Posamezna Številka 10 vinarjev.
siev.160.
f UdM v soboto. 15. jaiiia 16.
Lete XL1V.
Velja po poŠti:
Za oelo leto upre] . , K 28'—
ta en meseo
2-20
za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo , „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za oelo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman moseCno „ 1*80
5 Sobotna izdaja: г za oelo leto ...... K V—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo Inozemstvo. „ 12'—
.■ ■ Inserati: ~
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 ram visoka ali nje
prostor) za enkrat . ... po 31 v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora.
Poslano:
Enostolpna petltvrsta po 60 vin.
Izhaja vsak dan, izv;emšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni rof
№3- Uredništvo je t Kopitarjevi nliol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
UpravntStvo je v Kopitarjevi nliol št. 0. — Bačnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
nalila kol velevlasi.
Postanek velevlasti.
cr__. Več kakor tisoč let jc bila Italija razkosana na več ali manj držav. Ko je pa francoska revolucija tudi pri Italijanih vzbudila narodni čut, so začela tajna društva in pisatelji razširjati idejo o narodni ter politični svobodi in zedinjenju vseh Italijanov pocl žczlom narodne savojske dinastije. Sicer je bila Avstrija v prvi polovici 19. stoletja odločujoč faktor v Italiji, ker je imela od dunajskega kongresa (1815) dalje v posesti Lombardijo in Benečijo in je habsburška sekundo in tertio-genitura Vladala v Toskani, Parmi in Modeni, toda Italijani so sovražili Avstrijce, misleč, da jim nasprotujejo pri narodnem etremljenju. To sovraštvo do naše države so obdržali Italijani do današnjega dne. Da bi lažje in hitreje dosegli svoj cilj, so se pridružili v krimski vojni Francozom. Le-ti so v zahvalo za italijansko malenkostno pomoč dovolili, da se sme Italija udeležiti mirovnih pogajanj v Parizu 1856. Od tega dogodka dalje prištevamo Italijo evropskim velesilam. Seveda se je že marsikaj izpre-menilo, predno je bil Viktor Emanuel II. kronan (1861) za italijanskega kralja in je združil Napolj, Lombardijo, Benečijo ter Cerkveno državo pod svojim žezlom.
Pri postanku italijanske velevlasti moramo opozoriti na dve dejstvi, kakor povdarja znani švedski državni poslanec prof. dr. Rud. Kjellen v svoji knjigi: »Sedanje velevlasti.« Posamezni deli Italije se niso združili z lastno pomočjo, ampak s tujo. Star italijanski program: »Italia fara da se« (»Italija bo izvršila sama«) se je izjalovil 1. 1859. in 1. 1866., kajti Italiji so pomagali močni zavezniki, Francozi in Prusi, da se je zedinila. Tako je Italija postala vele-vlast, ker je bila poražena in so zmagali njeni zavezniki. Vsled tega je ostal novi državi vedno madež slabosti.
Dalje je treba omeniti, da je nastalo med cerkvijo in državo veliko nasprotje, ko je bila ustvarjena italijanska velevlast. Država je namreč zaplenila papeževa posvetna posestva, da je dobila v svoje roke Rim, glavno mesto stare rimske države in večstoletno pre-stolico papežev. To nasprotje jc oviralo blagodejen notranji razvoj v novi velevlasti.
Država in prebivalstvo.
»Italija je gotova, toda ne Italijani,« je rekel 1866 Massimo d' Azeglio. Še dandanes je ta diagnoza resnična,
kajti Italijani se niso mogli v teku pol-stoletja uživeti v zedinjenje države.
Italija je gotova. Zedinjena je bila v zemljepisnem in narodnem oziru cla-leko popolneje nego druge države. Laška država ima to ugodnost, da jo povsod obdajajo narodne meje: Alpe in morje. Na severu je italijanska meja slaba na onih dveh mestih, kjer prereže dolini Adiže in Ticina. Tu vodi naravna pot v Italijo, tu sta izpeljani važni železnici čez prelaz Brenner (1. 1867.) in Sv. Gothard (leta 1882.), tu se jc razširil italijanski živelj po avstrijskem Tren-tinu in švicarskem Tesinu. Ti dve pokrajini še nista zedinjeni ali po italijanskem naziranju odrešeni (»I t a 1 i a i r -r e d c n t a«). Dalje niso odrešeni kraji, ležeči na meji kopne zemlje z morjem: v avstrijski Furlaniji in francoski Niči in slednjič dva znamenita otoka: francoska Korzika in angleška Malta. V vseh teh neodrešenih krajih stanuje VU milijona Italijanov.
Tako nam nudi Italija v svetovni zgodovini prvi zgled, da je ustvarila narodna ideja precej popolno narodno državo. Tucli v zemljepisnem oziru nam kaže nova Italija enotno sliko. V njej vidimo pravo narodno državo v naravnem okviru. Vsled tega bi bilo umest-nejše, da bi Italijani mecl sedanjo svetovno vojno šli s svojimi bivšimi zavezniki ali pa vsaj ostali nevtralni— ne pa, kakor sedaj, stegovali svoje grabežljive roke po avstrijskih kraških deželah, ki niti v zemljepisnem, niti v zeuiljcpoH-tičnem oziru ne pripadajo Italiji; pač pa bi mogli s pomočjo trozveze dobiti rodno deželo svoje vladarske rodovine, ki je važna zanje radi narodnih načel in zemljepoličnih ozirov, in zavarovati svoja robna morja s Korziko in Malto.
Italija še ni zrela za velevlast. Sicer bi sodili, da ugodna zemljepisna lega in dolgo morsko obrežje usposobu-jeta današnjo Italijo za velevlast. Prvi čini tel j jc ustvaril v starem veku rimsko politično gospodstvo nad deželami ob Sredozemskem morjr, drugi faktor je pa ustvaril v srednjem veku be-nečansko trgovsko nadvlado na tem morju. Italija je namreč velik pomol Sredozemskega morja, ki leži sredi mecl Gibraltarjem, Bosporom in Suezom in ima vsled tega važno kulturno nalogo, da posreduje med zahodom in vzhodom. Ko so pa Turki v renesansni dobi naredili veliko zagozdo med zapadom in vzhodom, so začele propadati italijanske srednjeveške trgovske republike (Benetke, Genova, Pisa). Šele v najnovejšem veku, skoro istočasno, ko jc bila združena, je zadobila Italija svoj stari
kulturni pomen in sicer za ladje, ko so prekopali sueško ožino, in za železnice, ko so zgradili alpske predore.
Čeprav ima Italija vsled dolgega obrežja predpogoje za velevlast, cla bi mogla kakor Angleška in Japonska gospodovati v trgovskem oziru, je vendar na tem polju še precej zaostala. Pač se je v zadnjih desetletjih zelo trudila, da bi popravila zamujeno. Navzlic temu ne more v trgovini napredovati iz naslednjih vzrokov: Dežela nima niti premoga, niti rud; zato ne more proizvajati obrtnih izdelkov; obrežje, na katerem razsaja malarija, je revno na lukah. Vsled tega se obrt ne more uspešno razvijati, clasi razpolaga severna Italija z izvrstnimi vodnimi silami. Dalje je treba omeniti, da se Italija radi tega ne more okrepiti na gospodarskem polju, ker boleha na socialno-agrarnem vprašanju.
Država še ni mogla urediti svojih socialnih razmer, ker je posest neenakomerno razdeljena. Na jugu se razširjajo veleposestva, katera oddajajo posestniki v zakup, kar je navadno škodljivo; na severu pa se razprostirajo pai'celc, katerih gospodarji stremijo po postranskem zaslužku, cla se more jo preživljati. Razentega tlačijo posestnike neznosni davki, ki so posledica zedi-njenja države in stališča, katerega zavzema Italija kot velevlast; tudi se pogosto dogajajo potresi, povodnji in druge katastrofe, ki otežujejo kmetovo usodo. Nasproti tem nepriiikam so zaman bojujeta ljudska pridnost in skromnost. Potemtakem poljedelstvo v Italiji ni več konservativni element, ampak ognjišče nemirov, vzgojevališče socialnih nezadovoljnežev in nevarnost za notranji mir. Neugoden po'ožaj poljedelstva ovira tudi ostalo narodno gospodarstvo, vsledtega je Italija najrevnejša evropska država, čeprav prinašajo turisti in domačini, ko se vračajo po dovršenem delu iz tujine domov, velikanske vsote denarja, ali ga pa pošiljajo izseljenci. Italijani se namreč radi razrovanih socialnih razmer v izredno velikem številu izseljujejo. V nekaterih deželah (n. pr. v Kalabriji) jo prebivalstvo že ravno tako redko naseljeno kakor na Irskem. To dejstvo jo nevarna narodna bolezen.
Značilno jc, da sc italijansko ljudstvo še ni sprijaznilo z državno idejo. Italijani so bili več stoletij politično razkosani; seveda sc ta razcepljenost tako hitro ne pozabi, osobito ne v Italiji, v kateri povzroča velika naravna
OfliosiKi iz ieviia.
Srečanje v cerkvi sv. Sebastijana.
Tovarnar Z. v B. na Gorenjskem jc imel veliko parno opekarno, v kateri so delali Italijani. Vsako loto takoj po Veliki noči so prišli in delali noč in dan tja do Vseh svetih. Z ženskami in otroci, ki so vsi pomagali pri delu, jih jo bilo nekaj nad 60; tri družine, vse v ožjem sorodstvu mecl seboj, tam iz Zgornjo Italije. — Pri tovarnarju Z. je služil za voznika Fajdelnov Francelj, ki si je služil lepe denarce s tem, cla je celo leto, od zgodnjo pomladi pa do pozne jeseni, vozil opeko v K. in drugam, kamor je bilo pač treba. Bil jo še mlad fant; na posestvu mati-vdova. Ker jo bil sin-edinec je bil pri vojaškem službovanju prestavljen v nadomestno rezervo. Z Italijani, s katerimi je imel opraviti Francelj kot voznik opeke, jo dobro izhajal. V drugem letu svojega službovanja sc jc že toliko privadil njih jezika, da se je za silo razumel z njimi. — Med Italijani je bil mlad fant, Francelj nove starosti, Luigi Colpi. Francelj in Luigi sta se dobro razumela; ob nedeljah popoldne sta hodila skupaj lo-
vit rake v bajer barona Z., ki je ležal nedaleč ocl opekarne, nedeljske večere pa sta preživela skupaj na vasi, v gostilni vdove L., kamor jc harmonika vabila mladi svet. Pa no raki in no harmonika ni bilo tisto, kar jc vezalo Francelj na na Luiga, temveč to je bila sestra Luiga Colpija — Terezina, ki je delala v opekarni pri stroju, s katerim se jc rezala ilovica v zidake.
Terezina je bila dekle /, rdečimi ustnicami in črnimi kodrastimi lasmi, pa z očmi takimi, da jih Francelj ni mogel nikdar več pozabiti, oclkar ie enkrat pogledal globoko vanje. Pri delu jc bila umazana, kot njene tovarišice; kadila jc slabe cigarete in pela. Zmerom je pela in se smejala. Ob nedeljah pa se jc oblekla tako, kot nobena izmed Italijank. Krog pleč si jc odela mehko, fino črno ogrinjalko z dolgimi svilenimi franžami; v katero so bile vdelane velike, rdeče rože. Na noge, katero je imela oblečene v rclečc, svilene nogavice, pa si je nataknila tako fine čeveljčke, cla so isti delali Franceljnu mnogo preglavice. Samo podplati z visokimi petami so bili, konci prstov pa so bili vtaknjeni v majhno, Inkasto kapico. Francelj ni mogel razumeti, kako je mogoče v takih čeveljčkih hocliti. Toda Terezina ni samo hodila v njih kot srna, temveč celo plesala marsika-
tero nedeljo na vasi. Mnogo večerov jc bilo, cia je ležal Francelj pred materino hišo na travi; oči so mu štele zvezde na nebu, v glavi pa mu je rojilo vprašanje, koliko denarja bi bilo treba, da bi si mogel človek kupiti tako stvarico, kot je bila Terezina z rdečimi nogavicami in čeveljčki za igračkanje.
S silo si jo mora! dopovedati, cla take igrače, ki kade cigareto in režejo ilovico v zidake, niso za gorenjskega fanta.
Enkrat jc vozil Francelj gospodarjeve goste na kolodvor. Eden izmecl gospodov mu jo podaril majhno škatlji-cc> finih cigaret, ki so bile na enem koncu obrobljene z zlatim obročkom. Drugo jutro že je kadila Terezina Colpi te cigarete in pela kot škrjanček. V nedeljo na to pa je imel Francelj na prsih pripet tak šopek, ko nihče izmed fantov. Zvečer pa je pri vdovi L. toliko plesal s Terezino, da jo lepa vdovina hčerka Rezika jokala tisto noč v svoji kamrici ob oknu za rdečimi nageljni... Potom je prišla
...tista žalostna nedelja, ko so ob vogleh na listo rmene giedale s solzami plahe žene... Fantje pa so delali vesele .,.
Francelj jo bil odšel na vojsko vos okinčan s cvetjem. V vagonu jc opazo-
dolžina, cla ima isti narod tako različen značaj in mišljenje. Vsled dolgoletnega slabega državnega gospodarstva ne zaupa ljudstvo državi, zlasti ne na jugu; v nekaterih mestih vidi v državi svojega naravnega sovražnika, proti kateremu snuje v svojo obrambo tajne družbe (camora, maffia). Vsled tega je dobila nova Italija takoj pri postanku nehvaležno nalogo: ljudstvo sprijazniti z državno idejo. To jo bilo novo breme poleg že prej omenjenega: spora s cerkvijo. Sicer jc Cavour nasvetoval, naj bi ono delo pričeli na ta način, cla bi združili najprej še neodrešene dežele na. severu in čakali, cla se ideja združenja sama razvije na jugu; poleg tega naj bi obdržali močno monarhistično obliko toliko časa, cla bi so pojavila v ljudskem mišljenju državna ideja. Ker so pa vpeljali parlamentarni vladni ustroj, so dobili (1876) radikalni elementi premoč in težišče državnega življenja se je preneslo v južno Italijo. Odslej so državniki in poslanci zasledovali le lastne koristi in s tem zelo dis-kroditirali javno življenje. Kaj drugega tucli ni bilo pričakovati v tej državi, v kateri ni bilo trdnega pravnega reda in močne uprave in v kateri se radi pomanjkanja velikih idealnih nasprotij v političnem življenju niso mogle razviti prave državne stranke. Radi tega laški parlament no moro delovati; ker ima pa precejšno moč, jc državi nevaren. Socialna demokracija sc vodno bolj'širi in so smatra za najlojalnejšo stranko, ker ne stremi v toliki meri po lastni koristi kakor druge stranke.
V najnovejšem času so je nekoliko izboljšalo parlamentarno življenje, zlasti odkar se je začela »klerikalna« stranka vdeleževati političnega delovanja. odkar so uvedli (1912) splošno volilno pravico in oclkar je zunaoija politika povsod razvnela narodni čut.
Zunanja politika.
Problemi italijanske zunanje politiko imajo svoj zivor v narodnem značaju in zemljepisnih razmerah. Umetniški čut naroda in njegova močna, toda površna častihlepnost, ki se opaža tucli v tem, da se izobraženci raje pečajo s prostimi nego s praktičnimi obrti, povzročata, cla hoče vlada zasledovati »m o č n o« zunanjo politiko. Razne okoliščine so bile vzrok, da jc Italija najprej stremila, z e d i 11 i t i vso neodrešene kraje ; program ireden-tc se jc razvil, ko Italija ni ničesar dobila na berolinskem kongresu (1878), do-čim so diplomati prisodili Bosno njeni »clodni« sovražnici Avstriji. Istočasno
val to cvetjc in našel, da so bili nageljni Italijanke Terezino lepši nego oni, ki mu jih je pripela na prsi Rezika.
Francelj jc bil napravil vso dolgo križevo pot slovenskega vojaka. Bil je v Galiciji, ob Soči in prišel na južno Tirolsko. Med tem časom jo bil enkrat samkrat doma kot korporal s ta, malo srebrno na prsih. Naučil so jo eno vojaško slast — lagati. Zato jc pravil doma Reziki, cla ima tiste nageljne, ki mu jih jc dala ona pri slovesu — pa samo tiste — šo vedno shranjene v svojem kovčegu — in da jih bo hranil večno...
Pozno na večer je prikorakala zmagoslavno v vas na južno tirolski meji stotnija, v kateri jo služil Francelj. Delo jo bilo veliko in naporno, fantje zato lačni in trudni. Nekateri niso niti čakali na večerjo, temveč so si takoj po-iskoli prenočišča. Sredi vasi na zelenem griču jo stala cerkev sv. Sebastijana, strašno razdejana od topovskih k rogelj. Krog nje pa se je razprostiralo precej veliko pokopališče. Nekateri izmed vojakov so si poiskali prostora za prenočišče kar na pokopališču med grobovi z visoko travo poraslimi. Francelj, ki ni imol nikdar rad opraviti z mrliči, je stopil z nekaterimi drugimi tovariši v cerkev. Francelj si je bil poiskal pro-
&o se navduševali Italijani vsled lege, oblike in starih tradicij svoje državo za sredozemsko- morski program, ki je zahteval, da Italijani zasedejo afriško deželo Tunis, češ da je le zemljepisni podaljšek Sicilije. Ta dva cilja zunanje politike je hotela doseči nova Italija.
Kmalu je nepričakovan dogodek določil italijanski politiki n o v o smer na tri desetletja. Francoska je zasedla (1881) Tunis, češ da je naraven privesek Alžira; s tem je ugrabila Italiji plen, na katerega je ta več let čakala; in italijanski narod je izgubil večletno nado. Italija je bila v nevarnosti, ker si je ustvarila Francoska, ki je že prej ogrožala Italijo iz Toulona in Korzike, z okupacijo Tunisa, ugodno strategično stališče. Istočasno, ko se jc poostrilo razmerje med Italijo in Francosko, je izginevalo upanje Italijanov, da bi dosegli trgovsko nadoblast v Sredozemskem morju, ker je dobila Angleška na berolinskem kongresu otok Ciper ter kmalu nato gospodstvo v Egiptu in si s tem ustvarila močno stališče v vzhodnem delu Sredozemskega morja.
To je bil povod, da se je Italija pridružila (1882) Nemčiji in Avstriji, ne eicer iz notranjega nagiba, алпрак radi politične potrebe. A našla je, kar je iskala: podporo za brambne in napadalne namene. Napetost s Francosko je izzvala (1888) desetletno carinsko vojno, ki je rodila Italiji nevarno notranjo krizo, ker je dotedaj imela v rokah vso italijansko trgovino Francoska. Ko je pa Italija vstopila v trozvezo in se je tudi v trgovsko-političnem oziru pridružila svojima zaveznicama, se je italijansko narodno gospodarstvo tako zelo opomoglo s pomočjo teh dveh, da se more trditi: moderno Italijo je ustvarila Nemčija.
Vsled nove gospodarske organizacije so morali italijanski politiki opustiti iredentovske misli in sredozemski program odložiti za poznejši čas, pač pa se je sedaj med njimi pojavil pravi kolo-nijalni program brez narodnega ali zemljepisnega prava. Na podlagi tega programa so pridobili Italijani kolonijo ob Rdečem morju in ostale sedanje kolonije v vzhodni Afriki. Ko je pa Italija hotela okupirati Abesinijo, ki bi imela za njo veliko vrednost, je bila občutno poražena pri Adui (1896). Tudi ni mogla v začetku tega stoletja dobiti nobenega važnega pristanišča na Kitajskem, kakor se je posrečilo drugim državam. Tedaj so italijanski politiki opozarjali na sredozemskomorski programa, ki bi se mogel uresničiti, ako bi se Italija sporazumela s Francosko. Začele so se italijanske »ekstra ture«, kakor je označil Bulow novo smer italijanske zunanje politike, ki so v Avstriji in Nemčiji precej omajale zaupanje v italijansko zavezniško zvestobo. Trojni sporazum je »ekstrature« v jubilejnem letu 1911, ko so obhajali petindvajsetletnih nove države, poplačal s Tripolisom, severnoafriško obrežno deželo med francoskim Tunisom in angleškim Egiptom.
Tako so opustili Italijani svojo zahtevo po Tunisu; edinole Tripolis je bila Še prosta dežela, katero so mogli dobiti Italijani, ako so hoteli uveljaviti svojo zahtevo, da bodi njih država velevlast tudi izven domačih mej ob Sredozem-
stora ob stopnjicah stranskega oltarja. Ni se zmenil, kdo leži ob njegovi desni in levi; vesel je bil, da je našel prostorček. Edino, kar je bilo ostalo v cerkvi iz prejšnjih časov, je bila slika sv. Se-bastijana nad glavnim oltarjem. Slika, dobro delo, je predstavljala svetnika, privezanega ob drevesno deblo. Iz golega telesa so mu štrlele pšice; oči, v lepem mladeniškem obrazu, pa so bile obrnjene proti nebu.
Navzlic utrujenosti ni mogel Fran-celj dolgo zaspati. Vedno in vedno so mu bile uprte oči v sv. Sebastijana. Premišljeval je, koliko so imeli prestati svetniki — za vero — in koliko imajo prestati vojaki — za cesarja in domovino.
Mesec jc sijal skozi veliko luknjo na stranski steni cerkve. Po cerkvi pa se je družilo stokanje ranjencev s smrčanjem vojakov. Francelj je sanjal. Sanjal je, da je doma, da vozi opeko v K., da se mu plaše konji in da je v nevarnosti, da pride pod voz. Naenkrat je čutil na svojem telesu težo, kot da leze nekdo po njem. Potem pa se mu je zde-
lo, da mu šepeče nekdo v obraz: »Aqua, aqua!«
Preobrnil se je na drugo stran in sanjal dalje. Sanjal je, da lovi v baronovem bajarju rake in da se mu je obesil velik rak na palec desne noge.
Zopet se je preobrnil in sanjal dalje. Sanjal je, da se hoče sv. Sebastijan Da oltarni sliki z vso silo mladega, mi-šičavega telesu oprostiti vezi, ki ga ve-
skem morju. Okupacija Tripolisa je razvnela narodni ponos, ki pa seveda ni bil v pravem razmerju z resnično vrednostjo osvojene dežele. Pod vtisom velikega narodnega navdušenja si je znala Italija zagotoviti hipoteko v turški Aziji (koncesijo za zgradbo Adalija-železnice 1913) iu interesno sfero v novi Albaniji. Zadnji deželi posveča Italija že več desetletij največjo pozornost in opira svoje zahteve na stare benečan-ske zgodovinske pravice in politično privlačnost, ki jo ima v bližini ležeča Albanija na njo.
Sicer se je Italija sporazumela glede protektorata nad Albanijo s svojo zaveznico Avstrijo, kar je navidezno utrdilo trozvezo, toda Francoska je iz-nova pritiskala na Italijo radi njene najnovejše politike v Sredozemskem morju, Italija se je vdala temu pritisku, vrnila se k programu irredente in napovedala vojno svoji tridesetletni zaveznici.
Iz tega kratkega pregleda sprevidi-mo, da hrepeni moderna Italija po razširjenju, toda pri tem stremljenju je podobna drevesu, ki mogočno in ponosno razširja svoje veje, ne poglablja pa svojih korenin v zemljo. Italija svoje moči vso preveč razvija na zunaj; to podjetje je nevarno, ker je nenaravno. Ko je nastala sedanja Italija, je pode-Ko je nastala sedanja Italija, je podelila vlada narodu takoj vse najdražje zaklade: samostojnost, enotnost in samoupravo; ni pa čakala, da bi bil narod tudi zrel zanje. Ravnotako je ustvarila velesilo in hotela od nje imeti takoj velik dobiček, namesto da bi državo notranje konsolidirala in s tem ustvarila trdno podlago za velevlast. Zaraditega pri Italiji stališče velevlasti ne pomenja vrhunca državnega razvoja, ampak oviro za ta razvoj, ker rabi zase vse moči in žrtve, ki bi sicer mogle koristiti državi.
Pred flsiagom v nalili.
(Odobreno po vojnem tiskovnem stanu.)
(Izvirno poročilo »Slovencu.«)
Kakor čreda razgnanih ovac so bežali pred nami, čisto so izgubili glavo. In mi smo jih podili neprenehoma. Poraz je bil večji od hipa do hipa in poraz se bode iz-premenil v polom. Le-ta kadar bode popoln, pomenil bode za Italijo strašen in nedogleden udarec.
Včasih je sovražnik postal, da bi bil prišel k sebi, a za dolgo mu naše čete niso dovolile oddiha, temveč pritiskale za njim, dokler niso dospele pred duri Asiagu, prvemu mestecu na laških tleh.
Glavno delo je bilo dovršeno s tem. Prva, druga in tretja obrambna črta je bila v naši oblasti. Ostalo delo ni bilo tako trdo in težavno več, a še dovršeno delo ni provzročilo mnogo izgub. Navdušenje naših čet je bilo ogromno, silile so dalje in dalje: le dalje. Poveljniki so morali po-gostoma ustavljati moštvo. Seveda, saj so bili možje graškega kora, ki so dobro poznali Lahe. Vsem je kipelo v prsih po osveti, po kazni za Italijo, ki nas je tako sramotno in zavratno izdala z vojno napovedjo.
Korakali smo preko gore Rover, mimo utrdb na Verlu in dospeli naposled na tragično frontno točko, kjer so leto in dan
žejo na drevesno deblo. Zdelo se mu je, da odpira ustnice in kliče po pomoči.
Jutro jc vstajalo izza laških gričev, ko je odprl Francelj oči. Še v omotici je zapazil, da je njegova bluza vsa krvava in da se vleče curek strjene, črne krvi od njega do njegovega tovariša, ki je ležal na njegovi desni strani.
Toda ta tovariš ni ležal, temveč sključeno je čepel ob oltarjevih stopnicah. Njegove roke in njegov obraz so bile mrtvaško bele, iz ust mu je visela kepa strjene krvi. osteklenele oči so pa gledale, tako čudno se je svetila njih belina naravnost v Francelj na.
Francelj je bil kot. okamonel. Ta obraz te oči in črni kodri, to vse mu jc bilo znano. Prijel se je za glavo, omel si oči, otipal jo ta majhno srebrno na svojih prsih; prepričal se je, da no sa-sanja. Tedaj sc je bil sklonil bližje k mrtvecu — italijanskemu korporalu — in spoznal je v' njem — Luigi Colpija — s katerim sta lovila rake v bajarju barona Z.
Tisti dan je Francelj večkrat iskal sobe. Večkrat se je prijel za glavo, večkrat se otipal po ovratniku, če so tamkaj še prišite na vsaki strani dve zvezdi, znak njegove korporalske časti, večkrat sc je poigraval tudi s ta malo srebrno na prsih, da se je prepričal, da ne spi, da ne sanja temveč da jo vse res. Popoldne, ko so pokopavali mrliče, jc šel k velikemu grobu, ob katerem so ležali mrtvi prijatelji in sovražniki. Poiskal jc Luigi Colpija in odtrgal raz ovratnik njegove bluze veliko srebrno
divjali boji, ne da bi bila odjenjala nasprotnika. Tu, malo pred občino Vezzano, še na avstrijskih tleh, smo opazovali uspeh topniškega ognja. Še vraga bi bile spla-šile naše grozovite krogle. Naravnost v laške jarke so padale in ne preredko. Sesule so jarke, razrile ceste, oskuble in podrle drevje; strašno! Tako razrito cesto, kilometer dolg kos, so takoj, ko smo predrli, vzeli v roke naši delavci in v malo urah je bila popravljena tako, da so se mogli prepeljati na laška tla naši »najde-beleji«.
In potem smo prestopili mejo tudi mi. Slovesno smo razbili mejno tablo z napisom »Regno d'Italia« ob cesti. Lahi so jo menda pozabili v naglici, da je niso vzeli seboj.
Ogledali smo si laške jarke. Zgrajeni so bili lepo in udobno, lepše kot naši, a tako zvito razstavljeni niso bili. Za častnike so bili zgrajeni cementni zakloni, za topove izkopane jame, pokrite z orjaškimi debli in prstjo.
Čedno in udobno so bili opremljeni zakloni. Našli smo v njih mehkih blazin, pernic, lepega perila, različnih dišav, likerjev in konzerv, harmonik in celo kla-упјел'. Vse so ostavili Lahi in zbežali. Ob cesti pa so ležali razbiti avtovozovi, pokvarjeni topovi, puške, sablje, strelivo, oblačila, perilo, mrtvi konji, polomljeni vozovi, vojaški klobuki, perjanice vse vprekj ogromen plen. Poleg 20cni havbice so našli še 20 krogel. Havbica je bila pokvarjena le malo. Naš mehanik jo je popravil kar naglo, potrebni topničarji so bili sko-ro pri rokah in v treh urah smo vrnili Italijanom vseh 20 krogci. Lahi najbrž niso bili malo osupli, ko so jih preganjali njihovi topovi.
Pod nami so ležali kasneje. Deževalo je, naravnost lilo iz neba. Bliski so švigali v dolino, grmenje buči groznično v gorah. Ali naših vihre niso motile. Mokri do kože so podili sovražnika od hriba do hriba. Brez jedi včasih in trudni do smrti so vendar pritiskali dalje. Naši »debeluharji« so ropotali po cestah, težki avtovozovi so nosili topove na razne višine, A komaj so baterije jele streljati, je že javil telefon: »Sovražnik beži, streljajte bolj daleč!« Po hribih in dolinah, preko hudournikov in prepadov, v dežju in vihrah, ponoči in podnevi smo podili izdajico v notranjost njegove dežele. Srce nam je bilo radostno v zavesti, da je prišel plačilni dan, da bodo naši domovi tam ob Soči skoro prosti sovražnika, da goriškim Slovencem po enoletnem trpljenju vendar zašije solnce svobode in sreče. Le kdor se bori za dom, za svojce, se more veseliti iz srca vsakega poraza, ki ga dožive nesramni Lahi.
Pri nas je bilo mnogo goriških Slovencev, ki so navdušenim srcem šli proti Italijanu. Radost se jim je zrcalila na obrazih, zakaj vsak korak dalje v tej pokrajini je pomenil 100 korakov laškega nazadovanja ob Soči. Kdo naj se ne bi veselil! Kdo ne bi radoval Goričanom vzhajajočega solnca osvobojenja! Napeli smo in napenjati hočemo vse sile, da osvobodimo Gorico in trpeče brate v razdrtih domovih, objokane matere, žene in otroke, neveste, prijatelje in znance.
Naši dečki so ujeli pri Asiagu 250 laških kolesarjev s kolesi vred. Tudi jaz sem se vozil na laškem kolesu. Le-ta so zelo lahka, pripravna in trpežna, a nimajo zračnih gumijevih plaščev, temveč polnogumi-jeve obroče. Tudi moje hlače so laške. Našli smo v kolibi okolo sto čisto novih.
zvezdo ter si jo pripel za čepico v spomin na prijatelja, s katerim sia lovila rake na Gorenjskem. Njegovo oči so bilo solzne v duši pa ga je mučilo čudno vprašanje: Zakaj sem še] ravno v cerkev spat, zakaj nisem ostal zunaj, zakaj sem se bil vi ogel ravno k tistemu oltarju? Zakaj nisem vstal ponoči, ali vsaj odprl oči, ko sem čutil težo na sebi in slišal vzdihe: »Aqua, aqua«? Zakaj?
V vojski jc mnogo nerešenih — zakaj? In na mnoge si more odgovoriti samo srce, katero se dviga v zaupanju proti nebu . . .
XXX
Dopoldne tistega dne je sedela pod vinsko trto pred hišo v mali zgornje-italijanski vasi Terezina Colpi. Na mizici pred njo jc ležalo že v zavitek shranjeno pismo, naslovljeno na gospoda Luigi Colpija, korporala pri nekem italijanskem regimentu.
Glavica z bujnimi, črnimi kodri sc ji je sklonila na prsi; njene misli so bilo težke.
Pa jc nastal v vasi hruŠč, in ljudje so začeii letati zbegani semintja. Žensko in otroci so jokali. Tudi njena mati jc prišla iz vasi som vsa objokana.
—- V dveh urah mora biti vas prazna. Vsi moramo proč. Nevarnost je velika.
Mati jc jokala, Terezina pa jc vstala, si popravila ogrinjalko. Oči so se ji bliščalc v divji jezi, pesti, so sc ji stiskale in ustnice so ji bruhnile kletev, s i katero jc preklela vojsko.
Po cesti mimo nas je prihajalo dan na dan tisoče ujetnikov. Najzanimivejše je bilo, da smo zajeli italijanski oddelek strojnic, ljudi in orožje. Ujetniki so zadeli prazne strojnice na ram« in odkorakali ž njimi v naše ujetništvo. Pojoči laške pesmi in zabavljajoči Italiji so stopili na naša tla,
S prijateljem Slovencem sem pristopil bliže. Glej, ujetnik nie je nagovoril tudi slovenski. Osupel sem ga vprašal, odkod zna ta jezik. »Z Doberdoba sem. In tam-le je eden iz Tolmina, tudi Slovcnec. Do vojne sva bivala na Doberdobu, Moj oče je rojen Italijan in zato sem moral v Italijo pod orožje. No, danes sem se vrnil.« — Vprašal me je o marsičem in dejal naposled, da, kolikor je videl on, jc v Italiji večina proti vojni. Le vlada in bogatini jo hočejo. Proti drugemu sem sc šalil, da bode, če pojde tako dalje, skoro vsa laška armada brez orožja v Avstriji. Odvrnil je, tukaj Italijani res ne napredujejo, a toliko bolje pri Soči. Gorica je padla, udal se je Trst in na Koroškem napredujejo tudi. Ko sem ga poučil, da je Gorica sicer razdejana, a še vedno v naših rokah, Trst pa že celo, mi ni hotel verjeti in trdil, da so pravili laški časniki baš prejšnji dan, da sta Gorica in Trst italijanska.
Vprašal sem korporala, ali je videl v Italiji kaj naših ujetnikov. Menil je, da jih ni videl mnogo, a. da so pravili njihovi častniki, pri Rovreitu so zajeli 12.000 Avstrijcev. Ko sem ga zavrnil, da to ni res in da tudi zgovorni Cadorna ni poročal tega v svojih sicer ne natančnih in često lažnivih poročilih, je zaželel Cadornu, naj ga vzame vrag ter vso vojno ž njim.
Spoznal sem iz pogovorov, da so italijanski vojaki prav slabo poučeni o svojem stanju.
Izobražen laški ujetnik je pravil to-le: »Na to goro smo prišli včeraj, prej smo bili delj časa za fronto. Nenadoma je prišel ukaz, da moramo v Asiago in Še dalje v fronto, zakaj Italijani so pritisnili do Pergine in stoje pred Tridentom, kjer jim je treba ojačenj. Odšli smo nemudoma in se vozili brez oddiha noč in dan. Šele ko smo dospeli na to goro, srno videli, da naši niso prodrli do Pergine, temveč so bili znatno potisnjeni nazaj. Stopili smo v jarke, streljal ni nihče. Tudi nismo videli nikogar vaših. Naš kapitano je bil nervozen. Davi smo zapazili osupli, da so nas zajeli vaši od treh plati.. Kri mi je stopila v glavo in v nji mi je dozorel sklep. Vaši so se plazili k nam, videli smo blizu pogin. Trepetajoč je ukazal kapitano, naj streljamo. A ustrelil ni nihče. Ako streljamo, smo izgubljeni, sem zaklical jaz; najbolje da se udarno. Kapitano je skočil besen name in mi grozil s sabljo. Ta hip sem obrnil nanj puško in mu zagrozil, da sprožim, ako bi priganjal ljudi, naj streljajo. Ako se udarno, si otmemo vsaj življenje; izgubljeni smo itak. Moštvo mi je pritrjevalo, jaz sem stopil iz jarka in mahal z belo ruto, ostali so šli za menoj. Pometali smo od sebe orožje in vam šli naproti. Najzadnji je prišel za nami kapitano, oni-le tam spredaj. In sedaj smo tu. Niti enkrat nismo ustrelili, vseh 160 mož ne; vsi smo tukaj in vsi so mi hvaležni, da sem nastopil tako.«
Mož je govoril nemški. Pravil je, da je brivec in da je živel na Nemškem; dobro živel. Ko je prišla vojna, so ga pozvali domov v orožje. Štel se je srečnega, da je prišel v avstrijsko ujetništvo. V Italijo ne pojde nikoli več, Želel nam je naposled, naše čete naj bi prodrle do Rima,
Pismo na Luigi Colpija je obležalo pozabljeno pod trto pred hišo . .. P.
Taborišče.
Dolina na visoki planoti, ki je krog in krog posejana s hišami. Tu pet, tam osem, potem dvajset se stiska teh hiš skupaj, kot plašno ženice. Ozke, pa visoke so; dvo- in trinadstropne. Sredi doline med skalami teče potok, na griču na desni pa sameva cerkvica-po-družnica. Čisto sama je, ne ene liiše ni krog nje, samo na njeni desni strani kipi proti nebu kamenit križ. Pod tem križem so trije grobovi v njih pa počiva petnajst junakov . . •
Vsa ta visoka planota je eno samo veliko taborišče. Po hišah so pisarne in stanovanja za častnike; po travnikih krog in krog do roba gozda pa. stoje vozovi in šotori za vojake in konje. Vse pa je pokrito in obclano z zelenjem. Tam štrli iz zelenja deset, železnih dimnikov — divizijska pekarna. Nedaleč od nje stoji korna pekarna, potom šc ena manjša, gorska pekarna. Tam zopet je velika skupina voz — t.ren. Pred visoko hišo z zeleno pobarvanimi okni stoji skupina avtomobilov in dolga vrsta trenskih voz. Tam jc skladišče. Avtomobili in vozovi prihajajo in odhajajo.
Kot bela kača med zelenjem se vije med vsem tem široka cesta. Na nji ni miru ne podnevi, ne ponoči. Avtomobili, vozovi, jezdeci, vojaki-pešci in konjeniki, topovi, suniteta — vse to so premika neprestano semintja
potem bi morda srečala pamet njihove politike.
Drugi ujetniki so bili mnenja, da bode minila vojna v treh mesecih, ko bode Laška prosila miru. Zopet drugi so pripovedovali, da straše italijanski častniki moštvo z avstrijskim ujetništvom. Ujetniki so pri nas tepeni, umirajo lakote itd. Sedaj pa, ako so čuli pri naših kako laško besedo, so bili vsi iz sebe radosti.
Mi pa smo se borili dalje proti Lahom. Cadornu so se tresle hlače. D'An-nunzio pa je pisal novo pesem za mrtva-ščine laške vojske. Sonnino bode kmalu sam s svojo politiko, Salandra avstrijskih salam (psovka za naše vojake) ni mogel prebaviti in je šel, kralju pa raste nervoz-nost v notranjosti tako zelo, da mu utegne zrasti hrbet še preko glave.
Hoj, iredentovci, kje ste? Ladja se potaplja, pomagajte! Z jezikom se ni mogoče boriti proti sovražniku, vi pritlikavi junaki! Letos smo praznovali petdesetletnico slavne zmage, ki jo je izvojeval oče Radecki v oni Italiji, ki je tako zavratno napadla Avstrijo.
Slava junakom pred 50 leti, slava današnjim junakom!	—ič.
Pisma iz Gorice.
Gorica, 12. julija 1916. Od sobote zvečer naprej, odkar so se Lahi zopet enkrat prav nepošteno znesli nad Gorico, imamo mirnejše dneve. Bolj poredkoma poči v neposredni bližini kak top in Lahi ravno-tako mirujejo, počivajo in kujejo zopet bogvekaj.,. Vročina nas pritiska, ti dnevi zaslužijo pridevek pasji. Še ponoči ni pravega oddiha, preveč je vse razpaljeno in prežeto od solnca. Huda suša pričenja in ako nam nebo ne pošlje v kratkem dežja, uboga naša polja! — Neki list je 10. t. m. prinesel par vrst o Gorici, ki niso ravno vzpodbudne za Goričane. Piše: »Prebivalstva je malo več. Je nekaj uradnikov, obrtnikov, par trdovratnežev, ki bi lahko v miru živeli, in revnejših ljudi, ki si ne morejo pomagati. Ti čakajo prav smrti v Gorici.« — To je že malo preveč, da se nas vse obsoja kar na smrt! Prebivalstva ni ravno tako malo. Naj gre kdo ob nedeljah v stolnico ali k sv. Ignaciju, — strmci bo in se vprašal, od kje se vzame toliko ljudi. Res je, da bi oni, katerim sredstva dopuščajo, lahko živeli lepo v miru kje drugje in bi prav storili, ako bi šli iz Gorice. Zakaj? Treba je pomisliti, da ni lahka stvar aprovizacija tolikih tisoč ljudi, bivajočih skoraj v bojni črti, zato zahteva že obzirnost na revnejše sloje, da gredo ljudje, ki'imajo sredstva in ki se jih v Gorici ne rabi, proč. Kajti čim manj ljudi je tu, tem lažja je aprovizacija in tem manjša — draginja. Drugi seveda morajo radi ali neradi ostati in čakati, a če Bog da ne — smrti, ampak lepših dni in lepšega življenja, ki zasine naši razdejani Gorici tedaj, ko bo zahrbtni Lah odločilno poražen in pognan nazaj, kamor spada. Mi nočemo umreti, hočemo živeti, — zato se ravno bije ta vojska, da nam končna zmaga prinese lepšo bodočnost, posebno nam Slovencem na Goriškem!
Iz Gorice. Dne 8. t. m. v večernih urah io Lahi tako strašno bombardirali mesto, kakor dozdaj še ne pomnimo. Granate in šrapneli so padali po celem mestu in ljudje so se prestrašeni skrivali po kleteh. Obstreljevanje je trajalo celi dve uri. V Tržaški ulici je bilo več oseb ranjenih; v Re-
pičevi hiši, kjer je bila prej zaloga lesa, je ubila granata 551etno mater, hčerko pa močno ranila. — Na Korzu je Meinlov hlapec zapiral vrata trgovine; priletel mu je košček granate v glavo in ga na mestu ubil; pri peku Gajerju je granata udarila v hlev, kjer sta bila dva vojaka in šest konj, a ni eksplodirala ter ni bilo druge nesreče, — V Stolni ulici hišna št. 2 je prodrla granata v tretje nadstropje in eksplodirala v sobi, kjer je vse razbila; stara žena pa, ki je bila v sobi, je ostala nepoškodovana. — Na magistrat sta prišli dve granati na vogal in ranili na ulici tri osebe. — Nunska ulica je že več dni zaprta, ker se poškodovane hiše podirajo. — V Tržaški ulici je granata ubila dobro znano staro ženo, ki je po gostilnah kosti kupovala. — V ulici Kočevija je ubilo 121etnega fantiča. — Zadnji čas so ljudje v Gorici zelo prestrašeni in le še v strahu vztrajajo v mestu. — Glavarstvo je izdalo razglas, da morajo gostilničarji v Gorici točiti pivo po 96 vin.; ker pa stane pivo gostilničarje same več, ga ne bodo več točili. — Goriška mestna straža dobi nove uniforme. — Suša je začela močna pritiskati; posebno jo čuti krompir, pa tudi tur-ščici se že povešajo listi. Ako ne bo v kratkem zadostnega dežja, bo letina trpela.
Vojaški pozdravi.
Z ruskega bojišča pošiljajo pozdrave vsem Slovenkam in Slovencem enoletni prostovoljci: Fr. Deu, A. Vertov-šek, J. \Vissiak, J. Ponebšek, Mlakar, Majce, Pogačar, Komar, Hosana, Grai-ser, Fr. Herodek. — Prisrčne pozdrave vsem cenjenim čitaleljem »Slovenca« pošiljajo iz Volinja slovenski prostovoljci: Janko Sever, Joško Majce, Mar-kič Val., Žvan Leo, Triller Jan., Pogačar Zdravko, Vertovšek Toni, Kumelj Ciril, Komar Stane, Orožen Janko, Faj-diga Edo, Marinko Ivan, Reven Rajko, Graiser Janko; kadetni aspirant Selan in podčastnik Štampfel Jurij. — Z ruskih bojnih poljan pošiljajo srčne pozdrave staršem in vsem domačim, nevestam in znancem: L. Naglič, Žiri; četovodja Franc Peternel; Matija Kavčič. — Iskrene pozdrave pošiljajo vsem rojakom iu rojakinjam z Goriške, posebno iz Brd, črnovojniki: Anton Hlede, št. Florjan; Avgust Kolarič, Dolenje; Alojzij Maraž, Št. Florjan; Karol Maraž, Št. Florjan: Franc in Josip Antonič iz Brestovice; Peter Markovič iz Fojanc; Franc Golob, Dolenje Neblo; Franc Pr-dec, Sela; Anton MedvešČek, Plave; Anton Lesica, Mirnik; Perdec Vinko in sin Avguštin, Sela; Jožef Stanič, Bre-stovica; Velušček Andrej, Kostanjevica; Zlobec Anton, Goriško; Peter Skubin, Skrljevo; Andrej Pahor, Nova vas; Fr. Marušič, HuJi log: Alojzij Basa, Dorn-berg; Jožef Bratuž, Št. Florjan; Anton Taučer, Dutovlje; Alojzij Kavčič, Lipa; — vsi zdravi, veseli in polni upanja, da kmalu napoči dan, ko se bodo vsi srečno vrnili k svojcem, Vse težkoče, ki jih jim nalaga vojna, prenašajo z vzorno potrpežljivostjo. (Večina so družinski očetje, katerih družine so na Laškem.) Ako bi kdo želel kateremu izmed nave-vednih pisati, naj se obrne na moj naslov: J. Polenčič. Nj. V. L. »Szigetvar«, ! Marinefeldpost, Pulj. Pozdrav! — V j imenu slovenskega vojaškega pevskega j
zbora na severnem bojišču pošilja mnogo iskrenih pozdravov pevovodja: poddesetnik Ludovik Križe. — Slovenski fančje pri žarometnem oddelku pošiljajo iskrene pozdrave domačim, slovenskim dekletom in vsem rojakom: Enol. prosi. Slavko Gliha, topničar Franc Ce-rar, oba iz Ljubljane; predmojstra Fr. Bercar in Ludvik Šemrov s Primorskega; topničarja Josip Černi in Ignacij Šraj s Štajerskega. — Že leto in dan v strelskih jarkih, pa te vedno živi in zdravi, pošiljajo iskrene pozdrave vsem doma ostalim in tovarišem v domačih polkih: Janko Jemec, oddelek strojnih pušk, iz Dolskega; Anton Kremžar, častniški kuhar, z Brezovico pri Ljubljani; Ivan škrjanc, oddelek strojnih pušk, iz Sosira; J. Urbane, pionirski oddelek, iz Št. Jakoba ob Savi; Jernej Hočevar iz Sp. Hrušice; A. Arko iz Kočevja. — V bukovinskih liojih ranjeni slovenski konjeniki, ki se zdravijo sedaj v bolnišnici na Ogrskem, pošiljajo iskrene pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam- Četovodja Anton Martin-čič; Franc Keber, Blato pri Grosupljem; Alojzij Ščinkovec, Sv. Križ pri Litiji; Alojzij Lolmer iz Maribora. — Vsem begunkam in beguncem iz ljubega Št. Ferjana ter vsem drugim znancem in prijateljem pošilja prisrčne pozdrave Karol Debenjak iz Goriških Brd.
Patiii junaki 27. domo&rensReoa polko.
Meseca junija t. 1. so padli sledeči vojaki 27. domobranskega polka: Dne 3. j u n i j a : Babnik Jakob, Studenec-Ig pri Ljubljani; Blažon Franc, Bučka pri Krškem; Boštjančič Ludovik, Cesta pri Dobrepoljah; Cerar Ignacij, Moravče; enol. prostov. poddes. Černe Otmar, Št. Peter na Krasu; enol. prost. korp. Čcrnuta Josip, Log nad Bovcem; podd. Črv Lovro, Grahovo pri Tolminu; Faj-diga Franc, Trojane; Hribar Franc, Stchanja vas pri Litiji; Jevšček Anton, Kanal na Goriškem; Klemenčič Anton, Kovor pri Tržiču; Krašovec Franc, Mirna peč; Masiewicz Mihael, Delatyn v Galiciji; Sartori Stanislav, Šmarje pri Gorici; Sassenberg Ivan, Domžale; Šlajpah Janez, Dol. Prapreče pri Litiji; poddes. Volkar Franc, Trnovče pri Kamniku; Vidmar Franc, Otlica. na Goriškem; Zamar Peter, Fojana na Goriškem; Žugelj Josip, Lokvica pri Metliki - i ' Ч-. ^ ,
.., ^ , " • m , . junija: Dušan Franc, Žareč pri Pazinu; &©vdat Josip, Ladra"na Tolminskem; Skobec Josip, Grosuplje; Štupica Janez, Dolenja vas pri Ribnici; Zupan Martin, Št. Jernej; 6. j u n i j a : Torkar Pavel, Ose-lica nad Škofjo Loko; 7. j unija: korp. Vergnarec Pavel, Litija; 9. junija: Brezigar Franc, Gorica; Čarman Franc, Škofja Loka; službeni narednik Krum-pestar Ivan, Moste pri Kamniku; kadet Tavčar Jernej, Stara Loka na Gor.; enol. prostov. Galič Ivan, Vič pri Ljubljani; Ajdišek Franc, Češnjice pri Litiji; Klančar Alojzij, Rob pri Vel. Laščah; korp. Turk Franc, Ljubljana; 11. ju-n i j a : korp. Pahor Ludovik, Renče pri Gorici; 13. junija: Dečman Ivan, Zaboršt pri Kamniku; 14. junija: Zrimšek Alojzij, Drtija pri Kamniku; 15. junija: Blažkovič Anton, Titjan pri Pazinu; Jereb Alojzij, Horjulj; Mali
Janez, Ihan pri Domžalah; Rems Fran, Nevlje pri Kamniku; 17. junija: Vi-dic Mat., Mavčiče pri Kranju; 19. junija: Maraec Ivan, Lokovec pri Gorici; korp. Saksida Aleksander, Dorn-berg pri Gorici. —	х,ч
Vojske Z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Dunaj, 14. junija. Uradno se poroča:
Naše čete v Bukovim stoje zdaj, ko so izpolnile njim naloženo nalogo, zopet v svojih starih postojankah na višinah zahodno od zgornje Moldave. Zahodno in severozahodno od Bučača so nadaljevali Rusi včeraj svoje napade. Popoldne so odbili naši dva na široki bojni črti izvedena napada; tretjemu naskoku sovražnika proti večeru se je posrečilo, da je vdrl severozahodno od Bučača. Nemške in avstrijske čete so v ljutih bojih moža z možem sovražnika zopet popolnoma vrgle. Na levem bregu Stohoda, severno od železnice iz Sarnov v Kovel, so se ugnezdili ruski oddelki, ki so jih v poznih večernih urah naše čete presenetljivo napadle in pregnale; ob tej priliki smo ujeli 160 mož in zaplenili dve strojni puški.
Sicer pri popolnoma neizpremenjenem položaju nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba' pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 14. julija. Veliki glavni stani
Vojna skupina generala pl, Lin«> s i n g e n a.
Na črti pri Stohodu je vrgel naš pro-tisunek pri Zareče (severno od železni« ce Kovel-Šarni) Ruse, ki so prodirali; ujeli smo 160 mož in zaplenili dve stroj« ni puški.
Naše letalne skupine so ponovile z uspehom svoje napade vzhodno od Stohoda.
PriarmadipeneralaBoth-m e r j a.
je vdrl včeraj sovražnik zopet v naj-sprednejšo črto; zopet ga je vrgel protinapad z znatnimi izgubami zanj.
Vrhovno vojno vodstvo.
.* * *
Odločen sunek naših oddelkov v ' jugozapadni Bukovini proti Kimpolun-gu je povzročil, da je moral ruski poveljnik poslati tja znatna ojačenja, ki so jih deloma vzeli ruski armadni skupini pri Kolomeji. Vsled tega je bila ta ' bojna črta precej oslaibljena in so zato Rusi tu začasno prenehali z napadi. Ko so došla omenjena ruska ojačenja, so šli naši bataljoni, ki so prodrli čez Molda-vo, zopet nazaj v svoje prvotne postojanke. Izpolnile so svojo nalogo, da vznemirjajo sovražnika in povzročijo premikanje čet.
Pri Kolomeji traja odmor dalje. Nasprotno pa je sovražnik nadaljeval svoje napade pri Bučaču in poslal v boj več divizij proti armadi generala Both-merja, vendar tudi včeraj brez uspeha.
Na črti armad Bohm-Ermolli in Puhalo nobene izpremembe. Ob Stohodu je pričakovati, da se bodo vneli večji boji.
Zvezde se še niso umaknile jutranji zarji, ko že oživi taborišče. Vojaki lezejo iz svojih šotorov, ki so včasi tako skriti med zelenjem, da se jih more komaj opaziti. Vsi hite k vodi. Nekateri opravljajo svojo toaleto zelo skrbno. So brhki fantje, ki si, kot nedeljsko jutro doma, navihajo brčice. Pol nagi se skrbno umivajo, morda tako kot nikdar doma. Voda je mrzla pa trda, da bi jo stiskal v pest. Ze priletni možje pri trenu, ki so spali pri konjih, si pri-žgo za zajutrk najprvo pipo, potem opravijo živali, šele potem mislijo na se. — Še preden se prikažejo prvi solnč-ni žarki, je že razdeljen zajuterk: črna kava ali juha prižganka. Potem se prične delo — taborišče je podobno mravljišču cel dan. Samo opoldne se vrvenje za kake pol ure poleže. Vojaki obedujejo. Po obedu pa zopet kot dopoldne. Dan je podoben dnevu. Pa so čudni ti dnevi: pere, kuha, pomiva, po-stilja itd. se — brez žensk. So ljudje tu, ki že leto dni niso videli ženskega bitja. Dan je podoben dnevu — petek svetku. Kdo ve za nedeljo ali praznik, ako ne pogleda slučajno v koledar.
Popoldne, navadno med tretjo in Četrta uro, pride pošta, ki sc razdeli zvečer pri »befelu« pred večerjo. Ampak potem, po večerji! Delo je končano. Vojaki počivajo.
Pred šotori se zbirajo skupine. Pri eni kvartajo, pri drugi sc čitajo časopisi, pri tretji igrajo »špano«, pri četrti sede starejši s pipami v ustih — obrazi so iim tako resni: Dar kilometrov od
tu je fronta, na kateri leže sovražniku nasproti sinovi mnogih izmed njih... Tam je zopet skupina mladih fantov; harmoniko iniajo. Na oni strani, izmed druge skupine, se glasi pegem:
Ich ha.tte einen Kammeraden ...
Gloria, Gloria . . ,
Zanimivo je to: te skupine pred šotori v taborišču so kot zemljevid Avstro-Ogrske. Pri eni skupini sc govori češko, pri drugi madžarsko, pri tretji nemško itd., vse narodnosti so tu zastopane. Če pa stopiš v hišo, v kateri se nahaja častniška obednica, najdeš tam parlament, ne — delegacije. Krog dolge mize sedi gospoda, ki občuje med.seboj sicer nemško, toda po naglasu spoznaš, da je ritmojster Madžar, stotnik Poljak, nacloficijal Čeh, nadporočnik Nemec, poročnik Slovence itd.
Pred šotorom, skritim med smrekami, sedi lep, mlad mož. Pismo piše. Obstojim pred njim in mehko mi začne pripovedovati, da piše ženi. Slovak je iz Ogrske. Močan po zunanjosti, toda po duši mehak kot otrok. Ponudim mu cigareto.
—	Ne palim, gospod.
Čuden vojak, ki ne puši.
Njegov sosed šiva. Srajco popravlja. Eden zraven njega pa brska skrbno po svoji bluzi. Ko stopim k njemu, se nasmehne, opravlja svoj posel dalje in mrmra:
—	Te uši, čc bi teh ne bilo!
Nocoj je nenavadno živahno po taborišču. Maršbataljon, ki je na potu na fronto, bo prenočil tu. Nekako praznično je. Prijatelji, ki se že dolgo niso videli, se pozdravljajo in si pripovedujejo novice. Nebeško lep večer je, in življenje po taboru kot na sejmu. Da, semenj, kjer se pa ne kupuje in plačuje z denarjem, ki nima tu nobene vrednosti, ker ne moreš zanj nič kupiti, temveč s — cigaretami. Cigareta je tu vse. Z njo plačaš delo, z njo obdariš, z njo si kupiš uslugo, z njo dosežeš mnogo. Karte ali »špana« se nc igra za denar, temveč za cigarete. Krojača, ki ti prišije gumb na bluzo, plačaš s cigareto, kruha od tovariša dobiš za cigareto. Pismo, onemu, ki ne zna pisati, napišeš za cigareto. S tovarišem, s katerim si bil sprt, se sprijazniš za cigareto. Denar je tu — papir, katerega shraniš ali pošlješ domov, ker za tu nima vrednosti. Tu ni prodajaln, ni gostiln, ni prav nič civilnih ljudi. Samo vojak in zemlja in hiše, katerih prebivalci so daleč, daleč. Jc cerkev, pa ni Boga v nji, ni duhovnika. Ampak Bog jc nad vsem tem in v srcih vseh!
Šel sem na grič in gledal na tabor in vrvenje na njem. Po beli cesti so se sprehajali in peli, pred šotori so ležali in sc pogovarjali z onimi, ki so prišli danes prvič semkaj in pojdejo jutri že naprej — tja, od kjer prihaja tista večna nam že muzika — gromenje topov.
Bil je lep večer, čeprav so gromeli lopovi.
Tam ob robu tabora, na griču, jc le^
žal mlad fant, eden od maršbataljona. Ležal je in gledal v nebo, po katerem je plaval en sam oblak. Tam sredi tabora, med skupino prav tako mladih fantov, pa je vstajala pesem:
Pod nebom gre oblak.,,
Fant se je zganil. Oblaček ti, ovčica bela..,
Šel sem k njemu, da bi govoril z njim, pa nisem našel besedi, ker odtara doli so prihajale:
Če videl boš obraz,
obraz v okviru zlatih las,
glej, v duši ta obraz — nosim jaz.»,
Fant, korajžo!
Pa, kako naj ti jo dam, ker meni samemu so silile solze v oči. Vzbudila' jih jc že dolgo porojena, pa vedno zadržana pesem. Slovenska pesem, katere že dolgo nisem čul in jo zato sprejel kol mil pozdrav iz domovine ... Pesem domovine! Kako čudno moč imaš! S teboj uspava mati dete, s teboj si osvoji fant srce dekleta, s teboj na ustnih mori sedaj v strašnih bojih na nož človek človeka. In ti vzbudiš možu solze, če objameš njegovo srce daleč od domo< vino.
Pesem domovine, tisočkrat po* zdravljena 1 4	Pt
T -____.
RUSKO URADNO OROČILO.
11. julija popoldne. Boji pri Sto-hodu trajajo dalje. Sovražnik, ki je potisnil naprej oj a Cen j a in mogočno topništvo, se trdovratno brani. Na hojni črti Bredza (21 km severnozahodno od Kimpolunga) — Fundul — Mol-dovi (15 km zahodno od Kimpolunga) smo vrgli po Ijutem boju močne sovražne sile. Na nekaterih mestih je zbežal sovražnik, gonili smo ga z bajoneti. Sovražni letalci so preleteli kolodvor Zadvoric (3 km severnozahodno od Stolbcev) pri železnici Minsk— Baranoviče; vrgli so 66 bomb.
Približno štetje vojnih ujetnikov in znamenj zmagoslavja, ki smo jih dobili med operacijami generala Bru-silova proti nemško-avstrijski armadi od 4. junija, je dognalo sledeče številke: 5620 častnikov, 266.000 vojakov, 312 topov in 866 strojnih pušk.
11.	julija zvečer. Pri Stohodu se bore dalje. Sovražnik se tu ljuto bori. Istočasno letajo sovražili letalci za našo bojno črto, kjer so vrgli veliko bomb in streljali s strojnimi puškami. Sicer se položaj ni izpremenil.
12.	julija popoldne. Na celi bojni Črti od obali Rige do močvirij Pinsk ogenj s topovi in streljanje pehote. Sovražna letala so metala bombe na kolodvor in na mesto Zamine (? najbrž Zadworce, 3 km severnovzhodno od Stolbeov, morebiti tudi Savoni, 10 km južnozahodno od Stolbcev), kjer so zažgali nekaj hiš. Pri Stohodu trajajo dalje ljuti boji. Pri vasi Gruševno, severno od Hulevičev, je zopet poizkušal sovražnik preiti na desni breg, a smo ga vrgli. Ujeli smo 24 častnikov in 745 avstriskih in nemških vojakov.
Na vzhodnem morju so zaplenili naši rušilci v Botnijskem zalivu dva velika nemška parnika; eden je vozil železno rudo, drugi je bil prazen. Naše torpedovke so vlekle ladji v pristanišče.
12. julija zvečer. Naši topovi so razkropili Nemce, ki so poizkušali razvrstiti topove proti utrdbi Uexktill.
V odseku pristave Čerkasi (2 vrsti južno od Kreva) so napadli Nemci, krepko podpirani s topovi. Vrgel jih je naš protinapad.
Pri Stohodu boji s topovi. Pri vasi Kaževka se je poizkušal približati sovražnik Stohodu; odbil ga je nas ogenj.
PRI DELATINU.
Vojni tiskovni stan, 14. julija. (Poročilo vojnih poročevalcev, potrjeno po vojnem tiskovnem stanu.) Rusi so večkrat poročali, da so zasedle čete generala Lešičkega železniško križališče Dela-tin, kjer se odcepi od železnice črta Stanislavov. Francoski vojaški kritiki se že pečajo s položajem, ki je nastal, ker je padel Delatin. Kakor se zdaj javlja, poročilo Rusov ni resnično. Delatin leži v globini doline med obema strelskima črtama; vhode v mesto nadvladuje ogenj naših topov. Od ruskih postojank, ki se raztezajo na vzhodno od mesta ležečem, do 600 metrov visokem gričevju, v mesto samo je še dober kos pota, ki so ga prehodili Rusi z negativnim uspehom. Le eni ruski stotniji se jc posrečilo, da je vdrla v kraj, a so jo takoj zopet pregnali.
RUSKE GROZOVITOSTI V BUKOVINI.
Dunaj, 14. julija. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Po poročilu zanesljivega očividnea so Rusi dne 22. junija v Gurahumori v vse trgovine vlomili in jih oplenili; kar niso mogli blaga proč spraviti, so jc na mestu uničili. Ruski častniki so to početje mirno gledali. Dan na to so Rusi trgovine zažgali.
Kakor izpovedo begunci iz Gura,-humore, so kozaki tamošnjega katoliškega župnika Morosjeviča, ki jih je prosil, naj prizanesejo tujemu blagu, tako trpinčili, da je znorel.
SMEŠNA POROČILA RUSOV O VISOKEM ŠTEVILU UJETNIKOV.
Dunaj, 14. julija. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: Včerajšnje poročilo našega generalnega štaba se naknadno brani proti številkam ujetnikov, kakor to poročajo uradno Rusi in naglaša, da te številke niso dosti nižje, kakor število vseh čet, ki so se zapletle v resne boje od 4. junija dalje.
Pristavljamo, da ni potrebno razpolagati z izvirnim gradivom, če se hoče dokazati, kako smešni so podatki Rusov. Naša severovzhodna bojna črta je dolga 450 do 500 km. Na 150 do 200 km so se zapletle čete le v obrambne boje in so odbile vse ruske napade; ostane torej le še 250 do 300 km, kjer naj bi nam bili vzeli toliko ujetnikov. V sedanji vojski, ko delujeta repetirka in strojna puška, z brzo-strelnimi topovi, ne odpade, kar uči izkušnja, na en meter niti en pešec. Če kljub temu računamo, da je črta tako zasedena, da se nahaja na vsak meter po en mož, znese to za 250 do 300 km 250.000 do 300 tisoč mož. Sovražnik naj bi bil torej od-vedel ujete vse naše čete v napadenih po-
stojankah do zadnjega bobnarja. A ne dovolj! Če prištejemo k številu ujetnikov še primerno množino krvavih izgub, bi ne preostal v Volinji in v vzhodni Galiciji niti en sposoben borilec, če bi tudi stala na meter dva moža, kar bi bilo za razmere izredno veliko. Namena, ki ga zasleduje sovražnik s takimi lažmi, ki jih umeva lahko tudi vsak lajik, bi dejansko ne ume-vali, če bi nam tega ne pojašnjevalo poče-njanje ruskih odposlancev v raznih glavnih" mestih nevtralnih držav. Rusi hočejo očividno z nečuveno visokim številom plena izbrisati razočaranje, ki ga je brez dvoma orovzročila na zaveznike in na nevtral-ce Brusilova ofenziva, dasi je beležila nekaj uspehov in če tudi še ni zaključena. — Ravno tako se morejo tolmačiti strašne bajke, ki jih ruski generalni štab v nevtralnem inozemstvu namenoma širi o prestopu celih avstrijsko-ogrskih čet itd. Jasno je, da s takimi bajkami osregujejo le bajko o življenjski nesposobnosti monarhije, kar je smatrala politika sporazuma pred vojsko za nekaj samoobsebi umevnega, a so to lahko temeljito ovrgla dejstva zadnjih dveh let.
VELIKA BITKA NA VZHODU.
Berlin, 14. julija. »Russkoe Sovo« javlja: Armada Everta je nekaj dni že zapletena v boj, ki se je razvil v veliko bitko, ki glede na besnost čisto nič ne zaostaja za boji na angleško francoski bojni črti. Evert je nujno zahteval oja-čenja,
IZGUBE RUSOV.
Berlin, 13. julija. »Basel. Nachrich-ten« javljajo iz Petrograda: Po uradnem ruskem seznamu je padlo od 1. julija 248.000 Rusov; častnikov je padlo 14.900; med njimi 17 generalov in 39 pol-kovnih poveljnikov.
VOLITVE V VARŠAVI.
Volitve v varšavski mestni svet so končane že v štirih kurijali. Vse prizadete stranke so sklenile kompromis in predložile svojo kandidate s primernim številom podpisov; ti kandidati so s tem predlogom pravno že izvoljeni in formalnih volitev ni bilo treba. Tako je izvoljenih 60 mestnih svetovalcev, med njimi 27 članov centralnega narodnega odbora, ki v sebi združuje 5 zmernih in konzervativnih poljskih strank, 19 članov demokratične stranke, v kateri je več radikalnih in naprednjaških politikov; židje so dobili 14 mandatov. »Glos Narodu« piše, da je bil centralni narodni odbor nasproti demokratom preveč popustljiv. Varšavski mestni svet ne bo imel nikake enotne večine; večina bo odvisna od slučajev. V 3. kuriji (inteligenca) in v 6. splošni kuriji so bodo vršile volitve brez kompromisa. V 6. kuriji bo gotovo izvoljenih nekoliko socialistov.
RUSIJA IN ŠVEDSKA.
Stockholm, 14. julija. (Kor. ur.) Stock-holm Tidningen« pravi glede na dejstvo, da je naročeno švedskemu poslaniku v Petrogradu, naj ne protestira zgolj zato, ker se je kršila nevtralnost, marveč naj tudi zastavi in stavi predloge v zmislu člena 3 haaške pogodbe, da se morata izpustiti oba zaplenjena parnika, katera so odvedli.
POLJSKI ŠKOFJE NA RUSKEM.
Krakov, 11. julija. »Czas« poroča, da je na papeževo posredovanje ruska vlacla dovolila, da se smeta vrniti v Su-\valki in Kovno poljska škofa Karaš in Karevvicz, katera so Rusi pri umikanju vzeli s seboj. V Lucku-Zitomiru, kjer je bila škofija že pet let brez pastirja, je imenovan za katoliškega škofa dr. Ignacij Dubovvski, za pomožnega škofa pa dr. Mihael Godlewski.
Vojska z Italijo.
Hudi Doli med fldizo in Brento. • m podmorski čoln zopei polomi laSko ladjo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 14. julija. Uradno se poroča:
Živahni boji na črti med Brento in Adižo trajajo dalje. Po obstreljevanju s topovi so napadle večkrat znatne italijanske sile na več mestih našega obrambnega odseka med Cima Dieci in Monte Rasta; posebno trdovratno so se bojevali severovzhodno od Monte Rasta, kjer je izvedel sovražnik deset naskokov. Naše čete so zopet odbile vse napade z najtežjimi izgubami za sovražnika in so obdržale vse svoje postojanke, Ljuto je obstreljeval s topovi sovražnik našo črto severno od doline Posina, Pri Pasubio smo odbili močni napad sovražnika.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki na morju.
Dunaj, 14. julija. Uradno se poroča:
Neki naš podmorski čoln ie potopil 10. t. m. popoldne v Otrantskcm prelivu laški torpedni rušilec vrste »Indomito«. Ponoči od 13, na 14. t, m, je skupina mor-
skih letal vrgla s prav dobrim učinkom veliko bomb na vojaška poslopja in kolodvorske naprave v PadovL Letala, katera so obrambne baterije obstreljevale, so sc vrnila nepoškodovana.
Poveljstvo mornarice.
Italijansko uradno poročilo.
11.	julija. Glede na trajen pritisk na Tridentinskem in z ozirom na naš krepak protinapad v zgornjem delu dolin Boite in Butta in pri spodnjem delu Soče je moral sovražnik že umaknjene ali na vzhodno bojno črto odposlane čete poslati nazaj na našo bojno črto. To se je zgodilo s 3. ar-madnim zborom (6., 22. in 23. divizija), ki jc bil že umaknjen iz prve črte in ki je bil že na tem, da odpotuje; dalje z 9. divizijo in s 187. črnovojniško brigado, ki se je že vozila. Navzočnost navedenih čet smo zopet dognali.
Včeraj živahen dvoboj s topovi v dolini Adiža. Pri Pasubio smo vzeli postojanke severno od Monte Corno, a sovražniku se je posrečilo, da nam jih je z ljutim protinapadom deloma zopet odtrgal. Ujeli smo 34 mož.
Na visoki planoti Asiago so napadli oddelki alpincev sovražne postojanke v odsekih Monte Chiesa, kjer so dosegli nekaj uspehov.
Severno od Col San Giovanni smo zasedli Col degli Ucceli na severnem robu doline Cia (Vanoi).
V ozemlju Tofana je poizkušal sovražnik presenetljivo napasti postojanke, ki so jih naši osvojili 9. t. m.; sovražnika smo premagali z najtežjimi izgubami zanj; prepustil nam je zopet 30 ujetnikov in eno strojno puško.
Pri Soči delovanje s topovi in boji z bombami.
12.	julija. V dolini Camonica, v Ju-dikarijah in v dolini Ledro je sovražna artiljerija zelo ljuto delovala proti obljudenim krajem. Pri Adiži so naše čete včeraj prodrle nekoliko severno od Seravale in utrdbe Malga Zugna. Na severnem pobočju Pasubia smo zopet osvojili postojanke na Monte Corno, katere smo dne 10. julija izpraznili. V Artiški kotlini in na visoki planoti Sette communi so naši topovi in možnarji včeraj ljuto obstreljevali sovražne postojanke na Monte Interotto do Monte Cebio. Številne sovražne baterije vseh kalibrov so odgovarjale z veliko silovitostjo. V odseku Tofana smo razstrelili mino pod sovražnimi postojankami severno od Col Bois. Ob soški bojni črti delovanje artiljerije. Naša artiljerija je zažgala tabore na pobočjih Javorščka, razkropila sovražne oddelke v dolini Idrijce in povzročila eksplozijo v okolici cerkve Sv. Marija (Tolmin). Sovražni letalci so metali bombe v Latisano in povzročili požare, katere smo pa hitro pogasili. Naša letalna brodovja so dne 10. julija bombardirala kraj Tione v Judikari-jah. Dne U. julija so bombardirala sovražna taborišča na Monte Rover, severno od I.avarone. Naši letalci so se vrnili nepoškodovani. Cadorna.
Uspehi »Novare«,
London, 13. julija. (Kor. ur.) Admirali-teta poroča: Angleški admiral v Jadranskem morju poroča, da je zadela 9. julija avstrijska križarka »Novara« na skupino angleških ribiških ladij, ki so patruljirale. Ladji »Astrum Spei« in »Clavis« sta bili potopljeni, »Frigate Bird« in »Ben Bui« sta bili poškodovani, a sta se vrnili v pristanišče. Moštvo »Astrum Spei« je ujeto; od moštva ostalih ladij je 10 ubitih in 8 ranjenih.
Na bojišču zopet padel italijanski general.
Lugano, 14. julija. (K. u.) Generalni. major Francesco Berardi je padel te dni na čelu svoje brigade.
BIsolatti na bojišču.
Lugano, 14. julija. Bisolatti je odpotoval na bojno črto.
Italija in Grška.
Lugano, 14. julija. Sonnino se je več ur razgovarjal z ruskim in rumun-skim poslanikom. »Tribuna« opozarja, da Grška v Epiru še ni začela z demo-bilizacijo. V Rimu raste nezaupanje v angleško in francosko politiko.
izdajalec Ballisli usnirčen.
Inomost, 14. julija. »Insbrucker Nachrichten« poročajo. Ko so ujeli bivšega poslanca Battistija, kije služil kot alpinski stotnik v italijanski armadi, sc je takoj sestalo vojno sodišče. Battisti je bil včeraj vsled razsodbe po določilih nagle sodbe usmrčen.
XXX
Ircdentist dr. Battisti je pobegnil v Italijo že meseca avgusta v Tridentu, kjer ie zapustil veliko dolgov. V državnem zboru je zastopal dr. Battisti tri-dentinski mestni volilni okraj. V Tridentu ie izdaial socialnodemokrašk,
narodni časopis »II Popolo«. Battisti je bil tudi občinski svetnik v Tridentu. Radi političnih prestopkov je bil že dvakrat predkaznovan.
Boji na zaMo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 14. jul. Veliki glavni stan:
Ljut boj se je zopet razvil na obeh straneh Somme. Angleži so napadli danes zjutraj v odseku, ki se razteza od malega gozda Mametz do Longue-val; svoje napore so ponovili v malem gozdu Trones, kjer so že sinoči s hitrim sunkom občutno zadeli naše rezerve. Potem, ko smo odbili krvavo prve poizkuse, se izvajajo novi napadi. Francozi so dodali s svojimi včerajšnjimi brezuspešnimi napadi pri Barleauz ln zahodno otl Estrees svojim številnim neuspehom zadnjih dni novo razočaranje. Niti sami, niti njih črni prijatelji niso mogli pridobiti koraka ozemlja.
Izjalovili so se zahodno od Moze poizkusi Francozov, da bi zopet osvojili, kar s0 izgubili. Zadržal jih je pri utrdbi Louville naš ogenj, pri utrdbi Laufie pa popolnoma odbil.
Na ostali bojni črti smo odbili veliko patrulj in močnejših poizvedovalnih čet; nemške patrulje so privedle ujetnike pri Oulches, Beaulne in zahodno od Marklrcha.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročila
13. julija ob 11. ponoči. Poleg zelo živahnega streljanja v odseku Souville (desni breg Moze) se z bojne črte nic ne poroča.
Angleško uradno poročilo.
London, 13. julija. (K. u.) S topov!
so se bojevali cel dan. Uspeh ostrih bojev pehote je bil, da nismo le zadržali sovražnega pritiska, marveč da smo tudi naše črte na važnih točkah potisnili naprej. Zaplenili smo nekaj nemških havbic in strelivo.
London, 13. julija. (K. u.) Od zadnjega poročila so se razvili v posameznih odsekih dvoboji s topovi. Boj se je nadaljeval na raznih točkah. Na neki točki naše črte se je izpremenil položaj. Nemški poizkusi, presenetljivo napadati naše strelske jarke pri La Bas-see, so se odbili. Letala so delovala na obeh straneh. Vreme je bilo neugodno.
London, 14. julija. (K. u.) General Ilaigh brzojavlja: Zgodaj zjutraj seni napadel drugo obrambno črto sovražnika. Naše čete so udrle na štiri milje široki bojni črti v sovražne postojanke in so vzele več močno utrjenih točk. Težki boji se nadaljujejo.
Izmišljotine sovražnikov,
Berlin, 13. julija. (Kor. ur.) Listi objavljajo iz velikega glavnega stana sledeče poročilo: Od prvega dne vojske smo edini med vsemi narodi, ki se vojskujejo, brez vsake okrajšave objavljali vojna poročila vseh naših sovražnikov; mi namreč brezmejno zaupamo vztrajnosti, a naši sovražniki izrabljajo naše zaupanje. Večkrat vsak dan brzojavijo svetu svoja vojna poročila. Angleži pošiljajo, odkar se je pričela ofenziva, vsake dve uri brzojavke. Vsaka posamezna objava je po vsebini dvakrat ali trikrat večja, kakor naše enkratno dnevno poročilo. Vsi so spisani v slogu, ki nima nič skupnega z vojaško kratkim in priprostim slogom. To ni več govor vojaka, marveč to so sanjavi slavo-spevi. Proti resnici se razkoračujejo v imenih osvojenih vasi, gozdov in osvojenih postojank, s svojimi desetero tisoči ujetniki. Zakaj vse to? Le zato, da oslabljeno zmagoslavno zavest lastnih armad in narodov in padajoče zaupanje zaveznikov zopet dvignejo, samo da preslepe ostrejše opazujoče oko nevtralcev? Ne! Povodenj teh brzojavk naj bi skozi prekope, ki smo jih sami odprli sovražniku, zadela srca nemškega naroda, izpodkopala naj bi in odnesla našo vztrajnost. A tudi ta grda igra se ne bo posrečila. Kakor se naši slavni borilci zunaj na bojni črti zmagovito branijo proti mnogokratni premoči, tako bo tudi nemški narod navalu sovražnih reklamnih brzojavk kljuboval s trmo in z zaničevanjem. Spomnil se bo na to, da poročila nemškega vojnega vodstva njemu in svetu včasih ne smejo vsega povedati, da pa nikdar niso izpregovorila niti besede, ki bi ne držala nasproti najstrožji preiskavi resnice. Ponosno zaupajoč kratki, trpki, a brezpogojno zanesljivi pojas-nitvi, ki jo dobi po lastnem vojnem vodstvu, bo Nemčija veliko večino sovražnih poročil pripoznala za to, kar so, za zlobno izmišljen poizkus uropati mu tisto pre-mišljenost in zaupljivost, ki ju mora čutiti vojak za hrbtom, če hoče v brambo domovine veselo vse tvegati. Razblinile se bodo take laži sovražnika na jeklenem oklo-pu naše vere, v naše vojake kljub železu in ognju. Domovine tudi ocean natisnjenega papirja ne bo omajal. Narod in armada sta edina v tem, da hočeta zmagati in da verujeta na zmago.
Zle slutnje Francozov.
Curih, 14. julija. Francosko javnost vidno vznemirja, ker so postala poročila francoskega generalnega štaba kratka in ne poročajo le, da sc jc ustavilo skupno prodiranje, marveč morajo tudi priznati, da so pridobili pri Verdunu Nemci zopet nove uspehe. V Parizu se že odkritosrčno govori, da se je izjalovilo prodiranje na vseh bojnih črtah. Mali dobički na prostoru., ki so jih priborili Francozi in Angleži s strašnimi izgubami ljudi, niso tudi po mnenju višjih francoskih častnikov niti podrejene važnosti. Zadnje dni jih tudi vedno bolj skrbi Verdun, odkar se je priznalo v poročilih generalnega štaba, da so priborili Nemci zopet pri Fleury in Vaux uspehe, ki se ne morejo podcenjevati.
Francoski vojskovodje v bitki pri Somme.
Geni, 14. julija. Operacije pri Somme vodi Foch; njegovi podpoveljniki so divizij-ski generali Balfouries, Verdoulat, Bland-lat in Berthelot.
Novi vpoklici na Francoskem.
Bern, 14. julija. (K. u.) Vojni minister je odredil vpoklic letnika 1917. V francoski zbornici je bil vložen predlog, naj se vsi uradniki in državni uslužbenci še enkrat preiščejo, da se mobilizira kolikor mogoče veliko število. Pravtako naj se odrede nova prebiranja za vse, ki doslej še niso bili potrjeni.
Portugalci na francoskem bojišču.
Bern, 14. julija. (K. u.) »Neue Ziiri-cher Ztg.« javlja iz Haaga, da so prepeljali z ladjami v Bordeaux prve portugalske čete, ki so določene za zahodno bojišče. »Temps« javlja, da zapusti v nekaterih dneh prva portugalska divizija, 22.000 mož, tabor v Tancos, drugo divizijo mobilizirajo zdaj in bo pripravljena na odhod v dveh mesecih. Sotrudnik »Tempsa« opozarja, da so gotovi krogi zelo hladni glede na vojaški nastop Portugalske, ki nima namena, da bi neposredno branil portugalsko zemljo.
Municijska konferenca.
London, 14. julija. (K. u.) V vojnem uradu se je včeraj vršila prva seja nove municijske konference. Vojni minister Lloyd George je predsedoval Zastopane so bile tudi Francija, Rusija in Italija.
Sklepi pariške konference odpravljeni.
Berlin, 14. julija. »Vossische Zeitung« poroča iz Amsterdama, da so odpravili sklepe pariške gospodarske konference. Zahtevali sta to Francija in Rusija, ker bi sklepi znali škoditi trgovini z nevtralci,
Kitchenerjeva skrivnost.
Budimpešta, 14. julija. »Pester Lloyd« poroča iz Haaga: Nizozemci, ki so se vrnili iz Anglije, izjavljajo, da je razpisala angleška vlada nagrado 10,000 funtov šter-lingov tistemu, ki dobi truplo Kitchenerja zato, ker gre predvsem za to, da ohranijo in da dobe važne spise, ki jih je nosil Kit-chener s seboj. Opozarja se, da se je nahajala v bližini sovražna bojna ladja, ko se je potopil »Hamphshire«; izključeno zato "ni, di si je izvolil Kitchener prostovoljno smrt, da bi ne bil ujet s spisi vred.
POROČILO ADMIRALNEGA ŠTABA NEMŠKE MORNARICE.
Berlin, 14. jul. (K. u.) Wolff javlja: Naš podmorski čoln je uničil dne 11. julija na Severnem morju neko angleško pomožno križarko približno 7000 ton. Isti dan je podmorski čoln na angleški obali napadel tri oborožene angleške stražne ladje. Posadke smo ujeli in zaplenili en top.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
PoloZo) na irskem.
Položaj na Irskem.
London, 14. julija. (K. u.) Zgornja zbornica jc razpravljala o poročilu preiskovalne komisije o vstaji Irske, o kateri ministrski predsednik v poslaniški zbornici ni dopustil razprave. Lord Mid-dleston je izjavil, da vlada zbornici ni podala prave slike o položaju na Irskem, ko je napovedala novo predlogo. Vlada bo morala napraviti še marsikateri korak, če bo hotela preprečiti novo vstajo. Lord Lansdovvne je izjavil v imenu vlade, da se sedanje stanje ne more vzdržati, ker zdaj ni ne podkralja in ne državnega tajnika za Irsko. Nekaj časa bo še minulo, predno sc bo tozadevna postava predložila, obdelala in odobrila Po parlamentu. Zdaj morajo ukreniti vrsto varnostnih odredb. Vlada ne namerava splošnega pomiloščcnja dovoliti. Nova postava bo trajna; le glede za sestavo irske zbornice bo obsegal^ le začasna določila.
Casement bo pomiloščen?
Curih, 14. julija. > Neue Ztiricher Ztg.« poroča iz Haaga: Vsa znamenja kažejo, da bo Casement pomiloščen. Papež je posredoval pri angleški vladi, ki dobiva vsak dan neštevilno prošenj. Govori se, da so člani vrhovnega sodišča proti usmrtitvi, ker bi se izvršila zgolj na podlagi tako zastarelega zakona, kakor je veleizdajniški zakon iz leta 1351,
Dogodki na Balkana.
Laži o položaju v Črnigori.
Dunaj, 14. julija. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Črnogorski generalni konzulat v Londonu je objavil poročilo, ki trdi, da obstoja v Črnigori vstaško gibanje, katero se je razširilo že v severno Albanijo; dalje da so naše čete izpraznile vasi v severni Albaniji in se umaknile v Cetinje in da je padlo veliko naših vojakov, ki so bili zahrbtno nanadeni. Ogrožen jc baje tudi Skader; sodi se, da smo, tako izvaja navedeno poročilo, naše čete umaknili iz Črnego-re, da ojačimo severovzhodno bojno črto. Nasproti tem prozornim lažem opozarjamo še enkrat na dejstvo, da je v črnigori vse popolnoma mirno, kar se lahko vsak prepriča, če obišče deželo, ker ne oviramo obiska. Iz Črnegore tudi nismo niti enega moža poslali na severovzhodno bojišče.
Slovo belgrajskega generalnega guvernerja,
Dunaj, 14. julija. Ker je moral tako naglo oditi, da se ni mogel osebno posloviti pri vseh, je grof Salis-Seevvis objavil pismo, v katerem se s hvaležnostjo spominja svojih sodelavcev. Njim se ima v prvi vrsti zahvaliti za uspehe. Nikjer v Srbiji ni sile. Ljudstvo je mirno in zadovoljno in priznava pravičnost in skrb vojaške uprave s hvaležnim srcem.
Nova balkanska zveza.
Bukarešt, 14. julija. »Ruskoe Slovo« je tu dobilo vest, da se vplivni rumunski, bolgarski in grški krogi trudijo za novo balkansko zvezo, ki bi te tri države imela ohraniti neodvisne. Ta stremljenja so jasno naperjena proti Rusiji in Angliji. Moskovski listi potrjujejo to vest in pišejo, da tudi petrograjski krogi tem vestem pripisujejo znatno važnost.
Grška princa potnjeta.
Eodanj, 14. julija. O potovanju grških princev Nikolaja in Andreja, ki menda mislita v Petrogradu obiskati svojo mater kraljico vdovo Olgo, se sliši, da princ Andrej nese s seboj pisma na nemškega cesarja, carja in angleškega kralja.
Poletni gradič grškega kralja je pogorel,
Atene, 14. julija. (Kor. ur.) V tatojskem gozdu je več ur divjal požar, ki je zvečer zažgal kraljev gradič. Več oseb, med njimi nekaj častnikov, je zgorelo. Kralj z družino je iskal zavetja na rtiču Hissia, rezidenci kneza Nikolaja.
Radoslavova zmaga.
Berlin, 14. julija. »B. Z. a. M.« poroča iz Sofije: Izjalovil se je poizkus Genadijeve stranke, da bi vladi napravila neprilike in tako zakopala znano afero. Poslanci demokratične stranke, 31 po številu, podpirajo vlado in tako je odobritev vladnega proračuna zagotovljena. Proti agrarnim poslancem, ki so udeleženi pri aferi, je dosti zelo obtežilnega gradiva.
Odločilna diplomatična pogajanja v Rumuniji.
Bukarešt, 14. julija. »Denismeaca« hoče vedeti iz zanesljivega vira, da se v Bukareštu že nekaj dni vršijo odločilna diplomatična pogajanja. Opozicija ni zadovoljna z vladnim postopanjem. Na neki konferenci so predlagali, da naj opozicija ne gre v zbornico. Vsled nasprotujočih si nazorov niso sklepali.
»Tagcspost« si da poročati, da se je pod Bratianujevim vodstvom vršil ministrski svet. V deželi jc tako mirno, de ni misliti na izpremembo vladne politike.
Turčija v vojski.
TURŠKO URADNO FOROfcJLO.
Carigrad, 14. julija. (K. ur.) Agen-ce tel. Milli«:
Iraška bojna črta.
Naš presenetljiv napad s topovi na sovražni tabor je uničil neki vodovod.
Perzijsko bojišče.
Nobenih važnih izprememb.
Kavkaško bojišče.
Na desnem krilu so položaj ni iz-premenil. Boji v središču še niso do-vedli do nobenega uspeha. Položaj severno od Čoruha se ni izpremenil. Popolnoma smo odbili napade sovražnika na levo krilo,
V odseku Smirna je metal sovražni letalec brez uspeha bombe na okolico Soke.
Naši podvodni čolni so v vzhod-
Trgovski podmorski čoln »Deutsch-land« je z dragocenim tovorom preplul Atlantski ocean iz Hamburga v Baltimore. S tem je angleška blokada podrta. Na poti v Ameriko je že drugi nemški trgovski podmorski čoln »Bremen«. Razdalja iz Hamburga do Baltimore znaša okroglo 4000 km. Naši sovražniki, ki nas hočejo na vsak način izstradati, so vsled lega uspeha nemške tehnike zelo razočarani.
Amerika smatra »Deutschland« za trgovsko ladjo.
Lndano, 14. julija. »Stampa« javlja iz Londona: Ameriška vlada je izjavila uradno, da smatra podvodni čoln »Deutschland« , za priprosto trgovsko ladjo; ki zato lahko vkrca poljubno blago, tudi strelivo. To se je sklenilo, ko je kapitan ameriške admiralitete Hughes »Deutschland« temeljito preiskal in izjavil, da bi mogla ladja napadati le, če bi jo zelo predelali.
10.000 dolarjev za posadko »Deutsch-landa«.
Newyork, 14. julija. Ameriški milijonar Ileckscher je podaril posadki »Deutschlanda« 10.000 dolarjev.
»Deutschland« in nemške politične stranke,
Berlin, 14. julija. V nemškem časopisju sc dasta opaziti že clve struji v presoji uspehov trgovskih podvoclni-kov. Vladi prijazni listi tega dejanja kar ne morejo dovolj proslaviti in dovolj visoko zapisati njegovega gospodarskega in političnega pomena. Časopisje konzervativcev in brezobzirne podmorsko vojske pa je v tem poveličevanju zavohalo jasno politično tendenco, da z upanjem na reden trgovski
nem delu Črnega morja zopet potopili tri velike transportne ladje, četrto pa prisilili, da je morala zavoziti na obrežje.
promet z Ameriko sestavijo nov razlog proti brezobzirni podmorski vojski in nji sledeči in grozeči vojski z Ameriko, .
Drugo nemško podmorsko ladjo zaple< nili Angleži?
Lugano, 14. julija. Južno ameriška poročila javljajo, da je brazilska vlada zaupljivo obveščena, da bo priplula druga nemška trgovska podmorska ladja »Bremen« v Ris de Janeiro, kjer jo vsak čas pričakujejo.
Genf, 14. julija. »Echo de Pariš« poroča iz Londona, da so Angleži zaplenili nemško podmorsko ladjo »Bremena
London, 14. julija. (K. u.) Exchange Telegramm Kompagnie javlja: V Rio do Janeiro se je poročalo, da pripluje tja podvodni čoln »Bremen« v desetih dneh,
Odslej redni poštni in trgovski promet z A.meriko,
»Kolnische Zeitung« poroča iz Berlina: Zopet sc je enkrat pokazalo, da ni težave, katere ne bi premagala nemška vztrajnost. Ustvarjena je redna zveza z Združenimi državami. Naj se to imenuje blokada ali zaprtje, s čemer nas mislijo Angleži deliti od prekomorskih dežela: Mi pa vozimo od spodaj skozi. Novi U-čolni, ki sedaj vzdržujejo redni promet med Združenimi državami — trgovski promet, katerega ne more ovirati nobena zemeljska moč — morejo vsakikrat prepeljati blago za več tovornih vlakov. Nova prometna možnost se mora vzeti čisto za resno. U-čolni morejo sedaj poljubno skozi angleško blokado prevažati ne samo pisma, depeše in časopise, ampak tudi ono blago spraviti v Združene države, katero je tam posebno dobrodošlo, n. pr. barve, kemikalije, zdravila, medtem ko bomo od tam dobivali kavčuk, katero nam bo dobrodošlo.
Ivo Oorsko.
Grof Mihael Karolyi je izstopil iz ogrske stranko neodvisnežev in osem-inštiridesetletnikov. Za njim je šlo doslej še 24 drugih poslancev in menda jih poj de še nekaj. Prihodnji mesec mislijo ustanoviti novo stranko in grofa Karolyja izvoliti za načelnika stranke.
Pred tremi tedni je grof Mihael Karolyi potoval v Carigrad, kar dobi ocl doma zaupno brzojavko, da grof Арропу in še nckeri opozicijonalni voditelji v njegovi odsotnosti kujejo nek načrt z minist. predsednikom grofom Tiszo. Karoly sede na ekspresni vlak in kmalu udari doma kakor strela v opozicijo in odstopi kot predsednik neodvisne stranke. Pred par dnevi smo v članku »Ogri« povedali, kaj misli opozicija. »Zaupno elelo opozicije« s Tiszo je samo prehodna stopnja in predpriprava za združeno ministrstvo vseh madžarskih strank s Tiszom na čelu. To pove »Pesti Hirlap« v svoji nedeljski številki. S koncesijo kontrolo vsega javnega življenja v notranji in zunanji politiki države je Tisza hotel pridobili Andrassyja, Арропуја in Zichyja in tako bi bili radikalni opozicijonalci Ka-roly, Justh, Polonyi, Batthyanyi, Lo-vaszi itd. vezani z disciplino na vse strani in grof Tisza, mož znanja in brezprimerne voljo in odločnosti, bi lahko rekel, da vsa Madžarska postopa složno, in kakor en mož uveljavlja madžarske težnje in zahteve. Toda Iva-rolyi jim pravi, da ne zastopajo pravega ogrskega naroda. Madžarski publicist Dinc.v-Dčnes opisuje grofa Karo-lyja kot 35 letnega moža, ki ima vse talente za vodstvo mas. Karolyi jo spoznal, da jc bodočnost Ogrske v demokratični politiki, v socialni reformi in v novi orijentaciji do ogrskega in sosednjih narodov. Apponyi predstavlja sedanjo preteklost, Karolyi bodočnost. Dobro je, da se je našel mož, ki je nastopil proti ogrskim mogotcem sploh, zato jo že v začetku vojne začela proti njemu gonja od vseh strani. Očitali so mu, da je agent tujih držav in tudi sedaj splctkarijo proti njemu.
Kontrola opozicije nad vlado je bila samo zunanji povod za razdor v stranki. V svojem odstopnem pismu pravi Ivarolyi, da ni bil z Арропујет istih misli niti v zunanji, niti v notranji politiki. Kakor pred vojsko, stoji še vedno na stališču, da sc ima v zunanji poliliki iskati zbližanja vseh narodov in držav in zabranjevati razna trenja med njimi. Pred vojsko je bil Ivarolyi celo pri Poincareju in je predlagal, da naj ogrski neodvisni poslanci obiščejo rusko dumo. »Pesti Hirlap« sicer niti zdaj ne odobrava te Karoly-jove slovanofilske politike, pa vendar pravi, da Ogrski ne bo moglo škoditi, ako ima tudi zastopnike nasprotnih struj; to more deželi celo koristiti, ker mali narod, kakor je madžarski, no more prerezati vseh niti, ki ga vodijo k ostalm kulturnim narodom. Glavni urednik Karolyjevcga glasila »Magya« rorszaga« poslanec Lovaszi je pod na-J slovom »Nova Ogrska« napisal članek, da je Karolyjeva zunanja politika sa-i mo ogrskofilska, ki hoče narod obva« rovati pred vsako nevarnosto preliva« nja krvi. V notranji politiki je grof Ka-roly čist neodvisnež, ne samo v držav« nopravnih, ampak tudi v demokratičnih in socialnih idejah. Narod, ki jo organizovan v državo, potrebuje samostojnosti, ljudstvo pa potrebuje pravic in blagostanja. Narodno samostojnost si more izvojevati samo cel narod, pravico. in blagostanje pa moro ljudstvu dati zgolj neodvisna država. Ideja neodvisnih je zato norazdeljivo združena z demokratizmom, in zato mora vsak neodvisnež zahtevati splošno volilno pravico. Tekom dveletne vojske ni vodila usode dežele niti vlada, niti zbornica, ampak ljudstvo. Kdo bi nfu smel vzeti to pravico v bodočnosti?
To jo prapor »Nove Ogrske«. Publicist, Dinor Donos pravi, da je to dobro, ker so je demokratična struja rešila ostale opozicije in njenih objemov z vlado.
Ogrski zaupniki kontrolirajo.
Budimpešta, 14. julija. Grof Tisza je I zopet doma. V političnih krogih se sliši.
Podmorske trgovske iodje.
13029836
da jc vladarju poročal o dogovoru z opozicijo. Grof Apponyi, Andrassy in Rakov-sky pojdejo v prihodnjih dneh na Dunaj, pa ne k cesarju, ampak k zunanjemu in vojnemu ministru, od katerih hočejo pojasnil v gotovih vprašanjih. Tudi grof Tisza bo zraven. Ni pa še gotovo, ali bodo po tem razgovoru želeli priti pred cesarja.
Groi Karolyi in njegovi.
Il Budimpešte poročajo, da secesioni-sti zaenkrat šc ne mislijo ustanoviti posebne stranke, pač pa bodo pri vsakem vprašanju po enem govorniku zbornici povedali svoje mnenje. Karolyi misli svojo akcijo začeli šele po vojni.
Razna poročila.
Smrt junaškega princa.
Na severnem bojišču je padel junaške smrti princ Karol Lobkovic, sin kneza Zdenko Lobkovica, ki je služil kot nadpo-ročnik v nekem ulanskem polku,
Vlila proglašen presedmkom Mehike.
Genf, ii. julija. Listi poročajo iz Pariza, da so proglasili Villo njegovi pod-poveljniki predsednikom Mehike, a to časti ni sprejel, češ, da se mu gre e za to, da prepodi Američane iz Mehike.
Nevarnost vojske v južni Ameriki.
Haag, 14. julija. Prejšnji diktator V Venezueli, Castro, je odpotoval v Newyork. Njegovo potovanje je v zvezi z nevarnostjo, da izbruhne vojska med Peru in Venezuelo na eni, mecl Colum-bijo in Ecuadorjem na drugi strani. Tajno pogodbo, ki sta jo sklenili baje Peru in Venezuela, da pridobita veliko ozemlja, smatrata Columbia in Ecua-dor za sovražen čin. Pravijo, da bodo Ca s t ra izgnali iz Newyorka.
Priprave Japoncev.
Bern, 13. julija. (K. u.) Pariški »Journal« poroča, da je v hotelu »Astoria« nastanjena japonska sanitetna komisija. kjer je uredila vzorno bolnišnico, zapusti Pariz in se odpelje po najkrajši poti domov. Na nujen poziv francoske vlade, naj ostane v Parizu, je komisija izjavila, da jo potrebuje japonski »Rdeči križ«.
Ni še časi
Ženeva. »Le Journal de Geneve« piše, da sv. stolica smatra, da še ni prišel tisti pripravni trenutek, ko bi voju-jočim ponudila posredovanje ali svojo dobro službo. V tem se kurija strinja s Švicarskim zveznim svetom.
štrajk na španskem.
Madrid, 11, julija. (K. u.) »Agence flavas«: Štrajk železničarjev traja dalje. Promet se deloma vzdržuje. Na stotine železničarjev so zaprli. Kralj se je danes vrnil v Madrid. Civilne in vojaške oblasti so imele danes posvet.
Dnevne novice.
tf Ministrski svet sc je zopet vršil na Dunaju. Trajal je dalj časa in so bili zraven vsi ministri.
-f Vun z iredento! Te dni je povedal svoje mišljenje c. kr. tirolski namestnik grof Toggenburg pri ustanovitvi društva za zgradbo vojaških domov na vprašanje zvestih Tirolcev, kaj naj se po vojski zgodi z iredentističnimi izdajalci dežele. Župan Inomosta, Greil, se je v svojem pozdravnem govoru dotaknil tega vprašanja in je izvajal: »Hočemo, da ostane dežela Tirolska nedeljiva in neprikrajšana. Zahtevati pa moramo, da se po sklepu miru urede razmere v naši deželi tako, da ne bo v tej z našo krvjo branjeni deželi nobeaega prostora za iredento in da se mora ta dežela za vedno izčistiti od vseh nepatriotič-nih elementov.« V svojem odgovoru je deželni namestnik z veselo odkritostjo povedal nekaj, kar mora veljati kot program avstrijske vlade nasproti iredenti. Rekel je: »Solnce miru bo posijalo samo na močno, srečno Avstrijo in na v zvestobi neomajljivo Tirolsko. Morem poudariti, da za »neodrešence« pri nas ne bo prostora in da so izgubili vse pravice v Tirolu za vedno, ki so krivi na nezvestem napadu naših meja, vi in vsi stojimo z eno mislijo nasproti njim.« — Kar velja za Tirolsko, to naj velja tudi za našo Primorsko, Mi vsi smo misli, da treba uničiti za vedno ire-dentsko gadjo zalego, ki se je redila na naših prsih in sesala našo kri. Tudi mi kličemo: »Vun z iredento na Primorskem in pravico Slovencem in Hrvatom, ki branijo avstrijsko misel!«
»Nemška enotna stranka«. »Grazer Volksblatt« piše: Eden najbolj gorečih prvoboriteljcv za nemško »enotno stranko« posl. Iro jc odkril, da bi bilo prezgodaj stopiti z ustanovitvijo take stranke pred javnost, ker vsled tiskovne cenzure ni mogoče dovolj govoriti o razlogih in ker še niso znani vladni sklepi glede preureditve Avstrije. To bi pa lahko vedeli tudi že prej. Ali pa je morda grozdje prekislo, iker večina nemške Narodne zveze noče sodelovati
pri »enotni stranki«. List pravi; Tudi mi pravimo, da prej ni mogoče ustvariti podlage za novo ureditev Avstrije, dokler še ni odločitve na bojiščih in dokler cenzura ne dovoli razgovora o notranjepolitičnih vprašanjih.
-f Imenovanja. Za nadporočnike so imenovani poročniki: Rintelen Miroslav, 26. dom. p.; Sciring Miroslav, 5. dom. p.; Vogrin Maks, 26. dom. p. — Za poročnika sta imenovana praporščaka: Semolić Milan, 5. dom. p.; Torkar Herman, 6. dom. ulanski p.
-j- Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil poročnik 26. dom. p. Karol Kaiser. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil pri železniški nesreči zadobljenim ranam podlegli črnovojniški nadporočnik Franc Golli, pri črnovoj. želez, varstvenem bataljonu. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik 3. dom. p. Josip Griendl pri 26. dom. p.; nadporočnik 5. d. p. Bortold Kleinzeller; črnovoj. nadporočnik 26. črnovoj. pp. Adolf Fohl; poročnika 5. dom. p. Stanko Pele in Alojzij Ransdorf; poročnik 4. dom. p. Maks Kovač, pri kombiniranem dom. baonu. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila črnovoj. inženir Franc To-minšek in višji zdravnik dr. Edvard Ur-bančič. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil poročnik rač. vodja 26. dom. p. Alojzij Šijanec, pri črnovoj. okrožnem poveljstvu št. 33. — Vdrugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste stražmojster Tavčar Martin, pri orož. poveljstvu v Kaštelu novem. — Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil desetnik 27. d. p. Zorzin Kornelij, prideljen 13, dom. p.
-r- Smrt zaslužnega slovenskega benediktinca. V št. Pavlu na Koroškem je clne li. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj umrl knezoškofijski svetnik in bivši ekonom samostana v St. Pavlu č. p. Franc S a 1. Pire v starosti 75 let. Rojen v Št. Jerneju na Dolenjskem kot sin premožnih staršev jc po končanih gimnazijskih naukih vstopil 1. 1861. v benediktinski samostan v Št. Pavlu. Ko je bil 1. 1866. posvečen za mašnika, so ga predstojniki poslali na vseučilišče v Gradec, kjer je več let poslušal predavanja iz zgodovine in slovanske filo-logije. Vrnivši se v Št. Pavel je tri leta učil na tamošnji gimnaziji, nato je pa bil skozi 20 let prefekt. L. 1891. je postal samostanski ekonom, katero službo je opravljal do 1. 1910. P. Pire jc bil vsled svoje ljubeznjivosti in dobrosrčnosti splošno priljubljen. Bil jc do smrti zaveden Slovenec. Svetila mu večna luč!
-f Črnovojniki rojstnega letnika 1897, vpoklic 1. avgusta 1916. Prosivci za prostovoljni vstop v c. in kr. armado ali v c. kr. deželno brambo rojstnega letnika 1897 se z ozirom na vpoklic dne 1. avgusta 1916 opozarjajo, naj nemudoma vlože popolnoma opremljene prošnje za podelitev vsprejemnega dovolila brez ozira na izid prebiranja, ki se morebiti še ni vršilo. Prošnje je vložiti: za pehotne in lovske čete pri nadomestnih poveljstvih, za sanitejske čete pri sanitejskem poveljstvu, za vse ostale pri vojaškem poveljstvu. Za ostale rojstne letnike se priporoča, počakati na izid črnovojniškega prebiranja in šele nato vložiti prošnjo.
—	Vojaške delavske partije za žetev in mlatev. Vojno ministrstvo je v tem oziru izdalo nekaj izprememb: Poljedelski delavci (tedaj ne samostojni kmetovalci ali mali posestniki in njihovi sinovi) v bodoče načeloma ne bodo dobivali dopustov, ampak jih bodo prideljevali vojaškim delavskim partijam. Ustanovili bodo posebne oddelke za mlatev.
O bombardiranju Šibenika so poročali nekateri zunanji listi »Naše Jc-dinstvo« poroča, cla v tem, ni besedice resnice.
—	Za domovino. Dne 12. junija je padel na italijanskem bojišču učiteljski kandidat rez. poročnik Jurij Š u m-n i k iz Dvora pri Šmihelu na Koroškem. — Koroški Slovenec g. Vinko Mč-renclorfer je poslan na Dunaj k operaciji. — Na laškem bojišču je padel Štefan Golob p. d. Kafernik, posestnik v Laporju.
Promet z zasebnimi vojno-poštni-mi zavitki jc nadalje ustavljen na sledeče vojnopoštne urade: 6, 10, 14, 20, 28, 37, 41. 43, 76, 78, 81, 85, 91, 103, 109, 119, 138, 146, 148, 210, 228, 230, 301, 301/ II, 301 III, 303, 305, 306, 309, 310, 311, 312, 314, 320, 321. 322, 325, 326, 327, 328, 329, 330, 331, 609 in 614.
—	Bukovinskih uradnikov je predvčerajšnjim pripeljal na Dunaj poseben vlak 350. Deželna vlada se jc preselila na Sed-mograško.
—	V tovarni v Goričanah pri Medvodah se je včeraj težko poškodoval 16 let stari Janez Zevnik, tesarski vajenec iz Pod-reča. Padel je z neke lesene ograje, ki je bila najbrže trhla ter se vsled tega zrušila, kakih 5 m globoko ter si močno poškodoval glavo in hrbet. Ponesrečil je pri delu, ko je trgal neke stare deske. Njegov go-
spodar Jakob Ločniškar ga je takoj pripeljal v tukajšnjo deželno bolnico.
lOkronski bankovci iz 1. 1910. »Wie-ner 'Ztg.« prinaša razglas avstroogrske banke o izmenjavi nerabnih in delni odškodnini poškodovanih lOkronskih bankovcev iz 1. 1910.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil uslužbenec Katol. tiskarne Ivan Krneč iz Št. Vida. Zaposlen je v nekem rudniku v Zoltovi Reki, občina Werch-nednjeprovvsk v guberniji Jekaterino-slav.
—	Vihar v Dunajskem Novem Me stu. Uradno se javlja, da je zahteval vihar 237 žrtev in sicer 28 mrtvih, 17 nevarno ranjenih in 192 lahko ranjenih. Škode je povzročil vihar 3 in pol milijona kron.
LlDiJljanske oovice.
lj Predavanje o skrbi za invalide s skioptičnimi in kinoslikami. Opozarjamo šc enkrat na velezanimivo slovensko predavanje jiolkovnega zdravnika dr. R u s a, ki sc vrši danes v soboio ob pol 8. url zvečer v »Kino Central« v deželnem gledališču. Vstop jc prost, vendar se pri vhodu sprejemajo prostovoljni darovi za soško armado. Nad vse bo zanimiv film, ki kaže čudovito delo proteze, ki da invalidu zopet nazaj delo. Nobena pisana beseda ne more občinstvo tako zainteresirati za dobro in plemenito stvar kot ta film. Pričakovati je torej najobilnejše udeležbe iz vseh slojev.
lj Zavod za pospeševanje obrti opozarja še posebej na važnost predavanja g. polkovnega zdravnika dr. Mavricija Rusa o preskrbi invalidov, ki sc bo vršilo v soboto, dne 15. julija ob pol 8. uri zvečer v prostorih deželnega gledališča. To predavanje, ki sc bo vršilo v slovenskem jeziku, ima ravno za obrtnike velik pomen, ker morajo vsi računati s tem, da bodo spričo pomanjkanja drugih kvalificiranih obrtnih delavcev morali prevzeti v delo v mnogih slučajih invalide. V najnujnejšem interesu tako obrtnega delodajalca kakor delojemalca leži, da se vsi seznanijo z možnostmi, v kolikor da se dajo razna obrtna dela izvrševati z invalidi, oziroma v koliko da se morejo izpopolnjevati v ročni spretnosti z umetnimi členi.
lj Oddaja kovinaste posode v vojne namene. Vse stranke, ki imajo oddati kovinasto posodo, se opozarjajo v lastnem interesu, da je zanje mnogo bolj pripravno, da vso posodo same prinesejo v prodajo zato pooblaščenim tvrd-kam, t. j. Štupica, Sušnik, Schneider & Verovšek in Nag v. Kdor bode posodo oddal na magistratu, bode tam gotovo moral čakati, v tem, ko pride v navedenih trgovinah takoj na vrsto. Posodo sc pa v trgovinah zamore oddati le pred 18. t. m.
lj f Živko Tavčar. V daljni tujini jc našel v hrabrem boju za domovino dne 16. junija t. 1., od sovražne krogle zadet, prerano smrt enoletni prostovoljec, korporal kadetni aspirant g. Živko Tavčar. Za njim žalujejo neutešljivi starši, sestra, drugi sorodniki ter mno-gobrojni prijatelji in znanci. V cvetu mladosti jc dal svoje življenje; nemila usoda ga jc ugrabila in mu uničila vse nade na lepo bodočnost. V laškem gorovju, na 1679 m visoki Maiga Fossatti počiva v lično in pozorno od slovenskih vojakov napravljenem grobu, ki ga je slovenski praporščak v ljubavi do padlega rojaka okrasil s planinkami. Vz-gleclen sin in brat, marljiv učenec, navdušen vojak, zvest prijatelj, živahen družabnik, postrežljiv in prikupljiv, bo vsakomur, kdor ga je imel priliko poznati, ostal v prijaznem spominu. Počivaj v miru; do svidenja!
lj Potres. Minulo noč so zaznamovali vsi aparati tukajšnje potresne opazovalnice zelo močan bližnji potres iz daljave 120 km. Začetek tresenja ob 10. uri 28 minut 16 sekund, najhujše tresenje ob 10. uri 28 minut, 40 sekund, konec tresenja proti 10. uri 40 minut. V Ljubljani se je potres precej močno čutil.
lj Katoliško društvo delavk priredi jutri, dne 16. julija 1916. vojno po-božnost na Šmarni gori. Po prihodu na goro tiha maša s skupnim sv. obhajilom, nato govor in sv. maša, pri kateri poje društveni zbor. Popoldne kratek nagovor in pete litanije M. B. Pobež-nost, se vrši ob vsakem vremenu.
lj Umrli so v Ljubljani: Rozalija Vidic, delavka, 51 let. — Mihaela Primožič, rejenka, 2 meseca. — Ano Ravnik, hči železniškega sprevodnika, 11 let. — Rudolf Sartori, vozni mojster v p., 55 let. — Sestra Neža Albrecher, usmiljenka, 52 let. — Marija Piršič, branjevka, 82 let.
lj Nočnega miru si žele stanovalci Škofje ulice in okolice. Že večkrat so bile pritožbe med občinstvom, toda tro-
tovi ljudje, ki imajo menda čas za podnevni počitek, se ne brigajo za nas, ki bi radi ponoči imeli mir, ker imamo čez dan delo. V četrtek ponoči jo bilo naravnost grozno kričanje, da so sosedje ogorčeni vstajali in hiteli k oknom. Pač bi bilo umestno, da ljudje tudi policijske stražnike ubogajo, če jih svare, kadar razgrajajo, ne pa da obetajo s pritožbo, ki je gotovo neopravičena.
lj Ponesrečena vajenca. V trgovini Schneider & Verovšek na Dunajski cesti sta včeraj ključavničarska vajenca po 15 let stara, Janko Merhar iz Vižmarjev št. 19 iti Anton Schweiger iz Gorjupove ulice št. 10 izbirala pločevino za v delavnico svojega mojstra Avgusta Martinčič. Ker so bili kosi veliki in težki, jima je eden padel ter znatno poškodoval prvemu levo nogo nad kolenom, drugemu pa zlomil desno v stegnu. Oba se zdravila v dež. bolnici.
lj Črna denarnica, v kateri je bil spominski zlatnik, bankovec za 20 K in 6—7 K drobiža sc jc izgubila včeraj zvečer ob 7. uri z dvojnatim ključem vred na Franca Jožefa cesti od liišc št. 16 do trgovine Maček & Co. Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda v našem upravništvu.
deveta skupina razglednic „Vojska v slikaft1
-C ^ obsegajoča S izvirnih slik: „Soči" \WT' z nadvojvodom Ev genom, „Soči" г zmagovitim generalnim polkovnikom L Svetozarom Boroevičem, „Odliko-k vanje", „Ti osrečiti jo lioti", „Kr-vavo solnce", „Rožmarin", „Slovenska deklica", „Nekoč v starih časih". Prve 4 slike so trobarvne, ostale enobarvne. — Izmed vseh doslej izišlih skupin lahko trdimo, da jt sedanja skupina najličnejša. Slovenci! Poslu• žujte se pridno domačega izdelka.
Uprava Jlusfr. Glasnika,
Primorske oovice.
Iz duhovniške službo v tržaški ško*
fiji. NovbmaŠnik Č. g. Požar je imenovan za župnega kooperatorja v Sežani namesto č. g. Malalana, ki jc stopil v vojno službo kot kurat; novomašnik č. g. Dukič gre kot župni kooperator v Kastav.
Odprava deželne italijanske realna ftimnazlje v Fazinu. Uradno se poroča: C. kr. državna realna gimnazija z laškim učnim jezikom v Pulju, ustanovljena 1. 1898. a izpopolnjena 1. 1914—15, z otvoritvijo osmega razreda in c. kr. državna gimnazija v Kopru, tudi z laš< kim učnim jezikom, zadostujeta popolnoma potrebi srednješolskega poučevanja v Istri. Nadaljni obstanek dežel< ne realne gimnazije s 7. razredi v Pa-zinu se ne zdi zaradi tega nič več potrebnim, kakor potrjuje to tudi pojava hiperprodukcije srednješolskih dijakov, ki se opaža zadnja leta v deželi, od katerih so mnogi dokončali a mnogi zopet ne dokončali naukov. Ker se znatni stroški, potrebni za vzdrževanje tega zavoda ne zde nič več opravičenim, je sklenila deželna upravna komisija, da sc imenovani zavod odprav! koncem tega šolskega leta t. j. z dne 15. septembra 1916. Deželna upravna ko< misija bo vzela v pretres vprašanje ustanovitve nižje poljedelske šole v Pa< zinu. — Predsednik: Lasciac m. p.
Iz Rocola pri Trstu. V nedeljo 16, ju lija bo daroval prvo sv. mašo g. dr. Anton Slamič, rocolski narodnjak. Naša najiskre< nejša voščila!
Premestitev. C. kr. namestništvenl svetnik Fabrizi v Trstu, vodja istoimenskega urada, je premeščen na namestništvo v Trst in prevzame posle odišlega nam, svetnika Henriqueza, Vodstvo urada c. kr, namestništvenega svetnika v Trstu jc pre< vzel dr, Schneider, bivši voditelj c. kr okrajnega glavarstva v Gradišču,
Vihar v Trstu, ki je divjal 12. t. m., je napravil škodo le na vinogradih. Preobrnil je tudi neko staro karkaso in jo potopil.
Hrano, in siccr kosilo po 60 vin. in večerjo po 30 vin., bo pričela dajati tržaška aprovizacijska komisija dne 24. t. m. Oni, ki so se vpisali, naj poprej izročijo komisiji v dotični restavraciji svoje izkaznice za živež.
Tramvajsko progo v Trstu bodo dvorili tudi na progi Settc fontane — Rojan. Žico že napeljavajo.
Umrl je včeraj v Trstu v mestni bolnišnici po nedolgi in mučni bolezni Lovrenc Pregelj, šolski sluga na c. kr. pripravnici za srednje šole v Trstu.
Za maturante. Na navtičnem oddelku c. kr. trgovske akaclomiie v Tr
stu se vrši vsako leto tečaj za dijake, ki so prestali zrelostno izkušnjo na kaki srednji Šoli v Avstriji ter se žele posvetiti brodarstvu. Učni jezik je italijanski. Več ur na teden se poučujejo izključno navtični predmeti. Kandidati, ki prihajajo z zavodov, kjer učni jezik ni italijanski, se morajo tekom leta udeleževati pouka v italijanščini ter koncem leta položiti izpit iz tega predmeta, drugi dijaki pa morajo ob končnem izpitu dokazati znanje nemščine v predpisani meri. Vpisi v poletni tečaj se vrše 14. julija od 9. dopoldne do 1. ure popoldne.
Cena brejih krav. Vojaška oblast naznanja, da bo cena brejih krav, ki se prodajajo na Opčinah, od 10. julija naprej po '2 K 40 h za kilogram. _
Goriški begunec vtonil v Savi. Dne 8. julija so v Dolskem potegnili iz Save truplo dečka Celestina Hledeta, ki je vtonil v Savi pri Tomačevom dne 2. julija. Dečka so pokopali pri Sv. Agati.
Vročina v Trstu je v ponedeljek, dne 11. t. m., dosegla 42 stopinj C.
Ženske v Trstu so pričele izvrševati brivsko obrt. To je posledica pomanjkanja moških moči.
Dvakrat žalostna smrt. V neki tolerančni hiši v Trstu se je ustrelil 24letni mornar Ivan Kloss. Bil je na mestu mrtev.
Iz Nemčije.
»Mirovni odseki« v Nemčiji.
Berlin, 14. julija. »Deutsche Tagesztg.« piše: Z ozirom na ustanovitev narodnega odbora, ki hoče buditi enotno razumevanje za časten mir, ki zagotavlja Nemčiji varno bodočnost, omenjamo, da že celo leto obstoja »neodvisni odsek za nemški mir«, ki hoče razširjati prepričanje o potrebi »nemškega« miru. Dosedaj odsek ni mogel javno delovati, čeprav šteje na tisoče zaupnikov, sedaj pa zahteva enako pravico kakor narodni odbor.
Boj proti kanclerju.
Kolin, 14. julija. (Kor. ur.) Pod naslovom »Zaupnica« piše »Koln, Ztg.« o gonji proti kanclerju: Mi in z nami še dosti nemških mož smo mnenja, da je naša prokleta dolžnost proti domovini, da podpiramo in držimo vodilnega državnika in se zbiramo okoli njega tem bolj, čim večja nevarnost mu grozi. Kaj imamo v kanclerju, vemo: moža, ki zvesto in prav v neumornem izpolnjevanju dolžnosti stoji na krmilu in modro in varno krmari državno ladjo. Kdor more dokazati, da boljše razume, naj «topi naprej.
Kancler kliče voditelje.
Frankobrod, 15. julija. »Frankf. Ztg.« poroča: Za prihodnjo soboto je kancler poklical na razgovor po enega voditelja večjih strank. Gre se menda za običajne razgovore.
Lord Cecil o vojnih ciljih kanclerja.
Frankobrod, 14. julija. »Frankfurter Zeitung« poročr iz Basla: Na vprašanje je lord Cecil j zbornici poslancev odgovoril, da vlada ne ve, ali nemški kancler zastopa stališče svoje vlade, če pravi, da odklanja vsako aneksijo. Nemška vlada mora pač sama povedati svoje namene, če to želi. Angleška vlada nima prav nobenega sredstva, da pride do tozadevnih pojasnil.
Poilsko.
Berlin, 14. julija. »Berliner Tage-blatt« poroča: »Berliner Polit. Nach-richten« poročajo, po vsem videzu ofi-cijozno navdihnjenje:
Med najtežje probleme, katere je treba rešiti še pred sklepom miru, spada brezdvoma bodoča ureditev Poljske. Brezdvomno je po kanclerjevih izjavah v zbornici, da tista zemlja ne pride več pod rusko gospodstvo. Toda njen bodoči državni red je z ozirom na velike nemške in avstrijske interese zelo težavna stvar. Z rešitvijo tega vprašanja se obe vladi skupno pečata kot prijateljski zaveznici. Toda pogajanja še visijo. Jasno je, da ne bi pospeševalo njihovega zadovoljivega zaključka, če bi poljsko vprašanje postalo predmet razprav v široki javnosti, kajti pri tem bi se sedaj brez dvoma pokazalo toliko dalekosežnih nasprotij v nazorih, da bi to samo oviralo rešitev vprašanja. Zato gotovo ne bomo napčno domnevali, da je edern razlogov, zakaj so cenzuro o razpravljanju vojnih ciljev samo omilili ne pa popolnoma dovolili, tudi dejstvo, da še niso končana pogajanja o državni ureditvi Poljske.
Zo smeh in krotek m.
čudno, šetletni Francek: »Mamica, povejte mi, kje pa ste bili rojeni?« — Mati; »V Novem mestu.« — Francek: »In jaz v Ljubljani, kaj ne?« — Mati: »Da.« — Francek: »In kje je bil pa ta-tek rojen?« r-i Mati: »V Trstu.« «—
Francek (zamišljen); »Čudno, kako smo se tako skupaj znašli!«
Odrezal se je. Sodnik: »Tako mlad še, pa že dvanajstkrat preclkaznovan! Zdi se mi, da ste že temeljito izkvarje-ni. To so posledice slabe druščine.« — Polde: »Je že mogoče. Imam neprestano opraviti z oblastmi.«
Na prebiranju, »Kaj pa ste?« — »Privatni docent.« — »Strela, ste se pa zgodaj umaknili v zasebno življenje.«
Prebral si je. A: »No, torej boš poročil Dano?« — B: »Hm, izvedel sem, da izda po 8000 K na leto za svoje obleke in .. .« — A: »Torej se ne poročiš?«
—	B: »O pač, ampak z njeno šiviljo.«
Previden črnovojnik. Črnovojnikl pridejo utrujeni in zdelani na počivališče. Tone Debelak se takoj vleže in začne smrčati. Nenadoma pa zakliče svojemu tovarišu: »Ako bi bil med tem sklenjen mir, me gotovo pokliči!«
Lepo in lepše. Stric: »Kaj ne, Mirko, na mojem kolenu je lepo jezditi?« — Mirko: »O, da; ampak včeraj je bilo še lepše: jezdil sem pravega osla,«
Samo enkrat. Gospod: »Zakaj ste pa bili iz svoje zadnje službe odpuščeni?« — Sluga: »Ker sem bil samo enkrat pijan.«
—	Gospod: »Koliko časa ste pa bili v slu-bi?« — Sluga: »En dan.«
Rženi rožički, tudi cveki, rožič, žit-ni rožič, vranji parkelj, plen in smetnja-vo žito imenovano, je nekak plevel, (gliva), kateri se rodi na rženem klasju, jo kake 3 cm dolg in moli kakor poclolgast, črn, rogu podoben izrastek iz rženega klasa. Ker vsebujejo ti rožički zelo hud strup, se morajo iz rži, predno se da ta mleti, očistiti. Zavžita ržena moka, v kateri so ti rožički zmleti, je zdravju zelo škodljiva, ker nastanejo hude bolečine okoli srca, v črevesih in želodcu, kakor tudi nastane takozvana žitna bož-jast. — Zato se kmetovalcem, kakor tudi mlinarjem priporoča te rožičke pred mletvijo iz rži izbrati, jih posušiti in ker se letos dobro prodajo, prodati. — Kupi jih tvrdka R. Luckmann prej Jos. Leuz nasl. Ljubljana, Ahacljeva cesta št. 10, katera tudi kupuje druga raznovrstna zelišča itd.
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.

ZAHVALA.
Za obile doKaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom ne-nadomestne izgube našega iskrcno-ljubljenega, nepozabnega sina, oziroma brata, ženina in svaka, gospoda
Joškota Rojmk
izrekamo tem potom vsem, zlasti prečastitemu gospodu vojnemu ku-ratu M. Kranjc-u in vsem drugim prečastitim gospodom, ki so se našega ljubljenca spominjali v sv mašah, kakor vsem njegovim tovarišem na bojnem polju ter sploh vsem njegovim prijateljem in znancem najprisrčnejšo zahvalo.
Bog povrni!
Braslovče, 12. julija 1010.
Rodbina Rofnik.
' . ' - -v	- ■	1	,
Naravna
najbogatejši alkalični (natron litijev) kislec na Češkem. — lzborna dietetična namizna pijača. O vrednosti „Bilinska" izvolite vprašati hišnega zdravnika.
©brni zbor
kmečke hranilnice in posojilnice v Komnu
reg. zadruge z neomejeno zavezo
se bode vršil dne 6. avgusta 1916 ob i. popoldne v župnišču v Komnu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrditev letnih rač. zaključkov za upravni leti 1914 in 1915.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti in poročilo o reviziji.
V slučaju, da bi bil ta občni zbor nesklepčen, skliče se ob pol 5. popoldne istega dne, na istem kraju in 7. istim dnevnim redom druc občni zbor, kateii srne brezpogojno sklepati v zmislu § УЈ zadružnih pravil.
Načelstvo.
U 166/16-2
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. okrajna sodnija v Kranju je razsodila o obtožbi opravitelja državnega pravdništva zoper Jakoba Gorjanc zaradi prestopka po § 14 št. 1 ces. naredbe z dno 7. avgusta 1915. št. i28 d. z. v navzočnosti opravitelja državnega pravd-nwtva g. R. Peterlina kakor javnega obtožitelja, obtoženca Gorjanca Jakoba po danes dognani glavni razpravi po predlogu javnega obtožitelja, naj se obtoženec kaznuje tako:
Gorjanec Jakob, sploh šprajcar, 50 let star, roj. na Britofu, kat. oženjen, posestnik in gostilničar na Primskovem št. 69, nekaznovan, je kriv, da je meseca aprila 1910 na Primskovem zahteval zn 600 kg krompirja a 15 K; torej zahteval izkoriščujoč izredno razmere, združene z vojnim stanjem za neobhodno potrebne reči očitno čezmerne cene in je s tem zakrivil prestopek po § 14 St. 1 ces. nar. z dne 7. avgusta 1915. št. 228 d. z. in se po § 14 cit. naredbe z uporabo g 26(5 kz. obsoja v kazen 24 ur zapora in 100 K denarne globe, v slučaju neiztirljivosti v nadaljnih 10 dni zapora in po § 389 kpr. v povračilo stroškov kazenskega postopanja.
C. kr. okrajno sodišče Kranj,
odd. I. dne 5. julija 1916.
Kupim HIŠICO
malo, v Ljubljani ali predmestju, vredno do K 8000. Ponudbe takoj s ceno na upravo „Slovenca" pod »1916.«
Iz proste roke se proda
s 5 stanovanji, hlevom za 3 konje, kolnico in 2 kletima. Več se izve Jenkova ui. 14, Ljubljana.
Poštena in pridna popolnoma izvežbana
stara 40 let si išče primerne službe v kakem župnišču, — Pisma se prosijo na naslov: M. K. Prevoje 42, Lukovica pri Domžalah.
epim malo posestvo ali encmaci"
z velikim vrtom blizu cerkve in žel. Ponudbo na: Ivana Gros, Uprava »Slovenca.«
z arondiranim
zemljiščem 81/2 oralov v lepi okolici, se proda. Vprašanja na administracijo tega lega lista pod »VILA«.......1644
2 lopi meblovant	1043
v sredini mesta blizu glavne pošte sa takoj oddaš a. Naslov pove upr. Slovenca.
Dobro ohranjen
H BS *	O
"M
№
se ceno proda. GRADIŠČE, 1б - I. levo.
Vsakovrstne
141-1
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu
FR. CERAR, tovarna slamnikov v Stobu pošta Domžale pri Ljubljani.
Krojaškega učenca
sprejme L Tomazin, Naklo na Gorenjskem.
Odda se zastopstvo
že vpeljane znamke proti dobri proviziji kot postranski zaslužek, primerno špec. potnikom. Ponudbe na upravo lista pod šifro Takoj 1340,
Razpisnje se slnžba
v Dolu pri Ljubljani. Dohodki: prosto stano. vanje, vžitek iz njive, žitna bera in v denarju. Oglasi na: Zupni urad v Dolu pri Ljubljani,
staro 20 let, popolnoma izuča-na šivilja in tudi nekoliko izvežbana v trgovini, zmožna slovenskega in nemškega jezika, želi službe v kak. trgovini. Pisma sc naj pošljejo pod: »Šivilja, poštno ležečo Lukovica pri Domžalah.a
V specerijsko trgovino želi vstopiti kot
17 let stara deklica s primerno šolsko izobrazbo, najraje v Ljubljani. Ponudbo na upravo Slovenca pod št. 1033,
šce zdravijo:
(Hrvatska)	~ ■ . -__
Poročno m	s*eumo
prospekt od direkcije gratis.
ms*
1069
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo našega ljubljenega soprogu, ozir. očeta, starega očeta, brata, tasta in strica, gospoda
posestnika, gostilničarja, lesolržca itd.
po daljši, mučni bolezni,večkrat previdenega s tolažili svete vere, v 60. lotu starosti, danes dne 14. julija 1910 ob >/212. uri dopoldno poklicati k Sebi.
Pogreb nezabnega nam dragega rajnika bo v nedeljo, dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne iz hišo žalosti na domače pokopališče. Sv. maše zadušnicc se bodo brale v več cerkvah. Bodi nepozabnemu ohranjen blag spomin.
Rob, dne 14. julija 1916.
Globolco žalujoči osto.U.
Potrtim srcem naznanjamo prežalostno vest, da jc naš iskreno ljubljeni soprog in očo, gospod
danes, dne 12. julija ob 10. uri dopoldne, po kratki bolezni v 49. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče izdihnil svojo blago dušo v sanatoriju dr. Hansa v Gradcu.
Pogreb se vrši v petek, dne 14. julija 1916 ob 4. uri popoldne iz sanatorija na graško pokopališče.
Sv. maše zadušnicc se bodo brale v cerkvi sv, Barbare v Idriji. V Idriji, dne 12. julija 1910.
Zofija Plr , soproga. — Kristina, Toni, Erna, Dan!, Branko, otroci.
Brez drugega obvestila.
Prav lepi, suhi, 2 m dolgi

orehovi tremi
okolu 30 kub. metrov, se ceno prodajo Vpraša naj se: Prančiškanka ul. 8. - 1647
Sprejme se
izurjena v vseh strokah mešane trgovine. V korespondenci in knjigovodstvu izurjeno imajo prednost. Naslov pove uprava lista pod »Prodajalka« št. 1558.
Gospodična
ki je do sedaj službovala v trafiki in loteriji in je izurjena tudi v šivanju, želi premeniti službo, gre tudi na deželo. Ponudbe pod šifro, »poštena ln zanesljiva 1622« na upravo lista.
Zaradi preselitve se proda iz proste roke
enenasIstropM hiša
v kateri se nahaja gostilna, mesarija in prenočišče. Hiša se nahaja v sredini nekega mesta na Dolenjskem, in v najboljšem stanu. Proda se tudi vsa oprava. Cena 13.000 K. — Lahko se tudi polovica vknjiži. — Natančna pojasnila v — Ljubljani, v gostilni Sv. Jakoba trg. št. 5. —
vpokojen, trgovine vajen, samski, vojaščine popolnoma prost, srednje starosti, z večletno prakso pisarniških del išče primerne službe v mestu še rajši bi šel na deželo. — Naslov pove upravništvo Slovenca pod št. 1613.
Izobraženo, pošteno
vešča vseh domačih opravil želi službe k otro kom ali pa tudi kot služkinja k boljši družini. Naslov pove uprava pod »Zanesljiva, št 1631«.
zne vreč
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trg. firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko.
Istotam se sprejmeta
trgovski pomočnik
in
mešane stroke, vajen tudi manufakturne trgovine ter lesne trgovine, vojaščine prost, želi sedanje mesto premanitl v kako večjo mešano trgovino, ali pa prsvzama trgovino. Ponudbe — pod »Trgovec 1621« na upravo tega lista, —
Prostornata hiša na Poljanskem predmestju
z več gospodarskimi poslopji, ki se Inliko uporabljajo za skladišča z dvoriščem in sadovnjakom, slednji sposoben za stavhišča, se zaradi družbinskih razmer pod ugodnimi pogoji proda. Poizve s p. pri pospodu Dr. Otonn Vallsnt-ssliag-u, odvetniku v Ljubljani Franca Jožefa cesta št. 5.	1021

Zenitna ponudba.
35 letni orožnik v pokoju, vojaščine popolnoma prost, z nekoliko premoženja v gotovini, trgovsko izobražen, iiče tem potom žensko do 35 let staro v svrho poročitve, katera ima 5 do 10 tisoč denarja ali že vpeljano bodisi v kratkem podedovano kakršnokoli trgovino. Ženske na deželi imajo prednost. — Ponudbe sprejema — upravništvo »Slovenca pod štev. 1614. —

1564
štedilniki ^Чт
se dobijo po zmernih cenah dokler je še kaj zaloge.
1625 Ker mi je ravnokar dospela večja množina inozemskega in tuzemskega modnega suknja za obleke, površnike, najfinejše modne hlače, kakor tudi sukna za damske kostume, si dovoli spodaj podpisana tvrdka cenjene odjemalce uljudno vabiti na ogled svoje zaloge.
Jamstvo za najfinejše, solidno, elegantno izdelovanje.
Z velespoštovanjem
Frid. Polheimer
Gradišče št. i
ima na prodaj mlin H. HECHTBERGER pošta Domžale
Pri gradnji tovarne v Tesliču (Bosna) sprejme se
* i »
„ —
proti plači 80 do 100 vinarjav na uro
delo od 10 do 11 ur dnevno. Zidarji preko 40 let idejo lahko na nabor, oni mlajši četudi potrjeni za vojaščino, so tu oproščeni vojaštva za dobo dela' Delo bo trajalo do božiča. Pismena vprašanja na
stavbeno podjetje Adam Till, Teslić Bosna.
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
-jeve
Prodaja jih z navodilom po 2 K par:
Cvančara, drogerija, Ljubljana : J. R Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Koschir („Pri Orlu).
Kamnik.	43
Brez zvišanja osn raiil velike zaloge!
Brllcv, zelo fina kakovost, takoj vpo-rabna, K 3 -, 4'-, 5 -, 6'-. Briviikl aparat v eleg. nikeln. c.uiju s в rezerv, rezili K 6— in K 8-80, v fini kaseti z zrcalom, ćopifcra itd. s (i Ia rezili K 7'50 in K 12--. Najbolj. I. special. jamstv. rezila. tucat K 3'60, I. solin, lassstrižnik z dvema preraikaln. glavnikoma K 7'50 Pošilja sc po povzetju. Posiljatve na vojno poJto proti vposlatvi zneska in K 1 — za poštnino. Specialna tvrdka za solinško jekleno blago A. AVEISBERG. Dunaj II.
Untere Danaustrasso 23 S, odd IV. Katalogi in engros- ceniki za trgovce zastonj. Zastopnil<: se išćejo. Slovensko dopisovanje.
"S Najcenejše
T,	*
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
Joslu Hiilir, temnim, IMh,
Pred Škofijo 19. Prešernova ulica 4
Popravila točno in ceno.
tovarna dežnikov
ЦаМјапа, llsstal trg
1640
V neizmerni bolesti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubi, nepozabni sin, odnosno brat
Živko Tavčar
enoletni prostovoljec, korporal, kadeta! aspirant gorskega artiljerijskega polka
dne 16. junija junaške smrti padel na tirolskem bojišču. Svoje zadnje počivališče je našel v visokem italskem gorovju na Malga Fosetta.
Sveta maša zadušnica se bode darovala v ponedeljek dne 17. julija, ob deseti uri v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
V Liubljani, dne 15. julija 1916.
Profesor Alojzij in Viktorina Tavčar, starši. Danica Tavčar, sestra.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni sin, brat, svak, stric, gospod
enoletni prostovoljec domobranskega pešpolka
dne 4. julija 1.1. na gališkem bojišču padel častne smrti, v starosti 20 let. Pokopan je istotam.
Mlademu junaku časten spomin!
Idrija, dne 12. julija 1916.
Žalujoča rodbina Terpinova.
1642
Naznanilo.
Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se v prihodnjem šolskem letu 1916/17 otvori pouk najbrže samo na oddelkih:
a)	Strokovna šola za lesno in kameneno kiparstvo;
b)	Ženska obrtna s strokovnimi šolami za perilo, za obleke ln za vezenje;
c)	Javna risarska in modelirska šola.
Za vsprejem v oddelka a) in b) se zahteva starost 14 let in dovršena ljudska šola. V oddelek c) je vstop splošno, osobito pa obrtnikom, dovoljen.
Pričetek pouka na ostalih oddelkih (mojstrske šole za mehanično-tehnične obrte in za elektrotehniko, stavbno-obrtna šola, mojstrska šola za mizarje, specialni kurzi) je še negotov in bode pozneje objavljen.
V Ljubljani, 15. julija 1916.
C. kr. ravnateljstvo.
Pod zelo ugodnimi pogoji se proda
Isto leži v litijskem okraju ter obstoji iz hiše z več gospodarskimi poslopji in okroglo 60 oralov sveta. Pojasnila daje Kmetska posojilnica ljublj. okolice v Ljubljani.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
|»n
priv.
Telefon št. 41.
Solosna prometna banka podružnica ШШж, prej I. C.
Centrala na Danajn. - Ustanovljena 1864. - 34 podružnic. Vogal marljin trs
Preskrbovanje vseh bankovuih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rertfnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar so lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
5u. Fetra cesta. Delniški kapital in reserve 8S.000.000 km.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mes tih. — IzplaCevanie kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najeraodaja varnih predalov samosbrambo (safes) za ogujevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja
Ustmena ln pismena pojasnila in nasvet) o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Slan»g denarnih viotr na hranilne knjižice dne 30. junija 1916 ii 119,818,018-.
31. decembra 1915 na knjižice in tekoči račun K 258,243-476 —.
Od 56 1 naprej. Suhe hruške orl 5 kg naprej. Novi «Silva»-vrelec: namizna in zdravilna kisla voda. — Razpošilja po
povzetju A. Oset, p. Guštajn, Koroško.
Posode se po zaraćunieni ceni vzame nazai. Sprejme se tudi steklenica in sodo v polnitev In proti. račun na železniško postajo Spodnji Dravograd. 1579
CJItambilije
' w vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovateli kavčuk - štambilijev
LjuMfaiia, Selenburoova nI. SI. 1.
Ceniki iranko. 553 Cenik; iranko.
Prvo Kranjsko podjetje za umetno sieirstvo in slHianje na stehlo
ш
Dnnafska cesta žtev. 13 pri „FlgovEii"
se priporoča slav. cerkvenim pred tojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakov stnega umetnega steklarstva tn slikanja na steklo, za stekia sfvo v tiguialnl in navadni 01 lamentikl, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaiogn steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okviiov za podobe itd. — Narisi in proračun, na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovrSenih del na razpolago.	74
voliteval&c nlEsovirjsT In irgovcG olastili
„, . , Llobljana, Wolfova ulica št. 12.
Zaloga ter izposojevalnica gla-
sovirjev, planin in harmonijev. Ugodna za. mena in desetletno jamstvo. Špsc.elnt zavod za vglaševanje ter popravila vseh glasbil. Vglaševaiec v »Glasbeni matici« ter v vseh slovenskih zavodih.
938
Vojaške
narodne
za 4 glasove. Izdajatelj Fran Marolt, učitelj, Ljubljana. Cena vezanemu
izvodu K 1-50, v platnu K 1"80, Naročajo se pri izdajatelju in v knjigarnah. -
i Mehaniki in trgovci s kolesi 1
zahtevajte moj najnovejši engros-cenik o \ kolesih, pnevmatiki in ^delih. Najcenejši izvoz
A. WEISSBERG,
Dunaj
II., Uniere Donaustrasse 23,S. oddelek I.
Slovensko dopisovanje.
najboljše kakovosti so dobi v sodčkih od 56 litrov naprej po primerno nizki ceni pri
M. Rosner&Cs.
v LJuMjam.
Proda se
a v* i & fiSš

v sredi trga ob železnici, na najlepšem prostoru — pripravna za vsako obrt — z dvema velikima vrtoina, velikim gospodarskim poslopjem, veliko njivo in travnikom — pod zelo ugodnimi pogoji. — Natančneja pojasnila se dobijo pri Hranilnici in posojilnici v Sevnici, Štajersko.
Iv 1-20	K 1-20
Kompletna
prečifisl?ari ja
ses v hiši,
Šablona s 16 monogrami, primerna za namizne prte, serviete, žepne robce in vseh vrst perilo se* dobiva pri
TOMI JRSER
Ljubljana Židovska ulica 5, Ljubljana' K 1'20	K 1'20
Zaloge v Ljubljani: R. Šar<abon in dulius Elfoeft.
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejskiml lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi nomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanja las, za njih rast iu negovanje, za ojačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje rast brade, in io po kratki dobi daje lasem in bradi naravni b!esk iu polnost in jih vnruje pred prezgodnjim oslvenjem do najvišje starosti.
Lonček po 4, 6 in 10 kron.
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s po«tnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice kamor jo naslavljati vsa naročila
U43
■C >
Kraejsk
n. a, dež. živi j. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dlvidendah pri življensketn zavarovanju žc po prvem letu: Stanje zavarovani koncem
leta 1914. . ..........................K 173,490.838--
Stan e garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,7o2.U22'76
V letu 1914. se je izplaCalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432 232'66
ildor namerava skleniti življens r.o zavarovanje, veljavno za	ЕН»ЗГ0ИгШ?,Е,
naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. "TJg^ Жалје Terezle cesta St. 12.
тџМ
алаа. - - гтадтмаишивцзаиц
J4e puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
шкажпшшшшашшапшш

ifasr
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
Ц i

S fi
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
Ljubljana :::: Dunajska cesta št 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poijsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad in ndnine, ki so znašale 1, 1912. 673.356 kron 17 vin., so poskočila koncem leta 1913. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad.
Ponudba in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-ništvo v Celju in na Prosoku, kakor tudi po vseh farah nastavljeni poverjsriki.

ф, Ш
I
гЖ. W -o
mr
Ш
Isifc.
Sipr
Ш
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje Izplačilo.
I H.
u i <&. l Ш
1439
тхтшшвп
жххххтттгштт
|Ms puščajte otpok samih, da se požari omejijo I
".r"- -здге ••* пуу-тгг—тт11 m ииштдпт
аштжшвушашкЕ^втшт:;
Ustanovljeno v letu 18(12.
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkosiikarija
Slikarja, pohištvena ?n stavbena pleskarja
I, Miklošičeva cesla
Nas; roti hotela Union Teleton 154. Telefon 154.
I Jantarjevi laki in laščiio za sobna tla. Marx-ema)l za pode, zid, železo in drugo.
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
— i -———Predmete in potrebščine
Lake angleške za kočije, lake g za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete И	slikan'e
Firnež iz pristnega iamenega oSjs.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko nespremenljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	1132
Delavnica za črkoslikarska, iikarska in pleskarska đeia
riška ulica 6, Gradišče.
ma
ШШВШШВт
шшт
Kupim rabljeno, dobro ohranjeno
Gt
({gumijast! plašči In zračne cevi)
v vsaki množini in najvišji ceni.
A. GOBEC, Ljubljana
specijalna trgovina s kolesi in deli
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet).

Izborna so je obneslo гл vojake v vojaki •ploh гш vsnkeoa kot najboljte
bol oblažajoče mazanje
pri preMajcnju, renmatizmn, f:ihtu, leflatacl, prsni, Tratui in bolesti v hrbta
Ш;

m
Dr. Ricbter-J» 8 • >
Г eapilcl l,a compos
Nadomestilo
Sšdro-Pain-Expe!!er.
Steklenica kron — 80, 140, S —.
Dobiva ee v lekarnah ali direktno v Dr. Richter-]» lekarni „Pri zlatem lera', Praga, 1., Elizabetna cesta 6.
Dnevno rnspoAilJnnJ*.
Kmetijsko društvo v Vipavi
ima poleg masnih vin tudi izvrstnega namiznega belega vina večjo zalogo po 135 kron hekto loco klet, in dober
po 150 K. Kdor r 3?	/#»9? želi kupiti več-
jo množino, naj pride pokušati v Vipavo. — Načelstvo.
lili
1431
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bra- ! tlavio in trde kože,!
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi j Cena lončku z jam- S stvenim pismom [ iil K 1-50. 3 lončki K 4-— 6 lončkov K 5-50. 6 lončkov iS 5-50. Stotino zahvalnic in pri/nalnic. Potenje! j rog in rok odpravi Ita-prašek. Cena K 1-50, f јјЗ škatlje K 3-50. Кешепу Kascbau (Kassa) I.: ( poštni predal 12'844 Ogrsko, ■вшшаапин^ввиш
Odda so za avgust
pripraven za trgovino, pisarno ali drugo obrt. — Poizve se pri upravi Slovenca pod št. 1632.
? mm
ima v zalogi sledeča krmila:
Orehove Iroplne (cele) v ploščah po K 84— in zmlete it K 87 — za 100 kg brez vreč.
Rapsove tropine v ploščah po 70 K brez vreč & 100 kg.
Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po 50 kg a, K 53-— za 100 kg brez vreč.
Sladkorno krvno klajo po 51-— K za 100 kg
z vrečama vred.
FOlHICl ? Naročajte pri Gospodarski zvozi semena, ječnren, domačo in nemško deteljo, grašico 2n semensko koruzo za zeleno krmo.
Kmetovalci! Preskrbite si od Gospodarske zveze kajnita. kalijevo sol. 8% kalijev, 18—20% mineralni in kostni siiperiosSat, mešana gnojila, zlasti 14°/„ žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 ky za K 10-— a 100 kg z vrečo vred. Naročniki naj dostavljajo lastne vreče franko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blasa ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13'20 K i 100 kg z vrečo vred.
Odslej prodaja knjižico „Živinorejci In vcfna" Katoliška Bukvama. Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po najugodnejših cenah koruzne storže, ajdove, prosene
in druge pleve.
Poljedelske stroje, motorje. mlatllnlce itd. naročajte le pr. Gospotlsrski Zvezi.
iirgaorf, каоагнагИ i. L s?.
(kavine konzerve) v kockah (lina kocka za '., 1. kave brez porabe sladkorja.) Poštni zavitek 5 Kg 100 kock stane K 22,— Originalni zaboj 50 Kg 1000 kock znižauo K '90. — Pošilja se samo proti predplačilu.
Za poštni zavitek sc prosi priložiti 40 v. za ovoj. Zastopnik tovarne (kavinih konzerv)
Ljubljana L Mestni trg 13
n—r t гтмтттаиктадн^тЈМтггчУ! и и чип ј^здишјгдгу 1■"■таурн-'«)
F\. ^ Е. S^ebsrne
Mestni trg št 10
Vi,
f ti cbly-^laschke
J^mb liana
JLidovsfa ulica $t. 3 dvorski trg 1.
__________SL&2___
t
Popravila /o!no ln vestno. Zunanja naroiila na izbiro 3 obratno pošto.
Osebno izbrane novosti z jDnnaja
Priporoča: največjo gbero klobukov 3a dame in deklice kakor tudi bogato zalogo žalnih klobukov.
Solidno blago. Prignano niste cene.
643
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica
za nakup in prodajo zemljišč in posestev
249
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovski pristan štev. 14.
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbiro. V sredini mesta imam tudi več dobro se obrestujočih hiš. Več se izve na označenem mestu.
m
ш
■•.••T-
Ш
v Ljubljani
registrevana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega, csscss Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice
Ж
Sfrj

Ш
Ш
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7Va, 15 ali 22v2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Bcvoijujeja se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša čez 800.030 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1814 2228 s 18.493 deleži, ki repre-stmtujejo jamstvene glavnice sa 6.432.270 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik:	II. podpredsednik:
Ivan Snšnik, stolni kanonik v Ljubljani. Karoi Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
(31 a tir. Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jožef Gruden, stolni kanonik v Ljubljani. Anton Koblar, dekan v Kranju: Dr. Marhar Alojzij, gimn. veroučitelj vLjub-ljani; dr. Jakob iVioliorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Pran Papež, odvetnik v Ljubljani B. r.erasc, ravnatelj trg. šole v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; dr. Viljem Scbv/eitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Useničnik, prolesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbic, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; Ignacij Zaplot-
niX katehet v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kržič, c. kr. prolesor iu kanonik v Ljubljani. — Olani: Anfon Čadsž, katehet v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. lin rač. oticiial v Ljubljani: Ivan Mlakar, prolesor. v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani.
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi .11 v mesdh.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vioge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po

1

,-vAi SvT'.jf J" омплжа u
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto.
Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000'—. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proli vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožet Gnstinčar. državni noslanec.