PoSrnlna plačana v Leto LXIVM št. 72 v Ljubljana, torek ji. marca I93I Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemat nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. tnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračaj-). UREDNIŠTVO IN UPRAVNI STV O LJUBLJANA, RnafIJeva ulica it. 5 Telefon Št. 3122, 3123, 3124, 3123 tn 3120. PODRĐ2NIOE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. Št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--. Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. DRŽAVNI PRORAČUN ZA L. 1931-1932 Novi državni proračun znaša 13< 210,303.954 Din in je za 137 milijonov 709.206 Din manjši kakor lanski Beograd, 31. marca. Včeraj je finančni minister dr. Stanko Švrljuga predložil Nj. Vel. kralju državni proračun za 1. 1931/32 z daljšim eksp-ozijem, v katerem povdarja doseženo proračunsko ravnotežje in zmanjšanje izdatkov razen v postavkah za odplačevanje državnih dolgov, za potrebe vojske in mornarice, prosvete m železniškega prometa. Proračun splošne državne administracije znaša 8.522,359.292 Din, proračun državnih gospodarskih podjetij pa 4.687,944.622 Din, tako da znaša skupni državni proračun U«2lof303.9S4 Din Novi proračun je manjši od prejšnjega za 137,709.206 Din. Proračun za leto 1930-31 je namreč znašal 13.348 milijonov 13.160 Din. To znižanje odpade deloma na splošno državno administracijo, katere izdatki so znišani za Din 12,292.261, dočim je proračun državnih podjetij znižan za 125306.945 Din. Izdatki In dohodki so določeni v enaki višini. Doseženo je torej popolno proračunsko ravnotežje kar je prva in najvažnejša naloga pri sestavi proračuna. Znižanje izdatkov v primeri z dosedanjim proračunom kaže neomajen napor štedenja, ki je bilo dosledno izvajano pri odmeri državnih izdatkov. To prizadevanje vlade se kaže v polni luči, če se upošteva, da so pri sestavi tega proračuna obstojali isti pogoji kakor pri sestavi proračuna znižale in so razen tega v tem proračuna predvideni gotovi izdatki, ki so bili v teku proračunskega leta 1930-31 odobreni kot izredni krediti. Razen popolnega ravnotežja med izdatki in dohodki ter skrajne štednje v izdatkih je bilo omogočeno tudi še veliko znižanje davčnih bremen prebivalstva. Izdatki Državna administracija Din 1. Vrhovna državna ad- ministracija 259.910.427 2. Pokojnine 865.662.878 Din, invalidske pod-podpore 170 milijonov, skupaj 1.035,662.878 3. Državni dolgovi 1220295.784 4. Ministrstvo pravde 433,683.504 5. Ministrstvo prosvete 895,077376 6. Zunanje zadeve 156,015.620 7. Notranje zadeve 644,000.000 8. Finančno ministrstvo 400,910.853 9. Vojska in mornarica 2.595,906.592 10. Ministrstvo za gradbe 279,249.603 11. Ministrstvo za promet 118,470.915 Oddelek za gradnjo železnic 59,408.117 12. Ministr. za kmetijstvo 83,463.844 13. Trgovina in industrija 70,992.889 14. Socijalna politika in narodno zdravje 229,310.880 15. Rezervni krediti 40,000.000 Skupni izdatki državne administracije 8.522,835.292 Državna podjetja in ustanove Din 31,145294 741,274.608 1. Iz stroke ministrstva za prosveto 2. Iz stroke ministrstva za finance (monopoli, Belic, To polova c, tovarna za sladkor Cukarica 3. Iz resora ministrstva za promet: Državne železnice Rečna plovba Pošta, teiegraf, telefon Poštna hranilnica 4. Ministr. za kmetijstvo 5. Ministrstvo trgovine m industrije (Hipotekama banka) 6. Iz stroke ministr. za Šume in rudnike 7. Ministrstvo za soc. politiko in narod, zdravje 2.706,529.085 131,258.605 398,296341 18,573375 184,081243 16,274385 482,006.720 78,515.006 Skupni izdatki državnih gospodarskih podjetij in ustanov * Skupni izdatki državnega proračuna za 1. 1931/32 znašajo torej 13.210303.934 Din, to je za 137,709206 Din manj kakor v proračunskem letu 1930/31, ko so znašali 13 miljard 348.013.160 Din. Dohodki Predlog proračuna za 1931/32 ne vsebuje nobenih novih dohodkov razen davka na samce. Dohodki iz drugih direktnih in indirektnih davkov so zmanjšani. Razlog zmanjšanja je sprememba pogojev gospodarskega življenja. Vlada je zato že lani znižala nekatere doklade. Tekom 1. 1930/31 je bila dvakrat znižana stopnja osnovnega davka na zemljarino. Predvideni donos neposrednih davkov je zmanjšan za 29 milijonov Din. Med vsemi vrstami je bil zlasti zmanjšan donos davka na zemljišča za 110 milijonov Din in donos davka na podjetja za 70 milijonov Din. Predvideni donos na poslovni promet pa je povečan za 170 milijonov Din. Na račun davčnih zaostankov je predvidenih 50 milijonov Din. Zmanj- šani so predvideni dohodki od neposrednih davkov, in sicer pri trošarini za 100 milijonov Din ter pri carini za 76 milijonov. Monopolski dohodki so povečani za 22,659360 Din. Reparacij-ski dohodki so zmanjšani za 20 milijonov 86.000 Din. Dohodki državnih podjetij so povečani za 53272296 Din. Donos neposrednih davkov je proračunati na 2160 milijonov: od tega odpade na zemljarino 610, na zgradarino 258, na pridobnino 220, na uslužbenski davek 260, na samski davek I, na vojnico 5, na davek na poslovni promet 450 milijonov dinarjev Hd. Donos posrednih davkov je prora-čunan na 3586 milijonov; od tega odpade na trošarino 800, na takse 1245, na carine 1488 mMijonov dinarjev itd. Donos monopolov je proračunan na 1839, reparacije iz Nemčije pa na 406 milijonov dinarjev. Med dohodki iz državnih podjetij v skupnem znesku 5169 mil. tvorijo naj-jačjo postavko železnice s 3557 milijoni. Državni rudniki in šume bodo po proračunu vrgli 602 milijona Din. Henderson o avstri jsko-nemškem carinskem dogovoru Angleški zunanji minister vztraja na zahtevi, da naj svet Društva na* rodov prouči vprašanje avstrijsko-nemške carinske unije London, 31. marca. AA. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je zunanji minister Henderson poročal o akciji, ki jo namerava podvzeti angleška vlada glede na namera* vano zaključi te v avstrijsko=>nemške carin* ske zveze. Minister je povdarjal. da so komentarji o načinu in času, ki sta ga izbrali Avstrija in Nemčija za obvestitev prizadetih držav o tej pogodbi, popolnoma upravičeni. Na» dalje je izjavil, da je prišel po skrbnem proučevanju do zaključka, da spada ta za« deva v pristojnost Društva narodov. Zato je sklenil obvestiti nemško in avstrijsko vlado, da bi zaključitev tega sporazuma naletela v raznih državah, posebno v Fran* ciji na nezaupanje. Glede na to so potrebna o tem vpraša« nju pojasnila Nemčije in Avstrije, ker bi sicer nezaupanje zelo škodovalo uspehu svetovne razorožitvene konference. Svet Društva narodov, pod čigar pokrovitelj« s tvom je bil sklenjen protokol iz 1. 1922, bo moral proučiti vprašanje, ali odgovarja nemško*avstrijski spor zum duhu omenje* nega protokola. Zato je Henderson obvestil Brianda o korakih, ki jih je podvzel v tem vpraša-t ju, in mu zagotovil, da bo angleška vlada nastopila v tej zadevi popolnoma sporazumno s Francijo. Dne 26. marca je Henderson prejel od* govor avstrijske vlade, da smatra Avstrija sporazum z Nemčijo v soglasju z ženev* skim protokolom ix L 1922. Avstrija pravi nadalje, da nima ničesar proti temu, da se prouči pravna stran tega sporazuma od vlad, ki so podpisale ženevski protokol. Avstrijska vlada pravi, da carinski dogo* vor ni političnega značaja in da je vsaka politična razprava o tem sporazumu nepo* trebna. Avstrijska vlada ne namerava po* stavljati drugih držav pred dovršena dejstva. Nemška vlada je odgovorila, da je av» strijsko^nemški sporazum v popolnem so* glasju z ženevskim protokolom iz 1. 1922 in da zato po njenem mnenju ni nobenega razloga, da bi o tem razpravljal svet Dm* štva narodov. Obe vladi se nimata bati ni» Česar, ako bi druge vlade proučile pravno stran tega vprašanja. Nemška vlada ne more dovoliti, da prouči svet Društva narodov ta sporazum > političnega vidika, ker je dogovor izključno gospodarskega značaja. Pogajanja o dogovoru se bodo nadaljevala in bodo trajala zaradi številnih tehničnih podrobnost^ dva do tri mesece. Ker je dr. Ourtius izjavil, da se bodo pogajanja z Avstrijo nadaljevala, je izra* zil, da nemška vlada najbrže ni razumela njegovega predloga in je zato brzoj a vila v Berlin, naj avstrijska in nemška vlada pred« ložita carinski sporazum svetu Društva na* rodov, ki naj dožene, ali ni ta dogovor v nasprotju z ženevskim protokolom iz leta 1922. Možno je, da se svet Društva naro* dov ne bo hotel izraz o tehnični in prav* ni strani tega vprašanja, ne da bi prej vprašal za mnen'e permanentnega medna« rodnr^a razsodišča. Nemška vlada je odgovorila, da popol* noraa razume nj-ogov predlog, da pa ni raz* loga, da bi se sporazum predložil svetu Društva narodov, ker je mnenja, da ni v na* sprotju z ženevskim protokolom. Zato si pridržuje nemška vlada popolnoma svobod* ne roke v vsem, kar bo predlagal svet Društva narodov. Končno nemška vlada nagla* ša, da je nepotrebna proučitev tega spora* ruma s političnega vidika. Henderson je nadaljeval: »Nameravam obvestiti generalnega tajnika Društva narodov, da želim, naj prihodnje zasedanje sveta Društva narodov razpravlja o vprašanju, ali je nemako*avstrijski carinski sporazum v soglasju z obveznostmi Avstrije s posebnim ozirom na protokol iz 1. 1922, in če želijo, da poda permanentno mednarodno razsodišče svetu Drufttva narodov svoje mnenje o tej zadevi. Avstrijska vlada bo povabljena, naj se udeleži teh razprav.« Henderson je končno izrazil mnenje, da bo avstrijska vlada sprejela to povabilo. Baldwin za agrarni protekcijonizem Angleški konzervativd za zaščito domačega kmetijstva fai proti uvozu inozemskih kmetijskih pridelkov 4.687,944.662 London, 31 marca. Med konzervativnimi vod'teiji in Časopisnim magnatom lordom Beaverookom je prišlo do sprave. Podlaga sporazuma je izjava Badwrna, da bo pri prihodnjih parlamentarnih volitvah zahteval od voHlcev pooblastilo, po katerem naj bd se domače kmetijstvo zaščitilo s primernimi ukrepi proti uvozu inozemskih živil, zlasti z uporabo kontigentiranja inozemskih kmetijskih proizvodov, bodisi s uvoznimi prepovedmi, povišanimi carinami ali kombinacijo obeh sredstev. Ta odgovor predstavlja podlago med oficijelno konzervativno stranko in skupino Beaverbrooka, Beaverbrook namreč zahteva čim širšo prosto trgovino v področju britanskega imperija, konzervativno agrarno politiko v svrho zaščite angleškega kmetijstva ter prepoved uvoza kmetijskih proizvodov iz inozemstva. Kakor je razvidno iz korespondence, se te Baldwin izjavil pripravljenega, da bo po možnosti skušal ustreči tem 7*1 l~vnrn, kakor hit o bi prišli konzervatioi zopet do vodstva državne uprave. Zato bo sknpina Beaverbrooka prt vseh volitvah v bodoče nastopala skupno z ontijelnimi konzervativen. Kakor poroča »Daitv Mail« se je tudi lord Rothermere pridruži! temu sporazumu. Podpis trgovinske pogodbe med ČSR in Jugoslavijo Včeraj sta v Pragi podpisala novo trgovinsko pogodbo zunanji minister dr. BeneS in trgovinski minister De-metrović — Ustanovitev če škoslovaško - jugoslovenske zbornice Pra^a. 31. marca. Včeraj je prispel v Prago naš minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovie, ki so ga sprejeli na kolodvoru čsl. zunanji minister dr. Beneš, poslanik dr. Kramer z vsem osobjem našega poslaništva ter delegaciji obeh držav za trgovinska pogajanja. Minister Demetrovie se je nastanil v hotelu >Esplanade« in je dopoldne položil pred starim praškim magistratom venec na grob Neznanega junaka, nakar se je odpeljal v zunanje ministrstvo k podpisu trgovinske pogodbe med ČSR in našo državo. Pogodbo sta podpisala za ČSR zunanji minister dr. Reneš, za Jugoslavijo pa minister J. Demetrovie. Svečanemu podpisu pogodbe so prisostvovali po* leg poslanika dr. Kramerja zastopniki čsl. vlade. Šef čsl delegacije dr. Fried-man in šef jugo3lovenske delegacije dr. Pilja. Po podpisu pogodbe je minister De-metrovič sprejel novinarje, ki jim je poudarjal važnost dejstva, da vsebuje nova trgovinska posrodba tndi popolno carinsko tarifo, s čemer so dobili odnosa ji med obema državama ne samo pravno, temveč tudi carinsko-tehnično podlago. Razen tega je bila izpopolnjena tudi s posebno veterinarsko konvencijo, ki je izdelana po svoječasno v Ženevi spreietih načelih. Glede na to so sedaj prvič v zgodovini izgrajeni gospodarski odnosaji med čehoslovaško in Jugoslavijo v celoti. Na razna vprašanja novinarjev o gospodarski krizi je izjavil minister De-metrovič za splošno evropsko rešitev obstoječe krize. O svoječasno načetem vprašanju carinske unije med Rumunijo in Jugoslavijo je izjavil, da ie ta zadeva še v začetnem stadiju, ker je vprašanje tako komplicirano, da ga ne moremo rešiti sami Nemški novinarji so vprašali, ali carinska unija med Rumunijo in Jugoslavijo ne prejudicira nemško-av-strijske carinske unije. Minister Deme-trovič je demanHral to mišljenje, ker je vsa zadeva tako glede na metode, kakor glede na bistvo popolnoma nekaj drugega. Minister je zaključil svoja izvajanja z izrazom upanja, da se bo s pomočjo Čehoslovaške moglo še « večjo silo stremeti po rešitvi krize in da se bo našla formula evropske prefe-renčne klavzule. Praga, 31. marca. Pripravljalni odbor za osnovanje čehoslovaško-jugoslo-venske gospodarske zbornice je sklical za danes popoldne v sejno dvorano Požig šole v Bovcu Gorica, 31. marca. V pretekli noči so neznanci vdrli v šolo v Bovcu ter polili tla v sobah s petrolejem, ki so ga zažgali. Izbruhnil je požar, ki je uničil precejšen del poslopja ter povzročil tudi mnogo druge škode. Lokalne oblasti so sicer takoj uvedle preiskavo in so aretirale tudi mnogo domačinov, vendar pa je jasno, da gre za delo fašistov. Žitna konferenca Rim, 31. marca. AA. Prva in druga komisija mednarodne žitne konference sta pričela z delom pod predsedstvom francoskega delegata Ponceta oziroma belgijskega delegata Mullieja. V teh komisijah razpravljajo o načinu, kako pomnožiti žitno potrošnjo po vseh državah m na kakšni podlagi naj bo urejen poltjedelski kredit za žitno pridelovanje in za prodajo. Novi izgredi v Indiji Allahabad, 31. marca A A. Včeraj so se nemiri v Cawnporu po dvodnevnem premirju ponovili. Pri tem je bila ubita 1 oseba in 6 ranjenih. V Daramabandu pri Amrttsaru sta bila pri včerajšnjih nemirih ubrta dva demonstranta in več ranjenih. Karachi, 31. marca. AA. Vsekidski kongres je na otvoritveni! seji odobril sporazum med Gandhijem in podkraljem lordom Irwinom. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva popolno neodvisnost Indije v annadnih, finančnih, davčnih in zunanjepolitičnih zadevah in imenuje Gandhija za vodjo delegacije rndskega kongresa na prihoda j i konferenci »okrogle mize«. mestnega magistrata ustanovno skt*^-ščino. Po otvoritvi po predhodniku gospodarske sekcije Slovanskega ustava višjega direktorja Zivnostenske banke dr. Jaroslava Preisa, bodo podali svoje deklaracije jugoslovenski poslanik dr. Kramer, minister za trgovino Demetrovič, čehoslovaški minister Ma-toušek, šef poljedelske sekcije Pazder-ka, bivši češki poslanik v Beogradu dr. Šeba, zastopnik Prage, reprezentanti gospodarskih korporacij in drugi odlič-niki. Po sprejetju pravil bo izvoljeno predsedstvo zbornice in zbornični svet-niti ter obenem odobren proračun za tekore leto. Dne 1. aprila popoldne bo imel v okrilju Slovanskega ustava jugoslovenski trgovinski minister g. Demetrovič predavanje o gospodarskih prilikah v Jugoslaviji. Za predavanje, ki se bo vršilo v praški trgovinski zbornici, vlada v vseh krogih veliko zanimanje. Praga, 31. marca. >Prager Presse< pozdravlja v uvodniku jugoslo venskega trgovinskega ministra g. Demetro-viča povodom njegovega prihoda v Prago in podpisa trgovinske pogodbe ter podčrtava tudi važnost osnovanja oehoslovaško - jugoslovenske gospodarske zbornice, ki jo označuje kot izpopolnitev trgovinske pogodbe in pravi nadalje: Pri tem obisku in podpis« trgovinske pogodbe ne gre za kako demonstracijo, kajti pogodba med Jugoslavijo in Čehoslovaško je bila že davno parafirana, in sicer mnogo prej, preden je prišel sunek z avstrijsko-nemško carinsko unijo. Kljub vsemu temn pa so podpis trgovinske pogodbe, ustanovitev gospodarske zbornice in predavanje g. Demetroviea vendar značilni za metode, s katerimi si prizadevamo rešiti gospodarske probleme, dobro se zavedajoč, da nasilne metode ne morejo voditi do uspeha. Treba je najprej zagotoviti obstoječe odnošaje, znižati carinske barijere in stabilizirati gospodarske razmere. Ker se je izkazal splošni sporazum v tem pogleda po ženevskem zasedanja nemogoč, moramo sedaj predvsem delati na to, da pridemo do carinskega premirja z našimi najbližjimi sosedi, zlasti pa z našimi prijatelji in zavezniki. Potem bomo lahko gradili dalje. Članek zaključuje: V tem smislu iskreno pozdravljamo g. Demetroviea kot glasnika boljše bodočnosti, ki ji je bil v Pragi položen nov temelj. Princ Sfkst Bourbonski v Beogradu Beograd, 31. marca. Včeraj opoldne je prispel z avijonom iz Pariza princ Sikst Bourbonski s svojo soprogo. Knez in kne-ginja sta gosta kneza Pavla. Beograd, 31. marca. Snoči je bila na čast princu Burbonskemu prirejena na dvoru svečana večerja. Danes opoldne mu je bil prirejen na francoskem poslaništvu obed, ki so mu prisostvovali tudi knez Pavle, knegimja Olga in kneginja Marina. Razstava nemških umetnini v Beogradu Beograd, 31. marca. Danes je bila otvor« jena v umetniškem paviljon« na Kalimeg* danu razstava nemških likovnih umetnikov. Današnji otvoritvi so prisostvovali samo novinarji, dočim bo razstava oficijelno otvor j ona jutri ob prisotnosti nemškega poslanika. Zvečer bo na nemškem poslani* štvu soareja, na katero so povabljene mno* ge odlične osebnosti. Iz železniške službe Beograd, 31. marca. S kraljevim ukazom je imenovan za postajenačelnika v Toplicah Josip Grerbec, doslej postajenačelnik na Bregu. Zdravnik pri direkciji državnih že« leznic v Ljubljani dr. Josip Tičar je napre« doval v I/4a. Sorzna poročila. LJRUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.805—22.865 (22.836), Berlin 13.555—13.585 (13.57), Bruselj 7.9184, Budimpešta 9.9261, Curih 1094.1 —1097J. (1095.6), Dunaj 799.16—802.16 (800.66), London 276.28—277.08 (276.68), Newyork 56.74—56.94 (56.84), Pariz 222.77. Praha 168.43—169.13 (168.73), Stockholm 15.2464, Trst 297.10—299.10 (298.10). Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, rine 31. marca 1931 Stev. 7 > Nadzornik v moderni šoli Zanimivo predavanje šolskega svetnika Schmidta na tečaju za moderno šoto Ljubljanski občinski proračun Poročilo načelnika finančnega odseka Ivana Tavčarja o proračunu ljubljanske mestne >bčine ca fc H 931 Ljubljana. 31. manta. Včeraj smo poročali, da je bilo na tečaju za moderno šolo navzočih kakm 450 učiteljic in učiteljev, vendar se je pa popoldne to število skoraj podvojilo, saj je zanimiva izvajanja ministeri jalnega svetnika Hylle poslušalo okrog 800 vzgojiteljev. Ministeri jalni svetnik Hylla se je že snoči moral odpeljati v Genovo, danes je \>a mimogrede obiskal se Postojnsko jamo. Pred • predavanjem si navzoči ogledujejo razstavo, ki jo je šolski svetnik Senmidf sestavil iz raznih šolskih nalog in slik učencev, obenem so pa razstavljena tudi prav zanimiva dela zavoda za rokotvornl pouk. kjer se kaže vsa ročnost in spretnost na umetniški podlagi. Omeniti moramo, da sta tečaj, kjer je poučeval šolski svetnik Schmidt, pred leti obiskala ludi učilelj Biteuc iz Leskovca pri Krškem in upravnik Pibrovec z Jesenic, Razen njiju pa delujejo na reformah šolstva v smislu predavateljev tudi še učitelji Bregant na Blan-ci. Vrane pri Mariboru ter Osterc, Dolgan. Žerjav in drugi. Pred predavanjem je prosvetni sel dr« Lončar predstavil predavatelja šolskega svetnika Schmidta in naznanil, da bo predaval o doinovinozjianstvu. Tudi danes je dvorana nabito polna, saj je v njej zbranih okrog 900 vzgojiteljev in ine.l njimi smo opazili tudi uuiv. profesorja g. dr. Ozvalda in dr. Jesenka, na žalost pa pr^v malo srednješolskih profesorjev, ki bi od današnjega predavanja gotovo imeli največjo korist. šolski svetnik Schmidt je burno pozdravljen v pričetku svojega predavanja omenil, da bo na zahtevo večin interesentov izpregovoril najprej o šolskih nadzornikih. V Nemčiji nekdanje šolsko nadzorovanje ne velja več, ker so šolski s\elniki kakor se tam imenujejo uaJzorniki, pravzaprav v prvi vrsti gojitelji pomočniki in podporniki šole, ne pa nekaki kontrolorji učiteljstva. Nekdaj je bil v vasi župnik krajni šolski nadzornik, ki je odločal o vsem. Po prevratu pa mora biti ludi v Nemčiji nadzornik pedagog. Tudi on sam je bit učilelj, pozneje upravitelj šoie z 42 razredi. sedaj je nadzornik velikega, a silno revnega okraja S;.roltuu in nadzoruje kakih 09r predpisane tržmne. Ako se izkaže, da se nov način pobiranja tržnine ne bo izrabljal in ako ne bo pretežko zadel občinskih dohodkov, ostane polovična trošarina 7.a ljubljanske konzumente celo leto v veljavi. Namesto obrtno-kontrolne takse se uvaja na željo gostilničarjev taksa na računske listka. Nova taksa bi predvidoma donašala občini iste dohodke kot obrtno-kontrolna taksa. Seveda se pa obrtno-kontrolna taksa ukine šele tedaj, ko se bo lahko pričela pobirati taksa na računske listke. Pobiranje gostaščine je bilo še za letos dovoljeno. Ako se bo gostaščino res s 1. januarjem 1932 ukinilo, potem bo morala občina iskati drug vir dohodkov za izgubljenih 3.200.000 Din. kolikor donaša go-staščma. Seveda nova davščina po smislu in namenu ne bo mogla biti drugačna, kot je gos tašč ina. Prvotno je bil namen v finančnem odseku znižati ne-le trošarinsko tarifo, ampak tudi gostaščino in občinske doklade na državne davke. Končni finančni efekt proračuna je pa pokazal, da o znižanju zadnjih dveh davščin ne more biti govora, če nočemo, da izkažemo še večji proračunski primanjkljaj. V vseh poglavjih občinskega proračuna je bil izveden princip največje štednje. Vsa črtanja občinskih Usmilite se otrok! Že opetovano je bilo na tem mestu spro* ženo vprašanje otroškega igrišča v Ljub* ljani, toda vse prošnje in vsi nasveti so naleteli žal na gluha ušesa. Ni menda večje* ga mesta na svetu, kjer bi bilo tako zane* marjeno to vprašanje, kakor je baš v Ljub* ljani. dasi bi človek tega ne pričakoval. Nihče ne bo tajil, da je potrebno otroci čem solnee in gibanje na svežem zraku skoraj tako, kakor vsakdanji kruh, toda v našem mestu imamo mnogo otrok, ki do tega sploh ne pridejo. Na cesti se otroci vendaT ne morejo igrati, v okolici mesta je zemlja povsod v privatnih rokah in tako pridemo do zaključka, da je edini prostor, kjer bi se otroci lahko igrali na solncu in svežem zraku, v Tivoliju. Toda občinska uprava se za to pereče vprašanje nc zmeni. Povsod drugod bi se sramovali imeti tako otroško igrišče, kakor ga ima Ljubljana na vlažnem prostoru za tivofcakim gradom, kamor solnce skoraj nikoli ne posije. Pri nas je pa ta neprimerni prostor že leta in leta določen za otroško igrišče in je seveda večinoma prazen, ker je itak brez pomena voditi otroke tja. Zdaj se bliža najlepši čas, pomlad je radost otrok, toda kaj pomaga toplo som* ce, kaj zaleže svež zrak, če pa otroci ne enega ne drugega ne morejo uživati. Po ti* volskih nasadih se smejo otroci igrati sa« mo tam, kjer je vedno dovolj prahu in kjer hodi staro in mlado. O kakšni travi, ki bi jo otroci navdušeno pozdravih, seveda ni niti govora. Matere morajo strogo paziti na otročičke, da ne zaidejo v travo, sicer jih ozmerja paznik. Ali res ni v občinski upra* vi nikogar, ki bi se pobrigal, da dobe otro« čiči v tivolskih nasadih vsaj skromen koti« ček, kjer se bodo lahko nemoteno igrali in kjer bodo imeli na razpolago poleg peska tudi malo trave. Pokažite gospodje, da je vam mladina res pri srcu in ne bodite tako strašno starokopitni. V Tivoliju je prosto* ra dovolj, pa tudi če bi ga ne bilo toliko, bi se moral najti kotiček za otroško igri* šče. Saj ni treba nobenih milijonskih in ve* sticij, zadostuje, da občinska uprava odre* di primeren prostor in ga označi za otro* sko igrišče. Saj nihče ne zahteva posebnih naprav, glavno je. da se ne bo treba otro* kom bati strogega paznika, če le stopijo iz prahu na travo. potrebščin pa niso mogla preprečiti, da potrebuje občina za uravnovesenje svojega proračuna na davščinah, dokladah in taksah dohodek 37 milijonov dinarjev. Kakor vidimo, donašajo občinske davščine v lanskoletni izmeri le 36 milijonov dinarjev in bi znižanje gostaščine ali občinskih doklad na državne davke pomenilo le zvišanje primanjkljaja, že pri lanskoletni odmeri davščin znaša proračunski primanjkljaj 1 milijon dinarjev, katerega sicer upamo pokriti z večjim dohodkom iz trošlrane in trvoznine, če pa to ne pojde, r. j nadaljnlmi prihranki iz posameznih poglavij proračuna. Proti svoji volji predlagamo 60% do-klado na vse državne davke. Unificirana d okladu je krivična, ker neusmiljeno visoko obdavčuje predvsem šibke davčne obvezance, favorizira pa gospodarsko najmočnejše sloje. Ko bo predložen proračun nadzorstveni oblasti, se mora ponovno zahtevati diferencijacijo občinskih doklad na državne davke. Proračun ne izkazuje davščine o kuluku, prvič zato ne, ker je donos kuluka neznan in drugič zato ne, ker nočemo vezati proračuna z davščino, ki se nam zdi krivična in ki jo prav za prav nočemo in ne potrebujemo, že v zadnji občinski seji smo imeli priliko ugotoviti, da mestna občina že iz drugih davčnih sredstev dovolj I daje za ceste, kanale in mostove in da izkazuje letošnji proračun v te svrhe 11,646.712 Din. Poleg tega bo pa Ljubljana plačala še najmanj 2,800.000 Din za cestni odbor. To je več kot dovolj denarnih žrtev za ljubljanske ceste in odklanjamo vsak nov davek v tem pogledu, tembolj kuluk, kl je neenakomerni) porazdeljen na občane in ki najtežje zadene gospodarsko šibke sloje. Zagovarjamo davščine, ki jih izkazuje občinski proračun, ker jih moramo predpisati, če hočemo, da bo Ljubljana živela in napredovala. Odklanjamo pa vsako novo davčno obremenitev ljubljanskega prebivalstva, ker vemo, da je davčni vijak napet do skrajnosti in da ni mogoče iztisniti niti pare več, Če nočemo uničevati eksistenčnih pogojev občanov. Gremo še dalje, sami takoj demontiramo del občinskih davščin, ako nam država povrne tisto, kur izdamo iz svojih sredstev za državne svrhe. Z računali smo, da nas preneseni delokrog občinske uprave stane 4 milijone 300.000 Din letno, to je dvanajsti del vsega, kar izdamo za redno občinsko gospodarstvo. In še nekaj, ukine se naj maksimiranje trošarine na alkohol, da lahko znižamo na minimum trošarine na neobhodno potrebne življenjske potrebščine. Mislimo, da ni težavno odločiti se, ali naj ščitimo vinsko vmesno trgovino, ali pa ljudski vsakdanji kruh. še enkrat povdarjamo: finansiranje občin še ni zakonito urejeno, dočim so j obremenitve občin v vseh mogočih zakonih i predpisane. Mesta, ki hočejo živeti in se J zavedajo svojih velikih nalog, iščejo do-I hodke. Mesta so primorana poseči tudi po i davščinah, ki v normalnih razmerah nc bi obveljale in so celo primorana predpisati davščine, ki Jih sama niti nočejo, želimo, da se te nevzdržne razmere spremene, da se vrne zadovoljstvo v občine, ki so celice vsega državnega organizma. Bil bi res že skrajni čas, da se v tem pogledu nekaj napravi. Vprašanje otroške* ga igrišča postaja tembolj pereče, ker je glavni drevored v Tivoliju padel in odrasli, ki so sedeli druga leta pod podati mi ko* stanji v senci, bodo zdaj prisiljeni hoditi v stranske parke, kjer so bili doslej crtroci še kolikor toliko neovirani. Zdaj pa sploh ne bodo imeli nobene možnosti, da bi se igTali in razgibali. Torej zganite se. Matere vam bodo hvaležne. Prijatelj otrok. O ti „namigan" svet ti Namiiguša! Kako srčkano ime, ne! Na-migiišioa, naamigušika zveni še nežnejše, ne! Ka: pa pravite k namigavkam? Pravite, da je sramota in škandal. Tudi bratci iz Zagreba se »smeškaio« in mežikajo: sramota in škandal. Radi namiguš, seveda! Neprijetna reč to, da se ie zvedelo, ker na skrivnem nimamo mi prav nič proti namigušam. Mi že ne. Saj so povečini več aii manj Metne stvarice od 14. leta do ne vemo kedaj. Prijazne so, kajpada, ta ali ona vrti kak ključek med prstki. Na uiici seveda in proti večeru seveda. Sukajoči kl.iuček pomeni, da je samostojna, da plačuje meblovano sobo morda celo s posebnim vhodom. Nekatere znajo tudi ljubko peti: Du, ach du... aii pa: Nur eine Nacht, ali pa kaj domačega: Ce bom mam-co poslušala... Slovenskemu moškemu človeku in morda celo takemu. ki je hodil vsak dan k misijonu, zastane nehote korak, za klobuk se prime ali pa za srčno plat svoje suknje, skrbno se ozre na okoli, če ni v bližani sorodne duše, potem pa... Kaj b: vam še razlagala, saj sami veste, kako in kaj. Ampak nečesa Pa morda le ne veste. Tole pa spada sedaj v novi odstavek in se glasi takole: Vzemiite v roke slovenski časopis, poiščite male oglase, zamislite se. pojdite vase m prišlo bo razsvetljenje. Ne samo iiamiguše, to so cestmee in hotnice. tudi namigušarji m namigoni kraljujejo za mrtvimi črkami. Vi se smejete in ne verujete, iaz pa se ne smejem, ter pravkar premišljujem, kje imajo merodajni krogi oči Kaj ne bi kazalo posvetiti v oglasni oddelek ter ii zabeležiti krstnih imen in rodbin, skih imen namiguš in namigušarjev? Na ulic in hišno številko bi se seveda ne smelo pozabiti. Na občinsko desko naj jih naoijejo. Imena seveda. Za vzgied in strah Stavim, da bodo brate z Zagreba zopet malo »posmeškali* in ni izključeno, da bo kakšen bratec narisal v »Koprivah« malega možička v fraku. c;' ndru n škor-i.jih na marelo je naslonjen in pred občinsko desko sti ji. Zadovoljen pa !e ni videt:. Fej! — $koda, da niso tudi t :^rafij nabili, kakšna Hotna iiamiguša bi se vme> gotovo našla. Fej! Naši merodajni krog: imajo svetsko pamet. Male oglase puste pri miru. Tako pač. kakor povsod. V maMfl oglasih ne iščejo namiguš. Pod svetil j kami. cestnimi veste, pa jih iščejo in v kakih beznteah tudi. Še pou nebom niso varne uboge na-miguške. .la! Tam jih lahko išče in najde tudi tankovesten rodoljub iz Zagreba. laži jih naj z dobrimi nauki. Le zgražati se ne Mtie. Ker se mu bodo smejale nam -gušice in naniiguške. O. je. kako mu bodo smejale!- >yO, ti. bim. brni. bo. kako si srčkano ne. ne. umen! laz kaj takega ne pravim, jaz si mislim samo s\o:e: 0, ti namigan svet. t ! M. cdalena. KOLEDAR. Danes: Torek. 31. marca 1P31. kat..ličani: Hugon, pravoslavni: 19 marca, Muj-mir. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: ^>Glembayevi« B. Opera: Zaprto. Kino Matica: Samo Ti< . Predstavi ob pol 8. in 9. uri. Kino Ideal: i Lahkomiselno dekle«. Kino Ljubljanski dvor: Zaprto. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Kuralt, Gosposvetska cesta. Sušnik, Marijin trg. Iz gledališke pisarne DRAMA. Drevi ob 20. uri se vprizori v naši drami »Gospoda Glembavevi«, ki jo je napisal zagrebški pisatelj Krleža. Predstava se vrsi za red B. Andrejev Mladoletje. Po preteku par mesecev ponovi naša drama Andrejevo dramo »Mladoletje« v isti zasedbi kakor začetkom letošnje sezone, le vlogo Olge bo mesto ge. Vide Juvanove igrala tokrat ga. Slava šerbanova-Severjeva. Predstava se vrši izven abonmaja in veljajo za njo znižane dramske cene. Zadnje tri dni Velikega tedna ostane drama zaprta. OPERA. Na velikonočne praznike vprizori opera noviteto »Snegurka«, melodijozno operno delo ruskega komponista Rimski-Korza-kova, dalje Charpentierovo jLuizoki je dosegla pri dosedanjih vprizoritvah vsled prvovrstne izvedbe velik uspeh. Tudi opereta bo nudila prijateljem lažje muzike in vsebine svoje najbolje, tako, da bodo vsi na oddihu se nahajajoči, kot ostali, z repertoarjem, upamo, popolnoma zadovoljni. Mariborski pevci y Marenoergu Pevsko društvo »Jadran« iz Maribora, ki hoče s našo pesmrjo gojiti v obmejnih krajih narodno zavest in areno kulturo, je pohitelo na poartv krajevnega odbora Rdečega kriza sa Marenberg in okolico na praznik Marijinega Ozmanenja v sredo 25. t m. v obmejnA Marenberg, kjer je priredilo pod okriljem Rdečega križa pevski koncert, ki je nepričakovano v vsakem pogledu prav lepo uspel. Kljub temu, S L O V E N S K T NAROD«, dne 31. marca 1931 Strao S Dnevne vesti — Občni zbor CsI. jugoslovanske lige v Pragi. V petek, 7. t. m. se je vršil v prostorih Strossmaverjeve jugoslovanske knjižnice v Pragi občni zbor praškega odbora Češkoslovaško - i ugosio venske lige. Zborovanje ie otvonl podpredsednik naš generalni konzul \i. Bradanovie, ki se je spominjal 10 letnice odbora. Tajniško poročilo je podal K .Janota. Glavno delo J-Se c bilo namenjeno tečajem srbohrvaščine, ki jih je bilo 11 m katerih se je udeležilo nad 400 Pražanov. V zvezi s tečaji se je vršilo 8 družabnih večerov, pri katerih so sodelovali jugoslovenski dijaki. Med družabnim: večeri je treba omeniti \ečer v pozdrav poslaniku dr. Kramerju in pisatelju B. LovriČu. V Prago je prispelo v minulem poslovnem letu 23 jugosloven-skih ekskurzii. katerim je c-dbor po svojih najboljših močeh pomagal. Letos mine 10 let od ustanovitve lige, ki je dosegla orav lepe uspehe. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. K. Baxa, za podpredsednike pa R. Bradanovič. prof. dr. K. Paula n prof. dr. A. VhVf. — Nabavljalo« zadruga državnih name-šfeneev v Jugoslaviji, število nabavljalnih zadrug je naraslo v desetih letih na 74. Ifled njimi jih je v dravski banovini 15 in sirer so: v Brežicah z 91 elani. v Kočevju s 67 (dani. v Kozjem z 19 51., v Krškem 8 85 Cd., v Mariboru s 1762 čl., v Novem mestu z 263 čl., v Ribnici z 31 čl., v Ljubljani (želez, v &iški) s 7175 čl., v Celju z 229 čl., v Kostanjevici s 50 čl., v Kranju s 153 oL, v Ljubljani (na Vodnikovem trgu) z 861 ČL, v Murski Soboti s 86 čl., v Ptuju s 136 M. in Slovenjgradcu s 40 člani. V dravski banovini je torej 15 zadrug z 11.048 člani, v Beo^rad-dunavski banovini 11 zadrug 8 13.294 Mani, v moravski bonovini 3 zadruge s 1823 čl-, v vardarski ban. 6 zadr. s 1846 M., v zetski ban. 7 zad- s 2429 5L, v drinski ban. 5 zadr. z 10.137 51, v vardarski ban. 6 zadr. s 1234 čl., v primorski ban. 12 zadrug s 3486 81. ter v savski banovini 8 zadrug s 14.619 člani. V Savez nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev spadajo tudi Kreditne in Stavbne zadruge. V Sloveniji so 4 uradniške kreditne zadruge, in sirer: v Ljubljani 2 in v Mariboru z 2343 Mani. Stavbni zadrugi državnih nameščencev v dravski banovini sta v Ljubljani in pa v Mariboru, skupaj s 50 člani. _ Razpust društev. Društva »Športni k!ub Panonija v Zgornji Šiški — Koseze«, »Slovensko farmacevtsko društvo v Ljubljani« ;n »Kranjsko društvo za varstvo živali v Ljubljani« so razpuščena, ker nimajo pogojev za pravni obstoj. — Nalezljive bolezni v dravski baonvini. Od S. do 14. t m. je bilo v dravski banovini 10 primerov tifuzndh bolezni, 59 škrlatinke, 77 ošpic, 116 davice, 23 sena, 2 dušliivega kašHa ki 2 otročniške vročice. — Naši izseljenci se vračajo. Naši konzulati iz južne Amerike poročajo, da se nameravajo irmogii naši izseljenci vrniti v domovino, ker je zavladala v večini držav Južne Amerike huda gospodarska kriza in :e brezposelnost od dne do dne večja. — Razpisana služba banovinskega cestarja. Kraljeva banska uprava dravske banovine razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Celju službeno mesto banovinskega cestarja in sicer: za cestno progo na banovinski cesti Rečana - Novi-klošter od km 0.00 do 4.590. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih dr. cestarjev in njih prejemkih Ln ne smejo biti mlajši od 23 m ne starejši od 30 let. Proš- . nje je vložiti najkasneje do 20. aprila pri sreskeiu cestnem odboru v Celju, — Amortizacija hranilnih knjiiie. Po dopisu uprave Poštne hranilnice v Beogradu, poslanem upravi podružnice Postne hranilnice v Ljubljani, je zaradi velikega povečanja števila izgubljenih in za ukradenih hranilnih knjižic izpremenjeno postopanje pri amortizaciji hranilnih knjižic. Za knjižice z vlogom nad 500 Din bodo pošte obveščane z dopisnicami, po potrebi pa tudi z brzojavkami. Odrejeno je tudi, da Poštna hranilnica izterjava stroške za izvedbo amortizacije hranilnih knjižic in sicer po H)0 Din za vloge do 500 Din, po 250 Din pa za vloge nad 500 Din. — Otvoritev telefonskega prometa Tur-nišče—Radkorsburg, Gra* in Wien. Od 25. marca so otvorjene sledeče telefonske relacije: Turnišče—Radgona. Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 16.50 Din. Turnišče—Gradec 29.70 Din in Tu ni išče— Dunaj 37.9-1 Din. Isti dan je bil otvorjen telefonski promet tudi med Križevci pri Ljutomeru ter med Cmurekom, Gradcem in Dunajem Pristojbina za navadno govorilno enoto Križevci—Cmurek je 16.50 Din, Križevci—Gradec 29-70 Din ter Križevci— Dunaj 37.95 Din. — Slovenci v Ameriki. V Chicagu je 7. marca umrla 67 letna Terezija Stupica. Bolehala je že delj časa na srčni hibi- Pokojna, ki je bila doma iz Oberha pri Toplicah na Dolenjskem, je zapustila sina in hčerko. — V Ptieblu, država Colorado, je umrla Margareta Papež. Zapustila je 4 sinove in 3 hčerke. — V kraju Gilbert. država Min-nesotta, [e v marcu umrla žena Jakoba Viranta. rojena Stipetič. Stara je bila šele 26 let. - :i marca je v ShebovganO, država Wiscontis, umrla Antonija Skok doma iz vasi Huje pri Kranju; v Ameriki je bila 24 let Zapustila je štiri hčere, v starem kraiu pa žaluje za njo oče. — 15. februarja je v Milwaukee, VViscontins, umrl France Susa. star 37 let. Pokojni je bil rojen v vasi Cirovec. fara Trebeljno na Dolenjskem. Zapustil je ženo in dva otroka, v starem kraju pa mater. —- V kraju Le-adville. država Colorado. je 14. februarja umrl Fran Kasak. Pokojni je bil doma iz SmarjarSap — Družini Franca Šega v Shennanil je umrl 21-letni sinček. — V kraja Kenmore, država Ohio. je umrl nagle sin rt i France Kokelj. — V Chicagu ;e umrla 21. februarja Terezija GradiŠar. doma iz vasi Zagrad, fara Skočijan na Do- lenjskem, v Ameriki je bivala 41 let. Zapustila je moža. dva sina in hčerko. — Reklama za XI- ljubljanski velese-jcm. Ministrstvo je upravnemu odboru ljubljanskega velesejma dovolilo, da sme izobesiti v vseh postnih poslopjih in prostorih, ki so pristopni strankam, tiskane objave in reklamne lepake za poletni in jesenski XI ljubjlanski velesejem in da se smejo nalepljati na vse pisemske poštne pošiljke vinjete zn reklamo obeh prireditev. — Knjiga o gobah. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine ie izdal knjigo o gobah v 30.000 izvodih ter jo razposlal banskim upravam, da jo brezplačno raz-de!e med ljudstvo. — VI. Mednarodni semenj v Solunu se vrši od 13. do 27. septembra. Prijave dobe interesenti v pisarni Zborni-ce za TOI v Ljubljani. — Odšel je neznano kam 10. marca Darko H c r i n g. učenec 8. razreda osnov, šole v Zagorju. Oblečen je v črno žametasto obleko, sivo suknjo in sivo čepico. Pri sebi ima rjavo aktovko s šolskimi knjigami. Kdor bi ga videl, se naproša, da to nemudoma sporoči staršem pp>ti nagradi, telefonično do pošte "* goiie ob Savi ali ga pa sam pripelje, fantu pa pove. da se lahko brez strahu vrne. Odšel je v smeri Zidani most in dalje. Franjo Henng, Zagorje ob Savi. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in hladno vreme. Včeraj ie biio jasno samo v Zagrebu in Sarajevu, drugod pa deloma oblačno. Naj-nšja temperatura ie znašala v Splitu 17.7, v Skopiju 14.7, v Ljubljani 8.8, v Mariboru 8.6. v Zagrebu 8.2, v Sarajevu 12, v Beogradu 6.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.2 mm, temperatura je znašala —2.1. Zanimivo je, da je bila davi temperatura po vseh krajih naše države pod ničlo, samo v Dalmaciji ne. — Pred senzacionalnim procesom v Mariboru. '25. aprila se bo vršila v Mariboru senzacijonaJoa obravnava proti 40-leHnermi viničarju Vinku Bezjaku ie Sv. Marjete. 28-letnemu čevljarju Francu Kle-inenpergerju iz Partinje, 34-letnemu hlapen Antonu Golobu iz Vuhreda in 20-Ietne-mu rx>sestaikovermi sinu Dominiku Jamer-niku, kJ so obtoženi umora finančnega uradnika Janka Resniika. Obtoženci so se zagovarjali že 18. junija 1927 pred sodiščem, razprava je pa bila preložena, ker je moralo sodišče zašli sati še mnogo drugih prič. V oktobru 1927 se je vršila druga obravnava, pred poroto so pa bili vsi obtoženca oproščeni. Na podlagi izjav, ki so jih dali obtoženci po oprostilni razsodbi raznim znancem, so bili znova osumljeni zJočina in ponovno aretirana. Za razpravo vlada v mariborski javnosti veRko zanimanje. Zaslišan m bo okrog 120 prič, trajata bo pa tri dni. — Sin ubil očeta pijanca. V Križancih pri Zavrču se je te dni odigrala krvava rodbinska tragedija. Posetnik Lukačec je bil notoričen pijanec in je v pijanosti cesto pretepa,] domače. Te dni je zopet prišel pijan domov in hotel pretepati ženo, v prepir se je pa vmešal sin, ki je pograbi] debelo poleno In oplazil očeta večkrat po glavi. Lukačec se je nezavesten zgrudi!, naslednjega dne je pa poškodbam podlegel. Sina so orožniki aretirali. — Slična tragedija se je odigraila tudi v vasi Marina Glava pri Tuzli. Stevo IHč je bil velik pijanec in se je v pijanosti rad prepiral s sinom Lazarjem. Nedavno sta se zopet sprla, na kar je sin očeta zagrabil, treščili na tla in hodil po njem. Oče je še iste noči umrl. Sin se je moral te dni zagovarjati pred sodiščem. Obsojen je bil na 8 let težke ječe. — Dve žrtvi zastrupljenja z ogljikovim dioksidom. V Bosanskem Novem se U te dni pripetila težka nesreča. V kavarni sta bila zaposlena Čamir Kurjakovič iz Beč-kega in Ibrahim Gjakić. Po delu sta odšla zvečer spat. popreje sta pa v sobi zakurila peč z bukovim ogljem Oglje Je razvijalo strupen plin. ki ju je kmalu omamil. Zjutraj so našli oba mrtva. Iz Liffftljane —Ij Koncert Pavle Lovšetove. Kakor že javjgetto ponovi ga. Pavla Lovšeto-va z vsemi svojimi sodelavci: Majda Lovšeto-va, Marjan Lipovšek in Leon Pfeifer koncert, ki ga je imela v razprodani Fil-harmoinčni dvorani dne 6. marca v sredo, dne 8. aprila ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Spored jc natančno isti, kakor na prvi izvedbi začetkom marca. Vstopnice v Matični knj. garni, cene nržie kakor na prvem koncertu. —Ij Državni konservatorij v Ljubljani. Danes ob 6. uri zvečer bo v Filharmonični dvorani Vfl. interna produkcija gojencev drž. konservatorij a. Nastopijo sledeča gojenci: iz šole prof. ŠJaisa: Komorni kvartet, ki ga tvorijo gg. Pfeiier Leon, Stanič Franjo, Šušteršič Vinko. Bajde Oton, nadalje Orntk Francka in šušteršič Vinko. Iz šole ge. prof. Wistinghausnove: Korenčan Štefanija, Burger Drago. Iz šole prof Šesta: Kristan Anica in Franko Otokar. iz šole ge. prof. Foedranspergove: Krmpotić Ivica. Na klavirju spremljajo: Gallatta Reinhold in Sivic Pavel, na violino pa Pfeifer Leon. Vstop prost. Natančen spored se more dobiti pri vstopu v dvorano za ceno 2 Dan. —Ij Afrika govori« največji kulturni film sedanjosti. Na veliko noč bo predvajala ZKD prvi 100% govoreči in zvočni film »Afrika govori« ali s podnaslovom imenovan tudi »Rai pekla«. Vse vrste divjih zveri in eksotičnih živali nastopajo to pot in ne samo, da jtfi zgolj vidimo na sliki, temveč čujemo tudi nj'h glasove. Zato je fuVrt •embolj zanimiv in poučen. Vele-naperi prizori se vrstijo drug za drugim, najbolj '»apeli pa so prizori, ki nam pred-očujeto Jov na leve. Pred filmsko En zvočno kamero stoji mogočni kralj pustinje. mikrofon točno posnema njegovo rjovenje, ki odmeva sedaj po dvoran:, da gledalca spreleta mraz in se mu zdi. da doživlja vse te prizore v naravi. Film je res krasen r 7ato ni čuda, da je vzbudil povsod hvalo m občudovanje. ZKD ga bo predvajala v prostorih Elitnega kina Matice na velikonočna praznika vsakokrat ob 11. uri dopoldne. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode "tt deeo nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK. Lfub-lana, Aleksandrova €• 13. Iz Celja — V občinskem popisnem odboru za mesto Celje so: Predsednik: dr. Goričan Alojzij, mestni načelnik celjski: predsednikov namestnik: Mag. ravnatelj Subic Ivo: članj Brinar Josip, meščansko - šolski ravnatelj v p. in obČ. odbornik cetjski; Cestnik Anton, profesor v p. imi gotovine. Flisova meni, da je denarnico izgubila, ni pa izključeno, da ji jo je rzmakn:i spreten žepar, ker je biia na Glavnem trgu ta čas velika gneča. —c Velik koncert »Olike« v Celju. Na belo nedeljo 12. aprila popoldne bo priredilo pevsko društva »Oljka« iz CeHa v Narodnem domu svoj prvi letošnji koncert, ki ima na sporedu 21 pesmd, deloma umetnih, deloma koroških narodnih. Zastopane so skladbe naslednjih skladateljev: Pre-lovca, Adamiča, dr. Schwaba, Mirka, dr. Kamovca, Pavčača, Gašperiča in VHharja. Radiomesto nebotičnikov V New Torku *o napravili model radio mesta, ki bo res v doglednem Času zgrajeno in v katerem bo vse, kar je v zvezi z ameriškim radiem. Mesto bo obstojalo iz treh kompleksov nebotičnikov s koncertnimi dvoranami in najrazličnejšimi zabavišči od velike opere do skromnega paviljona. Stroški za radiomesto bodo znašali okrog 250 milijonov dolarjev, gradbena dela bodo pa trajala tri leta. Za tem iiroko-poteznim načrtom stoji Rockefellerjev sin. Glavno poslopje, ki ga zavzame ameriška radiodružba, bo nebotičnik z 68 nadstropji, ob straneh bosta pa zgrajena dva nebotičnika po 45 nadstropij. Okolica radiomesta bo zasajena z drevjem in izpremenjena v krasen park, v katerem bodo vea pota tlakovana z marmornatimi ploščami. To bo ena največjih zanimivosti New Yorka. Al Capone služi milijone Al Capone ni samo izdelovalec prepovedanega piva, temveč tudi mogočen zaščitnik trgovine z opojnimi pijačami v Ameriki. Samo Cikago porabi na teden 25 milijonov pint (pinta = 0.47 litra) prepovedanega piva m Al Capone spravi vsak teden v žep 2 ml-liiona dolarjev. Cikago ima 20.000 krčem, v katerih se toči prepovedano pivo. Večina krčem je v rokah organizacij, ki jih vodi Al Capone. Prodajalci piva, ki poslujejo v manjših okrajih mesta, morajo plačevati poglavarju pjimerno odškodnino. Sodček piva z vsemi režijskimi stroški stane slovitega bandita 3 dolarje, normalna cena pa znaša 55 dolarjev. Ogromne dohodke Ima Ai Capone tndi od zaščite, ki jo nudi krčmarjem, in pa od straženja transportov alkoholnih pijač. V službi ima cek> armado stražnikov, ki dobivajo 100 do 150 dolarjev na teden. Najbolje so pa plačani inteligentni člani njegovega štaba, ki imajo opra vrti s počitki. Mož zaposluje okrog 2000 šoferjev, stražnikov, in-kasantov ter upravnikov svojih igralnic in točilnic. Najmanj polovica čika-ške policiie ie trajno ali začasno podkupljena. Zato ni čuda, da gre banditu hi njegovim pajdašem vse tako sladko od rok. Senzacije, kakršnih še ni bilo Kar je bik) dolgo pobožna želja mnogih, se končno izpolni Ljubljana. 31. marca. Tudi časopisje, odnosno tisti, ki morajo govoriti iz njega — bolje je, da jih sploh ne poznate — imajo svoje srečne in nesrečne dni. Preklicana težava je namreč vam. predragi in preljubi čitalci, vsak dan po= streči in ustreči s senzacijami, ker pač novinarji še nimajo farme za to prežlahtno rožico ali zver — senzacijo, zato si lahko mislite, kako jih včasih davi, ko ni nikjer na vesoljnem svetu niti toliko novega kot si znata celo dve mamici, recimo sredi Ma* rijinega trga povedati, zopet drugič jih pa davijo senzacije same. toliko jih je. In takšen srečen ali nesrečen dan je doletel. nekoga, ki vam zdaj tole piše. Toliko senzacij se je nabralo in zgrnilo okoli njega, da revež ne more niti dihati, zato mu pa oprostite, če bo ru m tam lovil sapo, ko bo vam serviral naslednje predragocene novice. Povedati vam mora namreč vse. ničesar ne more prihraniti, saj veste, da se senzacije takoj skaze, kot jajca pred veli* ko nočjo, kvečjemu si jih lahko sami pri* hranite za jutri, če se vam jih zdi za da? nes preveč. Družinski blagoslov Dogodek, kakršnega še ni beležila časo* pisna kronika in menda tudi ne zgodovina. Pred zaključkom lista smo zvedeli za do* kaj nenavadno novico, o kateri sicer že šušlja vse mesto, določnega pa vendar ni vedel nihče povedati. Saj veste, ljudje na* rede, če je mogoče ali nemogoče iz muhe slona, če ne Šmarne gore, časopisje pa mo» ra vse to grozote regulirati, registrirati, to* laziti ljudi in vražji — telefon . . . Druga« če, ko bi ga res potrebovali, nikdar ne funkcionira, ko ga pa potrebuje občinstvo, je vedno vsem na razpolago. Zvoni in zvo* ni, kot bi vraga spustil v te škatle. No, končno smo pa zvedeli, kaj je na stvari. Prav za prav nič posebnega, sicer pa, kakor se vam zdi. Janez Niga je postal kar naenkrat pre* srečen družinski oče, kar bi ne bilo še nič nenavadnega, toda g. Niga je postal oče devetih otrok in to, kot se govori, kar čez noč, prej je živel dolga leta v srečnem za* konu brez otrok, z ženo, ki je bila vedno prav fletna zakonska polovica, vredna tega naziva ,okrogla, kot jih je malo. No, zdaj je pa šinila med svet, odnosno med naše strupene jezike, nezaslišana vest, da je do* bila gospa Nigava izrazito vitko linijo in da je postala mati. Mi seveda ne moremo verjeti v čudeže, četudi čislamo senzacije, zato smo nekoli* ko povohali vso zadevo, kolikor se je pač dalo. In čudež se je na žalost razblinid v žalosten — nič. G. Niga je izjavil, da ni res, da bi ne imel že pcej otrok, imel jih je celo 7, toda nobenega ni imel doma, bivali so pri boga* tih sorodnikih, šolali so se v inozemstvu, zdaj so se pa lepo vrnili vsi drug za drugim domov, ker so sorodniki prišli na kan t, pa g. Niga tudi, zato tudi ne more več šo» lati otrok in v resnici sta prišla še dva te dni na svet . . . Toda g. Niga se strahovito boji, da mu bi ne naprtili greha — politič* nega, ali kako bi se naj imenoval — češ, da je dobil kar naenkrat 9 otrok nameno* ma, ne po božji milosti, da bi se izognil plačevanj raznih davkov kuluka itd. . . . On bi rajši plačeval vsemogoče davke, kot pa prenašal devetglavi božji blagoslov in da ga vlačimo po časopis)u in drugo neza* služeno slavo ter čestitke . . . Toliko je baje po izjavah g. Nige na stvari resnice, vseh vesti pa ne moremo kontrolirati zadnje trenutke pred izidom lista. Kvečjemu čestitamo g. Nigi k tako obilnemu družinskemu blagoslovu in seve* da — k oprostitvi davkov . . . Organizacija samcev hi samic Poučeni smo, da bo jutri ustanovni občni zbor ljubljanskih samcev in samic, kar se drži v strogi tajnosti, zato je naša dolžnost, da poučimo javnost o tej sila važni zadevi, ki je naravnost življenjskega pomena za vse, ki se ne nameravajo ali se hočejo poročiti. Baje je v Ljubljani okoli 30.000 samcev m samic, kot se pač lahko trdi pred ljud* skžm štetjem, zato pa, če bi se vsa ta masa ljudi organizirala, bi tvorila najmočnejšo organizacijo v državi. Namen organizacije bo — moške sekcije — stremeti, da se sam* ski davek ukine, ter da se izplačujejo vztrajnim, večletnim samcem posebne na* grade, ženske sekcije pa, da se moški sam« ski davek še zviša ter da se trdovratnim samcem nalože še posebne globe in kazni, kot n. pr. dvorjenje samicam, trubadur« stvo, zlaganje zaljubljenih pesmi, taborje* nje v tivolskem gozdu (po načinu gozdov« nikov in v ženski družbi, seveda) itd V organizaciji bodo včlanjeni samci, menda zaradi tega, ker nobeno društvo ne more obstojati, če ni v njem vsaj dveh nasprot* nLh si struj, poleg tega je pa organizacija predvsem moderna ter morajo biti že za* radi tega vpisane i samice, saj imajo žen* ske dandanes povsod, v smislu emancipa« cije, prvo, če ne zadnjo besedo. In prikrit namen društva je vendar — tako prozo* ren, gojiti družabnost med obema spoloma, ki vodi v presladki zakonski jarem. Ker je organizacija kljub vsemu naper* jena proti samskemu davku — zato bomo videli šele jutri, kaj bo, kot take je res ne moremo priporočati. Še en nebotičnik v Ljubljani O prvem ljubljanskem nebotičnScu smo že mnogo pisali in seveda, po pravici, saj je naša naua in ponos in še pni jugoslo^ vanski nebotičnik povrh vsega. Toda nje* £ova slava bo mahoma zatemnela. naš po* nos bo pa še zrastcl. Po pravici se lahku štejemo med srečne, ker vam lahko sporo* čimo veselo novico, da bo Ljubljana zidala v letošnji sezoni >e tn nebotičnik, ki ho imel 13 nadstropij nad in 3f> pod zemljo. Znano je, da se zadnje Čase množc v Ljubljani barakarji kot gobe po dežju, k.-r ie — čujte in strmite! — razveseljivo dejstvo in sicer zaradi tega, ker številnost vedno predstavlja tudi moč, silo. ki je zmožna us^varjar. ie sploh pomembna v narodnem gospodarstvu. Da to niso fraze, nam dokazuje dejstvo, da so naši barakarji osnovali delniško družbo ter bodo grad'li z obrestmi kapitala Volosalen nebotičnik, ki jih bo lahko vzel vse pod streho ter bo* do še lahko oddajali krasne lokale in »ta* novanja v najem po barakarsk:h cenah Barakarska d. d. bo eksp!outir.:1;i močvirjja ljubljanskega haria. v katerem ie ta družba odkrila oh naselbini Sibiriji le/'« šča živega srebra in nafte. (To je leve la tajnost, toda le časopisna.) Dohodki. k< t je soditi že zdaj. hodo šli v milijarde in go« tovo bo sčasoma vsa Ljubljana barakarska, vsi Ljubljančani bodo postali harakarji, da bodo lahko postali delničarji omenjene družbe, in Ljubljana posrane zaradi tega Ne\vyork, kakršnega svet še ni videl, mo« deli njenih nebotičnikov že stoje v sloviti gramozni jami za Bežigradom, kjer ho stal tudi prvi barakarski nebotičnik Prvotno so ga sicer nameravali postavit: ob Gesti dveh cesarjev, čemur se pa protivijo trnov* ski žabarji, ki so zoper vsako kaljenje miru žabjega kraljestva, kar bi lahko imelo usodne posledice za žabji rod, ki bi zaradi svetlobne reklame in velemestnega obeležja sploh, izumrl. Delniška družba nikakor no* če priti v konflikt s Trnovčani. ker so m** ni kot nespravljivi politiki, kako bo se uredilo vprašanje eksploatacije, zaradi te* ga, zaenkrat ne moremo reči zadnje be» sede. Šišenski tramvaj Ljubljanski tramvaj — to vam je pa res zlodej, da si hujšega ne morete misliti . . . Sicer tokrat ne gre za karambol, ne kakrš« nokoli drugo tramvajsko šalo, kakršnih smo že vajeni, temveč — naravnost za sen* zacijo, pomislite, potegnil nas je na tako nenavaden način za nos, da še si nismo mogli oddahniti od presenečenja Znano je, da so nameravali priti prvi novi tramvajski vozovi iz tvornice iz Bro* da na Savi 13. aprila, ali še pozneje, tako, da bi se šišenska tramvajska proga otvo* rila proti koncu aprila. No, in zdaj? Str* mite: šišenska tramvajska proga se otvori že jutri! Davi so prispeli prvi vozovi, ki jih danes sestavijo v remizi, jutri pa slovesno blagoslove pred Figovcem ter otvorijo pn>* go, da se bomo lahko ob praznikih že vo* žili, prav za prav že jutri. Ves dam jutri bo vožnja brezplačna, vwi potniki bodo pa tudi vpisani v posebno spominsko knjigo ter pogoščeni pri Figovcu. Vse Šiškarje in druge Ljubljančane, ki jim je pri srcu jutrišnja otvoritev tram« vajske proge, pozivamo, da izobesijo ia* stave v počastitev tega pomembnega do* godka! Pogreb namesto poroke Rimski listi poročajo o tragični smrti starih zaročencev, ki sta se hotela poročiti, pa je zadela oba pred oltar jeni kap. 73 letni vpokojeni kapitan Balba v Brindisi se je zagledal v 70 letno Roso Modagorovo in kmalu sta se domenila, da se vzameta. Za svatbo je bilo že vse pripravljeno in stara zaročenca sta odšla v cerkev, da skleneta zakonsko zvezo. Toda v hipu. ko sta izmenjavala pred oltarjem poročne prstane, je zadela ženina srčna kap in zgrudil se je mrtev na tla. Nevesto je nenadna ženinova smrt tako globoko pretresla, da je zadela srčna kap tndi njo m tako sta obležala oba pred oltarjem mrtva. Poroka se je torej izpremenila v pogreb. Tragična smrt starih zaročencev je vzbudila v mestu splošno sočutje, ker sta bila zelo priljubljena. Spomenik poštni V Bruslju so odkrili te dni spomenik, posver-en poštni golobici. Spomenik >toji v starem mostu n;i Rur de V Hospltal in predat a vi ja žono na podstavku, držeoo na dlani golobico, ki je že razpela krila k poletu. Spomenik se zdi po svojem motivu dokaj Saden, v resnici je pa važen «pomin na svetovno vojno. Med vojno, ko je bila vsa Belgija v nemških rokah, so bili poštni golobi glavna zveza med zasedeno državo in prijateljskim inozemstvom. Reja poštnih golobov je postala od takrat v Belgiji pravi kult. kateremu se posvečajo stotisoči Belgijcev iz vseh slojev. Zato ni čuda. da je društvo gojitoljev poštnih golobov prav lahko nabralo den;ir za spomenik poštni golobici. Praktičen mizar. — Fotelj, ki ste mi ga napravili, mojster, je sicer zelo lep, toda tako neudoben, da človek ne vzdrži pet minut v njem. — Seveda ne. saj je namenjen gostom. Moderna umetnost. — Snoči je baje v gledališču go jelo Ali ni nihče zgorel? — Kaj še» K sreči je bila na repertoarju moderna opera in pri takih prilikah je gledališče itak prazno. Stran 4 >5LOVEN8KI N A R O D«f dno 31. marca 1931 ^tev 72 0, Norri«, 90 XXV. Popoldne je začelo snežiti in snežilo je vso noč do jutra. Bele božične praznike bomo imeli, je pomislila Zelda. Vstopila je Miranda in ji prinesla vazo, polno rož. Nepoboljšljivi Toim. Obedovati bi morala z njim. potem pa kupiti to in ono za božič; povabljena je bila tudi na čaj h gospe Harney, kjer so ji hoteli predstaviti nekaj angleških prijateljev, mudečih se na počitnicah v Newyorku; po gledališču je bila pa namenjena na dobrodelno prireditev, ker ji Henrvjev tiskovni agent ni dal miru, dokler ni obljubila, da pride. Ni bilo časa, da bi obiskala Mihaela, pač pa je hotela telefonirati in vprašati usmiljenko, kako je z njim. Miranda ji je prinesla zajutrek in ga postavila na posteljo. Kadar je Zelda gledala, kako Ned zajtrkuje, je mislila, da je to višek razkošja, toda zdaj je postalo to njena vsakdanja navada in je ni več zanimalo... Crepmje, Črepinje — same črepinje. Celo njena cigareta je imela neprijeten okus. Dan je minil, kakor se je bil začel, dolgočasen in otožen. Zvečer, ko je hotela Zelda naglo vstopiti v atom ob il, da bi se odpeljala v gledališče, je stopila rz teme moška postava in jo zadržala. — Zel, imaš trenutek časa zame, prosim? Bil je George. Zdrznila se je. — Kaj bi pa rad? — je vprašala hladno. — Rad bi govoril s teboj, — je odgovoril in o običajni aroganci ni bilo v njegovem glasu duha ne sluha. — Govoriti moram s teboj. Zelo mi je žal, da je oni večer... — Izključeno, midva sva že opravila. — Čuj vendar, Zel, žrtvuj mi pet minut. Res ti moram sporočiti nekaj važnega. Ne bom te nadlegoval, Zel, toda pozabiti ne smeš, da sem prispel iz Manile, da bi te videl... — Da, da, saj že vem — vse to je brez pomena. — Ah, poslušaj me vendar — sad ne razumeš, zares me ne razumeš. Ti si zadnja bilka, ki se je oprijemljem. Pomagaj mi, Zel. Vem, da sem zapravil svoje življenje, da bi bilo bolje, da se sploh nisem rodil. Vse to dobro vem. Nihče ne ve bolje od mene. Toda vse hočem popraviti. Dokazati ti hočem, da je ostalo v meni še zrnce dobrega. Vse storim, kar je v mojih močeh, da se poboljšam, samo če mi ohraniš malo naklonjenosti. — Obžalujem, George, toda o tern ne more biti govora. — Ah, nikar ne govori tako, Zelda, ne govori tako, dokler ti nisem vsega pojasnil. Samo petnajst minut mi žrtvuj; če ne moreš zdajle, pa drugič. — Saj ti pravim, da je vse to brez, pomena. — Toda sam ne morem živeti. — Potem takem si moraš pa poiskati koga drugega. — Ah, ne bodi tako kruta, Zel. Predno odkloniš mojo prošnjo, dete moje, mi dovoli, da ti vse pojasnim. Upam, da mi storiš vsaj to uslugo. — Ponovno te moram opozoriti, da je vse to brez pomena. — Ah, Zel, ti ne veš, kaj delaš. — Oprosti, George, v gledališče se mi mudi, zadnji čas je že. — Cuj me. Zel, ljubim te — prisegam, da te ljubim, in tudi ti si me nekoč ljubila. Zavolio stare... — Zdaj zdaj bo osem, v gledališče moram. — Zavoljo stare ljubezni te prosim — uslišd me! Maska — slab komedijant, ki se je vedno smilil samemu sebi. Zelda mu ni verjela niti besedice. — Svojo pot boš moral hoditi brez mene. Pahnila ga je od sebe in vstopila v avtomobil. — Cuj vendar. Zel, če danes ali jutri nimaš časa, pa drugič, kadar hočeš, čez teden aH dva — kadarkoli. — Poženite! — je zaklicala šoferju in potrkala na okence pred seboj. — 2al mi je, George, res mi je žal. toda svojo pot boš moral hoditi sam. — In še enkrat osorneje: — Poženite, šofer! — Vratca so s* zaloputnila. Zelda se je naslonila na usnjene blazinice in si zakrila očri z rokami. — O ... bože — moj! — je vzdih-nila utrujeno. Breme življenja je bik) pretežko z* njo. Drugi dan je stopala Zelda s šopkom Tomovih rož po širokih lesenih stopnicah v bolnici in rahlo je potrkala na vrata Mihaelove sobe. Usmiljenka je prišla takoj na hodnik in tiho zaprla vrata za seboj. Pogovarjala sta se tiho. — Kako se počuti, sestra? — Mislim, da mu je že odleglo. Zdaj še spi. — Je prebil noč mimo? — Misihn da. Kašelj ni več tako oster in sploh se počuti bolnik bolje. — To me veseli. Morda bo bolje, če ga ne bom motila? — Gotovo bi se vas razveselil. Da ne pozabim — dr. Dwight vas prosi, da mu telefonirate ali pa pridete k njemu na dom. — Ali veste, kje stanuje, sestra? — Ne, pač vam pa povedo njegov naslov spodaj v pisarni. — Dobro, morda bi se pa lahko oglasila pri gospodu kar zdaj domov grede. Usmiljenka se je vrnila k bolniku in Zelda ji je sledila. Mihael se je bil že zbudil. Globoko udrte oči so se zdele tem bolestnejše. ker je bil gladko obrit in ker so bila tudi laca upadla. Toda v njegovem obrazu je bil nov izraz, ki se ga je Zelda od srca razveselila. Zdel se ji je bolj spočit in svež, manj bled in izmučen. Morda mu je bila mrzlica pobarvala rmeno kožo; vsekakor njegov kašelj ni več donel tako strašno. Ko jo je za- KSo št. 68/31. RAZPIS Krajevni Šolski odbor mestne občine ljubljanske razpisuje izvršitev vrtne ograje pri šolskem poslopju v Šiški, in sicer zidarska, ključavničarska in pleskarska dela Pismene ponudbe je vložiti pri mestnem gradbenem uradu dne 8. aprila 1931 do 11. ure dopoldne Tam se tudi dobe potrebni razpisni pripomočki. V Ljubljani, dne 30. marca 1931. Krajevni Šolski odbor mestne občine ljubljanske: Dr« Dinko Puc, predsednik gledal, je dobil njegov obraz svoje značilne poteze. Mikado na komando Sovjet3ka vlada hoče pokazati svetu velik napredek na vseh poljih. Zadnja njena reforma se tiče ženskih las in je najboljši dokaz, da boljševiki celo v primerih, ko gre za ženske, ne poznajo šale. V Rusiji so se ženske vsaj po majših mestih in po kmetih najbolj upirale kratkim lasem. Zdaj pa je vlada sama odredila, da morajo kite izginiti. Ne samo ženske po mestih, temveč tudi v najzakotnejših sibirskih vaseh morajo nositi kratke lase. Po mestih so žene in dekleta radevolje ustregle želji sovjetske vlade, na kme- tih pa stvar seveda ne gre tako gladko. Do prave inkvizicije je prišlo te dni v Uralsku, kjer si mnoge žene in ge-kleta niso hotele dati ostrici las. Policija je vse polovila in jih prignala na trg, kjer so jih po vrsti ostrigli. Moskovski listi z zadoščenjem poročajo, da so bile kite upornih žensk izročene centralnemu uradu za sirovine. Odkritosrčna služkinja — Torej, omožiti se hočete, Marič-ka? Bodite previdni. Pred poroko ne morete nikoli vedeti, kakšne lastnosti ima vaš bodoči mož. — No, milostiva, morda bom pa imela s svojim možem več sreče kakor ste jo imeli vi. Čopiče vseh vrst, žimnate metle, razna omela, najrazličnejše šćetke vseh velikosti Izdeluje najceneje Hinko Šimenc KONGRESNI TRO STE V. 8 (poleg kino Matice) KONJIČEK Z VOZIČKOM (lahki) in vso opremo naprodaj. Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 1167 PLETILJO verzirano na ploščnatem stroju in z daljšo prakso, sprejmem. Prednost imajo tiste, ki znajo udi Šivati v končno izgotovitev. Ponudbe na naslov: Strojna pletiona Marko Kovačević, Otočac, 1159 KMEČKEGA FANTA Gorenjca, močnega, treznega ln poštenega, za domača dela — išče Ivan Kuralt, valjčni mlin, Domžale. 1168 MAJHNO HIŠO v lepem gorskem mestu Slovenije kupim. Ponudbe s sliko hiše na naslov: Hegedus Z., Zagreb, Brezovačkog 4/1. 1169 V TRBOVLJAH oddam takoj v najem trgovski Lokal, opravo in stanovanje, pripravno tudi za vin o toč. Pojasnila daje Cerar, trgovec, Luko-viea-Domžale. 1158 POSESTVO 3 hišo, gospodarskim poslopjem ln 2 orali zemlje t ravnini, ob gl. cesti in železniški postali, primerno za obrtnika ali upokojenca — ugodno prodam. Informacije v Spodnji Hajdini it. 76, Ptuj. 1157 Znamka svetovnega slovesa S AMOPBOD A J A: K. SOSS, Ljubljana 4299 ■i'- m Javi tetami šivani v različnih barvah Deški in dekliški od št 29—35 Din 22.-Dln 50.-Dln 79.- < EVL..JI Damski Na eno zaponko v črni in ruja vi barvi, šivani kombinirani z leseno peto, šivani troter z usufato In leseno peto v vseh različnih kombiniranih barvah Din 115.-Din 125.- Dlnl65.- Moški PoKevfli v rujavi ali črni barvi, šivani Visoki v rafavi aii črni barvi, šivani Polčeviji v kombiniranih barvah, šivani Din 140.-Dln 150.-Dlnl55.- Serija Din 7#50 Damske Serija Din 13.- Serija AOGAVICE Din 14.- Serija Din 16,- Din 4.- Ifloške Serija 5- Din 6.50 Serija Din 10 Otroške Serija od Din 5 .- dalje V pomladnih modnih barvah! Mestni trg 26 = A NT. K RIS P E R = Stritarjeva ulica 3 Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno nmtarnot Fran Jesarnafc. — Za upravo ln in—rami del Usta: Oton CnrlstoL. — Vsi v LJubljani.