Slev. 55. Posamezna Številka stane 1 Din. V L|gHM ? pe№ № 9. narca ira. Leto LI. Naročnina za driavo SHSi do prekllcmi i) ro pottl me»eftno Din U k doetavl|en > aa dom швквбо)......„ Ul za Inozemstvo i ■e-acno.......Din n аг Sobotna Izdaja: bs j JugjiUvl]!.....Dir П V inozemettn...... 40 aa Cene inseratom : Ш Enoeiolpaa звШаа »г»-ш шсП oqImi po Dln.t'— in Dtn.l-5û, Tellkl ogUlt nad 4S mm vi-Itu« po Din. i —, poaUna t«, po D.a. 3 —. M Teè|um esroéUe popaA Uhaja 53, pnV'O ln dunaj. 24.797 Slovenskemu uredništvu. Kandidat Reisner stopa v volivno areno z geslom: >Za enotno in času primerno službeno pragmatiko«. Demokratje upajo, do bo pragmatika tudi tokrat najboljši prašek za oči, ki naj zakrije neovrgljivo dejstvo, da ee je naš gmotni položaj za časa demokratske vlade poslabšal za 100 do 300 odstotkov. Enotna službena pragmatika je bila kardinalna zahteva prečanskega uradništva vsa leta po prevratu. To pa no morda iz navdušenja do Zerjavovega centralizma, tudi ne iz potrebe po pragmatiki sami kot taki, — saj sedanjim pragmatikam ni bog-vekaj očitati, — temveč predvsem zato, ker smo upali, da enotna pragmatika odpravi nezaslišano krivico dvojnega plačilnega sistema v ni državi. To velja zlasti za prvi dve leti, ko so bili prejemki srbijanskega uradništva pri istih draginjskih razmerah skoro dvakrat višji od naših. Poleg tega smo pričakovali, da nova pragmatika sanira koruptne razmere, ki so po vojni zavladale v vzhodni polovici države, da se s tem zboljša naše gospodarstvo in promet, indirektno pa tudi naš gmotni položaj. Danes, v petem letu osvobojenja vidimo, da so nas vse nade v poštene namene demokratov kruto varale. Co bi jim bilo v resnici le količkaj do urejenih razmer, bi bila pragmatika že zdavnaj pod streho in tudi naš gmotni položfj že pravično in de-i'initivno uravnan. Kar je bilo mogoče v ostalih nasledstvenih državah in v Nemčiji, kjer so povsod že koj prvo leto dobili moderno pragmatike, to bi bilo mogoče tudi pri nas. Ce se vprašamo, kake razloge so imele vladne stranke za odlog pragmatike, nam ni treba daleč iti, saj leže na dlani. Predvsem bi pomenila enotna pragmatika tudi enotni plačilni sistem, torej znatno povišanje prejemkov prečanskega uradništva. Z odlaganjem pragmatike pa si je finančni minister prihranil ogromne svoto na naš račun, odnosno jih koristnejše uporabil za razne »rodoljubne« svrhe; zdaj na primer sa kupovanje glasov za radikalno stranko v Sloveniji. Poglavitni vzrok zavlačevanja pa je bil politični. Uradnik onkraj Save je bil Ee od nekdaj eksponent vladajoče stranke ln je to še dandanes. Tam doli za sprejem r državno službo in za napredovanje ni me-rodajna predizobrazba in kvalifikacija, temveč predvsem ali celo edino le strankarska pripadnost posameznika. Z novo dado pridejo vedno tudi novi uradniki. V aeposredni zvezi s to okolilčino je tudi vse :isto, kar razumemo pri nas pod besedo corupclja, zarada, bakšiš ali kakor se že 'aki postransk zaslužki, ki sta jih priporočala Davidović in Govekar, imenujejo, žato ni prav nič čudnc0a, če se srbijansko aradništvo ni nikdar posebno ogrevalo za pragmatiko, od katere bi v materijelnem pogledu moglo imeti le škodo. Da, bilo bi ie logično, če bi jo tudi oni po možnosti ovirali. Če in v koliko se je to zgodilo, bi mo-?li povedati gospodje okrog OZ. Dejstvo je, la so 6rbijanski uradniki prepustili redak-:ijo pragmatike Slovencu, češ, i-aj nas bri-*a. Nasprotno pa je prišla našim demokratom in Reisnerju silno prav, ter so se ve-;lno sklicevali nanjo, kadar bi bilo treba oovišati klade. To so torej vzroki, da pragmatike se nimamo in da je morla tudi v bodoče še ae dol.:., tako kmalu. Sedaj pa si oglejmo še načrt'pragmatike, ki je prizadjal Reisnerju toliko preglavic 1 Priznamo, da ni nikaka šala, spraviti ç sklad interese proletariziranega prečanskega uradništva, ki stremi za urejenimi razmerami, kakor jih je bilo vajeno poprej, interesi in cilji korumpiranê buržuazije v Srbiji. Ali Reisner ni odnehal. Tuhtal je noč in dan, dokler je ni pogruntal In nI načrt zagledal belega dne. Ne bom se spuščal v podrobnosti tega načrta, dotakniti ee hočem le ene točke v načrtu, namreč tiste, ki najbolj smrdi po balkanizmu, in ta je ta-kozvano ^stavljenje nn razpoloženje«. Nič ne rečem, da bi to poglavje ne bilo na mestu, kajti čiščenje je potrebno. Toda pregovor pravi, da sleče volk le dlako, kože pa ne. Tako in nič drugače se ne bo zgodilo tudi v tem slučaju. Razpoloženje zadene, ako zmagajo režimske stranke, gotovo le tiste, ki so kedarkoli in kakorkoli opo-nirali sedanjim vladnim metodam in skratka vso, ki niso pokorni hlapci in priganjači režima, dočim se ga patentirani vladinovci niti malo ne smejo bati, pa najsi imajo poleg nezadostne kvalifikacije še take grehe na vesti. Ta pragmatika pa utegne postati usodna, zlasti za slovensko uredništvo, še iz nekega drugega razloga. Če zmaga Pašić—Pri-b i če vice va koncepcija centralizma, je izrečena s tem sodba nad velikim delom slovenskega uradništva in ta sodba se glasi: »Ajde bre v Makedonijo, Albanijo in Črno gorof« Tedaj bomo tudi mi deležni dobrot, ki jih uživajo naši rekruti v toliki meri! Na naša mesta bi prišli Srbi, da bi uvedli pri nas marsikaj, kar še nimamo; končni uspeh pa bi bil ta, da bi se polagoma znatnv, približali macedonskim razmeram. Mislim, da bi bila vsaka nadaljna beseda odveč, kajti grehi centralistes vpijejo do neba. Zato Reisnerju in njegovi žlahti lahko že danes povemo, da ji dne 18. marca ne bo pomagala ne pragmatika ne indeksne številke in ne druge lepe obljube. Dejanja govore proti vam! Tri leta ste imeli čas dokazati, kaj znate in kaj hočete za nas storiti in dokazali ste, da poznate uradnika le ob volitvah, sicer pa ste zvesti hlapci velesr' ^kega kapitala. Uradnišlvo j spregledal, in se zaveda, da sedaj ne gre le za pia^matiko ali za kako malenkostno zboljšanje plač, temvoč za mnogo več: gre za biti in ne biti ne sauin nas, iemveč vsega slovenstva. Zato boEto dne 18. marca v strnjenih vr lah z ostalimi sloji delovnega slovenskega ljudstva plasovad za avtonomno Slovenijo. One pa, ki bodo volili centraliste, bodo kleli še njih lastni otroci in pozni rodovi. IT r o 1 n i k. Turčija odklonila mirovno popdfee. TURČIJA, ANGLIJA IN FRANCIJA ZA NOVA POGAJANJA. Angora, 8. marca. (Izv.) Narodna skupščina je razpravo o mirovnih pogajanjih končala včeraj pozno zvečer in z veliko večino izrekla zaupnico vladi. Skupščina je pooblastila vlado, da nadaljuje pogajanja na sledeči podlagi: 1. Odprava kapitulacij na finančnem in sodnem polju. 2. Odgoditev ureditve finančnih in gospodarskih vprašanj kakor tudi mosulskega vprašanja. S. Izročitev Karagača. 4. Vsa določila mirovne pogodbe, pri katerih so sodelovali turški delegati, se sprejmejo. 5. Od Grške se mora brezpogojno zahtevati obnova opustoše- nfh pokrajin. Pariz, 8. marca. (Izv.) »Agence Havas« poroča: Če bo angorska vlada predložila sprejemljive protipredloge, jih bo francoska vlada temeljito proučila ter bo v na-neni slučaju pripravljena obnoviti z zavez-niki pogajanja v Lausanni. London, 8. marca. (Izv.) K odklonitvi "urovne pogodbe v Angorski narodni skupščini poroča Reuter, da je angleška vlada pripravljena obnoviti mirovne pogoje, če Turki dokažejo, da resno mislijo. iii Razmejitev med Reko in Jugoslavijo. Belgrad. 8. mar^a. (Izv.) Danes so do-šli semkaj člani posvetovalne komisije za razmejitev med Reko in našo državo. Vršila se je daljša konferenca v zunanjem ministrstvu. Razpravljali so posebno o železniškem prometu med Reko in našo državo. Nadaljevanje niške konference Belgrad, 8. marca. (Izv.) Danes se je nadaljevala konferenca v NiŠu, ki je bila dva dni prekinjena. Na seji so ponovno razpravljali o vprašanjih, ki so bila predmet nesoglasju, na temelju instrukcij, ki so došle iz Belgrada oziroma iz Sofije. Kljub nesoglasju se zdi, da bo konferenca kmalu končana, ker Bolgari stremijo za tem, da pride čimprej do sporazuma, PROGLAS DR. IVANIĆA. Belgrad, 8, marca. (Izv.) Dr. Momčilo I v a n i ć je v Vojvodini izdal volivni oklic v srbskem, nemškem, mažarskem in romunskem jeziku. V oklicu pravi, da Proti-ćeva stranka zahteva politično, gospodarsko in kulturno enakopravnost brez ozira ria vero in narodnost. Stranka je za široko samoupravo, proti reakciji, za izvršitev agrarne reforme, za rešitev invalidskega vpra3anja in za svobodo Sol za narodnosti in vere. ROMUNI ZA PROTIČA. Belgrad, 8. marca. (Izv.) Po semkaj došlih veeteh vojvodinski Romuni ne bodo pri volitvah glasovali za Nemce, ampak za Stojana Protiča, oziroma njegove pristaše. VOLITVE V AVSTRIJI. Dunaj, 8. (Izv.) Volitve v narodni svet se bodo vršile 14. oktobra. Istočasno se bodo vršile tudi deželne in občinske volitve na Dunaju. Vzrok ВаШше upokojitve. Belgrad, 8. marca. (Izv.) Snoči je bil v notranjem ministrstvu podpisan ukaz, s katerim sc vpokoji veliki župan v Ljubljani dr. Vilko B a 1 t i č. V političnih krogih sc je danes o tem mnogo razpravljalo. Ti krogi so prepričani, da je ta akt notranjega ministra naperjen proti pokrajinskemu nametniku Ivanu Hribarju, ki se je svoj čas najbolj potegoval za to, da jc bil Baltić imenovan za velikegaa župana, čeprav je izrazit demokrat. Govori se, da bo za velikega župana v Ljubljani imenovan kočevski odvetnik dr. Sajovic, ki se je te dni mudil v Belgradu. stavilo francoske armade v Foruhrju. London, 8. marca. (Izv.) Na tozadevno vprašanje je vlada odgovorila, da je znašalo število francoskih Cet v zasedenem ozemlju pred zasedbo Poruhrja 91.000 mož, sedaj pa se je to število zvišalo na 116.000 mož. Berlin, 8. marca. (Izv.) Nemški zastopniki v Parizu, Bruslju in Londonu so vložili protestno noto proti najnovejšim kazenskim naredbam v Poruhrju. Pariz, 8. marca. (Izv.) »Republique Français : poroča, da bo jutri Poincaré v drugič nastopil v zunanjem odseku in končal pred 14 d-evi začeta izvajanja o zasedbi Poruhrj:.. Poročal bo tudi o lozanski konferenci. OBTOŽBA BOLGARSKIH MINISTROV. Sofija, 8. marca. (Izv.) Sobranje je včeraj sklenilo, da se bivši ministri Gešov, Da-nev, Malinov in Kosturkov stavijo pod obtožbo. BUB0NSKA KUGA NA MALAGI. Madrid, 8. marca. (Izv.) Listi poročajo, da »o na Malagi ugotovili 20 slučajev bu-bonsko kugo (črna smrt). 1иЕ1|1Е111Е1НЕ111ЕН1Е111ЕШ=ПЛШЕШЕШЕШЕЕ11Е111ЕШЕ111 Volivna skrinjica S. L. S. v Ljubljani in na Kranjskem je prva, na Štajerskem druga. IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIM£H3IIIEIIIEIIiEliiEIUEIIIEIIIEIII Voditelj angleške delavske stranke < nižji zbornici, Macdonald, je opozoril Bonar Lawa na to, da Francija v zvezi z Belgijo namerava iipiemembo verza j s k e pogodbe. To se Macdonaldu zdi za mir jako nevarno. Predlaga, da se sestavi nekak širši forum, da se franco-sko-nemški spor poravna in poziva vlado, da v tem smislu posreduje. Bonar Lav je odgovoril, da on deîî bojazen parlamenta, kar se tiče posledic, ki jih more imeti francoska politika v Po-ruhrju. Vendar pa za posredovanje ni, ker bi v danem momentu položaj le poslaba-šalo. Kaj bi hilo v dogledni bodočnosti ukreniti, ne ve. Le to ve, da je A n g 1 i-ja vojske sita, to se pravi, da bo gledala, da vsaj sama zase ohrani mir. Z drugimi besedami: Naj se na kontinentu pokoljejo, če se hočejo; mi Angleži se ne bomo spuščali več v nobene homatije! Iz Pariza pa prihajajo v najnovejšem času čisto pozitivne vesti, da Francija res namerava storiti nevzdržnemu stanju konec s tem, da sproži misel, ne izpremem-be, marveč dopolnitve verza j. ske pogodbe. V tem smislu se do- Žovarja Poincaré pravkar, z belgijsko vla-o v Bruslju. Kaj Francija hoče, se še ne ve. Najbrž končnoveljavno določiti repa-racijsko vsoto Nemčije, zasigurati rensko mejo potom demilitarizacije nemškega ozemlja in imeti zasedeno Poruhrje ter ga upravljati po svojem političnem guvernerju, dokler Nemčija zadnjega ficka ne plača. Da pa s c. vse to brez Anglije ne more urediti, je jasno. Nemški državni kancler je izjavil, da je Nemčija pripravljena na pameten sporazum, sama pa ne bo storila prvega koraka, in zahteva kot neobhodni predpogoj, da Francozi zapuste nemško ozemlje. Obenem se ima konferenca veleposlanikov na svoji prihodnji seji baviti s priznanjem vzhodnih meja Poljske. To je zelo zapleteno vprašanje, pri katerem pridejo v poštev interesi Rusije in vseh obmejnih baltiških držav. Torej se bo vnovič razgrnilo celotno vzhodno vprašanje. Poljaki se na to pripravljajo s tem, da so vpoklicali rezerve na «vojaške vaje«. Oni se boje nemško - rusko - litovskega sporazuma, ki da baje obstoji. Kot nameček je angorska skupščine, sklenila, da mirovnega načrta velesil ne sprejme; gotovo vsled vpliva Rusije, ki povsod gleda, da meče zaveznikom pod noge kakšno poleno. In da se pletejo tu velike intrige, se razvidi iz tega, da se obenem v Parizu nahajajo odposlanci sovjetske vlade, bivši carski admirali in generali, ki imajo dobre zvezo z velikim knezom Nikolajem Nikolaje-vičem! Stojimo torej zopet pred novimi problemi. Upati je, da se rešijo mirno, ker vojske se vsi boje. Gotovo je, da končno Anglija in Amerika izpregovorite odločilno besedo, da se vendar enkrat neznosni mednarodni položaj po pameti reši. Razburjenja in kriz bo pa še veliko. češk! zakon o zaščiti republike Pragn, 8. (Izv.) V seji poslanske zbornice, ki se je pričela 6. t. m. in je trajala do 7. t. m. zjutraj, je bil zakon o zaščiti republike sprejet tudi v podrobni razpravi. Značilno je, da so češki narodno-sociali-stični poslanci dr Bartošek, gospa Lando-va Stikova, Vrbenski in Draxl brez vednosti kluba stavili 21 izpreminjevalnih predlogov. Klub poslancev čeških narodnih socialistov jo zato omenjene poslance izključil iz kluba in bo ukrenil vse potrebne korake, da izgube tudi svoje poslanske mandate. Praga, 8. (Izv.) Komunisti so v Ustju priredili protestni shod proti zakonu o za ščiti republike. Shod, katerega so je udeležilo več tisoč oseb, je policija razgnala. Nato so komunist! poskušali napraviti ob hod po mestu. Prišlo je večkrat do spopn dov z orožniki in policisti. Več oseb je are tiranih, bele proti večeru je zopet nastal mi» Stran ï. 8LOVËWKO, Sm V. marée WML ZAKLJ т: K ZIMSKEGA ZASEDANJA Praga, 8. (Izv.) Zimska eezija poslanske zbornice bo zaključena v enem tednu. Pomladansko zasedanje se prične 12. aprila. MASARYK DOKONČAL SVOJB SPOMINE. Praga, 8. (Izv.) Predsednik Masaryk je te dni dokončal svoje spomine o svetovni vojni. OBČINSKE VOLITVE. Praga, 8. (Izv.) Občinske volitve po celi češkoslovaški republiki se bodo pričele julija in bodo končane septembra ali oktobra. Vladne stranke zagotavljajo, da te volitve ne bodo političnega značaja, marveč bo pri njih merodajen samo gospodarski moment. NAPAD NA ČEŠKEGA POSLANCA. Praga, 8. marca. (Izv.) Narodno-sociali-stičnega poslanca Laubeja, ki se je vračal iz parlamenta, je neki splavar napadel in ga do krvi pretepel. Napadalca so zaprli. ARETACIJE KOMUNISTOV V BELGIJI Pariz, 8. marca. (Izv.) Agence Havas poroča iz Bruslja, da je komisija, ki je pre-skovala zadnje nemire v industrijskem >krožju Borinaga, dognala, da je obstojala »rava zarota proti državni oblasti. V metih: Bruselj, Antwerpen, Ltittich in Char-eroi so aretirali 40 komunistov. IZPREMEMBE V ANGLEŠKI VLADI. London, 8. marca. (Izv.) Poštni minl-rter Neville Chamberlain je imenovan za odravstvenega ministra namesto Boscavena, ki je odstopil. Za postnega ministra je imenovan Johnson Hicks. OGRSKE ZABLODE. Budimpešta, 8. marca. (Izv.) Med blv-5im predsednikom parlamenta Gastonom Galom in poslancem Štefanom Denesom (reformna stranka) se je danes vršil dvoboj s sabljami, ki je končal s tem, da je bil Gal ranjen. Nasprotnika se nista spravila. PEGAV1CA NA OGRSKEM. Bndimpešia, 8. marca. (Izv.) V komi-fatu Hevesz je v štirih občinah izbruhnila med cigani pegavica. Od 50 slučajev sta bila doslej dva smrtna slučaja. Tudi zdravnik je obolel. Radikalni pakt s kočevskimi Nemci Iz Kočevja smo prejeli: Na Kranjskem kočevski Nemci niso postavili svoje kandidatne liste. Imajo svojo politično organizacijo, ki se imenuje Gott9cheer Bauern-partei. V njenem vodstvu prevladujejo svobodomiselni elementi iz mesta. Parkrat so se posvetovali, na katero stran naj se nagnejo. Nekateri so bili za eno ali drugo slovensko stranko, končno so pa sklenili, da stopijo v podajanja s srbsko radikalno stranko. V Kočevje je prišel tudi direktor agrarne direkcije, dr Lukman in se je začel v imenu radikalne stranke s kočevskim vodstvom pogajati. Zadnjo sejo je imolo na-čelstvo Gotlscheer Bnuernpartei v sredo, 7. t. m. Sklenili so, da gredo s srbsko radikalno stranko in da belo dali vsem svojim organizacijam in pristašem navodilo, aa glasujejo korporalivno za srbsko radikalno stranko. Takoj зо razširili plakate po vseh občinah kočevskega sodnega okraja, na katerih napovedujejo do 18 marca približno 30 zborovanj, na katerih bedo nastopili govorniki iz Kočevja in pojasnjevali zborovalcem pakt z radikalno stranko. Prvi zcmljani na mescu. Cudeini doživljaji dveh Angležev. 31 Angleški spisal 11. G. VVolIs. — Poslovenil —e—. »Zakaj niste prej mislili na to?< sem ga zbadljivo vprašal. Nič ni odgovoril. Brenčal je kakor nekdaj na zemlji in tiho razmišljal. Spet зет izgubljal potrpežljivost. »Kaj se je zgodilo z najino oblo?« sem vprašal. »Izgubljena je — Ic je odgovoril z glasom človeka, ki ga stvar ne zanima več. »Izgubljena — med rastlinjem —?« >:'az:n če so jo našli —.« »In tedaj — ?c »Kaj jaz vem?« »Kavor —,« sem vzkliknil v skorajda histerični bolesti, »to so lepi izgledi za najina podjetja, ki sva jih snovala —!« Nič ni cdgovoril. »Dobri Bog k sem tarnal. »Le pomislite, kaj vse sva si nakopala na glavo I Čemu vse to —? Čemu sva prišla sem? Kaj iščeva tod? Kaj naju briga mesec? Previsoko sva stavila cilje 1 Preveč sva si upala 1 Z malim bi bila morala začeti. — Pa vi ste predlagali potovanje na meseci Tista vaša okna 1 Prepričan sem, da ве da vaša iznajdba uporabiti za vse pametnejše in dobička-nosnejse namene 1 Prav gotovo 1 Ali ste razumeli, kaj sem predlagal? Vaš kavorit bi ■<■ dal uporabiti za dviganje velikih tež, Očlvidno so se radlkald zelo trudili, da pridobijo zase kočevske glasove, ker vedo, da v slovenskih delih ne bodo dobili glasov. Gre jim pa za to, da bi dobili količnik. Mi jim povemo naprej, da tudi kočevski glasovi, če bi vel kočevski Nemci korporatlvno glasovali ta radikalno stranko, ne bodo pripomogli srbski radikalni stranki na Kranjskem do količnika. Hočejo najbrže s kočevskimi glasovi samo paradi-rati pred zunanjim svetom, češ, da so tudi v Sloveniji dobili toliko ln toliko glasov, dasi ne dobijo mandata. Jasno je, da so pristali na glavne zahteve kočevskih Nemcev. Vodstvo Bauernpartei se Je postavilo na oportunistično stališče, češ, srbska radikalna stranka bo izšla tudi pri teh volitvah precej močna In bi se dalo pri njej nekaj dobiti. To oportunistično načelo je bilo brez dvoma merodajno za njihove sklepe. Mi jim tega oportunističnega stališča ne moremo zameriti. Pomilujemo le njihovo lahkovernost, ki jih je pripeljala tako daleč, da so kratkomalo radikalne obljube sprejeli za suho zlato. Kočevske voditelje bi spomnili na ženevski pakt, na kriški pakt, dalje bi jih spomnili na slovesno dane obljube potrjene z regentovo besedo, da se bo v ustavi oziralo na avtonomne pra- Ubogi mm LJUDSTVO OBRAČUNAVA. - V eotrtek 8. t. m. so naznanjali veliki in mali plakati, da pride g. Pucelj v So-dražico na — ppiem. Mož si je mislil: Če mi je povsod zmanjkalo tal in me vkljub vsej agitaciji ne pridejo ljudje niti poslušat, kaj še, da bi mi kaj verjeli — bom morda uspel na sejmu, kjer se kupujejo teličld in vollčki. Toda Ribničanje smo mu poka/,ali, da smo značajni možje in da le dejanjem verjamemo. Ob eni uri je bila zbrana tisočglava množica, da zahteva račun od slovenskega ministra. Ko je na zahtevo: Pucelj vun — ena je ura! — počasi primahal Pucelj iz gostilne, da gre na shod, so ozračje napolnili klici: Dol z njimi in ko je vrtopil v dvorano, je bila dvorana namah nabito polna zvestih Slovencev — avtonomistov in culo se je žvižganje, vpitje, ropotanje, klici: Z odra dol — da bi se kmalu dvorana podrla. Navzoči so dvignili pristaša SLS g. akademika Č a m p o na ramena, ki je med nepopisnim navdušenjem govoril o delu in programu SLS zbrani množici in koncem govora predlagal zaupnico Jugoslovanskemu klubu, dr. Korošcu in ribniškemu poslancu Škulju, kar je bilo enodušno in z viharnim odobravanjem sprejeto. Mat je hotel govoriti Pucelj — toda vse zaman. Množica je vztrajala čez dve uri in mu ni dopustila, da bi izpregovoril en sam stavek. Hotela ga je pokako bi se mogla sporazumeti z njimi! — Da bi z rokami kazala, kakor mutci na zemlji —? Bojim se, da imajo pri njih te naše kretnje drugačen pomen —! In če bi —. Kako naj to povem — ? Da bi govorila z njimi —? Med seboj žgolijo in cvilijo, nekako —. Ali so to vobče besede in stavki, tisto žgolenje in piskanje —? Sicer pa, — razumna bitja so, to je videti — ! In tudi mi zerljani smo razumna bitja —. In vsakemu mislečemu bitju eo gotovi pojmi skupni —. Kdo ve, če bi se končno le ne dala najti ka4 a pot —.« »To je izven vsake možnosti!« sem ugovarjal. »Prevelika je razlika med nami — ! Tale bitja se bolj razl irujejo od Zemljanov ko katerakoli žival na zemlji —. Se-leniti so bitja čisto druge vrste. Čemu torej besedičiti o sporazumu —!« Kavor je premišljeval. »Meni se zdi, da ne —. Mislite na stroje —, na ^bleko, ki sva jo videla, da jo nosijo —. V tem nisem vaših misli —. Razumna bitja so —.« »Hm —-!« sem dvomil. »Name napravijo močan vtis, da so vse poprej orjaške mravlje, ki hodijo na zadnjih nogah —. Le mislite na tiste tenke noge in roke in predvsem na tiste »obraze« z ob strani stoječimi o^mi, s čeljustjo, pripravljeno za grizenje —J« (Dalle.) Znani bivši komunistični poslanec Mihael Koren je razvil po Trbovljah in po Hrastniku živahno agitacijo za radikalce. S praznimi obljubami skuša rudarje pridobiti za ono stranko, katera je do sedaj — razen central demokratov — največ škodovala osobito rudarskemu delavstvu. Da-I našnji vladni režim podpira njegovo akcijo z vsemi sredstvi. Tako sta na Koienovo : prošnjo iz zapora izpuščena znana bivša I velekomunista Bogve in Šuntajs, — in to je dobro agitacijsko sredstvo! V zahvalo zato sta se bivša «sovjetska komisarja« prelevila v Pašičeve pandurje; odprla sta agitacijsko pisarno «Slovenske radikalne stranke v Trbovljah« pri Suntajsu, — kjer se vpisujejo koštruni, katere bode Pašič z drugimi rudarji vred pošteno ostrigel, ako do 18. marca ne pridejo k pravi pameti. — Ne vemo sicer, v koliko se je agitacija do sedaj obnesla, vemo pa, da jo propagirajo najtemnejši elementi, kolikor jih rudarske vrste zmorejo. — Sicer se pa temu ni čuditi, ker «riba pri glavi smrdi«, to se pravi, da si je Miha kot radikalni glavar v Laškem okraju za priganjače radikalni stranki izbral sebe vredne ljudi. Povedati kranjski deželni odbor klerikalen, Je to priznal, češ, to so bili pa drugi ljudje, na kar smo mu svečano izročili dr. Šuster-šiča. Trdil je, da je on dal kmetom koruzo, molčal pa na vprašanje, iz čigavega denarja. Pri tem jo pozabil še povedati, da so avtonomijo Slovenijo Srbom pod noge vrgli samostojneži in demokratje s svojimi 12 glasovi večine pri glasovanju za centralistično ustavo. Zato smo mu pa obudili spomin z naše strani, da so Samostojneži z glasovanjem za ustavo sokrivi vseh današnjih žalostnih razmer, in da jim tega greha ne more slovensko ljudstvo nikdar odpustiti. G. Pucelj se je še nekaj ongavil in jezil, nato pa so jo njegovi zborovalci brez sprejetja kakih resolucij in brez zahvale žalostno popihali domov. v Sliod na Belokranjskem. Б. marca je bfl shod SLS na Suhorju pri Metliki. Kljub izredno slabemu vremenu je bil shod dobro obiskan. Prejšnji dan je bil tam samostojnež Maknr, pa si ni upal sklicati javnega shoda. — 6. marca sta se pa vršila shoda pri Treh farah in na Božjakovem. Tudi ta dva shoda sta bilo dobro obiskana. Na vseh treh shodih sta govorila kandidat Nema n i č ln g. B a j e c. Janče. V nedeljo, 4. marca, je na dobro obiskanem shodu SLS v nad dve uri trajajočem govoru pojasnil župan Gale velik pomen bližajočih se volitev, odkril namene centralistov ter nam pokazal vse na-jprotne stranice v vsej njihovi slabosti. Temeljito je razložil program SLS, ki se edina bori za samostojno Slovenl o. Prečital je pismo dr. Šustcršiča, kateri mu je pisal, da se nahaja v »nepošteni družbi«, da »služi laži« itd. S tem pismom je dr. Šusteršič sam sebe obsodil v očeh vseh poštenih ljudi. Neka ženska, ki se je hotela maščevati nad SLS, ker ji občinski odbor ni privolil gostilne, je prirelj-?la nekega govornika menda iz Ljubljane, da bi govoril za socialistično »stranko delovnega ljud-Btva«. Na našem shodu je bil lepo miren in nobene besede ni zinil, po shodu gre v hišo one Senske ln prične govoriti. Mi smo bili radovedni, kak evangelij bomo slišali. Očital je SLS »kapitalizem«. Poudarjal je vernost svojo in njegovih sodrugov, pohvalil je marksiste in konec, Župan ga opozori, naj preteklost pusti; gre za sedanjost in bodočnost, če je dr. šusteršič kaj zagrešil, mi za njegove grehe ne bomo delali pokore p ~d komunisti. Ker je govornik začel našo stranko prehudo napadati, so se naši razburili in možu bi se bilo nekaj neprijetnega zgodilo, da ga ni branil župan. S klici »Živela SLS, 18. marca bo zmaga naša, proč z izdajicami krščanskega ljudstva!« se na poziv g. župana volivci razidejo. — Iz Cerknice. Volivna borba v Cerknici se je zadnje čase precej razvnela. Vse stranke nastopajo še precej zmerno in dostojno. Najbolj hud agitator je znani demokratski davi.' i kor.lrolor Ribnikar, (brat ljubljanskega Ribnikarja), kateri si na agitacijah privošči procej jedače in pijače. Baje je dobila tukajšnja demokratska stranka len ar^itacijski znesek, in vsi smo radovedni, ako o tem kaj ve kandidat demokratske stranke Homovc? Ker je fotograf in kontrolor Ribnikar tako priden za agitacijo in ima cčividno silno mnogo časa, pa prosimo, da že enkrat položi račune od uradniške Samopomoči iz leta 1919, na katero že res težko čakamo. — Interesenti. v Vladna radikalna kornprija. V torek je prijel na županstvo v Boh. Bistrico hi Sredn jo Vas uradni telegram ministra Ž u -p a n i Č a, naj se skliče za četrtek ob 10., oairoraa ob 3. Dopoldne interesente v zadevi planinskih pašnikov v občinska urada. Prišlo Je nékàj posestnikov, ki so čo kpiî na mînir'ra ed 9. do 1. poroldne. Avto mu je namreč v Soteski obtičal v snopu, na Je тогз! minister milostno peš do Boh. Bistrice. Ljudje so bili silno razočarani. Minister Je namreč vse obl hibi 1. toda le po d n o <7 o j e m , 'a Boh'njci volijo >močtio radikalno stranko»:. Prisodil ie v polurnem 'jovorn na«? str,Tki v Sloveniji 16 mandatov, samostojnim pa kvečiemu tri. To se gle-dali naši samostoînî! Županič k'inh temu ne •bo dobil v .sem Bohinju niti pet glasov. Politične -f Dokumente iz fruo dobe denunci-antstva bodo te dni začele priobčevati radikalne »Jutranje Novosti«, >ko ja klerikalna stranka, zvesto služeča habsburškemu Dunaju, sistematično preganjala s pomočjo ■habsburških krvolokov rojake druge slran-ke in jih spravljala »na varno« v ječe, v internate, pred puške in pod vislice.« »Njih sovraštvo do Srbov in do naše skupne kraljevine se je le še povečalo v sramoto slovenskega imena in nošo svobode.« Tako napoveduje Pašićev radikalni reptil, zaveznik dr. à u s t e r š i č e v, na naslov SLS, o kateri trdi dr. šusteršič, da jo je razpustil. Kar je grešil dr. šusteršič brez vednosti in proti volji stranke, to očitajo danes njegovi zavezniki Slovenski ijudski stranki, dasi-ravno dr. šusteršič tedaj ni hot^' sklicati nobene seje, čeravno se je to cd njega ne enkrat ali dvakrat zahtevalo, zato da je, stoječ v avstrijski vladm službi, zlorabijai lahko ime stranke proti volji stranke. Vse to bi prešli molče, kakor smo dosedaj, ako ne bi njegovi zavezniki in zaščitniki sedaj zlorabljali dr. šusterši-čeve grehe proti — SLS. Še več! Dr. šusteršič je bil toliko drzen, da je na črnomelj-ekem svojem shodu očital našim ljudem — suhi bajer, on, proti kateremu smo tisti čas krčili pesti radi njegove denuncijantske akcije, v času, ko smo slovensko čuteči ljudje, zlasti ob naši meji, trpeli nadčloveška trpinčenja radi svojega narodnega prepričanja. Ta človek ima zdaj tako drzno čelo, da upa s svojimi osebnimi grehi še na dan in jih valiti na shodu na druge. Kdor je izgubil vso politično moralo in sedaj dokazuje s svojim izzivanjem in pravim obrazom, da je desetletja vodil za nos poštene, da, najpoštenejše ljudi, ki niso spoznali njegove krinke ob pravem času, tak človek ne zasluži nobenega odgovora. Teh vrstic tudi nismo zapisali radi njega, ampak radi tistih farizejev takozvanih »naprednih« strank, od stranke okoli »Slov. Naroda« in JDSarjev do sedanjih radikalov, ki so ves čas klevetali našo stranko ravno radi dr. Šusteršičevega postopanja za časa vojske, danes pa ga jemljejo v zaščito in valijo njegove grehe na SLS. Kdor si je ohranil drobtinico čuta za politično dostojnost in moralo, bo pljunil in dejal: »Fej hinavci!« Radikalnim »Norostim« pa priporočamo, da ne pozabijo »dokumer : v iz črne dobo de-nuncijantstva« iz vrst tistih ljudi, ki so bili v Avstriji ravno takšni hlapci dunajske vlade kakor so sedaj srbske radikalne vlade. Predvsem pa naj no pozabijo na dr. š. besede v »Unionu«: »Mi Avstrijci imamo hvala Bogu cesarja od božje milosti, Srbi pa imajo svojega kralja od milosti morivcev.« Saj te besede čudovito odgovarjajo vlogi, ki jo igra danes značaj dr. š. pred »brati ^rbi«. -f- »Srbska radikalna stranko.« Nad tem nazivom se silno ljutijo radikalske »Ju-tranje Novosti«. Mi jo bomo pa kljubteniu še nadalje tako nazivali, ne radi tega, ker radikalci SLS dosledno imenujejo »klerikalno stranko«, marveč ker nam ne gre za to, kako se radikalci oficielno nazivajo, ampak kaj da so v resnici po svojih intencijah. »Narodna radikalna stranka Srbov, Hrvatov in Slovencev« so lo v toliko, v kolikor naj bi slovenski in hrvatski koritarji in pa kupljenci pomagali srbskim radikalom do srbske nacionalne (narodne!) hegemonije nad Slovenci in Hrvati. Zato zasluži pravzaprav naziv »vele3rbska radikalna stranka«. Da nam pa v slovenskem jeziku tiskano srbsko radikalno glasilo ne bo očitalo »podlega potvarjanja«, mu izmed stotin dokazov za nate stališče v tej stvari navedemo samo najnovejšega iz srbskega radikal-skega tiska samega. Mitroviška »Srbija*: z dne 4. marca 1923 pozdravlja prihod g. Pa-šiča v Srem med drugim s temi-le stavki: »Radikalna stranka pod vodstvom Nikole Pašiča od prvega koraka ve jasno in določno, kaj hoče. Prva njena naloga je, da v Srbiji izvojuje zmago demokracije ... Meje države so potegnjene. Ali državo, v tako določenih mejah, je treba naznotraj dograditi in okrepiti, napraviti v resnici eno enostavno državo enega in istega naroda... To je mogoče samo, ako Srbija v vseh smereh in popolnoma zmaga v tej državi. Srbija je premagala zunanje neprijatelje in potegnila meje države. Ali ostali so notranji neprijatelji...« Je-li še treba jasnejše govorice? Nam ne, radikalnim priganjačem pa menda tudi ne! -j- Radikalija podkupuje. »Jutranje novosti« besne, ker smo razkrili radikalno podkupovanje in ga primerno označili. Besne sicer, toda na naše deciuirane očitke molče, ker so — resnični. Molče giede obljubljenih krav, molče glede poziva, podpisanega od radikalnega priganjata Veriiča, naslovljenega na viničarje, naj pridejo po denarne podpore, samo k radikalni stranki morajo prej pristopili. Na to radikalno glasilo molči in nas namesto pozitivnega odgovora imenuje »velike mojstre demago-štva, ki znajo operirati s toliko prepričeval-nostjo, da jim mora človek brezpogojno verjeti.« Kajpada, brezpogojno, ako za svoje trditve prinašamo tudi dokaze, ki — brezpogojno tudi drže. 4- Brez sramu! Včeraj smo navedli imo značajnega moža, posestnika Lu^kovca iz Uodešč pri Škofji Loki, ki mu je ponujal agent dr. šusteršiča 16 tisoč, potem celo 20 tisoč kron, ako podpiše dr. šusteršičevo kandidatno listo. Ustregli smo želji šusteršičevega trobila, ki ga pa objava tega sramotnega podkupovanja očividno prav nič ne ženira. Kakor če poliješ kužka in se otrese, pa je vsega konec, k večjemu, da te nato še oblaja. To je huda primera, pa žal popolnoma točna! »Ljudski dnevnik« na našo ugotovitev odgovarja, da je »Slovenec« potegnil rep med noge in se zvija, da se je — zlagal in da ni navedel imena. Gospode od »Narodne ljudske stranke« bo treba naučiti abecede, da bodo znali čitati L-u-s-k-o-v-e-c. Pa kaj se bo delal tako nevednega I kur »učeniku« in pravega aelredakterja »L. d.« samega naj vpraša, ki mu je cela zadeva tako dobro znana kakor mešetarenje в Pa-šićein. Če pa papirnemu lažnivcu z Brega ta naša ugotovitev ne zadošča, mu še naznanjamo, da sta dva agenta iz Črnomlja prišla k uglednemu uašincu g. Matiji b u -kovcu iz Kota in mu obljubljala po louO kron za vsak glas za dr. šusteršičevo listo. Če hoče kljub ïiktivniin menicam iz Pasiée-vega reptilnega fonda vzdrževani »Ljudski dnevnik« izvedeti še kake podrobnosti o tem sramotnem podkupovanju, naj se obrne na dr. šusteršičevega kandidata D o 11 a r-j a, ki pač mora vedeli, kakšni agenti da so v njegovem okraju za dr. Š. listo in kdo jih je poslal. Tudi g. Bolite bo mogel potrditi svojo izjavo, da je dobil 1C00 K za udeležbe na zaupnem shodu v Ljubljani. E, pa kaj bi take stvari dokazovali tistim, ki so zanje preje vedeli kakor mi! Saj je denarja ko toče! Reditelji na črnomeljskem shodu so dobili kar po 600 kron. To ga bodo pili, kakor Benkovi volivci v Prekmurju. Ima para, puno para in g. dr. šusteršič je vendar reven ko cerkvena miš! Pa saj nič ni res, vse je zlagano, bo dojalo šusteršičevo trobilo, res je samo, da je Narodna ljudska »stranka« že ob svojem postanku ko-ruptna do mozga kakor njena zaščitnica, tudi Narodna radikalna stranka. -j-»Osročovalec kranjske tležrlo" imenuje dr. šusteršič dan na dan samega sebe v svojem »Ljudskem dnevniku«. Bilo jo med vojsko, šusteršič je takrat kupoval za kranjsko deželo krave v Švici, torej tam, kjer so bile najdražje, ko so jih vojskujoče države kupovale za vsako ceno. šusteršič je v imenu dežele sklenil s Švicarji kupno pogodbo, po kateri se je obvezal, da jih plača tri leta po sklepu miru in sio^r v va-iuti, ki bo tistega dne veljavna. Velika večina teh krav jo v Medvodah, oziroma na Robežu poginila. Danes Švicarji kranjsko deželo tožijo za denar in eiccr cn:o za tiste crknjene kravo glasom pogodbe dolžni nič več in nič manj ko 2 0 m i 1 i j o n o v, o katerih zdaj likvidacijska komisija kranjskega deželnega imetja premišljuje, kje jih bo vzela! Tako izgledajo sijajne gospodarske poteze bivšega deželnega glavarja. Morebiti povrne teh 29 milijonov šusteršič iz kupčij, ki jih dela zdaj s Pašičem?__ Ђшм1ш po№a V. Moskvi od leta 1922 dalje izhaja uraden »Vestnik narodnega komisarijata zunanjih zadev«. Politična bilanca, katero je sestavil časopis ob začetku svojega drugega letnika, je zanimiva, ker se v njej zrcali komunistično upanje. Tu ni govora o blizosti in nujnosti svetovne revolucije. Tudi ruski boljševiki si jo zdaj re predstavljajo kot posledico direktne komunistične akcije, ampak le kot .posledico spopada imperialističnih držav. Sedaj je treba vpo-staviti stike s svetovnim kapitalom. Veliko se pričakuje od A m c r i k e, kajli v Rusiji so mnenja, da je amerišku industrija krvavo potrebna ruskim odjemalcem. Poročevalec Vestnika, M. Paviović, se navdušuje za ameriško republikansko stranico težko industrije. Demokratska zastopa veleposestnike in hoče izpodriniti Rusijo kot nevarnega tekmeca. Najbolj obsovražena je F r a n c o s k a, katero slika »Vestnik« kakor deželo duševnega in ekonomičnega propadanja. Clemenceau in Poincaré iio izvoljenci malega buržuja, najhujšega sovražnika svetovne socialne revolucije, Njih nacionalna kratkovidnost nasprotuje vsakemu zbližan,ju s sovjetsko Rusijo. Rusija bi samo pridobila, is pride na Francoskem vlacia zopet v roke »bolj modernega« velikega kapitala. Odnošaji z Angleško so »zunanje korektni, toda polni notranjega sovraštva-. Lord Curzou še vedno hoče izpodrinili Rusijo na vzhodu, dasi ta ne goji več imperialistične politike. Boljševiki so od svoje strani prepričani, da je kolonijalna moč Angleške končana in tudi storijo vse mogoče, da netijo ekonomsko iu narodno sovraštvo med narodi Azije in Afrike. Moskovski komunistični zavod vzhodnih jezikov šteje več sto zastopnikov od Anglije podjarmljenih narodov. Žalibog je ta vzhodna mladina še preveč teoretična. Kitajci in Korejci poznajo na primer bolje Evropo nego lastno domovino, njene stranke, ekonomske zahteve in drugo. Vendar so tudi tu nekateri jako talentirani bodoči politični voditelji, n. pr. Indijec Roj in drugI. Odkrit sovražnik Rusije je tudi Japonska, katera bi si rada prilastila ne samo Daljni Vzhod, ampak tudi Vzhodno Sibirijo. Toda Japonska stoji pred veliko socialno revolucijo. Vlade se tam menjajo tako pogosto, dn niso vredne velikega zanimanja. V doglednem času pride tudi v Japonski na površjo stroja, katera se bo ! hotela približati Rusiji in odstopi Sahalin. To je mnenje Kameneva, zastopnika Lenina j in sedanjega predsednika sveta narodnih j komisarjev. Sovjetska vlada želi miru, ker ima veliko notranjega posla. Če bo na spomlad vojska, Jo zakrivi samo Poljska Sovjetska vlada bo smatrala poljsko mobilizacijo za izzivanje, četudi se bo Poljska izgovarjala, da mobilizira proti Nemčiji. Sicer je Poljska notranje že bolj razdrta nego prejšnja Avstrija, ampak daje ji vzpodbudo strahopetnost nemške vlade. Ista, pred vsem nemški socialni demokratje, зо krivi tudi slabega rezultata rapallskih pogajanj. Boljševiška diplomacija pričakuje mogoče od bodočnost preveč, ampak treba ji je priznati, da veliko dela. Iz zunanje politike. * Francija in Rusija. »L'Oeuvre« poro« ča, da ni dovolila francoska vlada potovanje v Marseille sovjetski misiji Rdečega križa z Ustjanovim na čelu, katera bi tam morala prevzeti še na Francoskem ostale roško vojake. Z ozirom na to se je morala misija razpustiti. Ta odredba francoske vlade pomeni novo težkočo z ozirom na medsebojno zbližanjp Rusije in Francije, o katerem se je toliko pisalo v zadnjem času. * Dolovr-nje komunistov na Angleškem. «Morning Pest« objavlja podatke o delovanju komunistov na Angleškem. Moskovska vlada ima veliko pristašev tudi med člani parlamenta. Marca 1. 1922 je ruska vlada imenovala v Londonu posebno komisijo, obstoječo iz P. Dootta, uradnika «Delavsk. Mesečnika«, poslanca Inclycka in Polyta, uradnika časopisa Trade Union, katera je izdelala načrt komunističnega delovanjaa. Prvi korak je bila ponesrečena 4 mesečna stavka premogokopov, ki naj bi bila izzvala revolucijo. Moskovski voditelji so bili zelo nezadovoljni z «nazadnjaško taktiko« angleških komunistov. — Komunističhi krožki se ustanavljajo pri vseh političnih, prosvetnih, športnih društvih in delujejo tajno. Komunistični tisk šteje že 5 časopisov. Posebna važnost se polaga na propagando med mladino, kateri je namenjen zadnji božični podarek, knjiga «Proletkult«. Na prvi strani te čitanke je natisnjena sledeča prisega: «Jaz N. N. prisegam zvestobo zahtevam svojega razreda in hočem posvetiti vse moči razredni borbi, ne da bi mislil na kakšnega Boga.« uraun Ogorčenje imenovanega uradništva nad dosedanjo prakso centralističnih vlad je dobilo svoj višek v sredo na izrednem občnem zboru. Drastično primerjanje razlik prejemkov med posameznimi uradniškimi kategorijami je pokazalo vso gnilo, dema-goško moralo teh vlad ter odkrilo vso zaslepljenost uradništva, ki še do danes ni spregledalo, kako nemoralno izkuša bel-grajslfa porodica razcepiti uradništvo z malimi priboljški tej kategoriji, z zapostavljanjem druge kategorije. Politični kon-ceptni uradniki so strmeli, ko so ugotavljali to nemoralo balkanizma. Z zadoščenjem mora naš list ugotoviti, da šef vlade še nikoli ni prejel take nezaupnice, kakor jo je Pašič v liipu, ko so omenjeni uradniki odklonili, da se mu poklonijo ob priliki njegovega prihoda v Ljubljano, Ako ta močna gesta, spremljana še z raznim razmišljanjem o štrajku, ne odpre vladi oči in ne postane resen opomin vsaki bodoči viadi, naši državi ni več pomoči. Tudi centralizem je prišel na svoj račun; dasi so se uradniki varovali vsakih političnih in državno-pravnih razmotrivanj — centralistični bič namreč ima dolgo šibo! — so pa z ogorčenjem ugotovili, da so uradniki Srbije in Črnegore na boljšem — glej letošnji finančni zakon! — glede štetja vojnih let v službeno dobo in drugih bonitet. Pa daje Osrednji Savez v Belgradu našemu uradništvu v Sloveniji še graje in hk-cije radi nastopanja v boju za gmotno izboljšanje, namesto da bi varoval skupne interese vsega uradništva v kraljevini! — Tako se vsa centralistična farsa razkriva in uradniku svetujemo, naj svoje izkušnje z Belgradom tudi odkrito pove našemu ljudstvu, da si bo vsaj ljudstvo izvojevalo avtonomijo; uradnik pa naj le naprej voli proti avtonomiji, da bo vsaj imel večen strah nad seboj, kdaj ga bo belgrajska porodica premestila v Štip in Piškopejo, ako zine ostro besedo. Iz poročil govornikov je bilo razvidno, da nima nobena uradniška kategorija eksistenčnega minimuma, da je uradništvo potisnjeno v silobran, kjer bije z zadnjimi močmi obupen boj za obstanek. Tu naj si svojo državotvornost ogleda belgrajska porodica te ali one baže! Uradniška revolucija bo hujša od komunistične, ker se ne bo izvršila s hrupom, temveč s tem, da bo uradnik onemogel v svojem delu. Človek ima cbčutek, ko posluša tožbe uradništva, da sc nahaja v oktobrskih dnevih leta 1918, sredi bivše avstrijske armade. Majhna iskra, pa bo tudi belgrajsko porodico s Pašičem vred vzel vrag! Centralistično uradništvo naj pa le voli one, ki so vzeli Sloveniji avtonomijo, Siren 4L SLOV EN ЕЦ 8M в. fflttP* ИЛ naše ljudstvo jih o« bo b ■ tem bo tudi rešilo naše pošteno uradništvo pogina. — O poteku občnega zbora in o resolucijah bodo obvestili, Kolikor se j« naš dopisnik informiral, tudi časopisje. Kolikor smo mogli izvedeti, pomenijo po svoji vsebini resolucije sramotno karto naši centralistični vladi in bomo o njih še govorili, ko jih prejmemo. Dalje moramo z zadoščenjem povedati, da je naš nedeljski članek o balkanizaciji naše uprave izzval med .irackuštvom občno pozornost in soglasno odobravanje tudi na izrednem občnem îboru konceptnega uradništva. Dnevne novice. — Zbor zaupnikov SLS in volilni shod SLS зв vrši prihodnjo nedeljo 11. marca ob (»I enajstih dopoldne v Domžalah, popoldne ob treh pa v Kamniku. V Domžale vabimo predvsem zaupnike SLS iz sodnega »kraja Brdo, v Kamnik pa zaupnike za sodni okraj Kamnik. Po volivnih govorih kan-ilklata Strelna in namestnika S m o -rt e j a se moramo temeljito razgovoriti glede agitacije v zadnjem tednu. Vsaka občina aaj pošlje vsaj enega zastopnika na zbor taupnikov. Volivci iz Domžal in Kamnika oa naj pridejo polnoštevilno. — Zbor zaupnikov in volivni shod SLS f Kranju, V pondeljek, dne 12. t. m. bo v Kranju v Društvenem domu ob 11. dopol-ine zbor zaupnikov in obenem volivni shod *ase stranke. Poročala bosta gg. Janez 5 r o d a r in dr. Janko Brejc. Vse krajevne organizacije iz kranjskega okraja poživljamo, da pošljejo na zbor vsaj enega sastopnika Iz vsakega okraja. Iz Kranja in okolice pa naj pridejo na shod vsi naši somišljeniki. — Za g. Božidarja Severja. Mažarska Vlada je, kakor znano, g. Božidarja Severja, ki je bil že izpuščen, 24. februarja ponovno aretirala Iz sanatorija ga je odpeljalo pet detektivov neznano kam. Naša delegacija v Budimpešti ni mogla izvedeti, kje se nahaja. Od strani mažarske vlade je to gotovo «in osvete. Gotovo je. da se Sever nahaja v smrtni nevarnosti. Dolžnost naše vlade je, da Božidarja Severja kot jugoslovanskega državl jana zaščiti in ga potom tozadevnih pogajanj reši. Prepričani smo, da bo minister za zunanje zadeve to storil,, — Radikalna korupcija. »Slov. Narod« poroča 9. t. m.: Inšpektor državnih železnic Srečko Benedek je imenovan za višjega inšpektorja in odlikovan z redom sv. Save III. razreda.« — »Promoveatur, ut «juoveatur!« velja v tem slučaju z vso rez-kostjo. Stvar je namreč sledeča: Srečko Benedek je p r v i strokovnjak v železniških prometnih zadevah v naši državi. To je tem večjega pomena, ker naši državi strokovnjakov železničarske stroke sploh manjka in ker naše železnice stoje neposredno pred popolnim polomom. Zato je tak mož kakor Benedek bil nenadomestljiv, da resi vsaj to, kar se še rešiti da. Njemu se je tudi v to svrho še nedavno poverilo vodstvo prometne inšpekcije, potem ko se je odstranil g. Negovat i č. Toda Benedek ni dolgo vžival svojega važnega resora. Negovetič si je namreč vedel pomagati : pristopil je k radikalni stranki. In glejl Takoj nato ga centralna vlada zopet nastavi, mu poveri vodstvo prometnega inšpektorata, ga tako brez vsega sama rehabilitira in izroči možu resor, ki brez veščega vodstva propade in pomaga pospešiti popoln debacle našega železniškega prometa. Benedek pa mora prevzeti drugi posel, se celo poviša în dobi red sv. Save! — Z eno besedo: postani radikal in dobro se ti bo godilo na svetu. — Bakteriološki zarod v Križcvclh na HrvaŠkem. V Križevcih je že dolgo obstojal bakteriološki zavod; sedaj je pokrajinska uprava v Zagrebu razširila delokrog tega zavoda in osnovala na njem poseben oddelek za proizvodnjo živalskih cepiv (seruma). Serološki oddelek je prevzel nalogo, da preskrbi našim živinorejcem dobro in ceno cepivo in serum proti nalezljivim boleznim živine in pomaga s tem pri razširjanju cepljenja proti boleznim. Kako smo izvedeli, je omenjeni zavod dovršil v*o priprave in zaîel Izdajati svoja oepiva in serume in sicer po zelo nizkih cenah. Zavod deluje pod vodstvom izvrstnega strokovnjaka (dr. Hup-bauerja), ki skuša z nizkimi cenami in dobrim cepivom znižati cene tem proizvodom tudi drugim zavodom, zato so cene enake samo polovici cene drugih sličnih privatnih zavodov. Pričakujemo, da bo zavod storil svojo dolžnost v vsakem oziru in da bo na ta način vsako leto rešil mnogo gospe-darjev pred ogromnimi škodami & izgubami pri živini. V glavnem proizvaja zavod cepivo in serum proti vsem kužnim boleznim (svinjska rdečica, kurja kolera itd.). Vsakemu živinorejcu priporočamo, da si da nabaviti serume ln oepiva od gornjega zavoda. Izdajajo se pa na naročila živino-zdravnikov, katerim ta zavod toplo priporočamo. — D. M. v Polja. Tatvine bo pri nae ns dnevnem redu. — V noči od 4^-5. t. m. so trije neznani vlomilci vdrli skozi okno k krojaču Ivmnn Kana i« D. M. v Poliu ia mn odnesli blaga as 17.000 K. Da ao na£i tatovi drsni, se vidi Is tega, da ao k ob glavni cesti stojeM h 131 pristavili lestvo in vdrli skozi okno v prvo nadstropje. Bili so trije in aled pelje proti Ljubljani. Ukradene je krojača tudi voč obleko, ki jo jo imel v doln. — Na premikahiem kolodvoru so prejšnji večer najbrž isti tiôkl vdrli v vagon in odnesli 3 vrofte rlža. Ijpeli so pa emolo. Ena vreča je bila strgana ln riž ie celo pot kapal v«n in tako so ga orožnikf iztaknili v svinjaku Karla Novaka, trgovca iz Zg. Kašlja, ki pa seveda nič ds ve, kako je prišel v njegov svinjak. — Par večerov prej je enako »šalo« poskušal Ivan Lnkec iz S p. Kašlja, ki so ga pa železničarji zapazili in je moral oditi praznih rok. — One, ki se ogrevajo za centralizem ln za radikalce bi, posebno sedaj pred volitvijo, povabil ua zaloški kolodvor. Tu se perejo vagoni, v katerih se je naša nova vojska pripeljala v Ljubljano iz Мч-oedonije. Človek ne bi verjel, da jo tak» nesnaga sploh mogoča. — Jančar Feliks iz i Laz je ukradel bi vagonov ?0 ko2 usnja, ki ка je pa orožuištvo steknllo za dimnikom, kjer ga je menda sušil. Zdaj njega suše v luknji. — Tabele za dimenzioniranje plošč in nosilcev iz ojačenega betona je izdalo Akademsko društvo jugoslovanskih tohuikov v Ljubljani. Tabele so sestavljeno po predavanjih priznanega strokovnjaka g. unlv. prof. dr. ing. Miroslava Kasala, kar je 7,a-dostuo jamstvo za njih teoretično in praktično uporabo. V sedanji dobi, ko je ojačeni beton vsestransko priznan prvovrsten gradbeni materijal, je neizbežno, da si vsak, ki se peča z gradbeno stroko, olajt-a delo, kar mu jo omogočeno potom tabel za dimenzi-joniranje. Tabele opremljene z navodilom uporabe eo tiskane samo na eni strani tako, da si jih lahko vsak sam kašira na platno, ker so v prvi vrsti namenjene praktiku. Naročajo se v knjigarnah ali pa pri Akademskem društvu jugoslov. tehnikov ali dobijo pri gospodarju-skriptorjn v društvenem lokalu na tehniški visoki šoli na Mirjn soba 6t. 15. S tem si vsakdo nabavi v praksi neobhodno potreben pripomoček za računanje ojačenega betona ter istočasno pomago. dljaStvu ljubljanske tehnike. — Akademsko društvo jugoslov. tehnikov v Ljnbljani. — Zveza vojnih vdov hi sirot ima svoj občni zbor v nedeljo 18. marca ob 9. uri dopoldne v prostorih KoDsumnega društva na Kongresnem trgu v Ljubljani. — M uniči j a »a Črno goro. V Benetkah eo oblasti zaplenile parnik «Sibllla«, ki je nalagal municijo navidezno za Barcelono, dejansko pa je bila namenjena za Črno goro. — Občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice v Jxamnlkn se vrši v nedeljo 11. t m. ob pol 11. url dopoldne v občinski pisarni t običajnim dnevnim redom. Člani so naprošeni, da se ga udeleže v polnem številu. — Odbor. — Večjo množino mladih lepih divjih kostanjev za presaditev ima na prodaj Alojzij Zaje, Bellevue, ftižka—Ljubljana. — Opozarjamo na današnji oglas anončne ln reklamne tvrdke J. Zorman, Ljubljana, Gledališka ulica 2. Novi stonski načrti Ljubljane so lično izdelani ter se dobo v trafikah in v glavni zalogi oglasnega zavoda J. Zorman v Gledališki ulici 8 po 7 dinarjev. — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cc-sta štev. 1._ 3322 II. telovadni teden J. 0. Z. Četrti telovadni večer je nastopil zbor vaditeljev ljubljanske orlovske podzveze. Spored devetih točk je trajal i % ure ln se skoro brez pavze zelo zadovoljivo razvil pred polno zasedenimi prostori t telovadnici ln na galerijah. Tudi več odličnih gledale«* je bilo navzočih. Krepke, lepo zraičene in izvežbane postavo to i imponujočlm korakom nastopile najprvo k va-diteljskim prostim vajam. Vedno lepe te vaje so — odštevšl neka) posameznih nesigurnostt in po-rrlnostl y Izvedbi — tele pohvalo, četudi eo že splošno znan«. Na konju (ne Sir) je večina telovadcev očarala tako s kvaliteto kakor t kvantiteto vaj gledalce. Telovadci to t lahkoto in eleganco obvladali tudi najtežje kombinacije. Elitna točka so bile tekmovalne proste vaje, (zlasti K. In R.). Lepe In težke skupinske vaje težje dotedanjih orlovskih prostih vaj to vzlic izredno vltokl zahtevi ozlr. obsežnosti gibov ln drsnosti sestave shematično pravilno in točno izvajali. dati mestoma godba ni točno harmonirala. Tako tpretnoit kakor sila sta v kulmlnacijl lepo harmonirall. V te vaje pa je vpletenih več gibov is le poznanih vaj. Skakali to « prožne desk« C«z mizo ia čet koze na mizi, pa čet konja na lir in vzdolž. Videli smo nekaj skokov v najleplem športnem stilu (zlasti K. la R.). Lep« ni težke tkuplnske vaje dveh »ettorie, polne raznovrttnih sto), ki t« končne strnejo v «no elektno skupino, to — izvzemii per telko opazljivih netočnotU — tedne podali. Tudi I tet)« (e bilo te pot pravilno. Tudi bokt. ki to ga Uvajali 4 pari. Je lteti med elitne točk«. Skoro brezhibno, s mogočnimi mahi, Itpadl in tenki ob spremstvu telo prigod n« godbe, to v impozantnem ritma podali te, v novo I akuoino trajn« »rednosti kombiniran« (večinoma ie mano) vaje, k! eo mdfle lep wiHek la zath* žile burno pohvalo. Krogli Dasi vet mojstrov aa krogih, znanih h zadnjih let, ni več v Ljubljani, eo bili vendar stoplji talentirani nasledniki ▼ vrsto, ki Je po večini ▼ teznih in kolebnih vajah izvajala drzne bravurc, da je gledalcem zastajala tapa ln nastala v kritičnih momentih grobna tišina. Kratne stoje, toči in talto-skoki b višin« 4 metrov in višje, to imponliali. Zlasti načelnik K. s« je odlikoval s stoično eleganco ln peresno lahkoto na krogih ln konju tudi ▼ najtežjih momentih. Zaključni nastop т ha'onl je bil zelo točno naštudirana premiera v orlovskih vrstah. Fino, živahno ln intimno občuteno podajanje elegantnih zamahov, sunkov in lokov Je bilo prro-Tttno. Tudi sestava je stilistično čista in lepa. Ta večer s« jc po kvaliteti močno povspel nad vie prejšnje, današnji pa ntegn« biti najzanimivejši Letos že vsi dosedanj теЛ^Ч z gotovostjo kažejo, da bo nedeljska akad—Ti'Jn t «Unionu« neka) krasnega, ker bodo na ojsn-v» sporedu najlepše iu najzanimivejše točke celega tedna. Menda občinstvo to instinktivno čuti, ker to vstopnice l* večinoma prodane. Sprednjih sedežev (dražjih) že ni več dobiti, od vseh je le 9e ena četrtina naprodaj (v trafiki Union). Kdor si Je do sobote ne preskrbi, bo moral stati, če ne bodo t«di ttojišča žc pred nedeljskim večerom razprodana. J. H. Danes (petek) je tekmovalni »cier, Demonstrirali bodo letošnji tekmovalni program Orlov: Redovno — proste — tekmovalne vaje na drogu in bradlji za nižji oddelek; vaje za višji oddelek; skoki v višino in daljavo; za prvenstvo in proste vaje za 1923. p Okrajno sodišče т Ajdovščini se odpravi? Razširja se vest, da se sodišče v Aa-dovščini odpravi ln ajdovski sodni okraj spoji z vipavskim. Naravno je, da je ta vest povzročila veliko razburjenja in so se me-rodajni krogi brzojavno obrnili na vlado, naj ne izpreminja sedanjega stanja. p Šolska nadzorništva v Julijski Krajini. Izšel je odlok, ld določa sedež za pokrajinska šolska nadzorništva. Julijska Krajina dobi dve šolski nadzorništvi : za istrsko in tržaško provinco eno s sedežem v Trstu in eno za Furlansko pokrajino s sedežem — v Benetkah. š Na potu v šolo utonil. 5. t. m. je ntonil v potoku Vrhovdol pri Llmbušn 7 letni deček Jožef Lešnik iz Hrastja. Na potu v šolo mn jo na neograjenl brvi spodrsnilo, padel jo v potok in utonil. š Otvoritev telefonsko centrale pri pošti Sv. Marjeta pri Moškanjelh. Pri pošti Sv. Marjeta pri Moškanjcih je bila dne 1. maroa t. 1. otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajev--il promet. Konferenca zadružnih revizorjev v Zagrebu. Zagreb, 3. marca 1923. Dne 26. februarja 1923 se je v smislu sklepa na občnem zboru Glavnega zadružnega saveza v Splitu vršila v Zagrebu konferenca zadružnih revizorjev. Svrha konference je bila, da 1. pretrese načrt zadružnega zakona, ki naj se predloži parlamentu v prihodnjem zasedanju, 2. da pretrese ureditev pokojninskega razmerja zadružnih uradnikov, 3. da določi temelje za organizacijo vseh zadružnih uradnikov in posebej za Savez zadružnih revizorjev (nadzornikov). Tej konfcrenci so prisostvovali: 1. za Hr-vatsko-slav. gospodarsko društvo kot osrednje zadruge v Zagrebu gg. Velimir Pleše, ravnateljev namestnik in glavni revizor; Mihajlo VI. Segedi, Fran Buić, inž. B. Balić, Mile Smo-Ijanovič, Dragutin Ruzič, Julij Lasman, Marijan Seringer in inž. Stjepan Hršak, revizorji 2. Za Središnjl savez hrvatskih seljačkih zadrug kot zadruge v Zagrebu gg. Vlaho Bre-čevid, glavni revizor; Josip Žerjav in Ivo Grah, revizorja, ter Nikola Jagatič, organizator. 3. Za Zadružno zvezo v Ljubljani gg. Anton Kralj, tajnik, dr. Basaj in Krištofič, revizorja. 4. Za Savez nabavljačkih zadrug državnih nameščencev v Belgradu g. Gjuro Marlč, gt. revizor. 5. Za Glavni zadružni savez ▼ Belgradu gg. dr. Ljudevit Prohaska, tajnik, in Alfred Čebular, glavni revizor. 6. Za Savez srpskih zemljoradničklh zadrug v Belgradu gg. Milivoj Nikolić, upravnik, in Živko R. Živković, glavni revizor. 7. Za Savez srpskih zemljoradničkih zadrug v Zagrebu g. Petar Jerković, revizor, 8. Za Zadružni eaves v Splitu gosp. Fran 2enko Donadini, revizor io organizator. 9. Za Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani g. Fran Trček, upravitelj. 10. Za Hrv.-slav. gospodarsko drultvo kot osrednjo zadrugo v Osijeku g. inž. Varga, tajnik in prokurist. Pred prehodom na dnevni red je predlagal g. Gjuro Marič v Imenu Saveza nabavljačkih zadrug državnih nameščencev, da se ta organizacija «»vr«ti y okvir načrta za zadružni ttltn. L Tekom razprave o načrtu ladrulnefa a». kona, ki Je trajala celih lest dni, eo potames-niki temeljem izkuienj podali mnogo novih vidikov za enotni zadružni zakon, ki naj velja za celokupno sadružuiltvo v na i i dr ta vi. Is-premenilo se je več točk ln dodalo nekaj novih stavkov, nakar se je sprejela končna redakcija. Konferenca te )e ozirala na v*a obeležja razmer v posameznih krajih nale države ter г izpremebami ln izpopolnitvami zakonskega načrta poskrbela, da se obstoječe razlike odpravijo. Delegat Glavnega zadružnega savez* g. Alfred Čebular ima dolžnost, da na revizorski konferenci popravljeni načrt predloži Glav. zadr. savezu ln ostalim zvezam. Nato pride načrt pred Save* zadružnih revizorjev v končni študij in stilizacijo. Po tem vsestranskem ln temeljitem pretresu In redakciji te načrt izroči Glavnemu zadružnemu savezu, da ga predloži ministrstvu za poljedelstvo in vode. Vprašanje enonega zadružnega zakona ie eden najvažnejših življenjskih pogojev ta napredek našega celokupnega zadružništva. Zato se delo za izročitev tega zakonskega načrta parlamentu kolikor mogoče pospeši. Doslej Imamo v naši držovl 19 zvez ln 12 različnih zakonskih liaredb in nebroj novel, kar je ogromna škoda za povoljni razvoj zadrui-nih organizacij. Revizorska konferenca (e odločen korak do konsolidacije abnormalnih razmer v zadružnem življenju. Do 5000 «a-drug, ki jih imamo v državi, ne more nikamor naprej, ker si zakoni nasprotujejo. Pri tem ima ogromno škodo tudi država, ker je naloga sa-družniitva, da krepi davčno moč državljanov in ustvarja splošno blagostanje, a te naloge sedaj vršiti ne more. Splošni napredek nalega naroda zahteva, da se postavi naše cadrai» ništvo na čvrste t.nielje potom enotnega aa-đružnega zakona. Potem je konferenca razpravljala o po» kojninskem zakladu za zadružno uradnittvo. Pokojninsko zavarovanje, ki obstoja v Pokojninskem zavodu v Ljubljani, ne velja za celokupno zadružno nradništvo. Razen tega Imajo nekatere zadružne zveze svoje pokojninske zaklade. Toda z vsem tem še vedno nI zavarovano celokupno zadružno uradništvo. Zato je konferenca to važno vprašanje vcela v pretres. Končno bo o njem odločal kongres zadružnih revizorjev, ki se bo vršil meseca mai» ali junija L L т Celju o priliki 401etnlce tamkajšnje zadružne zveze. Vprašanje zveze zadružnih nradnikov |e bilo po vojni že večkrat na dnevnem redu, e iz raznih tehničnih vzrokov — v prvi vrsti prometnega značaja — dosleï ïe ni priilo do končne rešitve. Revizorska konferenca Je po daljši razpravi klenila; V okrilju Saveza bančnih uradnikov Jugoslavije naj se za zadružno uradništvo ustanovi posebna sekcl-a. G. Donadini, ki je član upravnega odbora tega Saveza, ima nalogo, da o tem uvede s Savezovo upravo neobvezna pogajanja, nakar g. Pleše % dvojico zagrebških tovarišev nadaljuje s Sa-vezoin neobvezna pogajanja zaradi pristopa »n posebno zaradi pravil zadružne sekcije. Končna odločitev o tem vprašanju pade na zborre zaupnikov celokupnega zadružnega uredništva, ki se po možnosti čim preje skliče V Zagrebu, najkasneje pa povodom glavne skupščine Glavnega zadružnega saveza v Celju. Eden najvažnejših uspehov, ki jih Je prinesla revizorska konfcrenca, je ustanovitev »Saveza zadružnih revizorjev« na strokovni podlagi. Konferenca je končno sklenila, da polije ministrstvu za poljedelstvo in vode ter posameznim zvezam prošnjo, da nakažejo večje dotacije za pokojninski zaklad zadružnih uradnikov in za zgradbo odnosno nakup zadružnega uradniškega doma, kjer na) najdejo zadružni uradniki priliko za zdravljenje in okrevanje. Končno se je izvolil odbor, ki naj sestavi načrt za pragmatiko, veljavno za rse zadružne zveze. Načrt naj se predloži ▼ odločitev glavni skupščini Glavnega zadružnega saveza v Celju. Konferenca se je zaključila dne 3. t. m. g Žitni trg. Na novosadskl produktnl borzi notlrajao žitu sledeče cene: pšenica 450 din, ječmen 310 din, oves 2S5 din, koruza 235 din, fižol beli 440 din, pšenična moka Stev. 00 675 din, številka 0 662 din, štev. 6 560 din, meklnje 160 dla. g Davčna bremena drugod ln pri une. Angleški znkladni kancler je v parlamentu primerjal davčna bremena v Angliji, Franciji in Združenih državah. Povedni je, da odpade v Angliji na vsako glavo prebivalstva 10 franc, frankov direktuih ln 6.20 franka indirektnih davkov, v Franciji 9.40 franka direktnih ln 7.15 franka Indirektnih davkov, v Združenih državah 2.17 direktnih in 2.18 franka indirektnih davkov. V naši srečni državi pa je 1. 1921. odpadlo na vsakega državljana 70.48 dinarja ali po sedanjem kurzu 12 franc, frankov davkov, v čemer pn niso vštete ne monopolske pristojbine, ne carina ne več drugih indirektnih davkov, ki tvorijo pri nae pretežno večino državnih do hodkov. g Cene živilom v IMznu. Govedina kg 10-16 ČK, teletina 12-14, svlnjetlna 18-20, bravina 12—14, gnjat 24 do 26, goveja jetra 14 češkosl. kron, goveja pljuča 5—6, vime 7, ' vampi 5—6; mladi prašički kg 27-30, kozlih Stev. 65. scovEimc, me ». иш-еа ЈШ še bomo delali kšeftelc - Dobro sta se izrezala!« Posebno vesela je bila žena pobeglega verižniškega špekulanta ânuica, o katere možu se je čulo Šepetanje, da ne rnore bivati daleč od ljubljanske justične palače. Splošen krohot je povzročil klic nekega verižnika, kateri je vzkliknil: >To ho Habe grdo gledal, ko bo zjutraj v >cajtngah< bral, da sta зе Besednjaka islizala!< 11 t» ■ 1 ■ ■ ROPARSKA TOLPA 8 ÛLTKC. Ljubljana, t. marca. Za dana« eta raspieani dve razpravi. Obtožbi sa&topa prvi drfavnl pravdnlk Domenico, vodi Ju nadevetnik Mladič. Prvi se zagovarjajo zaradi hudodelstva rope 22 lotni Frane Smuk г Gline, 28 letni France Oblak in 21 letni Josip Mam, zaradi hudodelstva poskuSenege ropa pa 1. 1893 «r Celovcu rojeni Mjučavničarslfl pomočnik e Gline Fmjh; Ileufl. Priprave za roparski napad. 19. februarja 1919 eo prišli t delavnico Antonije Heufel na Glinrah »t. 258 Smuk, Oblak, Mara, Heufl in Janes Senger z namenom, da se pripravijo na roparski napad na sosednjo hiSo Ivane Cirman. Organizira! jth je Houfel, kateri je izvedel, da hvanijo Cirmanove 30.000 K denarja in jih pregovoril za napad v »Ameriki« na Glincah. Pri lleuflovi so se preoblekli in pokrili obraze z >gas-maskamk. Priprave je vodil Heulel, napad pa Janez Songer. >Mi smo boljSeviki, buste dali deaar!« Cirmanovi so ravno odvečerjali in odmolili, ko so roparji prišli. Senger je vstopil v hiSo in zakli-cal Frančiški Loger: >Mi smo boljševiki, boste dali denark Ker je hotela zbeiati, jo je z eno roko prijel za roko, z dnigo jI je nastavil samokres na prsa. Lojerjevi se je posrečilo iztrgati »e. Bežal i je « 1'irnatovo gostilno, kjer je dobila dva stražnika, a katerima se je vrnila domov, toda roparji so medtem že ušli. Prebredli so GradaSČiro m zbežali v ftieslni log. Ponesrečeni roparski napad na vinskega trgov?« Veitačnika Ropai'sk.i strast je gnala obtožence v noči na 21. fe!-run:jr 1V22 na pohod proti vinskemu trgovcu Francu Vertnčnilcu z namenom, da bi nm odvzeli denar, ker so mali, da je Vertačnik bogat. Senger je pri Vertečniku trkal, ampak previdni Vertačni/ ni hotel odpreti in so roparji odšli, ne da bi bili kaj dosegli. Hazprava je trajala do dveh popoldne, ko зo se podali porotniki v svojo posvetovalnico. Obtoženci so v svojih zagovorih vso reč olepševali, marsikaj so drugače opisovali, kakor na policiji in v preiskavi. Porotni senat je stavil porotnikom sedem glavnih vprašanj. Prvi državni pravdnik Domenico je v svojem govora povdarjal, da je današnja razprava odsev prvih polomov, ko ni padla v prah samo bivša monarhija marveč disciplina tudi » civilnem prebivalstvu: povsod so se vršili ropi, tudi r zasebnih hišah. Zagovornik dr. Novak (zagovor- Oekîromcnter eopolnoma veič za prosto napeljavo visoke in nizke napetosti vrtilnega toka, Jobi takoj mesto. Predvsem mora biti trezen in poSten. Naslov pove uprava •«Slovenca« pod Številko 1351. aik Franca Smuka), dr. Pegan (ogovarjal Oblaka in Heufla) tn dr. fevlcelj (Maniov sogovornik) so opisovali oba pohoda kot nedolžni šali in povdar-iali, <1 a so od takrat pretekla že tri leta. Odgovarjal jim je kratko prvi državni pravdnik Domenico, kateri je pobijajoč; njihova izvajanja zahteval, naj porotniki potrde v.*a vprašanja, ki so jim bila nlùv-ljena. Ko je vstal dr. Pegan z namenom, da odgovarja pre-1 govorniku, -nu je predsednik nadsvet-nik Mladič rekel: »Kratili bodite, saj ste prej pripovedovali cele storijek Porotniki so potrdili prvi dve glavni vprašanji glede na rop pri Cirmanuvih z osirom ns Smuka in Oblaka, ostala vprašanja so pa zanikali. Obsojeni so bili: Franc Smuk in Franc Oblak vsaki na tri leta teiku ječe, Josip Marn in Franc Heuîel sta pa bila oproščena. Razprava je trajala do tri četrt nu Štiri popoldne. Ob po! petih se je nato razpravljalo o sledeči zadevi: TATINSKI IZLET LJUBLJANČANA NA DUNAJ IN NJEGOVA SMOLA V BERLINU. Drngi зе je zagovarjal leta 1887. v Brežicah rojeni, toda t Ljubljani odgojeni in istotam stanujoči klepar Rudolf Sotlar. Poleti 1921 mu je umrla mati, katera mu je baje zapustila 35 tisoč kron. S Slavkom Windischem se je odpeljal na Dunaj. Stanoval je pri trgovcu Francu Wagnerju, kateri jima je popolnoma zaupa!, ker ga jo poslal k njemu Wagnerjev prijatelj in saanec železniški mojster Leo Jerše iz Ljubljane in ker sta bahala z denarjem In imela veliko prtljage. Zaupanje je pa Sotler grdo zlorabil iu je 18. marca 1922 odklenil Wag-nerjevo omaro, pisalno mizo in blagajno in odnesel velik plen. Pri tatvini Windisch ni sodeloval. Sotler se jo odpeljal s plenom v Berlin, kjer je pa, kakor trdi, imel smolo, ker mu je Jean Wechlin s še enim tatom v družbi Hilde Schulze ukradel njegov dunajski tatinski plen. — Sotlerja je zagovarjal bivši sodnik dr. Vovk. Sotler je v svoj zagovor govoril skrbno sestavljen kratek govor, v katerem je povedal, da je Wagnerja okradeJ, ker da je moz zabavljal čez Jugoslovane, čez kralja in ker da je Wagner svoje dragocenosti »reltvirirak v Jugoslaviji, vsled česar se je hotel maščevati. Prvi državni pravdnik Domenico: »Kaj ste nameravali z ukradenim blagom?« — Sotler: »Pokloniti sem ga nameraval Sokolu k — Porotnikom je bilo stavljeno eno glavuo vprašanje. Prvi državni pravdnik Domenico je v svojem govoru rekel, da če bi bil on pesnik ali pa časnikarski poročevalec, bi naslovil pesem ali poročilo o Sotlarjevem zločinu »Politični tat< ali i Dobrota je efrotac ali pa »Priporočeni gost<. Po govoru prvega državnega pravdnika je Sotlar še en- krat govoril in rekel, da Je Sel čei Berlin v Jugoslavijo, ker se je bal nemškutarjev ob meji, če bi ee bil r. Dunaja peljal naravnost v Jugoslavijo. Porotniki so soglasno potrdili na nje stavljeno vprašanje z utesnitvijo, da je vrednost presegala 1000. toda ne 4000 K. (Wagnerju ukradeno blago je bilo sodnijsko cenjeno na 148.000 K.) Sodišče je prisodilo Sotlerju eno leto težke ječe. 15 velikonočnih pesmi. Rilmrjevi, Vavk-novi, Cvekovi, Ljuhičevi in drugi napevi. Zbrala in za mešani zbor priredila Jos. Slo-herl in St. Premrl. To v IV. pomnoženem in popravljenem natisu pravkar Izišle pesmi, se dobivajo iu naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Part. 30 dinarjev, glasovi po 4 dinarja. Polzvetfova Izgubila se Je dne 6. marca zjutraj na Tržaški ccsti od tovarne Golob do tobačne tovarne moška deltsa-ura. Pošten najditelj se prosi, da jo proti dobri nagradi vrne v naše upravništvo. 1333 Pozabljeno. V soboto, dne 3. marca je bil pozabljen v večernem vlaku, ki vozi na Gorenjsko v vozu II. razreda ua sprevodui-kovem stolu zavitek s sledečo vsebino: kos črnega suknn, svil. robec in dr., kakor rose-te, špaga, trak in barvice. — Pošten najditelj naj hi odda! proti primerni nagradi postaji Šk. Loka. Meteoroiogjćfto џ o r o v a i o. (■jubljnna "Hit- m n ro. v(6. KUHARICA ffllada, poštena, razumna v gospodinjstvu, želi mesta pri kakem samostojnem Jospodu ali v župniiču. Naslov v upravi «Slovenca« pod «KUHARICA« 1338. Trgovski pomočnik lobro izvežban v trgovini s meSanim Stlagom, 20 let star, želi PREMENITI dužbo. Gre tudi na deželo. — Ponudbe i navedbo plače pod ilfro: «AGILEN« ia anončno in reklamno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg It. 3. svojo sestro Ano Jazbec staro približno 32 let, doma it Sevnice pri Savi, Spod. Štajersko. Pred kakimi 10 leti se je nahajala pod naslovom »Gostilna Lev« (»Leon«) v Florijanski ulici v LJubljani kot livilja. Ako jc komu o njej kaj znano, prosim, da mi poroča in bom povrnila stroške, ako pa sama čita, naj se mi oglasi na naslov; FRANČIŠKA JAZBF.C, 1086 Addison Road N. E., Cle-veland Ohio, Severna Amerika. 1290 HLAPEC. Cuu Opnco* ' ar m rtaiu-mutc v mm it-ruiu* metel » C l' ti. hlorencn v C! M »bo, itn y t mm 7. 3 21 b <89*6 61 1 d. obl sever 8.3 7 h 739 3 4-4 0-9 obl. sever — 8. 3. 14 h 7 '0 4 liM 1*1 obl sever PIANINO naprodaj Jobro ohranjen. Cena 30.000 K. — Nadev pove uprava «Slovenca« pod II1304 Upokojenec boljši obrtnik s potno ieli znanja z gospod «vrho priženitve na prometnem vsaj blizu prometnega kraja. • ponudbe pod: »UPOKOJENEC Sprejmem takoj pridnega le poštenega HLAPCA, ki zna opravljati vsa kmečka dela, na večje posestvo blizu Ljubljane. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na opravo i ista pod «PRIDEN 1398*. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: in dober boljši obrtnik s pomočniki, 38 let star, ieli znanja z gospodično ali vdovo v svrho priženitve na prometnem kraju ali vsaj Le resne 1289« na upravništvo »Slovenca« člstokrvn doberman črn, z rujavlmi lisami, jako lep, na mednarodni razstavi psov dobil П, nagrado in diplomo, nekaj dresiran, NAPRODAJ zaradi preselitve. — P. MARKOVIC, Gosposka ulica it. 4, IL nadstr., Patrca. Graščinsko kuharico dobro, izkuleno aioč, zdravo, v starosti od 30 do 50 let, samo z najboljšimi spričevali, IŠČEMO za vstop s 1. aprilom na Gorenjsko. Želi ee navedba glede pleče. Ponudbe na upravo lista pod it. 1300. Kranjskogorska podružnica SPD ima svoj BEDNI OBČNI ZBOB v nedeljo, da« 11. marca, ob pol 14. ari v hotela Razor v Kranjski gori z običajnim vzporedom. (Objava ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE l7aa Bogataj, konces. elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cesta 30. KLEPAR!!: Remžgor & Smerkol, hlorijanskn u! 13 Produktivna zadruge kleparjev, instalaterjev, kollarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorsko ulica štev 28 Kom T., Poljanska cesta štev 8 I, MEHANIČNA DELAVNICA) pisalne, računske, razmnoževalne in druge pisarn stroje popravlja ln prt na ulja La do vik Baraga, Selenburgova ulica 6/1. PARNA PEKARNA: Jean Schreya nasled. Jakob KAVČIČ, Gradišče Stev. 5. PRODAM radi selitve dobro idočo stensko uro (Pendeluhr) — STARINSKO OMARO, LTAŽERE In drugo. — Elizabetna cesta itev. 6, pritličje, desno. 1353 Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, tast, brat, svak in stric, gospod Ignacij Knafelc nadpaznik v pokoja danes, ▼ četrtek, 8, marca zjutraj, po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, ▼ starosti 72 let, mirno v Gospodu zaspal. — Odiel je za svoje soprogo, katero je zelo ljubil, po komaj šestmesečni dobi. Pogreb pokojnega se vrSi т petek, 9, marca, ob 4. uri poldne iz hiše žalosti, Vrhovčeva ulica it. 9, k Sv. Križu. Dva AUT0 1 mali, enosedežni, in drugi Stirisedežni sta ceno NAPRODAJ. — Ogledate se v mehanični delavnici E. LAH, Spodnja Šiška itev. 13. 1355 po; 9, več cerkvah. Sv. male zadulnice se bodo brale r Priporočamo ga ▼ pobožno molitev. Ljubljana, dne 8. marca 1923. Žalujoče rodbin«: KNAFELC, KOCIAN, KINKELJ, SCHILLER. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je naš predragi oče, gospod Matevž Žagar šclezniSkl čuvaj danes na večer, previden • sv. zakramenti, v 62 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika ee vrši dne 9. marca t. 1. ob 5. url popoldne izpred hiše žalosti, Zelena jama, Ljubljanska ulica itev. 88. Lfnbljaaa, dae T. marca 1933. ŽALUJOČI OSTALI. kraste, lisaie od»tian uje pri človeku In živalih Naftolmaillo, k> |e brez duha in ne maže perila. 1 lonCek za 1 osebo po poŠti 7 D ii. pri T~NKOCI, lekarna LJubljana. Slovenija. Z »Oreal Henć« barvam siv« las« v vseh barvah (tadi modnih). — Izdelujem vsa LASNA DELA. - M. PODKRAJSEK, Ljubljana, Sv. Patra c«sta. 1206 4 dinarje.) j KLOBUKE in TELOV POTRI BSČINE; Kunovar Ivan, Slori trg štev 10 STAVB IN GAIANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, l.iubljana, Mirie Stev i SPEDICIISKA PODIETIA: ;>OrIent« d. d., Sodna ulica 3. Tel 463 Ranzinger R., Cesta na lui ir!e/n 7—9. TRGOVINA Z 2ELEZNINO: SuSnik A, Zaloška cesta št 21. Ltublinna TRGOV Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: MikuS L, Mestni trg 15 TRGOV Z 2ELEZNINO IN CEMENTOM: Erlavec & lurk pri »Zlati lopuli«, Valva- zorjev trg štev 7 7.ALOOA POHIŠTVA: i F Fajdiga sir, Sv Peli a cesta Sle 17. Inserirafe № „SiOTefiCBi**! Poravnaite HIŠA na prodaj! БВ BB SB SB ВЗ EG EB Ж ЛЗ ES H Ш D! obstoječa iz 4 stanovanj z električne razsvetljavo, pri glavni ccsti, 10 minul od Celja—Gaberje, zraven nad 1 oral vrta in njive, pripravno za obrtnika al' penzijonista. Več pove J. WERBNIK tesarski mojster, Gaberje It, 134, Celje Ker se nisem mogel od vseh svojih cenj. odjemalcev, prijateljev in znancev osebno posloviti, Vam kličem pri svojem današnjem odhodu iz Ljubljane: na veselo svidenje in prisrčni Zdravo! Vdani JOSIP ŠELOVIN. Svila, čipke modni nakit! Aaiinkovlc nast. K. Soss Ljubljana, Mestni trg 19. družba za električno Industrijo d. и o. sc. EUN gredi električne centrale. prolzvaia In dobnv aparate m Izdelke. EL1N protîVa,a ,n dobavlja vse električne stroje in e'ektrotebnlčne projektira brezplačno vse naprave in obrate, ki so v zvezi LLlil z eieKtrotebntko. Tehnične pisarne In zaloge: ir Ljubljana, Dunajska cesta palača Ljubljanske kreditne ba ке, шаг bar, Ve.jtrlujeka uLca U. ■татнптнвпнннн ; Parkete 'hrastove in bukove — prvovrstni slavonski les, kakor brodarski !▼ vsaki množini, e polaganjem ali i ceni pod, » «H brez, po najnižji ceni dobavlja tvrdka IVAN PRIM02IČ, parketar, BEOGRAD, Strahlnfć Bana ulica broj 43. 867 v zalogi «Stenskih reklamnih načrtov trgovsko-prometnih središč io kopallič kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« ter se dobiva po vseh trafikah za ceno od Din 7.—, po pošti Din 8.—, kakor tudi v glavni zalogi: Oglasni zavod: Icdaia IrnnanreH afiUvs Odgovorni «redaiki MШшЛ Moikero e UubliaoL Ljubljana, Gledališka ulica ___ Jugoslovanska tiskarna v Liublianl