Aa inozemstvo: do leto ... K 240-—
    podpiše ali ne, ker je pogodba v tej obliki itak neizvršljiva in ne more držati. DEN.IIKINOVO BRODOVJE UJETO. LDU Moskva, 23. maja. Iz frontnega poročila z dne 22. t. m. izhaja, da ie rdeče brodovje na kaspiškl fronti dne 18. t. m. oo kratkem ob streljevaniu zasedlo mesto Enzell Zajeli smo pri tem vso Denjikinovo brodovje, med tem deset križaric in sedem transportnih parnikov ter zelo veliko vojnega materijala. MEHIK4NSK! PREDSFDNIK UMORIEN. LDU Neve Jork, 22. maja. Po uradnem poročilu iz Mehike te bil general Carranza v četrtek dopoldne umorjen. LDU. Mehiko, 25. Posebni vlak, s katerim so vozili Carranzovo truplo v glavno mesto, te skočil s tira. Zato se je prihod v Mehiko zakasnil. Iz zadnjih poročil glavnega stana generala Obregona izhaja, da sta bila Carranza in general Molana ubita speča. KRVAVA OBLETNICA v RIMU. _ Dunaj, 25, maja. (Izvirno poro-čilo.) O priliki pete obletnice vojne napovedi Avstriji so povzročili naci-jonalistl v Rimu velike nemire in izgrede, pri katerih je bilo več ljudi in varnostnih organov ranjenih, eden pa celo ubit. Ena najbolestnejših točk v slovanskem telesu ie tešinsko, in oravske-spiško ozemlje, glede katerega ima po antantinem sklepu odločiti plebiscit, ali naj se tl kraji združijo s čeho-slovaškim ozemljem, ali naj pridejo pod Poljsko. V teh krajih se je začelo v zadnjem času pravo vojno stanje med Čehi in Poljaki. Dosedaj smo se vzdržali vsakega vmešavanja v če-ško-poljsko razmerje in tudi v tem članku se ne oziramo na tešinske dogodke, ker za ta dejanja — bi se lahko rekld — ne odgovarjajo poljski politiki in voditelji. Proti čemur moramo povzdigniti svarilni glas, je poljsko časopisje, ki je seveda odsev poljskega javnega mnenja. Da tudi v tem oziru pustimo na stran glasove, k! zadevajo tešinsko vprašanje kot tako, naj bo v dokaz, da mislimo dobro in pošteno. Dotakniti se pa moramo glasov, ki so značilni za razmerje, ki ga hočejo Poljaki ustvariti med seboj In Čehi. Že zadnjič enkrat sem omenil, da je tešinsko ozemlje le pretveza za poljsko politiko napram Čehoslovaški republiki in da gre Poljakom v resnici za čisto druga vprašanja, ki pome-njajo za Čehoslovaško biti ali ne biti 1 Da! Poljaki, ne le da hočejo od Ceho-slovakov Tešinsko. oni hočejo Čehoslovaško čisto izpodrezati, jo napraviti nesposobno za življenje ter Jo obdati s sovražniki. Nekoliko dokazov: ■Kurjer Waiszamski« z dne 17 februarja piše: »Poljsko gospodstvo na obronkih Karpatov, skladnost etnografičnih mejaz državnimi mejami -— je smrt češkega gospodstva na Slovaškem.« Letaki, ki so jih 29. marca t. L me- 1 tali Poljaki na dravsko-spiško ozemlje, s;e glasi: »Danes osvobodimo Spiš Oravo, jutri celo Slovaško s pomočjo močne poljske armade.« »Czas« je pisal že zdavnaj, 5. oktobra 1919: »Rumunsko-mažarska zveza, ki bi morebiti pridobila tudi Slovake, bi bila najbolj ugodna rešitev južne meje (Poljske).« Isti list je pisal že 6. oktobra 1919; »Mi moramo osvoboditi Slovake Češkega gospodstva. Slovaški napor, ki gre za tem, da si zagotovi svojo neodvisnost, se mora od poljske strani čim energičnejše podpirati.« Pripominjam, da hočejo »neodvisno« Slovaško mažaronfin mažarski veleposestniki. Te hočejo torej Poljaki podpirati. Članek konča z besedami: »Slovaško vprašanje mora tvoriti iz- hodišče bodoče poljske ekspanzije proti jugu.« Temu se po domače pravi: imperijalizem. To pomenja vendar formelni ofenzivni program proti čehoslovaški republiki in njenemu ob. stoju. »Goniec Krakowski« z dne 12. V. 1920 piše v članku: »Mažari prosijo za pomoč«, da se je mažarskemu narodu velika krivica zgodila, ker so različna njegova ozemlja prišla k državam, k katerim narodopisno spadajo. (Torej je tudi krivica, da so prišli Jugoslovani izpod mažar-skega larma v svojo, svobodno državo!) S tem so se pa Mažari že sprijaznili. toda to, kar se je zgodilo na njegovih severnih mejah, je pa nepojmljiva krivica, kajti to se ie zgodilo proti volji tako Slovakov kot ogrskih Rusov. Mažarski narod se s sedanjim stanjem stvari nikdar ne sprijazni, nevarnost vojne ne bo nikdar odstranjena in Mažari so prepričani. da pojde večina prebivalstva v severnih krajih z njimi iz sovraštva proti češkim roparjem. V tem usodnem trenutku obrača mažarska javnost oči proti Poljski, kateri so Cehi zapriseženi sovražniki. Zato Mažari verujejo, da hm pride Poljska na pomoč. »Kurjer Codzienny« z dne 16. V. 1920 dela razpoloženje za poljsko-mažarsko zvezo in pravi, če so se Jugoslovani in Romuni lahko s Cehi zvezali, ne da bi Poljaki kaj rekli, se tudi s poljsko-mažarsko ivezo ne skali razmerje med Poljsko in Jugoslavijo ter Romunijo. »Zalibog, da ta zveza še sedaj ne obstoji«. Groizazdka Cleszjmska« z dne 13. V. 1920 piše: »kar se vojne tiče, če nam jo Čehi vsilijo. (Poljaki dolže Čehe, da hočejo vojno, o čemur pa v čeških listih nisem niti pičice zasledil), pa pojde ne le za Tešinsko, temveč tudi za to, če naj spada Slovaška k češki državi in če naj mar ne zlezejo Čehi v svoje narodne inoje. Če hočejo Čehi še eno Belo goro doživeti, naj le iščejo vojne s Poljaki!« Toda ne le meščansko, napredno in konservativno Časopisje Ima ta program. Isto. propagirajo tudi — poljski socijalisti. Tako piše na primer »Naprzdd« 24. oktobra 1919: »Treba je, da imamo direktne meje * največjim številom držav, ki Imajo nasprotujoče sl interese. Skušati moramo, da dosežemo neposredne meje ne samo z Rusijo, temveč tudi z Ukrajino in Rumunijo; na jugu s Slo- srečati samo v enem okolišu: v okolišu sovraštva!« »Kakor ukazujete mllostiva«. Tako jej je ostavil ta ples prav različne vtiske — a danes ima jahati s tema zanimivima človekoma! Sovražila je Demhofa, — toda impo-niral jej je.-------- Škodoželjen nasmeh je zaigral Veri okrog ust, ko je vsa napravljena čakala knezovega pobočnika, da pride ponjo in Jo spremi doli po stopnicah. »O moj sovražnik, kako težak ti bo ta korak!« Ostavila je svojo sobo, pred vrati pa je že stal pl. Dernhof. »Bon jour. Monsieur!« Da varuje etiketo, jej je hotel po-bočnik ponuditi roko. Ona pa Je ostentativno vrgla vlečko svojega Jahalnega kostuma preko svoje roke. Na stopnicah nista izpregovorila niti besedice. Prišedši do konj, jej je držal stremen ter jej pomagal, da se |e dvignila na konja, pri čemer mu je s svojo dražestno nožico precej krepko stopila na roko. »Mon prince« — je izpregovorila toplo — »hvala vam lepa, bič je prekrasen! Oh, kako se veselim tega izleta!« Vera je bila na sredi, knez na desni, Dernhof na njeni levi strani. »Nikakega pogleda nima za Dern-bofa, hvala Bogu!« si je dejal knez ter postal dobre volje. Na nekem mestu, kjer se je pot sožU Je moral Jezditi naprej, tako da je Vera s pobočnikom nekoliko zaostala. »Gospod pl. Dernhof, ali niti to krasno jutro ne more pričarati na vaše obličje prijaznega nasmeha? Rada bi doživela dan, ko bi bile poteze vašega obraza vsaj malo milejše!« »Milostiva imate priliko gledati v toliko smehljajočih oči, da se resnično ne izplača, brigati se za moje. Jaz sem pač — kakoršen sem«. »Ko bi človek ne vedel, da znate biti tudi drugačni«. Spremljala je te besede z Jako izzivajočim pogledom ter je nadalje* vala to svojo igro tako dolgo, dokler nista^prijezdila v isto vrsto s knezom. »2e zopet koketira ž njim — tega ne morem več prenašati«, se je jezi! knez in z ostrogo Izpodbodel konja. Jezdili so v diru do vhoda parka ,SoIitude\ v parku pa korakoma. »O, charmant — kako prekrasno je tukaj! Takle park bi hotela imeti, — pa ta lični grad z balkoni in stolpiči — divota! Tukaj bi mogel biti j človek srečen!« Dernhof je nekoliko zaostal. Knez se je sklonil k njej ter je izkušal ujeti njen pogled. Njene oči so se mu smehljale In iznova je vzklik- j nila: »Dražesten je ta gradiček ,SolI-tudek« V tej uri se Je porodil v knezovi duši dalekosežen načrt, in najvrelejša strast za Rusinjo mu Je objela srce. Kolikorkrat Je prišel knez h konverzaciji k Veri Sepanovi. vsakokrat to ie piosil v Soli car kaoUic »strupa« iz njene stekleničice, v kar je smehljaje privolila, ne da bi kaj rekla na to. Ko pa ie danes zopet prišel, je dejala: »Mon prince, kaj vam pomaga teh par kapljic? — Ko ste se že navadili nanj. se morate povsem obdati s tem vonjem, potem boste imeli pTavi užitek. Dovolite mi, da vam dam celo stekleničico na razpolago, kajti tega ne dobite nikjer«. Resnično, nekaj strašnega je na tej vonjavi«. Vera se je nasmehnila. »Ah, česa vsega si ne izmišlja ta rafinirani Pariz v užitek po razkošju hlepečemu svetu! Ti parfumi vsebujejo vsi več ali manj snovi, ki vplivajo na živce ter se jih zato lahko privadimo. Človek jih potrebuje vedno več in več, dokler končno ne moremo niti dihati brez tega opojnega vonja«. »Opasen užitek to«, je mrmral nekoliko prestrašen. »V sobi, napolnjeni g avetlem bi človek 'ne sedel, — tem umetnim vonjavam se pa udajamo«. Odtod torej ono čudovito občutje, kj se ga je polastilo nedavno, ko Je -- sanjaje ure In ure o njej, pritiskal robec na svoje Čelo, robec, ki je celo ponoči izhlaipeval sladki vonj njenega parfuma. . »Kaj hočemo! Življenje Je pre- vaško in Mažari.« Danes meje Foija*-ki na jugu s Čehoslovaško. Da bi mejili z Mažari morajo bodisi odruatl Poljih- ali pa Mnžaji čeSko ozemlje od češke države ooenem pa hočejo odtrgati od Čehoslovaške tudi Slovaško, kajti le v tem slučaju bi mejili s Slovaškem. Da vse to resno mislijo, kaže predlog v parlamentu, da naj se prekinejo diplomatični odnošaji s Čehoslovaško. To vse je zelo jasno govorjeno. Poljakom ne gre le za Tešin. gre iim tudi za Slovaško, Poljaki hočejo konec Češke države. In to je ono. kan imenujemo: Kajnov zločin! če bil kdo vsled tega članka užaljen, češ, da je pristranski, naj ga Še enkrat opozorim na to, da citiram poljske glasove, poljsko javno mnenje! —c. Maršal Boroevič. Po poročilu iz Celovca je v nočb od 23. na 24. maja tamkaj umrl bivši avstroogrski maršal Svetozar Boroe-vič. Sle translt gloria mundi, tako mine slava sveta! Avstroogrskega maršala Svetozara Boroeviča ni več med živimi. Dobojeval je bitke n« Soči, preživel razpad Avstrije, in vi Celovcu pod nemško upravo dočakal svojo smrt. Težko je reči, če bo za njim žaloval kdorkoli izmed državnikov, v državah, nastalih na razvalinah bivše ao. monarhije, razven Hor-thyja. Boroevič Je bil — kakor večina generalov — do izbruha svetovna vojne malo znan mož. Svet je izvedel za njegovo ime šele tedaj, ko je vzšel krvavi mesec. Najprej Ti Zaslovel kot strateg v Karpatih, kjer Je izvojeval neke uspehe proti ruski carski vojski. Pozneje, ko Je izbruhnila vojna z Italijo, ga je poslal generalni štab na soško fronto. Kako Jo le branil, jo znano: Jugoslovani so Lahe naskakovali in padali v snopih, Madžari pa so dobivali lavorike. Z Madžarf vred pa je priboril lavorike na račun jugoslovanske krvi tudi Boroevič? postal ie maršal, m pozneje vitez reda Marije Terezije . . . Ko je revoluc a zrušila Avstrija In Je nastala Jugoslavija, se je znašel avstroogrski maršal na cesti. Ni rmi bilo povšeči, da je moral sleči generalsko uniformo in postati navaden občan brez Svetlosti gospodarja kralja. Zato je prosil za sprejem v jugoslovansko vojsko, ki si pa ni hotel« Boroeviča naprtiti na svoje rame. kratko, da bi se človek odrekal slastem; moderno življenje zahteva mo* dernih sredstev — a so še mnogo opasnejša, kot je to«. Njemu pa se je_vzbujala vest, kajti take stvari so mu bile zabranjene. Toda preveč je bil že v njeni oblasti, nazal ni mogel več — njene oči so mu ukazovale. Naglo in nervozno jo zgrabil steklenico, da bi jo odprl, Vera pa mu je smeje branila: »Nikari, tekočina bi se vam mogla razbiti v, žepu, in prehud duh bi vam škodoval. Prosim, izvolite se za sedaj poslu« žiti mr ega flacona«. Vzel ga je, pri čemer se je njegova roka dotaknil** nj^ne ii^no^iedat Jo je vroče, prisrčno; kakor se nikoau n rele. 2^ vzdihom s* ie vprašal. ali~bo kdaj gojila kako toplo čustvo zanj In s tresočo roko ie pritisnil vlažni robec na usta. — Ah, kako ga je ta omamljalo, krepilo in hkratu opaalol Po kratkem premoru je dejal: »Milostiva gospodična, povedati vam moram n< vi . o, in upam, -k vasU bo vsaj malo vcselUa: Dvvrn maršalski urad razpošlje krni vabila ki dvornemu balu. ki se vrši v nedeljo, 16. februarja.« »O, kako krasno, kako divno!« Druga njena misel je bila — obleka. »Takoj brzojavim v Peterburg pol mojo dvorno toaleto. Oh. mon prince, kako se veselim!« Naslajal se je nad njeno radostjo, (Dalje prih.) Najsi se poudarja glede Borovi’ Ca karkoli, trdno stoM samo eoo: Bo-roevič je bil vojak, in kot tak borec za vojaški kruh in vojaško slavo. Da se je zavedel jugoslovanske narodnosti, je morala Avstrija razpasti. Soča ni branil v zavesti, da je zemlja na obeh njenih bregovih jugoslovanska, temveč v zavesti, da je avstrijska, ki mora tudi zanaprej ostati v dedni lasti presvitle in prejasne habsburške dinastije. Mesec dni pred žetvijo. Kadai govorimo o prehrani ne pozabimo na dogodke na Zaloški cesti Nevo!« širokih mas glede prehrane se pri nas oficijelno zove komunizem. Nikar ne mislite, da množice, ki se navdušujejo že ob sami besedi komunizem, res tudi hočejo komunizem. Z uresničenjem komunizma Si predstavljajo polne želodce in nič več Na kake druge socijalne retorme niti ne mislijo. Ako mislijo in hočejo razboriu voditelji kai več. ie to zgolj njihova privatna zabava. Toda ne samo pr! komunistih, tudi pri vseh ostalih strankah, igra danes prehrana prvo viiolhio in st s ceneno preskrbo živil prične in neha program. Vsaj pri množicah je tako. V državnem, ljudskem Interesu j«, da se vprašanje prehrane uspešno reli. To se bo pa zgodilo Šele takrat, ko bodo padli vsi obziri na desno in levo ter se ne bodo pri vsaki priliki ščitile koristi kapitalističnih skupin, o. pr. velimlinarjev, raznih nakupovalnih finn in velebankirjev. Mesec dni samo pred žctvik. iz ne bo dolgo ko pojde nova pšenicj v mline. Ali smo se pa tudi dovoli pripravili na nove žetev? Dvomimo! Iz-gleda tako, kot bi hotele beograjske vlade vodi j še naprej polovičai sko prehranjevalno politiko, ne meseč se za težke i: k ušnje pretečenega leta. Pa o tem pezneje. Z velikim pompom so proglasili lansko leto svobodno trgovino. Vendar že nekaj mesecev na to so vse tiste stranke, ki so glasovale za svobodno trgovino, zabavljale in rohnele čez isto svobodno trgovino, ki so lo upeljale. Cene živil so bile vsak dan višje. Vlada je, mesto da bi višino cen omejila, zvišanje celo neposredno podpirala. Ne bomo ponavljali stare pesmi o kopičenju živil, o verižniklh in hrvatskih člfutih. Omenimo samo zadnji atentat na žepe konsumentov, ki se je vršil naravnost na inicijativo vlade. Meseca marca !e nastalo občutno pomanjkanje moke. Ljudje so stali v dolgih vrstah pred pekarijami hi čakali na kruh; zaloge so bile po zatrdilih prazne. Moke je bilo v resnici dovolj. špekuhmtje, ki »obri blizu ministrov, so imeli ogromne množine moke nakupičene, samo v promet k) niso dali ker so hoteli izsiliti visoke cene in s tem visoke dobičke, Vlada, mesto da bi zasegla zaloge in prepovedala izvoz, je sama zvišala cene moki Ugodilo se je špekulantom v škodo splošnosti. Koncem marca je bila moka še po 8 K. VTŠila se je pa tisti čas anketa pri prehranjevalnem uradu, kjer Je vlada proglasila kar Čez noč ceno moki na 14 K. Vlada je zagotavljala, da moke ni, in da jo dobimo le a znatno višjo ceno. Kakor se Je pa pozneje izkazalo, je bflo samo v Ljubljani pri privatnih in državnih preskrbovalnicah najmanj 100 vagonov moke. Teh 100 vagonov le bilo kuuiienih še po stari cerii 8 K. Vsled nepremišljenega vladnega navijanja cen. se je potem moka prodajala po K 14. Na ta način je z modrostjo vlade naenkrat po večini špekulativna trgovina zaslužila samo na diferenci okrog 6 milijonov kron. Pripominjamo. da je imela centralna uprava izven Ljubljane v zalogi 80 vagonov moke. Moka je bila namenjena za izvoz. Prodala se le pa v Sloveniji raznim aprovizacijam po 14 kron. Ker je bha moka nakupljena po stari ceni, le centralna uprava zaslužil,-! čez noč čez 4 milijone kron! Sedal se pa še čudimo, kako se danes pride do miljonskih premoženji In to vse na račun konsumentov, ki že tako s težavo prenašajo neznosno draginjo. Taka prehranjevalna politika je kapitalistična, ki bile vsaki so-cijalni pravičnosti s pestjo v obraz! Uradno hi privatno se lamsirajo sedaj v javnost vesti, da draginja poje-njnje. Vendar se prodaja inoka po trgovinah še vedno po 16 do 19 kron, kar gotovo ni poceni. Navzlic izgie-(lom na dobro letino, še niso nastopila izdatna znižanja cen mievskih iz-dr,,'om. Vse blago Je kocentrirano v kapitalističnih rokah, ki nočejo izpustit! dobičkov iz rok. Tako smo v položaju. da je v državi v resnci dovod blaga in celo poceni — dočlm ga koa- aumentto m moralo dobiti. Spekula-cfo Je dopuščena v najv«# meri! Državna uprava jo je avtorizirala! Češki finančni minister 0 socijalnih vprašanjih dobe. Kakor pravijo vesti. Je postal minister financ v Čehoslovaški republiki tekior bniske univerze dr. En gliš, organiziran član nar. demokratske stranke, ki sicer kot strokovnjak ne kot eksponent svoje stranke. Vsled važnosti resor ta financ ni odveč poznati nazore, vodje finančnega resorta. ker le na ta način se bodo unieli njegovi finančno politični ukrepi, ki bodo dajali politiki cele vlade njen značaj. Na drugi strani pa ni odveč te nazore poznati, ker je zdravljenje financ danes najvažnejše vprašajne' ne samo Evrope, temveč sveta sploh. Svoje nazore o gospodarskih bo-lčstih dobe je razložil dr. Engliš aprila v Brnu. Med drugim je izvaja! slo deče: »Socijalizem vidi vzrok zla v današnjem družabnem redu. Imamo smeri, ki se bojujejo proti kapitalu, toda sedaj nimamo razjasneno, kako hočejo družbo preurediti. Ena sama socialistična smer Je Jasna In to Je komunizem. Komunistična država uresničuje aajvztšer,e'št> misel človeštva. Imamo komunizem v rodbini Vsak prispeva, kakor more in vsak dobiva, kolikor potrebuje. Toda temelj komunizma je ljubezen. Pri današnjih razmerah bi pa najraje vsak čim manj dajal in čim več jemat. Ureditev rc: -'..jovania potrebščin zahteva ureditve produkc^e. Ni mogoče razdeljevati komunistično ln producir,..; kapitalistično. Danes uresničevati komunizem bi pome njalo zato nesrc-o. Mesto ljubezJ : o., topilo nasilje. Mi hočemo enakost iivijenskih pgo#ev. Boljševizem le nasil;., ki hoče upeljati komunizem 1 koj. Marx trdi, da pride socialistična država, ko se nabere ves kapital v nekoliko rokah. Tedaj ga prevzame država. Toda vidimo, da ravno malo in srednje gospodarstvo življenja sposobno in njegova zaseb na lastnina je oni čar. ki vstvaru vrednote. Komunizem danes ni mogoč, ker ljudje niso zanj dorasli. Bližamo se socijallzmu. To vidimo v državi, občini, v zadružništvu. Socializma ne zarnetavamo, toda sank t..m ne, kjer je mogoč. Socializacija mora iti vzporedno z ostalimi pogoji, ki jih ... /umo najprej c ustvariti ur ki danes temelje predvsem v urejen! p. * Iz bcmtnži vine. k: se dovaža, naj u. izdeluje 'Umio dvoje vrst blaga, sv lOoške in ženske. DeLt! ujcr.ddo vsi. ne samo delavec. Premogar ^..ora imeu um sivo, da bo inei po fjotovl d^avni dobi Dud zemljo mirno življenje na soincu. Pri nradništva se ne sme varčevati prt plačah, temveč pri izbiri moči. Treba bo upeljati delavno dolžnost, pohajkujoče bo treba dati v delavne stotnije. Tudi demobilizacija Je potrebna, ustaviti Je treba podpore za nezaposlene. Armada bi morala vršiti ona c’ ’ ki W Jih sicer država ne zmogla. \ Le z delom si zboljšamo potoftrt, Bogastvo brez dela nima cene. Hočemo demokracijo, ki bi upe-Ijala red. Ce se demokracija prevrže jr demagogijo, cvete korupcija ta začne se razpad. Stremeti moramo polagoma od oblike mezdnega razmerja k novim zadružniškim oblikam. Vsaka razredna vlada žene državo v propast, bodočnost temelji v harmoničnem razvoju .vseh družabnih vrst To so v kratkem sociflanl nazori dr. Engliša, ki odgovarjajo v bistva nazorom naprednega sodjalizma. Poziv. VSEM .NARODNIM SVETOM«, Organizacijam, veseličnim in pripravljalnim odborom na Koroškem In v Sloveniji! Prihajamo v čas raznih prireditev, veselic in zabav, zborovanj ln manifestacij in to osobito na Koroškem. Na vseh teh prireditvah se razpečava vse mogoče: konfeti, cvetlice, razglednice i. dr., a dandanes bi bila osobito potrebna naša knjiga, naša propagandna brošura, ki govori o naši Korošici. Človek kupi na veselici vsel Gotovo bi kupil tudi knjigo, od katere bi nekaj imel! Na ta način bi prišle prepotrebne brošure v najširše plasti naroda, kjer bi obrodile stoteren sad. Mi vsi še vse premalo poznamo našo zemljo, se še vse premalo zavedamo svojih pravic, Zato bi bilo zek) umestno in koristno, da bi se pri vsaki prireditvi organizirala prodaja propagandam brošur med občinstvom — uspeh gotovo ne bo izostal. V to svrho poziva založba »Zvezne tiskarne« v Ljubljani vsa društva in organizacije, da pred vsako prireditvijo naroče pri podpisani založbi sledeče vele važne m zanimive propagandne brošure: Carantanus: Koroška (z narodnostnim zemljevidom) 4 K Dr. Vošnjak: Gosposvetsko polje (s 3 slikami) 2 K Alre: Jugoslovanska žeua za narodovo svobodo 2 K Abditus: Problemi malega naroda 2 K Erjavec: Naša Istra 1 K Iv. Albreht: Paberki i« Roža (Koroške pravljice) 4 K Razun teh brošur in knjig bi bila gotovo tudi dobrodošla »Mala pesmarica«, ki je priobčila doslej sledeče skladbe: D. Jenko: i. Sto čutiš, Srbine tužni? 1 K L pl. Zajc: 2. Zrinjsko-Franko-panka. 2 K A. Hajdrih: 3. Slabo sveča je brlela. 1 K A. Hajdrih: 4. Pod oknom. 1 K A. Hajdrih: 5. V sladkih sanjah. 1 K A. Hajdrih: 6. Jadransko morje 2 K Ce bi prireditelji želeli še druge knjige, opozarjamo na tozacevni današnji oglas. Eventuelne neprodane izvode vzamemo nazaj, prosimo le, da se jih ne pokvari, od v sakega prodanega Izvoda pa damo prireditelju visok popust v prid »Narodnim svetom« na Koroškem, oziroma v namen prireditve. Vsa naročila naj imata označbo: »za prireditev ...« in naj se naslavljajo izključno na »Založbo Zvezne tiskarne«, Ljubljana, Marijin trg 8. Jugoslavija. Pomočnik finančnega ministra. LDU Beograd, 25. mala. Za pomočnika ministra za finance Je imenovan dr. Velimir Bajkič. Protič v Medjimnriu. Zagreb, 25. maja. (Izvirno poročilo.) Minister za kostituanto Stojan Protič Je odpotoval v Čakovec, da si ogleda Mediimurje. Pri tem obišče poverjenika za Medjfmurje drja Magdiča Koračevo glasilo. Beograd. 25 maja. (Izvirno poročilo.) Bivši minister Vitomir Korač začne izdajat: v Beogradu glasilo desničarskih socijalistov »Pravo- naroda«. Mesto dela — ankete. LDU Zagreb, 25. piaja. Ker sc le minister za šume in rude prepričal, da so se ob PHtviških jezerih za letoviške kolonije že prej določile parcele. na katerih so se uveljavili mnogi rgflektanti. Je odTedil da se razpisi dražb odgode z namenom, da se izdela splošen načrt o kolonizaciji na široki podlagi. Zn to podlago bi se imela v prvi vrsti ugotoviti površina orani)*. MM« potaMM n tokovi« Ura to tarazU da naOo *ožklorati pri Jugoslovanski matici tanfo svafo menzo, ter tvorijo popolnoma svojo kolonijo. Ker Je s tem zgubila fakulteta strogo Jugoslovansko Hce, se Je začelo dijaštvo zanimati za protifl-dovsko gibanje ter si Je osnovalo pripravljalni odbor za antisemitsko jQ Novi vojaški aoaHabetskl tečal v Zagrebu. Na inicijativo zagrebškega zbora 4. havbiškega pot« b ra bodo otvorili za nepismene vojake novi analfabetsk; :ečaji. Penič«i-vall bodo sami oficirji b podofit irjL Znižanje cen piva v Zagreba. Fg dni so nekateri zagrebški res ta v ra* terji znižali cene pivu od 6 na 5 kro* pri vrčku, oziroma od 4 na 3 kroue pri čaši. Razna poročila, Nova češka vlada. LDU Praga, 25. maja. Novi kabinet ie sestavljen tako-le Tušar prevzame predsedstvo in narodno brambo, švehla notranje stvari, dr. Beneš zunanje stvari dr. Engliš finance, (L Srobar narodno zdravstvo in unifikacijo, Stančk pošto in brzo-iav, Habelmann prosveto, dr. Meis* ner pravosodje, Stfibrnv železnice, dr. Vrbonskv lavna dela Sontag trgovino, Johanni« prehrano. Prašek poljedelstvo, dr. Winter socijalno skrbstvo: minister brez portfelia dr. Hotovvetz pa bo organiziral zunanjo trgovino. Italijanski detel nn nemški vojni od y škodakri. LDU Berlin. 25. maia. »Lokalan-zeiger« prinaša poročilo agencije Volta, ki ie doznala, bale iz gotovega vira. da pripade Italiji 12 milijard nemške vojne odškodnine, ako bo ta končnoveljavno znašala 120 milijard, lhtiiia zahteva pa tudi enake ugodnosti glede obveznosti proti zavezni kom. kakor Jih^FrancHa že uživa od Anglije. Namreč izplačevanje po meri nemških dohodkov. Uradno poročilo o izgredih v Rimu LDU Milan, 25 maja Listi poročajo o krvavem spopadu v Rimu Dne 24. maja povodom vstopa Italije v vojno so hoteli Iti nacionalistični di jaki na Kvirinal. da pilrede tam manifestacije. Pot iim je zaprla kraljevska straža Med demonstranti m stražo je prišlo do spopada pri čemer Je bi! ranjen stotnik kraljevske straže. Ubitih Je bilo šest oseb. med njimi pet od straže. Bilo je tudi mnogo ranjenih. Razšlrianle železničarske stavke v vornfl Italin. LDU Milan 25. mala. »Corriert della Sera« poroča iz Vidma Železničarska stavka se Je razširila po vseh furlanskih in stranskih železu’ cah proti Koroški. Menijo, da $2 stavka razširi tudi na Benečijo Nesreča francoskega predsednika. LDU Pariš, 23. maja. Predsednik Deschanel ie na potovanju v Mont-brisou padel iz vlaka. Pri tem se Je poškodoval, toda ne hudo Prepeljali so ga v Montargis z avtomobilom. LDU Montargis, 24 maja. Danes so izdali bulletin o zdravstvenem stanju predsednika republike Deschare-la Stanje je zelo povoljno in ne vzbuja vznemirjenja. 7« ameriški protektorat Rad Armenijo. LDU Washington, 25. maja. Predsednik Wilson ie prosil kongres, da bi pooblastil Zedinjene države, na! sprejmejo protektorat za Armenijo ške kolonije, nadalje kraj, kjer bi se z :radiio letovišče za krallevsko hišo, za javne in zasebne zgradbe, pro-v etna sredstva itd. Glede te zadev« s 2 je vršila danes dopoldne v zagreši cem ravnateljstvu za šume in rude prva anketa, kjer so bili predloženi podrobni predlogi v tej zadevi. s • Velik naval židov na medicino v Zagrebu. V zadnjem času se ie zbralo na zagrebški medicinski fakulteti toliko židov. da Je to vprašanje po-stalo resno. Vsi madžarski Židje, Id so jih pregnali iz Pešte, so došli v Zagreb študirat. Zanimiva je statistika, ki Je bila sestavljena dne 19. tpi. Od 870 medicincev na. zagrebški uni -verzi le 161 židov; v prvem sem. Jih le 43 odstotkov, v drugem 14 odstotkov, v tretjem 42 odstotkov, v četrtem 11 odstotkov, v petem 28 odstotkov, v Šestem 25 odstotkov, iz-vanrednlh ie 15 odstotkov. Ko stopil v dvorano, slišiš skoro samo madžarsko to nemško. Udomačili so se zelo hitro: Izpite polagajo nemško, demonstrirajo hm madžarsko ali nem- ško; organizirali so se v svoj* pod* dotbo drafttvo. Justo M« »JvMh. Angleški strojevodje proti vojni. LDU London, 25. maja. Zvezi strojevodij je sklenila, da vlakov s municijo in vojnim blagom ne bodo več vozili. Ako bi vlada srojevodje, Jri se branijo, kaznoyala, bi se razglasila splošna stavka. Ceškl železničar!! proti poljskemu militarizmu. LDU Praga. 23. maja. »Češke Slovo« Javlja iz Bfeslav*. da so ta-mošnli železničarji štiri vozove z municijo, določeno za Poljsko postavili na stranski tir. Sklenili so tudi da ne bodo dopuščali na daljnega prevažanja munfciie. Fnziia meščanskih strank proti komunistom v Monako vem. Dunaj 25. maja. Gzvirno poročilo.) Tekom prošlih praznikov so se združile vse tukajšnje meščanske stranke v enoten blok proti komunistom. Upati je, da se ta enotnost meščanskili strank v bolu proti komunistom raztegne na celo Bavarsko. to Tržni uradniki na Dunaju so naprosili magistrat, naj Mh oboroži, ker so bili že večkrat napadeni. Na dunajskem poštnem uradu so odkrili velike tatvine poštnih pošiljk. Ugotovilo se je, da se bavijo poštni uslužbenci že delj časa s krajo živil Dosedaj je bilo aretiranih 29 poštnih uslužbencev, ki so osumlieni teh tatvin. Preiskava se nadaljuje. Mednarodni hlgijenski urad. Angleži so pred kratkim sklenili izvesti skupno akcijo za omejevanje epidemij. Sklenilo se je, osnovati urad. ka se bo bavil z organizacijo hiuijeničnib uredb. Za prvo nalogo si je urad po stavil zatiranje tifusa v Poljski ir vzhodni Evropi. Spolne bolezni na Dunaju. Iz po ročila avstrijskega državnega pod tainika dr. Tandleria v danajski narodni skupščini le razvidno, da je na Dunalu 3 odstotke Hudi spolno bol nih, t. j. vsaka deseta odraščena oseba se zdravi v javnih ambulatori iih za spolno bolne. - Medparlamentaren skupina opu stošenih pokrajin Je imela v soboto v senatu selo. ki se le bavila z raz-motrivanjem zadnjih posvetovati! zaveznikov glede izvedbe mirovne po godbe Mednarodna finančna konferenca je sklicana za 5. julija v Bruselj. Mehlkansko. Neva vlada v Mehi ki le. kakor poročajo iz Amerike razpisala 100.000 pez nagrade onemu, ki uiame Villo. Gospodarstvo. BORZA. LDU Zagreb, 25. maja. Dolarji 10.300 — 10.800, avstrijske krone 0—60. 20kronski zlat 0—?4Q, francoski franki 850—870, nemške marke 290—295. * Cene kožam padajo. Trgovsko glasilo »Privredni Glasnik« v Slrop-lju poroča: OdkaT se je zvišala carina za kože, ki se izvažajo. Je začela v Skoplju naglo padati cena ovčjim in jarčjim kožam. Padec cen le dose gel že od 40 od 50 odstotkov. Padanje ceu. »lug osla venski list-piše*. Opaža se že nekaj časa, da pa dajo cene raznim potrebščinam po celem svetu. Odkar Je pri nas prepo • vedan Izvoz živil. Je začela znatno padati cena žitu. Tudi na sarajev skem trgu se dobi žito zelo po ceni Navzlic temu pa se kruh še ni nikjer poceni, dočlm ie padla cena žitu za 3 do 4 krone pri kg. je postal kruh samo za 1 Verono cenejši. Jednako s> more nabaviti že tudi manufakturno blago do nižjih cenah, toda pri nas še mu cena vedno raste. Kaj j« temu vzrok, ne ve nihče. Poživljamo proti-verižniški urad, da ra malo zavzame za to zadevo. + Mestna hranilnica v Craaatto Je Imela v poslovnem letu 1919 pro- K 9353.411J7. Stank *** toto K USMOftJa, na 2225 hranilnih knjižicah in je pov-r prečno vsaka vredna 1.147. — Stan)« hipotek K 120 391.97. občinskih in UorporacM. posojil K 151.074 50, menic K 142.450.— In efektov kron H.9.P57. 62. Aktiva upravnega imetja K 2,557353.53. pasiva K 2,556.864.43; tedaj izkazan diobiček K 189. 10. Na račun vojn. posolila se je dalo iz r?-čuna dobička 8.436.89 in bi bil drugače letni pribitek tedaj K 8625.99. Sta-j nje vseh vojnih poso!2 znaša za ra* I čun uprave K 128.025. — za račun j rezerve K 33.750. — tedaj skupaj K 161.775.— ter so se vsa vojna posojila podpisala pod prejšnjim odborom. kjer so imeli klerikalci večino, -f Nakup in predaja deviz. Točka 6. doiičnega pravilnika, priobčenega v 46. kosu Uradn. L z dne 14. aprila t L, ki prepoveduje prodajo Inozemskih plačilnih sredstev nemškim, avstrijskim, ogrskim, turškim in bolgarskim državljanom, se v toliko iz-preminja, da snjejo upravičeni denarni zavod: taka sredstva prodajati tudi tem državljanom, ako imajo pri nas kako rekvestrirano Industrijsko podjetje, pa samo za potrebe podlo tla in samo s pogojem, da Jim. omenjen! državljani predlože zn vsak riučnj posebej potrdilo državnega komisarja dotlčnega podjetja o potrebi po znesku, ki si ga ?.c!e na- •ammSm Dnevne vesti. •— Kako rasteta koroškim tur jem rožlčki. Gotovo lato, ker m odšle naše čete. Za binkoštno nedeljo pon. so zbobnali velik, a seveda nenapovedan shod pri »Majerniku« ob Vrbskem jezero. Voditelii in sklicatelji so iz Borovelj, seveda pod krinko »socijalistov«, a izključno vsi s »plavicami«. Ne bi imeli nič proti temu. naj imajo veselje ali zabavo, dokler pustijo na mira Slovence in državo, toda zbor je bil organiziran prav po vzorcu ekstremnih prekucu-hov. Nateplo se Jih je pibližno sedem do osemsto, na nasprotnem nemškem delu jezera pa je ob isti uri krožilo brezštevila čolnov, ki so signalizirali z zastavicami. Prvi so že dosegli naše obrežje in se boteli izkrcati, kar pa ie s težavo preprečila nais maloštevilna, a vrla in odločna straža. To pa je zborovalce razkačilo, postali so nemirni m pričeli hailati: planili so k mizi ljubljanskih izletnikov, jih insul-tirali in upili: »Wir sind wied«r m Deutsch - Osterreichl«, žvižgali ta hajlali, in da ni prišlo do hujšega, so se Slovenci raje odstranili. Zborovali so ti »socijailsti« naprej ta neprestano hajlali, dokler ni prišla straži pomoč, ki je več hujskačev aretirala, nekatere celo zajela v čolnih. — Kot že rečeno: naša orožniška straža ie izvrstna in zanesljiva, a preplčla je, ta če se ne pomnoži, zrasli bodo koroškim nemčurjem tak! rogovi, da flh bo težko odbiti. Izletnik. — Cehoglovaški legijonarii pridejo v Ljubljano, V nekaj dneh pride v Trst parnik »Praesident Grant«, c katerim se pripelje transport Čeho-slovaških legijonarjev, ki se vračajo iz Sibirije preko Vladivostoka. Legionarji imajo s seboj svoj lastni orkester, sestoječ iz sto glasbenikov pod vodstvom skladatelja Prantiška Kar-?• Grkester bo koncertiral v L jubljani, Mariboru, Zagrebu in po možnosti tudi v Beogradu. — Cene dunajskim listom. Kakor znano se je radi pomanjkanja, oziro-na podraženja papirja ustavilo več ivstrijskib listov, nekateri pa so povišali naročnino. Tako stane danes • Das neue- Wiener Journal« 2 K ena Številka. Poroča se, da bodo naknadno tudi drugi listi povišali naročnino, nekateri pa bodo celo prisiljeni ustaviti izdajanje. Trimesečni tečal za gozdna čuvaje se prične s 1. julijem 11. pri gozdnem skrbništvu v Kostanjevici na Dolenjskem. Prošnje je vlagati do 5. junija 1.1. pri gozdarskem oddelku deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. Natančnejše v Uradnem listu. — Za častne občane so imenovale občine Jarenina, Pesniški dvor. Vukovski dol, Polička vas in Kanlža generala Maistra ln okrajnega glavarja dr. Lajnšiča. •— Boj med vaškimi fanti v Ma-fonl pri Ifikilokl. 18. t. m. je šel 19 letni Ivan Furlan, posestnikov sin iz laterne na vas. Drugim starejšim fan, tom pa to ni ugajalo, temveč so ga nagnali domov spat. Furlanu pa vsled va ni upadel pogum in ni hotel Iti lomov. Začelo se je prerekanje In dednjič ga je Martin Skrabar, mež-•riev iz Mate n c z baonetom vsekal >o glavi in zabodel v levo ramo. Ne- « ta Kri zdravit v bolnica — Izgubil se le Bvtopiatt majhen, usnjat, z železnim! žeblji velikost 710X90 na potu skozi Ljubljano ▼ Mengeš. K 1000.— nagrade pri izgu-bitelju tež. A. Lavrenčič, Ljubljana, Zrinskega cesta 6/H, I/iij »Klana. = Promenadni koncert. Povodom cvetličnega dne DJM. priredi godba Dravske divizijske oblasti pod vodstvom kapelnika dr. Čerina dne 29. maja od pol osemnajstih do pol dvajsetih v Zvezdi promenadni koncert. = Osrednja zveza Javnih nameščencev ima nutao selo širšega odbora v četrtek 27. t m. ob 20. uri v običajnem lokalu. Polnoštevilno 1 — Predsedstvo. K. — Nesreča pri delu. Jakopila Josip, kamnosek je zaposlen pri gradnji železniške hiše na Resljevi cesti. Ko Je obračal nek kamen, se Je isti zdrsnil ob železniškem tiru tako, da Je Jakopilu stisnilo levo roko. Vsled zadobljene poškodbe se je moral podati v bolnica Maribor. Predrzen vlom. Te dni so neznani drzni vlomilci vlomili v klet ge. Ba-yer-Swathy v Maistrovi ulici št. 5. Tatovi so morali razmere v hiši do- : bro poznati. Vrgli so vrata s tečajev in odnesli okrog 60 kg masti. Okra-denka razpisuje 1000 K nagrade za tistega, ki bi tatove izsledil Velika nesreča. Pred kratkm je vozil mestni voznik Anton Rubil težko naložen voz mimo mestne klavnice. Cesta je bila malo strma, toda voznik ni zavrl koles, in tako je voz zdrčal naprei. Pod kolesa Je prišla mimoidoča učenka Vilma Bernat. ; Kolo H je strlo glavo, tako, da je ostala na mestu mrtva. Zanlkern voznik je izj-očen sodišču. Oddala bufeta Pri mestni plavalni Šoli ob bregu se je napravil buffet. ki se odda za letošnjo kopališko sezono. Obrtno opravičeni interesenti naj sc obrnejo s ponudbami do 28. t. ra. na mariborski mestni magistrat. Drobiž. Prav polagoma zadobiva Maribor slovensko lice, kakršno mu gre v svobodni narodnostni državi Jugoslaviji, vendar pa le zlasti med trgovci še mnogo preostankov izza prejšnje dobe. ki se nikakor ne morejo vživeti v nove razmere in prilagoditi novemu duhu. Dasiravno Je bilo naredbenim potom določeno, da morajo izginiti razne nemške reklamne tablice, nemške označbe cen ali cehi nemški napisi jih vendar oko še vedno zapazi vse poino. ln poli cija vse to tako lepo mirno prenaša. Ali res misli naš policijski načelnik, da je treba dve sveči prižigati, eno Bogu, drugo pa satanu?... Tukajšnji prenapeteži so bili pred nekoliko dnevi celo tako drzni, da so na staro »frankfurterico« prišili svojo reklamo za »Trabrcnnen« ta pogumno Je vihrala ta cunja na več mestih nad mariborsko rriico In gospod nadko-misar so lepo dvigali oči, čitaJi in mirno kimali svoj »ja. Ja, ja* • • ■ Se le na intervencijo raznih naših narodno mislečih ljudi je pričela naša slavna policija uvidevatl da to vendar ne more biti v redu in dala frank-furtarsko reklamo odstraniti. — Nemška ulične tablice se le počari umikajo slovenskim napisom. Nemci baje računajo s tem, da bodo imeU prihodnje leto tudi svoje nemške gledališke predstave. — Znani restavrator pri »Meranu« Friedl, ima še vedno vratarje. H na slovensko vprašanje skalno nealjudno odgovarjajo: »Vos vulns? I frštč net slavejniš« ... Ali je njegov namen, da ima take ljudi v svoji službi- ali na res ne more dobiti slovenskih uslužbencev? Dobro sl ga bo zapomniti. — Draginja Je tudi tukaj velika. O kakem padanju cen se bore malo občuti, pač pa se cene dnevnih potrebščin trajno dvigajo* — Verlžniškega urada nimamo, ah zelo W bil potreben. Imel bi mnogo posla. — Vreme je prav poletno in v vsem okraju je pričakovati bogate žetve, ako nam kako neurje ne uniči lepfh upov. Cel i e. Celjski Sokol priredi v nedeljo, 30. t. m. injpoldine pešizlet v Blagovno. Ruski pevci Tatjana Rozova, Andrej Selkov m Evgen Marjašec. ki so svoj čas pod okriljem »Glasbene Matice« koncertirali v Ljubljani, prirede koncert danes v Celju v dvorani »Uniona«. Radi navijanja cen pri sukancu Je verižniški urad obsodil trgovca R. Stermeckega na 7000 K globe, šest dni zapora in zaplembo blaga. Obsojenec ie proti obsodbi vložil priziv. Zaprl je do nadaljnega svojo trgovino in odpustil vse osobje. Pripominjamo, da je v Celju več trgovcev, ki še boli zaslužilo ostre preiskave in kazni. Čudno se nam zdi. da se na nekatere nemčurske trgovce tako malo pazi. Lesni verlžnlk. V Celju se je pojavilo vse polno novih lesnih trgovcev. ki so sl dobili koncesije za lesno I trgovino, in zdaj legitimno verižijo * lesom. Obrtna oblast bi dobro storila, če bi si te pijavke od bližje ogledala. . DRUŽINSKA TRAGEDI (A. Ljubljanska porota. Po petih letih trdega dela v Ameriki se je povrnil 1.1912. v domovino sedaj 37- letni posestnik Ivan Avbelj. Mimogrede se je seznanil z deset let mlajšo Ljudmilo Lipoglav. Priženil se je na njen dom v Gorenjem Logu pri Litiji. Družinske razmere so postajale dan za dnem nervoznejše. Avbi! ie začel pretepati svnic mlado ženo in staro taščo Ano Lipoglav. Odšel je na vojno. Ko se je vrnil, so se razmere na domu še bolj poostrile. Na *v. Treh kraljev dan se je na tem domu odigrala družinska tragedija. Proti večeru je Ivan Avbelj poklical v vežo starko ter ii ponudil kozarec belomotne tekočine, rekoč: »Pijte, ker ste švetri« Starko je rriiel z cnr roko za glavo, z drugo pa Ji je zlil tekočino — strup strihnin — v usta. Starka je po polurnih težkih boleči nah, im silnih krčih in drhtenju podlegla strupu in umrla. Na pomoč poklicani zdravnik dr. Premrov iz Litije ie ugotovil samo smrt starklno. I. Avbelj ie potem zajahal konja. Pred ljubljanskim porotnim sodiščem se ie moral včeraj zagovarjati L 1883. rojeni neitonflr Ivan Avbelj zaradi hudodelstva umora. Po prečlr tani obširni obtožnici stavi predsednik dr. O. Papež obtoženca vprašanje: »AH se čutit* krivega?« — Obtoženec: »Nel« Opisuje, kako Je prišel iz Amerike in kako se ie seznanil s svojo sedanjo ženo Iz Amerike je prinesel 10 tisoč K Na ženo ie bil tupatam hud, posebno oni dan 1.1914.. ko je odhajal na vojsko. Med časom vojne mu ni bila zvesta in tudi zadnji čas mu ie ■odhajala od doma. — Na dolgo opisuje dogodke na sv. Treh kraljev dan’ Materi ni dal nič. Strihnina sploh ni imel. Po kratkem njegovem zagovoru zasliši sodišče 20 prič, sorodnike in sosede, ki so izpovedali nekatere bistvene okoluostl. kako težko smrtne borbo je morala 63 starka prestati usodni večer na treh kraljev dan. Zanimiva je bila izpoved obtoženčeve žene, 25- letne Ljudmile Avbelj. Priča v globokožalobtiem tonu opisuje, kako Je prišlo do ženitve. Predsednik dt. O. Papež: »Ali ste ga rada vzela? Priča: »Ne-e! Ga nisem rada vzela. Ni bil z menoj tako prijazen, kot bi bila rada videla«. Predsednik: »Koliko ste stara?« Priča: »Petindvajset let. Mati so me silili, naj ga vzamem. Polakomnili so se denarja«. Priča opisuje tragični trenotek. kako je mati umirala, drhteč in trepetajoč na vsem života ter glasno ihteč: »Milka, kaj mi je naredil, Sedaj sem pafertik!« Tekla ie po zdravnika v Litijo dr. Prernrova, ki ie prišel prepozno. Ko je prišel od vojakov. Je z njo zelo slabo ravnaL Predsednik: »Obtoženec pravi, da ste imela raa-merie z drugimi!* Priča to odločno zanika: »Naj mi dokaže! Se z živino in drugimi živalmi ie slabo ravnal«. Ob 1. uri popoldne je zasliševanje 20 prič končalo. Ob pota 4. popoldne se je razprava nadaljevala. Predsed- afic porote prečita porotnikom edino glavno vprašanje glede krivde umora, Po govoru državnega prav cinika, dvor. svetnika Bož. Bežeka in zagovoru dr. V. Pegana so porotniki po kratkem posvetovanju soglasno potrdili obtoženčevo krivdo zavratnega umora. Na podlagi tega krivdore-ka Je državni pravdnik predlagal smrt na vešajih. Predsednik porotnemu sodišču dr. O. Papež ie na to proglasil sodbo, s katero se spozna Ivan Avbelj krivim zavratnega umora ter se obsodi v smrt na vešalih Obsojenec ie sprejel obsodbo zelo potrt in konsterniran Državni pravdnik ie predlagal milost vladarjevo, zagovornik si je pridržal rok premisleka. Ob 6. zvečer ie bila razprava končana. Danes dopoldne se prične razprava o tatvinah v skladišču državne železnice na postaii v Medvodah, katerih škoda znaša okoli 16 000 K. GfedaHiier ™ »Onjegiu« je prišel letos tako po bliskovo in površno pripravljen na oder, da raje o izvajanju podrobno ne poročam. Zdim. da se kai podobnega v našem gledališču več ne zgodi. Med solisti sta bila zUsti dobra g. Levar in Kovač, dasi je za zadnjega partija Lenskega prenizka. Gospodič;'; Thierrvievi vloga Olge ne nri-stoja. V naslovni vlogi ie gostoval baritonist g. Robert Primožič iz Zagreba z nenavadno lepim uspehom. Vodstvo naj ga gotovo za prihodnjo sezono pridobi našemu gledališču! REPERTOAR SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA. Drama: sreda, 26, mala. zaprto Opera: sreda, 36. maja. Poljska kri. aSo* » nement A. Pokrajinske vesti. Sv. Benedikt v Slov. CcricOh. Za st~iovanje tukajšnjih 4 m,; je tako slabo preskrbljen:) kakor menda nikjer drugod. Tri imajo po eno sobico v šoli. Ti prostorčki :x> podobni arestantskim in so v kričečem nasprotju s higijeno. četrta učiteljica mora iskati stanovanja pri zasebnikih ; kdor hoče vedeti, kaj se to pravi, naj se tukaj naseli. Ni čuda. če učiteljstvo boleha! Dolžnost prizadetih čini-teljev Je. da se čimprej poskrbi za pri. merno stanovanje učiteljskemu osoo-ju, kei drugače ne bo hotel tukaj uči-teijevatl nihče. Borovlje. Zavedna slovenska oseba na Koroškem je ob priliki obletnice osvoboditve koroških Slovencev Iz nemške sužnosti darovala Narodnemu svetu v Borovljah v propagandne svrbe znesek K 500. — Da bi našel mnogo posnemovalcev 1 Pred plebiscitom bo treba delo podesetoriti. Tiri! Korošci sami moramo >vl-spevati za svojo popolno in konečno osvoboditev. Bogatejši koroški Slo- 1 venci spomnite se tudi vi ob tej priliki in darujete kaj svojem« narodnemu odboru! Premožnejši rodoljubi iz Slovenije in ostale naše države, priskočite nam na pomoč! Dela Je dovoli. manjka le sredstev. Spomnimo se samo na Nem Avstrijo in Nemčijo, — država in zasebniki žrtvujeta milijone za propagando na Koroškem. Boj je hud! Podprite nas gmotne in 3 tem tudi moralna Zavest, da ljubita tudi vi to lepo Koroško, nam bo izdatno olajšala delo. Darove sprejem« Narodni svet v Velikovcu in Narodni svet v Borovljah. BoroviJa. Koroški Slovenci prir© de na obletnico majske deklaracije ta obletnico osvobolenja. dne 30. mejnika 1920 na javnem trgu v Borovljah manifestacijskl shod. Govor« razni domači govorniki. Začetek shoda ob 3. popoldne (novi čas). Po shodu se vrši na vrtu hotela Just ljudska veselica, pri kateri sodelujejo vojaška godba in razni pevski zbori * Stob. 20. maja je prinesla »Jugoslavija« dopis o boju radi dežnika, v katerem j© bilo navedeno, da so se stobiški fantje pretepli, ta da ie bfl vsled tepeža aretiran neki Stare. Z ozirom na ta podatek se pojasnjuj«, da vest o aretaciji Stareta ne odgo-varJa dejstvu; vaški fantje so se re« stepli, toda do aretacije ni prišlo, ker se je zadeva uredila spravnm potom. Izdajatelj in odg. urednik A. Pesek. Tisk »Učit. tiskarne« v LiuhfianL Proda se: Naprodaj Imam 30 omar xa led (E skastcn) ca točenje piva in abra-nievanje mrzilo Jedi Nadalje Imam tudi n..proda) 42 okroglih miz, trikrat pleskanji uorabnlh za gostilničar)* SIMON PRAPROTNIK, mizarski mojster, Jenkova ulica 7. 765 Proda ac hiša ■ Triom v Men-geS-u pripravno za gostilno. Naslov: Franc RepanSek v Domžalah. 768 Velik glasbeni avtomat tvrdke Oustav Stlngl, Dunaj, a 8 va-larji ter slov. napevi, skoraj nerabljen, ■e takoj proda za eeno pp dogovora. — Franc Šlibar, mizar, Jeseaice-Fuiine 175, jorenjsko. 767 Saloanka auknji Dna, predvojno blago, za vitkega gospoda, se ceno proda. — Kje pove narava Jugoslavije*. 769 Proda se le« la goadn kje pove uprevništvo. 760 Štedilnik *» plin na 8 cilindre skoro nov z gum. cevmi In plin. svetilka za kuhinjo se proda. Menčak, Kar- čovitra 134, Maribor. 786 Kupi se: Prazne steklenic« parfumske kupi po najvi!ji eeni L C. KOTAR, Ljubljana, Wolfova ulica k 740 Steklenic« prasne od * 1 kupuje v vsaki množini tvrdka: Br. Novakovič, IJublJsna (Ko'izej). & trenjem »poteke (lekarno) v Ljubljani aU Maribora za gotov denar. Ponudbe prosim pod Magister dr. Eugen Louis Spiflei, Osijek I, Kapucinska utica 1. 754 Služb*: Uiem vajencu za fotografsko obrt Hrana in stanovanje T kW. IVAN T1SLER, fotograf, Vrhnika. 748 dične visoke rasti ln elegantne postave imajo prednost. Morajo pa so sprijazniti z mislijo, da potujejo v Ameriko. Gospodične, Id zgoiaj omenjenim zahtevani ne odgovarjajo ni potreba, da se oglasijo. Glede moje osebe dam podatke gospodični In njeni cbitelji. Amerikanke me spoStujejo iri hočejo, ker vedo, da sem ugleden človek v vsakem oziru, toda zato, ker sem evropejsko vzgojen, želim, da dobim gospodično po evropsko vzgojeno, M bo znala ceniti dobro hišo in dobrega moža. — Ponudbe s sliko, katera se vrne, naj se blagovolijo vposlatl pod ..Amerika« na Anončni zavod Drago Iieseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 770 !Poravnajte zaostalo naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavi: 11 kioutan ialeza 1Q mn v ca 3 m dolgih palicah ca 3090 Kom. lesetah grabij za sfino Ponudbe na poštni predal štv. 150, Ljubljana. Dva slikarska pomočnika sprejme takoj FRANC JEMC na Bledu. Proda se enonadstropna hiia » lepim vrtom v Rožni dolini. Obenem se proda tudi dobro ohranjen gla-»ovir Igrajoč na elektriko. Natančna pojasnila daje uprava .Jugoslavije*. bvev.e surovo maslo razpotja FRANC SENČAR, Mala Nedelja Pd Ljutomera. 787 tigmrul uit kino, znamka Tiger- MaiuMurcau Berlin, kompleten, Z železno > in podolgovatim ogrodjem, kakor JWi nekaj filmov ae takoj proda. — O- P1CHLER, vodja **«ln*i« Ida« v ptum. kavanM jfifc. ^ fgj BlagaJnltorks vrfča slovenskega ln nemškega Jezika IM* prhnem« službe. Naslov v opravi. 761 Učem službo ko* goatpodinja pri kakem boljlem gospodu v Mariboru ali na deželi, stara let, pod .Gospodinja* na upravo , jugo. lav ije' v Mariboru. Kontoristiiiju popolnoma zmotila slovenskega in nemškega jetika v govoru in plsavL vešča strojepisja se snrejtne takoj sn pozneje pri tvrdki: HOPPfi & VALJAK, vinska trgovina, Maribor. 768 Zenitna ponudb« Ženitna ponudba. Trgovec, •merikanski državljan, akademično in svetovno naobraiea. M najboljšem glasu, s referencami naj večjih bančnih Institutov, srednje staro«, se leH senanM v svrno fcnMvs s gospodična sat« od- um If Afsr Naznaniš**, da se prodaja lAClSI, n# Dunajski cesti št 6 v slaščičarni Josipine Lavrenčič. Kefir je od zdravnikov priznan kat najboljžl pripomoček proti tuberkulozi, anemiji, želodčnim boleznim itd. Kefir uničuje vse človežkemu organizmu Škodljive bacile. Pavla Zanoškar. Dttna iiMji Kdor se želi Boudeležiti pri pod-jciju, pri katerem je neuspeh ir.kijufen z večjim aii rranjštm kapitalom, ima lepo priliko Za prijave in pojasnila se je obrniti na naslov danko Bistriški, poštnolažeče Maribor L Z* osnovanje velike kolektur* z aods-lem v Ztrrvebu, Ljubljani, trenlnelne Osijeku, Sarajevu, Subotici, iščemo veščega in v eksportnem po4n trjajno izvežbnnega Ki roko vn j uka Mmm iii Strokovno znanje ni brezpogojno potrebno, sodelovanje zaželjeno, ali sl pogoj, Cenjene ponudbe pod Šifro .liBkrtttlv «0»* na Utackutror zavod zt oglaševanj« Zagreb, Jurjevska rilca 1L Najobludenejše zabavišče modernega sveta so prekrasne, hvaljene, dražestne vrtne lože, ter elegantni in zanimivi bar grand restauranta >♦ ii ktSMfftei! niicB 24 - Nefnl-N Prvovrstna kuhinja, speoijaUtote «LII-U I SdUta Imam okoli 600 toplih gredic (700 m*). Hočem, da ustanovim v Beogradu vrtnanjo >u gojitev in razpeča-j vanje zgodnje ztiouiave -*■ pogluvitno cvetja. Iščem za to dobroizvožbantga j vrtnarja, koji vstopi v podjetju kakor ! kompanjon, ali pa kakor plačani de-! iavee. Kapital ni potreben. Ponudbe z j pogoji Je poslati na A. E. Biro-u Drn i Bcgojeviča, Beograd, Sremska 9 pod šifro ,Vrlnur*. j. itrtfflT ta»s«n«>»ra-au3«5Tv..tr»ssn». Stojim cenj. odjemalcem In p. u. občinstvu v Ljubljani tu na deželi nsmnj«m, da seni svojo mnogo let ua Starem trgu it. S obstoječo Tfihtiic 27. na Esnn Štev.« Bivate trssfist " nasftaf!28 iiiiiMii. MUfti NrhUjMhH preselil na Mesini fr& 20* Zahvaljujoč se vsem za aedaj izkazano mi zaupanj«, m aa v bodoče najvludnaiJ« priporočam, zagotavljajoč vsikdar najaoltdnejšo postrežbo. C velespoštovan}«* Ivan Korenčan. Industrija kravat in predpasnikov Monarh. totelMi Stav. 1 f — it. MILAN KELL, IMii,' H~SkotaC«ra~uii«a 3. nudil a«^^saftacaa.Ž samo na velik©. Hovol Novol Fotoatelje „Ilirija“ lastnik Ivan Kunc, Ljubljana, Gosposvetska cesta 4 poleg kavarne Evrope •e priporoča cenj. občinstvu. Slike se izvršujejo najfineje. Postrežba točna. Cene zmerne. 737 Licitacija. Prodajali se bodo- 28. 29, 31, 1 in 2 junija dobro ohranjeni težki vozovi, sani, stroj za seno kositi in obračati, cirkulama žaga, stroj za razsekanje lesa, elektromotor, amerikanski vijač več orodja in mnogo drugih potrebnih stvari. St. & C. Tauzher, Dunajska c. 47. Veliko izbero kamenine (Steingut) posode nudi zlasti trgovcem na deželi po zmerni ceni tvrdka Stanko Žargi, Ljubljana, Martinova e. - Ceniki na razpolago. Oblastveno dovoljena trgovska agentura August Falsky Wien VIII, Pfeilgasse 8. nudi sol, vžigalice, strešno lepenko za uvoz v Jugoslavijo. Izvozno dovoljenje imam. Ustanovljeno 1861. Brata Konigsstadler Novisad -U]videk. Spiritus-rafinerija — Žganjarna za slivovko, tropinovec in borovničevec — Tovarna za cognac, likquere, rum in kis. m 5S # Novo ustanovljeno Mio podjetje in leHEna pisarna IVAN BRICELJ Kdor mestni stavbenik Ljubljana, Slcmškova ui. 19. ■e priporoča p. n. občinstvu za vsa v svojo stroko spadajoča dela, zagotavljajoč, do bo cenj. naročnike kar najbolje postregel z dobrim blagom solidno ceno in točno izvršitvijo. na progi Zidani most - Zagreb, se priporoča no oi m Izborna kuhinja. Vedno sveže pivo, naravna vina. Krasne sobe za tujce. . ,BALKAN4. Trgov, špedicijska in komisijska del. družba. -.....- Brzojavni naslov: „8ALKANSPED.4‘ —: LJUBLJANA — MARIBOR — TRST — Ekspozitura WIEN. Špedicija vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladiSča. — Zacarlnanja. — Mednarodni prevozi. — Selitve s pa- £jj$j]()jj . tentiranimi vozovi na vse strani. — Skladišče, spojeno s tirom juž. žel. — L ljubljansko Javno skladišče. —L— -J 3 Poziv k podpis« Po naredbl Nj. Kr. Visočanstva Prestolonaslednika Aleksandra z dne 29. aprila 1920. leta se ustanovi: Središnja zadruga za snabdevanje i izvoz a. d. (Osrednja zadruga za preskrbo in izvoz a. d.). Sedež zadruge je Belgrad; čas delovanja je neomejen. Zadruga ima namen: 1. Da skrbi za prehrano vojske in pasivnih krajev. 2. Da izvršuje dobave za državo, če bi to zahtevala poedina pristojna mesta. 3. Da Izvaža v inozemstvo, če in v kolikor so pokaže prebitek nad mero domačih potreb, vse proizvode, katerih izvoz je vsled odloka Ministrskega Sveta s dne 16. IV. 1920, 1., IV Br. 4858 Ministrstva za Trgovino in Obrt poverjen tej zadrugi, kakor n. pr. vse vrste žita In žitnih proizvodov, suho sočivje živino in živalske izdelke, volno, predivo, lan itd. Kapital srediinje zadruge. Din 30,000.000.— V 12.000 delnicah po 2500 dinarjev vsaka, od katerih polovico plača država in polovico korporacije in posamezniki. Delnice se glase na ime. Član zadruge so lahko: 1. Poljedeljsko zadruge in njih zveze; 2. Konzumne zadruge in njih zveze; 8. Poljedelci (producenti poljedelskih prizvodov; 4. Trgovske tvrdke — posamezniki in društva — ki se po mnenju pristojnih oblasti pečajo z izvozom gori naštetih proizvodov. 5. Tvrdke in podjetja, ki se bavijo poleg predelave z izvozom gori na-Metih proizvodov (mlini, klavnice, itd.). Člani zadruge so lahko samo državljani Kraljestva SHS oziroma domače tvrdke. Ustanovni odbor te zadruge, postavljen z odlokom Ministrstva za Trgovino in Obrt z dne 28. aprila, poživlja vse interesirane, du se prijavijo za podpis delnic. Prijave za poduis delnic naj se pošljejo ministrstvu za trgovino in obrt — Belgrad z označbo »za Osrednjo Zadrugo za Prehrano in Izvoz* (za Središnju Zadrugu za Snabdevanje i Izvoz) in sicer v času 20 dni od objave tega oglasa v Službenih Novinah v Beogradu in pokrajinskih Uradnih listih. Ob enem s prijavo se položi pri Narodni Banki Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Belgradu po 500 dinarjev za vsako delnico. V roku 8 dni po zaključku prejema prijav bo odločil Minister za Trgovino in Obrt o sprejemu prijavljencev za akcijonarje in bodo ti pozvani, da plačajo v roku 8 dni od objave poziva ostanek 50% od nominalne vrednosti delnic, kakor tndi 50 dinarjev od vsake delnice na račun ustanovnih stroškov. Ostanek osnovnega kapitala se bo plačal naknadno in sicer po odločbi Uprav nega Sveta. v Podrobnejše informacije o delu Zadruge kakor: o upravi, razdelitvi dobička, času delovanja in likvidaciji, državni kontroli itd. bodo našli interesentje v Odredbi, ki je objavljena v Uradnih Listih in neuradnih pokrajinskih listih. Interesentom se naznanja, da bo vršila Osrednja Zadruga vse nakupovanje v deželi pq načelu svobodne trgovine in po načelu svobodne pogodbe s prodajalcem blaga. V pogledu uvoza bo nabavljala Zadruga predvsem proizvode, ki služijo potrebam poljedelcev in Gospodarski obnovi dežela. Te proizvode bo prodajala zadruga po nakupni ceni. n « Tajnik: Dr. E. Tartaglia s. r. Ustanovni odbor: Predsednik: lj. Srečkovič s. r. tgmaš Podpredsednik: Dr. Janda s. r. H*