oblikami. Vračamo se na staro, pa čeprav je to precej dražje od pohištva s sodobnimi oblikami. Naj večji krik mode na tem polju je vgrajena kuhinja, kjer se dosedanje lesene ali železne omare umikajo vgrajenim kuhinjam. To je podobno nekdanjim kuhinjam. Za vse to pa je seveda potreben večji prostor od tistega, ki ga imamo v sodobnih stanovanjih. Oblikovalci in arhitekti želijo, da bi kuhinja spet postala kraj celodnevnega bivanja v stanovanju. Seveda bo tako vgrajeno kuhinjsko pohištvo prav prišlo tistim, ki gradijo hiše, vile, na samem, ki razpolagajo torej z večjim prostorom, ne pa tistim, ki žive v sodobnih stanovanjskih objektih.
Seveda pa je na videmskem sejmu videti še veliko, veliko zanimivega. Na tem specializiranem sejmu, ki čisto razumljivo privablja veliko obiskovalcev, sodelujejo pri upravljanju tudj bančne ustanove ter obrtniki. Odtod tudi uspeh sejma, ki je lani privabil nad 130.000 obiskovalcev. Letos so že imeli nekaj posvetov obrtnikov. Priredili so tudi modni defile na katerem so sodelovale šivilje in krojači iz naše dežele, iz Hrvaške in z Dunaja. Sejem bo odprt do vključno nedelje, 29. septembra.
MARKO WALTRITSCH
Skrb sežanske občine za izkoriščanje travniškega sveta v času poletne suše
SEŽANA — Čeprav je poletni vročinski val mimo, si v sežanski občini prizadevajo, da bi čimveč travniškega sveta na Krasu spremenili v urejene pašnike. Tako so pospeševalci TOK Vi-nakras iz Sežane v sodelovanju z Biotehniško fakulteto iz Ljubljane pritegnili k sodelovanju predavatelja Grae-meja Rennieja, strokovnjaka za vprašanja obnove hribovitega sveta in sistema nadzorovane paše iz Nove Zc-landije. V sežanski enoteki je to soboto priznani strokovnjak predstavil s pomočjo barvnih diapozitivov prednosti nadzorovane paše in tehnologijo paše v času poletne suše. Zanimivo in strokovno predavanje je v slovenščino prevajal dr. Vidrih z Biotehniške fakultete iz Ljubljane. Po predavanju so si slušatelji ogledali pašnik v štorjah in se z novozelandskim strokovnjakom razgovarjali o problemih urejanja pašnih površin na Krasu.
Sežanska občina ima 16 tisoč ha travniških površin in 24 tisoč ha pašnikov. Plitva, kamnita in siromašna kraška tla pesti v poletnem obdobju pomanjkanje padavin in talne vlage. Največjo odsotnost padavin beležijo Kraševci v aprilu, juliju in avgustu, kar zavira rast vegetacije in izsuši travno rušo.
S podobnimi problemi se srečujejo tudi v hribovitem in gorskem svetu Nova Zelandije, kjer uspešno s pomočjo nadzorovane paše na čredin-kah preprečujejo erozijo. Nadzorovano pašo uporabljajo za vse vrste živine (ovce, koze, govedo...) in s pridom izkoriščajo sistem večžičnih ograj. Enkrat letno pa živina popase do čistega travno rušo in s tem preprečuje rast in razmnoževanje parazitov in plevelov. Čas, ko živina popase vso travo, ne sme seči v obdobje pred nastopom suše. S tem dosegajo nizke proizvodne stroške mesa, mle-
ka in volne. Novozelandci skušajo storiti vse, da bi na pašnikih čimveč pridelali, zato puščajo rasti travo dovolj visoko, da ujame dovolj svetlobe in je zato pridelek večji. Živine ne pasejo na isti čredinki predolgo, ker bi popasla vso najboljšo travo in bi le ta izginila s travne ruše. Znajo tudi pravilno ocenjevati zalogo krme na pašniku. Ko pričakujejo sušno obdobje, pasejo racionalno. To pomeni, da večajo število čredink, ki ima to
Novo deželno vodstvo
sindikata CISL
GORICA — V deželnem odboru sindikata CISL so porazdelili vse odgovornosti. Poleg tajnika Vittoria Giustiniana so v tajništvu še Gianfranco Patuanelli, Carlo Bravo in Ludo Gregoretti. V izvršnem deželnem odboru CISL so še zastopniki vseh štirih pokrajin. Izvolili so tudi odgovorne za nekatere sindikalne ustanove. Dosedanji goriški tajnik Giovanni Pa-dovan je bil izvoljen za predsednika patronažne službe INAS, Gianfranco Patuanelli za predsednika IAL, t.j. zavoda za poklicno izobraževanje, Lucio Gregoretti za predsednika turistične službe ETSI, Ezio Fetnos pa za predsednika zadružnih ustanov.
Kar se tiče krize deželne vlade si v sindikatu CISL želijo hitro rešitev, kajti od delovanja deželne vlade je odvisna rešitev številnih gospodarskih vprašanj, ki zanimajo predvsem delavce.
prednost, da žival v času suše izkoristi le vzdrževalno krmo. Čeprav so tla siromašna, uporabljajo le zelo majhno količino gnojil, ki znaša največ 10 kg dušika na hektar. Z dušikom gnojijo le takrat, ko hočejo travni ruši pomagati k hitrejši rasti. Navadno gnojijo v začetku pomladi, ko skušajo pospešiti rast trav, in konec jeseni, ko hočejo podaljšati vegetacijsko obdobje.
Imajo zelo različno obtežitev pašnikov in travne ruše. Kakovost travne rušo vpliva na obtežbo pašnikov. Tako se v slabših predelih pase ena ovca na 12 hektarjih, kar 25 ovac se pase na enemu hektarju kvalitetnejše trave. Novozelandska proizvodnja je usmerjena predvsem v pridelavo mesa in volne, krave pa dajo letno 170 do 200 kg masla. Poleg tega predstavlja v Novi Zelandiji velik problem napajanje živine na paši in nevarnost slonov. Po hudi suši obnavljajo travno rušo le s kakovostnimi kotiranimi semeni.
Na številna vprašanja, kako gospodariti na sušnem kraškem območju, je odgovarjal novozelandski strokovnjak Rennie, ki je leta 1968 diplomiral na Agronomski fakulteti v Lincolnu. Zaposlil se je kot upravnik živinorejske poljedelske kmetije, 1972 p>a je pričel kmetovati na svoji kmetiji. Po specializaciji s področja pašništva je bil poslan kot ekspert v tujino. Po vrnitvi je postal predavatelj na agronomski fakulteti v pokrajini Canterbury, ki leži na Južnem otoku Nove Zelandije. V tej pokrajini je 20 procentov vse novozelandske živine in 80 odstotkov njivskega sveta. Upamo, da bodo izkušnje strokovnjaka iz Nove Zelandije s pridom uporabili tudi v pašnih skupnostih sušnega kraškega sveta.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Kadilcem v Sloveniji
Kadilcem v Sloveniji se obetajo hudi časi: osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu, kot se temu reče v uradnem jeziku, namreč predlaga tudi zakonsko prepoved kajenja med vsakih opravljanjem del in nalog, na sestankih, zborovanjih in prireditvah v zaprtih prostorih in v javnih prevoznih sredstvih. Pobudo za predlog je dala zakonodajnopravna komisija slovenske republiške skupščine. Predlagane sankcije: 10 tisoč dinarjev takoj na kraju prekrška delovni organizaciji ali drugi pravni osebi, ki dopusti kajenje v navedenih situacijah, 5000 dinarjev kazni za delavca, ki prekršek stori. Predlog je v javnosti naletel na zelo različne odmeve.
Kar najbolj preseneča, je pavšalen in v tem smislu tudi »originalen« pristop: prepovedali naj bi kajenje »med vsakim opravljanjem del in nalog«, kar postavlja resnost predlagateljev v dokaj čudno luč. Kaznovati bi bilo mogoče torej tudi komunalnega delavca ali miličnika, ki svoje delo opravlja na prostem in s prižgano cigareto ne škoduje nikomur (razen seveda sebi), pa vse do nočnega čuvaja, ki se kajenju predaja sam v svoji vratarnici, ali pa direktorja, ki svojim poslovnim gostom ne uspe preprečiti kajenja v svoji pisarni. Ni znano, da bi se še kje v svetu loteval] boja proti kajenju kar pri delavcih, ne glede na to, ali njihove prižgane cigarete objektivno ogrožajo zdravje nekadilcev ali ne. Dokaj nesporna pa so določila, ki se nanašajo na prepoved kajenja v zaprtih prostorih, seveda p>a bi morala pri tem prepoved veljati za vse oblike zadrževanja ljudi v skupnih, javnih prostorih, in ne samo za sestanke, zborovanja in prireditve (kaj pa čakalnice itd.?-). Uveljavljanje tega določila v predlagani obliki utegne imeti
se obetajo hudi časi
prav zanimive posledice za delegatski sistem in samoupravljanje v kolektivih, kjer brez množice sestankov ne gre... Nesporna je tudi prepoved kajenja v javnih prevoznih sredstvih,
»Usmerjena« grožnja kadilcem, ki so zaposleni, ima tudi svoje komične plati, saj bodo v primerjavi z nezaposlenimi v precej neenakopravnem položaju. Kajenje na delovnih mestih povsod v svetu urejajo predpisi z ozirom na nevarnosti, ki jih to početje utegne imetj v posameznih okoljih. Sicer pa bitke proti kajenju v številnih državah vodijo na najširših frontah, s propagandnimi kampanjami, ki ne delajo razlik med posameznimi kategorijami prebivalstva. Žal se nj mogoče ubraniti občutku, da so slovenski predlagatelji skušali predvsem »odkrivati Ameriko«, manj p>a proučiti tuje izkušnje. Nekaj primerov:
V ZDA že dlje časa vodijo propagandne kampanje proti kajenju, ne brez uspeha; prav tako v ZDA, ZRN in še nekaterih drugih državah že dlje časa veljajo predpisi o obveznih opozorilih na vsaki škatlici cigaret (»Minister za zdravstvo opozarja: kajenje škoduje vašemu zdravju«), razen tega mora imeti vsaka vrsta cigaret javno deklarirano količino nikotina in »trdnih snovi« (katrana), v NDR je kajenje prepovedano v vseh javnih prostorih, tudi v gostinskih lokalih (v nekaterih pa so ga omejili le na določene ure), nadvse ostro kampanjo so začeli v SZ in nekaterih drugih vzhodnoevrop>-skih deželah (ena od posledic: pravijo, da so stranišča v SZ ponekod postala povsem neuporabna...). Izkušenj je veliko, uspehov tudi, toda vse to tistih, ki želijo odkrivati Ameriko, očitno ne moti. Ne samo, če gre za zakon o prepovedi kajenja...	VITKO KOGOJ
LIMEA1
»LINEA«... BURBERRYS!
Angleški stil. Priznani krojaški mojstri so sešili elegantno krojene dežne plašče, površnike, plašče, obleke, komplete.
Stil BURBERRYS pri LINEA, Ul. Carducci 4 v Trstu.
Cmnotiv
TRST
yjDTjiir/LiD
Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel: 794669
Nove pošiljke za jesen-zimo
OBLEKE — KOSTIMI, KRILA, DEŽNI PLAŠČI
IZREDNE CENE!
MIÌK0 KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
109.
Toda pravega pogovora ni več v sobi. To vse zato, ker se Peter ves dan ne naveliča brenkati in učiti; videti je, kot da hoče poslej živeti od tega, s toliko vnemo se je lotil godbe. In zdi se, da je ta dež prišel kakor nalašč zanj, da lahko še ostane pri Ko-štrčevima. Vsako jutro, ko vstanejo, stopi k oknu in pogleda na svet pred hišo z večno istim vprašanjem:
»Ali še dežuje?«
Potem sede mimo na klop in vzame v roke kitaro in se ne meni dalje ne za dež ne za nebo, ki se noče zjasniti, dokler na kraju ne reče Katici:
»Zdaj mi pa zapoj.«
Katica je vedno pripravljena, da zapoje in takoj vpraša:
»Katero pesem naj vam zapojem, Peter?«
»Zapoj tisto: Sva sejala, ljuba draga, bajžulek. —-Ko sem bil mlad,« je rekel zamišljeno, »sem slišal to pesem. Pela jo je lepa ženska dvajsetih let, ime ji je bilo Fema. Vsak dan je prignala krave na pašo za neki gozd; že kó je gnala, je pela in potem ni prenehala, dokler ni gnala zvečer domov. Bil sem otrok, dvanajst let mi je bilo. Ležal sem za grmom, da me ni mogla videti, jaz pa sem jo vedno opazoval m umiral za tistim grmom. Bila je lepa ženska, ali se vsaj zdela lepa meni, ki sem bil otrok. Grizel sem travo in se pripravljal, dokler nisem stopil k njej ter
ji rekel: Ker tako lepo poješ in ker si tako lepa, te ljubim. Bodi moja žena. — Gledala me je nekaj časa, nato pa se bučno zasmejala.
Prijela me je za roko in me vždignila v naročje kakor otroka, me dvakrat poljubila ter rekla: Pridi, ko boš velik. — Rasel sem počasi in srce mi je hotelo počiti od žalosti; še vedno sem jo zalezoval, ali pa sem kratko in malo posedal pri njej. Pasla sva in ona nama je pela. — Tedaj so začeli prihajati k njej na pašo fantje, kajpa predvsem v nedeljo popoldne. Smejala se je z njimi in lovili so jo.
Zaradi tega sem ji rekel: — Če se boš igrala s fanti, te jaz ne bom maral za ženo. — Spet me je objela in me poljubila in se smejala do solz. — Potem pa je neko nedeljsko popoldne prišel en sam; Fema me je prosila, naj pasem krave. Res sem pasel, ona pa je sedla s fantom v senco in kaj sta se tam menila, nisem ne slišal ne zvedel. Nato mi je rekla: Pasi, Peter, saj se bom kmalu vrnila; grem k Lackovim tam prek. Pokazala je najbližje hiše. Odšla sta v'gozd; vrnila se je vsa rdeča in ni nič pela. Nisem je spraševal,, predal sem ji krave, ne da bi si jo bil upal pogledati. Potem sem jokal doma pozno v noč. Zdaj bi rad slišal tisto pesem.«
Katica je mirno poslušala to zgodbo, a tudi stara Koštrčeva sta prisluhnila, ker je segala daleč nazaj, v tiste čudovite čase, ko človek ne loči črnega od belega, ko je vse samo lepo.
Potem je Katica zapela pesem o bajžulku.
Takih zgodb se Katica ne bi nikdar naveličala, zaradi česar mu je nekoč rekla naravnost:
»Ce poveste še kaj lepega, potem bom zapela še kakšno pesem.«
»Kakšno zgodbo, Katica, naj povem?«
»Tako, kot ste jo zadnjič povedali.«
Smehljal se je, dokler ni odvrnil: »Pozabil sem jih, Katica. Tudi niso vse tako lepe. Samo ta je bila lepa in se je včasih spomnim, čeprav se mi zdi, da me še dandanes zaboli, ko se spominjam tistih lepih časov.« Povedal pa za zdaj ni nič takega, kakor bi se bal, da bi vrtal v svojo preteklost.
Potem neko jutro ni več deževalo. Iz Mure in iz jarkov se je vzdignila bela megla v krpah, ne taka kakor je po navadi pozimi, temveč megla, kakor bi kdo kje kuril. Rahla vzhodna sapa je odnašala to meglo proti štajerskim hribom, kjer se je nekaj časa kotalila po klancih, dokler se ni razgubila. Nad to meglo je bilo slutiti jasno nebo in sonce. Svet je bil opran, čist in lep, in ptice so to jutro pele za Koštr-čevo hišo navsezgodaj.
Peter je pogledal skoz okno; zdaj ni takoj sedel na klop kakor vedno, ko je še deževalo, temveč je za trenutek postal pred tem oknom, vtaknil roke v žepe in rekel čez čas skoraj nekoliko žalostno:
»Zdaj pa ni več dežja. Lepo vreme se nam obeta.« Vsega, kar je hotel, ni povedal do kraja. Vedeli pa so vsi, da je hotel reči: Zdaj je prišel čas, da pojdem od tod. In Koštrčeva sta se ozrla po njem, a tudi Katica se je zganila.
Če odide zdaj še Peter, kdo jim bo krajšal ure? Spet bo samota legla na ta dom. Zdaj so želeli, da bi še ostal in to željo je naposled izrazila Ana za vse skupaj takole:
»Kaj bi hodil po svetu, če res nameravaš. Kakor si živel doslej pri nas, lahko živiš tudi dalje.« Čeprav so bili prej nestrpni, ker se ni mogel odločiti za svet, jih je zdaj le ganilo, kam ga bo povedla usoda.
Začeli so se veliki manevri pred predajo štafetnih palic
Tudi pokrajinski tajnik PRI Pacor vneto snubi melonarje
V Trstu so se v teh dneh začeli veliki manevri pred napovedano predajo štafete na občini in na pokrajini, ki bi morala ustoličiti tudi vstop socialistov v oba odbora, seveda če ne bo prišlo medtem do novih zapletov pri reševanju krize Biasuttijevega odbora. Že sedaj imamo prve signale, da bo tudi ob tej priložnosti, kot se je zgodilo pred izvolitvijo druge Ri-chettijeve uprave, predmet barantanja med strankami položaj naše narodnostne skupnosti, ki je lani tako
»zgledno« odprl pot sodelovanju demokristjanov in listar jev.
Ofenzivo je tokrat morda nepričakovano odprl pokrajinski tajnik PRI Sergio Pacor, ki je izkoristil miljski položaj, da podčrta razlike pri oceni manjšinske problematike, kj ločuje^ jo republikance in komuniste v Miljah in povsod drugod. Do tukaj nič novega in posebnega, le da je Pacor dodal, da te »nepremostljive« razlike ločujejo tudi PRI od socialistov, »saj je vsem znano, da republikanci od-
ločno nasprotujemo tako zaščitnim predlogam KPI kot PSI.« Brez dlak na jeziku je Pacor že sedaj dal jasno vedeti, da bo manjšinsko vprašanje ena glavnih tem bližnjega političnega preverjanja na Tržaškem in da bodo morali socialisti, če bodo hoteli v obe upravi, prestati vstopni izpit kako si zamišljajo zaščito Slovencev. Republikanci se bomo tako v Trstu kot v Rimu, pravi še Pacor, še dalje borili za jasno definicijo etničnih vprašanj na podlagi enega samega zakonskega besedila, ki bi obsegal samo to kar Slovenci dejansko že imajo, brez privilegijev in štrumentalnih pritiskov.
Pacor je torej ponovil dejansko to, kar je že več kot eno leto zapisano v političnem sporazumu, na katerem slonita Richettijeva in Marchiova u-prava. V teh pogojih pa njegova izjava potrjuje pripravljenost PRI za nadaljnje sodelovanje z Listo in s KD in pomeni hkrati opozorilo socialistom, da če hočejo vstopiti v koalicijo morajo revidirati svoja dosedanja stališča do Slovencev, sicer je boljše, da ostanejo še dalje v opoziciji. Vsi ostali problemi, gospodarske in družbene narave, s katerimi se sooča naše mesto, so za Pacor ja očitno nepomembni. Najvažnejše je utišati melonarje z omejevalnimi stališči do manjšine, vse ostalo pa je postranskega značaja. (st)
Glasilo goriške nadškofije ali KD?
Politični položaj v devinsko-nabrežinski občini je bil v središču pozornosti torkovega aktiva slovenskih socialistov, ki so opozorili, da bi morebitne zgrešene poteze PSI v tej imele negativne posledice za nadaljnjo uveljavitev politike sožitja in enakopravnosti slovenske manjšine, ki je v vseh teh letih označevala strankino linijo in njene zadržanje na krajevni in na vsedržavni ravni. V zvezi s situacij» v Devinu - Nabrežini so slovenski socialisti zahtevali srečanje s pokrajinskim tajnikom Seghenejem, do katerega bo baje prišlo konec tedna.
V nabrežinsko politično debato pa se je medtem v teh dneh spet vključilo glasilo goriške nadškofije »Voce isontina«, ki se tudi tokrat predstavlja kot zagovornik »pravic« italijanskega prebivalstva v tej občini. Članek, Id ga je podpisal P. P. (Piero Parentin?), je popolnoma v soglasju s stališči krajevnih demokristjanov in poudarja, da je po tolikih letih čakanja napočil čas za izvolitev župana italijanske narodnosti, kot kompromis pa bi lahko (za sedaj) izbrali štafeto Brezigar - Caldi, »čeprav je SSk proti tej rešitvi«. Do kdaj bodo demokristjani in socialisti, se sprašuje »Voce isontina«, prenašali to izsiljevanje s strani SSk. če ii ('mogoč sporazum (o italijanskem županu seveda) pa naj pride kar komisar, zaključuje »Voce isontina«, tudi tokrat v popolnem sozvočju
Prijeten pozdrav učencev barkovljanske osnovne šole
V naše uredništvo prihaja vsak dan pravo morje tiskovnih sparočil, pisem, komunikejev, telefonskih pozivov in drugih informacij. Velika večina teh vesti govori o nerešenih vprašanjih, krizah, težavah na posameznih področjih, zapletih, aferah, sporih, nesrečah, in še bi lahko naštevali Vesti z »negativnim« predznakom skratka pri našem delu močno prednjačijo, so pa zato prijetne in lepe vesti toliko bolj čislane.
Med vesti, ki so nas včeraj prijetno presenetile, spada pismo, ki so nam ga poslali učenci 4. in 5. razreda barkovljanske osnovne šole Fran Šaleški Finžgar. Barkovljanski osnov-nošolčki so res zvesti bralci našega dnevnika, kot sami pišejo. Ob lanskih zimskih olimpijskih igrah so vneto
sodelovali na naši nagradni igri Toto-vučko in tudi ob letošnji 40-letnici Primorskega dnevnika so mu čestitali ob visokem jubileju. Ob začetku letošnjega šolskega leta so nam spet poslali svoj pozdrav, mi pa ga rade volje tudi objavljamo.
• Pokrajinski urad za industrijo, trgovino in obrt — služba za patente obvešča, da je evropski urad za patente pred kakim mesecem spremenil takse (v lirah), Id jih je treba vplačati ob vložitvi prošnje za evropski patent, pa tudi takse na prošnje za priznanje mednarodnega patenta (PC T). Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani obrnejo na omenjeni urad pri Trgovinski zbornici (n. nadstropje, soba 213, od 8.30 do 11.40).
V Trstu skoraj deset tisoč praznih stanovanj
Iskati najemniško stanovanje je kot igra na srečo
Urnik trgovin ob povratku na sončno uro
Združenje trgovcev v tržaški pokrajini je že objavilo urnik trgovin, ki bo v veljavi od 30. septembra dalje, ko bomo spet prešli na sončno uro.
Trgovine jestvin, delikatese, drogerije in cvetličarne: od 8. do 13. in od 16.30 do 19. ure.
Mlekarne in pekarne: od 7.40 do 13. in od 17. do 19. ure.
Trgovine s sadjem in zelenjavo: od 7.40 do 14. ure ob delavnikih in od 7.40 do 13. ter od 16.30 do 19. ure v predprazničnih dneh.
Mesnice: od 7.40 do 13. ure ob delavnikih in od 7.40 do 13. ter od 16.30 do 19. ure v predprazničnih dneh.
Ribarnice: od 8. do 14. ure.
Vse druge trgovine bodo imele urnik kot doslej.
Pri KZE 19 novih delovnih mest
Tržaška krajevna zdravstvena e-nota razpisuje natečaj za 19 mest zdravstvenega delavca v medicinskem funkcionalnem centru. Prošnje lahko vložite do 21. oktobra.
Tako imenovani »pacchetto časa«, celota zakonskih predpisov in jamstev, s katerimi naj bi v Italiji dokončno napravili red na področju stanovanjske politike, je še vedno le lepa zamisel. Odgovorni se spomnijo nanjo, kadar v italijanskih mestih hudo zaškripa in se reka družin množično znajde pred stanovanjskim izgonom. Na tak način je bil že dvakrat podaljšan rok dotrajanemu zakonu o »pravičnih stanarinah«, nekateri župani so ob hudih polemikah lastnoročno podelili nezasedena stanovanja družinam, ki so se znašle na cesti, mnoge od njih so demonstrativno postavile šotore pred občinskimi palačami in še in še bi lahko naštevali.
Trst nj izjema med drugimi italijanskimi mesti, nasprotno, zdi se, da je to demografsko umirajoče mesto v večji stanovanjski krizi od ostalih mest enakega obsega. Izpraznjena stanovanja, katerih število se po ocenah tačas približuje desettisočici, ne najdejo novih stanovalcev. Lastniki jih raje prodajo, kot oddajo v najem, ker pa je stanovanjsko tržišče že nekaj časa močno zasičeno s ponudbo, ostajajo prazna. Mlade in nepremožne družine pa medtem obupno iščejo izhod
iz stanovanjske zagate, saj jih večina sodi prav v tisti družbeni sloj, ki zasluži preveč, da bi prišel v lestvice socialno potrebnih, in premalo, da bi si lahko privoščil lastno stanovanje.
Kdor je kdajkoli poskusil kalvarijo iskanja najemniškega stanovanja, se ne bo čudil primeru, kj ga želimo opisati. Med oglasi, v katerih zasebniki ali nepremičninske agencije ponujajo stanovanja ali hiše v najem, je težko zaslediti takega, ki bi ga ponujali stalno bivajočim povpraševalcem. če pa se kaj takega vendarle primeri, potem z druge strani telefonske žice neizprosno zaslišiš tak znesek za najemnino, ob katerem ti malodane zastane dih: pol milijona lir zahtevajo za najmanj udobna in popravil potrebna stanovanja, če pa so količkaj urejena, se njihova najemnina povzpne do milijona in čez. Po vsej verjetnosti pred vrati takih stanovanj ni pretirane vrste povpraševalcev.
Povsem drugače pa je, če se med oglasi kot po naključju znajde stanovanjska ponudba po resnični »pravični stanarini«. Tako se je zgodilo preteklo nedeljo, ko so Javne ustanove za pomoč in dobrodelstvo ponudile v najem 140 kvadratnih metrov veliko,
staro, a ogrevano stanovanje za »samih« 175 tisoč lir mesečne najemnine. Ob določeni uri se je v veži stare in dokaj dotrajane, oziroma slabo vzdrževane stavbe, zbralo več kot 80 interesentov. Povečini ljudi v zgodnjih srednjih letih, nekaj mladih zakonskih parov in številni taki, ki so imeli v rokah sporočila o izvršilnosti sodnega izgona. »Do konca meseca morava iz stanovanja, to je najino zadnje upanje, sicer bova z otrokoma prisiljena vedriti pod kakim mostom,« sta uradnici razlagala mlajša zakonca.
»Jaz gotovo nimam upanja, saj sva sama z ženo in oba navadna u-radnika,« je skoraj ironično dejal možakar, uradnica pa ga je potolažila, da upanje vsélej ostaja. Med množico ljudi na stopnišču stavbe v Starem mestu, jih verjetno večina ni prišla z velikimi upi. »Da bi bilo stanovanj vsaj deset,« je komentiral nekdo, ki je podobnih izkušenj že dolgo vajen. Ljudje so si ogledali precej zanemarjeno stanovanje, vzelj svoje obrazce za prošnjo in se brez iluzij odpravili po stopnicah navzdol. Zbrali se bodo spet ob podobni priložnosti, morda v še večjem
številu, saj ni daleč 1. februar 1986, ko bo zapadla množica podaljšanih pogodb o stanovanjskih najemninah. Verjetno jim gre na smeh, ko v časopisju prebirajo polemike o tem, do kod seže italijanska »socialna država«.	(vb)
Tečaj esperanta
Tržaško esperantsko združenje prireja od 8. oktobra dalje tečaj esperanta za začetnike. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko (ob torkih in petkih) v popoldanskih in večernih urah.
Tečajnike vpisuje tajništvo združenja v Ulici Trehto 1 od 18.30 do 22. ure.
• Danes se v kinodvorani Ariston
pričenja revija sovjetskega glasbenega filma. Prvi bo na vrsti »Ivan Grozni«. Vsak dan bosta dve predvajanji, in sicer ob 18. in 20. uri. Člani imajo brezplačen vstop, izkaznice pa si lahko priskrbite na blagajni kinodvorane same ali pa na Združenju Italija - ZSSR v Ul. Torrebianca, 13, od 17. do 20. ure (tel. 60158).
Toplo in sončno vreme omogočilo zgodnejši začetek trgatve kot običajno
Vino bo letos izvrstno, zaradi suše in toče pa ga bo manj
S koncem septembra se začenja tudi čas trgatve, ki se je letos začela nekoliko prej kot običajno. Na zgoden začetek je nedvomno vplivalo izredno toplo in sončno vreme, ki je poskrbelo, da je grozdje hitro dozorelo.
O tem kakšna bo letošnja letina, so si mnenja nekoliko deljena. Nedvomno so si vsi enotni v tem, da bo vino kvalitetno in boljše kot lansko ter da bo po kvaliteti verjetno marsikje celo prekosilo rekordno leto 1983. Drugačni pa so podatki o količini. Nekateri pravijo, da bo tudi količinsko letina precej ugo-
dna, medtem ko drugi trdijo, da bo letina manjša zaradi suše v avgustu in začetku septembra, ko bi trtam nekaj dežja zelo koristilo. Nekatere predele je prizadela tudi toča, ki je ponekod (predvsem na Konto velu in Križu) uničila tudi čez 50 odstotkov pridelka, še posebej je toča prizadela refošk, suša pa je vplivala tudi na harmoničnost zorenja.
Na splošno pa je letošnje grozdje precej zdravo, z visoko sladkorno stopnjo in ustrezno kislino, kar naj bi dalo tudi dobro vino. Skoraj povsod so že začeli s trganjem bele-
ga grozdja, saj bi nadaljnje čakanje povzročilo previsoko stopnjo sladkorja Kot običajno so najprej začeh s trganjem v dolinski občini, kjer je največ belega grozdja, trgajo pa tudi že v kontovelskem bregu in Nabrežini, medtem ko bodo po Krasu začeli s trgatvijo na prvo in drugo nedeljo v oktobru. Vreme je trgačem naklonjeno, tako da tam, kjer imajo za trgatev dovolj ljudi, delo dokaj hitro poteka.
V letošnji vinski sezoni se našim vinogradnikom obeta še ena novost. Ministrstvo za kmetijstvo je namreč sprejelo odlok o uvedbi vina s kontroliranim poreklom (DOC Kras) tudi na našem področju. Odlok bi moral biti objavljen v Uradnem vestniku 1. novembra in če se bo to res zgodilo, bomo lahko že letos pili tudi vina DOC s kraškega področja. Celoten postopek v zvezi z vini s kontroliranim poreklom bo vodila Trgovinska zbornica, ki bo sestavila posebne sezname vinogradnikov, katerih trte pridejo v poštev za vina DOC.
Da bi zvedeli, kako poteka trgatev na terenu in kakšna bo letina, smo se pogovorili z nekaterimi našimi vinogradniki, ki so s trganjem že začeli ah pa se na trgatev pospešeno pripravljajo.
EDIJA KANTETA iz Praprota smo zmotili pri trgatvi. Povedal nam je, da je včeraj začel s trganjem sau-
vignona, nadaljeval bo z malvazijo, za konec tedna pa računa, da bo končal s teranom. Pravi, da je letina dobra po kvaliteti, čeprav je zaradi suše količina manjša, vendar pa računa na zelo dobro vino.
V dolinski občini se PEPI SANCIN šele pripravlja na trgatev, ki jo bo začel v soboto. Ima največ malvazije, med belimi vini pa ima še rebulo in tokaj. Od črnega grozdja ima nekaj merlota in refoška. Z letino ni preveč zadovoljen, saj je zaradi suše grozdje precej uvelo, tako da bo malo mošta. Sladkorna stopnja grozdja je v redu, zato bo kvaliteta vina precej boljša, kot je bila lani. Računa, da bo letos pridelal okrog 80 hi vina, kar pa je daleč od njegove rekordne letine izpred dveh let, ko je imel kar 140 hi vina.
Med tistimi, ki so s trganjem najbolj pohiteh je nedvomno ZORAN PAROVEL iz Mačkolj. Malvazijo in sauvignon so začeli trgati že prejšnji četrtek in računa, da bo z belim grozdjem končal jutri, v soboto pa bo začel s trganjem merlota. S kvaliteto grozdja ni preveč zadovoljen, ker je preveč suho, kar bo količinsko dalo kakih 10 odstotkov manj vina, ki pa bo po kvaliteti zelo dobro. Po njegovem mnenju je sedaj zadnji čas za trganje belega grozdja, saj je opazil, da se je začelo rušiti razmerje med sladkorno stopnjo in
kishno v grozdju. Drugod po dolinski občini bodo v glavnem trgali konec tedna, ko bi morala biti trgatev v glavnem povsod tudi že končana.
Pri Piščancih so s trgatvijo začeli konec prejšnjega tedna, včeraj pa je začel trgati ANTON BOLE, ki ima največ refoška, nekaj malega pa tudi barbere, merlota in manjšo količino mešanega belega grozdja. Po količini bo njegova letina poprečna, žeto pa toliko bolj kvahtetna. Toča ga ni dosti prizadela, obžaluje le, da avgusta ni bilo več padavin.
Tudi v Križu je trgatev v polnem teku. Grozdje je zdravo, letina pa bo zaradi toče precej manjša kot običajno, saj je nekaterim pobrala tudi več kot 50 odstotkov pridelka. RUDI KOŠUTA pravi, da bi moralo biti vino dosti boljše kot lani, čeprav bo vina precej manj. Računa, da bo letos pridelal okrog 50 hi vina, s trgatvijo pa bodo pri njem začeh v soboto. Ima največ belega vina, med katerim je količinsko največ glera (prosecco), nekaj pa je tudi istrske malvazije. Med črnimi vini ima le malo merlota in kaberneta.
Kot vidimo, so s kvahteto vsi zadovoljni, manj pa s količino. Vino zato letos ne bo teklo v potokih, bo pa izredno kvalitetno, kar pa je tudi najvažnejše.	(rg)
Na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili program manifestacij o Trstu, ki bodo v Parizu
Razstava bo razčlenjena in obširna, že sedaj pa se odpirajo polemike, kar je bilo očitno tudi na včerajšnji predstavitvi
Z včerajšnje tiskovne konference v Novinarskem krožku
Po Rimu in Parizu so včeraj na posebni tiskovni konferenci predstavili v Trstu razstavo »Trouver Trieste«, ki bo .v Parizu. Razstavo, ki se bo pričela novembra meseca, sta organizirala Italijanski kulturni inštitut v Parizu in Tržaška občina. Na tiskovni konferenci v tržaškem Krožku za kulturo in umetnost so spregovorili tržaški župan Richetti, odbornik za kulturo Tržaške občine Rossi, francoski konzul za Benetke in Trst ter generalni komisar razstave arhitekt Luciano Semerani.
Tiskovna konferenca je bila v bistvu razdeljena na dva dela; v prvem so organizatorji razstave obrazložili, vsaj okvirno, kaj se bo v Parizu dogajalo, drugi del konference pa je bil namenjen diskusiji, ki jo je nekje na sredi (ko je postajala zadeva kočljiva) župan Richetti prekinil, češ dà se ljudem in njemu mudi na delo. Ker smo bili tudi mi (novinar Primorskega dnevnika) prikrajšani za vprašanje, bomo pač našteli predvidene programe s sumom, da bomo Slovenci in ne samo Slovenci za marsikaj prikrajšani...
V centru Pompidou bodo 12. novembra odprli razstavo o tehniki in designu pri gradnji ladij, velik delež bo šel gradnji jadrnic.
Istega dne bodo odprli tudi razstavo, kjer bodo prikazali zunanjo podobo Trsta, njegovih spomenikov in
pa manjši razstavi o Pietru von Kobilu in ikonah grško-pravoslavne in srbsko-pravoslavne cerkve. 14. novembra bodo odprli razstavo tržaškega slikarja Dudovicha (1900 - 1955) ; 14. januarja (prihodnjega leta) bodo v francoskem centru za arhitekturo prikazali imaginarno podobo jutrišnjega Trsta, kot si ga zamišljajo arhitekti Aldo Rossi, Giorgio Grassi in Guido Canella. 15. februarja bodo na Eiffelovem stolpu predstavili družino Wulz, ki je dala Trstu dokaj značilne umetnike.
Poleg vsega tega bodo od januarja in februarja prihodnjega leta predstavili filme raznih tržaških režiserjev. Velik poudarek bo šel tudi današnjemu znanstvenemu delu in znanstvenim inštitutom, ki delujejo v našem mestu. Več b,o okroglih miz na različne tematike.
Vse razstave bodo, kot je poudaril arhitekt Semerani, postavljene v svojstvene arhitektonske ambiente tako, da ne bodo dajale le gole informacije, ampak bodo skušale pustiti v gledalcih neki globlji vtis in občutek.
Pa povrnimo se k drugemu delu tiskovne konference, to je k diskusiji. Novinar agencije Alpe Adria je vprašal, kako je kaj s Slovenci, saj jih v tiskovnih sporočilih in na sami ustni predstavitvi ni bilo zaslediti. Bodisi Richetti kot Semerani sta potrdila,
da Slovenci v Parizu bodo, seveda vključeni v celoto razstave. Richetti je poudaril, da sta bila tudi v posebni občinski komisiji za razstavo dva slovenska predstavnika (Jože Pirjevec in Darko Bratina op. ur.). Nato je stopil pred mikrofon Pirjevec in dejal, da bo prisotnost Slovencev v Parizu komajda opazna. Richetti pa je odgovoril, da razstava noče biti didaskalična, ampak da bo delovala bolj kot neka metafora o Trstu. Sledil je še kak poseg, potem pa, ko so v polni dvorani Krožka za kulturo in umetnost iz občin-
stva še štrlele dvignjene roke, je župan odločil, da je bolje, če gremo na delo. Ob tem je bilo seveda čutiti določeno zadrego in pa voljo, da se diskusija ne zaostri, čeprav so ob začetku tiskovne konference organizatorji poudarjali, da so tudi polemike dobrodošle. Očitno naj bi bile le metaforične...
Na rob tiskovne konference je treba seveda napisati, da bomo lahko razstavo sodili, ko jo bomo videli. Takrat bomo tudi videli, če je bila včerajšnja županova zadrega upravičena ali ne.
Dopisnik Dela Lojze Kante zapušča Trst
V našem uredništvu smo sinoči s krajšo družabnostjo pozdravili dolgoletnega dopisnika ljubljanskega Dela v Trstu, Lojzeta Kanteta, ki odhaja na novo delovno zadolžitev. Od njega sta se poslovila predsednik Odbora za tisk pri SKGZ Sergij Lipovec in glavni urednik Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria Bogumil Samsa. Lojze Kante se je zahvalil za pomoč pri delu v zadnjih petih letih, dejal pa je, da po petih letih dopisništva odhaja iz Trsta s kančkom grenkobe, saj si je želel, da bi med svojim poročanjem iz zamejstva lahko pisal tudi o sprejetju zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji.
Dopoldne je Lojzeta Kanteta sprejel tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič.
Kanteta bo kot dopisnik ljubljanskega Dela v Trstu nasledil Miro Poč.
Ugodnosti za izvoz v države EGS
Tržaška Trgovinska zbornica obvešča gospodarstvenike, ki nameravajo enkratno izvoziti svoje izdelke, namenjene razstavitvi na kakem sejmu, poklicni material ali- vzorce za prodajo, v katero od držav - članic Evropske gospodarske skupnosti, da lahko uporabijo posebni spremni tovorni list EGS (carnet). Omenjeni izdelki so namreč podvrženi režimu svobodnega kroženja v EGS, glavna prednost tega novega instrumenta pa je v predstavitveni mapi.
Se o vključevanju v vsedržavne stranke
Spoštovano uredništvo, v zvezi s polemiko, ki jo je sprožila mladinska sekcija SSk o vključevanju v vsedržavne stranke in o samostojnem nastopanju, želi tajništvo mladinskega odbora SKGZ izraziti nekaj dodatnih misli.
Zdi se nam neumesten in nerealen paralelizem s položajem koroških Slovencev, kot izhaja iz drugega pisma deželnega odbora mladinske sekcije SSk, ker daje bralcu izkrivljeno podobo o razmerah na Koroškem. Vsaka manjšina namreč živi v specifičnih okoliščinah in je subjekt zase, zato je tako poenostavljeno primerjanje demagoško in brez prave podlage. Pa tudi neglede na to je treba vedeti, da med samimi koroškimi Slovenci obstajajo različna gledanja in različne svetovnonazorske opredelitve, kar sicer ne preprečuje, da je slovenska manjšina na Koroškem v temeljnih prizadevanjih za lastni obstoj akcijsko enotna.
Akcijska enotnost v različnosti: v tem vidimo sorodnost' našega položaja s situacijo na Koroškem. V naših razmerah so prizadevanja za enotnost vseh Slovencev naredila pomembne korake naprej in mnenja smo, da
jo je treba očuvati in razvijati dalje. Utrditev enotnosti je mogoča le z večjo dozo medsebojne strpnosti in z vztrajnim iskanjem tega kar Slovence združuje, ne pa s poudarjanjem tega, kar nas ločuje, še manj je mogoče ustvarjati enotnost s tem, da se ena izmed pohtičnih sil poskuša postaviti pred ali nad druge kot »edini samostojni politični predstavnik in dosledni zagovornik pravic in interesov manjšine«, (to naj bi bila po trditvah Deželnega mladinskega odbora mladinske sekcije SSk Slovenska skupnost).
Odločno odklanjamo prenapeta stališča mladinske sekcije SSk ko pravi, da je vključevanje Slovencev v vsedržavne stranke, ki so nam naklonjene »pravi defetizem« (defitist = ma-lodušen), in da je za manjšino pogubno. Te izjave so navedene v prvem pismu Mladinske sekcije SSk in potrjene v drugem.
Mladi SSk so v globokem protislovju, glede na to da je znano kako radi govorijo o pluralizmu tudi z jasnimi namigovanji na realnosti izven manjšine, a sami pluralizem očitno neradi sprejemajo.
Naše mnenje je, da je dolžnost in
obveza vsakega aktivnega Slovenca skrbeti za to, da se uveljavijo pravice in upoštevajo interesi naše skupnosti, da se učinkovito obranimo a-similacije. Nikomur pa ne osporavamo tako ali drugačno strankarsko pripadnost. Dejstvo je, da imamo pri večinskem narodu zaveznike in nasprotnike. Žal, močnejše nasprotnike. Zavezniki so nam v današnjem položaju toliko bolj dobrodošli, zato cenimo tudi prizadevanja aktivnih Slovencev v vsedržavnih demokratičnih strankah. Istočasno pa poudarjamo nujnost sodelovanja in enotnih nastopov Slovencev, to sodelovanje pa mora potekati lojalno, v medsebojnem spoštovanju.
Glede sodelovanja predstavnika SSk v tržaškem občinskem odboru, po prepovedi rabe slovenščine v Palači Costanzi izjavljamo, da nismo informirani o tem ali je na pobudo SSk v teku preverjanje med strankami, ki sestavljajo koalicijo. Vsekakor, če je preverjanje v teku, bomo zadržanje SSk ocenjevali na podlagi zaključkov, ki bodo preverjanju sledili.
•	Tajništvo mladinskega
odbora SKGZ
POGLED V ZANIMIVI SVET MANJŠIH GLASBENIH ŠOL
Poleg velikih in bolj znanih glasbenih šol, kot sta npr. konservatorij Tartini ali Glasbena matica, so v Trstu tudi mnoge manjše privatne glasbene šole, v katerih se dijaki vseh starosti in glasbenega znanja učijo igranja najrazličnejših inštrumentov.
Takoj moramo povedati, da te šole nikakor niso v konkurenci z drugimi bolj znanimi inštituti, temveč se z njimi dopolnjujejo, saj svojim dijakom nudijo elastični študij, pač po želji posameznikov samih. V našem metu je takih šol pet ali šest, z več ali manj glasbenimi učitelji ter seveda več ali manj dijaki.
Kot primer take šole lahko omenimo Centro Musicale Triestino v Ul. Rapdcio 6. šola ima okoli' sto dijakov vseh starosti in znanja, preko deset učiteljev, šolsko leto se začne oktobra, zaključi pa junija meseca. Ob koncu dobi posameznik le potrdilo, da je šolo obiskoval ter se veda določeno glasbeno znanje. Na tej šoli učijo praktično vse moderne instrumente, električno, klasično in moderno kitaro, orgle, klavir, tolka la, violino, harmoniko, trobento, kitaro bas, flavto itd.
Šolo pa v glavnem obiskujejo tisti,
V soboto in nedeljo spet prost prehod meje v Botaču
Na podlagi sporazuma med sežansko in dolinsko občino že nekaj let dvakrat letno odprejo mejo v Botaču. Dosedanjih »odprtih mej« se je vedno udeležilo veliko število ljudi z obeh strani meje, med katerimi so bili vedno tudi številni predstavniki iz političnega življenja obmejnih občin.
Tako bo tudi letos v soboto, 28., in nedeljo, 29. trn., možen prost prehod meje v Botaču od 9. do 17. ure. Vsi obiskovalci morajo imeti s seboj le osebni dokument, priporočamo pa, da s seboj ne nosijo preveč opreme in se ne oddaljujejo od označene steze prijateljstva.
Dolinski župan Edvin Švab je že obiskal načelnika mejne policije dr. Da-vinija, ki se je z jugoslovanskim kolegom Dujmovičem dogovoril, da bo kot običajno poskrbljeno za nemoten prehod.
Promet v pristanišču še naprej narašča
Celotni promet v tržaškem pristanišču je globalno gledano tudi v avgustu zabeležil določeno rast prometa, kar je prispevalo, da je celotni letošnji Promet (18 milijonov ton in pol) za skoraj 1.400.000 ton večji kot v istem obdobju lani.
Še naprej narašča dobava naftnih derivatov, upadel pa je promet v komercialnem sektorju, kjer so v prvih osmih mesecih pretvorili za 3.150.000 ton blaga, kar je 200.000 ton manj kot lani. Promet kontejnerjev je sicer v ovgustu zabeležil rahel padec, vendar je letošnji skupni promet (58.500 TEU enot) v osmih mesecih za 6 odstotkov višji kot v istem obdobju lam.
Drevi glavni svet Kmečke zveze
Drevi, 26. t.m., ob 20.30 se bo na sedežu Kmečke zveze sestal glavni svet KZ. Dnevni red je precej obsežen in zanimiv, saj bo govor o pripravah na redni letni občni zbor KZ, precej prostora pa bodo namenili tudi obravnavi stališča slovenskih organizacij in prizadetega prebivalstva v zvezi s poskusi novih razlastitev zemljišč za potrebe Centra za znanstvene in tehnološke raziskave na Padričah. Glavni svet bo podal tudi^ oceno letošnjih Kmetijskih dnevov v Boljuncu in razpravljal o raznih vprašanjih, ki zadevajo delo Kmečke zveze.
Oktobra pri Montebellu razstava iz zbirke »de Henriquez«
V	okviru 2. jesenskega sejma bo od 4. do 13. oktobra na razstavišču pri Montebellu razstava vojnih predmetov iz zbirke »de Henriquez«. Ob delavnikih od 16. do 21., ob praznikih pa od 11. do 21. ure bodo na ogled vojaški tovornjaki, lahki tanki, raznovrstno vojno orožje, zastave, naprave za radijsko sporočanje in uniforme, ki so jih uporabljali v obeh svetovnih vojnah. Poleg tega obsega zbirka »de Henriquez« še druge predmete, ki predstavljajo veliko kulturnozgodovinsko premoženje. Predmeti in predvsem filmska dokumentacija so enkratnega pomena za popolnejše poznavanje deželne zgodovine. Pri tem pa moramo dodati, da je Trst eno redkih mest, ki se lahko s takim gradivom ponaša, ne le na državni, pač pa tudi na evropski ravni. Prav zaradi tega se Konzorcij za upravljanje vojnega muzeja — prireditelj razstave — poteguje za stalno namestitev celotne zbirke vojnih predmetov in za presnetek filmskega gradiva, ki je v veliki meri še neobjavljen.
Avto zbil žensko
V	Ul. Ginnastica v bližini Ul. Nordio je včeraj dopoldne A 112 zbil ženico, ki je prečkala cesto izven prehoda za pešce. Ranjenko, 83-letno Francesco Battaglia vd. Collarini iz Ul. Mantegna 1, so z rešilcem RK
prepeljali v bolnišnico. Zaradi raznih udarcev se bo morala zdraviti 10 dni.
A112 je upravljal 45-letni Tullio Sabini iz Ul. Gavardo 3.
Požar zajel silos pri postaji
Stari silos pri tržaški železniški postaji je včeraj malo pred 18. uro zajel {»žar. Ognjeni zublji so ovili nekaj trohnečega tramovja, nad staro strukturo, ki naj bi jo preuredili v parkirišče, se je nato začel valiti gost dim.
Tržaški gasilci so prispeli na kraj z dvema brizgalkama in po dobri uri dela pogasili ogenj.
Gasilci rešili priletno žensko
Včeraj dopoldne so z rešilcem prepeljali v katinarsko bolnišnico 77-let-no Antonio Vailini iz Ul. Corridoni. Žensko je nenadoma v stanovanju obšla slabost; padla je na tla in obležala. Njeno stokanje je slišal eden od sosedov, ki je takoj poklical na kraj tržaške gasilce. Le ti so s silo odprli vrata stanovanja in omogočili bolničarjem Rdečega križa njen prenos v bolnišnico.
ki bi se radi, brez posebnih ambicij, naučili »štiri akorde spremljave na kitaro za pesem v družbi«, ali pa klavirsko spremljavo najnovejših pesmi, in še samo razširili teoretično glasbeno znanje. To so v glavnem mladi, zanimivo pa je, da v večini niso več študenti, temveč so delavci, ki na ta pozitiven način izkoriščajo svoj prosti čas.
Najbolj pozitivno pa je verjetno to, da lahko učenec sam izbere, kaj bi rad študiral, pa tudi koliko bi rad študiral. Tako se študij spremeni v veselje, saj je elastičnost učitelja predpogoj za zanimanje učenca samega. Glasbena kultura, predvsem pa njena raznolikost in pristopnost, je last vseh, zato je razširjenost privatnih glasbenih šol, ki idealno, vsebinsko in vsestransko dopolnjujejo u-radne in državne, vsekakor pozitivna.
Obrtniško združenje za zakonsko ureditev poklica kozmetičar je v
Že maja letos je predstavništvo o-brtnikov - kozmetičarjev naslovilo na deželnega odbornika Turella predlog za deželni zakon, s katerim bi se tudi zakonsko uredil poklic kozmetičarjev.
Ker od takrat ni bilo nobene vesti o poteku sprejemanja predlaganega zakona, je deželni sindikat vsedržavnega združenja obrtnikov vložil resolucijo na vse politične sile in deželnega odbornika Turella.
Zapustil nas je naš dragi
Aleš Kozina
(VILO)
Pogreb bo jutri, 27. t.m., ob 13. uri iz kapele na nabrežinskem pokopališču v boljunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: mati Nacija, žena Majda, sin Dejan in hči Nevenka z družino, brat in sestra z možem ter drugo sorodstvo.
Dolina, Boljunec, 26. 9. 1985
Zdravniki in pomožno osebje kardiološkega oddelka izrekajo iskreno sožalje kolegici Nevenki ob izgubi dragega očeta.
Ob prerani izgubi dragega očeta izreka KD V. Vodnik globoko sožalje svojemu odborniku Dejanu Kozini.
darovi in prispevki
Ricmanjsko društvo Slavec bo poskrbelo za postavitev tabel z ledinskimi imeni
V Ricmanjih se KD Slavec pripravlja na razvejano dejavnost v novi sezoni. V kratkem se bodo začela dela za obnovitev spomenika padlim na ricmanijskem pokopališču, verjetno bo že novembra ob njem svečanost, ki se bo vključila v širše proslavljanje 40-letnice osvoboditve in zmage nad nacifašizmom. Novembra bo nato sledila že tradicionalna razstava in pokušnja domačih vin v Babni hiši, ki bo kot vsako leto trajala dva dni.
Ricmanjsko društvo posveča veliko pozornost likovni umetnosti in redno prireja skupinske in samostojne razstave domačih amaterskih slikarjev, zamejskih likovnih umetnikov, mnogokrat pa povabi v razstavne prostore goste iz matične domovine. Letos, ko poteka že četrto leto stalnega sodelovanja z DZL, se misli KD Slavec lotiti zanimive, čeprav zahtevne naloge, da uredi v posebnem prostoru Babne hiše štedno razstavo primorskih likovnikov. Na ogled bodo slike, zbrane pod geslom »primorska umetnost skozi čas«, pogled nazaj pa bo segel celo do . 17, stoletja. Veliko gradiva je že zbranega, zato bo zamisel gotovo uresničena v tej sezoni. Kot vsako leto, pa bo ricmanjsko društvo decembra organiziralo skupinsko razstavo zamejskih likovnikov ob sodelovanju DZL. V teku pa so še priprave za manjšo samostojno razstavo, problem je le še izbira ustvarjalca, saj je ponudb veliko.
Konec januarja ali pa v začetku februarja bo društvo priredilo 3. srečanje oktetov Primorske. Srečanje se bo odvijalo v enem samem večeru, kot že večkrat pa bodo sodelovah okteti od Kobarida do Portoroža. Ta glasbena prireditev sodi v okvir proslave dneva slovenske kulture. Sredi marca je spet na vrsti običajna manifestacija: Ric-manjski teden, ki se nekje navezuje na starejšo navado, ko je bil v Racman jih 19. marca praznik patrona, sv. Jožefa. V teku osmih dni, od 12. do 19. marca, si bodo vsak dan sledili glasbeni večeri in likovne razstave. S tem se bo tudi zaključil najnapornejši del letošnjega programa, kar pa še zdaleč ne pomeni, da stoji ricmanjsko društvo križem rok ostalih šest mesecev. Po »domačem« trudu pridejo na vrsto gostovanja, izleti, še druge likovne razstave, julija bo tradicionalna šagra in nato še redni občni zbor, ki bo zaključil mandatno dobo sedanjega odbora.
Znotraj KD Slavec delujeta še mladinski krožek in mešani pevski zbor. Mladinski krožek, ki je nastal pred približno tremi leti, je najprej skrbel za prirejanje plesov v stilu disko glasbe. Po tej začetni vnemi pa je dejavnost nekoliko zamrla in se spet pojavlja z zamislija o ustanovitvi zasebne radijske postaje. Vse kaže, da bomo imeli v Ricmanjih radijsko postajo, ki bo dosegala vso dolinsko občino, šibkeje pa bo segla do Koprskega. Mladinci so se za to izredno navduših, sedaj morajo postajo še uradno potrdili in začelo se bo sporočanje po radijskih valovih med KD Slavec ih prijateljskimi društvi iz Dekanov, Šmarij pri Kopru in Povirja pri Sežani.
Kot mnoga draga slovenska društva je tudi KD Slavec zraslo iz prvotnega pevskega zbora. V Ricmanjih se je ta kultumo-prosvetna dejavnost začela z moškim {Jevškim zborom leta 1882, 12 let kasneje je bilo ustanovljeno društvo. Zato je ljubezen do zborovskega petja še živa, mešani pevski zbor pa se sedaj poteguje za novega pevovodjo, ki naj bi zamenjal dosedanjega zaslužnega Draga Petarosa.
KD Slavec bo v najkrajšem času začelo še s posebno dvoletno akcijo. Na ozemlju katastrske občine bodo namreč postavili table z ledinskimi imeni, to se pravi približno 80 napisov od Ricmanj in Loga, do Domja, Lakotišča in Industrijscke cone, saj je vaška srenja pred drugo svetovno vojno vključevala v svoj teritorij tudi maloštevilne in razpršene hiše, ki so se po vojni pomnožile. Poleg tega pa predvidevajo še objavo knjige, v kateri bo zbrano vse gradivo o zgodovini in razvoju naselja, ki ga nekateri vaščani že dolgo let marljivo zbirajo. Zraven sodita še preureditev vaškega trga, ki je sedaj nekoliko zanemarjen, in premestitev obeliska s figuro svete družine s Ključa na prostor, ki je vsaj 500 metrov bliže vasi. Dvoletna delovna akcija bo med vsemi društvenimi prizadevanji ne le najobšimejša, temveč tudi finančno najbolj obremenjujoča. Odborniki in člani ricmanjskega društva pa se je lotevajo z vso dobro voljo.
Poleg tega, da skrbi za prireditve in razstave ter zabavne večere, se sezonsko, ob priliki Ricmanjskega tedna, loteva tudi krajših dramskih uprizoritev in občasno že pet let izdaja svoje društveno glasilo.	(dam)
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
ČLANSKI PRAZNIK OPENSKE HRANILNICE
Hranilnica in posojilnica na Opčinah organizira že vrsto let za svoje člane enodnevne izlete ali druge družabne prireditve, s čimer skuša svoje člane povezati med sabo. Letos se je Upravni odbor hranilnice odločil za članski praznik v velikem parku, ki se razteza v ozadju stavbe v Narodni ulici na Opčinah. Na tem zemljišču bo zgrajen bodoči nov sedež tega bančnega zavoda.
Ob krasnem vremenu je bilo v nedeljo v tem parku zelo prijetno družabno srečanje številnih zadru-
garjev in njihovih družinskih članov. Kulturno razvedrilni del prireditve je obsegal nastop godbe na pihala »Viktor Parma« iz Trebč, gledališčnika Staneta Raztresena, pevskega zbora »Tabor« z Opčin in ansambla »Taims«. Priložnostni pozdravni nagovor je imel predsednik Upravnega sveta HPO Pavel Milič. Poskrbljeno je bilo seveda tudi za družabne igre ter za prigrizek in pijačo.
Veselo kramljanje v sproščenem vzdušju se je zavleklo v pozne večerne ure.
gledališča
VERDI
Jesenski koncerti
Jutri ob 21. uri bo nastopil orkester gledališča Verdi s simfoničnim koncertom, ki ga bo dirigiral Gustav Kuhn. Na sporedu bodo skladbe R. Straussa, A. Berga ter Musorgskega in Ravela.
Koncert bo v Verdijevem gledališču v Pordenonu.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	petek, 27. t. m., ob 20. uri: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Predvežje Velike dvorane
Še danes, 26. t. m. : Razstava fotografij italijanskega avtorja Gianfranca Mansuttija.
Sprejemna dvorana
Do 29. t.m.: Mala plastika - s 7. Jugoslovanskega bienala v Murski Soboti.
I. preddverje
Do 2. oktobra: Razstava likovnih del slovenskih izseljencev.
Srednja dvorana
V	torek, 1. oktobra, ob 19.30: I. Cankar »Za narodov blagor«, premiera. Režija Miran Herzog.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
V	petek, 27. t. m., ob 20. uri: F. To-mizza »Idealist«, dramatizacija romana I. Cankarja Martin Kačur v režiji Jožeta Babiča. Predstava za red S petek in S petek A ter izven bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
________razstave___________
Do 7. oktobra je na Gradu sv. Justa v oddelku »Bastione fiorito« odprta razstava, ki jo je pripravil LUCA ALI-NARI pod naslovom »Razgledi iz avtomobila«.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi 2. oktobra izlet v Brežice in okolico. Vpisovanje danes, 26. septembra, od 10. do 11. ure v prostorih v Ul. Cicerone 8.
koncerti
VERDI
Orkester in zbor gledališča Verdi bosta v soboto ob 20.30 in v nedeljo ob 18. uri skupno nastopila pod vodstvom Gustava Kuhna. Izvajala bosta Beethovnovo Deveto simfonijo.
kino
Eden 15.00 — 21.00 »Hot super love -Radiosamente femmine« in »Operazione sesso nella casa di piacere di Las Vegas«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.00 »La gabbia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 — 22.00 »Legend«.
Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 »Scuola di polizia - N. 2«.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Calde donne in amore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 17.00 — 22.00 »Sharon's baby«.
Mignon 16.30 — 22.15 »Tex e il signore degli abissi«. Giuliano Gemma.
Grattacielo 16.00 — 22.15 »Perfect«. John Travolta, Jamie Lee Curtis.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Ulla, manicure in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 — 22.00 »Reuben Reu-ben«.
Alcione 17.00 — 22.00 »La donna che visse due volte«. Režija: A. Hitchcock.
Ariston 18.00 — 20.00 »Ivan il terribile«. Režija: Sergej Eisenstein.
Radio 15.30 — 22.00 »Affamate di caldo sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
A ----------------------------
Zveza žena od Banov vošči DANICI in PINOTU KREVATINU
vse najboljše ob 50-letnici poroke.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Danes, 26. septembra, ob 18. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20) seja Slavističnega društva v Trstu. Dnevni red: razprava o slavističnem zborovanju v Novi Gorici, udeležba na slavističnem kongresu v Sarajevu, razno.
KD F. Venturini - Glasbena šola za harmoniko in klavir. Vpisovanje ob sobotah od 14.30 do 15.30 v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju, tel. 281-196.
KD Rdeča zvezda in KD Kraški dom
prirejata zabavo in ples z ansamblom »Plava trava zaborava« v občinski telovadnici v Repnu v soboto, 28. t. m., ot 20.30. Vabljeni!
SKD Tabor - Opčine vpisuje v tečaj rekreativne telovadbe v društvenemu baru ali pri g. Luciji, tel. 211-161. Prvo srečanje bo v torek, 1. oktobra, ob 17. uri v Prosvetnem domu.
ZSKD obvešča, da se bo zborovodska šola začela v četrtek, 3. oktobra, ob 16. uri na Glasbeni matici v Trstu. Vabimo vse, ki jih zanima delo z zbori, da se telefonsko javijo na ZSKD (tel. št. 040/767-303).
KD Lipa organizira rekreacijo za odrasle. Vpisovanje in sestanek bo v ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 v Bazoviškem domu.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 26. septembra JUSTA
Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 18.56 — Dolžina dneva 11.59 — Luna vzide ob 18.21 in zatone ob 3.49.
Jutri, PETEK, 27. septembra
Vreme včeraj: temperatura zraka 22,2 stopinje, zračni tlak 1017,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 71-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 23,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Cristina Rovis, Ele-na de Dottori degli Alberoni, Fabio Forte.
UMRLI SO: 90-letni Francesco Smi-lovich. 79-letni Giuseppe Favretto, 71-letni Riccardo Lozar, 87-letni Cosimo Lo Duca, 85-letna Emilia Lazar, 62-letni Natale Gherdina, 79-letni Mario Tonel, 56-letni Alberto Cozzolino, 87-letni Antonio Zaechigna, 82-lEtna Elda Modugno, 80-letna Vincenza Budrovich, 84-letna Carla Filippi vd. Moschos, 73-letni Romano Cerlenizza.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Miramarski drevored 117, Ul. Combi 19, Sesljan, Bazovica, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Sesljan, Bazovica, žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228-124; Bazovica: teL 226-165; Opčine: tel 211-001; Zgonik: teL 225-596; Nabrežina: teL 200-121; Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
V	spomin na 4 Opence daruje Vlasta Sosič vd. Sgonc 50.000 lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina štirih Opencev darujeta Marija Milič in Pepi 20.000 lir za cerkveni pevski zbor, 20.000 lir za Vesela pomlad, 20.000 lir za ŠD Polet, 20.000 lir za SKD Tabor in
20.000	lir za Marjanišče.
V	spomin na Vincenca Miliča darujeta Karlo in Magda Calzi 15.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
Marička (Padriče 57) daruje 5.000 lir za KD Skala.
Namesto cvetja na grob pok. očeta darujejo Vinkovi kolegi in sodelavci iz ambulante 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Venceta Miliča darujejo družine Furlan, Sosič in Bemhardt 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Venceta Miliča darujejo družine Furlan, Sosič in Bemhardt po 20.000 lir za zbor sv. Jerneja z Opčin in OPZ Vesela pomlad.
Družina Koršič daruje 25.000 lir za pevski zbor sv. Jerneja in 25.000 lir za OPZ Vesela pomlad.
Namesto cvetja na grob Gigie Bogateč daruje družina Rojc iz Nabrežine 10.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim.
V	spomin na Gigio Bogateč darujeta družini Rodella in Hrvatič 20.000 lir za kriško godbo Vesna.
V	spomin na Gigio Žerjav Bogateč, Angelo Sedmak in Johanco Švab darujejo Ančka, Sonja in Lorenco (Križ 176) 15.000 za kriško godbo.
V	spomin na Gigio žerjav in Angelo Sedmak darujeta Grozdana in Herman
20.000	lir za godbo Vesna.
V	spomin na Johanco šemec daruje Danila Košuta 10.000 lir za kriško godbo.
V	spomin na Johanco Šemec darujejo Rokčevi 10.000 lir za ŠD Vesna.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Hrovatiča darujeta družini Stulle (Col 40)
15.000	lir in Guštin (Col 12) 10.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na pok. Rudolfa Hrovatiča daruje družina Hrovatič (Col 51) 5.000 lir za MPZ Zvonček.
Ob smrti očeta Rudolfa Hrovatiča daruje družina Kavalič 100.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob bratranca Rudija Vremca daruje Franc Komar (Fernetiči) 30.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
V	isti namen daruje Nadja s Tamaro
10.000	lir za popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na nepozabno Tatjano Tau-cer darujejo za ženski pevski zbor I. Grbec prijateljice: Bianka 20.000 lir, Mava 20.000 lir, Marta 50.000 lir, De-vana 20.000 lir, Marta 20.000, Klara
20.000	lir, Gioconda 20.000 lir, Gabriella
10.000	lir. Ilonka 10.000 lir, Melita
20.000	lir, Sara 15.000 lir, Wilma 10.000 lir, Nada 15.000 lir, Adelia 20.000 lir, Clelia 20.000 lir, Marisa 20.000 lir, Nadja 20.000 lir, Dorina 10.000 lir, Ma-riuča 20.000 Ur, Laura 10.000 lir, Jola
10.000	Ur, Roža 20.000 lir in Bety
10.000	Ur.
V	spomin na Slavo Žerjal in Tatjano
razna obvestila
Repentabrska občinska uprava sporoča, da bodo od 1. oktobra dalje občinski uradi odprti vsak delavnik od 9. do 12. ure. Tehnični urad pa vsako sredo in soboto z istim umikov.
Godbeno drušinro Prosek organizira tečaj za mlade godbenike. Vpisovanje v Soščari hiši do 28. t. m. do 18. do 19. ure.
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu
bo delilo tudi letos omejeno število denarnih prispevkov za nakup šolskih potrebščin za slovenske dijake. Reflek-tenti naj vložijo prošnjo na Slovensko dobrodelno društvo, Ulica Machiavelli 22/11. Uradne ure so ob sredah od 16. do 18.30.
SPDT vabi na prvo predavanje letošnje sezone »Dolomiti v AnatoUji — odprava AO SPDT in obalnega AO Koper v Turčijo«. Na njem bodo udeleženci v sUki in besedi predstavih svoje dogodivščine. Predavanje bo danes, 26. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
TPPZ P. Tomažič obvešča, da bo jutri, 27. t. m., ob 20.30 v partizanskem domu v Bazovici GENERALNA VAJA za nastop v obnovljenem domu pri Sv. Sergiju, ki bo v soboto, 28. t. - m., ob 17. uri. Prosimo točnost in polnoštevilno udeležbo!
KRUT sporoča, da se začne v četrtek, 10. oktobra t. L, tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in potrebne informacije na sedežu KRUT v Ul. Montecchi 6. tel. 795-136, vsak dan, razen sobot, med 9. in 12. uro.
čestitke
Danes pred 50 leti sta si obljubila večno zvestobo PINO in DANICA KRE-VATIN. Mnogo zdravja in veselja v nadaljnjem življenju jima iz srca želijo Avgusta, Pepi in Romeo Malalan.
Taucer daruje družina Počkar 10.000 Ur za KD I. Grbec in 10.000 lir za škedenjski muzej.
V	spomin na ljubljeno hčerko Tatjano darujeta Justa in Rudi Blažič 50.000 lir za škedenjski pevski zbor I. Grbec,
50.000	Ur za glasilo KPI Delo in 50.000 Ur za center za rakasta obolenja Manni.
Namesto cvetja na grob Tatjane Taucer daruje Danica Smotlak 10.000 Ur za KD J. Grbec.
Ob 30. obletnici smrti dragega brata Marjota Radoviča darujejo sestra in bratje 100.000 Ur za nabrežinsko cerkev.
Ob priUki poroke darujeta novoporo-čenca Rudko in Patricija 70.000 Ur za popravilo repentabrske cerkve.
Ob poroki sina Rudolfa Škabarja in Patricije Šuber darujeta Juhja Škabar
50.000	Ur in sestra Majda Škabar 50.000 Ur za popravilo repentabrske cerkve.
Ob poroki Angele in Karla Gregoret-tija darujejo otroci 300.000 Ur za popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na Marija Bemetiča darujeta sosedi Milka in Angela 10.000 lir za KD Krasno polje.
V	spomin na predrago Tatjano Taucer daruje prijateljica Barbara 10.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na pok. Rudolfa Hrovatiča darujejo družine Destri (Col 42) 10.000 lir, družina Mangino (Col 31) 30.000 lir, družina Fabris (Trst) 50.000 lir, družina Ravbar (Col 23) 20.000 Ur, družina Hrovatič (Col 40) 10.000 Ur in družina Hrovatič (Col 51) 5.000 Ur za popravilo repentabrske cerkve.
mali oglasi
Tel. 775-275
PRODAM rulotko znamke roller, letnik 1977, za 3 osebe z verando in z novimi pripomočki. Tel. 040/229-285.
PRODAM nezazidljiv teren v Gabrovcu. Tel. 040/229-281.
PRODAM 13 let staro stanovanje v Gorici, 85 kv. m, garaža in klet. Tel. 0481/33156 ali 21265.
18-LETNO DEKLE išče kakršnokoU za-posUtev v jutranjih urah. Tel. na št. 040/228-646.
GOSTILNA TUL v Mačkoljah bo zaprta zaradi popravil od 1. oktobra 1985 do 1. januarja 1986.
IŠČEM prvo zaposUtev kot brivski vajenec. Tel. 040/227-412.
PRODAM golf GTD turbo diesel 55.000 km, v odUčnem stanju, letnik november 1982. Tel. 040/227-284.
PRODAM autobianchi 112, 70 hp, letnik 1979, 60.000 km, v dobrem stanju. Tel. 040/227-284.
PRODAM kamper fiat 238 letnik 1978. Telefonirati po 20. uri na št. 040/ 812-956.
54-MOŠKI išče kakršnokoU zaposUtev. Tel. 040/211-221 aU 003866/32226.
NUDIM pomoč iz matematike. Telefonirati popoldne na št. 003865/21972.
UPOKOJENEC s -prostim časom bi se rad zaposlil 2-3 dni v tednu aU po dogovoru. Tel. 227-138.
MLAD PAR išče majhno stanovanje aU hišico v najem, tudi potrebno popravil, po možnosti na Krasu aU v okolici Trsta. Tel. 828-251.
PRODAM ford fiesta 1100 L, letnik ’79, v odUčnem stanju. Tel 825-656 v večernih urah.
PRODAJAM kad 17 hi in sod 7 hi po ugodni ceni. Tel. 227-404.
V NAJEM dajemo poslovne prostore na Opčinah, Narodna uUca, nova zgradba. Informacije po telefonu na št. 751-684 ob urah kosila.
PRODAJAM avto fiat 127/C, letnik '78, v odUčnem stanju. Tel. 727-837 ob urah kosila.
KUPIM staro hišo v okoUci Trsta, po možnosti z vrtom. Telefonirati po 20. uri na št. 911-335.
PRODAM malo rabljeni motokultivator goldoni, 14 konjskih sil, s prikoUco in priključki. Tel. 229-407.
HILDEGARD BAYER — dnevni In večerni tečaji nemškega jezika za odrasle, dijake in otroke. Vpisovanje: ponedeljek - petek od 16. do 19. ure. TRST - Ul. Ginnastica 3 - TeL 730-037
E. Fermi
Aranžerji
Programaterji
Finančni izvedenci
Uradniško
knjigovodstvo
Stenografija
in strojepisje
Tajništvo
Slikarstvo
TRST - Ul. Lazzaretto 24 Tel.: 732800 - 732423 Ul. Coroneo 1 Tel.: 732042
«GROZDJE ZA VINO
K^SUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1	^
r ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21	(
SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE
|	jenska in njena stvarnost_|
0 ženskem čarovništvu copranju in prodaji duše
Dandanašnji ni čas čarovnic, ne tistih, ki so na prehodu v novi vek in še stoletja kasneje gorele na grmadah, ne tistih manj osovraženih in strahu vzbujajočih, s katerimi so pred leti grozile feministke. Morda pa je le napočil čas, da trezneje spregovorimo o nekdanjem (ali večnem, kot nekateri zatrjujejo) ženskem »čarovništvu«. čeprav velikokrat bolehamo za občutkom manjvrednosti, moramo tokrat ugotoviti, da so čarovnice sežigali tudi na Slovenskem in zaradi e nako neosnovanih obtožb kot drugod po svetu. Čarovništvo na Slovenskem podrobneje raziskuje magister Vinko Rajšp z inštituta za zgodovino pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) in iz zapisov o njegovem obsežnem delu povzemamo nekaj zanimivih ugotovitev in podatkov o nesrečnicah, ki so jih v obdobju med 15. in 18. stoletjem predali krvnikom, češ da so coprale in se spečale s hudičem.
Pravzaprav bi hudiču lahko prodal dušo tudi moški, in če verjamemo literarnim delom, je do tega tudi prišlo. Vendar pa so pod obtožbo čarovništva sežigali predvsem ženske in to zaradi precej primitivno nastavljene enačbe. Vir in povzročitelj vsega zlega je bil namreč nesporno moški (ženskam niti v tem niso priznali prvenstva), svoje odurno poslanstvo pa je opravljal s pomočjo ljudi. Najlažje seveda skozi ženske, saj je bil hudič moški in je neuke babnice najenostavneje pritegnil na svojo stran tako, da se je z njimi spečal. Skoraj vse ^čarovnice« so po neznosnem mučenju priznale, da so nečistovale z vragom. Seveda pa je glavni razlog tičal v neznosnem položaju žensk v tistem času: za nič ni bila zaslužna, kriva pa za vse slabo.
Čarovniški procesi so doživeli v slovenskih pokrajinah vrhunec v drugi polovici 17. stoletja. Postopek se je razvil v drugih evropskih državah, na Slovenskem pa so se ideje čarovništva povezale z ljudskim praznoverjem. Skratka preganjanje čarovništva je imelo nekaj slovenskih značilnosti, družbene razmere okrog leta 1650 pa so omogočile uspešen lov na čarovnice.
Čarovniške procese so vodili krvni sodniki, ki so potovali po deželah. V očeh ljudstva so bili skoraj nekakšni odrešitelji, varuhi ljudstva pred zlom, ki ga po zemlji seje hudič, največ s pomočjo žensk. V to, kar so počenjali so verjeli, saj je verjela tudi duhovščina, verjela je posvetna oblast, verjeli so najvidnejši evropski pravniki s pravnimi fakultetami vred. Čarovništvo je in treba ga je izkoreniniti!
V obstoj in nevarnost čarovništva so zato verjeli tudi preprosti ljudje, ki so po žepih skrivali sukanec in gumbe, da jih ne bi kdo opravljal in so včasih tudi sami vzeli »pravico« v roke in sežgali kako »coprnico«. (V okolici Veržeja so leta 1635 sežgali tri ženske, češ da so delale točo).
Seveda pa se je kaj kmalu pojavil tudi na Slovenskem, ki je zlorabljal
vero v čarovništvo in se rešil kakšnega »nebodigatreba«. Iz slovenske zgodovine, še bolj pa mogoče iz literature, je znan primer Veronike Deseni-ške, nezaželjene snahe Hermana Celjskega, ki je tudi drugače imel železno pest. Njegova je pravzaprav zasluga za prvi čarovniški proces na Slovenskem, ki pa se je končal z oprostitvijo. Leta 1427 so namreč Veroniko Deseniško pod obtožbo, da je začarala Friderika, postavili pred sodišče. Sodniki so jo kljub odločnim pritiskom neuklonljivega Hermana o-prostili, kar pa je samo začasno rešilo življenje premalo plemenite (za celjske grofe seveda) Veronike.
Čarovnico je lahko naznanil kdorkoli, da je le imel kakšen otipljiv razlog. V smislu, če je nameraval koga prijaviti, češ da je delal, oziroma delala, točo, je toča res morala padati. Vse drugo je tako ali tako sama priznala. Ne takoj sicer, kar bi bilo nedvomno zanjo boljše, temveč po mučenju. Seznam grobih metod, ki so jih uporabljali na čarovniških procesih je precej dolg in malokatera je zdržala do konca. Navadno so priznale prej in si nekoliko skrajšale trpljenje. Priznale pa so navadno, kot je razvidno iz najdenih zapisnikov, da so se spečale s hudičem, da so na omelu ali kar tako, namazane s posebno mažo, letele na Klek, Rogaško goro ali kam drugam, tam so s hudiči plesale, jedle in pile nato so še priznale, da so kradle hostjo in iz nje delale posebne maže, da so se spreminjale v ptice in pobirale posejana semena, da so pričarale bolezen ter pricoprale točo in podobno. Med mučenjem so navadno ovadile še druge »čarovnice«, tako da so se procesi kar nadaljevali. Sodnik in krvnik sta imela vedno prav: če je obtoženka med mučenjem umrla, jo je »umoril hudič, da bi ji skrajšal muke, še preden bi kaj priznala«; če pa ni ničesar priznala, je imel spet vrag prste vmes, ker brez njegove pomoči mučenja ne bi prenesla.
Večina obtoženk je bila torej obsojena na smrt, tiste, ki so prej priznale, so nekoliko manj kruto ubili. Zadnjo čarovnico na Slovenskem so sežgali leta 1714 v Krškem, čarovniški procesi so sicer bili še po tem letu, vendar se niso končali z grmado. Prej kot razum pa je uveljavljenost in priljubljenost procesov načel denar: čarovniški procesi so bili namreč zelo draga zadeva. Vedno glasneje pa se je začel uglašati tudi razum, ki pa praznoverja ni docela spodkopal. K odpravi čarovniških procesov je odločilno pripomogla tudi Marija Terezija, ki je prepovedala mučenje in smrtne obsodbe za čarovnice. V drugi polovici osemnajstega stoletja je bilo krvavih procesov le konec, praznoverje pa se je prebilo do današ-jih dni. Čemu le (racionalno vzeto) ne maramo stopiti pod lestev, se izogibamo črnih mačk, dimnikarje radi srečamo, prijemamo za železo, trkamo na les? Za svojo srečo, ki sicer nikomur ne škoduje, (bip)
Glinščica pri Botacu
Sprehodi v Dolino Glinščice so v tem času nadvse dobrodošli in očarljivi in videU bomo tudi prizor, ki ga je pri Botaču posnel nas fotograf Magajna
radiotelevizija
itatijanska televizija
radio
Prvi kanal
10.00	Televideo
11.55	Vremenska napoved
12.05	Dnevnik ob 13. uri - Casual
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute
14.00	Čudovita zgodovina Italije
15.00	Italijanske kronike
15.30	Obletnice: Pietro Longbi
16.00	Trije nečaki in majordom -TV film
16.30	Grof Montecristo - 6. nadalj.
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Action now: questa pazza, pazza America
17.35	Storie di ieri, di oggi, di sempre - TV film
18.05	L’amico Gipsy - TV film 18.40 Sette spose per sette fratelli -
TV film
19.35	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	G.B. Show n. 4 - variete
22.00	Dnevnik
22.10 XXI Mostra intemazionalue di musica leggera - prenos z Riva del Garda
0.10 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
10.00	Televideo
12.00	Lady Madama - TV film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Ambient
13.30	Capitol - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem - popoldanski program
16.30	L’estate azzurra
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Uragano Kid - La carriera di Netturbino - Un tassista spaziale - risanke
18.00	I figli dell’ispettore - TV film
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
Meteo 2 - vremenska napoved
19.45	Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Dnevnik 2 - Šport
20.30	Uccelli da preda - film 21.55 Dnevnik 2 - Vesti
22.05	Gremo v kino
22.10 Dnevnik 2 - Športne vesti
Ob zaključku Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
15.40	Konjske dirke
16.05	Šola in vzgoja
16.35	Človekovo telo - 2. del
17.05	Dadaumpa - varjete
18.25 Speciale Qrecchiocehio - glasbeni program
19.00	Dnevnik 3 - Vesti
19.30	Dnevnik 3 - Deželne vesti
20.05	Šola in vzgoja Nove tehnologije
20.30	O Etruščanih
21.30	Dnevnik 3 - Vesti
22.05	R ginocchio di Claire - film
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček, Narodnozabavna glasba; 8.10 - 10.00 Poletni mozaik: Potovanje po Veliki Britaniji; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Vike Viking«, 2. del, vmes: Lahka glasba; 10.10 Koncert RAI iz Turina: Anton Webem: V poletnem vetru, simfonična idila; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva, vmes: Glasbeni potpuri; 13.20 Slovenske popevke; 14.10 - 17.00 Popoldanski program: Naša vina; 14.30 Diskorama;
16.00	Roža mogota; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Utrinki iz zamejstva; 18.00 Zaključek.
jugoslovanska televizija
Kopar
14.20 Detektiv v copatah - TV film
15.00	Film
17.00	Risanke
17.30	Na meji neverjetnega
18.00	Tom Sawyer - TV film
18.30	Pacific International Airport
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Večinske stranke o krizi MILJE — Z občinskega sveta TRST — Predstavitev manifestacije »Trouver Triest« - Intervju z Jožetom Pirjevcem in Darkom Bratino ČEDAD — Priprave na kongres Zveze beneških izseljencev - Intervju s Ferrucciom Clavoro REPEN - Košarka: JADRAN - Slovan
19.30	TVD Stičišče 19.50 Velike razstave
20.30	Film
22.10 TVD - Vse danes 22.20 Nori svet športa 23.00 Pod zvezdami - variete
i.|ut>l|ana
8.50 in 10.35 TV v šob
Pesmi in zgodbe za vas. Fizika, Energija Sonca, Materiali
12.30	Poročila
17.30	Poročila
17.35 Zlati čeveljčki
CANALE 5
8.30	Alice - TV film 9.00 Fio - TV film
9.30	Peyton Place - TV film
10.30	General Hospital - TV film
11.30	Lou Grant - TV film
12.30	n pranzo è servito - kviz
13.30	Sentieri - nadaljevanka
14.30	La valle dei pini - nadalj.
15.30	Una vita da vivere - nadalj.
16.30	Dokumentarec
17.00	Hazzard - TV film
18.00	Dokumentarec
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	Gifomike - variete
22.30	Dallas	- TV	film
23.30	Special	Miss	Italia	’85
24.00	Staresa	Jerry	Lewis	-	film
RETEQUATTRO
8.30	Mi benedica padre - TV film 9.00 Destini - TV novela
9.40 Lucy Show - TV film
10.15	Bufere - film
12.15	Jennifer - TV film 12.45 Ciao, Ciao
14.15	Destini - TV novela
15.00	Kume e pailettes - TV novela
15.40	Te sto aspettando - film
17.30	Lucy Show - TV film
18.00	Jennifer - TV film
18.30	Ai confin della notte - Film
19.00	I Ryan - nadaljevanka
19.40	Febbre d’amore - nadalj.
20.30	Mike Hammer - TV film
21.30	Matt Houston - TV film
22.30	Cinema e Company
23.00	Mezzanotte a S. Francisco -TV film
0.50 L’ora di Hitchcock - TV film 1.50 Agente speciale - TV film
ITALIA 1
8.30	Quella casa nella prateria .-TV film
9.30	Fantasilandia - TV film
10.30	Operazione ladro - TV film
11.30	Sanford & Son - TV film
12.00	Quinci - TV film
13.00	Wonder Woman - TV film
14.00	Deejay Television
18.00	Ujeti koraki - Srečanje z baletno umetnico Lifijo Wislik
18.25	Gorenjski obzornik 18.40 Športna medicina - film
19.15	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 19.55 Vreme
20.05	Tednik
21.05	Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
21.15	Družina Vialhe - 2. nadalj.
22.15	TV dnevnik
22.30	Vest in pločevina - Smrt s pesmijo - 3. nadalj.
Zagreb
8.10 TV koledar 8.20 Vroče - hladno 8.50 TV v šoli
12.30	Poročila
16.15	Videostrani
16.25	TV v šoli
17.30	Poročila
17.25	TV koledar
17.45	Vroče - hladno
18.15	Razvoj akvakulture v Jugoslaviji - 1. del
18.45	Glasba, čas, ljudje
19.30	TV dnevnik
20.00	Monitor
21.05	Country show - zabavna oddaja
22.05	TV dnevnik
postaje
14.30	Kung Fu - TV film
15.30	Gli eroi di Hogan - TV film
16.00	Bim Bum Barn
18.00	Quella casa nella prateria -TV film
19.00	Gioco delle coppie - kviz
19.30	Happy Days - TV film
20.00	Risanka
20.30	Bersaglio di notte - film
22.30	Cin Cin - TV film
23.00	Fantascienza - film
0.30 Mod Squad i ragazzi di Greer - TV film
1.30	Cannon - TV film
TELEPADOVA
7.30	Risanke
8.30	TV film
9.30	Film
11.00	TV film
12.00	Chips - TV film
13.00	Risanke
14.00	Innamorarsi - TV novela
14.30	Capricci e passione
15.00	Skywaya - TV film
15.30	I nuovi Rookies - TV film
16.30	Risanke
19.30	Carmin - TV novela
20.30	Illusione d’amore - TV novela
22.30	Nero Wolf - TV film
23.30	Avstralski football 0.30 TV film
TELEFRIULI
11.25	Dražba krznenih plaščev
12.25	Buongiorno Friuli
12.30	Victoria Hospital - nadalj.
13.00	Dnevnik
13.30	Andrea Celeste - TV novela
14.30	Povera Clara - TV novela
15.30	Risanke
17.00	Victoria Hospital - nadalj.
17.30	Povera Clara - TV novela
18.30	L’ispettore Dante - TV film
19.00	Dnevnik 19.20 Šport
19.30	Andrea Celeste - TV novela
20.30	L’organizzazione ringrazia: firmato il Santo - film
22.30	Dnevnik - Zadnje vesti 22.45 Scacco matto - TV film
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 6.35 Vremenske razmere; 7.00 Dober dan;
8.45	Su e zo per le contrade; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.35	Prost vstop; 11.00 Gulp; 11.30 Na prvi strani - Poročila v nemščini;
12.00	Glasba po željah; 14.35 Popoldanski spored: Glasba - Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Počitnice v Jugoslaviji; 17.45 Motociklizem; 18.32 Klasična glasba; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io - popevke; 11.00 I baroni - 11. nadalj.; 11.30 Trentatrè trentine - variete; 12.30 Lagrime - variete; 13.15 Master - glasba dan za dnem; 15.00 On the road; 16.00 n Pa-ginone - poletni program; 17.30 Radio 1 - jazz; 18.05 Anta ma non li dimostra; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox; 20.00 Radijski oder: Donna Rosita nubile - komedija; 21.25 Po gledališki predstavi; 22.00 Acchiap-pafrequenze; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 7.20 Verska oddaja; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj; 8.05 Napoved programov; 8.45 Soap-opera: La scalata, 34. nadalj.; 9.10 Tuttitalia ... parla;
10.00	Posebna oddaja Dnevnika 2; 10.30 Motonave Selenia; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Tuttitalia... gioca; 15.00 Accordo perfetto; 15.40 La controra ; 16.40 La strana casa della formica morta; 18.40 Saltimbanchi dell’anima; 19.50 Knjiga in družba; 20.10 Poletne simfonije; 21.00 Slavnostni večer; 22.20 Parlamentarna panorama; 22.50 Klavirske skladbe.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov;
8.05	Radijska šola za višjo stopnjo;
8.35	Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...;
11.05	Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi;
13.00	Danes do 13.00 - Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Konicert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.20 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17.00, glasba;
18.00	Lahke note; 18.30 Johannes Brahms: Sonata za violončelo in klavir; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta;
20.00	četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer;
21.45	Lepe melodije; 22.05 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.3Ò Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih narodov.
zasebne
Na torkovi seji občinskega sveta
Nesoglasja o vlogi občine in pomenu zasebne cerkvene zdravstvene ustanove
Slovesnost bo v soboto
Slavje na Vrhu ob odprtju kulturno-športnega središča
Ob navidez majhnem vprašanju spremembe ene točke pogodbe med goriško občino in redom Fatebene-fratelli, ki upravlja bolnišnico za starčke sv. Justa, je prišlo na torkovi seji občinskega sveta do širše razprave o vlogi občine in njenih so-ciopomožnih služb ter zasebne bolnišnice. Načelnik skupine KD Tripani je najprej, v nasprotju z županom m drugimi svetovalci laičnih strank, napovedal, da bo njegova skupina glasovala proti spreminjevalnemu predlogu, potem pa, ko so mu njegovi strankarski tovariši povedali, da razmerje sil v dvorani in demokristjanom v prid je umaknil popolno nasprotovanje in se le sam vzdržal pri glasovanju. Iz morda nepomembnega vprašanja je nastalo politično vprašanje odnosov med občino in cerkveno ustanovo, zastopniki tako večine bot opozicije pa so med razpravo menjali svoja stališča, upoštevajoč tudi taktični položaj.
Spomladi je komunistična svetovalka Pirellova sprožila razpravo o vprašanju bolnišnice za starčke Fatebene-fratelli, ki se je bila preselila iz Ulice Diaz v bolnico sv. Justa. Tam je takrat prišlo do neljubega dogodka nasilja neke uslužbenke do starega pacienta. Stvar je romala na sodišče (to se do danes še ni izreklo). Dogodek je bil povod za razpravo v občinskem svetu. Takrat so se odborniki in župan obvezali, da bodo pobliže sledili dogajanju v bolnišnici,
saj je večina pacientov v breme občinskih financ. Za komuniste pa se stvar ni končala tu in v torek je svetovalec Salomoni napovedal, da Do njegova stranka kmalu zahtevala temeljito razpravo o tem.
Župan Scarano je v torek zvečer v imenu odbora predlagal ratifikacijo odborovega sklepa z dne 2. aprila 1985 o spremembi pogodbe med občino in redom Fatebenefrateili. Občina naj bi potem svojih pomožnih služb lahko sodelovala pri razvijanju rekreacijske in kulturne politike v bolnišnici. O tem se je razvila živahna razprava. Ali ne bi to preveč vezalo občine, ki bi bila odvisna od upraviteljev bolnišnice, se je vprašal liberalec Fomasir. Proti vsakemu poseganju občine v bolnišnico se je izrekel demokristjan Tripani, ki je dejal, da bi to finančno obremenilo občino. Za delo v bolnišnici naj se zanimajo predvsem upravitelji. Drugačnega mnenja je bil komunist Battello, ki je dejal, da ima občina pravico skrbeti tudi za njene občane, ki so trenutno v bolnišnici, za njih kulturno razvedrilo. Župan je predlagal spremembo v pravilniku, ki naj bi zagotavljala večjo garancijo občini. Prav ob to se je obregnil Tripani. Najprej je zagrozil, da bo njegova skupina glasovala proti. Tripani je namreč načelnik skupine. Potem pa, ko so demokristjani ugotovili, da bi bili najbrž ostali v manjšini (med svetovalci je bilo precej odsotnih) je
Tripani dejal, da se bo osebno vzdržal. Takrat je spet prišlo do drugačnega razmerja sil in predlog župana je bil sprejet z večino goslasov. Proti so glasovali komunisti in zeleni, vzdržal se je Tripani.
Štiri ure je trajala torkova občinska seja. Župan je najprej svetovalce obvestil kako je porazdelil resorje v odboru. O tem smo že pisali. Proti temu je bilo nekaj ugovorov oziroma komentarjev s strani svetovalcev pozicije Fomasira, Lambertija, Bu-covinija, Coane. Nekateri svetovalci so postavili vprašanja županu in odbornikom. Paulin je hotel vedeti kako je s predvidenimi namakalnimi napravami pri Štandrežu. Lamberti je veliko govoril o varstvu okolja. Bu-covini je govoril o hudem položaju zaposlitve v tukajšnjih tovarnah, Ci-cuttini o vprašanjih zelenjadnega trga. Fiorelli pa je takoj dokazal, la bo njegova opozicija stalna in splošna. Najprej je zahteval, da se zapre naprava za zračno ohlajevanje, zatem pa da se v sejni dvorani ne sme kaditi. Kasneje je spet oporekal oziroma zahteval pojasnila v zvezi s številnimi sklepi odbora, ki jih je bilo treba potrditi.
Svetovalci so v torek potrdili oziroma vzeli na znanje vrsto sklepov, ki jih je v spomladansko-poletnem času sprejel ožji odbor. Vsega pa niso izčrpali. Zaradi tega se bo občinski svet ponovno sestal v ponedeljek, 30. septembra.
Pojutrišnji, sobotni dan, bo pomemben za vso vrbovsko vaško skupnost. Na ta dan bodo namreč pri kultumo-športnem središču na Vrhu priredili likof in tako kronali uspeh dveh let trdega prostovoljnega dela. Dve leti je namreč minilo od takrat ko so na Brajdi postavili temeljni kamen za kulturno - športno središče, ki bo o-mogočalo vasi neomejen športni in kulturni razvoj, ki je bil večkrat spričo slabih pogojev delovanja sila okrnjen. Ne smemo pozabiti, da je domače kulturno društvo Danica bilo vselej prisiljeno, da gostuje v ponavadi za kulturno življenje skrajno neprimernih prostorih.
Tudi zato so pred leti na Vrhu u-stanovili gospodarsko zadrugo Vrh, ki je prevzela nase nalogo, da zgradi za vaško skupnost izredno pomemben kulturno - športni objekt. In res rezultati so že tu. Pred časom je bilo pred kulturnim domom dokončano razsvetljeno balinarsko igrišče, kjer se redno zbirajo domačini in v družbi prebijejo marsikatero lepo urico. Tudi na bližnjem odbojkarskem oz. teniškem igrišču ne manjka navdušencev.
V soboto bodo z Ikofom kronati ta pomemben delovni uspeh, ki je bil v glavnem izpeljan s prostovoljnim delom domačinov in z denarno pomočjo mnogih, ki jim je stal ta objekt pri srcu. Ti bodo povabljeni na soboto slavje, da se bodo z lastnimi očmi prepričali, da je bil njihov denar u-porabljen za to kar so si želeli.
Ob tej priložnosti so pripravili tudi balinarski turnir, ki se ga bodo ude-
ležili balinarji iz Doberdoba, Sel na Krasu, balinarji, ki se zbirajo na igriščih v gostilni Primožič v Gorici in domači balinarji seveda. Ob štrih popoldne bo na sporedu prijateljsko odbojkarsko srečanje med ekipo z Vrha in mladinsko ekipo štandreškega Vala. Krajšo slovesnost bo poleg priložnostnega govora zaključil nastop domačega moškega pevskega zbora Danica. Vsemu temu pa bo sledila zakuska in skupna zabava, nedvomno pa bo slovenska pesem dolgo v noč donela daleč naokrog Brajde.
Tragična smrt mlade Goričanke
24-letna Cinzia Past iz Gorice, Ul. Italico Brass, je izgubila življenje v tragičnih okoliščinah v bližini kraja Carvoeiro na Portugalskem!. Njeno truplo so našli na plaži, ugotovih pa so hude poškodbe na lobanji. Na Portugalsko so odpotovali ožji sorodniki, da uredijo vse formalnosti v zvezi s prepoznanjem trupla in prevozom posmrtnih ostankov.
Umrl je
Ferruccio Pizzul
Danes bodo v Gorici pokopali Fer-ruccia Pizzula, nekoč znanega gostilničarja v Ulici Godelli. Znan je bil tudi zaradi svojega političnega udejstvovanja. V goriškem občinskem svetu je konec petdesetih let zastopal socialiste. Takrat je prišlo do' pokrajinske povezave med kandidati KPI, PSI in Demokratične fronte Slovencev.
• Goriški prefekt doktor Pierangeli se je včeraj mudil na obisku v občini Štarancan. Spremljal ga je podpre-fekt doktor Coco.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Gorici priredi 12. oktobra avtobusni izlet v Celje na zlatarsko razstavo. Vpis samo v ponedeljek, 30. septembra in v torek, 1. oktobra od 9. do 11. ure na sedežu društva v Ulici Croce 3.
V nedeljo, 29. septembra priredi Društvo slovenskih upokojencev v Gorici tekmovanje v balinanju s člani pobratenega društva upokojencev iz Solkana. Tekmovanje bo na balinarskih stezah gostilne Primožič v Drevoredu 20. septembra.
razstave
V	nedeljo, 29. septembra, ob 11. uri bo v goriškem avditoriju odprtje 13. trikotne razstave fotografov iz Koroške, Slovenije ter Furlanije - Julijske krajine. Nagradili bodo najboljša dela.
V	galeriji n Torchio bodo v soboto, 28. septembra odprli razstavo grafikov iz Južne Tirolske. Priredili so jo v sodelovanju z inštitutom za umetniško grafiko iz Merana. Odprta bo do 11. oktobra.
izleti
V teku je vpisovanje za avtobusni izlet SPD v Rakov Škocjan, na Vrhniko in v grad Bistra (Tehniški muzej Slovenije) v nedeljo, 6. oktobra. Prijave na sedežu društva od 10. do 12. ure in od 18. do 19. ure ter v trgovini Baucon.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »La rosa purpurea del Cairo«. Barvni film. Režija: Woodi Alien.
CORSO 18.00—22.00 »Scuola di polizia n. 2 — prima missione«.
Triti
EXCELSIOR 17.30-22.00 »I vizi del sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.30 »Dekleta s plaže«.
Ob 20.30 »Conan 2«.
SVOBODA 20.30 »Dozorevanje«.
DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 11. uri. Glauco Vittori iz splošne bolnišnice, ob 12.30 Ferruccio Pizzul iz splošne bolnišnice.
Pred zapadlostjo konec leta
Senator Battello (KPI) pripravil osnutek zakona o prosti coni
Brali smo o stališču sindikata CGIL do obnove zakona o goriški prosti coni, ki zapade letos 31. decembra. Včeraj smo v redakcijo dobili tiskovno poročilo pokrajinske federacije KPI. Na umestitveni seji goriškega občinskega sveta, je rečeno v tiskovnem poročilu, da je sen. Battello napovedal stališče stranke in sestavo za-komsekga načrta o tem vprašanju. O zakonskem osnutku so razpravljali v vodilnih organih KPI tako na pokrajinski kot na deželni ravni. Privoljenje sta dali tudi parlamentarni skupini. Goriška federacija KPI je drugim strankam ter ustanovam že poslala osnutek tega zakonskega načrta. Pričakujemo soočanje v tem vprašanju, meni tajništvo KPI. Kritizirane so tudi druge politične skupine, ki so doslej o tem molčale, še zlasti leti kritika na krščansko demokracijo, katere vidni predstavniki, goriški župan Scarano, predsednik trgovinske zbornice Lupieri in poslanec Rebulla so se že javno izrekli za e-nostavno podaljšanje sedanjega zakona. Stališče demokristjanov ni sprejemljivo, ni v skladu ž interesi prebi-
valstva naših krajev, meni pokrajinsko tajništvo KPI.
• V soboto, 28. septembra, ob 9. uri bo na sedežu kluba bivših goriških alkoholikov v Ul. Lungo Isonzo 176 srečanje vseh, ki so zainteresirani na temo ustanavljanja novih tovrstnih klubov.
Današnji posvet o plurilingvizmu
Sodelovanje videmske univerze s slovenskimi in avstrijskimi
Danes se začne na Univerzi v Vidmu, v Ulici Antonini 8, Mednarodni posvet o plurilingvizmu na področju Alpe-Adria, ki ga organizira Univerza v Vidmu, pod pokroviteljstvom Sveta rektorjev univerz, ki delujejo v okviru skupnosti Alpe-Adria. Tokrat je prvič znanstvena pobuda Sveta rektorjev zaupana naši univerzi,
Tudi letos v Kulturnem domu rekreacija za upokojence
Začenja se četrta sezona rekreacije, ki jo organizira Društvo slovenskih upokojencev za Goriško za svoje člane obeh spolov.
Podvojeno število obiskovalcev potrjuje koristnost vaj pod strokovnim vodstvom g. češčutove. »Boljše dvigam roke, lažje hodim, težave v križu so se zmanjšale itd.«, so izjave tistih, ki se redno udeležujejo telovadnih vaj. Človeku v letih neizbežno okrnejo sklepi, kar povzroča neprijetne težave. Sleherni ortoped svetuje gibanje, gibanje in še gibanje, za olajšanje takih nevšečnosti. Prav zaradi tega DSUG, ki organizira idete in raznovrstna družabna srečanja za prijetno duševno počutje svojih članov, vabi k številni udeležbi pri korektivni telovadbi. Vaje se bodo vršile v telovadnici Kulturnega doma v G ori c j vsak ponedeljek in sredo od 15. do 16. ure. K prvi vaji, ki bo v sredo, 2.oktobra,ob 15. uri pridite v čim večjem številu. Pričakuje^ mo vas!
pri čemer je pomembno, da je pred met posvetovanja — plurilingvizem — eden izmed najbolj značilnih vidikov v kulturni zgodovini tega področja; plurilingvizem kot sposobnost precejšnega števila govorcev, da ga uporabljajo glede na okoliščine in potrebo, plurilingvizem kot raznoterost jezikovnih sredstev.
Na posvetu bodo sodelovali številni italijanski in tuji znanstveniki, med njimi profesorji iz Slovenije, Hrvaške, Koroške, Štajerske in iz Salzburga ter iz različnih univerz Zahodne Nemčije. Po uvodnem predavanju prof. Gusmanija so danes na programu štirje prispevki, prof. Toporišiča, prof. Rehderja, prof. Simona in prof. Ma-yerthalerja; jutri pa bodo predavali prof. Skubic, prof. Francescato, prof. Hafner in prof. Denison. Danes zvečer imajo udeleženci sprejem na videmski občini, za soboto dopoldne pa je predvidena, ekskurzija v Čedad in v Nadiško dolino.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla salute. Ul. C. Cosulich 117, tel. 711315.
Usahla Soča pri Sovodnjah
Soča se suši, pravzaprav se je posušila. Tak vtis namreč daje te dni reka v bližini mosta na avtocestnem odseku pri Sovodnjah. Rečna struga je tam povsem suha in le v nekaterih kotanjah je opaziti vodo, kjer so ostale ujete ribe. Kaj takega ni bilo opaziti že dolgo let, čeprav glede pretoka še nismo dosegli zgodovinskega minimuma, kakor ugotavljajo pri pokrajinskem ravnateljstvu državnega tehničnega in vodnogospodarskega zavoda (Genio civile). Pretok je zaradi dolgotrajne suše zares precej nizek, stanje pa bodo spremenile le obilne in dolgotrajne padavine na območju porečja. Zaloge v obliki snega v hribih so, kot ugotavljajo, letos že povsem skopnele.
Sicer pa se Soča v spodnjem toku
obnaša nekoliko neobičajno. Medtem ko je njena struga med Štandrežem in Sovodnjami suha ali skoraj povsem suha, privre voda ponovno na površje kakšen kilometer nižje. Na tem delu se, kot kaže, voda pretaka pod zemljo.
Glede pretoka v zadnjih dnevih velja zabeležiti, da so na merilni postaji med Gradiščem in Zagrajem v zadnjih dneh ugotavljali poprečno po okrog 15 kubičnih metrov vode na sekundo. Pretok Vipave je v zadnjih dneh okrog 3 do 4 kubične metre.
Tako stanje se seveda neugodno odraža tudi na vodostaju podtalnice, na zajetjih za goriško vodovodno omrežje in omrežje konzorcija Cafo. Gladina vode se je pričela naglo nižati.
Na sliki: usahla Soča pri Sovodnjah.
Ob uporabi posebnih telefonskih priključkov
Novembra bo začel delovati nov center za hitro pomoč
V novembru bo v goriški pokrajini pričela delovati posebna služba hitre pomoči, ob uporabi najsodobnejših izumov na področju telefonije. Vest so sporočili pred kratkim, ob nedavnem sestanku med upravnim odborom goriškega Zelenega križa, predstavnikov družbe Sip in podpredsednika pokrajinske uprave Maurizia Fabbra.
O zadevi smo pred meseci že poročali, zlasti pa še ob priložnosti zadnjih sejmskih prireditev Espome-go, kjer je družba Sip predstavila te najsodobnejše dosežke in prikazala njihovo uporabnost. Zakaj v bistvu gre?
Na sedežu Zelenega križa bodo namestili posebno elektronsko centralo ter jo povezali s telefonskimi aparati občanov, ki bodo za tovrstne u-sluge zaprosili. V njihovih telefonskih aparatih bo vgrajen poseben mi-nioddajnik in že s samim pritiskom na gumb bodo obvestih centralo, da rabijo pomoč. Ker bodo v centru vstavljeni posebni podatki, tako tudi informacije o zdravstvenem stanju posameznih občanov, povezanih s centralo, bo mogoče v nekaj sekundah ugotoviti, kakšna oblika pomoči je najbolj primerna in seveda k temu ustrezno ukrepati. Ta
oblika pomoči je najbolj primerna za ostarele in osamljene občane, pa tudi za osebke, ki so podvrženi občasnim akutnim bolezenskim napadom, za srčne bolnike, in tako dalje.
Strošek za namestitev aparata in vzdrževanje znaša okrog 460 tisoč lir letno. V najbolj nujnih slučajih naj bi interesentom priskočile na pomoč krajevne uprave, občina in pokrajina. Tudi o tej problematiki so razpravljali na omenjenem sestanku.
Zimski vozni red
avtobusa
na pokopališče
Od nedelje 29. septembra bo pričel veljati zimski vozni red na avtobusni progi iz mestnega središča na glavno pokopališče. Spremenjen vozni red bo veljal samo ob nedeljah. Izpred glavne pošte bodo avtobusi odpeljali ob 9., 10., 11., 12., 15., 16.05, 17.10 ter 18. uri. Izpred glavnega pokopališča pa bodo avtobusi odpeljali ob 9.20, 10.20, 11.40, 12.20, 15.20, 16.25 in 17.30. Ob delavnikih ostane vozni red nespremenjen.
Friedericha Schillerja Marija Stuart
Spopad med etiko in politiko
is likovnih galerij
Jacobi v Cartesiusu
Po razmeroma kratkem poJetnem premoru je ena najzahtevnejših tržaških umetnostnih galerij — Cartesius — kot prva začela novo sesano, in sicer z razstavo del tržaškega mojstra, ki pravzaprav ni Tržačan, a ga je Trst sprejel za svojega. Je to Folco Jacobi, ki se je tokrat predstavit skoraj povsem prenovljen. Mojster Jacobi, ki je po rodu iz Livorna in, ki je strokovno šolanje opravil na akademiji v Firencah, je doslej vedno slikal v olju, njegova motivika pa so bile najpogosteje najrazličnejše strukture iz cevi. Tokrat pa je dal na ogled le štiri olja, v ostalem pa je napolnil obsežno razstavišče ob tržaškem Ljudskem vrtu z dvema ducatoma grafičnih listov z enotnim ali skupnim motivom, namreč s — tržaškimi balkoni.
Pa še ena posebnost, oziroma značilnost Jacobijeve sedanje razstave: če je mojster svoji sedanji razstavi dal skupen naslov »Tržaški balkoni«, bo obiskovalec galerije te balkone zaman iskal, kajti mojster je iz resničnih in tudi znanih dvanajstih tržaških balkonov posnel le njihove glavne, ah če hočemo osnovne motive. Gre v vseh primerih za železne balkone, v večini tudi za balkonske strukture iz tolčenega železa in torej za stare ali vsaj starejše balkone iz starega dela mesta in iz Terezijanske četrti, od koder jih je še največ. Razstava bi mogla mrsikoga presenetiti, tudi tistega meščana, rekli bi starega Tržačana, ki že dolgo in pogosto hiti tudi po tem delu mest, pa še ni niti opazil, da je v njegovem mestu toliko zanimivih balkonov. Da pa so vse te strukture resnične, dokazuje posebna fotografska razstava, ki jo je ob Jacobijevi grafični razstavi, v isti galeriji pripravil fotograf Aldo Strati, ki je z dvanajstimi barvnimi fotografijami nekako dokumentiral avtentičnost Jacobijevih grafičnih mojstrovin. (Fre)
Literarna delavnica v Grožnjami
Ponovno izdajo nedvomno zasluži tudi znamenita drama Friedericha Schillerja »Marija Stuart* in to kar zaradi več razlogov. Je že res, da je zgodovinski dogodek s svojo pretreslji-vostjo in neizprosnostjo večkrat služil ustvarjalcem, da so ga osvetlili vedno na novo, vedno na »svoj* način — in tovrstne večkratne obdelave so prav gotovo poroštvo mnogoplast-nosti dogodka.
Elizabeta Angleška, velika kraljica, protestantka, »gospodarica* največjega dramatika vseh časov, Wil-liama Shakespeara, je doživela v spopadu s svojo škotsko tekmico Marijo Stuart eno napmjših zasebnih pa tudi političnih doživetij svojega življenja, zgodbo, ki jo bo za večno zapisala v zgodovino kot primer politike, ki prevlada zasebnost, pa čeprav je bila seveda zasebnost tista, ki ji je narekovala usodne politične poteze. Po svojem izvoru »bastard*, nezakonska kraljeva hči, je namreč Elizabeta vse svoje življenje trepetala za svoj prestol, se borila za svojo nikdar doseženo legitimnost, ne nemara zaradi tega ni nikdar poročila, ko se je ravno na Škotskem pojavila Marija Stuart, po rodovniku celo bolj upravičena na angleški prestol, po verskem prepričanju katoličanka, sicer pa ženstvena in čustvena, šarmantna in polna lepote, vendar dvomljivih političnih potez.
Ironija usode je hotela, da se je morala »lepa* Marija Stuart zaradi notranjih težav v svoji deželi zateči po varuštvo ravno na Angleško k svoji sestri — kraljici Elizabeti. In tukaj se zgodba že usodno sproži: Elizabeta s svojim notoričnim obotav-Ijalstvom ne more in noče razrešiti primera Marije Stuart: boji se jo izpustiti, istočasno ne prenese misli na soočenje z njo. Samo Elizabetinemu karakterju se imamo zahvaliti za kruto zgodbo, ki se bo nekega dne morala izpolniti do konca. Ta t.zv. neodločnost se vleče v neskončnost, konča pa se po 19 letih (!) Marijinega ujetništva z obsodbo Stuartke in njeno obglavitvijo. Vmes potekajo brezupni poskusi lepe Škotinje, da bi se preko svojih privržencev dokopala do svobode ali pa prisilila kruto tekmico v neposreden, pravičen obračun. Vsak poskus se ji šteje v slabo, je »protidržaven*, dokler angleški parlament, seveda na Elizabetino pobu-
do, ne sprejme perjidnega zakona, po katerem ni »obdolžen protidržavne dejavnosti samo tisti, ki škoduje vladarju, ampak tudi tisti, ki ima zaradi podobnega ravnanja takšno ali drugačno korist«.
Schillerjeva dragocenost je v ideji napolniti navedeno zgodbo s tisto človeško vsebino, ki je zanimala njegov čas in ki je doživela v delih Emanuela Kanta tudi svojo filozofsko pojasnitev. Po tej ideji delujejo v človeku t.zv. »kategorični imperativi«, nekakšna podedovana, lahko tudi podzavestna etika, ki človeka nepreklicno — že zaradi večstoletne in tisočletne izkustvene zgodovine — opredeljuje kot človeka, se pravi kot razumsko in, kar je nemara še važnejše, etično bitje. Človek lahko zaradi teh ali onih razlogov, med njimi so najštevilnejši premajhno samozavedanje, sicer ignorira omenjena načela, gre mimo ali preko njih, ne more pa nikdar doseči njihove neobstojnosti. Prevarani in izigrani »imperativi« se zatorej dvignejo in tako ali drugače vzpostavijo v človeku naravno in zgodovinsko ravnotežje.
Marija Stuart ne odstopi od svojih »imperativov«, po Schillerju bo tudi v neposrednem srečanju z Elizabeto odvrgla ponižnost in uveljavila svojo moralno pravico, ki jo bo veljala glavo, v srečanju, ki se po zgodovinskih virih ni nikoli odigralo. Elizabeta pa bo s pomočjo politike seštela dovolj razlogov, ki ji dajejo pravico odločati o življenju in smrti Marije
Stuart: ne nazadnje bo zadeva dobila ustrezno potrditev celo v zakonih, v parlamentu, pa tudi ljudstvo bo s svojim občasnim pohlepom po krvi naravnost zahtevalo eksekucijo.
Tukaj pa pokaže Schiller vse svoje mojstrstvo, izjemno znanstveno in u-metniško erudicijo: brez slabokrvnega moralizma bo v liku Elizabete pokazal nastanek, nastop in delovanje »kategoričnih imperativov«, grobo rečeno človečnosti. Kljub vsem (političnim) soglasjem se bo namreč velika Angležinja znašla v strašnih škripcih; nič, prav nič ne more oprati njenega strahu pred eksekucijo, ki jo odlaga in odlaga, čeprav si jo strašno želi, in ko je končno Marija likvidirana kot zločinka, postane zmagovalki enkrat za vselej jasen končen izhod tega nenavadnega boja oziroma spopada, izhod, ki ovenča z zmagoslavjem Marijo, njo pa vrže v žrelo krvavih rok, ki jih vse življenje ne bo mogla več oprati.
Schiller je v tem delu prav gotovo nekakšen daljnji predhodnik eksistencializma, kjer bo človek dobrih 150 let kasneje ujet v spone splošnih in zasebnih zakonov, oziroma bo še po drugi vojni ugotavljal strašansko zapletenost obeh pojmov. In zgodovina? Ima svoja pota: njena želja je nemara bila, da počivata obe tekmici, Marija in Elizabeta, v westminsterski katedrali druga poleg druge, kot da
Književna mladina Slovenije bo letos priredila literarni workshop (literarno delavnico), na katero vabijo pesnice in pesnike, pisatelje in pisateljice. Po nekajmesečnih pogovorih so se organizatorji odločili, da bo literarna delavnica v Grožnjanu, in sicer 4., 5. in 6. oktobra.
Udeleženci bodo nastanjeni v prostorih Glasbene mladine Hrvatske in
v svojem kamunikeju organizatorji poudarjajo, da je dobro prinesti s seboj spalno vrečo, ker v prostorih ni gretja in tudi za hrano bo treba poskrbeti, čeprav je nekaj dobrih restavracij v okolici.
Interesenti se lahko še vedno prijavijo na naslov: Književna mladina Slovenije, RK ZSMS Dalmatinova 4, Ljubljana.
se ni me zgoauo. òe res ni nic zgodilo?
JANEZ POVŠE
Cankarjev Za narodov blagor
Ta znana Cankarjeva politična komedija, ki je ob svojem nastanku povzročila mnogo »preglavic«, bo v teh dneh doživela premiero v Cankar-jevem domu v izvedbi SNG Drame iz Maribora. Režiser Miran Herzog bo razgrnil sodoben, satirično izostren pohtični aspekt tega »zgodovinskega« teksta.
Inovativni posegi v razumevanju dramske strukture bodo seveda imeli za posledico provokativno in vznemirljivo odrsko upodobitev. Oblikovalka scene je Meta Hočevar, kostumov pa Meta Sever. Jezikovno vodstvo je v rokah Emice Antončič, posamezne like pa interpretirajo: RADO PAVALEC -Aleksej pl. Gornik, Marjan Bačko - Dr. Grozd, Nataša Sirk - Katarina, Sonja Blaž - Matilda, Janez Klasinc - dr. Gruden, Milena Muhič - Helena, Jože Zupan - Mrmolja, Franci Gabrovšek - Klander, Ana Sivec - Mrmoljevka, Vlado Novak - Ščuka, Ivo Leskovec - Sira tka, Peter Ternovšek - Kadivec, Roman Lavrač - Kremžar, Zvonko Funda - Stebelce, Marjan Hintergerer -Peter, Peter Šprajc - slabo oblečen moški.
Premiera 1. oktobra 1985 v Cankarjevem domu v Lubljani.
Kupce knjige OD VIPAVSKIH GRIČEV DO GORIŠKIH BRD obveščamo, da je v knjigi prišlo do nekaj tiskovnih napak, in sicer:
V članku GOSTOL se četrti in peti stavek pravilno glasita:
Ko pa je 1947 kazalo, da ta svoboda ne bo dosegljiva za vse Slovence, je Josip Štrukelj zaprosil skupino delavcev, da stroje in naprave iz njegovih delavnic prepeljejo v Solkan, ki je bil ob razmejitvi priključen k Jugoslaviji. Stroje je Štrukelj podaril svobodni domovini, s sodelavci ustanovil novo podjetje, iz katerega je zrasel današnji GOSTOL in ga vodil do upokojitve 1962. leta.
Stran 37, v četrti vrsti od spodaj, pravilno 1975 (ne 1977).
Stran 60, v 11. vrsti od spodaj, pravilno: Jože šušmelj.
MLADINSKA KNJIGA, TOZD Koprodukcija Založba LIPA, Koper
Predstavitev mladega grafika
V sežanski Mali galeriji bodo danes ob 18. uri odprli razstavo grafika Jožeta Požrla. Požrl je mlad umetnik iz Motovuna, ki dela in živi v Divači, to pa bo ena njegovih prvih samostojnih razstav
doma
IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZNAN
Knjiga o jugoslovanskem filmu
kot neprijetno in
Čeprav se v našem dnevniku le poredkoma pojavijo recenzije knjig o filmu, kar je po svoje tudi razumljivo, glede na to, da dnevnik ni revija, še najmanj pa filmska, smo se tokrat znašli s tako knjigo v rokah, da moramo o njej spregovoriti. Bolj kot knjiga je to pravo presenečenje, ki nam prihaja iz ZDA; naslov teksta je UBERATED CINEMA — THE YUGOSLAV EXPER1EN-CE (Osvobojena kinematografija — Primer Jugoslavije) avtor pa Daniel J. Goulding, profesor komunikacije Oberlinskega Gollegea. (Izdaja Indiana University Press, Bloomington, 190 strani, 25 dol.).
Knjiga o jugoslovanskem filmu, še posebno če jo izdajo v tujini, že sama po sebi pritegne našo pozornost in zanimanje tudi glede na to, aa tovrstne izdaje lahko do danes štejemo na prstih ene same roke, vendar presenečenje ob branju te knjige je bilo res veliko. In neprijetno. V prvih straneh se Goulding zahvali vsem, ki so mu pomagali, da,je v dobrih treh letih (čeprav v premorih) spoznal zgodovino, ljudi, literaturo, film, skratka Jugoslavijo. Zahvale so deležni tudi nekateri vidnejši predstavniki jugoslovanskega filmskega sveta, zato premis za temeljito raziskavo na tem območju res ne manjka. Nato, stran za stranjo, pridejo na dan neverjetne napake, dvoumne zgodovinske interpretacije in, kar je prav gotovo najslabše in najmanj dopustno, pomanjkljivosti v podajanju predmeta samega. Npr.: knjiga, ki naj bi razkrivala — končno — tudi ameriški javnosti skrivnosti in lepote jugoslovanskega filma, je bogato ilustrirana s fotografijami, pod sliko pa avtor ne navaja imena igralcev. V tekstu se stalno pojavljajo citati in podatki povzeti iz nekaterih knjig, ki jih potem ni v bibliografiji, knjiga nima niti okrnjene filmografije, kar je nerazumljivo glede na to, da avtor kar naprej citira »Filmografijo jugoslovanskega filma«, in še bi lahko naštevali tako grobe napake. Bolj razumljive, čeprav po našem mnenju vseeno malo dopustne v tekstu, ki se ponuja bralcem in študentom (sic) so pomanjkljivosti v zvezi s samimi filmi. Avtor očividno le deloma pozna jugoslovansko kinematografijo, ni videl vseh filmov in kljub temu, da jih nekatere prišteva med »izredne«, »posebne« ali »važne«, jih ne razčleni, ker jih enostavno ni gledal.
Metode so seveda pri vsakem avtorju različne, vendar obstajajo na tržišču nekatere knjige v katerih tudi jugoslovanska kinematografija ima svoj, morda nekoliko manj monografski, ampak veliko bolj verodostojen kotiček. Npr. THE MOST 1MPORTANT ART — SOVIET AND EASTERN EUROPEAN FILM AFTER 1945 izpod peresa Mire in Antonina Liehma. Goulding citira ta tekst ničkolikokrat, vendar vztraja v svojih napakah. Napake, ki ne izhajajo iz interpretacije virov — večji del jugoslovanskih —- ampak iz nekega temeljnega neznanja. Vzemimo primer Slovenije, ki ima danes — knjiga je ažurirana na leto 1983 — do pet režiserjev in filmsko produkcijo Triglav film. O tem, da Triglav filma že ce-
površno branje
la desetletja ni več in da je na njegovem mestu Viba film, v knjigi ni ne duha ne sluha. Slovenski filmi so navedeni s točnim angleškim prevodom, ampak v srbohrvaščini itd. Naprej sploh ne bi šli, ker nima smisla, da se toliko ukvarjamo s knjigo zaradi nje same. Ta zapis, bolj kot negativna oznaka neuspelega teksta, hoče predvsem odpreti razmišljanje o potrebi — po letih 1965-70 je verjetno napočil pravi trenutek — da tudi jugoslovanski film in njegova zgodovina prestopita državne meje in postaneta dosegljiva vsem, ki se za filmsko kulturo zanimajo. Gouldingova nesrečna knjiga naj ne zaustavi tega procesa in Jugoslavija naj še naprej omogoča tujim (in seveda domačim) raziskovalcem delo na tem področju. To je edini način, da bomo tudi mi dobili boljšo in temeljitejšo strokovno literaturo, tako, ki bo morda segala tudi nekoliko dlje od leta 1945. Prve kinopredstave na jugoslovanskih tleh so se pričele leta 1896!
EVA FORNAZARIČ
V prijateljski tekmi proti Norveški
Italija zgubila in razočarala
Košarka: drevi v italijanskem pokalu
Težko za Tržačane in Goričane
Italija — Norveška 1:2 (1:2)
STRELCI: v 26’ Altobelli, v 39’ Okland, v 43’ Davidsen.
ITALIJA: Galli (46’ Tancredi), Bergami, Cabrini, Bagni, Vierchowod, Scirea, Conti (65’ Fanna), Tardelli (46’ Baresi), Giordano (46’ Galderisi), Di Gennaro, Altobelli.
NORVEŠKA:	Thorstvedt, Fyael-
berg, Ahlsen, Haxeide, Henriksen, Davidsen, Herlovsen (48’ Soler), Sundby, Andersen (79’ Yacobsen), Okland (89’ Erlnandsen), Thoresen.
SODNIK: Fòckler (ZRN); KOTI: 6:1 za Italijo; GLEDALCEV: 50 tisoč.
LECCE — »Azzurri« res niso Bear-zotu pripravili lepega darila za njegov današnji 58. rojstni dan. V sinočnji prvi prijateljski tekmi v okviru ciklusa priprav za nastop na mehiškem »mundialu« niso namreč samo zgubili, ampak s prikazano igro tudi zelo razočarali.
V' uvodnem delu tekme sicer ni kazalo na najslabše, čeprav je bilo takoj videti, da šepa povezava med sredino in napadom (med vso tekmo so »azzurri« bili skoraj ob vsaki podaji v off-sideu). Prvi so povedli z Altobellijem po izredni podaji Conti-ja in imeli še nekaj priložnosti. Medtem pa so protestirali zaradi domnevne 11-metrovke, pa so Norvežani v protinapadu nepričakovano izenačili in zatem ob italijanski obrambi, ki je skorajda nepremično gledala, kaj se dogaja, še povedli.
Tudi drugi polčas so »azzurri« začeli zelo poletavno, gostje so se s težavo in srečo rešili, zatem pa s požrtvovalno igro in ob boljši kondiciji v glavnem prevzeli pobudo. Bearzoto-vo moštvo nikakor ni moglo urediti svojih vrst, in tako je bil zaslužen poraz neizbežen.
PRIJATELJSKA TEKMA
Mladi »azzurri« pregazili Norveško
Italija — Norveška 3:0 (0:0)
STRELCI: v 47’ Mancini, v 66’ Bal-dieri, v 78’ Vialli.
ITALIJA: Zenga, Calisti, Baroni, De Napoli (84’ Cucchi), Ferri, Progna, Donadoni (46’ Baldieri), Mat-teoli, Vialli, Giannini, Mancini (72’ Ijorgonovo).
FOGGIA — Po prvem polčasu, v katerem ni posebno blestela, je Italija v nadaljevanju, po vstopu Baldde-rija, zaigrala nad pričakovanjem (čeprav ne gre pozabiti, koga je imela na drugi strani) in Norveški nasula tri gole ter zapravila še kopico drugih ugodnih priložnosti.
Drevi bosta tržaški Stefanol in go-riškd Segafredo igrala povratni srečanji šestnajstine finala italijanskega košarkarskega pokala. Obe moštvi bosta pred dokaj težko nalogo, saj sta v prvi tekmi izgubili.
Tržaški košarkarji bodo ob 20.30 sprejeli v goste videmsko moštvo Fantonija, ki je v prvem srečanju doma odpravilo Stefanel s 100:90. Nadoknaditi Videmčanom 10 točk gotovo ne bo lahko. Tržačani bodo zato marali igrati na vse ali nič, da bodo spravili na kolena videmsko moštvo, ki ima v ameriški dvojici Wright -Kea svoje najnevarnejše orožje. Stefanel pa bo seveda tudi računal na pomoč svojih navijačev.
Pred nedvomno težjo nalogo pa je goriški Segafredo, ki je v prvem srečanju kar doma izgubil proti moštvu Sil versione iz Brescie (82:86). Le z odlično igro vsega moštva Goričani lahko računajo, da bi nadoknadili zamujeno.
SINOČNJI IZIDI
Juve Caserta - Fermi Perugia 109 proti 91 (55:46); Arexons Cantù - Giorno Benetke 88:76 (35:42); Bancoro-ma - Sebastiani Rieti 91:72 (40:31); Simac Milan - Filanto Desi o99:76 (55:34); Marr Rimini - Libertas Forlì 92:94 (45:47); Cantine Riunite - liberti Firence 84:69 (41:33).
Stecca - Bryant v Sassariju
MILAN — Maurizio Stecca se bo 28. t.m. na ringu v Sassariju pomerii z Donaldom Bryantom, 23-letnim Kanadčanom, ki je profesionalno kariero začel leta 1983. Bryant ima za sabo 7 zmag in 4 poraze.
Del Marco - Kalambaj
CASERTA — Drevi bo v Caserti boksarski dvoboj za italijanski naslov srednje kategorije med prvakom Giovannijem Del Marcom in izzivalcem Sumbujem Kalambajem iz Zair ea, toda italijanskega porekla.
Kvalifikacije za nogometno SP
Košarka: sinoči v prijateljski tekmi v Repna
Včeraj brez presenečenj
Včerajšnjih šest kvalifikacijskih srečanj za svetovno nogometno prvenstvo se je izteklo brez presenečenj. Za Jugoslavijo je bila najpomembnejša tekma med Bolgarijo in Luksemburgom. Končala se je z u-spehom Bolgarov, ki so si tako zagotovili potovanje v Mehiko. Za preostalo mesto se bosta sedaj potegovali Francija in Jugoslavija, teoretske možnosti pa imajo tudi Vzhodni Nemci.
V ospredju sta bili tudi srečanji med Španijo in Islandijo ter Sovjetsko zvezo in Dansko. Španija je imela samo eno možnost, zmago, ki jo je tudi dosegla, s čimer se je kvalificirala. Remi ji namreč ni nič koristil.
Srečanje je bilo izredno pomembno tudi za Sovjetsko zvezo, ki je morala nujno zmagati proti Danski, če ni hotela zgubiti vsega upanja. Sovjetska zveza je sicer slavila le z enim zadetkom razlike, vendar si je zapravila celo kopico ugodnih priložnosti.
SKUPINA 2 ČSSR — Portugalska Švedska — ZRN
LESTVICA ZRN	6	5	1
Švedska	631
Portugalska	6 3	0
ČSSR	621
Malta	6	0	1
1:0 (1:0) 2:2 (0:2)
0 20: 6 11
2	11: 6 7
3	8: 8 6 3 7: 9 5 5 3:20 1
SKUPINA 3 Finska — Turčija
LESTVICA Anglija	6	3	3
Finska	832,
Romunija	6	2	3
Sev. Irska	6	3	1
Turčija	6	0	1
1:0 (1:0)
0	16: 2 9 3 7:12 8
1	9: 5 7
2	7: 5 7 5 1:16 1
SKUPINA 4 Luksemburg - Bolgarija LESTVICA
Bolgarija
Jugoslavija
Francija
NDR
Luksemburg
7 5 1 6 3 2 6 3 1
6	3 0
7	0 0
PRIHODNJE SREČANJE: Jugoslavija - NDR.
1:3 (0:3)
1 12:3 11
1	6:4 8
2	7:4 7
3	12:7 6 7 2:21 0
28. 9.:
SKUPINA 6
Sovjetska zveza — Danska 1:0 (0:0) LESTVICA
Danska	5	3	0	2	8:4	6
SZ	6	2	2	2	10:8	6
Irska	6	2	2	2	4:4	6
Švica	5	2	2	2	4:9	6
Norveška	5	1	2	2	2:3	4
SKUPINA 7
Španija - Islandija	2:1 (1:1)
KONČNA LESTVICA
Španija	6	4	0	2	9:8	8
Škotska	6	3	1	2	8:4	7
Wales	6	3	1	2	7:6	7
Islandija	6	1	0	5	4:10	2
Španija je kvalificirana, drugouvrščena Škotska mora odigrati dodatni srečanji z zmagovalcem skupine 0-ceanije.
NEKAJ IZIDOV kvalifikacijskih srečanj za evropsko nogometno prvenstvo »under 21«: SKUPINA 2: Švedska - ZRN 2:1, Češkoslovaška -Portugalska 3:1; SKUPINA 3: Finska - Turčija 0:0; SKUPINA 6: Sovjetska zveza - Danska 2:0; SKUPINA 7: Španija - Islandija 1:0.
Jadran — Slovan 74:86 (27:47)
JADRAN: Ban 13 (7:9), Rauber 12 (2:2), čuk 15 (3:3), Daneu 12 (4:9), K. Starc 7, Zarotti 2, Žerjal 5 (3:4), Gulič 8 (0:3), I. Starc (0:3), Sosič (0:1), Vremec, Furlan.
SLOVAN LJUBLJANA:	Vide 2
(0:2), Volaj 4 (2:2), Blaznik 16, Jan-žek 21 (3:3), Kompara 8, Vidmar 4, Bajc, Besedič 10, Hudoklin 7 (1:4), Alibegovič 5 (2:2), Muha 3 (1:4), Ličan 6.
SODNIKA: Škrlj in Klamert iz Trsta. ON: Jadran 19, Slovan 26. PON: K. Starc (26), Bajc (38). 3. TOČKE: Gulič 2, K. Starc 1, Janžek 2, Alibegovič 1. GLEDALCEV: 250.
V sinočnjem prijateljskem srečanju v Repnu je ljubljanski Slovan, ki ga od letošnje sezone vodi bivši košarkar ljubljanske Olimpije in dol-
goletni član jugoslovanske državne reprezentance Vinko Jelovac, zasluženo premagal Jadranovo moštvo', ki se pripravlja za bližnji pričetek dru-goligaškega italijanskega prvenstva. Slovanovi košarkarji, ki so na zadnjih turnirjih premagali tudi nekaj prvoligašev, so sinoči v Repnu potrdili svojo dobro formo, in to predvsem v prvem polčasu, ko so igrali z najboljšo postavo.
Za jadranovce je bilo sinočnje srečanje še kako koristno. Proti višjemu nasprotniku so se naši košarkarji požrtvovalno upirali in občasno tudi pokazali nekaj lepih akcij. Do 5. minute igre so bili celo v vodstvu (5:2), nakar so gostje, z odličnim Janžkom na čelu, prevzeli vodstvo, ki so ga ob koncu prvega polčasa povećah kar na 20 točk. V nadaljevanju je bila igra bolj izenačena in
našim fantom med katerimi bi poli valih Rauberja, Čuka, Bana in Guliča, je uspelo zmanjšati razliko, ne pa preprečiti poraza.
»Ne poznam italijanskega drugoh-gaškega prvenstva, zato tudi ne morem dati ocene, kako bo Jadran i-gral v tej hgi. Zdi se mi, da je moštvo nekoliko prenizko, drugače pa je to borbena ekipa, kateri želim u-spešen nastop v prvenstvu. Kot vso srečo tudi želim svojemu bivšemu trenerju Žagarju,« je po tekmi dejal Vinko Jelovac.
»Če upoštevamo, da smo igrah proti trenutno najboljši ekipi v Sloveniji, potem smo lahko z izidom zadovoljni. Zagreših pa smo preveč napak pri podajah, ko so nas nasprotniki agresivneje prejeh. Tekma je bila za nas zelo koristna,« je dodal Andrej Žagar. (B. Lakovič)
kratke vesti - kratke vesti
Odbojka: na dvajsetem Ivovem memorialu
Standrežcem četrto mesto
KARPOV — KASPAROV
Znova remi
MOSKVA — Tudi osma partija šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Karpovom in Kasparovom ni prinesla nič novega, saj se je končala z delitvijo točke. Igralca sta se namreč pri 50. potezi sporazumela za remi. Bele figure je tokrat imel Karpov, ki tudi vodi s 4,5:3,5. Prihodnje srečanje bo že danes.
Italija podpisala
sporazum proti nasilju
STRASBOURG — Tudi Italija je podpisala evropsko konvencijo proti nasilju gledalcev med športnimi prireditvami. S tem se je število podpisnikov konvencije, ki so jo izoblikovali po tragičnih dogodkih na bruseljskem stadionu ob tekmi Juventus -Liverpool, dvignilo na deset. Že 1. novembra bo stopila v veljavo na Danskem, v Vehki Britaniji in na švedskem, kjer so jo tudi ratificirah, medtem ko je še sploh niso podpisali v Franciji, Španiji in v Zahodni Nemčiji. Konvencija med drugim predvideva zadostno prisotnost sil javnega reda na srečanjih, kjer je nevarnost
nemirov večja, ostrejše kazni za nasilneže, ločitev navijačev, omejitve pri prodaji alkoholnih pijač in nove določbe glede varnosti na stadionih.
Disciplinski ukrepi
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A hgi za dve koli izključila Righettija (Roma) in Vierchowoda (Sampdoria), Elkjaer (Verona) pa bo počival do 2. oktobra. V B hgi je bil za eno kolo izključen Cervone (Genoa).
Atletika: dirka po Umbriji
ASSISI — Turinčan Luigi Chiampo je osvojil tretjo etapo dirke (teka) po Umbriji. Drugi je bil maroški a-tlet El Mustafa, ki še naprej vodi na skupni lestvici pred Italijanoma Chiampom in Pizzolatijem. V ženski konkurenci pa je tretjo etapo osvojila Seaundcheva, ki tudi vodi na skupni lestvici.
Lewisa ne bo v Canberro
CANBERRA — Štirikratni olimpijski prvak v Los Angelesu, ameriški atlet Carl Lewis, se ne bo udeležil svetovnega pokala v Canberri. Vodstvo ameriške atletske zveze ni pojasnilo razlogov njegove odsotnosti.
Druga članska odbojkarska ekipa Vala je gostovala prejšnje dni na tradicionalnem dvajsetem Ivovem memorialu. Organizator turnirja OK Čip Bovec ima z goriškim društvom zelo dobre prijateljske stike, saj je Val bil povabljen v Bovec že petič zaporedoma. Turnirja se je udeležilo pet moštev: Bled (ml.), Izola, Triglav (Kranj), Val in Čip Bovec. Šesta ekipa Fužinar ni prispela na turnir.
»Plavo-rdeči« so v prvi skupini i-grali z domačim in čeprav so izgubili,' so pustih dober vtis. Še boljše pa so igrah v tekmi ,za tretje mesto z Izolčani, katerim' so iztrgah set. Trener Boris Jelovic je bil v glavnem zadovoljen z igro svoje ekipe, ki letos nastopa ojačena z Vogričem, Zavadlavom in Brajnikom. Poleg tega pa moramo še omeniti, da na turnirju nista igrala dva standardna igralca, to je Mučič in Boškim Turnir je osvojila ekipa Triglava iz Kranja, ki je v finalni tekmi premagala domačine.
REZULTATI
1. skupina: Čip Bovec - Val 2:0
(15:8, 15:11). 2. skupina: Izola - Bled (ml.) 2:0 (15:10, 15:8); Triglav - I-zola 2:1 (15:12, 11:15, 15:13); Izola -Bled (ml.) 2:0 (15:8, 15:10). Finale za 1. mesto: Triglav - Čip Bovec 2:0 (15:11, 15:10). Finale za 3. mesto: Izola - Val 2:1 (15:10, 12:15, 15:6).
Končna lestvica: 1. Triglav Kranj; 2. Čip Bovec; 3. Izola; 4. Val Štan-drež; 5. Bled (ml.).
Postava Vala: Vogrič, Brajnik, Devetak, Bastiani, Zavadlal, Coceani in J uren. (Plesničar)
Sodnike določajo
s kompjuterjem
RIM — V prihodnjem italijanskem košarkarskem prvenstvu bodo sodni-* ke določali s kompjuterjem. Prvič bodo to naredih v petek (prvenstvo A hge se prične 6. oktobra).
Butragueno pri Realu do 1990
MADRID — Znani španski nogometaš Emiho Butragueno je obnovil dogovor z Real Madridom do leta 1990 (za vsoto 3 milijard lir) in tako odvrnil ponudbe Milana, Interja in Barcelone.
V finalu mladinskih iger v Rimu
Tudi naši predstavniki
V nedeljo v organizaciji ŠK Kras
POHOD JE POVSEM USPEL
Tudi jadralec TPK Sirena Andrej Ferfolja, 13-letni dijak rojanske slovenske nižje srednje šole Frani Erjavec, se bo od 30. septembra do 6. oktobra udeležil finala mladinskih iger v Rimu. Finale v jadranju bo na jezeru Bracciano. Finala se bo ude ležil še en jadralec dežele Furlanije - Juhjske krajine in sicer kadet trži-škega jadralnega kluba SVOC, M. Bolletti.
Andrej Ferfolja si je utrl pot do finala Mladinskih iger že maja meseca, ko se je uvrstil na drugo mesto na deželni kvalifikacijski regati razreda optimist v dveh preizkušnjah. Deželna kvalifikacijska regata je bila tedaj v organizaciji jadralnega kluba SVBG.
Finala mladinskih iger v Rimu se
bo udeležilo 457 mladih športnikov med 12. in 14. letom iz dežele Furlanije - Juhjske krajine. (A. D.)
* * *
Kar zadeva goriško pokrajino, naj povemo, da se bodo rimskega finala udeležih trije slovenski predstavniki. Maja Petarin (srednja šola Ivan Trinko) bo tekmovala v skoku v daljino, David Coceani (Naš prapor) pa se bo meril v lokostrelstvu. Nazadnje gre omeniti še nastop Mihaela Klančiča v motociklizmu.
Od danes SP v judu
SEUL — Danes se bo v Seulu pričelo svetovno prvenstvo v judu, na katerem bo nastopila tudi italijanska reprezentanca, katere največji adut bo Gamba (zlata kolajna na 01 v Moskvi in srebrna v Los Angelesu).
Tradicionalni planinsko - orientacijski pohod, ki ga je organiziral odsek za rekreacijo pri ŠK Kras, je odlično uspel. Pohoda se je udeležilo kar sedem ekip, katere so štele od 4 do 6 članov. Start in cilj sta bila postavljena pred zgoniško telovadnico, ekipe pa so startale v zaporedju vsakih pet minut, ki ga je določil žreb. Že po samem začetku so se morah tekmovalci po strmem pobočju povzpeti na vrh Biteža, enega najvišjih ali celo najvišjega griča, ki obkroža Zgonik. Nenavadna vročina prejšnjih dni pa je udeležencem povzročala še dodatne težave,
VRSTNI RED: 1. Žlahta (Tamara Caharija, Majda Legiša, Igor in Rado Milič, Boris Pegan in Nataša U-šaj) 155 točk; 2. Zaspani (Hugo Far-
neti, Alenka Furlan, Jožko in Sandra Mihč, Darma in Elena Purič) 151; 3. Raznoloki (Edo in Nataša Crociatti, Jasna Jurečič, Magda Kralj, Sonja Mihč in Biserka Simoneta) 134; 4. Smreka (Luiza in Zvezdan Babič, Andrej Budin, Mitja Grilanc in Kristjan Rodella) 107; 5. Sivi volkovi (Zlatko Briščik, Egon Štefančič, Marko Štoka in Ivan Vogrič) 105; 6. Menf (Fulvio Jurinčič, Elena in Nadja Škabar, Miloš Mihč) 104 (Z.S.)
Cancellotti v 3. kolu
BARCELONA — Italijan Francesco Cancehotti se je z zmago s 6:0, 0:6, 6:3 proti Špancu De Miguelu uvrstil v 3. kolo teniškega turnirja v Barceloni.
V okviru AD Bor Infordata
Atletska šola
S prihodnjim tednom bo v okviru atletskega društva Bor Infordata pričela delovati atletska šola kot posebna oblika dela s podmladkom, ki je v tukajšnjih atletskih razmerah novost. Atletska šola je namenjena mladini 5. razredov osnovne in 1. razredov nižje srednje šole, vodil jo bo po posebnem programu strokovnjak s tega področja iz Slovenije. Atletsko društvo Bor Infordata je prepričano, da bo taka obhka dela (poseben program in režim vadbe, skupno delo in medsebojno spoznavanje, družabnost) ustvarila vse možnosti, da se bodo mladi kasneje uspešno vključili v reden trening pri trenerjih društva.
Atletsko društvo Bor Infordata poziva mlade iz mesta in okohce ter starše, ki bi svojega otroka želeli vpisati v atletsko šolo, naj pridejo na pogovor danes, 26. septembra, ob 17. uri na stadion »1. maj« v Trstu.
Nogomet: v nedeljo začetek 3. AL na Goriškem
Na startu tudi tri naše ekipe
Nogomet: 3. amaterska liga na Tržaškem
Naša moštva v isti skupini
V	nedeljo, 6. oktobra bo tudi na Goriškem startalo nogometno prvenstvo v 3. amaterski ligi, to je v kategoriji, kjer nastopajo vse tri slovenske ekipe. Po treh sezonah je deželna federacija ponovno združila v isto skupino goriške in tržiške ekipe, tako kot je bilo to v navadi že veliko let.
V	zvezi s prvenstvom nam je federacija poslala dodatna pojasnila, iz, katerih izvemo, da bo goriško skupino sestavljajoi 14 do 15 ekip, kot je bilo svojčas rečeno. To so Poggio, Piedi-monte, Mladost, San Lorenzo, Sovod-nje, Azzurra, Staranzano, Fossalon, Sagrado, Tomana, Medea, Fincantie-ri, Romana in Juventina.
Kar se tiče napredovanja je tudi nekaj novosti. V 2. AL neposredno napreduje zmagovalec goriške skupine. Drugouvrščena ekipa pa bo igrala
Pred dnevi so se člani meddruštvene tekmovalne ekipe MZSTE udeležili prvega treninga na snegu po večmesečnem poletnem premoru. Pravzaprav so se priprave na bližajočo se smučarsko sezono začele že zadnje dni avgusta. Otroci so se udeležili pod vodstvom trenerja prof. Gianija Furlaniča vrste predsmučarskih suhih treningov na Krasu, da bi dosegli primerno kondicijo za nadaljnje trenira-ranje na snegu. Tako se je skupina dvanajstih otrok v spremstvu dveh jugoslovanskih demonstratorjev in društvenih predstavnikov podala na štiridnevni trening v Avstrijo1, in sicer v Kaprun. V tem znanem: letovišču so se naši smučarji lahko že zgodaj spoprijeli s snegom, saj ga triti-sočak Kitzsteinhom nudi skozi celo leto.
Trening je potekal resno, saj dnevni red ni dopuščal veliko izbir. Dan se
Kapetan Mladosti Silvan Pahor
dodatna srečanja z drugouvrščenimi postavami skupin G, H, L in M. Prvi dve uvrščeni ekipi bosta napredovali. Obenem si federacija pridru-
je začel z dvajsetminutnim ogrevanjem na prostem, in sicer ob 7. uri zjutraj na dvorišču kmetije, v kateri je skupina prenočevala. Sledil je obilen zajtrk založen z dobrim domačim kruhom in mlekom, pospravljanje sob in nato odhod na smučišče ob 8.15. Na ledenik peljeta dve žičnici, in sicer prva do višine 2452 m, druga pa do 3029 metrov. Prvo žičnico sicer nadomešča tudi zobata železnica, po kateri se vzpenja tramvaj podoben našemu o-penskemu. Druga žičnica pa se naslanja na steber, ki je visok nič manj kot 113 m.
Otroke so razdelili na dve skupini. Prvo je vodil Dušan Videmšek, najmlajši med jugoslovanskimi demonstratorji, drugo pa Andrej Mažgon. pravi veteran slovenskega poklicnega smučanja. Otroci so v glavnem vadili tekmovalno tehniko:	paralelne
zavoje s plužnim, škarjastim in para-
žuje pravico, da bo sama imenovala še eno ekipo, ki bo dosegla napredovanje.
Kar zadeva naših enajsteric, je treba reči, da bodo letos začele prvenstvo po starem. Govorice in pogovori o združevanju, ki so bili na dnevnem redu med poletjem, so ostali le želja nekaterih, Id so s tem želeli dati slovenskemu nogometu na Goriškem trdnejšo podlago za bodočnost. Očitno je vprašanje združevanja v nogometu še precej daleč v mentaliteti nekaterih, ki vidijo v teh rešitvah več negativnega, kot pozitivnega.
V prvem kolu bodo naše ekipe igrale takole: Sani Lorenzo - Mladost; Sovodnje Azzurra ter Romana - Juventina. Prvi slovenski derbi bo v 6. kolu (3. 11.) med Sovodnjami in Mladostjo.
lelnim prestopom, hitro vijuganje in druge specifične vaje, med katerimi niso manjkale tudi bolj zabavne. Smučanje mora biti predvsem užitek, ne pa dolgočasno ponavljanje togih vaj. Trening se je zaključil ob 16. uri, vmes je bil seveda enourni odmor.
Ob povratku v vas so otroci opravili še vrsto razbremenilnih vaj, pozneje pa so morali odgovarjati na vprašanja iz smučarske teorije. Po večerji je bila še kratka družabnost; nato pa vsi v posteljo. Dnevni red ni veljal vsekakor vse dni. Vremenske razmere so za en dan prisilile skupino, da se je odpovedala treningu, ki pa ga je nadomestila s prostim plavanjem v bazenu. Vsekakor so se vsi dobro počutili in zabavali, tako da se nameravajo vrniti v začetku oktobra. Medtem pa nadaljujejo z rednimi treningi na Krasu.
ROBERT DEVETAK
Medtem ko so se v nedeljo začela amaterska nogometna prvenstva promocijske, prve in druge lige (skupno je v naši deželi stopilo na igrišče kar 144 ekip), bo v nedeljo, 29. septembra, še začetek 3. amaterske lige. Letos se je v naši deželi za to prvenstvo prijavilo (kot lani) 142 ekip, ki so jih razdelili v enajst skupin.
Prva letošnja novost je, da bomo imeli na Tržaškem dve skupini izključno tržaških enajsteric in da bodo vse naše ekipe Breg, Gaja, Kras, Primorec in Primorje igrale v isti skupini, to je v »M«, kjer bo skupno dvanajst ekip. Ostalih enajst ekip s Tržaškega pa bo igralo v skupini »L«. Druga novost je, da tudi vse tri naše goriške enajsterice: Juventina, Mladost in Sovodnje, bodo igrale v isti skupini, to je »I«, kjer je skupno petnajst ekip. Prav zaradi tega vlada med našimi navijači za letošnje prvenstvo 3. a-materske lige veliko zanimanje, saj bo na sporedu mnogo derbijev. V skupini »M« je skoraj polovica naših moštev kar pomeni, da zna biti prav ena izmed naših ekip protagonist letošnjega prvenstva. Seveda kot vsako sezono, posebno v 3. amaterski ligi, pride do vrste sprememb v ekipah in tudi letošnja ne bo izjema. Nogometna borza je odprta vse do 31. oktobra, kar pomeni, da imajo ekipe doslej možnost spremeniti sestavo moštva. Zato si bomo danes ogledali le novosti, ki smo jih doslej zabeležili v taborih nasprotnikov naših ekip, ki igrajo v skupini »M«.
AURISINA. Nabrežinsko moštvo letos trenira Bidussi. Ekipo so zapustili Radivo, Persi, Gatta in Pertot, ki so se vrnili k Primorju, nadomestili pa so jih Famigliolo in Vascotto (Campanelle) ter Aversa (Opicina Super-caffè).
CAMPANELLE. Velikih novosti kar se tiče prihodov v vrste te ekipe, katero bo tudi letos vodil Sušelj, nismo zabeležili. Govori se, da bodo ekipo nekoliko pomladili in da bodo v članske vrste pristopili mladinci. Poleg Famigliola in Vascotta, so klub zapu-
stili še Puntin, Ruzzier, Neppi in Viezzoli.
CHIARBOLA. Potrjeni trener Cat-tenaro ima težave, ker je vrsta nogometašev zapustila klub in zato bo e-kdpa praktično sestavljena tik pred začetkom prvenstva. Chiarbolo so letos zapustili Malvestiti, Lorenzin, Visentin, De Nuccio, Catenario ter lana-relli in Battistella, Slednja sta prestopila k Primorcu.
CUS. To je novinec v ligi, ali bolje ekipo in vodstvo praktično sestavljajo bivši člani Barbariansa, to je ekipe univerzitetnih študentov, ki igrajo bolj za rekreacijo kot pa za točke. Za podatek lahko povemo le, da je Barbarians lani v 24 odigranih tekmah osvojil eno samo točko (proti Primorju), dobil kar 114 in dal le 23 golov.
SAN MARCO. Potrjeni trener Man-zutto je v glavnem ohranil lansko strukturo moštva. Letos mnogo računa na nekatere mladince, ki so se dobro izkazali v lanski sezoni in zaradi tega sta doslej prišla le Inglese (Vermegliano) ter vratar Italcantie-rija Pavesi. Nadomestil bo Benve-nuttija, ki je šel k Rabuieseju.
SAN NAZARIO. Romano, sin predsednika društva Claudia Vascotta, bo tudi letos treniral ekipo, ki starta z vehkimi ambicijami in prav zaradi tega se je moštvo ojačilo s prihodom vratarja Buzzaja, Cepaka (Union) ter nabrežinske trojice Zarro, Radivo, Persi.
UNION. Bastri bo tudi letos vodil podlonjerski klub, ki zgleda, da tudi letos nima večjih ambicij. Zaenkrat nismo zabeležili pomembnih premikov in če upoštevamo, da je Union lani končal prvenstvo na repu lestvice z devetimi točkami v 26 odigranih tekmah, potem lahko sklepamo, da tudi letos bodo verjetno Podlonjerci igrali bolj za prestiž kot pa za točke.
O novostih in ambicijah naših ekip, to je Brega, Gaje, Krasa, Primorca in Primorja pa bomo poročali v prihodnjih dneh. (B. R.)
Naša združena smučarska vrsta se pripravlja na novo sezono
Prvi trening tekmovalne ekipe MZSTE na snegu
obvestila
PRIMOTOR KLUB
obvešča svoje člane, da bo tradicionalno četrtkovo srečanje drevi ob 20.00 na Hribenci (na prostoru šagre Primo-tor kluba). Na sporedu bo delovni sestanek in končna družabnost.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča svoje tečajnike, da bo zadnja praktična alpinistična vaja to nedeljo, 29. t. m., v črnem kalu. Zbirališče ob 8. uri v Bazovici.
ŠZ BOR
sporoča, da bo v kratkem začel z izpopolnjevalnim plavalnim tečajem za otroke. Vse informacije med uradnimi urami v Borovem športnem centru (tel. na št. 513-77).
PLANINSKA ODSEKA
ŠK DEVIN IN ŠD SLOGA prirejata v soboto, 5. oktobra, enodnevni izlet v Rogaško Slatino in oko-lico z obiskom steklarske šole. Cena izleta 23.000 lir. Informacije pri odbornikih društev.
SK DEVIN
prireja smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Za začetnike osnovnošolce bo tečaj brezplačen. Za informacije telefonirati na št. 200-236 ali št. 200-771.
NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA ŠZ BOR
obvešča, da so redni treningi za osnovnošolsko in srednješolsko mladino ob torkih in petkih od 17. do 19. ure v telovadnici na liceju. Vabljeni tudi začetniki. Rekreacija za mlajše in starejše ob istih dnevih od 19. do 21. ure. Tel.: Raseni, 745-092.
BALETNI ODSEK ŠD MLADINA obvešča svoje člane in vse, ki bi se radi pridružili, da se začne vpisovanje v novo baletno sezono 85/86 v prostorih bivšega vrtca A. Sirk v Križu jutri, 27. septembra, od 15. do 17. ure, ali pa telefonsko na št. 220-222. MEBLOVI ABONMAJI V PRODAJI Abonmaji združene ženske odbojkarske ekipe Meblo, ki letos nastopa v drugM-talijanski ligi, so v prodaji pri matičnih društvih: ŠZ Bor, ŠD Breg, ŠD Kon-tovel, ŠZ Sloga ter ŠD Sokol. Cena letošnjega abonmaja je ostala nespremenjena, za enajst domačih tekem je 20 tisoč lir. Mladina izpod 16 let bo imela prost vstop.
ŠD MLADINA
organizira smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Zainteresirani naj se javijo v društvenem baru do 27. septembra od 19. do 21. ure.
Zanimiva novost v goriškem bazenu
Kanu - polo si pri nas utira pot
Te dni sta se v Vidmu in Gorici odvijala turnirja v kanuju-polo, ki sta pritegnila pozornost marsikoga, ki je prvič gledal to športno panogo, ki je pri nas še precej neznana.
Ogledali smo si turnir v bazenu na Rojcah, kjer so nastopile ekipe iz Nemčije, Nizozemske in Italije. Jugoslovani žal niso prišli.
Od prirediteljev smo izvedeli, da je ta športna panoga razvita predvsem v srednji Evropi in da ima precej možnosti, da se bo osamosvojila in dobila tudi svojo mednarodno vsebino.
Igralci, ki nastopajo v posebnih plastičnih kanujih, morajo v bistvu odigrati nogometno srečanje v vodi. Vsaka ekipa šteje pet igralcev, ki si z vesli pomagajo, da premikajo žogo in dosežejo gol.
Na sliki: akcija s turnirja kanuja-polo v Gorici.
Priprave naših ženskih odbojkarskih ekip pred pričetkom prvenstev
Bor Friulexport v C-2 ligi s pretežno mladimi igralkami
Kot zadnjo med našimi članskimi odbojkarskimi ekipami, s Tržaškega, ki bodo letos nastopile v raznih prvenstvih, smo obiskali žensko ekipo Bora. Na stadionu »1. maj« šmo srečali odbojkarice, ki so se z novim trenerjem Massimom lesu-jem prvič srečale na treningu. Logično, da trener, ki je lani pomagal Božiču Grilancu pri moški članski ekipi in ki se je sploh vedno u-kvarjal izključno z moško obdojko, nam ni mogel kaj dosti povedati o tej ekipi in o prvenstvu nasploh. Tako smo poiskali nekatere odbojkarske delavce pri ŠZ Bor, ki so nam razložili položaj društva in ženske ekipe.
Bor je torej letos ponovno vpisal svojo člansko ekipo v prvenstvo C-2, v katerem je lani nastopala združena ekipa Friulexport. Igralke slednjega so se letos pridružile združeni ekipi Meblo in tako je mesto v tej kategoriji ostalo prazno. Odborniki Bora so se odločili, da se odrečejo prvenstvu D lige in nasto-Pfljo v tem bolj kvalitetnem turnirju. V to novo ekipo so bile vključene pretežno mlade igralke, ki so lani nastopale v D ligi in nekatere
Sandra Stoper
povratnice iz ostalih slovenskih društev. Z mlajšimi in starejšimi igralkami se je torej ustvarila skupina, ki z iskušenostjo enih in prizadevnostjo drugih brez dvoma tvori solidno ekipo. Društvo se je za C-2 ligo odločilo z namenom, da obdrži določen nivo igranja v klubu, kar bo
s časom omogočilo mlajšim igralkam, tako tistim, ki so že vključene v to ekipo, kot tistim, ki šele dozorevajo, da s kvalitetno igro tehnično hitreje napredujejo. V isti namen je odbor sklenil, da nekatere mlade igralke (letnik 1970 - 71) že letos trenirajo s člansko ekipo. V perspektivi je, da postopoma nadomeščajo starejše igralke, ki bodo s časom prenehale z aktivnim udejstvovanjem, ne da bi pri tem padla kvaliteta in tako škodila ekipi sami in nasploh razvoju naraščaja.
Poleg prve ekipe ima Bor kot pač običajno celo vrsto mladink, ki bodo letos nastopale v prvenstvu 1. divizije, ki je po mnenju odgovornih bolj primerno za mlade igralke, kot D liga; v prvenstvu Under 16, kjer je že lani ekipa v isti zasedbi nastopila zelo zadovoljivo; nazadnje pa, ker je število mladink letnika 1972/73 kar precejšnje, še v prvenstvu Under 14, seveda če ga bo zveza letos ustanovila. V primeru, da ne bo prišlo do tega prvenstva, bo Bor vpisal še eno ali po možnosti dve ekipi v Under 16. Poleg teh ekip, ki nastopajo v raznih konkurencah, goji društvo tudi začetni-
Nadja Debenjak
ško skupino.
Toda povrnimo se k članski ekipi, ki se je v precejšnjem, čeprav nepopolnem številu, zbrala na prvem treningu. Razpoloženje igralk je bilo dokaj delovno in tudi navdušenost trenerja je vredna omembe. Vse kaže torej, da bo ta, z nekaterimi ve-
terankami okrepljena ekipa, igrala v tem prvenstvu, kot smo od nekaterih že slišali, res vlogo favorita.
Ekipo bo tokrat sponsorizirala tvrdka Zupančič Friulexport in bo torej v prvenstvu nastopila pod u-radnim imenom Bor Friulexport.
D. Zupančič
Seznam igralk Bora
v sezoni 1985 -		86	
Elvina BANDI	1965	170 cm	c
Martina CENTAZZO	1969	165 cm	t
Tatjana ČAČ	1966	168 cm	t
Nadja DEBENJAK	1960	176 cm	c
Kristina FAVARETTO 1967		168 cm	p
Eva FIČUR	1959	165 cm	p
Nadja GODINA	1966	168 cm	t
Viviana KUS	1960	174 cm	c
Astrid KOŠUTA	1965	177 cm	c
Sandra MONTANARI	1963	168 cm	p
Albina POŽAR	1968	168 cm	t
Nataša RAUBER	1956	168 cm	t
Sandra STOPER	1967	170 cm	p
Vera STOPER	1965	170 cm	t
TRENER: Massimo lesu			
Legenda: c — center, t — tolkači-ca, p — podajačica.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st, viš 23 mm) 43 000 lir. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel 775275, tlx 460270 EST t. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 {4 linije) - Tbt 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
član italijanske zveza Časopisnih založnikov FIEG
26. septembra 1985
Nauk iz Liverpoola
LONDON — Javne storitve v Liverpoolu, četrtem največjem mestu v Veliki Britaniji, včeraj niso delovale zaradi stavke občinskih uslužbencev, katerim grozi odpust. Občinska uprava nima denarja in napoveduje stečaj. Takšno stanje je posledica dolgotrajnega spopada med konservativno vlado in socialistično občinsko upravo, ki ni hotela ustreči vladni zahtevi po zmanjšanju stroškov. Poleg tega je. občinska uprava sporočila, da bo občinska blagajna prihodnji mesec prazna in zaradi tega 31 tisoč delavcev in uradnikov ne bo prejelo osebnih dohodkov.
Sindikat je predlagal oklic stavke za nedoločen čas, vendar so jo včeraj preklicali, ker so se uradniki izrekli proti njej. V zameno so oklicali 24-umo stavkovno gibanje. Tako včeraj avtobusi niso vozili, v številnih šolah so poslali otroke domov, smetarska služba ni delovala, prav tako ne športne naprave in ne javna kopališča. Po besedah voditeljev protestne stavke si je na podlagi včerajšnjega primera mogoče prislikati, kako bo izgledalo mesto, če med vlado in občinsko upravo ne bodo sklenili ustreznega sporazuma. V takšnem primeru se lahko zgodi, da bo Liverpool prvo veliko mesto na svetu, ki bo oklicalo bankrot.
Do pred nekaj leti je bil Liverpool veliko in zdolgočaseno industrijsko mesto, ki so ga v tujini poznali predvsem po beatlesih. V zadnjem času je zašlo v hude težave, saj se je brezposelnost povzpela na 21 odstotkov, medtem ko znaša državno povprečje 12 odstotkov; na tisoče ostarelih se preživlja z brezplačnimi obroki hrane, ki jih podeljuje občina.
Mesto upravlja socialistična uprava, ki jo sredinskodesničarske sile imenujejo »trockistična«, kot da bj zaradi takšne oznake ne smela biti deležna razumevanja, se pravi državne podpore. Ta uprava si je že lep čas v laseh z Margaret Thatcher, predsednico britanske vlade, ki se zavzema za korenito krčenje javnih stroškov v korist zasebnikov. Vlada je občinsko upravo tudi opozorila, da ne bo mogla več sklepati pogodb z bankami o kreditih in da tudi ne more več pričakovati državne podpore.
Vlada je nadalje predlagala, naj občina proračunski izdatek v višini 265 milijonov funtov (okoli 700 mibjard lir) zmanjša na 222 milijonov. Ko so lanskega junija objavili sezname davkoplačevalcev z zneski davkov, ki jih bodo rnoralj plačati, pa je bila občina že zadolžena. Po zadnjih podatkih naj bi Liverpool dolgoval bankam 80 milijonov funtov, okoli 215 milijard lir, znesek, ki ga ni sposoben povrniti.
Tako se dogaja, da je (po zaslugi politike podpiranja zasebnega sektorja) Liverpool, nekdaj »izvažal« Beatlese, sedaj pa nogometne »navijače«, ki so povzročili pokol Italijanov na belgijskem nogometnem igrišču.
V Rimu so včeraj pokopali sila »protislovnega« Italijana
Alvaro Marchini, komunist in poslovnež
RIM — Včeraj so v Rimu pokopali Alvara Marchi-nija, našim ljudem v glavnem neznanega Itabjana. Italijanski časopisi so se o njegovi smrti, umrl je za neozdravljivo boleznijo, zelo razpisali, ker je bil Marchini človek, ki ni sodil v italijansko poprečje, ampak je bil nekaj svojskega, predvsem pa zvest družinski socialistični naravnanosti, ki se je z leti preusmerila v KPI in je tej stranki kot »protislovnež« ostal zvest kljub svojemu neizmernemu bogastvu, ki si ga je pridobil z uspešnim delom v letih gradbene ihte. Togliatti, Amendola in Longo so ga sila spoštovali in se z njim posvetovali, kadar so morali sprejemati pomembne odločitve.
Alvaro Marchini se je pred 69 leti rodil v preprosti družini. Njegov oče je bil socialist in se je moral pred fašisti 1935. leta umakniti v ilegalo. Med vojno se je pridružil odporniškemu gibanju in postal sposoben poveljnik. Po vojni, ko se je razmahnila gradbena dejavnost, se je, kot v ostalem vsi gradbeniki, sila uveljavil in zabogatel do takšne mere, da je KPI daroval Botteghe Oscure, sedanji sedež partije. Itabjani, ki jim fantazije nikoli ne zmanjka, so ga takoj začeli klicati »rdeči milijarder«, pa tudi »calce e martello«.
»Komunistični palačar« se je ukvarjal tudi s politiko in je bila njegova ideja, da bi papež Pavel II. v Vatikanu pripravil prvo srečanje med dvema Vietna-moma, in to v času vietnamske vojne. Ko so bili stiki vzpostavljeni, sta se Fanfani in Moro uprla predlogu in iz njega ni bilo nič. Ideja se je porodila v času, ko je Marchini od Vatikana kupil zemljišče, na katerem je kasneje zgradil hotel Leonardo da Vinci.
Marchini pa ni bil zaljubljen samo v opeko in cement. Človek plemenitega duha se je kot mecen ukvarjal tudi s slikarstvom in je veliko pred uradnim priznanjem nove umetnostne struje v Rimu odprl galerijo
Nuova Pesa, okoli katere je v »rimski šoli« zbral fi-gurativce kot nasprotni pol abstraktnim slikarjem. Kljub velikemu bogastvu, ki si ga je pridobil z izkoriščanjem nereda, ki je takrat vladal v italijanski urbanistiki, je bil vseskozi preprost in ni nikoli razkazoval svojega bogastva, niti ni nikoli živel v stilu parvenijev. Ostal je zvest tisti značajski skupini Italijanov, ki je bila skozi vso dolgo zgodovino nosilec vsega najplemenitejšega, kar je itabjansko ljudstvo premoglo od svoje renesanse dalje. Kdor pozna ljudi, ki so oblikovali takšno italijansko zgodovino, tistim ne bo težko razumeti (da za trenutek skrenemo na stranpot) zakaj so se, proti pravilom igre petstranske koalicije, florentinski pobtiki prejšnji dan dogovorih za drugačno večino, torej za tisto, ki je vključba tudi komuniste.
Kot ljubitelj športa je postal predsednik nogometnega kluba Roma. Toda ekipa ga je stala preveč denarja; odslovb je Herrero in sj s tem nakopal jezo Rimljanov. Brat Alfio je Alvara prepričal, da je bolje, če pusti Romo. Prevzel jo je Anzalone in spet namestb Herrero.
Včerajšnja TUnità je nekrolog za tem človekom, odbkovancem s srebrno medaljo za hrabrost v protifašističnem boju (kot poveljnik je bil ranjen), članom' KPI od begalnih časov, naslovila s pomenljivim naslovom: »Alvaro Marchini, komunist in podjetnik«.
MOSKVA — Strokovnjaki podjetja Electron iz Šumija v Ukrajini so izdelali nov elektronski mikroskop, ki povečuje 800.000-krat. TASS sporoča, da bodo z njim mogli opazovati predmete, ki merijo 10 milijonink milimetra. Novi inštrument bodo s pridom uporabljah v biologiji, zdravstvu, metalurgiji, kemiji in geologiji. Z njim bodo lahko opazovali žive celice.
Miguel D» Cervantem	35.
DON KIHOT
Ostrejše kazni za nočne čuvaje v Crni gori
Preganjanje malomarnosti
TITOGRAD — S 60 dni zapora bodo v bodoče kaznovali uslužbence, ki so zadolženi za čuvanje in varnost objektov ter družbene imovine, če bodo samovoljno zapustib svoje delovno mesto, ab pa se na drugi način pregre-ših proti službenim določilom. V primeru, da bi prekršek ponovil dvakrat ab še več, ga lahko delavska organizacija odslovi. To je ena od temeljnih postavk k predlogu o sremembi zakona družbene samozaščite v Črni gori, s katerim bodo skušali zagotoviti bolj uspešno in bolj odgovorno zaščito družbenega premoženja.
Po nedavni kontroli v 932 objektih so ugotovili, da kar 383 paznikov ne dela po pravilih. 77 paznikov je spalo na delovnem mestu, 32 jih sploh ni prišlo na delo, medtem ko je 16 nočnih čuvajev odšlo na zasebne »nočne potepe«, poleg tega je imelo 16 paznikov neuporabno orožje, 4 so pozabih municijo doma, poleg tega pa so zabeležili še druge kršitve.
Novi zakon predvideva tudi kazen v višini 10.000 dinarjev ah pa 30 dni zapora vsem tistim, ki ne upoštevajo določil paznikov, v bistvu, če odnašajo proizvodna sredstva brez dovoljenja, ali pa v podjetja prinašajo nedovoljene predmete. Po novem bodo enako kaznovane tudi vse tiste osebe, ki opazujejo ali shkajo brez dovoljenja objekte bistvene važnosti za narodno obrambo.
Italijan preveslal Jadran
»Brez razloga sem se igral z življenjem,« je izjavil v Murterju
SPLIT — Študent Elio Giandomenico, 22 let, iz Terama je dosegel edinstven podvig: v plastičnem čolnu je preveslal Jadran. Za ta nenavaden podvig se je noro hrabri Elio odločil zaradi stave z nekim vrstnikom. Da bi zaslužil brezplačno večerjo, je moral veslati celih 37 ur. Ko je prispel do otočka Oključa (Kornatski arhipelag), je bil popolnoma izčrpan, na dlaneh pa je imel krvave žulje. Na srečo ga je tam našel ribič Tome Klarin, ki ga je odpeljal v Murter. Tam se je nepremišljeni študent okrepčal, zatem pa so ga prepeljali na zaslišanje, saj ni imel pri sebi dokumentov, niti sredstev za življenje. Po posredovanju italijanskega konzulata so Elia prepeljali v Split, od tam pa po zdravniškem pregledu in krajšem počitku v rodni Teramo.
■»Nikoli več mi ne bo prišlo kaj takšnega na pamet,« je dejal vidno izčrpani študent prava iz Italije. »Brez razloga sem se igral z življenjem in na srečo sem uspel priveslati do jugoslovanskih otokov. Če bi bil otok Oključa oddaljen več kot kilometer, bi se utopil. Ganjen sem z gostoljubnostjo in pripravljenostjo tamkajšnjih ljudi, da pomagajo človeku v nesreči. Tega ni mogoče pozabiti.«
Da pa Elio ni osamljen v takšnih norih podvigih, priča naslednji podatek: doslej je že več kot 30 italijanskih mladeničev na podoben način nameravalo »premostiti« razdaljo med italijansko in jugoslovansko obalo, vendar so vsi pravočasno odstopili od tega.
»Odloži na jutri, kar bi lahko naredil danes«
PHILADELPHIA (ZDA) — »Odloži na jutri, kar bi lahko napravil danes«. Trideset let po ustanovitvi svojega društva je klub ameriških omahovalcev lahko zadovoljen s svojim geslom, k j je pridobb toliko novih privržencev. V državi, kj je dobesedno obsedena od naghce in produktivnosti, je že pol milijona »patentiranih omahovalcev«. Predsednik združenja Leg Wass trdi, da je do sedaj le 4.500 oseb plačalo članarino, saj tudi pri tem velja geslo »odloži na jutri, kar bi lahko napravil danes«.
Vsako leto v septembru ti sovražniki naghce in hitrega ritma sodobnega življenja priredijo pojedino, na kateri praznujejo najlepši primer počasnosti in omahljivosti v zadnjih 12 mesecih. Konju, ki je prišel zadnji na neki tekmi, so že dodelih trofejo, plaketo pa niso še pripravili, saj to zahteva čas. Nagradili so tud; vlak, ki je neke noči odpeljal z neke postaje v zvezni državi Illinois in ni nikoli prišel na cilj. Tudi njihovo kosilo je običajno večerja, pojedina pa se začne z enotedensko zamudo. Tudi v svojem zasebnem življenju se ti čudaki držijo svojega gesla. Še k sreči, da imajo vsi dovolj pod palcem, saj bi v nasprotnem primeru, morah na jutri odložiti tudi vsakdanji kruh.