oSin n* nlafana eofovlnt ta:.> •—■ ——r■ rrimnrn Maribor, sreda 13. novembra 1935 Sftv 258 Lato IX XVU MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 / ralalon uredništva 3440, uprava 2465 izhaja razen nedelja in praznikov vaak dan ob 14. url / Valja maaačno prejaman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom 12 Din I Oglasi po naiilka / OgiMZ spreiema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni računat. .JUTRA" lini se bodo končno spustili v boi Na severnem bojišču se le italijansko prodiranje v glavnem usta-viOo - Na jugu se pričakuje spopad Južno od Diidiige - Italijani baje še niso zasedli Sasabaneha in ras Nasibu ni bIB ubit - Ang-l*ja proti zavzetju Hararja Mir pred spopadom LONDON, 13. novembra. Iz italljanske-Ka glavnega stana poročajo s severne fronte, da se dela za ureditev in utrditev zavzete Makale In pokrajine naglo nadaljujejo. Itlijanske čete so zasedle ozemlje do Dpgea in Dandare. V odseku operacij drugega armadnega zbora so pa Italijani zasedli Nevrit v pokrajini Adjabi. Štiri kolone askarjev nadaljujejo pohod v pokrajino Taki. V odseku Danakila se nadaljuje pohod proti Desiji. V splošnem se pa 'nore trditi, da so dogodki na severnem abesinskem bojišču postali po zavzetju Makale manjšega pomena. Vse kaže, da se Abesinci končno pripravljajo na odločen spopad z Italijani. Sedanji položaj se •nora smatrati kot mir pred viharjem, ki uaj pomeni šele začetek prave krvave Vojne med sovražnikoma. Abesinci se pripravljajo LONDON, 13. novembra. Abesinci so zbrali »a severni SroniS zelo močne čete, katere bodo, kakor vse kaže, posegle že te dni v boj in zaustavile nadaljnje prodiranje Italijanov. Abesinska vojska je tu mnogo močnejša, kakor je italijanska. Ni Pa seveda tako izvežbana in tehnično tako dobro opremljena. Toda Abesinci se zanašajo na svojo številčno premoč, hrabrost in poznavanje ozemlja ter upajo, da bodo s temi ugodnostmi lahko premagali tudi italijansko tehnično opremljenost. Jtaiijjani pa pravijo nasprotno, da razpokajo Abesinci na severu zares z velikimi kami, ki so pa zaradi naglega italijanskega prodiranja demoralizirane. Italijanski sunek je prekrižal prvotne abesinske Načrte in bodo morali sedaj izdelati nove *er izvesti koncentracijo na novih pologih, kar ne bo tako lahko. To delo ovl-raio zlasti tudi italijanska letala, ki onemogočajo zbiranje abesinskih če; z bombardiranjem njihovih pohodov in taborišč, ja vsak način se bo pa morala v krateni pričeti bitka, v kateri se bo pokajo, ali so Abesinci sploh sposobni za °brambo ali ne. Abesinski demantiji LONDON, 13. novembra. Z južne fron-te Poročajo Italijani, da prodirajo njihove čete v ozemlje severno do Goraheja, le-plci pa nadaljujejo svoje izvide. Značilno da Italijani sami ne govore o zavzetju fsabancha, kar udi Abesinci odločno zankajo. Po poročilih iz Adis Abebe so ve-s^» da so Italijani zavzeli Sasabaneh, do-Cela izmišljene in neresnične. Prav tako ^nihajo Abesinci, da bi bili nezadovoljni °.?aki ubili rasa Naslbuja, ki se mudi se-v Džidžigl. Ras Nasibu pripravlja v gorovju severno od puščave odločen od-Namerava se spustiti v odločilno bit-?• V okolici Džidžlge |n Hararja je zbra-j J’ sedaj okoli 200.0(10 abesinskih InltOv. vo- veiiko nezadovoljstvo. Ako bi Italijanom uspelo zasesti hararsko planoto, bi bil promet med angleško Somalijo In Abesi-nijo onemogočen ali vsaj znatno otežen. More se zaradi tega smatrati kot gotovo, da bo angleška vlada v primeru, da Italija zasede to ozemlje, znova protestirala v Rimu. Zaradi tega so se odnošaji med Italijo in Anglijo še bolj poslabšali. Položaj za mirno rešitev spora se presoja mnogo neugodneje, kakor pred nekaj dnevi. Tudi »Petit Parisien« piše pesimistično in meni, da bo Lavalova akcija sedaj še težavnejša. Italijanske repesalije proti sankcijam Glavne točke italijanske protestne note — ostri itaiijanski ukrepi proti Franciji Izredno PARIZ, 13. novembra. Protestna nota proti sankcijam, katero je poslala Italija vsem državam, ki so članice Društva narodov in se pridružujejo sankcijam, dokazuje uvodoma, da je italijanska akcija v Abesiniji popolnoma v dulm Društva narodov, ker italijanski namen je samo prinesti v Abcsinijo civilizacijo in urejene razmere ter odpraviti suženjstvo. Problem miru v vzhodni Afriki obstoja v tem, da se Italiji prizna pravica do posesti neamharskih pokrajin, nad katerimi vlada abesinski cesar proti volji tamkajšnjega prebivalstva. Te pokrajine so združene z Abesinijo le pod pritiskom sile in je njihova edina želja osvoboditi sc od svojih tlačiteljev. Italija je na tej podlagi pripravljena vedno na vsak sporazum. Nato dokazuje nota neupravičenost in nezakonitost sankcij, ki naj bi se pričele 18. t. m. izvajati proti Italiji. Nazadnje pa govori nota o italijanskih represalijah proti sankcijam. Ti- sti, ki mislijo, da bodo Italijo na ta na-.iti prisilili h kapitulaciji, se motijo, ker bodo sami najbolj prizadeti. Italija se bo osvobodila vseh gospodarskih obvez na prani tujini in vse italijansko gospodarstvo se bo postavilo na lastne noge. Italija teh ukrepov ne bo storila samo začasno, ampak trajno. Italija bo že našla pota in načine, da bo dobivala potrebne sirovine in drugo blago iz držav, ki niso članice Društva narodov in iz tistih, ki se sankcijam ne bodo pridružile. RIM, 1-3. novembra. Tu se izve. da je valutni kontrolni urad izdal naredbo, ki se bo pričela izvajati 18. t. m., na dan pričetka sankcij, po kateri bo prepovedan vsak uvoz blaga iz Francije, njenih kolonij in mandatnih ozemelj, zlasti v primeru ako je bilo to blago v Italiji že vnaprej plačano. Podobne odredbe se pripravljajo tudi proti drugim državam, ki bodo izvajale sankcije. Mal Isvoz in bajanje sankcij Sporazum z I ta St 5 o - Nova tržišča za naš Ses in našo živino BEOGRAD, 13. novembra. Tu se izve, da je dosežen med jugoslovansko in italijansko vlado sporazum, da se kljub izvajanju sankcij s strani Jugoslavije trgovanje z Italijo ne bo docela prekinilo. Italija bo vendarle še nakupovala v Jugoslaviji, zlasti živila: moko, žito. jajca in meso. Nakupljeno blago se bo plačevalo z devizami ali pa z zlatom. Zaradi ustavitve kliringa pa bo Italija krila potrebe lesa v Avstriji, ker bo kliring tani obsto- jal dalje. Med Anglijo, Francijo in Italijo je pa bil dosežen sporazum zaradi izvoza lesa iz Jugoslavije, zaradi prevzema nakupa živine se pa vrše pogajanja z Nemčijo in Češkoslovaško, naš izvoz živine se pa usmeri deloma tudi v angleške in francoske kolonije. Zaradi tega naša trgovina zaradi sankcij proti Italiji ne bo veliko trpela. Treba pa je izvesti preorien-tacijo izvoza. Zakulisna kupica velesil z Nemčijo Kupnina naj bi bila Avstrija — Pri tej kupčiji je pa za-intresirana tudi mala antanta in ziasti Jugoslavija dacijo dosedanjih nemško-italijanskih sporov in sklenitev prijateljske zveze. Položaj Italije ni rožnat. Razvoj dogodkov je pokazal, da jo je njena vzhod- Angiija in Harar 13. novembra. »Echo de Pariš« da so italijanske operacije v smeri ()t' Hararju povzročile pri angleški vladi Zapleteni mednarodni položaj, ki ga je ustvaril italijanski napad na Abesinijo, je potegnil naenkrat v sredino zanimanja — Nemčijo. Iniciativo za novo akcijo so dali v Rimu, kjer so poslali svojega glavnega delegata pri Društvu narodov, barona Aloisia, čisto natihoma v Monakovo, kjer se je v nekem okoliškem gradu sešel prav tako natihoma z nemškimi državniki in Hitlerjevimi zaupniki. Kaj so tam govorili in o čem so razpravljali, svetovna javnost gotovo ni dobila uradnih poročil, ki bi to razkrivala, toda velika diplomacija zahoda je vendarle prodrla tudi v to skrivnost. Baron Aloisi je obiskal Monakovo, da bi pridobi! Nemčijo za likvi- i Od tod rimsko zanimanje za Nemčijo in noafriška akcija osamila. Na njeni strani so ostale od vseh držav na svefu samo Avstrija, Madžarska in Albanija, ki Italiji, ako se prično res striktno izvajati sankcije, ne bodo mogle veliko pomagati. Italija bi potrebovala za ta primer, zlasti pa še ako se razvijejo dogodki do nevarnejših ostrin, brezpogojno pomoč kake velesile. Ta bi bila lahko edinole Nemčija. ki tudi ni članica Društva narodov in zato ni vezana na ženevske sklepe. Aioisijev obisk v Monakovem. Toda n ta namen je treba Nemčiji nekaj ponudit^, in kaj naj bi Italija ponudila kakor nekaj, kar ni njeno, t. j*r— Avstrijo. Nov dokaz, da v veliki diplomaciji ne gre za nobena načela, ampak zgolj za lastne interese po naključju položajev. Tako je sedaj Italija pripravljena za nemško pomoč, žrtvovati Avstrijo s Schuschniggom in Starhem-bergom. Toda istočasno se trudi tudi Anglija, da pritegne Nemčijo na svojo stran. In ker že ponuja Italija Avstrijo, zakaj je ne bi ponujala tudi Anglija. Mimo tega bi pa dodala morda tudi še kakšno afriško kolonijo. Kako se bo Nemčija odločila, še ni znano, gotovo pa bo rajše sklenila kupčijo s tistim, ki nudi več, t. j. z Anglijo, za katero stoji baje tudi že Francija, pripravljena se naposled sprijazniti tudi s tem, da zavihra nad Dunajem zastava s kljukastim križem. Položaj postaja zaradi tega zanimiv, zanimiv zlasti tudi še za nas. ki smo pri teh kupčijah neposredno zainteresirani, saj živi v tisti Avstriji, ki naj bi bila kupnina za Nemčijo, preko 100.000 Slovencev. Zaradi tega bi morali pri teh kupčijah imeti vsaj neko besedo tudi mi, Jugoslovani, ne glede na to, da interesira zadeva mimo tega prav zelo tudi celotno malo antanto. Zaenkrat sicer še ne verujemo v perfektuiranje te kupčije, toda v današnjih časih je vendarle — marsikaj mogoče. Izvolitev odborov v senatu BEOGRAD, 13. novembra. Včeraj po-jpoldne je bila seja senata, na kateri so bili izvoljeni novi stalni odbori. Ker je bila vložena ena sama lista, se Je volitev izvršila z aklamacijo. Sledile so in erpe-lacije, med njimi interpelacija senatorja dr. Alberta Kramerja glede dobave premoga iz slovenskih rudnikov za državne železnice. Interpelacija je obsežna in podkrepljena z vsem potrebnim materialom in argumenti. Pri volitvi odborov so bili izvoljeni med drugimi v verifikacijski odbor Ivan Pucelj za člana in dr. Marušič za namestnika, v imunitetni odbor dr. Marušič za člana in dr. Gregorin (er Ivan Pucelj za namestnika, v finančni odbor pa dr. Albert Kramer za člana. Vse zanimanje politične javnosti pa je bilo že včeraj posvečeno današnji volitvi odborov v narodni skupščini, o katerih poročila do sklepa lista še nismo mogli dobiti. ANGLIJA PROTI SREDOZEMSKEMU SPORAZUMU. LONDON, 13. novembra. »Times« poročajo o akciji za sredozemski pakt in pravijo, da je izdelal načrt zanj sam Mussolini. Angleška vlada pa stoji na stališču, da sedaj ni čas za sklepanje takih sporazumov, ampak se mora najprej razčistiti sedanji položaj. V tej zvezi se opozarja predvsem na zbiranje italijanske vojske v Libiji in na protiar.gleške akcije v Italiji. Pa tudi redukcija obojestranskih varnostnih ukrepov še ne bi pomenila od-pretje poti za razpravo o paktu, ki ga predlaga Mussolini. Upanje na uspeh te iniciative je torej več ko minimalno. Anglija nikakor ne more prevzemati nobenih tako dalekosežnih obveznosti. ANGLIJA SE OBOROŽUJE. LONDON. 13. novembra. Še ta mesec prično tu graditi letala nekega novega tipa. Nova letala bodo enokrilna, a konstruirana na docela nov način. Zgrajena bodo pojiolnoma iz kovine. Kabina se bo mogla zapreti in bo aparat mogel doseči zelo velike višine in b rži no do preko 500 km na uro. Stran 2. i—mrmwa Bilanca letošnjega tujskega prome'a Naša skrb za razvoj tujskega prometa, njeni dosedanji uspehi in bodoče naloge Te dni smo zopet imeli priliko veseliti se nad številkami, ki so nam vedele povedati, da je obisk naših krajev tekom letošnjega leta v času prvih devet mesecev zopet znatno napredoval napram prejšnjemu letu. Statistika, uradno razglašena, pravi, da je v tem času obiskalo naše kraie (v vsej državi) 707.041 oseb s 3,780.763 prenočninami, napram 677.409 (3.587.10,3) v istem razdobju v 1. 1934. Pri pregledu številk in podatkov je še zanimivo, da je bilo letos izmed navedenih obiskovalcev.^ 536.784 Jugoslovanov, 52.116 Čehoslovakov, 39.954 Avstrijcev, 17.759 iz Nemčije itd. Gornje številke potrjujejo razveseljiv pojav, da tujski promet v naši državi — vkljub vsem mogočim težkočam in oviram z deviznimi in raznimi drugimi pred pisi! — leto za letom stalno narašča. Saj smo tudi lansko leto ob tem času mogli ugotoviti enako razveseljivo dejstvo porasta tujskega prometa napram onemu v 1- 1933. Relativno največji obisk izkazuje seveda naše primorje, naša rivijera. Ven dar pa izkazuje tudi statistika iz posameznih drugih delov države, tako tudi ona iz kopaliških in letoviščarskih krajev naše banovine, znaten napredek. Vočigled tem razveseljivim pojavom in okolnostim pa si vendarle ne smemo zapirati oči pred dejstvi, ki tvorijo oviro za še večji razmah turizma. Vprašati se moramo prav iskreno in odkrito, ali smo vsi kot posamezniki, kot korporacije in odgovorne sile države storili v vsakem oziru svoje dolžnosti v pogledu pospeševanja in ustvarjanja vseh pogojev za razvoj tujskega prometa. Ali so na višku glede tujskoprometnih zahtev naši hotelirji, naši gostilničarji? Ali so vas ali trg ali mesto, ki reflektirajo na obisk tujcev, storili vse za urejene in dobre ceste? Ali so hiše čiste od zunaj in znotraj, ali so ob hišah lepi vrtovi, ali so tudi sicer naši domovi lepo urejeni in okrašeni? Ali skrbimo za to, da hodijo naši otroci čisti in snažni? Ali smo mi sa mi snažno in dostojno oblečeni, četudi v preprostih oblekah, pa magari samo iz domačega platna? Ali smo napram tujcem prijazni, četudi ne priliznjeni? Ali skrbimo za to, da se jim razkažejo takoj V ponedeljek 11. t. m. se je vršila v Renčljevi dvorani občinska seja, katero je z majhno zamudo otvoril ob 18. uri župan g. Matija Volk. Kot overovatelja zapisnika zadnje seje sta bila izvoljena g. Klemenčič in Žunko. Po poročilu župana se je živahno razpravljalo o elektrifikaciji Brezja, Zrkovc in Dogoš. Proračun Mestnega elektriškega podjetja za elektrifikacijo teh krajev znaša 495.000 Din in bi bila celotna izvršitev mogoča te z izdatno podporo banske uprave. Potrebni bi bili trije transformatorji. Po Vsestranski obširni debati, v kateri je zla sti poudarjal potrebo elektrifikacije omenjenih krajev član uprave g. Maher, si je osvojil odbor mnenje člana uprave g. Požarja, da se elektriflkacirajo o-menjeni deli občine postopoma, zaenkrat pa samo Brezje, za kar bi zadostoval en transformator. Na predlog obč. odbornika g. Luknarja se pa mora obravnavati ta točka kot posebna točka dnevnega reda, ker se je sedaj vršil le razgovor pri poročilu župana. , Zaradi ukinitve orožniške patrulje na Pobrežju, bo storila občina na pristojnih mestih potrebne korake, da se zaradi splošne varnosti in razteznosti okoliša ne ukine. Za preskrbo brezposelnih v zimskem času bo izdal podrobni načrt Socialni odsek. Dela zmožni se bodo sku šali zaposliti pri popravljanju cest in v ob prihodu glavne lepote in znamenitosti našega kraja? Ali skrbimo za to, da ne bo imel tujec občutka, da se hoče materialno izkoriščati v pogledu stanovanja in hrane in da se zahtevajo od njega pretirane cene? Vse to — in še marsikaj drugega! — se moramo vprašati sedaj ob zaključku letošnje poletne in jesenske sezone. A ne samo vprašati se, temveč tudi resno stremeti za tem, da se vsi nedostatki, ki so se letos še pokazali, za bodočo sezono že v kali zatro. Za naš obmejni predel je v pogledu turizma gotovo najtehtnejše in najvažnejše vprašanje: ali so storili vsi odgovorni činitelji: država, banovina, srez, občina in zasebnik, svojo dolžnost, zlasti v pogledu prometnih žil, ki naj omogočijo tisočem in tisočem turistov, ki prihajajo v naše kraje bodisi iskat zdrav ja bodisi zaradi uživanja lepot naših krajev bodisi zaradi zabave, z avtomobili ali drugimi motornimi vozili in torej predvsem reflektirajo tudi na dobre ceste. Tu moramo na žalost ugotoviti, da ni vse, kakor bi bilo v interesu turizma potrebno. Ze leta sem so na dnevnem redu pritožbe glede državne ceste od meje pri Št. liju, pa doli preko Maribora proti Ljubljani. Zlasti predel ceste od Št. lija do Slovenske Bistrice ali vsaj do Maribora je nu no potreben temeljitih popravil. V program javnih del iz stomilijonskega fonda, ki ga je obljubila že Jevtičeva in pozneje tudi Stojadinoviče-va vlada, je bilo prevzeto tudi popravilo ceste Št. Ilj—Maribor in določen za to sicer malenkosten znesek 5 milijonov dinarjev. Obljuba tega zneska pa je pozneje skopnela na bora dva milijona. Pa tudi ta obljuba se ni realizirala in na cesti se ni letos izvršilo niti najmanje popravilo. Naravnost sramotno je, da so tudi tuji listi te dni objavili vest, ki je šla potem skozi naše, da se »s prvim novembrom zaradi slabe ceste ukine avtobusni promet na progi Maribor—Št. Ilj«. Če državna uprava sama daje tako slabe zglede v pogledu pospeševanja tujskega prometa z dobrimi cestami, kako naj se v tem pogledu stavijo večje zahteve na banovino, srez in občino? narna sredstva. V odškodninsko razsodišče za povzročeno škodo po divjačini sta bila imenovana obč. odbornika K1 e-menčič in Maher. Ustanovil se je novi športni klub »Slavija«. Temeljito se je obravnavala pritožba gostilničarske zadruge zaradi krošnjarjenja vina, kar povzroča občini ogromno škodo na trošarini in ie nevarno obstoju naših gostilničarjev. Sledila so poročila predsednikov posameznih odsekov. Za kmetijski odsek jc obširno poročal g. Klemenčič in priporočal nakup še enega plemenskega bika za Zrkovce. Za socialni, gradbeni in cestni, kakor tudi odsek za elektrifikacijo je poročal g. župan sam. .Otvori in razširi se Parmova ulica na Teznem, ki veže Ptujsko cesto in Koroščevo ulico. Potrebno zemljišče sta brezplačno odstopila posestnika Pulko in Nekrep. Mnogo debate je nato povzročila tretja točka dnevnega reda glede lovnine. Član uprave g. M a h e r je izjavil v imenu posestnikov iz Brezja, Dogoš in Zrkovcev, naj se lovnina razdeli po višini davčnega predpisa med posamezne posestnike, da se na ta način vsaj malo odškodujejo za škodo, ki jo napravlja divjačina. Ni pa našel dovolj umevanja pri občinskem odboru, zlasti so mu ugovarjali lovci in bi trpela tudi občinska blagajna na dohodkih. Lovnina ostane zato občini kakor Predlog uprave za razširjenje elektriškega omrežja na Pobrežju in na Teznem je bil z zadovoljstvom sprejet. Po izvršitvi tega omrežja bo skoraj celoten teritorij Pobrežja in Teznega dobil javno razsvetljavo. Odplačevanje se bo pričelo v mesečnih obrokih s 1. aprilom 1. 1936. Čast občinski upravi, da je dokazala tudi v tem oziru razumevanje za potrebe onih davkoplačevalcev, ki še doslej niso uživali te ugodnosti. Po kratkem poročilu predsednika finančnega odseka so dobile nekatere ulice nova imena: Fin-žgarjeva, Slomškova, Ipavčeva, Kettejeva in Župančičeva ulica. Sledila je tajna seja, v kateri sta bili na predlog župana sprejeti dve službeni pogodbi, tretja se je pa dala ponovno v pretres personalnemu odseku. V domovinsko zvezo so bili sprejeti Franc Petek, Simon Hrastnik. Ludvik Rojko in Anton Svoljšak. Zagotovilo domovinstva proti plačilu občinske takse pa je dobil Anton Popovič iz Špesovega sela. Seja je potekla v lepem soglasju odbornikov in dokazala, da se ne dela razlike pri potrebah in zahtevah posameznih delov občine. CtoVSJt&U/i Letošnji zimski šport Zimsko športni program Mariborskega zimskošportnega podsaveza in njegovih članov v sezoni 1935—1936. Mariborski zimskošportni podsavez objavlja naslednje termine letošnjih zimskošportnih prireditev: Tekme: 22. decembra: SPD Ruše: Medklubska tekma v smuku Areli—Ruše. 28. decembra: SPD Ruše: Društvena tekma mladine v Rušah. 1. januarja: SK Celje: Mladinska tekma v Celju. 6. januarja: SK Olimp: Smučarska tekma. 12. januarja: Klubski dan: Vsi člani MZSP priredijo v svojem okolišu tekme mladine, juniorjev, seniorjev in dam. 12. januarja: SK Celje: Otvoritev skakalnice na Pelulah z medklubsko tekmo. 18. in 19. januarja: MZSP: Državno prvenstvo v klasični kombinaciji v Mariboru. Prvi dan tek na 166 km, drugi dan skoki na skakalnici v Betnavi. 19. januarja: SPD Celje: Medmestna tekma v slalomu Celje-Zagreb pri Celjski koči. 26. januarja SPD Celje: Banovinsko prvenstvo v slalomu in podsavezno prvenstvo v smuku in slalomu pri Celjski koči. 2. februarja: Sm. K. Celje: Mednarodne skakalne tekme v Liscah pri Celju. SK Olimp: smučarska tekma. 9. februarja: Sm. K. Celje: Podsavezno prvenstvo dam v slalomu pri Celjski koči. 16. februarja: SK Celje: Medklubska tekma v smuku in slalomu pri Celjski koči. SPD Maribor: Orožnov smuk preko Pohorja. L marca: SK Celje: Medklubska tekma v smuku na Smrekovcu. 13. aprila: Sm. K. Celje: Medklubska tekma v smuku na Savinjskem sedlu. Binkošti 1936: SPD Celje: »Slalom gigante« na Škarjah pod Ojstrico. Tečaji: Mariborski smučarski klub: Stalni tečaji za mladino v Mariboru. — Splošni tečaji v okolici Maribora in na Pohorju. Od 25. decembra dalje stalni tečaj pri Pohorskem domu. Udruženje rez. oficira: Tečaji za člane v okolici Maribora. na Pohorju in Gorjušah. SPD Celje: Tečaji v okolici Celja in pri Celjski koči. Božični tečaj na Golteh pri Mozirski koči. Velikonočni tečaj na Korošici. Turni tečaji na Korošici v maju. Turni tečaji na Okrešlju spomladi. Smučarski klub Celje: Od 27. decembra do 3. januarja mladinski tečaj pri Laurichovi koči na Rogli. Od 5. do 12. jan. tečaji za slalom in smuk. Od 5. do 19. jan. tečaji na Rogli. Za Veliko noč tečaj na Okrešlju. §Gtyodlasti doslej še niso mogli ugotoviti identitete obešenca, ki so ga našli preteklo Soboto ob Dravi. Neznani samomorilec je °koli 24 do 26 let star, srednje postave, suhega, podolgovatega obraza, kostanje-v>h, popolnoma kodrastih las. Ima rjave °Či in precej velik koničast nos. Obešene je bil oblečen v temnomodro dobro ^ranjeno obleko, v napol svileno vijolico srajco brez ovratnika. Bil je obut v Crne nizke čevlje na zadrgo in temne kanaste nogavice. Na sebi je imel črn suk-znamke »Triglav«, na glavi pa temno 5*v klobuk tvrdke »Adamovič« iz Kranja. I r> telesni preiskavi so pri mrtvecu našli .e denarnico podkvaste oblike, v kateri !e bilo 101.50 dinarjev gotovine. Klobuk '1 suknjič se nahajata pri tukajšnji poli-?1]'- Kdor bi mogel pojasniti na podlagi ,e£a opisa obešenčevo identiteto, naj to mariborski policiji. Električno turbino si je uredila tukajšnja tvornica svile Karel Thoma. Turbina daje pri 3l00 obratih v minuti vso za obrat potrebno energijo, to je do 1000 kilovatnih ur. Turbino goni para. Pač pa ta turbina še ni v obratu radi pogodbe z mestno občino glede od nje dobavljenega električnega toka. V slučaju, da bi falski tok odpovedal radi neprevidenih težkoč, ima tovarna lastno pogonsko silo. Ma, HALI. Velita lavama k učiteljske službe. Iz Ljubljane je preučen v Maribor, kjer bo dodeljen na Ae‘° Pri tukajšnji Glasbeni Matici, učitelj Ant°n Bajde. Obnovitev stebra za večno luč. Zname-* ’ steber za večno luč, ki stoji ob juž-jj®”1 zidu mariborske stolnice, je bil nujno Jel P°Pravi,a- Te dni pa Ka ie pri' obnavljati mariborski kipar g. Sojč Pod »k. strokovnim nadzorstvom banovin- arhivarja prof. g. Baša Žalna maša. Združenje vojnih invalidov, krajevni odbor v Mariboru prosi in vabi občinstvo in celokupno javnost, zlasti vse vojne žrtve in Člane združenja'k udeležbi pri parastosu ali žalni maši, ki bo v ponedeljek 18. novembra 1935 ob 9. uri v stolni cerkvi v spomin vseh padlih vojnih žrtev, umrlih vojakov in Članov invalidskega združenja. Znanstveni problemi Maribora. V Študijski knjižnici bo jutri v četrtek ob 20. uri lrugi zgodovinski večer. Na dnevnem redu je tema: Znanstveni problemi Maribora. Liudska univerza. V petek, dne 15. novembra bo poročal o svetovni razstavi v Bruxellesu g. inž. Kukovec Janko iz Maribora in sicer na podlagi mnogih skioptičnih slik. S to razstavo so Belgijci proslavili lOOletnico obstoja Belgije v sedanji sestavi in napeli so vse moči, da pokažejo svetu svoje izredne energije in sposobnosti na duhovnem in na materiel-nem polju. Brez državne pomoči so zbrali med zasebniki za tako razstavo potreben ogromen kapital in pričarali so iz tal novo sijajno veliko mesto. Dokumentirali so pred svetom izredno vitalnost belgijskega naroda in njegov silen optimizem, ki ga ne more ustrašiti niti huda svetovna kri za. »Nanos«. 14. t. m. ob 20. uri članski sestanek. Govoril bo učitelj Leopold Reja o zgodovinskem razvoju delu. Članski sestanki bodo redno vsak četrtek. Vabljeni vsi člani. Sokolsko društvo Maribor I. ima danes 13. novembra izredno sejo upravnega odbora ob pol 21. uri. Pozivam radi važnosti vse brate odbornike, da se seje udeležijo. Seja bo v društvenem prostoru. Tajnik. Nočno lekarniško službo imata danes v sredo Vidmarjeva in Savostova lekarna, jutri v četrtek Minarikova in Sirakova. Slaboumno je kanil ofernažlti za 15.000 dinarjev 431etni posestnik Ivan Mlakar iz Zgornjih Hoč, ki je *radi tega prišel pred mariborski mali kazenski senat Obtožnica pripoveduje, da je omenjeni Mlakar hotel s kupno pogodbo, ki jo je sklenil 13. novembra 1933 z vdovo Marijo Heri-čevo iz Zgornjih Hoč, izkoristiti ter zlorabiti njeno težko gospodarsko stanje ter nevednost glede pomena takšne kupne pogodbe. V smislu te pogodbe bi imel dobiti Mlakar posest Heričeve, ki je cenjena za 30.000 dinarjev vrednosti, za polovični znesek, to je 15.000 dinarjev. S tem bi bila Heričeva prizadeta za 15.000 dinarjev. Tudi se v obtožnici navaja, da je Heričeva nekoliko slaboumna in da je kakor zatrjuje Heričeva, Mlakar obljubljal nekoliko slaboumni poroko. Mali senat je obsodil obtoženca na leto in 8 mesecev strogega zapora, 2000 dinarjev globe ter 31etno izgubo častnih državljanskih pravic. Obsojenec kazni ni sprejel, ampak se je pritožil na višjo instanco. Strahovalec Ptuja pred sodniku Danes dopoldne se je moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča 401etni delavec Karel Murko iz Sv. Urbana pri Ptuju, ki je v septembru t. 1. strahoval Ptuj ter izvršil razne vlome. Tako je vlomil v stanovanje Leopolda Walnerja, inž. Jožefa Laha, Antona Kanclerja, dr. Vlad. Muhija ter Alberta Sonnenscheina. Pri vseh teh je s pomočjo ponarejenega ključa vlomil ter pokradel vse, kar mu je prišlo pod roko, predvsem pa obleke, perilo, jestvine itd. Pri današnji razpravi, ki ji je predsedoval sos. dr. Lenart, je Murko deloma svoje grehe priznal, izgovarjal pa se je, da ni imel ničesar, s čimer bi se preživljal. Obsojen je bil na 3 leta težke ječe ter na 41etno izgubo častnih državljanskih pravic. Rajši zažgal, kakor da bi prišla hiša na dražbo. Veliki kazenski senat pod predsedstvom sos. Lenarta je danes dopoldne obravnaval znani požig v Žamencih, kjer je dne 27. septembra t. 1. zažgal 351etni posestnik Jožef Šešerko gospodarsko poslopje Obširna obtožnica mu tudi očita, da je spravil v življenjsko nevarnost tudi pastirja in hlapca, ki sta spala na hlevu. Pri današnji razpravi je Šešerko odkrito priznal, da je zažgal gospodarsko poslopje n sicer je z vžigalicami zanetil na več straneh, tako, da je bilo poslopje, ki je bilo dolgo 50 m, namah v plamenih. V zadniem trenutku sta se rešila hlapec Pavel Teljek in pastir Jožef Kovačec. Tudi živino so rešili, dočim je vse ostalo ogenj uničil. Šešerko je pri današnji razpravi izpovedal, da se je poprej napil s šmarnico na korajžo. Zažgal pa je zato, ker da je bil jezen, da bi prišlo posestvo v druge roke. Ker je bila na posestvo vkniižena mestna hranilnica ptujska z 62.000 dinarji, in je razen tega dr. Visenjak izdal okrog 25.000 dinarjev za popravilo poslopja, je škoda precejšnja. Senat je obsodil Šešerka na 6 let težke ječe in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic S kaznijo se je Šešerko zadovoljil Nezaslišana predrznost. Včeraj opoldne je gruča fantalinov, ki se potikajo po me' stu, napadla mariborskega urarja Luisa Dadieua pred Bat’o na Aleksandrovi cesti ter ga začela obstreljevati s fračami. Dadieuju je kamer, zdrobil očala in je bila velika nevarnost, da mu stekleni drobci ne ranijo oči, več kamenčkov pa ga je zadelo v glavo. Zakaj so ga pobalini napadli, ni znano. Žrtev neprevidnega kolesarja je včeraj popoldne postala zasebnica Terezija Darnerjeva, ki je pri padcu zadobila precejšnje poškodbe na obrazu. Zbila si je tudi nekaj zob. Velika tatvina perila. Mizarski pomočnik Jakob Kozel v Jadranski ulici je prijavil policiji, da je preteklo noč neznani storilec vdrl v njegovo zaklenjeno pralnico in odnesel za okoli 4000 dinarjev raznega perila, ki je bilo pravkar v pranju. Tako je Kozel skoraj ob vse perilo. Sreča ie, da so del ukradenega blaga našli v neki drvarnici na istem dvorišču. Kdo ga je tam skril, bo ugotovila policija. Današnji mali trg je bil radi deževnega vremena bolj srednje založen. Kmetje so pripeljali 6 vozov zeljnatih glav, čebule in druge zelenjave, 3 voze kurilnih drv, 12 vozov jabolk in hrušk ter 2 voza lesene in lončene robe. Cene se bistveno niso spremenile, le sadje in jajca so se nekoliko podražila Zdravnik: ne morem gospod doktor, sem ravnokar pojedel bonbon. PROIZVOD .UNION*, ZAGREB. GRAJSKI KINO Telefon 22-16 1» Danes zadnji dan najboljši in najlepši Greta Garbo film Pisani paifoia«4* Jutri četrtek več milijonsko veledelo v nemškem jeziku »Križar, il“ Veličasten film o križarskih vitezih, ko so krščanski narodi vodili krvave borbe v sveti zemlji za Kristusov grob. Kino Union. Do vključno četrtka vesela ljudska opereta »Ptičar«. Od petka dalje muzikalična šlager-veseloigra »Poročnik Bobby« z Gustav Frohlichom, Lido Baa-rovo in dunajskim komikom Rudolf Carlom. Hotodna piedo&šee »Med- REPERTOAR. Sreda, 13. novembra: Zaprto. Četrtek, 14. novembra ob 20. uri: vedji ples«. Red A. Petek, 15. novembra: Zaprto. Sobota, 16. novembra ob 20. uri: »Vihar v kozarcu«. Premiera. Poslovilna predstava in štiridesetletni jubilej Štefke Dragutinovičeve. Izven. Nedelja, 17. novembra ob 20. uri: »PoH-ska kri«. Znižane cene. Slavje Štefke Dragutinovičeve. Po več ko štiridesetih letih uspešnega in požrtvovalnega odrskega delovanja, ki je bilo po veliki večini darovano slovenskim gledališčem (Trst, Ljubljana in največ Maribor), je stopila pred meseci priljubljena članica mariborskega gledališča Štefa Dragutinovičeva v zasluženi pokoj. Njena poslovilna predstava, zvezana z jubilejem štiridesetletnega umetniškega delovanja, bo v soboto 16. t. m. Ob tej priliki bo premiera Frankove veseloigre »Vihar v kozarcu«, kjer igra slavljenka glavno žensko ulogb. Vse mariborsko kulturno občinstvo se vabi, da se proslave udeleži polnoštevilno. Občinstvo se naproša, da rezervira vstopnice čimpreje. Rome vesti Iz politične upravne službe. Upravni pisarniški uradnik Luka Velej, doslej pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah, je premešečn k sreskemu načelstvu v Gornjigrad. Iz kmetijske službe. Za ravnatelja kmetijske vzorne in kontrolne postaje v Ljubljani je imenovan g. Bogdan Pohar. Motorni vagoni so prispeli. V Beograd je prišlo 8 motornih vagonov, ki jih je naša država naročila na Danskem. V prometu bodo na progah Beograd—Kraljevo in Beograd—Novisad. V Grčiji potres. V Epiru je zrušil potres več hiš. Škoda je velika. Ohoutske Mvke Lokavec pri Cmureku. Tukajšnja C. M. podružnica je vprizorila na Martinovo nedeljo 10 novembra t. 1. Golarjevo komedijo »Vdovo Rošlinko«, ki je prav dobro uspela. Dvorana je bila nabito polna obmejnega prebivalstva. Med odmori so igrali domači tamburaši. Predstava se je vršila na novem, odlično urejenem odru po načrtu strokovnjaka, strok. učit. g. I. Robnika iz Maribora, ki je s svojimi nasveti in veliko požrtvovalnostjo pripomogel k tako hitri in vzorni ureditvi tukajšnjega odra. Poleg njega je C. M. podružnica dolžna zahvalo CMD v Ljubljani za uvidevno podporo, sres. šol. nadzorniku g. I. Tomažiču za naklonjenost ter požrtvovalnemu učiteljstvu v Lokav-cu za vodstvo del in vse prireditve. Še več takih prireditev ob naši ogroženi severni meji! SKALAM ROMAN toda titanova Vedno se je skušalo vse to prekriti z nekim plaščem misterioznosti. Oprostite, zdi se mi včasih, da se prepiramo v naši državi prav za tisto, zakar so se v srednjem veku o vprašanju svete trojice. — Pravoslavna cerkev je ostala pri svoji, katoliška pa spet pri svoji razlagi, vprašanje pa je, če se je sveta trojica zaradi tega kaj spremenila?« »Nekaj podobnosti je res,« je ugovarjal sodnik,« toda v bistvu je naš problem vendarle docela drugačen. Tam je šlo zgolj za teorijo, tu pa gre za živo prakso. Še celo za prekleto živo, ki zadeva nas vse do zadnjega državljana. Zaradi teh sporov ostajajo nerešena gospodarska, socialna in kulturna vprašanja. »Točno,« je pritrdil dr. Frangež. Ako bi se le polovica energije, ki se potroši za ta prerekanja, uporabila za druge namene, bi v Jugoslaviji lahko živeli kakor v obljubljeni deželi.« »A kdo ji tega kriv?« »Petrovčiči,« je vzkliknil koncipient. »Kasjaki,« je ugovarjal sodnik. »Oboji,« je odločil dr. Frangež. »Ako bi se približali drug drugemu vsaj na sredi poti, bi se osti znatno okrušile. — Pustite že enkrat ekstreme!« »Tu ni nikakih ekstremov,« se je razburil sodnik. »Samo suha dejstva so, sko raj matematična.« »Pri nas,« je vskliknil koncipient. »Nikakor tako, prijatelj!« je miril zdravnik. »Treba bo še drugače,« je vztrajal sodnik. »Da, s pestjo,« je kriknil dr. Kasjak. »S pestjo po tebi, renegat.« »Kdo je renegat?« je zarjul Petrovčič in planil kvišku. »Kdor piše svoj slovenski priimek s črko, ki je slovenska abeceda ne pozna ...« »S kakšno črko?« »Z mehkim „č” — Petrovčič.« »Komunist!« mu je zalučal v obraz sodnik. »Za to žalitev boš še odgovarjal.« »A ti boš za ..komunista”.« Razburjena debatanta sta se hotela zakaditi drug v drugega in bi se tudi bila, da nista planila med njiju dr. Frangež in Soršak, katerima so se pridružili še drugi iz okolice. Prepir je vzbudil že splošno pozornost. Okoli mize se je pričela gnesti množica radovednežev. »Kaj je? Čemu so se sprli?« je vprašal nekdo. »Je že vse v redu,« je odgovoril zdravnik. »Ni,« je ugovarjal sodnik. »Naj prekliče žalitev.« »Prekliči jo ti!« je odgovoril trmasto koncipient. »Oba,« je odločil zdravnik. »Ne.« »Nikoli.« »Pač. Podajta si roke in mir besedi!« Dr. Kasjak in Petrovčič sta si stala še nekaj hipov trmasto nasproti, potem sta pa povesila oči in se nazadnje uklonila ter pobotala. »Tako, fanta,« je dejal zdravnik. »Sedaj trčita z menoj in pijta! Na zdravje sporazuma! Pa ne samo vajinega, ampak nas vseh, od Drave do Vardarja. Potem pa mir in — Amen.« Radovedneži, ki so se že veselili spopada in pretepa, so se razočarani razšli. Tisti, ki niso vedeli, zaradi česa je nastal prepir, so trdili: »Sprli so se zaradi deklet.« »Seveda, zaradi česa drugega.' »Ljubezen in alkohol.« »Mladost in norost.« »Pa še inteligenta ...« »Ta je slabša kakor mi.« Nekdo je intoniral pri sosedni mizi: Mi smo mi, mi smo Štajerci; kar zaslužimo, vse zaružimo... Kmalu je pelo vse omizje in v novem hrupu je utopila vsa debata, kakor da je nikoli ni bilo. Tedaj se je pa preril skozi množico do dr. Frangeža Silanov šofer in ga poklical na stran. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal zdravnik zaskrbljeno. »Gospa bo rodila.« »Je nevarno?« »Ne vem. Kličejo vas.« »Pridem takoj. Počakajte me na cesti.« »Kam hočeš?« ga je prijel koncipient, ko sc je hotel posloviti. »Tu ostaneš!« »Ne pustimo te,« je pijano vzkliknil sodnik. »Moram. Zdravniška dolžnost.« »Danes je narodni tabor in ni nobenih dolžnosti,« je majaje se silil dr. Kasjak- »Zdravniške dolžnosti so vedno,« ie ugovarjal dr. Frangež. »Sicer pa — se kmalu vrnem.« »Počakamo.« »Potem že.« »A da se res vrneš.« »In kmalu.« »Gotovo,« je vzkliknil zdravnik, se odtrgal od družbe in skoraj stekel na cesto, skočil v avtomobil in sc odpeljal proti Silanovini. Spotoma je skušal zbrati svoje misli, a se mu ni posrečilo: neprenehoma jih je razbijala neka čudna čustvena disonanca, rastoča v z ničemer utemeljeno, čisto podzavestno mračno slutnjo. h Zwtjekja iu sveta Adis Abeba, eldorado pustolovcev Kriminalni tipi, staršem pobegli dečki in drugi, vsi bi hoteli osrečiti Abesinijo Kakor je vojna grozota, tako je tudi mana za razne pustolovce z vseh vetrov, ki bi radi na kakršenkoli način izkoristili človeško klanje v svoje namene. To se je pokazalo tudi ob priliki sedanje italijansko-abesinske vojne v Afriki. Težko si je misliti, kako je zanimivo abesinsko glavno mesto Adis Abeba tudi v tem oziru. Saj korakajo tam skozi dan za dnem pisane čete abesinskih bojevitih, včasih še napol divjih plemen. Štirje deli sveta so poslali tja svoje temne in glasovite »diplomate«, katerih edino poverilno pisino ni shranjeno v diplomatskih aktih, ampak v aktih mednarodnih policijskih uradov. Povsod srečaš ljudi, ki pravijo, da so Lavalovi »pobratimi«, Edenovi »prijatelji«, ljudje, ki pravijo, da so prišli v posebni misiji in da zaradi tega ne smejo izdati svojega spoštovanega imena, lažni princi vseh vrst, ki ti z nemarnostjo imenitnika podajo roko in ki so »slučajno prišli v denarno zadrego«. Vsi ti so prišli seveda »po važnih tajnih opravkih«, vsi hočejo abesinskega cesarja po vsej sili osrečiti s svojo službo in ne morejo razumeti, da je ta cesar tako trmasto nezaupljiv in ne verjame njihovim genijalnim nasvetom. Poleg teh »dobrotnikov človeštva« in drugih pustolovcev pa so primarširali v Addis Abebo tudi smrkovci vseh dežel, ki so pobegnili od doma svojim staršem. Te male fantiče je prignala v Adis Abe- bo želja, da bi tukaj postali knezi, da bi jim neguš daroval kako deželo ali pa jih oženil s kako sorodnico. Sedaj pa bodo morali doživeti, da se bo zgodilo drugače, kakor so pričakovali. Namesto da bi jih poslali na pozorišče vojnega gledališča jih pa čaka neprijeten odgon v območje inaloromantičnih očetovih klofut. Tile fantiči vseh narodov, ki so si z zadnjimi denarji kupili mulo in tropsko čelado, gotovo niso najslabši. Toda abesinski neguš, ki belokožce le redkokdaj spre jetna v svojo armado in nima na pretek niti kneževskih naslovov, niti dežel, niti princezinj, je pač nepopustljiv. Poleg vseh teh pustolovskih junakov pa bistro oko v Adis Abebi zapazi tudi tretjo vrsto zanimivih popotnikov, to so potujoči Angleži. Angleži so pametni ljudje in si radi ogledujejo svet. Že doslej so Angleži mnogo potovali po Abesiniji. Kdor pa danes hodi po cestah glavnega mesta Addis Abebe. bo moral vsekakor priznati, da je sedaj na ulicah tega mesta nenavadno mnogo izrazito bistrih Angležev, ki so prišli sem, po bogve kakšnih opravkih. Jasno je. da pri teh Angležih njihova suknja ne označuje moža in da tudi mož včasih ne označuje svoje prave suknje. Sicer je pa pa to poglavje politično in bi človek ne smel več povedati, kakor dovoljuje to previdno nami-gavanje. Poroka na angleškem kraljevskem dvoru Kako se je poročil tretji sin angleškega kralja z lady Scottovo Dne 6. t. m. se je poročil v Londonu tretji sin angleškega kralja, vojvoda Gloucosterski z lady Alico Scottovo. Zaradi nedavne smrti nevestinega očeta vojvode Buccleuchenskega, je bila poroka opravljena le v intimnem krogu vla darske hiše, tako, da so bili radovedni Angleži nekoliko razočarani. Pri pripravah za poroko je bi! v srednjih delih Londona promet ustavljen že zgodaj zjutraj, ulice so bile posute s peskom in na vseh hišah so plapolale zastave. Iz Wind sora in s kraljevskih vrtov v Frogmori so poslali 20.000 vrtnic, nageljkov in krizantem za okrasitev kapelice v Bucking hamski palači, kjer je bila poroka. — Ob 11.30 se je pripeljala v krasni kočiji v palačo lady Scottova s svojim mladim bratom in pozdravilo jo je osem družic, njim na čelu mali princesi Margaret-Rose in Elizabeta, hčerkici vojvode Yorškega. Nevesta je imela na sebi belo obleko odtenka indijskih biserov, poročni venec pa iz belih lilij in mirtmli vejic, ki so običajne na vseh porokah v kraljevski rodbini že od kraljice Viktorije. V Franciji, Španiji, Italiji in drugih državah se rabijo ob takih prilikah namestil mirte pomarančni cvetovi. Vojvoda Gloucestrski, ki je prebil noč v kraljevski palači, je ime! na sebi uniformo majorja huzarskega polka, njegova brata princ Waleški in vojvoda Yorški sta bila pa v uniformah konjeniških čast- nikov. Kraljica Mary v obleki iz modrega velurja sploh ni prišla iz kraljevske palače. Med poročnimi obredi v kapelici Bu-ckighamske palače je bilo zbranih samo 120 gostov, med njimi norveška kraljica, grški kralj, švedski princ in princesa, angleški ministrski predsednik in vse vodilne osebnosti iz vladnih krogov. Cerkvene obrede je opravil nadškof centebury-ski. škof londonski in prinias škotske cerkve. Med zvoki Mendelsohnove poročne koračnice sta odšla novoporočenca na balkon, da bi se pokazala ogromni množici, ki se je bila zbrala pred kraljevsko palačo in ki je mlada navdušeno pozdrav Ijala. Med obedom je nazdravil novopo-ročencema samo kralj. Ob treh popoldne sta se odpeljala mlada v spremstvu gardne konjenice med gostim špalirjem radovednih Londončanov na kolodvor, od koder sta krenila s posebnim, bogato o-krašenirn dvornim vlakom v grofijo Nort-hampton, kjer bosta preživela medene tedne v gradu Boughton House. Tam je bilo zbrano kmečko prebivalstvo od bli- zu in daleč in navdušeno je sprejela mno žica popularnega kraljevskega princa h’ najlepšo Amaconko Anglije, lady Alico. Med prijatelji. — Če se nameravaš oženiti, imam za tebe dobro partijo, krasno mladenko. — Ne govori mi prijatelj o današnjih dekletih in dobrih partijah. — Motiš se, ona ni današnje dekle-Ima že štiri križe na grbi. Črna roka. A: Ali veš. zakaj je Donava najbolj črna reka? B.: Saj sprnh ni črna. A.: Kako ne? Poslušaj: izvira v Črnet" lesu, teče skozi »črno« Avstrijo ir, se i 1' liva v Črno morje... Darujte za ipomen^ Viteškega krapa Hlek* sandra I. Zedinte^s v Mariboru f Razno C' * zv kovine, litine ter vsakov;st-ne stroje kupuje in urodaja po najkulantneišili dnevnih cenah vsako množino Justin Gustinčič. Maribor. Tattenba cliova ul 14._____________ 3704 z[ma~se približuje. Zelo ugoden nakup vsakovrstnih štedilnikov in peči pri Justinu Gustinčiču. Maribor. Tattcnbachova 14. 4610 TRGOVINA z ročnimi deli. Gosposka 33, prevzame predtiskanje, entla-njc, ažuriranje In vsakovrstna ročna dela. 5183 Posest OKOLI S ORALOV OOZDA z malim travnikom. 1 V* ure od Maribora, blizu banov, ceste, na prodaj. Izve se v šoli v Sv. Marjeti ob Pesnici 5156 Prodam perje, prh. pernice. odeje, vatirane in flanelaste, zavese, preproge, pregrinjala za divane in postelje, namizne garniture ugodno in poceni pri Novaku, Koroška c. 8. Vetrinjska ul. 7, 4285 KOVČKI. DAMSKE TOR BICE. aktovke,, listnice,, denarnice, tobačnice, potovalne, šolske *n lovske, torbe, .nahrbtniki, gamaše, ovratniki, nagobčniki in biči za pse. Velika izbira. zmerne cene. Kravos. Ma-ribor. Aleksandrova 13. 4864 Sobo odda SOBO oddam. Barvarska ulica 3'*' _________• 5188__________- OPREMLJENO SOBO za dve osebi oddam s 15 vembrom, cvent. s celo osK ^ bo ali uporabo štedilnika. J % brežje. Nasipna ul. 54. 51< HIŠO S PARCELO prodam. Zg. Radvanje. Hostc-jeva ulica 18. 5180 NOVA. ZIDANA HIŠA z malim vrtom in studencem na prodaj. Cena Din 27.000,—, Vprašati v pekarni Savnik, Ptujska cesta, Tezno. 5179 Kupim KUPIM KNJIŽICE Mestne hranilnice v Mariboru ca. Din 25.000 proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod »Takoj plačilo« na upravo »Večernika«. 5088 Stanovanje GOSPODA SPREJMEM na stanovanje. Vprašati N?« roška c. 41, pri hišniku. Sij, sobo' IN KUHINJO oddam. Zrkovska cesta 7. P"J brežje. 5* Službo dobt SPREJMEM TAKOJ pridno dekle, ki zna kuhati * ima letna izpričevala. v upravi »Večernika«. PRODAJAMO STARO KORUZO ter • ajdov in cvetlieln med letošnjega pridelka. Kmetijska družba. Maribor, Melj-ska cesta 12. 5154 Vsak dan sveie kislo zelje v priznano dobri kakovosti prt I. Sirk, omL Izdelujem modne damshf’ Josip Skaza mošuke in otr.°S* ijj,. Maribor "st P® n,z^5h c*" 0- Glavni trg - rotovž Prevzemam tudi vsa I ^ —isirouSTEšTii— ;rsu S|CL„ za godbo na pihala, notna pnp stojalca, bluze in čepice za godce po ceni na prodaj. Vprašati v šoli v Krčevini. 5155 Leo Bol, iriW Stolna ulica štev. 4. Darujte za Pomožno a^cifOj Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v STANKO DETELA v Mariboru. Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni