Številka 82 TRST, v soboto 23. marca 1907. Tečaj XXXII Iifcaja vsaki dan tudi ob nedeljah in praznikih cb 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po 3 nvč. (6 stotink) ▼ mnogi)-' tohak.irnuh v JTifttu in otolici, Ljubljani, Gorici, £rmnju, Peru, Sežani, Nubrežini, Sv. Ladji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Doraberga, Solkanu itd. CFKE 0GLA80V se računajo po vrstah (liroke73 mm. visoke 21/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; ca osmrtn'ce. zahvale. poslanice, oglase denarnih zavodov po 60 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 5 K, vsakana-•ialjna vrsta K ii. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naimanj pa 00 40 stot. — Oglase Bprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost za Primorsko. V edinosti je moč f Naročnica znaša za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, a* naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo ua uredništvo liata Nefrankovan« pisma se ne sprejemajo in rokopisi 9e ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galattl 18. (Narodni dom} Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti S t. 18. t^sssss Pofitno-hranilniČni račun it. 841*652. TELEFOB stav. 1157. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". Politično društvo „EDINOST" priredi dva volilna shoda in sicer: v nedeljo 24. marca ob 4-.l/a uri popol. v BANAH (dvorana Kons. društva) in v ponedeljek dne 2o. t. m. (ista ura) na KONTOVELU (v ,.Kons. društvu") BRZOJAVNE VESTI. Baron Beck. DUNAJ 22. Ministerski predsednik baron Beck je sinoči dospel iz Budimpešte. Vremenska na u o ved za Primorsko. DUNAJ 22. Vf-činoma jasno, slabi vetrovi, enakomerno stanovitno. Vreme na Tirolskem. 1N0M0ST 22. Danes je v severnem Tirolskem lopo vreme. Od raznih strani poročajo, da so se zrušile 6trehe. Na tukajšnjo elektrarno se je udri plaz snega, ki je prov-zročil 1000 K škode. ArlberŠka proga utegne biti svobodna danes popoludne. Čeiki deželni zbor. PRAGA 22. Pos*. dr. Baxa je izjavil, da ne privole Cehi nikdar v zahtevo, da se okraji razdele po narodnosti in da se razdeli jednotnost češkega kraljestva. (Pohvala pri Čehih.) Posl. Bachmann je kritikoval deželno upravo ter izjavil, da je priporočati, da se dežela popolnoma narodno omeji in se razdeli v dva dela. Govornik je konečno predlagal konec debate. Ta predlog je bil vsprejet in seja zaključena. Prihodnja seja jutri. Miniaterski predsednik dr. Wekerle na Dunaju. BUDIMPEŠTA 22. (Ogr. biro) poroča : Danes predpoludne se je vršilo v minister-skem predsedstvu posvetovanje ministrov, ki je trajalo od 10. do ls/4 ure popoludne. Ministerski predsednik dr. AVekerle se poda ob 5. uri popoludne na Dunaj. Nesreča na železnici. BUDIMPEŠTA 22. Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic je priobčilo, da je med Aradom in Mezo-Hegyeson motorni vlak št. l»> prvi uhodu na postajo v Aradu trčil v neko lokomotivo. Trije potniki so bili ranjeni. Uvela se je preiskava. Agrarni nemiri v Romunski. DUNAJ 22. Listi poročajo iz Bukarešta : ti lasom vesti iz Moldave, se agrarni punt čim dalje bolj razširja. Mesto Doroho so kmetje popolnoma oplenili in zažgali. Prebivalstvo beži. V Lucuteni-ju, kjer je mnogo Madjarov, je prišlo do spopada med Madjari in Ro muni. štirje Madjari so bih ubiti, trideset pa ranjenih. V Belgesti je prišlo do boja med kmeti in četami. Ubitih je bilo 14 kmetov. V okraju Fokšani je ustaja. Vas Sulice je bila popolnoma razdejana. Avtentičnih poročil ni. BUK ARE ŠT 22. Finančni minister je jkaza! bankam, naj ne dovole kmetom nika-kega posojila, dokler traja agrarni punt. Za nedeljo pripravljajo kmetje napad na mesto Jassv. V mestu je le malo vojaštva. ČERNOVICE 22. Neki semkaj dospeli begunec opisuje opustošenja v Buceceji nastopno : V ponedeljek ob 12. uri opoludne je prišlo pod vodstvom uradnikov okolu 1260 do 1400 kmetov v to mestece, ki so se naj- POD LISTEK. prej podali k županu, kjer se je od njih odposlana deputacija pogajala z državnimi organi. Kakor se pripoveduje, je odposlanstvo izjavilo, da hočejo kmetje opleniti mesto. Deset minut pozneje so pričeli kmetje napadati židovske hiše, razbili so vrata, ter so iz hiš odnesli vse, kar so mogli. Ob 3. uri je došlo vojaštvo. V torek sc je zopet zbralo 600 do 700 kmetov, ki so hoteli zažgati mesto. Tedaj je na stotine židovskih rodbin zapustilo mesto ter zbežalo na avstrijska tla. Pogromi na Žide so organizirani po načrtu, in kmetje imajo navodila katera mesta naj napadejo. ČERNOVICE 22. Mesto Botušani je podobno razvalinam. Provzročeno škodo cenijo najmanje na štiri milijone frankov. Kmetje so oplenivši banke raztrgali vrednostne papirje kakor navadni papir ter jih vrgli na ulico. BUKAREST 22. Glavni blagajnik finančnega oddelka v Botušani je brzojavil finančnemu ministru, da je državni zaklad v nevarnosti. Tudi na vojaštvo se ni zanesti. Mesto Botušani je mnogo trpelo. ĆERNOVICE 22. Iz Botušani poročajo : V mestu vlada od predvčerajšnjem silno pomanjkanje kruha in mesa. Tudi drugih živil ni možno dobiti. Mesnice so deloma razdejane deloma zaprte. Nobenega ni v mestu, ki bi hotel sekati meso. Prodajalnice so zaprte. Mesto je še vedno kakor izumrlo. JASSV 22. V Monteniju so kmetje napadli in oplenili tovarno špiritov tvrdke Zapoli. Uradniki tovarn, ki so se postavili proti kmetom, so bili grozno tepeni, eden izmed njih je bil težko ranjen. V Vaslui so šli kmetje pred prefekturo ter so zahtevali od prefekta, naj jim preskrbi zemljišč po zmerno nizkih cenah. Ko je prefekt izjavil, da ni to možno so napadli prefekturo. Prefekt je pozval na pomoč vojaštvo, ki je streljalo, tako da je bilo nekoliko kmetov ubitih, mnogo pa ranjenih. Potem je prefekt pozval kmete, naj pošljejo deputacijo v Bukarešt k ministerskemu predsedniku, da se žnjim pogajajo. SERET 22. Obmejni kraj Mihajleui, mesto, ki ima 4000 prebivalcev, so po noči napadli uporni kmetje. Prišlo je do spopadov s četami, en častnik je biJ težko ranjen, tako da bo težko okreval. Židovsko prebivalstvo je večinoma pobegnilo. Na stotine rodbin se je izselilo. Izgubile so ves svoj imetek ter se nahajajo v največji bedi. JASSV 22. Dosedaj se je konstatovalo, da je oplenjenih in opustošenih okolo 350 posestev. Poleg tega je v mestih razdejanih mnogo hiš. Nad 10.000 ljudi je brez strehe. Železniški promet ob glavnih progah je'} možno vzdrževati le ob vojaški asistenci. V Dangeni so kmetje ustavili neki poštni vlak ter oropali potnike. BUKARFŠT 22. Romunska vlada si na vse načine prizadeva, da bi v okrajih ob avstro-ogrski meji napravila red. Eu polk je odšel tjakaj včeraj, dva druga sta odpotovala danes. Poročilo, da podpirata upornike policija in vojaštvo, je popolnoma neosnovano. Vzlic temu, da se vojaštvo kolikor možno skuša izogniti prelivanju krvi, so bih vzlic temu štirje uporniki ubiti, devet pa ranjenih, iz česar je takoj spoznati neresničnost omenjenih vesti. Vsled nenadnega izbruha nemirov so seveda prizadeti tudi inozemci; nadejati se je, da se vsled izdanih odredb kmalu napravi red. Pritožbe oškodovanih avstrijskih in ogrskih državljanov je takoj avstro-ogrsko poslaništvo prijavilo romunski vladi. BUKAREŠT 22. Finančnemu minister-stvu bo brzojavno sporočili iz Jassv-ja, Bor- VOHUN Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. ..Vaš brat?" je zajecal. ..Vaš brat? Razjasnite mi. . . kakšen grozen pomen je v teh besedah ?** ..Ah Vam stotnik Lavton ni povedal, da je vjel tu Henrika ?" je vprašala Fanika s komaj slišnim glasom. „Povedal mi je, da je vjel stotnika 6U. polka, a ne da bi omenil imena!" je odvrnil major z enako drhtečim glasom. Potem je položil roko na čelo, kakor da hoče pregnati zlo misel. ..O Dunvud, Dunvud!" je zavpila Fanika vsa iz sebe. ..Kaj pomeni to ? Zakaj ste tako prevzeti ?~ In ko je častnik počasi dvignil glavo, je nadaljevala : ..Ni mogoče ... ne more biti ... Vi ne izdaste svojega prijatelja — mojega brata ... Vašega brata. Ne. Vi ga ne izdaste, ga ne izročite sramotni smrti „Fanikaje vskliknil užaljen. ..K^j iiiorem storiti ?" ..Vi vprašujete ?" je rekla in ga pogle- dala srepo. „Ali bi izročil major Dunvud svojega najboljšega prijatelja sovražniku ? Brata svoje zaročenke ?" „O, ne govorite tako neprijazno z menoj, preljuba gospica — ljubljena moja Fanika! Dal bi vsaki hip življenje za Vas, za Henrika ... a na svojo dolžnost ne smem pozabiti, svoje časti ne smem omadeževati... Vi bi bili prva, ki bi me zaničevala, ako bi storil to !a „Dunvud !u je vskliknila Fanika s slovesnim glasom in smrtnobledim obrazom. „Rekli ste mi nekoč — prisegli ste mi, da me ljubite !" „Kakor gotovo živim!" jo je prekinil častnik ognjevito; a ona se ni zmenila za to in vsa razburjena, s solzami v očeh je nadaljevala : „Menite-li, da se morem pustiti objeti od moža. čigar roki sta pokriti s krvjo mojega edinega brata?" „O Fanika, srce mi raztrgavate \u je vskliknil mladi mož in dostavil po kratki pavzi z bolestnim usmevom : „Morda pa se mučiva po nepotrebnem in je Henrik manje kriv, nego morem verjeti zdaj, tako da bom lahko ravnal z njim kakor z navadnim vojnim jetnikom in ga lahko izpustil proti častni besedi." dujenija, iz Buzece in iz drugih krajev Mol-davije, da je upor spravil na beraško palico mnogo malih trgovcev, ki so prisiljeni ustaviti plačila. To bo imelo slabe posledice za vso trgovino Romunske. Iz Jassy-ja brzojavljajo, da je tainkaj položaj nespremenjen. Kmetje, ki dobivajo še vedno ojačenja, oblegajo še vedno mesto, toda vojaštvu, ki je nastavljeno pred mestnimi vrati, se je posrečilo zabraniti kmetom uhod v mesto. Sedaj je pričela med nižjimi sloji v mestu živahna protižidovska agitacija. Včeraj so se smeii Židje iz predmestij skriti v notranjem mestu. Vojaki, ki so bili poslanci v Tuzuceni, da bi tamkaj napravili red, so plenili skupaj z uporniki. V Voslui blizo Jassy-ja je prišlo do silnih izgredov. Uporniki so oplenili in opustošili ves kraj. Čete, poslane tjakaj, so rabile orožje. Deset kmetov je bilo ubitih, pet pa ranjenih z bajoneti. Včeraj zjutraj se je boj zopet pričel. Kmetje so se podali pred prefekturo, kjer so zahtevali razdelitev zemljišč. Ko se je njih zahtevo odklonilo, so pričeli pleniti. Major, ki je poveljeval četam, poslanim proti upornikom, je večkrat ustrelil z revolverjem. Razjarjeni kmetje so ga na to napadli. Na to je vojaštvo streljalo v zrak, da bi kmete preplašilo. Ker ni koristilo, so vojaki streljali v množico, vsled cesar sta bila dva kmeta ubita, devet pa ranjenih. Toda kmetje se niso unaknili, ampak so postali še predrzneji. Napadli so vojake, ter so jim skušali iztrgati orožje. Pričela je vsled tega silna borba. Major je moral zbežati v neko hišo, ako se je hotel rešiti. Kmetje so obkolili hišo ter so žugali, da bodo majorja vbili. Konečno so vojaki dobili ojačenje ter sj kmete potisnili na-saj, toda pri tem so morali zopet rabiti orožje. SUČAVA 22. Vsa posestva blizo avstrijske meje so bila oplenjena in opustošena. Vedno prihajajo v Sučavo in Jekani novi židovski begunci. Včeraj jih je prišlo iz Botu-šanija 300. Bati se je, da se nemiri razširijo tudi preko avstrijske meje. Župan v Sučavi, poglavarja armenske in židovske občine so prosili, naj se odpošlje iz Černovic na pomoč vojake. ČERNOVICE 22. Na avstrijskem ozemlju se nahaja ogromno število beguncev iz Romunske. Cenijo jih na 4000 oseb. Srbska skupščina. BELIGRAD 22. Na neko vprašanje mladoradikalca Joksinoviča je mini3terski predsednik Pašie izjavil, da ni vladi ničesar znano, da bi se bile priprave za atentat na bolgarskega ministerskega predsednika Petkova izvršile v Belemgradu. Vest, da je vlada na zahtevo Bolgarije izročila tri v Belemgradu bivajoče dijake, je tudi popolnoma neosnovana. Posl. Joksinović je odvrnil, da je z odgovorom ministerskega predsednika toliko bolj zadovoljen, ker je s tem odstranjeno ne-sporazumljenje, ki bi utegnilo neugodno vplivati na srbsko-bolgarske odnoiaje. Po vod nji. DRAŽDANE 22. Laba je kazala danes 2*40 nad normalo, voda narašča. Saiki kralj DRAŽDANE 22. Kralj Friderik Avgust se je sinoči povrnil s svojega potovanja. Aretovan radi vohunstva. PARIZ 22. V Mar sil j i je bil aretovan radi vohunstva neki Pain iz Havra, ki je bil prej nastavljen v vojnem ministerstvu. Francoski ministarski svet. PARIZ 22. Današnji ministerski svet, ki se je vršil v palači Elysee, je pooblastil mi- nistra za bogočastje Brianda, naj uloži danes v zbornici zakonski načrt, da se profesorja Berthelota in njegovo soprogo pokoplje v Panteonu. Ministerski svet je vzel potem na znanje izjavo, ki jo danes v zbornici podn vojni minister Picquard pri razpravi predlogov [Jede vojaških kaznilnic. Sindikat učiteljev in učiteljic. PARIZ 22. Sindikat učiteljev in učiteljic je sklenil pristopiti k socijalistično-radikaln^ splošni delavski zvezi. Predsednik pariškega municipalnoga sveta. PARIZ 22. Predsednikom municipalnega sveta pariškega je bil z 42 proti 38 glasom izvoljen neodvisni socijalist Lefevre. Mlin pogorel. M AKO (Ogr. biro) Parni mlin Josipa Nagy-ja v Dombiracovu je v minoli noči popolnoma pogorel. Škode je 100.000 K. Mlin je bil zavarovan. Z oklopniače Jena". TOULON 22. Vsled eksplozije neke električne svetilke je prišlo danes predpoludne na oklopnjači „Jena*4 do panike. Vsi mornarji so v divjem begu zapustili ladijo. En topničar je pri tem padel v morje ter se poškodoval. Regentstvo v Brunfiviku. BRUNŠVIK 22. Z ozirom na poročilo „Braunsch. Landeszeitunge«, češ, da predloži regentski svet deželnemu zboru kakor regenta vojvodine vojvoda Ivana Alberta Me-klemburškega, je list „Amtl. Braunsch An-zeiger" od državnega ministerstva pooblaščen, da priobči izjavo, v kateri se med drugim glasi: Doslej ni niti regentski svet, niti državno ministerstvo, niti državnopravna komisija deželnega zbora zavzela kako stališče glede izvolitve novega regenta. Kdo da bo izvoljen regentom, je še popolnoma negotove . Ustanova ruske carice-vdove. LONDON 22. ..Standard'' poroča : Ruska carica-vdova je darovala družbi „Ru-dečega križa" glavnico 10.000 funtov šterlin-gov z določbo, da se imajo obresti te glasnice določiti za ustanovitev treh nagrad za najbolje sredstvo v pomoč ranjencem na bojišču oziroma na morju. Vojna v Srednji Ameriki. MANAGUA 22. (Associated Press.) Glasom nekega poročila z bojišča od 20. t m. zvečer se potrjuje vest o zmagi Nika-raguancev nad četami republik Honduras in Salvador. Od teh poslednjih je obležalo na bojišču na stotine mrtvih. Nikaraguanci so mnogo vojakov ujeli ter zaplenili 2000 pušk in mnogo municije. Zavzeli so baje tudi obmorsko mesto Laceiba, ki pripada Hondu- rasu. BEROLIN 22. „\Voliiov biro" poroča iz Washingtona: Amerikanska topničarka j „Marietta" je v pristaniščih pripadajočih ^Hondurasu: Trujilo, Caibak in Puerto Cortcs. j izkrcala čete v varstvo ameriških interesov. Rusija. Duma.. PETROGRAD 22. Današnja seja dume !je bila otvorjena ob 11. uri 10 min. Pred-j sednik Golovin je prečital došle vloge, med I temi poročila o predlogih glede razveljavljenja volitev v pokrajinah Pensa, Topolsk in Ka-luga; nadalje ovadbo podpisano od 32 poslancev, da je policija razžalila poslance po-, krajine Perm. O tej ovadbi bo zbornica raz-! pravljala na prihodnji seji. Ovadbi so priloženi i tudi pismeni dokazi. Predsednik je potem ! priobčil predlog o amnestiji, ki ga je uložilo Ni je lahkovernejše strasti od upanja, in v kateri dobi je človek bolj nagnjen se uda-jati iluzijam nego v Fanikinih letih ? Veliko mirnejša od preje, je vskiknila smehljaje : „O, imate prav! Kako sem mogla dvomiti na tem! Saj sum vedela. .. da, gotovo, Dunvud, vedela sem, da nas v trenutku najhujše sile ne morete zapustiti !u Njena razburjenost si je dala zdaj duška v potoku solz. Naslonjena na majorjevo ramo je ihtela, on pa jo je tolažil z iskrenimi besedami ljubezni. Ko se je Fanika nekoliko pomirila in si posušila vlažne oči, je povela zaročenca k svoji rodbini, hiteč jej naznanjat upanje, katero je vzbudila v njenem srcu zadnja njegova izjava. Le z obotavljajem ji je sledil Dunvud — in se mogel otresti hudih slutenj . . . Mlada moža sta se pozdravila prisrčno in prostodušno in od Henrikove strani tako neženirano, kakor da se ni zgoddo nič, kar bi moglo motiti njegov mir. Majorja Dunvuda pa je bila tako groza misli, de bo morda prisiljen odgnati svojega prijatelja kakor jetnika; smrtna nevarnost, v kateri je bil stotnik Hvarton. je njega samega tako begala, tožbe nesrečne sestre in zaročenke, zveneče mu neprestano po ušesih, so napolnjevale njegove prsi s takim nemirom, da ga je bil komaj v stanu prikrivati. Major je pomignil zdaj straži, ki jo je bil pustil pri jetniku stotnik Lavton, naj se odstrani. Potem pa se je obrnil k stotniku Hvartonu in vprašal z mehkim glasom : „Povejte mi zdaj vse, Henrik ... in pomislite, pomislite dobro : Vaši odgovori popolnoma prostovoljni!" „Major Dunvud." ie odvrnil angleški častnik, '„poslužil sera se te maske, da sem mogel obiskati očeta in sestri, ne da bi prišel v nevarnost, da postanem vojni jetnik." „A preoblekli sta se tako še-le takrat, ko ste videli bližati se Lavtonove Čete?" „O ne lu ga je prekinila Fanika, poza-bivša" na vse prejšnje, ne misleč na drugo nego samo na bratovo nevarnost. „Jaz in Sara sva bih, ki sva ga vteknili v to obleko, ko sva zagledah dragonce — in najina narodnost ravno je zakrivila odkritje!" Dunvuduve poteze so se zjasnile, ko je deklica povedala to. „Najbrže so bila to oblačila, ki so slučajno ležala pri roki in ki ste jih povsem nepripravljena v trenutku nevarnosti porabili v zadevni namen ?" (Pride še.) 8imn 11 »EDINOST« štv. 82. V Tr stu. dne 23. marca 1907. s 7 - aslancev. Na to jc zbornica izvolila finmični odsek iti druge komisije. Dum- ie n;t t", vnovič razpravljala o t : • dlo~u. ti t su i-ivuli posebna komisija glede organizacije pomoči za bedno prebivalstvo. Prsi. Bcdičev je obširno pojasnil nemožnost. r!. Li <'uma izvrševala službo eksekutive ter iie naglaial potrebo, naj se to službo omeji kontrolo in revizijo odredb, ki jih je to-.deviio izdalo od meseca julija naprej mini-. t-rstvo za notranje stvari. (Odbravanje na • ' niči. prigovori na levici). Na dumi je torej, da prisili vlado, naj vresniči dobre namene, ki jih je dala na znanje. Govornik je predlagal, naj se vprašanje glede pomožne akcije za bedno prebivalstvo loči od vprašanja za podporo brezposelnih delavcev. Socijalni demokratje so se izjavili proti temu predlogu. Predsednik je stavil predlog Rodičeva na glasovanje. 132 poslancev je glasovalo proti. Debata o predlogu Rodičeva je izpolnila vso sejo. Socijalni demokratje so po vrsti prijeli za besedo ter so hudo napadali vlado. Predlagali so. naj se odpošlje odposlanstvo v kraje prizadete od lakote, da se prebivalstvu odpre oči o pogubni politiki, ki jo tira vlada. Posl. Aleksinski se je posebno obrnil proti skupnemu postopanju kadetov z desnico v vprašanjih, ki se tičejo želodca. To je najbolji dokaz za globoki propad, ki loči meščanstvo od proletarijata. Posl. Rodičev je zavračal napade najskrajneje levice proti njemu in njegovi stranki. Mmisterski predsednik Stolipin je najprej pojasnil pravice, ki jih ima duma. Rekel je, da hoče dati vlada podrobna pojasnila in zato se vlada popolnoma strinja s predlogom Rodičeva. (Živahno gibanje po vsej zbornici, pohvala pri kadetih.) Nato je bila seja za četrt ure prekini ena. da so zamogli različni poslanci formulirat: svoje predloge. Na to je bil vsprejet predlog posl. Rodičeva ter seja zaključena. Prihodnja seja v ponedeljek. Politehnika zaprta. RIGA 22, Tukajšnja politehnika je bila začasno zaprta, ker se je v njej vršil shod brez zakonitega dovoljenja. Glede zatvoritve Baltiškega morja. LONDON 22. ,.Times" je prejela od >vojega petrograj skega dopisnika nastopno brzojavko : Iz najboljega vira sem zvedel, da se niso vršila z Rusijo nikaka pogajanja glede zatvoritve Baltiškega morja in da ni v Pe-trogradu o tem načrtu ničesar znano. Državni svet. PETROGRAD l'2. (Petr. brz. ag.) t leni d i/ž. svetit, med temi Durnovo. Stiirmer, Sti-sia&ki in bivši minister Birilcv so v državnem svetu vprašali ministre za ljudsko prosveto. je li bila radi nezakonitih shodov, ki so se dne 5. t. m. vršili na petrograjskem in moskovskem vseučilišču, uvedena preiskava, da se izve za krivce, in se je li krivce pozvalo na odgovor. Proti amnestiji, PETROGRAD 22. (Petr. brz. agent.) Predlog, ki ga je v dumi vložilo 87 poslancev ulede izvolitve komisije, ki naj bi se posvetovala o amnestiji, je provzročil sklep združenih skupin zmernih strank in desnice, v katerem se izjavlja, da ne bi bila splošna in tudi delna amnestija v tem trenotku umestna, ker bi se to tolmačilo za slabost vlade. Obsodba radi razširjenja revolucijo-narnih spisov. PETROGRAD 22. Soproga poslanca turne in člena pisarne dume Uspenskega je bila radi razširjenja revolucijonarnih spisov obsojena na eno leto trdnjavske ječe. JCemško politično društvo v 7rstis. Tržaški lokalni listi so objavili lakonično vest : „C. k. namestništvo je vzelo na znanje pravila „Nemškega političnega društva v Trst u"\ Nas ni presenetila ta vest, ker smo jo pričakovali z matematično gotovostjo prej ali slej. Saj smo tak dogodek tudi napovedovali ob vsaki primerni priliki. Ne ponašamo se s tem. niti se ne bahamo s proroškim duhom. Kdor je z odprtimi očmi in potrebnim razumom sledil mogočnemu poletu veliko-nemške ideje izlasti po veliki zmagi nemškega orožja nad franeozkim ; kdor je opazoval naraščanje nemštvu Iprirojene nenavadne ekspanzivosti; kdor je gledal, kako je državna politika Ve-iikonemčije v sprejela v svoj program propagiranje nemško-nacijonalne propagande; kdor ni preziral, kako vsa vnanja politika Nemčije teži se svojimi aspiracijami proti jugu, na Vztok, v Azijo : kdor je videl, kako se naša monarhija bolj in bolj zapleta v berolinske mreže ; kdor jc imel oko in uho za to, kako ob mogočni zaščiti in moralni zaslombi iz Nemčije doli tudi v naši Avstriji naraščajo nemški šovinizem, nemška samosvest in nemška podjetnost ; in kdor ie slednjič na svoje oči videl in opazoval kako zistematično in prora-čunjeno se v našem Prinioiju in specialno v IVstu vrši nemška infiltracija : kdor je vse to videl in gledal in umel, tega ni presenetila vest, da si Nemci snujejo 6voje političuo društvo v Trstu. Prišlo je kakor smo predvidjali. Kadarkoli je bil kak povod, da smo opozaijali na nemško nevarnost, vedno smo govorili: ne-briganje Nemcev za lokalno politično življenje je le navidezno, proračunjeno, da se more neovirano organizovati socijalno in gospodarsko. i 'iin pa bo dovršeno to delo socijalne ' organizacije in ko bo imelo trdna tla pod nogami na polju trgovine in industrije, ko bo gospodarski utrjeno, potem nastopi — smo govorili vedno — tisti psihologični moment, ko tržaško nemštvo stopi iz politične rezerve, se prične politično organizovati. da bo nastopalo tudi kakor političen faktor v javnem življenju tržaškem. Ta psihologični moment se bliža : napo-; veduje nam ga ustanovitev nemškega politič-1 nega društva v Trstu. Kakor jih je bilo doslej 'tudi med nami Slovenci, ki so se nam porog-1 ljivo smejali, ko smo govorili o nevarnosti: . nemškega „dranga" tudi za naše pokrajine, j tako jih utegne biti tudi sedaj, ki se nam ■bodo smehljali, češ: ti vidijo strahove, ti pre-j tirujejo! Ali kakor so se varali, ko sploh i niso hoteli priznati kake nemške nevarnosti za : naše primor&ke pokrajiue, tako jih gotovo ! pouče prihodnji dogodki, da so v zmoti, ako danes podcenjujejo pomen ustanovitve nemškega političnega društva za Trst. Dogodki nam potrjajo, da smo bili mi na pravi poti se svojim naziranjem o načrtih nemške propagande in ekspanzije proti našemu jugu. To je zadoščenje za nas, ki se ga pa — ne moremo veseliti. Tudi je ne povdarjamo. da bi kaj očitali našincem — izlasti v osrednji slovenski pokrajini — ki niso hoteli umeti naših klicev in so se nam morda celo posmehovali. Le rodoljubni želji hočemo dati toplega, iskrenega izraza : da bi ves narod slovenski odprl oči na široko, da bi bistro gledal in spoznal svoj položaj, da bi videl in spoznal vso usodnost — nemške nevarnosti, ter da bi se pripravil na obrambo svoje dedščine, dokler je še čas ! „Žal, da je na slovanskem jugu naše monarhije tudi ljudi, ki vidijo in umejo, a vendar — taje. Tako je n. pr. znani dr. •Tosef Frank trdil v hrvatskem saboru da nemška nevarnost o kateri se govori, je — fantom ! Tako je zaklical mož, da-si ravno on najbolje pozna pomembnost in cilje nemške ekspanzivnosti proti jugu ; saj jih taji ravno zato, ker jim — služi! Takih ne štejemo več med zveste sinove domovine in naroda. Ti so i radi lastne koristi stopili v službo tujinstva. Ali tudi med našimi sodeželani italijanske narodnosti je velika večina, ki ne vidijo vele-! resnih stvari, ki se jim pripravljajo pred njih lastnimi očmi — bodi že. da ne znajo gledati, bodi. da nočejo videti. Se na shodu: zaupnikov radi reorganizacije italijanske libe-' ! ralne stranke — torej ob posebni priliki v važnem momentu — je glavar te stranke, dr. Veuezian kazal na Slovane kakor glavne j I sovražnike italijanstva, proti katerim morajo Italijani naperiti vse svoje moči. Ce je govoril iskreno, po svojem prepričanju, potem 1 smemo reči, da je dr. Venezian vkljub svoji priznano veliki nadarjenosti vendar le velik političen — slepec ! Če pa ni govoril iskreno, če vidi in opazuje nemško infiltracijo in naraščanje nemške moči na vseh poljih javnega •in gospodarskega življenja v Trstu, a vendar ; odvrača pozornost svojcev od te resnične nevarnosti in straši z drugo nevarnostjo, ki jo v resnici ni : potem se le hudo zagreša na stvari, ki je poverjena njegovemu vodstvu. Ali bilo, kakor bilo : na vsaki način je ustanovitev nemškega političnega društva v | Trstu resen memento za avtohtonno prebi-1 valstvo obeh narodnosti ! Videant consules ! Skrbite za skupno obrambo, dokler ni — prepozno ! _______ Še o tajnem potovanju nadvojvode Frana Ferdinanda v Berolin. Berolinski dopiaiiik dunajskega lista ..Die Zeit" je doznal od — kakor pravi — neke visoke osebe na berolinskem dvoru to-le: Že pred dlje časa izrazil je cesar Viljelm željo,; da bi bil o vseh fazah spora z Ogrsko in-] formiran podrobneje, nego je to možno storiti diplomatskim potom, ker vidi v tem sporu veliko nevarnost za bodočnost. Mej tem pa se je stvar zavlačevala najprej od strani du-j naj skega dvora, a potem so prišle volitve za nemški državni zbor, ki so okupirale cesarja Viljelma. Ker bi pa bilo padlo v oči, ako bi se bil cesar Viljelm sestal z avstrijskim vladarjem v inozemstvu, naročil je cesar Fran Josip prest >lonasledniku Franu Ferdinandu, da potuje v Berolin ter informira nemškega cesarja v njegovem imena, kar je ta storil. Dopisnik lista „Die Zeit" pripominja še, da bo posledice teh informacij skoro občutiti v naši monarhiji. Nam se zdi ta vest naravnost neverjetna, ker tako daleč menda še nismo prišli, da bi pod nadzorstvom Berolina urejevali stvari, ki so na vse zadnje vendar le notrai^je stvari monarhije in da bi moral avstrijski vladar dajati tako rekoč odgovor ptujemu vladarju za to, kar je storil v svoji državi. Stranka neodvisnosti na Ogrskem in Hrvatska. Na banketu stranke neodvisnosti v Budimpešti je izustil grof Teodor Batyany ta-le govor : Gospoda moja, vi veste, da je pred nekoliko leti sin Ludo vika Košuta, naš Fran Košut vzel v roke vprašanje, ob katerem je bil doslej ogrski narod vedno igrača avstrijskih krogov. Pod tem umejem jugoslovansko vprašanje, naše razmerje nasproti našim hrvatsko slavonsko-dalmatinski m bratom. Čim ni bilo kaj v reda na Ogrskem, trudili so se na Dunaj u, da podžgejo Hrvate proti nam, vedno po stari devizi: divide et impera. Franu Košutu se imamo zahvaliti, da smo se naučili, na kar sta nas navajala zgodovina in življenje, da se sporazumemo z našimi hrvatskimi brati in da moremo živeti ž njimi v bratskih odnošajih. Takoj, čim smo dobili vlado v roke, osvobodili smo Hrvatsko in Slavonijo od vlade pod katero je dežela naša posestrima dolgo let trpela na sramoto madjarskega naroda. Stranka neodvisnosti je zato poslušala nauke Ludovika Košuta, ki je bil rekel o hrvatskem vprašanju: Vodila me je in vedno me vodi iz dna duše ta ideja, da moramo iskati saniranja naših razmer ne po odkrivanju žalostne prošlosti, ampak po soglasju bodočnosti. Sin Ludovika Košuta — Fran Košut je sledil naukom svojega očeta in žnjim, Bogu bodi hvala, vsi njegovi somišljeniki. Ta govor je bil vsprejet z velikim navdušenjem. Dogodki na Ruskem. Ruske čete in Mandžurija. Iz Harbina poročajo, da je poveljnik severomandžurskega vojnega zbora odpotoval v Petrograd. Tako so se sedaj umaknile iz 3Iand/.urije vse ruske čete. V Harbinu je samo še en bataljon vojakov, ki odpotuje bodoči teden v domovino. Drobne politične vesti. Budimpešta za samostojno carinsko ozemlje. Municipij ogrske prestolnice priredi bodoči teden izredno občno zborovanje, na katerem se zavzame stališče za samostojno carinsko ozemlje. Bolgarija pomnoži policii o. Iz Sofije poročajo, da je vlada predložila sobranju zakonski načrt, v katerem zahteva nov kredit 300.000 levov za pomnožitev policije. Nova koncesija M adj arom. Iz Pule poročajo, daje pomorski oddelek vojnega ministerstva sklenil sukcesivno opustiti s početkom šolskega leta 1907/08 c. in kr. nižjo realko vojne mornarice. To so zahtevali Ma-djari, češ, da nočejo z madjarskim denarjem vzdrževati nemških šol. Angležka vlada proti tunelu pod kanalom La Manche. V angležki gospodski zbornici je predsednik tajnega sveta, Earl of Cre\ve izjavil na tozadevno vprašanje, da je angležka vlada proti načrtu, da se pod kanalom La Manche zgradi tunel. Ogrska zbornica. Kakor poročajo iz Budimpešte, namerava vlada koncem maja zaključiti seje ogrske zbornice ter odrediti 4 mesečne počitnice. Preiskava radi umora Petkova. \z Sotije poročajo: Preiskovalna oblastnija zatrjuje, da bodo na temelju dokaznega gradiva stavljeni radi umora bivšega ministerskega predsednika Petkova pod obtožbo : Petrov kakor morilec, glavni urednik „Balkanske Tribune" Ikonomov, urednik tega lista Gerov in odpuščeni uradnik Hran o v pa kakor sokrivci. _ Ull. Seja deželnega zbora tržaškega. Namestnik deželnega glavarja dr. Venezian je otvoril sejo ob 6*25. Prisotnih je bilo 34 poslancev. Oprostili so se med drugimi posl. dr. Rvbar, Ivan in Alojz Goriup. Po odobrenju zapisnika VI. seje, nadaljevalo se je v podrobni debati o stavbenem redu od § 27 naprej. Med debato je odšlo .mnogo poslancev, tako da je bila seja le za silo sklepčna. §§ 27 do 52 so bili sprejeti večinoma brez debate, nekateri le po mali debati z neznatnimi spremembami. O £ 53, ki določa maksimalno višino hiš v razmerju k širini ulic, razvila se je ne{ koliko bolj zanimiva debata. Posl. Baschiera in Polacco sta zahtevala sprememb glede mere višine, a § je bil sprejet v prvotnem besedilu. Ravno tako so zahtevali isti poslanci sprememb glede § 54., ki določa velikost površine hišnih dvorišč. Tudi ta $ je bil sprejet v prvotnem besedilu. Ravno tako so bili sprejeti §§ 54—62. O § 63 se je zopet razvila bolj živahna debata za privilegij letovišč, da smejo imeti lesene stopnice, ta dosta vek je bil sprejet ukljub temu, da poročevatelj ni bil zanj. Ravno tako so bili sprejeti § 64—§ 85, večinoma brez debate, le nekateri z malimi besednimi spremembami. Predsednik je zaključil^ sejo ob 9. in pol uri. Jutri nadaljevalo se bo v podrobni debati ostalih §§. Dnevne vesti. Vprašanje slov. učiteljišča za Primorje. V italijanskih listih čitamo, da je zveza italijanskih učiteljev razposlala vsem italijanskim občinam v pokrajini poziv, naj se tudi slovenski oddelek učiteljišča v Kopru (hrvatski je že premeščen v Kastav) premesti od tam. Italijanski listi glasno pritrjajo temu po* zivu učiteljstva ter povdarjajo, da v Kopru sme biti mesta samo za italijansko učiteljišče. Ob enem rekriminujejo italijanski listi, da je to učiteljišče jako zanemarjeno. V tem slučaju se vjemamo popolnoma z italijanskimi listi. Vprašanje, kje naj bo italijansko učiteljišče, je stvar Italijanov samih in nas pušča indiierentne. Će je hočejo imeti v Kopru, naj je imajo. Vprašanje slovenskega učiteljišča za Primorje pa je za našo narodno bodočnost živ-ljenskega pomena. In ta naša korist je neizmerno trpela in trpi po dosedanji uredbi učiteljišča in po dejstvu, da je sedež temu zavodu tudi za slovenske gojence v Kopru. I Najnesrečneja misel, ki seje mogla poroditi v glavah naših šolskih oblastni), je bila, da se je ustanovilo skupno učiteljišče za obe narodnosti in da se mu je mesto kopersko določilo kakor sedež. Tudi za Slovence velja v polni meri. kar piše n. pr. rL' Indipendente" : | „Blaginje in napredka Šole, ki je blaginja in napredek prebivalstva, se ne bo moglo dosezati nikdar, dokler ne bodo mogli mladeniči dobivati v zavodu pametne in racijonalne vzgoje, ki jih vsposobi za vzvišeno nalogo, ki | jih čaka.k< Da, tako je. In to je ravno razlog, radi i katerega se tudi mi pridružujemo zahtevi | Italijanov, naj se slovenski oddelek učiteljišča ; v Kopru premesti od tam. Ali poleg teh stvarnih učnih razlogov, ki govore proti sedanji uredbi učiteljišča v Kopru, govore še drugi razlogi, da se naših j mladeničev ne pošilja več v to mesto. To sa ! socijalne razmere in politični milje, ki vlada v Kopru. Naši mladeniči so morali često prestajati pravo mučeništvo. Izpostavljeni so bili provokacijam in napadom, a potem je sledila redno stroga, mučna preiskava. Par-i krat se je dogodilo celo, da so morali bežati iz Kopra kakor kaki zločinci, čemur je bila posledica ta, da so trpeli veliko škodo toliko na učnem napredovanju, kolikor tudi uiateri-jalno (glede štipendijev). Tudi naše geslo je : proč iz Kopra ! Ces. kr. državni uradi in — regiii-* coli. Poroča se nam, da c. kr. vladni organi, ki jim je poverjeno oskrbovanje državnih cest, najemajo za obrezovanje murvinih dreves ob novi openski cesti — same regnicole! Nekemu okoličanskemu možu, ki je vprašal po vzroku temu ravnanju, se je odgovorilo, da naši ljudje zahtevajo previsoko plačo — 3 krone na dan, med tem ko regnicoli delajo za 2 kroni in 60 stotinlc ! Je-li temu res tako, to nam ni znano. Simptomatično pa je to, da vladni organi oddajajo dela podanikom tuje države in to baje, le zato, da prihranijo par kron na dan. Na prvi pogled, je tako postopanje logično, ker sleherni gospodar gleda, da kaj prihrani. Ako pa pomislimo, da naši ljudja plačujejo tu davke (krvne in denarne), tla zasla-ženi denar puščajo doma in da ptuji podanik dela ravno nasprotno, ker ne plačuje tu ni-kakih davkov, da tu ne trjši ničesar razuu par novčičev za kilogram kruha in mrvico sira, ter da ostale svote pošilja ven iz naše države ; — ako pomislimo vse to, prihajamo do zaključka, da dotični državni organi, ki zapostavljajo domačine tujcem na korist -tem obenem škodijo državnim interesom. Iz tehničnega zavoda (Stabilimento tecnico). Pišejo nam: Med delavci in vodstvom tega zavoda je prišlo do sporazumlje-nja, povoljnega za obe stranki. Meseca fe-bruvarja so vložili delavci na vodstvo prošnjo, v kateri so — sklicevaje se na neznosuo i draginjo in velike vsakdanje potrebe tudi za delavca — prosili zvišanje plačiia. Dne 9. t. m. je bil pozvan odbor delavstva k vodstvu, da vsprejme odgovor tega poslednjega na rečeno prošnjo. Odgovor je obsezal to-le točke : 1) delavcem se poviša plača po razredih : za 46, 36 in 26 stot. ; 2) ako bo delavec delal čez uro, to je po 4ljs uri po-poludne (omenjamo, da delavni čas znaša 9 ur) bo dobival 20°/0 poviška za vsako uro, 3) ob nedeljah bo trajalo delo od 7. ure zjutraj do 2. popoludne, ob praznikih pa 1 uro več, to je, do 3. popoludne. Za delo ob nedeljah in praznikih bo dobival delavec 20•/., nad navadno plačo. 4) Ura počitka bo od poludne do pol ene, mesto od 11do po-ludne. 5) Delavci ne smejo iti umivat se, dokler ni zapiskala parna piščal, ki bo dajala prvo znamenje 5 minut pred 47? drugo pa ob 4V«. Ta določila so stopila v veljavo z dnem 20. t. m., razun onega glede plačil, ki jih morajo delavci dobiti 27. aprila. Delavci so se zadovoljili s tem dogovorom. Ces. kr. namestništvenemu sveto valcu na zvanje. Podpisanemu je urad na-mestuištvenega svetovalca poslal potom pošte že sedem pisem. Vsa ta pisma so nosila laški naslov in pokvarjeni priimek podpisanega. Ker ne umejem italijanščine in tudi ne vem, kaj poštni uslužbenec zahteva, naj podpišem, ! sem vsa ta pisma odklonil — z opazko, da ne umejem jezika. Iz vsiljevanja laških pisem — kar se ponavlja že dve leti!! — 60-dim, da ta c. kr. urad namenoma vsiljive nam Slovencem laške spise. Zahtevam torej, naj se me ne nadleguje več s spisi, ki niso slovenski in naj se moje pošteno slovensko ime ne pači. To smem menda zahtevati od c. kr. urada! Ako imate kaj iskati pri meni pišite: Kodrič Alojzij, Sv. M. M. spodi\ja Štev. 229. Našim trgovcem in obrtnikom. V založbi Dragotina Hribarja v Ljubljani je izšel prvi slovenski naslovnik stolnega mesta Ljubljane in vojvodine Kranjske. Tako knjigo je naša slovenska javnost že dolgo potrebovala. Sicer smo imeli že nekaj nemških naslovnikov, toda ti niso nikakor odgovarjali našim zahtevam. Knjiga ima čez 500 strani v leksikon -skem formatu in čez 100.000 naslovov in obsega naslove vseh ljubljanskih prebivalcev, potem po stroki razdeljene naslove ljubljanskih obrtnikov, podjetnikov in trgovcev. Knjiga navaja nadalje ceste in ulice ljubljanske, vse hišne posestnike, vsa oblastva, vse žup nijske in županske urade, vse protokolovane * Trstu dne 23. marca 1907 =>EDINOST c št. 82 Stran III : ike in zadruge. Podaja nam tudi natančen včerajšnjim ukral 5 kron vredno kokoš. Jakob, tudi „Naša Sloga ^ -tastitičen pregled vojvodine Kranjske. Na-lovnik dežele je razdeljen po okrajnih gla- ustvih, po sodno-davčnih okrajih in po kra-evnih občinah. Tu zopet navaja vse oblasti in uradnike, potem pa vse večje obrtnike in r^ovco. Prinaša tudi najnovejše poštne naredbe, brzojavne in telefonske ter vse pošte, ci ležiio v prvi zoni Ljublj ine, kar bo izborio služilo ne le trgovcem in obrtnikom, t*m--eč vsakomur, ki kaj pošilja. Knjigi je pridejan tudi mal zgodovinski ::voj politične uprave na Kranjskem ter znam vseh živečih in umrlih častnih obča-v mesta Ljubljane in pa vseh županov, ki od leta 1504 načelovali mestni upravi.; iga je sestavljena po uradnih podatkih in j . ;reza vsem zahtevam. „Naslovnik" stane 10 >n, po pošti 30 stotink več. Iglasti pa našim podjetnikom, trgovcem inSfl rekši: Velik vspeh se ki je bil pozvan na komisarijat, pa taji to opaža tudi v prvem razredu. Na prejšnjih najodločneje. volitvah so nas nasprotniki nadglasovali z ve- Smošnica. G o s p a služkinji, katero je našla liko večino, so dosegli na teh volitvah samo pri oknu): „Že zopet pri oknu. To ti 3 glase večine. Za prihodnje volitve se nade- im ma nri o L" n n ti 1 • . -« « . « jamo za gotovo, da naša stranka zmaga slonečo povem, da če te dobim še enkrat pri oknu. ti takoj pokažem vrata!" Zamenjava sogiasnlka. Številki eni črko eno, če ti zamenjati boš znai, jo videl boš koj spremenjeno v domačo zvesto ti žival. (Rešitev piejšnje: PETELINj Koledar in vreme. — Danes: Oton, škof; 1 »ražislav; Plana, — Jutri: Cvetna nedelja; Jaro-slav; Krasa. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -f" 11° Celzius. — Vreme včeraj: oblačno. Slovenska opera na Hrvatskem. Prihodnji teden se zaključi sezona slovenskega gledališča v Ljubljani. Takoj po končani sezoni, prirede člani slovensko opere večjo turnejo po Hrvatski in Bosni. Ze 1. aprila se poje v Varaždinu opera Faust", tudi v tem razredu. Tako izgine v pazinski potem se vrste mesto Karlovac, Sisek, Osek. občini zadnja sled usiljevanega italijanstva. Sarajevo, Mostar in Travnik. Na repertoaru Volilno gibanje v Istri. Minolega po- so opere in operete, nedeljka je centralno volilni odbor italijanske . Istri odobril volilni proglas na i t,_h V^lke vojaške vaje na slovenskih "»rpbivnlatvn v dp^li V nrnalasn . P° »"»BljlVlh poročilih Z Dunaja, vršili se bodo letos veliki manevri v krajih stranke v italijansko prebivalstvo v deželi. V proglasu govore gospoda o nevarnosti, ki grozi ita-Iijanstvu Istre, ter poživljajo svoje pristaše deloma na s^°žno in skupno delovanje na predstoje-čih državnozborskih volitvah. Na sestanku so m» ■« ■ bili proglašeni nastopni kandidatje: za prvi ■J®®" UOPISKC« volilni okraj (sodna okraja Buje in Piran in ^ V St. Andrežu je 12. t. m. umrl Ja- občini Koper in Milje iz sodnega okraja ko-! nez Nanut po domače Kartura v starosti perskega) dr. Bennati; — za drugi volilni obrtnikom, ki imajo kupčijske zveze s 38 let« v svoji mladosti bil je kakor pod-' okraj (sodni okraii Motovun, Poreč in Bolniško, bo knjiga izvrstno služila. Da si vrtnar na kmetijski šoli, kjer je nabral polno vin j, ter občini Vodnjan in Sanvicenti izvodio ogledati knjigo in se uveriti o nje u- naukov, ki jih je potem presajal na štander- njanskega sodnega okraja) dr. Bartoli:' dbi in vrednosti/ dobil je naš raznaševalec sko Polie- Njegove njive so obdelane prav _ za tretji volilni okraj (sodni okraj Pula da ga pokaže sosebno našim vzgledno, da služijo drugim sosedom v pouk. in občine Mali Lošinj in Osor iz sodnega i eksemplar, rgoveem in obrtnikom. Opozarjamo torej Vj poslednje, da se jim naš raznaševalec predli te dni z rečenim naslovnikom ter da bo ibiral naročnike. Zakon o volilni reformi na hrvatskem _ziku je izšel minolega tedna v naši tiskarni, založbi „Političnega društva za Hrvate in •vovence Utre". Ta zakon obsega reformirani Pokojnik je bil tudi in sodni cenilec. Naj počiva v miru ! Nov atentat na slovenski jezik. Pred nedavnim je izšla iz knezonadškohjske palače v Gorici okrožnica, ki zabranjuje na pogrebih peti v cerkvi „Jamica tiha* „Blagor mu" in več let obč. starašina okraja lošinjskega) dr. Rizzi; — za četrti volilni okraj (sodni okraj Podgrad^in občine Dekani, Dolina, Marezige, Očizla-Klanec in Pomjan iz sodnega okraja koperskega) Italijani baje ne mislijo postaviti kandidata ; — za peti okraj (sodni okraji Buzet, Pazin in Nad zvezdami*1. Ako se te pesmi Labinj ter občina Barban iz sodnega okraja žele peti na grobu pokojnika, se mora zado-j Vodnjan skega) Viktor Mrach; — za šesti okrog Ljubljane, Gorice, Beljaka in Celovca. Teh vaj se udeleži baje nad 60.000 mož. (Dalje na 4. strani). oooooooooooooooo .Preino topite zlatanino in drapeenosti, obiščite delavnico zatnin in dragocenostij Josip Pornpilio TRST, Corso št. 49 (nova palača) Našli bodete dragocenosti po takih cenah, da se n bati konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu, se kupi staro zlato o pravi vrednosti. Kupuje in menjava dragocenosti. Vsako v to svrho spadajoče dela se takoj izvrši. aeljni državni zakon o državnem zastopstvu i bltl za ^sak slučaj posebej dovoljenja dotič- volilni okraj (sodni okraji Volcsko, Krk in 1 leta 18G7, novi volilni red z razdelitvijo neSa dušebnžnika, kamor spada pokopališče. Cres, pak občina Veliki Lošinj iz sodnega iulmatinskih in primorskih okrajev in konečno Ven iz cerkve slovenski jezik, ven iz pokopa- okraja lošinjskega) dr. C o n s t a n t i n i. • -/ensko pravne določbe v zaščito svobode llšč: Je menda geslo „latinizatorjem". Vsaka Narodno-kmetijsko društvo v Du-■ rlitev in zbirania. Cena knjižici je 60 stot J sila do semena! Za posledice bodo odgo- tovljah bo imelo jutri dne 24. marca ob 3. jO pOŠti lič u 70 stot: Dobiva se pri g. prof. M a n-' ™rnitisti, ki so jih izzvali! Povišanje " ~ uri popoludne občno zborovanje. Na dnevnem v Trstu (ulica Crociera 1), pri g. d.ru rovišanje v službi. C. kr. okrajni šol. redu so : razgovor o reorganizaciji društva, >inku Tri naj stić u, odvetniku v Pazinu.:8™* v Gorici Je v svoji seji 12. t. m. povi- volitev novega odbora in slučajni predlogi. 2. d.ru Ivanu Ž u c c o n u, odvetniku v Puli,! šal svojega uradnika g. Kosma v kance-d.ru Ivanu P o Š č i ć u, odvetniku na Vo-! lista> s Plačo m pravicami, ki jih uživajo drž -Iskem. g. Kazimirju Jelušiću. županu v! uradniki X. plačilnega razreda. Vrlemu urad Pastvu, g. S. K. K o z u 1 i č u, poslancu v •'alem Lošinju, g. dr. Antonu A n t o n č i ć u, dvetniku v Krku, Občinskem z u- UMETNi ZOBJE . Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez ™ vsake bolečine . v zobarskem kabinetu Dr. J Čermak m g. Juscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. Vesti iz Kranjske. . „Slovensko planinsko društvo", če-! mku naše čestitanje! ^ gar delavnost se med Slovenci, žal. še pre- C. kr. Okrajni šolski svet v Gorici malo upošteva, ie imelo v sredo zvečer v! je v svoji seji 12. t. m. sklenil z 9 proti 4 ;.Narodnem domu« ljubljanskem svoj letošnji: 2, n s t v u v Buzetu in pri dr. Ferd. Čer- gasovi, da ne bode rek unral zoper razsodbo občni zbor. Predsednik prof. Orožen je v etn, odvetniku v Kopru. 1 kr- deželnega šol. sveta, ki določa, da se 1 svojem ogovoru zahvalno omenjal, da je član Nevročljive poštne pošiljatve. C. k. učiteljem izplačajo petletnice od dneva na „Slovenskega planinskega društva" in starosta Jštno in brzojavno ravnateljstvo nam je do- i stoP? sjužbe> ne pa, kakor je razlagal c. kr. slovenskih turistov g. Ivan Kadilnik za aKlalo seznam tistih priporočenih in navadnih °kraj. svet sol. zakon, da pritičejo pet- zgradbo planinske koče na Golici daroval i 7alnnrp tn. iii inftfPMln}) Vin o kušali — kakor poročaj o" iz Kane-i sPravi1 na Goriškem ob vse pozicije, ki smo dvigniti tovore, kar se pa ni posrečilo, ^ P"dobih tekom let s trudom in težavo. - to 90 sedaj poskuse opustili. Nekoliko za- j PoPraVtl treba napako, napravljeno od krat-ojev rešenega blaga so prepeljali v Elafo- konclml1 poslancev. Kak razloček mej našim dtž lnim zlo oai in na primer deže'mm vta Bordeaus, But in Ohianti. — Runa. osnovala nova podružnica v Pazinu, ki prične konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec še le letos delovati. Društvo je v preteklem ; slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, doSli ir letu izdatno napredovalo ter razširilo svoj | fSSg?1^1^- Raf" delokrog. V Ukancih ob Bohinjskem jezeru in pa Jutri, na cvetno nedeljo bodo proda- zb?rom Sanjskem, ali pa sedaj v zadnjem času na vrhu Črne prsti je glavni odbor nakupil iif e odprte kakor sicer ob praznikih. . deželnim# zborom^tržaškim ! Tam so se borili primerna stavbišča za planinske koče ter si Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu, I slovenski napredni.poslanci za svojo stranko, tu od raznih občin na Gorenjskem in v Trenti „ javija, da je druga dopošiljatev pušic že 3.° se Tržačam za pravice slovenske oko- izposloval izključno pravico za planinsko de-j pela. Ko je bila prva serija pošla. se je ! llce» a povsod so se l>ili kot levi ! Povsod je Sla lovanje v ondotnih krajih. Čisto premoženje trbnkaiii na' njih zahtevo obljubilo, da se ^'astno boja! Pri nas pa so društva znaša 24702 kroni. Nevesel pa je po- hod novih pušic objavi v „Edinosti. To: Podah . slovenski poslanci nasprotniku roko, i v leto 1907, kai t i proračun izkazuje čez 3000 jiiubo izpolinjemo sedaj na željo strank in da se 5PreJela uam tako škodljiva reforma! kron primanjkljaja. Vzrok temu so veliki, a .roda. " * rekli bi ničesar m umevno bi nam bilo, neizogibni stroški za zgradbo, pota itd. Pri- ruje sedaj v izobilju, toda z ozirom ilk? imela ,klerikalna stranka po novem čakovati je, da bo slovensko občinstvo storilo H mnogoštevilno povpraševanje po njih. vteg- voIilneni redu ktlL'e evidentne koristi, ako bi kar mogoče, da se zboljšajo gmotne razmere -jo ludi te kmalu poiti. Odbor „Trgovsko-! j* blI° osigurano kaj vec jnandatov. V tem tega prekoristnega društva, »brtne zadruge" je že na novo naročil veče ®lučaju bl ^ vsaj znali razlagati postopanje Brat ubil brata. Kakor se iz Zirov vilo teh praktičnih hranilnic tako. da se * Gregorčiča. A tega ni, in tako nam osta- j poroča, je na sv. Jožeta dan posestnika sin moglo zadovoljiti vsem zahtevam. ue ueJasen kIaverni nastop klerikalne sloven- Filip Kopač ubil svojega edinega brata Frana Kedor želi pušice, naj se obrne v ulico ske ! .....i Kopača iz Nove vasi na Notranjskem. Zadal - Francoco štev. 2 kjer ima Zadruga sedež Zaupen shod v Gorici imela je kleri- mu je v pijanosti z nožem šest smrtnih ran, kjer se dajajo vsa potrebna pojasnila. ' kall?a .Jtranka v četrtek dne 21. t. m. Shoda (tako da je brat čez nekoliko minut umrl. j --— udeležilo se je okoli 60 ljudij. Proglasili so Morilca so orožniki odvedli v zapor. j TEŽAŠKA MAjLA KHONIKA. ; oficijelno tajnika i. Fona za državnozborskega pošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od po! litra naprej. Tovarna pohištva ulica đella česa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni NA ZAHTEVO. Zasačen je bil 29-Ietni težak Alojzij C\. kandidata v goriški okolici. . uujoči v Skorklji. ko je včeraj predpolu e v skladišču B južne železnice jemal kavo i:eke vreče. Na policiji so ga vzeli na zapisnik in ga potem izpustili. Okraden je bil od natakarice, 17-letne ;:anciške B.f v neki beznici na Corsu neki inj Staral. Ta trdi namreč, da mu je nata-irica ukradla iz žepa 3 krone denarja. Na--karica pa taji to najodločneje. Spoznana samomorilka. Ona samo-nlka, o kateri smo poročali včeraj, da so ' bili nažii še živo nad miramarsko cesto uu finančne stražnice, je bila včeraj spoz--aia. Spoznala jo je neka ženska, ki je slu-;no prišla v mrtvašnico Povedala je, da je .rriomorilka bivša 50-letna Tereza vdova -'rodej, ki je stanovala v I. nadsjropju hiše ' 40 v ulici del Farneto. Neznani tatovi. Težak Ivan Gabrinšček, d Popari! se je z vrelo vodo po rokah in prsih Valentin Boštjančič iz Grgarja, ko se je sukal okoli kotla. Morali so ga prepeljati v goriško bolnišnico. Izpred okrožnega sodišča v Gorici. Razprave dne 18. t. m. predrzen tat. Brezposelni Teodolindo Folla iz Trsta obiskal je na dan trga sv. Andreja Goričane, da bi jim pretipal žepe. Ko pa je ravno tatinsko svojo roko imel pod suknjičem nekega kmeta, zapazili so ga ljn-dje in oddali policiji. Kaznovan je bil vsled tega z ozirom na to, da je poznan tatinski bratec, dne 7. svečana t. i. na 1 leto ječe. To pa se je zdelu možu preveč in v svoji ogorčenosti sunil je neko pričo, ki je izpovedala o njemu slabo. o njemu siabo, z nogo v sodni dvorani tako močno, da jo je težko telesno poškodo-.. . , . 0 ... . XA - ^'val. Badi tega stal i e sedaj vnovič pred sod- ^aujoči v ulici del Sohtano št. 1, je pn-j^m dvorom, ki mu je dodal sedaj še 8 me- •ivil včeraj v jutro na policiji, da mu je r:oan tat malo prej v ulici Gioachino Kosci ukrai ž njegovega voza o kg polenovke. -kupni vrednosti 9 kron. — Pavel Urizio, ki se bavi z vodnimi napeljavami in ima svojo delavnico v ulici j Campanile št. 15, je prijavil včeraj pred-iludne na policijskem komisarijatu v ulici jigi Ricci, da mu je neznan tat ukral kos inca. vreden 50 kron. — (čevljarju Josipu Costalunga, ki jej • atar hiše št. 51 v ulici deli' Acquedotto in; ;i ima delavnico v veži te hiše, je neznan \ "at iz delavnice ukradel par čevljev, vrednih 12 kron. Kurji tat ? Krčmarica Avgusta Ribič, j n ima krčmo v ulici Giulia št. 12, je pri- j ■avila včeraj predpoludne na policijskem ko- i sari j atu v ulici Luigi Ricci mizarja Jakoba! ^ . ki stanuje na Vrdeli, češ, da jej je pred- Le u prodaja!nici / Giorgio Jcss TRST ulica Barriera vecchia štev. 15 se nahaja velika izbera ženskih ioblek. Krila, jopiči,^paletot, 'mantilje, bluze vse'po nizkih cenah. i nim dvorom, ki mu je dodal sed^j secev. To pot odšel je iz dvorane mirno, kar j je znamenje, da kazni le pomagajo! Vesti iz Istre« Občinske volftvo v Pazinu. Rekli smo j že, da poleg presijajnega vspeha v III. in II. razredu, moremo biti tudi povsem zadovoljni z vspehom v L razreda. To naglaša TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA DI RISPARMIO S KATALOGI BREZPLAČNO. DOBIVA N---- SE V VSEH LEKARNAH. Najvspeftneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. r evmatizmu in protinu TPlfnrikin rnniMn prirejena V Trsta Xa|ada Solina, Idanu m^Us JMomi MU Salttc" pri j,e lLrvuunn buuinn *****™ iekama^r h^, k. i Steklenem stane K 1-40. Iz Tista se ne odroHljs manje od 4 steklenic proti pofit povretjo sli proti »nticipmtai poliljstri raaab 7 K frankoj poftabis In svn Stran IV >EDINOST« štev. S2 V Trstu, dne JH. marca 19* "i Wesii iz Koroške. Sneg je v četrtek zopet pobelil Koroško. Na srečo je palo le malo snega. Gospodarstvo. Balkanske železnice. Beligrajska samouprava piše o železniškem projektu Sa-jajevo—Mitrovica—Solun in o transverzalni balkanski železnici ter pravi, da bi prvi projekt služil interesom nemške politike, dočim zamore drugi ohraniti na Balkanu ravnotežje. Nove industrije na Reki. A. J. — Na Reki so ustanovili v zadnjem času ogrska delniška društva za izdelovanje rastlinskega olja pod imenom „Hun-garia". Delniški kapital iznaša 1 milijon kron. — Delniška družba tovame cementa v Len-genteldu pa ustanovi istotam tovarno za cement. Obrtno strokovno šolstvo v Avstriji. j# — To je morda edina vrst šolstva, ki jej naša vlada obrača nekoliko več pozornosti, da-si bi bilo tudi tu še marsičesa želeti. Po najnoveji statistiki imamo v Avstriji 38 državnih šol za umetno obrt, 157 strokovnih šol za posamične obrtne panoge, 11 rokodelskih šol in 950 obrtnih nadaljevalnih šol. Umeje se, da je pretežna večina teh šol v severnih pokrajinah, kakor Nižje Avstrijsko, Moravska in Češka, dočim se z južnimi pokrajinami, Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo, jako po mačehevski postopa. Tako nimata n. pr. še danes Istra in Dalmacija niti jedne obrtno-strokovne šole, ampak le par obrtnonadaljevalnih šol, ki pa 80 na sploh !e malega pomena. Jako lepa ustanovitev od strani vlade so pred par leti ustanovljeni obrtni potovalni kurzi, četudi ta naprava nima v naših pokrajinah zaželjenih vspehov, bodi radi indo-lence prebivalstva, bodi radi nepoznavanja slovenskega in italijanskega jezika od strani potovalnih učiteljev. Sedaj deluje baje 130 potovalnih učiteljev na različnih poljih. Razne vesti. Električna železnica Tiflia—Vla- dikavkaz Iz Tiflisa poročajo, da so pričela komisijska preiskovanja za gradnjo električne železnice Tifiis—Vladikavkaz—Besla-iiovsk. Nova železnica, ki je že zagotovljena, bo stala 15 mil. rubljev. Posvečeni škof-novic. „Dziennik Pol-skie" poroča, da, da je bivši lovovski posvečeni škof dr. Weber 8 oril dne 2. tebr. t. 1. v Rimu slovesne obljube potem, ko je izvršil novicijat v kongregaciji resurekcijonistov. Slovesno ©bljubo je storil škof pred generalom kongregacije Kasproryckijem. Ponarejeni vosni listki. Kakor poročajo iz Lvova, je nadzornik državnih železnic Bilkovski, v dogovoru z nekaterimi bla-^ajničarkami dlje časa izdajal ponarejene vozne listke. Te dni je bila izvedena revizija in tu se je našlo, da je bil erar skozi dve leti ogoljufan za 300,000 kron. Bilkovskega in dve blagajničarki so aretovali. Roman ruskega velikega kneza Miha la. „Beri. Tagblatt" poroča iz Petro« grada, da 6e je brat ruskega caija veliki knez Mihajl smrtno zaljubil v hčer njemu dodeljenega častnika Forsterja. Veliki knez Mihajl je podedoval od svojega očeta Aleksandra III. veliko postavo. Veliki knez živi povsem zase in se ne utika v javno življenje. Iz dobro obveščenih krogov se sliši, da je njegova mati, carica-vdova Marija Feodorovna, prav radi tega šla na Angležko, da najde tamkaj za svojega sina primerno nevesto ter da se v par tednih povrne iz Londona. Obsojen avtomobili« t Civilno sodišče v < aenu je obsodilo grofa de Noaillesa, katerega avtomobil je v Villers-sur-mer povozil podpolkovnika Croizota, da mora plačati njegovim ostalim 200.000 frankov odškodnine. Predsednik upravnega sodišča grof Friderik Schuabrunn je na pljučnici nevarno obolel. Tudi njegov namestnik markiz fiaciiuehem je težko bolan. Bivši samostan — framasonska loža. Prostozidarski „Veliki Orientu je od državnega likvidatorja prav po ceni kupil bivši frančiškanski samostan v Parizu. Cerkev spremene v zborovalnico ter jo okrase s Irama-sonskimi znaki. Tu bo olslej glavni sedež framasonskih lož. Prostozidarji so zložili precejšen fond, da pokupijo bivša cerkvena poslopja, ki jih je vlada vzela katoliški cerkvi. Raz poroke v Ameriki. V zadnjih 20 letih so oblastnije v Združenih državah glasom neke ameriške statistike dovolile skupno en milijon razporok. Na leto odpade torej 50.000 razporok, na dan 170, na uro 8. V teh 20 letih so stranke zahtevale skupno 2,500.000 razporok, ali v 1,500.000 slučajih niso oblastnije v to dovolile. Jugoslovanski abitorijenti bodo imeli leto8 svoj sestanek v Dubrovniku. Wolfovo častno občanstvo pre klicano. Občinski svet v Barzdorfu na Če žkem je odvzel bivšemu državnemu poslanca Wolfu častno meščanstvo. Nevihta na Dunaju in okolici. V sredo po noči je bila na Dunaju in okolici silna nevihta, ki je provzročila mnogo škode. Veter je metal ljudi ob tla, podiral plote, trgal brzojavne in telefonske žice, ruval drevje itd. Poškodovanih je bilo tudi več ljudi, ena oseba je bilo cela ubita. Revolucija v ruski narodni pesmi. „Sibirskaja Gazeta" piše, da sta došla v Irkutsk dva slepca, narodna pevca, ki pe- j vata narodne pesmi o nedavni ruski revoluciji. Okolu njih se zbira mnogo ljudi, ki pozorno poslušajo te pesmi, lrkutski učitelji so zabeležili nekatere teh pesmi, od katerih govore, da so pravi biserji za ru«.ko narodno poezijo. Aresinska cesarica — nuna. Abe-sinska cesarica Taitu je odšla početkom tega meseca v neki samostan, iz katerega ne pojde več. Položiti hoče svojo cesarsko čast ter postati r.una. Na prodaj je mala prodajalnica sadja. Jbtančno se poizve nI. ^cquc5otto 89 ESiALI OGLASi. Mali 0£rlft3i računajo f»? po 3 stot. besedo; irtkatnoti«VRr.e besede se rafcmajo entost Y6č. pristojbina 40 stotin fc. :. -.-:■— Plačn se takoj. ===== V U j OOGOOOOOOOOaOOOO Posestvo, valjični mlin in še ena vodna moč v ljubljanski okolici pol ure od železniške postaje se proda iz proste roke. Tr*H BI.««« «rofi k,k juu (Janš Posestvo je posebno pripravno za Živino- roprel. k«r dmjtče ne n-efiov o;,*» 0bjavl|tn rejQ ra,|j velikih gospodarskih poslopij i««ni«.T ćeia jMit« OGLASOV- in v.akcc dobrih pašnikov. Bližina mesta jamči l2van soiile eerar v če ni oseba posn; Tarifm {• r.alitnjena «» žeJa JMUH OBLASOV" in v««« m dODriU pa Ubko prf.iw.fi!. kof.ka mu 1» piaCati t tam. ria prtite]« b«*etf« iirnilairt v«p!l OOflar^kill Dviilelkov 09i»« trrta naslovit! na ..VSESAT*! OOBELEK14 „Efflncstl". prOtUJO \ . ClI gO^pOOd^ U pilUtfIKOV. Na potom p!at« !>«. dajal „l*SERATIU ODDELEfc"Y<*C pOVC TOMAŽ JEŽEK, posestn v Spodnjih Gameljnah nad Ljubljano. Informacij« eclno I«, če bo plamu pr.toJara znamka *n o«J Pravi naravni brfcjevec priporoča Lovro Sebenik, ŠiSba pri Ljubljani. 2$0 j stare posielje, omare iu obleke. Ponudbe na : Mat. P e r i n i c, ulica del vetro 330 se bo vršil dne 7. aprila v Krajnivasi pri Sežani v prostorih g Ant. Zlobec-a. Svirala bo godba iz sv. Križa Začetek ob 3. uri pop. 329 (Corso št 13,1, n.) Zaloga klobukov za uzorci, po naizmeroejih 455 Kupim Ste v. 435. Ljudski ples Novi modni salom dunajski gospe. Parižki in cenah. Veletrgovina L u i g i Trevisan, Trst razpošilja kavo, riž in olje. za služiti v hotelu. Zahte- ________vase znanje slovenskega in nemškega jezika. Obrniti se je na Hotel Balkan. 3Si5 Išče se deček Kdo 1M1Q deoarja. in dober zaslužek IVIId kupi lahko hi5o v predmestju. V hiši je dobro vpeljana prodajalnica. Ugodna pozic'ja tudi eventuelno za pekarno. Hi*a nese dober dohodek, tako, da se v malo letih amortizira. Pogoji ugodni. Več pove „lnseratni oddelek Edinosti260 F. Ščuka Ferriera Št. 25. prodaja kuhinjsko opravo: omare, mize itd. iz prve roke. Trst, ulica Slavoj Skerlj, krojač Št» Veliko noč svojo moderno urejeno krojačnico. Najmodernejši dunajski vzorci. Nizke cene, solidno delo Svoji k svojim ! Piazza Barriera 3, I. 204 Prnflo CO igr&Ici „Biljard- uovega zistema I I UUci wU n armoi>ka plošča tudi za obrnit*, da Ee lahko igra dvojna igT:u Naslov : Zorko, Op etna. £99 Zaloga gramofonov znamenitih in navadnih i SPECIJALITETO plošč in drugimi = potrebnimi predmeti. Plošče GOLUMBTA FAVORITE GRAMOFON ODEON FONOTIFIA po konkurenčnih cenah cs^^ Pekarna in slaščičarna Mikus trg S. Francsco d' Rssisi štv. 7 Prodaja moko I. vrsto, slaščice in bišfeoU n^jfineje vrste. Trikrat na dan svež kruh. Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vtw ■— Pivo v steklenicah. ------— Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na duif Via Farneto štev. 3 V novi prodajalnici igrač in drobnarij se nahaja vedno VELIKA IZBERA ^M glavnikov, torbic, ročnih torble, raznlt lišpoT. predmetov za darove, finih diSav po nizki ceni, ter pisarniških predmetov In Izbrana zaloga krasnih razglednic ** _ božič in novo leto.-- Via Farneto štev. 3 C. PUPIS, Trst ulica San Spiridone štev. 4 Popravlja po najnižjih cenah posojilnic* mm ljudska vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. naastr v lastni hifii. FILIP IVANISEt#lC zaloga dalmatinskega vin 5 lastni pridelek v Jcsenicah pri Omišu v Ulici Valdlrivo it. 17 (Telefon 1406> v kateri prodaja na malo in veliko. — Nada. • priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ^Ali'AdrL alica Knovu gt. 31 in „Al fratell d .ti mati., ul; Zndeeehe St. 8. v katerih toči svoja vina I. vtv Ako hočete imeti pod iz dobrega suhega jelovega lesa in lepo obdelanega, kupite dilje (sfoi) v zalogi Josip Visno^itz TRST, ulica Dante Alighieri št. 3 Razpošilja se tudi na deželtr. ZALGGA PIVA STEINFELD \7. tovarno Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilne vloge se obrestujejo po 4 V»0/® Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Bratov Ee imng-ift&us v Gradcu — in iz meščanske tovarne „Filsner ISVcjuell" === v Piznu ■ V Rojanu pod „Tri osebe" i5če postfna slovenska družina malo stauovauje 2 vrtom. Ponudbe ca lnseratni oddelek Edinosti". 1817 ZALOGA rep" s Kranjske, je v vseh let-ZClJC nih dobah v zalogi Josipa D o 1 č i č, ulica Sorgente 7, telefon HGO. (227 Kislo Prva slovenska zaloga in tovarna pohi*tv a ANDREJ JUG — Trat, ulica sv. Lucije §t. 18 (za deželnim sodiščem). Cere brez konkurence. — "Svoji k svojim ! Posojilo: na vknjižbe po 7a°/o na V sodiekih kakor tudi v bnMikab varščino ali zastavo in na menice po 6% | ___ ,—r Glavni deleži koncem leta 57»—• Stanje 31. dec. 1904 (v kronah}: 0lan o v 1781 z deleži K = 113.382. — Hranilne vloge 1,554.08913. — Posojila 1,570.810.39, Vre d n o s t h i 3 110.075.— (v i-esnici 9o vredne več). — Rezervni zalog 75.101"01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon fitev. 79. Svoji k svojim t O« 1464 Svoji k svojim! M. Stoppar v Trstu TRST, ulica S. triacomo št. 1 (Corso) FILIJALKA: ulica Gimppe Capria št. 9 priporoma btoj'o novo preurejeno pekarno in sla»dcičarno Prodaja vsakovrstne sladeiee, konfekture, kolače itd. itd. Tu- in inozemska vina v buteljkah. — Vse naročbe prosto na dom. MšmGiesshubler vedno ^veže kiple vode pri ANTONIO DEJAK junior Trst, via degli Artisti št. 9 in itf TELEFON it. 609. Restavracija Finding i ulica Coloofna štev. 9-13 Dreh^rjevo in Flzensko pivo Kazna viua, tzborna >ina. j®- Lepo kegljišče. Plesna dvorana, biljard, igralna soba j Vsako nedeljo in piazDik ples z orkestralno godbo. Za Velikonočne praznike! KKA8>I PKEDMETI PKIMEKNI ZA BAROVE prodajajo so po tovarniških cenah v novi galanterijski trgovini TRST, ulica S. fintonio 2 (Palazzo Treves) Važen razglas za vso okolico! Naprošeni ste, da obiščite dobro znano in veliko zaloga narejene obleke Trst, ulica Arcata štev. i Tu najdete največo izbero: prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo po najnižjih cenah. — VELIKA ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVA-NIH IN ČRNIH, VRŠNIKOV in bla^a sa obleke. Uzorci zastonj. VITTOmo PIŠKUR. ARISTIDE GUALCO Trst ulica S, Servolo 2, Torama za cementne ploičc razniH mer, ti jik starija tudi ? delo, iw za tar jamči Izdeluje tudi terase in prešane cevi iz cementa. k. osno it de lnje kape vnake vrat« in oblike nadalje higžjenične klcbu .e iz platna ki se jih more prati. Prodaja klobnki — iz klobučevine in slame — Vse po cenah, da se ni bati konkurence. TOVARNA ulica Malcanton št. 7, 1. na«j ZALOGA ulica Riborgo štev. 33, TRST •-•.ve- Telefon t to. 616 J Umetni fotograf ični atelje pri av. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) TRST. JzvTšuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjoetpok&lov.por-ceianaste,plo&Če za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsatatere fotografije. Radi udeboosti P. H. narooalkov sprejema naročbe la Jtb Izvrftuj« m 4mni ali zase] Mita.