Št 53.
Iihaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrte* in soboto ob 4, uri popoldne lor stane po poŠt pr<>jem*tia ali t Oorici na (lom poSiljana-
vao l*to      ........ir» K
»',........... in .
V,..........5   »
Posamične številke Rtan<»Jo 10 vin.
..SOČA" ima nasl**dnj»> '».rodne priloge: Ob no-.•¦¦!:; hm ,,Kaiipot po Goriškem in SradUJatskem" in „fUilpet po Ljubljani to kranjskih mestih", i iN** dVa.«* krat t letu „Voia1 ni teles&ic,  parnifcov in poJtntl mi".
N.ii"?ti!.o spr,'jt>:-a ap-au-Ntin v (ii^poski ulic; ;t-v. T 1 m ti-rr, v .<Jfr:5ki TisUjir« A ilubrScok Na DitroCila bret riopcslane naroJnine se ne oilramo Oblast iti pOslaDJie *•¦ mi .mj» yt, P-ju-u^uih i« t:-ku ! 1m'. IK v, 2-kt.i'. ! i .. .:•»!«? '.•-' '¦» '.sa!T» »ru V.-krn« i^v-Jti ^'-;»- «¦''«¦«' •' j-h-imu. -» Ki'i:oii.f u; -|'>! \ liro-lciiio:!: >-:u ;:'» . u.iu. Za
V Gorici, v soboto dne 2. maja 1908.
Tata) XXXVIII.
»Vse za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K Lavrič.
Uredništvo
so nahaja v Gospodi olioi 8t. 7 v Gorici v I. nad-ti Z urednikom je mogoS: govoriti vsak dan od 8. do 12. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne? ob nedoljah in praznikih od 9. do 12, dopoludne. UpravniBtvo se nahaja v Gosposki ulici §t. 7 v I. nadatr. na levo v tiskarni.
KaroCnino In oglaso je plačati loco gorica
Dopisi naj se pošiljajo le u r e d n 1S t v a.
Naročnina, reklamacijo in droge refl, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo 1» opravniStvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schvvarz v Šolski nl.,Jellersitzv Nunski nI., Ter. Leban na tekališcu Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaližcni ulici, L Matiussi v ulici Formica, L Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trata v tobakami Lavrenčifi na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
— T»l«foo it. 83.
»Gor. Tiskarna. A. Gabričck (odgov. J. Pab5i5) tiska in zal.
Kako se vlada v Avstro-Ogrski ?;
i;...IS''i;a   ima   novica   imrm»*t:aikat   1V»-  , l;:?ka «lr   IVi-r/iickfga.    i'r\i s.<'|s5<M»f>MUi> v \t-<4i -iti/1'; ^v'.)^k».-^:j 3itijn«»'t!iik;i. M ilvania,  I <i:i j \*'iwi.'.Vi- i,, .-ur*« n.-jji..iju' jiuniu ljudstvo j - -i-t't iinii:i:<.i <'is2)i kakor j>a |<K»l«4jj'«\ Tmisi j.!»•»•¦»] 'i -•* \  UiW:'v. -l\ uuh radi   „i>0|»lfi'i»'ii»- I laMjo™      iii    { i<-::.';««ju    Hi<)f<i?i   *«'    Snij-i    U«'jiO ("(¦>ti'lvrwjJ j-"« t!.»-:,su3-i.   Kafi;ir m» «*aiit»U  ri/ k;:/** , ili»i-i :.U iii.'t.i-:im.        Kri jo tokiu v ii:iHu"t!ii-ki   \-..\J-i   ¦>  S.»o\«),   ijansci-tnik [\>-Is i-ki ^< ;•• ,'^ri;.iil  !i;rti".   na tla:   j-in   ti:uV-f.«'j,i   i:j:j!i'!U-kf,;ii j,a?>»b \>a je  u-rnrtii.   Kfio \o i..i"!»'(!;.!k. to -«• jt- iiUfu upi!.-.-uo.   iu umi i<;tr.»  -<i ^r, j:i«-Ji    i.ch/:i:s.k>, yauri/o[j IVlj.ik. 5i,,i r»i"i'" J M^on;*"'. J" Jmo.v»vruj ;a iimih1^' tiiksi    lii.t ii-tvHj.jf ;*< j-ljit-ka  \   tiitiii.*   M:i!i»«ii-»ii\,  ruj  v   \»-ir;ji   :>»» .-e,:ivo   .Iri.^oV  vlh<!«li. 'inM.ri ><¦ i. ur't,:)i !>¦}' r::':i!; j.ri .::-.!)-k«-ni i,a-»:»*-t!ii-Uii,  '.   vi*;ii >iii'Ui l.v.V,o tlakami Uiiii K-n^a  *i! .'.(i.r:; :*            loii;» j r«-j<rit^iSii mi;h \:,-
{'nlt.wti,.i, )i.{ kljnii „r» t<iriii;io*" o.-Uuo- v-t« j.ri .-taron: . I'ulj .tki !'»r,i». u o u mh i 1 j o is o ^ «> <* j. i» (tov si I t / M :»i c r a > i. >-tči:i-ki lio ti <! !;;i v;»!i-ih rs1« j-a .ca f.uiijištnU1 v iiu-s;: rrs.u o "<• Mrr.i. Mxi r;.-«ii J\'^U i^ais i.,--; ;•• ;• tJi.i-:.v.!\:.;»»iu iJi^rct^kt^a <hi*:s8j<'-!>.!..;i«'i •.:¦•«<» {.»-j \!.ihr.i >\ krm-ri r, j !••{>¦* i::.!:.i;i' 5« : {-..;•;: ",.v» ivljakniu mlc.:! .i. f-r«-:.-. k:-.tT.' .srn *i.:i » /r;I<3'-;!jo, ..L i... r.-t5i  i..«, * J( >•-  t..«-i tii'!!,:i "Vvr.irkJHja tsar«.-
i>-h :.: r« •;<•'•. J.:i;t-".vo u;Yt'.>r.r !i i.i',o »a ';'     {\>5>ki    [ .rrii« t;3:,u-*- ;•» j.;.*-;  ii.   i..il-1-.o
!..   j-f           *»"N   .,,;ft   v/', jf.   .i, ^rt-n.A   J a   ¦-•¦   kar
poljsko politiko proti Malorusom. Toliko se govori o ljudstvu v Avstriji, o ljudski volji, o prostosti narodov, o jednakopravnosti, ali to je vse le pesek v oči; tega peska imajo na Dunaju Se mnogo, in Se ga bodo metali v (Ki, da ti ne videle, kako protiljudsko se vlada. Kdo ve. kaj se še zgodi v Galiciji, prodno se otrese zaničevani iu teptani malo-ruhki narod krute poljske roke': \
l'oley (ialieije >toji v ospredju Hrvat->ka. >mradljiv dim se Siri iz nje. Iinii Rauch misli, da je kak a/ijatski despot. Z vrha dol jiledn Hrvate ter jih prepanja, kolikor je v tijcuovi moCi. Ta moč pa je velika, ker je podprta i/ liudimpe&te iu z Dunaja. Po vsej mH hoče ,-treti hrvatsko-srbsko koalicijo, uničili moie, ki čutijo in hočejo delali dobro za svojo doimiv;no, ter vstvariti mameluke, ki bi poiimpli njemu po madjarski volji vladati hrvat-ki narod v banovini. Madjari na vrhu, madjnroni polep, Hrvatje ploboko spodaj pod peto di\jih Azijatov in janičarjev. Ali zdrav pulet }irt> "ko/i vrste hrvathkepu naroda; otre-sel ,m- je umetno od tujcev zasejanega sovrn-si%;i do iSrbov, -zvezal se ž njimi, in sedaj hočejo biti Hrvatje zopet svoji lastni gospodarji ua fvoji lastni /t-mlji. Vlada pa jim po-:"iija lune, ki m> drug hujši od drugega: za-griztiii Madjari, brez srca za hrvatsko ljudstvo. Zastopniki ljudstvu .-»e energično borijo proti njim : osrednja vlada pa kruto proti Hrvatom. Duui i-epajo, vlada pa se ne uda. Šel je Kakod«v.a\, prišel je Uaueli. Ta človek se j«> napia-til i'e netnogočega ter se kompromi-tiiai tako, da bi ga ne držali na površju v nobeni drugi državi več, toda v Avstro-Ogrski je se dober. Moida dobi Nekako odlikovanje. «'e bi ;.v.-tn»-ogrska slada gorela za procvit s-.ojib dežel, /u mir med narodi in razvitek v-eh. pot^m bi bila lahko že zdavnaj naredila k<i':t«' šk'jdljivim odnoiajem v Hrvatski. l*o-»!;.!.'. bi bila v Zagreb hrvatskega bana, moža j..) \oln hrvatsko-srbskf^a naroda, pa bi bil mir. T< da lega ne! V boijsi polovici države ¦bivati Madjari, v naši slabši pa ¦ bi bil Avstro-Ugrske, če bi se \ai ljudski glas, če bi se kre-[>oi:i, j»o katerih edino bi se moralo koti-tiUi'-iou*dni državi, če bi   se za-
go-j Kou upw.i
če^o izvajati državne temeljne zakone o jed-nakopravnosti! Tega Bog ne daj f
K6, pa Bog vendar le da tudi to. Tako upamo mi. Ljudstva se dvigajo, mogočni pojavi ljudske volje pretresajo tla, na katerih misli vlada stati trdna kakor skala na vekov veke; nov duh veje po ljudskih masah ter si pridobiva veljavo. Z vso silo se postavljajo na visokih mestih proti gibanju med zatiranimi narodi, toda zmaga bo na strani zatiran-cev. Ogromnega hoja bo še potreba, žrtve bodo padale, toda pasti mora končno tudi nesrečni avstro ogrski vladni sistem. Potem bodo narodi prosto dihali, potem se bo mogla lepo razvijati država, potem postane nam vsem dobra domovina. To se mora zgoditi, čeprav proti volji na visokih mestih.
DOPISI.
Iz hrminskega okraja.
IZ Kožbana — V listu „Goricatt z dne 14. t. m. pod dopisom „Iz Mimika" blagovolil je dopisnik i mene omeniti.
Ker nimam ne časa, ne volje, pa tudi bi mi bilo pod čast, odgovarjati lažnjivemu in obrekljivemu dopisunu na dolgo in široko, imenujem ga lažnika in obrekovalca, ako mi ne dokaže v dopisu navedenega.
Kes pa je, da ste le vi vsiljevali našim zaupnikom cele zavitke glasovnic in ker so le-ti spoznali vašo zvijačo, kurili so ž njimi ogenj. Slava takim možem, takim junakom! Hvala h koncu še za naslov „general", ker, kakor so volitve izkazale, bil sem res dober vojskovodja.
Anton Blažič, „ general".
Iz tolminskega okraja.
Iz Poljliuinja. — K notici v „Gori;ia od 28. 4. t. 1. treba nekaj pojasnil. Klerikalec se nikdar ne zlaže, ako ne more, in tako je tudi t« notica lažnjiva in neuinno-bahaška. Stvar je sledeča:
Ze par let sem gojijo razumnejši možje in fantje poljubinski željo po lastnem bralnem in pevskem društvu. Letos se je bližala ta želja k uresničenju, ko so nekateri tolminski gospodje obljubili, da bodo društvu dajali svoje časopise zastonj na razpolago in da bo eden hodil brezplačno poučevat petje v Poljubinj. Na to so začeli ugledni možje poljubinski kakor gg. Kenda, Monfreda in Luz-nik nabirati člane po Poljubinju. Ko je o tem izvede' >tuhnjeni kaplan Tomšič iz Tolmina, začel je takoj svoje razdorno delo, v znamenje sv. vere seveda. Ta kaplan je klerikalec najhujšega kalibra, je eden tistih zahrbtnih, jezuitov. Na Veliko noč — tega največjega praznika duhovnik Tomšič ne spoštuje — zbral je v posebni hiši v Poljubinju kakih 30—40 zagrizenih političnih pristašev ter jih v imenu križa in sv. vere nahujskal proti nameravani ustanovitvi naprednega bralnega društva. Prepovedal jim je vstopiti v to društvo in se jim ponudil, da jim ustanovi sam drugo, to se razume da klerikalno društvo. Napred-njaki se niso zbali tega hujskanja, marveč so šli mirno svojo pot naprej. Vposlali so 22. aprila uzorna pravila BProsvete" za »Bralno in pevsko društvo v Poljubinju" na namest-ništvo. Sklicali so za praznik sv. Marka shod vseh Poljubincev h g. Luzniku in povabili k njemu nekatere tolminske gospode in kaplana Tomšiča. Namen jim je bil zaupen in prijateljski razgovor o društvu v svrho, da se doseže med občinarji vsaj na prosvetnem polju sporazumljenje in prepreči neizogibno sovraštvo med občinarji. Hoteli so, da bodi mir v občini in smatrali) da zadostuje popolnoma eno društvo v Poljubinju. Zato so tudi bili pripravljeni na pogajanja in kompromise z nasprotniki, predvsem s kaplanom Tomšičem.
Imeli so le en pogoj, od kojega ne bi odstopili za nobeno ceno, namreč, da se naj čitajo v društvu časopisi vseh strank, torej tudi klerikalni. A baš tega pogoja ni hotel Tomšič sprejeti, češ, da zahteva njegovo katoliško prepričanje samo klerikalne časopise. Miroljubno povabilo naprednjakov je odklonil in izjavil, da ne pojde na shod. Na to se je po svoji navadi potuhnil in začel svoje zahrbtno ščuvanje  proti naprednjakom.  Sam
DvnjsH  let  pozneje.
N.!<iatjcv(iiij()
„Treh mušketirjev". =
FrajiCO»kJ  Rjnsnt : ALEXANDRE   DUMAS.         —
h, nts>, ko je koadjsstor zaptasUil cerkev Notre-l>;;ti;e. j'» .**<>d««J, kaj *<¦ je zbudilo. J)asi jo bil skoro zv»van * prvim; fr^isderp. se ju\endar Se vodno lahko uin.ikir.i ko i.-; hm dvor zagotovi! ugodnosti, po kateri"; j»> ,.;..'jw\ i ji ?. i k.itere je bilo koadjutarsko mesto *asi.o i,r<'d*t'ij-r;ri »!•-{/ jo hote) postati uadSkof po ev.oern str;*;«, j:, kard:?i.iif kakor Mazarin. No, ljudska Htrarska hi u»'.; \>\\:\ težko poverita te čisto kraljevske !'J»ti Napoti; >v je torej nn dvor, da častita kralji«; na ztr.ap pri {.»''i^u, in odločil so je, delati ia dvor ju p.n proti »jem-:, k.ikor bi že dvor sprejel njegovo udaiiostno izjavo
K</?.(ij';t(.r se je torej nazn.mil; ko jo vstopil, se je postala eeieg.i dvora velika radovednost, slišati nje;.:ov*< besede.
Koadjtttor sani je bil skoro tako duhovit kakor vsi 1: ljudje skupaj, ki so bili zbrani tu, da se norčujejo iz nje^a. Njegove besede so bile torej tako spretne, da mno mogli navzoči najti prav nobenega povoda, da hi ga zasmehovali, dani so si vsi to želeli. Koadjutt r je konral z besedami, da postavlja ovoje »ki't«i:;rM' ir,' 'i v M#,/.bi. Nj   Veliean-lva.
Ves ras, ko jo govoril, se je videlo, da se naslaja kraljica nad tem lepim govorom; toda ko je končal s to frazo, ki je edina mogla dati povod kakemu dovtipu, se je Ana okrenila, in pogled, s katerim se je ozrla v svoje ljubljence, je tem izjavil, da jim kraljica izroči koadjutorja v pesti. In takoj so začeli dvorni šaljivci uganjati svoje burke. Nogent-Hoautin, dvorni humorist, je vskliknil, da je kraljica pač srečna, da najde v takem trenutku tudi v veri pomoči!
Vsi so se glasno zasmejali.
Grof Villercv je pripomail, da ne razume, kako se je mogel dvor le trenutek bati, ko je imel vendar proti parlamentu in pariškemu meščanstvu na svoji strani gospoda koadjutorja, ki z enim samim migljajem lahko dvigne celo armado kaplanov, vratarjev in cerkovnikov S
Maršal La Meilleraie je pristavil, da obžaljuje, da ne bi mogel spoznati v slučaju, ko bi se res spoprijeli in bi se tudi koadjutor vdeležil bitke, tega po rdečem klobuku, kakor je bilo spoznati Henrika IV. v bitki pri Ivry-ju po belem peresu.
Gondj' je ostal med tem viharjem, ki bi ga bil lahko naredil smrtonosnega za zasmehovalce, miren in resen. Kraljica ga je vpraSala, 5e ima še kaj dostaviti k lepemu govoru, ki ga je bil ravnokar končal.
— Da, milostljiva gospa, odvrne koadjutor, prositi vas moram, da ga dvakrat premislite, predno vzbudite v kraljestvu domačo vojno.
Kraljica mu je obrnila hrbet, in smeh so je začel znova.
Koadjutor se je priklonil ter odšel iz palače, pri čemur je pogledal kardinala, ki je imel oko oprto vanj, z enim tistih pogledov, ki jih razumejo samo smrtni sovražniki. Ta pogled je bil tako bodeč, da je pretresel Mazarina v srce. Ta je čutil, da mu je s tem napovedana vojna, prijel je d' Artagnana za roko ter mu rekel:
—  Pri priliki boste pač spoznali tega človeka, ki je ravnokar odšel, kaj ne, gospod?
—  Da, Monseigneur, odvrne d' Artagnan. Nato se obrne proti Porthosu, rekoč:
—  Vraga! to mi ni nič všeč, nimam rad razpo-rov med duhovni.
Gondy je odšel in delil med potjo blagoslove; občutil je neko zlobno veselje, ko so padali pred njim na kolena celo služabniki njegovih sovražnikov.
—  O, je zašepetal, ko je stopil čez prag palače, o nehvaležni, nezvesti, strahopetni dvor! Jutri te navadim smejati se, toda v drugem tonu!
Toda dočim so se vdajali v Palais-Rojralu brezmejni veselosti ter se trudili spraviti kraljico v kolikor mogoče dobro voljo, ni izgubljal Mazarin, ki je bil premeten človek ter imel gotove slutnje, kakor vsi k bojazljivosti nagnjeni ljudje, svojega časa s praznimi in nevarnimi šalami :• odšel je takoj za koadju-torjem, pregledal svoje račune, zaklenil zlato ter ukazal zanesljivim delavcem izvrtati v zidovih nevidna skrivališča.
(Dalje pride.)
si seveda ni upal priti na shod v Poljubinj, zato pa je povabil na pomoč dva klerikalna 1 petelina iz Gorice Capudra in Kremžarja. Ta • dva sta v zadnjem hipu sklicala javen shod v Poljubinju. Naprednjaki so v svoji naivni miroljubnosti sklenili, da se udeležijo klerikalnega shoda in da bodo vsekakor iskali spo-razumljenja z nasprotniki. Ta shod je bil sklican v tesno kmetsko izbo, v koji zavzema velika pec Četrtino prostora. Predno so prišli naprednjaki na shod, je bila izba po veČini že zasedena po najzagrizenejših klerikalcih. Le nekaj naprednjakov je prišlo v izbo, drugi so ostali t kuhinji. Koj pri otvoritvi shoda se je pokazalo, da klerikalcem, v prvi vrhti Kremžarju in Capudru, ni mar za nobeno spo-razmmjenje. Predsednika sta hotela kar imenovati, vsled protesta naprednjakov se je pa moral voliti in se je izvolil s klerikalno večino v izbi prav malo vrli Andrej Kovaciž hSt. 24. In na to se je začelo. Kaj pa? Brezvestno in brezstidno klerikalno farbanje. O tem pa prihodnjič, ker je treba čitateljem za Kremžarjeve neslanosti vsaj en teden počitka.
iz goriške okolice.
Iz Še»pas>. (Nekoliko odgovora dopisniku „Primorskega Lista* z dne 16. aprila t. 1.). — Dopisniku se naj-prvo iz srca zahvaljujemo ter nas veseli, da se je potrudil s tako dolgim člankom javnost obvestiti, da smo tu v Šempasu še živi. Seveda živimo, in ravno zato, ker smo Še živi, ker smo vstali, ni temu možiceljnu nič kaj po volji. Vidi se mu, da se ga je živčna bolezen prijela prav za dobro. Kaj ta lažnjivi dopisnik govoriči, pač ni vredno odgovora, ker za njegov lažnjivi dopis bi bil najumest-nejši odgovor pasji bič. Vso svojo jezico je izbruhal, vsakega, ki ne piska po njegovem „taktua, postavlja na pranger. Zaletava se v neko, povsem mirno osebo, koji podtika zadnji dopis v sSoči". Povemo Vam, lažnjivi do-pisun, da omenjena oseba, kojo ste vi prav po »katoliško" oblajal, ni v nikaki zvezi z dopisom v »Soči". Sicer se nam pa čudno zdi, da še ne poznate dopisnika „Soče" pri vseh .detektivih0, ki jih imate na razpolago. Saj vendar mi Vas poznamo! Ha naš povsem stvarni in resnični dopis v »Soči*, v kojem smo navedli suha dejstva, kaj se je godilo v Šempasu za časa volitev, se drzne dopisnik „Pr. Lista* reagirati ter nam prebaciva, da se držimo znanega reka: porečem ti, da mi ne porečeš? Ha, g. dopisnik, ali še sedaj ne veste, da ista prislovica je patentirana po klerikalnem receptu, ter da jo imajo klerikalci vedno v zakupu. Sedaj se je poslužujete i Vi.' Blede se mu, ker omenja, da smo agitirali na surov način, zajedno pa potrjuje, da je bil naš dopis resničen. Da, nismo povedali nič novega, ko smo omenili, da je župnik pri ožji volitvi pridobil 27 glasov za njih listo. Šem-paski dopisnik „Pr. Lista" naj bi bil še zadovoljen, da i mi hvalimo našega župnika, ker smo povedali resnico, da je delal. Je li potrebno bilo, da ga tudi on hvali? Seveda, morebiti mu s tem pridobi malo več ^redita" pri mogočnih klerikalnih generalih, ob kojega je menda že prišeL Hvali ga namreč rta poseben način, da dela kot delajo vsi duhovniki po nazorih S. L. S. Mi mu to pritrdimo, žaiibog. Dela pa tako kot sploh vsi duhovniki ter ako bodo tako delali, pride čas, ko jih bode ljudstvo kamnjalo. Dopisnik ima posebno na »piki": kot glavnega agitatorja, krčmarja Humana; piše o njem, da je nekega Budina prisilil, da jo volil proti svoji volji (namreč volji dopisnika), plačal mu pri Martinu prej četrt vina, potem pa peljal ga na volišče. Da je to pristna laž, naj omenimo to: da Humar ni bil isti dan v omenjeni krčmi, starčka Budina pa ni bilo treba siliti, kam naj voli, ker je imel sina pri sebi, koji je za našo listo volil v splošnem ter kmečkem razredu skupaj štirikrat. Recimo pa, da bi bil omenjeni res plačal četrt vina, zakaj tega ne naznanite sodniji ? Davno bi bila že ovadba, ali vi sami veste,  da je to laž,
zato pa naj jo zve klerikalna javnost, koja jo seveda sprejme za gorko resnico, ker „PrimorsM list« ne laže?! Da je isti Humar zopet nekega I. M. oatraSil, čeS, da ga ne vzame več na dnino. Lažnik, ali pa ne veste, da je bil omenjeni naš agitator. Smešno: Janeza Klanjšček so tudi premotili na svojo stran, dasi mu je župnik naredil veliko (?) uslugo pri zidanju njegove hifie. Naj javnost zve, kako navado ima naš župnik deliti „usluge" svojim vernim ovčicam. Mimogrede naj bode omenjeno, da zgoraj imenovani Klanjšček, kojega smo „bajett mi premotili, ima hišo tik župnikovega, od pokojnega Monarija Bufehtanega,< poslopja. Klanjšček bi bil rad sprosil dovoljenje, da bi kos zidu naslonil na župnikov neki stari zid pri dvorišču; aH župnik se je sprva branil, potem pa, (no bilo je nekaj pred volitvami), potem pa dovolil. Napravili so zapisnik, Klanjšček naj zida, ali od zida, t. je istega starega ter tistega, kjer ga je on sezidal, je gospodar župnik. Velika ( usluga, kaj ne? To je Klanjščeka napotilo, o> i se je odpovedal klerikalcem za dobro ter za j slabo; Čast mu. Naznite nam imena tistih, ki so nekega A Tnavca porinili v volilno sobo , in zamenjali uia prej glasovnico. Lump tisti, ki to trdi; omenjeni je volil po svojem prepričanju ter ga ni nikdo silil, to vam pa že kje drugje povemo. Zopet vidi lažjivi dopis- , nik, v svoji domišljiji, kaj da smo vse na dan volitve počeli z volilci, vidi, kako njih zlesti srednjeveški razsodneži vihtijo „fovčtt po zraku, da se ubranijo našega surovega napada, sliši tudi že, da hiše razkrivajo... itd. Vas pomilujemo! Navaja, da smo prignali na volišče tudi nevolilce ter skupno ž njimi naredili naval na orožnike? Zakaj ne porečete resnice? Kedo je provzročil naval na orožnike, ako ne komisija sama, ki je pri tolikem številu ljudstva klicala volilce po hišnih številkah. Da je bilo to neumestno, posebno radi slabega vremena, je komisija sama uvidela ter ugodila naši zahtevi, da se pusti hkrati po deset volilcev v volilno sobo. (Konec pride.)
Iz Mina. — V četrtek, dne 30. m. m. nas je zapusti! preč. g. župnik Anton Kranjec, kateri je celili sedem let bival med nami na Oradu. — Težka je bila ločitev od tega vzor-moža. Zakaj nas je zapustil, ne bomo tu ugibali, sovražnikov smelo trdimo ni imel med nami. — Bil je mož poštenjak od nog do glave, miroljuben, odkritosrčen sploh vzor duhovnika. Težko ga bomo pogrešali. Marsikatero oko je bilo rosno ob slovesu. Društvo „lpava- je zapelo na predvečer odhoda svojemu vedno zvestemu društveniku in poupornemu članu v sloves nekaj odhodnic. Topiči so pokali v pozdrav, a srca so krvavela. A kaj bi ne? Zgubila se je ona luč na našej gori, h kateri je zaupno zatekal, iščoč naukov, tolažbe in nasvetov najpriprosiejši čevljar, kmet, bolnik, berač in bogataši. Odšel je med naše vrle Kraševce — v Skopo. Častilamo Skopenčanom, da dobijo tako spoštovanega gospoda.
Vi pa, preč. g. župnik, sprejmite tem potom v slovo še jedenkrat našo najsrčnejšo zahvalo za vse Vaše dobre nauke in nasvete — sploh za vse izkazane nam dobrote Bog Vas živi med našimi dobrimi Kraševci ter ne zabite Svojih vedno Vas ljubečih — dolenjih Mirencev.
Iz cerkljanskega okraja.
IZ Ctrkoega, dne 27. aprila 1908. — Ker dopisnik »Frismojenca*, ali bolje rečeno, pome-tač in nabiratelj cerkljanskih odpadkov, vkljub vsemu prizanašonju od naše strani neprene-hamo brca okoli sebe, obira naše naprednjake kar zaporedno, zsio mu na njegov dopis v »Prismojencu* z dne 23. aprila odgovarjamo tole:
Pred celo javnostjo je znano, kako nesramno nlogo so igrali naši klerikalci pri občinskih volitvah leta 1906. V prvi vrsti so nas hoteli prekaniti in opehariti s kompromisom,
kateri se jim je po nepričakovanem naključju | v njih največjo sramoto popolnoma ponesrečil Vsled tega »lučitja smo dobili naprednjaki, namreč 14 zaveduih, klerikalci pa 10 slamnatih starešin, kateri se s svojo večino niso upali pred nami nastopiti. To je bil strah in groza za našega župana — kolednlka! — Da se v svoji slabi vesti in v svojih mizerijah reši nas, njemu toliko nevarne opozicije, vložil je pritožbo zoper našo izvolitev, pa brez uspeha! Potem se je spravil na enega podžupana ter reknriral proti njegovi izvolitvi na namestniStvo, s pretvezo, da je ž njim (županom) v drugem kolenu, kar zakon ne dovoljuje. Joj! kako se je bil pri tem naš »modri" župan vrezal, kajti v Trstu ga niso hoteli razumeti ter so razsodili, da je izvolitev tistega podžupana pravnomočna. Župan je bil namreč v svoji 8neskonČni i modrosti8 pri tem rekurzu zgrozil pravo pot, ter se spozabil rekurz v Rim poslati, ker tam bi se bilo na podlagi cerkvenega prava gotovo njemu vgodilo, ter njemu toliko nevarna osebo iz županstva izbacnilo. Ker pa vsoda tega ni hotela storiti, se župan potolče na čelo.
Kaj p« 8«daj!
Da se župan izogne groznega položaja, je naučil svoje starešine, da so nad eno leto obštruirali in zavirali toliko zanemarjeno občinsko gospodarstvo, z namenom, da bode radi tega celi obč. odbor zapuščen.
Pa glej ga spakal Tudi to ni šlo!
Napredni starešine so med to dobo energično in polnoštevilni nastopili ter redno reševali uradne posle iu še celo razne stare klerikalne-županove grehe pretehtovali, ter nm s tem njegovo kosmato vest izpraševali, Ta neznosni položaj je našega posili župana smrtno preplašil, da je z vsemi svojimi slamnatimi vojščaki, koji so bili v večini, u občinskega odbora pobegnil, nakar so vsi v svojem obupnem položaju vrgli puške v koruzo ter zbežali!
Vsled njih sramotnega čina je bil naš obč. odbor protipostavno razpuščen- in naš eksžnpan je prišel iz dežja pod kap. V njegovih groznih političnih mukah se je odločil na življenje ali smrt, napravil mu je njegov „ zdravnik" Gregorčič „receptu z besedilom, da naj zopet kandidira in da bode že on pre-skrbel, da pride pomoč „od zgorej."
In res!
Ta namen je rešil župana in njegove backe njih politične smrti. Povdarjati se pa mora, da ne vsled njihovega aH klerikalnega vpliva na Cerkljanskem, ampak vsled kleriknlno-vladnega sistema, kateri tlači napredno stranko, je bil naš obč. odbor razpuščen, ter z vladno pomočjo so brez našega odpora pri novih obč. volitvah spravili z največjo silo komaj V3 s*'ojih backov na volišče. S tem so rešili »Cimala8 in ga le začasno oteli iz gnjusjega blata, niso pa rešili občinskega gospodarstva, katero je globoko zavoženo in pri katerem se na vseh koncih in krajih kaže prava mizerija. Uverjeni smo, da novi deželni zbor pri prvem svojem nastopu se začne baviti z njegovim umazanim perilom, ter mu junaško razrahlja njegovs grešne kosti.
Slovesno in ponovno noglašamo, da pri zadnjih obč. volitvah, po resnem pre-vdarku, nismo imeli namena in tudi nismo hoteli nastopiti. Kajti napravili smo po našem zastopniku rekurz na ministerstvo zoper razpustitev prejšnjega starešinstva in mi v svoji zavesti še danes s matramo, da je ta sistematičen čin protipostaven ter se vsled tega čutimo opravičene, da o tej dobi, vkljub novi volitvi, spada občinsko gospodarstvo v naše napredne roke. Kadar pa preteče doba naše postavne izvolitve, potem se bodemo z našimi klerikalčki pogledali z oči v oči ter energično proti njim nastopili in nadalje nastopali,  da zatremo  pogubni klerikalno - vladni
(Dalje ? prilogi.)
Q                (29) trgov-
»¦¦¦¦»»l žen, soliden s kavcijo, slovenskega, nemškega, angleškega in italijanskega jezika zmožen, išče primerne službe v mestu ali na deželi.
Naslov ..Bodočnost" Upr. lista.
i       Posestniki I in trgouci z uinom!
3        Kdor želi imeti zdrava in nepo- ! 3| kvarjena vina naj se obrne na
I ¦— mirodilntco ¦*¦* |
j A. MAZZOLI v Gorici f
v Gosposki uiici it. 6.
3
%          Ista ima veliko zalogo vsakovrstnih  16
% pripomočkov, da   se odstrani katerakoli  h
L bolezen pri vinu.                                      L
sf           Posebno pa priporoča:           k
| Pripomoček za čiščenje vina.               §
i Pripomoček  za  odstranitev plesne*  |
4       (mule).                                        i
¦j Pripomoček za odstranitev katerekoli  L
j       kisline.                                       |
Peter Gotid
čevljarski mojster
GORICA, Raštelj 32  (» lastni hiši). PODRUŽNICA
v Gosposki ulici Štev. t nasproti „Monta". Sprejema vsakovrstna naroČila po meri in poprave.  Naročila z  dežele se razpošiljajo po poŠti. CENE ZMERNE   -*M|
uQi   Filijalka na HIBlf Opelnah 176
....."*•"•".....•"•"«Hll||»H«HIIU!HrillHIHIIlUIIIHUMI!"""'".....«««•«•
Podpisani prodaja naravna vina lastnega pridelka iz lastnik vinogradov, nahajajoeih so v okolici Foreea.
CENE i
Teran v 80d,hfiW po 18 kr. liter Vino belo Lt"«Š   ,, 20 „   „ Domači iropinovec .   „ 60 „   „
Za frgooce cene po dogovoru.
RazpoSilja so po povzetju. - Vradunjene sodove so jemlje nazaj, ako so nepokvarjeni in prosti prevoza.
Ivan Stattich
veleposestnik v Istri.
Proda se hiša z vrtom
v središču mesta. Cena ugodna.
Natančneje se izvč v našem upravnfštvu.
•fffffffffffffilf
L4 '== se imenuje reklamni čevelj ------
tvrdke J. MEDVED — Gorica
II
Čevelj je razpostavljen v vseh Izložbah omenjene tvrdke in vzbuja pozornost.
Mlin „Soče" it. 53. i in i. maja IBM.
sistem, kateri se pri nas v bujnem cvetju Šopiri. -
To bodi cenj. fltateljem povrSna slika naših občinskih hornatij, kojih naš Kuavsovee Se od dalcA ne pozna.
Josno se pa kaže, da je pri porazu dež.-nborskih volitev zgubil vsako nado v bodočnost, zato je začel nazaj gledati in dve leti stare odpadke pobirati. No, to zdravilo mu privoščimo, da z lijimjjzdrftvi^v^jo^feip. lezen, katera v njem globoko tiči! (Konec prih.)
Prve avtoritete, •domače- in -tuje
priporočajo otročjo  moko „K uroke" kot najboljšo hrano zoper bruhanje, drisko in   čre-za odrasle in otroke.     v<\sue katarje. „Der Stugling" jako poučna knjiga, dobiti je brezplačno v prodajalnah ali pa pri K. Kufeke, Dunaj III.
Domače vesti.
2. da vzpostavi prejšnje stanje ;
iJ. da se že letošnja nakazana posojila spremenijo  v podpore, kakor  so se delile prejšnja lota;
4.  da se podporni fond zviša od 12.000 kron ua 24.000 kron;
5.  da se ukrene potrebno, da dobijo dijaki podpore že meseca oovembra, ker po dosedanjem redu dobivajo dijaki podpore šele meseca februvarja ali celo marca. Bis dat, qui cifodatT*^        ^^
V   Gorici, dne 16./4. 1908. Izvršuje sklep ak, fer. društva „Adrijea za odbor: L.' Bobi č, t. č. predsednik, F. C igo j, t. č. tajnik,
Akademična mladina se z gotovostjo nadeja, da se bode slovenska delegacija resno zavzela za odpravo v resoluciji omenjenega sklepa dež, zbora, da se dijaku študije ne otežkočijo, ampak kolikor mogoče olajšujojo, kar edino odgovarja kulturnim zahtevam sedanjosti.
V  visilej družbi nt Beki nabrala gospica Milka O o din a za družbo sv. Cirila in Met. K 2 00. Darovali so gg. Pečenič in pL Ra-benhalt K ItfO, g. Rihard Medanič za kazen K 1—.
Persfct ii ilisbtM drriho i S&ricl priredi
danes dne 2. maja t 1. svoj redni XII. koncert v dvorani ^Trgovskega Doma".
Vspored koncerta; I. 1. Fran S. Vilfaar: „Na Ozlju gradu*,   možki zbor s sopran in bariton šolo.  Sopran šolo poje gdč. Klementina Hrovatinova,  bariton  šolo gosp. Slavko Grm.   2. Stjevan St. Mokranj&c v Srbske narodne pesmi z Ohrida", (desetiŠopek), mešan zbor a capella. 3. Anton Lajovic: „Bole*t Ko- ! vač",  mešan zbor   a capella.   II.   4. Anton , Dvofttk: nTe deuin", za mešan zbor s sopran in bas soio.   Sopran šolo  poje   gdč. Danica Šantel, bas šolo gosp. »Slavko Grm.   Dirigent g. .Josip Michl. — Orkester c. in kr. pešpolka J št 47.
Začetek ob 8. uri in pol zvečer. Vstopnice se prodajajo v trgovini g. A, Gabrščeka    v   „Trgovsk«?iu   Domu"    in   ua j dau koncerta od   7.   ure   in pol naprej pri blagajni.
Cene sedežev v parterju: I-—II. vrste 3 K, III.—V. vrste 2 K, VI,—IX. vrste 1 K 50 vin., na galeriji i. vrsta 3 K, II. vrsta i K 50 vin., stojišča 1 K. Dijaki, vojaki-nečaatoiki in člani slov. pevskih društev 50 vin.
K obilni udeležbi uljudoo vabi
odbor. Akademična for. društvo BMrijaH je poslalo dež. zboru sledečo resolucijo: Goriški slovenski dijaki, zbrani v akad. fer. društvu »Adrija", S so sklenili na občnem zboru dne 27. septem- | bra 11*07. sledečo resolucijo: Z  ozirom i na to, da je Visoki deželni zbor pokn. grofije \ Goriško-Gradiščanske do sedaj izdatno podpi* j ral visokošolce in  da je, mesto da bi se po- ; ložaj dijakom še bolj olajšal s tem,, da bi se i podpore zvišale in nakazale že začetkom vsa- ; kega šolskega leta, v seji dne  16./3.  1907. j sklenil, dajati dijakom   na  njih  prošnje   le J brezobrestna častna posojila v svrho študij na visokih Šolah, in uvaževaje  dejstvo, da je s tem sklepom stališče dijakov jako otežkočeno, mnogim nadaljevanje  oziroma  sam  pričetek študij onemogočen; z ozirom na to, da dijak te dežele po večini nima lastnih gmotnih sredstev, potrebnih  za Študije  ter da se preživi in da mora porabiti svoje najboljše moči v poučevanju, drugim  v prid, sebi  v škodo, in da je navezan  le na podpore  in posojila; z ozirom na dejstvo, da   se mu podpore, ki so mu  do sedaj lajšale obstoj, naenkrat odtegnejo in da ima od sedaj dalje iskati vso oporo v posojilih, kar je pa za dijaka v prvih dveh letih in osobito   v začetku  posebna ovira in ker to dejstvo odvrača naraščaj  od uadaljnih študij, ker mu je odvzeta ona fundamentalna opora, na katero je računi! pri svoji odločitvi; posebno z ozirom na to, da bode   ta sklep tudi moralno slabo vplival na dijake, ker jih *vede na lahek način na pot dolgov in bode tudi vplačevanje posojil prizadelo izvršbi tega sklepa mnogo  sitnoslij, ker  so  nekatere zahteve v reverzu docela trde glede osebnostne razvidnosti in   različnih  izjav, apeliramo »na Visoki deželni zbor, da resno uva-žuje posledice   gori omenjenega sklepa in po vsestranskem razmotrivanju danega  položaja revidira svoj ukrep v smislu:
1. da razveljavi sklep visokega deželnega zbora pokn. grofije Goriško-GradišČauske z dne 10./3. 1907., s katerim se odtegujejo dijakom podpore in dnjnjo le brezobrestna posojila ;
Vojvoda Cuibarland je odpotoval iz Gorice. Sredo popoludne je bil v bližnji Afševici. Na vrtu gostilne g. Valentina Komela je vojvoda s spremstvom južinal. Pri slovesu se je izrekel najprijaznejše o okolici in se zahvalil na točni in dobri postrežbi, rekoč končno, da mu ostane ta obisk v trajnem spominu.
Pfll majnlk ? goric«. — Proslava prvega majnika od strani socialne demokracije včeraj se je vršila nekoliko drugače, kakor navadno. Dopoldne ni bilo nič, marveč je skoro vse dejalo. Popoludne je bil ob 2 V* sestanek na Telovadnem trgu. Prišlo je okoli 200 soc. demokratov pa obilo radovednega slovenskega občinstva poslušat, kaj pove socialni demokrat dr. Turna. Ta je res govoril in govoril, kakor se je naučil iz Bauerjeve knjige, v drugem pa si je privoščil meščanstvo ter zabavljal in žalil. Mož si namreč domišljuje, da mora biti vsa družba tako urejena, kakor hoče on. Govoril je visoko ter noče nikdar reči: mi socijalni demokraije, ampak se z vrha doli ozira na delavce: vi, delavci! vi in vi! Za Lahe je govoril sodrug Caliini. Potem je bil obhod po mestu z godbo in rdečo zastavo. Korakalo je v vrstah 200 ljudij. Zadaj v redkih slovenskih vrstah je korakal tudi sodrug dr. Turna. Udeležba je bila majhna, dasi je dr. Turna vabil okolico ginljivo na obilo udeležbo. Veselica se je vršila na običajen način na vrtu na Gori-ščeku. — Popoludne so bile vse prodajalne zaprte.
BiJglas. — Dne 1. maja t. 1. ob 10. uri predpoldue je bilo v deželni hiši edenindvaj-seto, srečkanje deželnih obveznic izdanih leta* 1888.
Izžrebale so se naslednje: Vrsta A št. 22 za 1000 gl. « 2000 kron „      „   „     7  „   1000 „   « 2000    „ „      „   ,   30 ,     500 „   = 1000    „ „      „   „   13 „    500 „    « 1(300   „ Vrsta B št. 57 za 1000 gl. = 2000 kron ,      „   „   17 .    500 „   == 1000   „ „      ,   „   20 „     100 „   =   200   „ »      »   »     5 „     100 ,   =   200    „ Deželna blagajna  izplača  te obveznice dne  1.  avgusta  t. 1. v  nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obveznic in tistih od-rezkov, ki še ne spadejo 1. avgusta t. 1. — Deželni odbor.
Med hujskača In demagoge je šel sodrug dr.
Turna. Včerajšnji njegov govor na Telovadnem trgu ni mogel imeti drugega učinka na socialne demokrate od tega, da morajo to „prok leto meščansko družbo" še bolj sovražiti. Razlagal je, kaj mora dajati sloj inteligentov drugim ter udrihal in zabavljal, no, tnko demagoško, kakor je navada pri raznih socialnodemokratičnih govornikih. Hujskanje sloja na sloj, družbe na družbo, to ima zapisano na svojem rdečem praporju tudi zveličar Tuma. Kje, vraga, pa je bil on dolga leta? V pisarni je sedel ter iz pravd koval rumenjake pa po gorah je lazil. Sedaj ko ima polne žepe, je stopil na plan ter začel pridigati socialoodemokratični evangeiij. Kdaj začne razdeljovati med so-drnge, kar ima preveč? I
»Pevsko in glasbeno društvo" je tako ezninentno kulturen zavod, da zasluži/ da so vse prireditve društva kar najbolje obiskane.
Turisliiki koča na Nanosu. - Vedno bolj rastoči obisk Sirokoplečega Nanosa vzbudil je misel, naj se na tej ne samo v turistiškem temveč i v narodnem oziru zelo važni gori zgradi planinsko kočo. Ideje se je takoj oprijelo „Slov. Plan. društvo", ki namerava postaviti udobno kočo iia„Plešiu (vrhu nad Razdrtem) v višini 1265 m. Kamnita zgradba bo stala na trati tik senčnega bukovega gozda, kjer ima ^S. P. I>." že kupljen svet; zavarovan bo proti burji, pitne vode ne bo manjkalo, z Razdrtim, Pred-jamo ozir. Postojno in z vipavsko dolino jo bo vezalo več dobro urejenih planinskih steza. Z Razdrtega do koče bode le pičli dve uri hoda; od koče same na prvi sosednji razgledni vrh »Grmado" pa še par minut, tudi ne dosti dalje do obče znane cerkvice sv. Jeronima, odkoder je slovit razgled po vipavski dolini in dalje do sinjega jadranskega morja. Veličastni nanoški razgled postane torej lahko dostopen tudi najkomodnejšim izletnikom, zato se pojavlja po vsem Notranjskem in soseščini živahno zanimanje za nameravano stavbo.
Pevsko in glasbeno društvo je imelo sinoči svojo zadnjo vajo, ki je pokazala, da mora vspeti koncert kar najlepše.
»Najnovejši škandal" aH  Jako st dela za
kleti8. — Po farovških listih, kjer je Jaž doma, pripovedujejo na dolgo in široko o nekem škandalu z državnimi trtami v komen-skem okraju, češ, da se je naročevalo trte brez vednosti prosilcev, vpisanih na prošnjah, ter prodajalo prekupčevalcem; »prosilci" so jih morali kupovati m drag df»nar. — Dolži-jo dež. poslanca Jos. Štreklja, da je zanemaril svojo dolžnost kot pot. učitelj <a kmetijstvo, češ, da je oa* moral skrbeti, da se ne zgodi nikaka nepravilnost. — Prizadeti se gotovo sami oglasijo v javnosti. Iz člankov v farovških listih pa gleda klerikalna gonja proti poslancu Jos. Štreklju. Da klerikalci v taki gonji niso izbirčni s sredstvi, je znano.
V rdečem »Delavskem lisi j" je priobčil sodrug dr. Tuma svoj podgorski govor, notico o koncertu drevi in pa Gabrščeka je nahrulil. „S!ov. Narod" je prinesel pred 8 dnevi dopis iz goriške okolice, ki slika novega socialnodemokratičnega organizatorja dr. Turno. Hitro je poiskal „sodrugtt v dopisu Gabrščeka. Kakor klerikalci! Če kje iztaknejo kaj, kar jim ne diši, alo lop po Gabrščeku. Tako tudi dr. Tuma. Veleučeni sodrug dr. Tuma naj vzame v vednost, da Gabršček ni pisal onega dopisa v »Slov. Narod" ter ne stoji z dopisom čisto v nobeni zvčzu Čital pa ga je v nedeljo v „Slov. Narodu" tako, k&kor sodrug Tuma.
—   Gabršček nima časa za časnikarske članke. Ima n e b r o j drugih opravil vsak dan. Dr. Tuma sicer to dobro ve, toda tako lepe prilike se ne sme izpustiti. Lop!
—  Če bo imel Gabršček kaj povedati dr. Tumis mu pove to v „Soči" in s svojim podpisom ter ne bo hodil v Bgoriško okolico". — Kaj misiijo ti ljudje, da ne znajo pisati tudi možje v goriški okolici, in kaj misli '»sodrug", da ga tam ne poznajo?
—  Dr. Tuma se je blamiral s to hrulacijo. Naj le nadaljuje tako!
Hotel »Zlati Jllta" v Gorici je od 1. t, m. v skrbni domači upravi. — Ni dvoma, da bo potrežba zadovoljevala naše občinstvo v polni meri. Zato priporočamo rojakom to lepo narodno podjetje. —Pripominjamo, da so cene v tovarni (sank) znižane.
Drevi na koncert »Pevskega in glasbenega društva". Obeta se izreden užitek.
Clbaret ,|ICMII«M' z Dunaja priredi prihodnji to rek in sredo dva zabavna večera v prostorih hotela »pri zlatem jelenu". Osobje šteje 3 dame in 4 gospode. Med njimi je g. Wollner, katerega so ocenjevali dunajski dnevniki kot umetnika prve vrste; znani g. R a kovic vprizarja „Piccolo gledišče". Gosp. Paul je priznano jeden najboljših komikov. - ČitaH smo poročilo v puljskih in tržaških listih, med njimi »Polaer Tagblatt", »Triester Zeitung", BTriester Tagblatt", ki so polni hvale.
—  V Gorici !30 letos že nastopili dvakrat v Centralu, iz Gorice pa pojdejo v Ljubljano, kjer bodo nastopali v veliki dvorani hotela Union. — Pričakovati je tudi v Gorici polne udeležbe. Vstopnina 1 K.
Pričakujemo najpovoljnejše udeležbe drevi pri koncertu. Naj pridejo tudi oni (vsaj za poskus!), ki ?e drugače odtegujejo slovenskim prireditvam. Kdor pride enkrat, pride drugič, zahaja redno. Prireditve pa slednje tudi zaslužijo.
Listnic«. — P. n. gg. d«p..: Q#|ale dopise porabimo prihodnji teden.
Odprti Mlini. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Ktirner. V teh dveh lekarn«h bo ponočna služba v času od 3. do 10. t m.
Kupujte vžigalice družbe sv. Cirila In Metodi — To je še toliko večja dolžnost, odkar so pristrašili klerikalci na dan s svojimi »katoliškimi« vžigalicami, katerih dobiček ne pojde res za obmejne Slovence, ampak v klerikalne namene. Te vžigalice so narejene nalašč za to, da bi se Škodovalo družbi sv. Cirila in Metoda. Družba pa .ne sme trpeti škode, zato kupujmo vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda ter ogibajmo se vžigalic klerikalne stranke, v politične namene pripravljenih. Naznanite nam imena onih, ki bi se drznili prodajati klerikalne protislovenske vžigalice!
Trgovci po naših deželah priznavajo, da se
je poraba testenin, odkar obstoji Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & ValenčiČ v Iiirski Bistrici, znatna povzdignila. Znano je, da je izborna hvaliteta njenih izdelkov te uspehe povzročila. Kakor nam tvrdka poroča mogoče ji bodo vsied novih naprav, odslej večjo množino testenin izdelovati, vsled česar si štejemo v dolžnost priporočati.njene izdelke. Kar najtopleje paziti je na varstveno znamko „Pekatete".
VajulO. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu.
V Kranjske Toplice so dospele z avtomobilom gospa baronica Anka Lb\venthal roj. baronica Maroičič, hči pokojenega F. Z. M. barona Maroičič s svojo sestro gospo Klaro Kukuljevič pl. Sakciuski, soprogo dvornega svet. in grajščaka na Ivancu pri Varaždinu. Z njima je došla tudi njuna nečakinja.

HOV
J" o za na želodca trpeCe neprekosljivo sredstvo :atero ima prednost pred vBemi drngimi dra stiCnhni čistil, kroglicami in grenčicami.
Cena orig. škatlje K2-
Ponarcjanjo se sodniško zasleduje.
Roto Franc, žganje in sol
za ribanje iivola. — Bolečine olajšnjofie iti okrepčojoCe sta-roznano sredstvo proti trganja in preblajenjn vsake vrste. Orifir. steklenica K 1*90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna L MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, L
Tuchlauben 9.
Zaloga v Gorici v lekarnah: G. CristoMettl,
A. Gironccli.
Zveza narodnih društev.
En pogled za kulise društva „Nadl v So-VOdnjlh v nedeljo, dne 3. maja. — Velikanske priprave. Na obešalih: visi obleka pri obleki, kostum pri kostumu, klobuki, kape, cilindri; sodnijslfi talar, baret, vojaška unitorma, frak pri fraku in — ženska poročna obleka. Na nasprotni strani visi polno indijanskega orožja: sulice, loki, ščiti, pušice; indijanski kinč in razni okraski. V kotu stoji otročji voziček, v njem plaka mali stotnikov sinček. Na mizi: krožniki, noži, vilice, velika jajčja „frtaja", križ, sveče; velik venec z napisom, cvetlični šopek in, velik 5 kg težki zavitek same — rudeče barve. V miznici: brade, brke, naočniki, barvil&! zrcalo, Hm, glavnik itd. -- Med vso to šaro tekajo sem in tje pevci društev: „Nadatt, Jpava", »Št. Andraž" in nežne pevke društva „NabrežinaB. - A tam v ozadju stoji cela tropa Builalo-Bilovih Indijancev, ki nestrpno čakajo povelja strogega poveljnika. Niso šale ! Kdor ne verjame, naj pride v nedeljo ob 3. v Sovodnje!
Y Renčal! bo jutri lepa gledališka predstava nKrivoprisežnika. Znano je, da v Renčati igrajo dobro. Poleg domačih dobrih igralskih močij moramo omeniti sodelovanje Tržačanov: gg. Jakoba Stoka, Frana Pohar, Kjuder Alfonza ter zlasti gospe Ponikvar-jeve, katera nastopa v Tržaškem gledališču in je iz posebne ljubeznjiVosti obljubila gostovanje v Renčah. — Glasbene in pevske točke je priredil skladatelj g. H. Vogrič nalašč za to predstavo, kulise je iz znane prijaznosti naslikal g. prof. Owaiz ter jih izvedel povsem umetniško. ' . Pri vsakem vlaku popoludne bo čakal !-v Volčjidragi trarnvaj.
Slovensko bralno in podporno Mro tfiorlcl
naznanja svojim pevcem, da bo v pondeljek ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih pevska vaja.
Bralno In pevsko droStio i Zitominu. — V sredo zvečer, dne 29. aprila se je vršil ustanovni občni zbor našega društva. Vrli fantje so bili zelo navdušeni, da se jim je izpolnila davna želja. Že eno leto je minulo, odkar so sklenili, da si hočejo ustanoviti društvo, kjer bodo imeli izvor izobrazbe in poštene zabave. Pri tem so jih podpirali nekateri napredni možje, katerim je na tem, da se Zatomin povzdigne, da se ljudstvo izobrazi in da bo posebno mladina napredovala v vsem dobrem.
Pri ustanovnem zboru je bilo okoli 30 mož in fantov, med njimi nekateri gospodje iz Tolmina, ki so nam šli na roko pri snovanju društva. Vpisalo se je doslej 42 udov, gotovo prav častno število. Imeli bomo tudi pevski zbor, da bo tudi v naši vasi krepko donela mila slovenska pesem. Dobrih glasov ne manjka, naši fantje so za petje zelo navdušeni.
Večino časopisov bomo dobivali začasno brezplačno. Na razpolago jih bo v lepi bralnici 12, in sicer vseh naših strank. Citati hočemo vse, da bomo znali sami soditi, kdo je naš kmetski prijatelj in kdo se nam samo hlini, kadar nas potrebuje.
Mlademu društvu želimo, da bi krepko rastlo in širilo res pravo izobrazbo med dobrimi prebivalci v našem Zatominu!
* ;Kolesarsko društvo „6o-
rlCI" V Gorici priredi v nedeljo dne 10. maja 1908. izlet v Nabre-žino čez Miren. Zbirališče kavarna »Central* in gostilna Mo-lar na Senenskem trgu. Odhod točno ob 1 nri pop. Itednik: Albert udeleže iz prijaznosti tale društva: Tržaško kolesarsko društvo »Balkan" iz Trsta, pevsko društvo „Uirijac, pipčarski klub, klub sPobratima, pevsko društvo „Na-brežina". — Na Nabrežiai bo sestanek vseh društev, potem prosta zabava s plesom, pri katerem iz prijaznosti sodeluje godba iz Na-brežine. Gg. člani so uljudno naprošeni, da se tega izleta v največjem številu udeleže.
Zilllia. — Podpisani odbor se naj-prišrčneje zahvaljuje tem potom bratskim društvom: Bralnemu in pevskemu društvu „Naš Prapor" iz Pevme, Bralnemu in pevskemu društvu iz Št. Andreža in Bralnemu in pevskemu društvu nPrešerntt iz Št. Petra j za njih prijazno sodelovanje. Srčna hvala! Dalje se odbor zahvaljuje p. n. občinstvu, j ki je s svojo prisotnostjo povečalo našo prireditev. Bodi torej tu vsem izrečena prisrčna zahvala! V Dol. Vrtojbi, 30. malega travna 1908. Odbor „Čitalnicett.
Prošnja la goriške rodoljnbe. Predsed-niStvo BZveze narodnih društev" se obrača do goriških rodoljubov s prošnjo, da bi blagovolili darovati knjige bodisi pripovedne ali gospodarske vsebine „ Zvezi narodnih društev8 ter jo na ta način podpreti pri njeni akciji, pomagati društvom pri snovanju javnih knjižnic. Kdor ima kako knjigo, naj blagovoli naznaniti svoj naslov „Zvezi narodnih društev".
Boltar. Izleta
Trgovsko - ilrfit is gospodarske vesti.
Ha razstavo v Prago pripravlja Tr-govskoobrtno društvo poseben vlak z Goriškega. Razstava se otvori 15. maj-nika in ho trajala do oktobra t. 1. Opozarjamo na to prireditev vse sloje, ki bi radi ogledali ob tej ugodni priliki staroslavno zlato Prago, priporočamo pa vdeležbo posebno trgovcem in obrtnikom, za koje br» razstava kot trgovsko-obrtna in gospodarska posebne važnosti. Pripominjamo le, da bo razstava v takem razmerju, v kakoršnem še ni bilo razstave v Avstriji.
Vožnja tje in nazaj bi utegnila stati okoli K 20., — prenočišča in pre-življenje bi preskrbel poseben izletni odsek po znižanih cenah, tako da bi stal ves 8 dnevni izlet okoli 100 kron.
Program se sestavi z ozirom na zanimanje posameznih razstavnih oddelkov, sprehode po znamenitih delih mesta, posete muzejev, tovaren i t. d. Vsak oddelek bi vodil primeren strokovnjak. Sploh se bo skrbelo, da se udeležencem razdeli Čas tako, da bodo
imeli priliko brez napora in v preglednem redu videti vse zanimivosti razstave, mesta in sploh ves kulturni in gospodarski napredek deškega naroda. Priglase sprejema In daje podrobnejše informacije Trgovsko-obrtno društvo v ulici Sv. Ivana od 8.-2. pop.
Vpeljan poletnega voznega redi 1908. — Poletni vozni red c. k. avstr. državnih železnic — veljaven od 1. maja 1908 — zadobi na vseh progah c. kr. državno-železniškega ravnateljstva v Trstu veljavo ob 12. uri ponoči od 30. aprila na 1. maj t. 1. ter prinaša napram sedaj veljavnemu sledeče premembe:
Prop Jesenlce-Trst c. kr. M. žel. —Vozna doba brzovlakov se je vsled njihove pospešitve znatno skrajšala in dospe vlak štev. 1. 35 minut prej kot sedaj (ob 11. uri 20. min. dop.), vlak štev 7. že ob 8. uri zvečer v Trat c. kr. d. ž.
Vlak štev. 2. odhaja 35 min. (ob 1. uri 45. min. dop.) kasneje iz Trsta c. kr. drž. žel.
Vlak štev. 17. se je zapoznilo in dospe ob 5. uri 45. minut zjutraj v Trst c. kr. drž. žel.
Vlak št. 18. bo odhajal iz Trsta c. kr. d. ž. že ob 3. uri 50 min. pop., bo imel v Gorici d. ž. 84 minut odmora in bo na i-rogi Gorica-Jesenice 10 minut preje vozil.
Vlak št. 20. odhaja iz Trsta c. kr. drž. žel. 30 minut kasneje (ob 11. uri ponoči) in je tako povspešen, da bo z Jesenic kakdr prej odhajal.
Vlak št. 43. bo 15 minut prej vozil, tako da bo svojemu namenu kot šolarski vlak bolj odgovarjal.
Proge Herpelje-Kozlua-Trst c. kr. drž. žel. —
Vlak štev. 212. se je moralo radi kasnejšega prihoda vlaka št. 17. v Trst c. kr. d. ž. v svrho ohranitve zveze 25. minut kasneje uvrstiti (odhod iz Trsta c. kr. d. ž. ob 5. uri 55  min. zjutraj).
Vlak št. 217. bo radi zveze na vlak št 316 v Herpelje-Kozina 21 minut prej vozil (Prihod v Trst c, kr. d. ž. ob 7 uri zvečer), v tem ko se je vlak št. 220 radi naprave nove zveze med postajami alpskih železnic in Puljem v zvezi na brzovlak št. 7. 30 min. zapoznilo.
FreiJ Dlfača-Pulj. — Brzovlak ši. 301 je moral biti radi naprave nove zveze na vlak št. 7. proge Jesenice-Trst 24. miuut kasneje uvrščen (prihod v Puli ob 11. uri 39. minut po noči).
Pri brzovlaku št. 302 opusti se za sedaj sprejem potnikov v Podgorju.                           I
Vlak št. 313. se je radi zveze  na vlak 17. proge Jesenice Trst 17. minut  zapoznilo. (Prihod  v Pulj ob   10.   uri 5. minut dopoldne).
Vlaka št. 316. in 317. se je povspešilo in vlak št. 3l8. ki posreduje novo jutranjo zvezo med Puljem in Rovinjem, bo na novo vozil (odhod iz Pulja ob 8. uri 40. minut zjutraj, prihod v Kovinj ob 10. uri 15. min. dopoldne).
Trop Tr&ii-LJufilJaaa. - Vlak št. J7i5bo 42 minut preje vozil, vsled česar se bo v Jesenicah zveza na vlak št. 15. bohinjske proge dosegla.
Vlak št. 1722 je v dosego ugodnejše zveze v Jesenicah na vlak št. 1. Jesenice-Trst c. kr. d. ž. 52 min. zapoznjen (odhod iz Ljubljane j. ž. ob 5. uri 50. min. zjutraj) in bo na progi Ljubljana j. ž.-Jesenice v juniju ob nedeljah in praznikih, od 1. julija vsak dan, na progi Jesenice-Trbiž le ob nedeljah in praznikih vozil.
Vlak št. 1724 se je v dosego nove zveze na iz Reke prihajajoči juž.-žel. vlak št. 78. na vlaka št. 1724./8. 21 min. kasneje uvrstil (odhod iz Ljubljane j. ž. ob 9. uri 26. mic. dop.).
Prep Tržlč-fonlijaa. - Vlak st. 703 bo
54 min. pozneje vozil (odhod iz Trsta ob 0. uri 20 min. zvečer, odhod iz Tržiča ob 7. uri 16. min. zvečer, prihod v Benetke ob 10. uri 35 min. ponoči).            '
Vlak št. 714, se je za 43 minut za-poznilo in bo dosegel zvezo na nov, iz Benetk prihaiajoči italijanski vlak, vsled česar je napravljena nova zveza med Benetkami in Trstom (odhod iz Benetk ob 9. uri 35 min., odhod h Oervinjana ob 12. uri 43 min. prihod v Trst ob 2. uri 16 min. pop,}.
Ni mm MmM Gorica AjdOFlčffia bo kakor r pro&lem poletju ob nedeljah in praznikih vlak št, 858 vozil.
Jedilni vozovi bodo počeni! s i, majem vozili pri brzovlakih M. 1., Z, 7. In 8. na črti Jesenice Trst proge Trne c. kr, d. ž,*Št, Vid ob Glini.
Izkaz posredovalnic« slovanskega trgovskega društva »MERKUR« v LJubljani, -V službo se sprejme: 2 poslovodja, 2 knjigovodja in korespondenc, 2 potnika, 1 kontorist, 5 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 2 pomočnika železniške stroke, 1 kontoristinja, 2 prodajalki, 5 učencev.
Službeišftejo:3 kontoristi, 2 knjigovodji, 18 pomočnikov meša! stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika .manifakturne stroke, 2 pomočnika žolezninar-ske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 12 kontoristinj, 8 blagajuičark, 5 prodajalk, 1 učenec, 1 učenka. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti malt odškodnini.
Posojilnica v Selu na Vipavskem, rog. zadruga z ncom. zavezo, vabi svoje člane k rednemu letnemu občnemu zboru, ki se bo vršil dne 10. maja 1908. ob 3V» uri pop. v pisarnict s sledečim dnevnim redom: 1. Potrjenje računa za 1. 1907. 2, Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega zapisnika. 4. Prememba pravil. 5. Slučajnosti.
Prepoved goldlnarske veljave. — Dunajski uradni list je prinesel odrHbo, s katero se prepoveduje raba goldinarske veljave v poslovanju trgovcev in obrtnikov z občinstvom. Kdor bi se zoper to pregrešil, bo kaznovan z globo od 2 do 200 K oziroma zaporom od 6 ur do 14 dni. Odredba stopi s 1. julijem v veljavo.
Novo slovansko trgovsko podjetje v Trstu. Nekateri naši podvzetni in neumorni trgovci so ustanovili 29. aprila veliko spedicijsko komisijonalno družbo „Balkan" s sedežem v Trstu, ki namerava voditi in organizirati trgovino v slovenskih rokah. Nadejati se je, da se interesenti z navdušenjem in zaupanjem zavzemajo za to čisto jugoslovansko zadrugo, ki obeta vzcvesti do krepke gospodarske organizacije. To novo podjetje , prične poslovati že s 1. julijem t. 1.             j
Priprave za noi zadružni zakon. — Ta teden j
se vršijo posvetovanja zaradi novega zadruž- j nega   zakona   v pravosodnem   ministerstvu. Ljubljansko klerikalno zadružno zvezo zastopa predsednik dr. Krek, zadružno svežo v Celju ' pa ravnatelj g. Franjo Jošt.
'        Razne vesti.
Jugoslovanski umetniški razstava je bila otvor-
jena 30. aprila t. 1. v Zagrebu.
Šole na dmetih. — V Kumuniji se na kmetih prMosnujejo šole tako, da se bodo učenci in učenke v višjih razredih učili praktičnega kmetijst?a. Pri vsaki Soli bo tri in pol ha zemlje, katero bodo obdelovali šolarji po navodilih učiteljevih.
60Spi Toselll. — Milanski „11 Tempo" poroča iz Florence : Gospa Toselli je zapustila svojega soproga ter je s pisateljem Hencourjem odpotovala v inozemstvo.
Japonski šolski križar zadel na podrodno mino.
— Šolski križar Matsušima je pri Ribiških otokih (Pescadores) naletel na podvodno mino in se pogreznil. Od moštva se je rešilo 30 mož. Sodi se, da je utonilo 200 oseb, med njimi tudi poveljnik.
Francoske menihe hoče ljutomerski kaplan Škamlec naseliti blizu Ljutomera. Za gospodarski napredek naroda gotovo silno potrebno! Kaj pa !
Iščejo se pomožni delavci
za tovarno usnja v Beljaku.
Nastop službe takoj.
Flača 3 krone na dan.
Loj
Politični pregled.
Poslanska Zbornica je bila zopet otvorjena 30. pr. m. Poslanci ŠusterSič in drugi so in-terpelirali radi znanega dogodka pri celovški okrajni sodniji, o katerem smo govorili v torek v uvodnem člauku. Stavljenih je bilo mnogo interpelacij. — Brauibovski minister Georgi je odgovarjal na interpelacijo poslanca Hribarja radi psovanja stotnika Schreverjav znanem slučaju v Kobaridu lani. Stotnik je bil radi tega klican na odgovor.
Klub maioruskih državnih poslance« je sklenil ,
protest proti imenovanju Bobrzinskega za nn- ' mestnika v Galiciji. To imenovanje proglašajo za provokacijo maloruskega naroda.
Nemški minister-rojak Peschka jo nagioma •
umrl, zadet od srčne kapi. Imel je 52 tet.
Ustaja v francoski Indiji?  —   »Tempa* je
prejel iz Betamburga vest,   da je tamkaj izbruhnila ustaja. Predsednik je zastonj zahteval pomoč vojske. Oblastnije in Evropejci se  i pripravljajo na odpor.   Ministerstvo za kolonije nima dosedaj o tem še uikake vesti. He- ' tambang je bil odstopil Siam francoski Kam- < bodži s pokrajino istega imena.                        1
kupujemo po najvišji dnevni ceni.
Opozarjamo zlasti naše mesarje, naj tope in zbirajo loj za našo tovarno. Sprejemamo ves loj, kar ga kdo more zbrati. Kdor ima loj, naj se oglasi.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Br. I MI <^rm mestu
(Badolfovo :: Kranjsko)
Je uredil In izdal:
1. Clno-pfii rti in
sodni pravilntt: SE
2. Ouieinia tarifa
civilno-zakoni, popa-lan zbornik pravil označene vrste; koncem tva-rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem iu hrvatskem jaziku. ~ Obseg XII. in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v.
določila v slovenskem ta hrvatskem jeziku pred sodišči; sodne pristojbina. Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. — Knjigi se dobivate v »Slovanski knjlg-arnl.
A. GabrMek v Gorici.
POTNIKI V AMERIKO
Pozor!
Pozor!
Kdor liodt dobro In hitro potovati • francoskimi parobrod! **• Havr« t ijMrtko, Mj plfta pred odhodom od doi*a s« pojasnil« a* mate
. "" """'. , z=s najBtarojBo firmo -^"-.......    ' ¦¦ ¦ "——*
ZwUchenbart, Basel (Švica) totitlW^to L
Za dobro In hitro eksp edicij o se garantira.
a

Največji dibitakl Mark 600.000
Naznanilo
sreče.
Za dobitke garantira država
Vabilo k udeležbi
===== dobttnih šans =======
pri denarni loteriji, n katero garantira država Hamburg In pri kateri je
9 milijonov) 841.476 mark dobitkou.
Glavni dobitki te prekoristne denarno loterije so sledeči: Nejvečii dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark. 1 premija h, 300.000 Mk. »      »       -200.00»   » »      »        »   (iO.000   » 1      »       »  50.000   »
m.mo
40.(»0 35.000 30.000
1 dobitek a -10.fK)0 Mk.
1      »       > 30.000   »
7      »        ¦> aOOOO    >
1       »        » 15.000    »
l       »    '   HW.OO0    »•
»S        »          .   5.000     *
i.?      »         »   3.1 KK)    .
;$       »        » 2.000    »
o       »         . 1.000    »
»3       »         »      300     »
l dobitek » 1«0.000 1 » » 80.000 1       »      ,   50.000
V celem obsega loterija, katera je 1 razredov razvrstena 100.000 srečk s 48.4A5 dobitki v 8 | premijah, tako da rrora približno polovica vseh | areek i gotovostjo rade«.                                          I
Največji dobitek I. razreda znala v srečnem sluCaju 59 OuO Mark ter se zviša v 2. razredu nn 55.000 Mark, v 3. raaredu na 60.000 M., v I. na 65.000 M., v 5. na 70.000 M., v 6. na 80.000 M-in v 7. na 600.000 M.
.SreCkanje je postavno določeno, (.'ene srečkam I. razred« so sledsf«: cela orig. srečka M. 6*    ali K 7 pol      „        „    „   3-   „   „ 350 Četrt   „       „    „   150   „   „ 175 Vloge ta ostale razrede, kakor tudi natančno doloCiio dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih lintin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto
Vsak vileieženee loterije dobi takoj po dovršenem «rečkanjtt uradno listina, ne da bi jo Lior.il Se-le zahtevati
Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno.
Naročila sprejemam prati p»v*etju ali pa proti naprej plačilu.
Oglasiti se je torej v svrho naredil predstn-ječega are kanja takoj, ali pa vsaj do
21. maja.
zaupno na naslov:
Samuel Heckscher senr.
l?ankgcsch%ft v HAMBURGU.
Avstrijsko parobrodno dri,štvo=
prej
Pijanosti ni ueč
Uzorec  tega  fudemega   izdelka „COZA" se polije broplaeao.              ^
Moro se dati v kavi, v mleku, v * phu, v vinu ali v jedilih ne da bi Š pivec to zapazil                                 A
Prafiek „C0M" učinkuje Čudovito 3 tako, da so pivcu pristudi alkohol in 3| vse ftikuholno in močne pijače Ta af prašek delujo take mirno in gotovo, j da uro pa sinejo dati žena, sestra aH 3§ hii »itttičnika, ne da bj on zapazil, kaj j| eivsručao pnmro&lo njegovo ozdrav- j
PraSek „C0ZA" je prinesel mir v «
tisočere dru?:ne, je reM ogromno oseb '
.sramote in ponižanja, da, iz takih oseh :
xpra% iJ Čvrste, močne in vsakega dela zmožna
2«' marsikaterega   niludt-niCa sptav - ' • ter   je [»daljši! ,
AUSTRO - AMERIČANA
in bratje Cosolicb. Re<to»> Mtra in direktna zveza z Ameriko. V NEW-Y08K odplujejo
oicucCl psrillK *
ALICB,  12.000  ton. odhod 9. maja. Cene Iz Gorice v New-York: III. razred s hrano in posteljo K 155---II. razred K 250--, I. razred K 350— in vise.
V -BWrH0S-AYBES in lontevideo odpluje pamik ..Francesca" 9.000 ton.
dne 5. maja 1908.
Cene iz Gorice v Buenos-Ayres s III. razred s hrano in oosteljo K155.
Za otroke od 6-12 let K 80. Za otroke od 2-6 let K' 40.
? NEW-OBLEANS odpluje parnik „6erty" 8.000 ton. 20. maja.
Cena III. razred s hraao in posteljo K 166--, II. razred K 300--, I. razred
K 350-— in više.
?KLL m& J?!eMrlf-n?, ;•»»«»» »«» ventilacya. Domača kuhinja. Zdravnik lo zdr-vila. — Vdobe se listki po znižani ceni za Buenos-Avres in Monteviden in za vse zeleznišKe postaje Zjedinjenih držav v Ameriki samo za III. razred
m sicer za one, ki se podajo v notranje kraje. Za pojasnila, informacije in nakup listkov se je obrniti na
Glavno zastopstvo Austro-Americana
Gorica, Corso Josipa Verdi štev. 17.
"»si
•i i.
»Eternif"
(Patent Hatechek.)
NajboljSi krov sedanjosti, cen, lahek, čvrst, varen proti burji, nevihti in ognju!
Jidfna zastopnica za ©opisno:
Hardini & IDolf
v Gorici via Vetturini štv. II.
— Zavml, ki poseduje ta Ou-lo- ~ i umni, ki zalite vajo knjigo » I •jriv. Dopisuje se  v neinškuin  ,
2i\ij*!<je niin;j:iiii
I' delni i>r.iv'k.   p.i VA*I zahvalami jr/.;ku. ZajamJSeii-j je. da je prašek popolnoma  iu-šk'.d!jiv.
jcoza isticute 5LS74K
J  NapiMnaje djaU znamko i.",,   na dopise aa KJ sta    |GOPiea,    ŠOlSka    UllCa    Št.   2.
A. vd. Berini
i.   i;i"o                                  ^^
Razpisuje se
služba občinskega tajnica ^ )|o^cu
z letno plačo 1320 kron. Prosilcem je dokazati, da so sposobni za tajniško poslovanje in da so v govora in pisavi zmožni si >venseine in nemščine*, želi se, da razumejo tudi italijanščino. — Prošnje z vsemi potrebnimi dokazili, med katerimi tudi o dosedanjem službovanju, starosti, nravnem ve.-dcn*ii, je predložiti do 20. maja t. I. podpisanemu županstvu, katero daja na zahtevo podrobneja pojasn la o službenih pogojih.
Župan: A. A. MlekUŠ I. r.
Proda se posestvo v Brdih.
Več se izve pri §,. Valentina ^«i)di»an)it)a $ Hojsk«tt).
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste ujfaiijšib tvrdk iz istre, Dalmacije Melfette. Bari ii Kic?
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron 112, 1*20, 136, 1-44, f 60,1-80, 2'-, za toči po 72 vin.
-------     Na debelo cene ugodne.     -------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do   popolne   vporabe olja;  pa
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis in  navaden. Zaloga ------------------m;ia |n sveč.------------------
Cene zmerne*
PAROBRODNA DRUŽBA
Sewerno-nemški Isloyd-Bremen
(NORDDEUTSCHER LLOVDBREMEN)
Redne parobrodne črte  iz  In (in en a   v  Novi-York,   Baltlmore,
Oahcstoil, RlieilOS Alres, kakor tudi po pristaniščih južne Azije,
Avstralije itd.
Parobrodi Nemškega severnega LlOyda
178 velikanskih bMih parnikov, t. dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s jr>.«.K0 ton.
11 velikih parobrodov za prevažanje blaga; t velika parnika za vežbanje.
37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih.
11 velikih najmodernejih parnikov v delu. 15« manjših parobrodov.
{
Vsega skopaj 396 parnikov, od katerih 17ž brzih, opicr./ljenih z modernim korofortom.
Brzoparniki preplovejo ocean f 5-6 dneh. 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. --— Cene zmerne. Dobra hrana na parnika. -^—*
Informacije in pojasnila daje
FrjHPTTTVri}!!?       !,M«I zastopnik» Trsta . OIUIVIJTJJ   Plazza Giuseppina l.
Telefon it. 2068.
Novodošlo blago za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
= flnton Rrušič, —
krojaški mojster In trgovee
v Gorici
tekallšče Jospa Verdi štev. 33
n v podrsžni delavnici na Tržaški cesti v
lastni hiši (? bližini g, ftrnigoja).
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-noHr uelika množina roznoursfnega blaga iz avstrijskih in angkžkih touaren najrazličnejših kakouosli
m vsaki stan.
l znamko
Maršner
zaznamovani šumeči timonadni bonboni
malinov-, jagodov-, Cešnjev- in prvencev okus
bo najboljši. Prva češka delniška družba za ori-jent. sladkorno blago prej A. Maršner
Kraljevi Vinogradi.
Dobi se v Gorici pri A. P. Glessig, A. Seppen-
hofer in & Furlani.
Žene!
Ako trpite na širjenja krvi in na podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a Kalk 244 pri Kolina ob Beni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem:
»Gospa B. iss W. piSe: Iiepa hvala! Vašo sredstvo jo učinkovalo 2e 5. dan".
Gospa L. v M. piSe: „PriporoCala bom vsakomu VaSe iivreUo sredstvo ter ne bom sama nikoli bras njega".
.Arhitekt S. v M. piSe: »Za izbomo postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je VaSe sredstvo že po 3-dnevni rabi brez bolečin nCinkovalo".
Proti poSiljatvi 1 ;*arke nemške veljave (tudi v znamkah) pošljem knjigo: „Motenjo perioda" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno.
Za odgovor naj so priloži znamko.
28 LET OBSTOJEČA
strokovna  krojacniGa prve veste za vsaki stan.
Velika izber modernega blaga vsake vrste po najnovejši modi in ceneje kot pri vsa* kem konfekcijonarjn. Zaloga vsakovrstnih oblek iz inozemskih in avstrijskih
tovaren ter raznovrstnega perila. Blago na meter in gotove obleke prodajam po tako nizki ceni, da lahko vsak teri knpi pri meni.
Cdina zaloga oprave k uniformam za gospode & in kr. cestnike, uradnike, veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje, ognjegasce in za častito duhovščino. Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trvjvini
m. Poueraj » Gorici
na travniku št. 5.
Ha zahteuo se pošiljajo uzorci na dom; radi mere pa pridem osebno.
Sieckenpferd-
lilijino mlečnato milo
je najnežtiejše milo za kožo.
MIZARSKA ZADRUGA V SOLISTI
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.              ®
Lasten železniški tir           ^^.^g^              Žage v Soteski
Gorica drž. kol. — Solkan          *,!wr^^^"            (last verskega zaloga).
Bratje Tannenberger, Dunaj IX. Vtfahringstr. 22.
llajuečja specijalna zaloga umetnih predmetoo iz kitajskega srebra, alpaka
medenine, bakra in nikla. Bogata zaloga daril za usako priliko.        ________
^u—l—^ Jedilno orodje in drugi predmeti neprekosljioe kakouosti.    .
Sprejemajo se razna poprauilau__
Dopisuje se o slouenšdni, italijanščini in nemščini..
toinje lotoo: Trst Mna flella Torre l\. i,
Intarurban. telef.: fiorica št. 74, Trst št. 1631. -   Tel.: 2adruga, Used. A. B. C, Coda t. Edtt. Zaloge: Solkan;   Trst,  Via  Rettori   1,   Via   Lnzznrello   Veeehio   82; Reka, Via delle Pile št. c2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta.
Vposluje okroglo   400 uslužbencev ter ima nad 1;"»0 II. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastno električno centralo. — Letna produkcija K OuO.OUO.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografičnl zavod v Solkanu.
Opravlja popolnoma; Hotele, vile, cerkve, šole i. t d.
J-es se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60.
Zadruž e glavice K 80.000. — Garancijska resera K 180800   • Resirei u izpfie X 11.818. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6 ,.
Modeli „37"
Cenik se pošlje na zahteuo zastonj in poštnine
prosto. Poštnina in zauojnina se pri pošiljatuah
ne zaračuna.
Cdino pristni THIBRRY-JBV BALSAM
z varstveno znamko nuna v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini steklenica velikost 12/2 ali 6/1 ter 1 patentovana steklenica za družino, primerna z« na potovanje za K 5'—. THIERBY-IEVO centifolljino mazilo. Razpošilja se najm&nj 2 dozi za K 360. Zavojnina se ne račana. To povsod  znano domače  sredstvo  se rabi proti
slabostim v želodcu, zgagi, krčn, kašlju, zasliženju, vnetju, za rane itd.
Naročila in nakaznice je nasloviti:   A. TMerFJ, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi
pri Rogaški-Slatini. — Zaloga skoro po vseh lekarnah.
Cenj. dame in gospodje -pozor!
Imate e šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoriac in najboljšega Izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva s«» prepričala aa ostane »Original* le najboljši.
OrigiiaUieform stroji poštni
uporabi brezšnr/no.
Bri|iBaWieforia stroji sL0nsŠ
za domačo rabo in obrtne namene.
iri|iBa!-Wsteria$tr8ii^Šiii
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
erifiRal-Vietcila stroji SS^fiSe:
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let Nikdo naj ce zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Origiaal-Yictoria« trejev in dragih Šivalnih strojev, dvokoles »Facfe«, orožja, mnnicye in vseh lovskih priprav pri trrdkt
KERŠEVANI & CUK - GORICA
Stolni trg št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalniea BIVA CASTELLO št. 4.
Destilacija žganja
v zvezi z izdolevanjetn krfpilnih pijač brc/ alkohola je z velikim uspehom takoj nioi^ir-a. Garancija za oblastveno dovoljenj«' in prodajo. Vse potrebno pripravi na licu mesta brc/, piačno izvežban strokovnjak. Dajejo so informacije glede hitre prodajo.  Ponudniki naj se
obrnejo na naslov: Prva tovarniška tvrdka
(Erste Fabriksiirma) 68882 na I. Dakse
nasledniki, Dunaj I./l  \Vollzeile '.t.
Anton  Jerkič
edini odlikovani  fotografski  zavod za moderno fotografovanje in slikarstvo
Gorica, Gosposka ul. 7 i»r- elektrofofografski -^*»
-------= ZAVOD =:_-_-_
Trst, Via delle Poste 10,1. nadslr.
Posnemanje izključno pri čarobni električni
razsvetljavi s pomočjo svetilke „ Jupiter do
9. ure zvečer. Suelouno nouost.
Prilika!
Prilika!
Naiofit«-   za   pi-.-nO-nj«/  i(* prt'pri«':ifi m» bo-tt>   o imtnreduo ni/kih c-r*!];ih   v-tši j-mi-
| in« iov, kaicn. razp«» i:;n razpošiljaina tvrdka I za kolesarsko  industrijo,  Dunaj L Štaben-
! ring 6.   Kri«-W-<> rfkl.uut*   j a;  \ n* w inolijt..
j ampak po^ku-ite:   Pritna      zračne ce*l, u I enega kosa ti. i-r,o, z garaacšjo d  i t.\ ni
', hu.^1 nikf:k izmeček •"¦ ~>> i«. <:--. Sveliike-acetilea, 'i^r^ii-,. inr:k. :;.>mr.i'iji». i* ti. i :mi. No?a kolesa na verigo   ,   d.>;^n*>(
, 40 do .V. /ot> -lo kr d» tt. 1 .•'». Traktu <m popravo plaV-rv J", kr. Krmilo ^:uv.t!::»;. pol  /nklMjonu '.'..'>  intu,   2\  .'. 'J."> min d»-bt'io
. d. i, Hlačne pripenjale p<> m* kraj-«, trebili
: po !».') Uiv.c   ia   »¦••«•;   ZVOfld    »'-d   <'>•"¦   kra;.\ | vise ; nova kolesa » .»lunu   ;.;;mu;>"i>>   r!   :V»
n-r v-f pi»»r»>!,.c/i»H-  po ualmito ni.-kih m «:«h.
1'opiiivihi,   kakor:   **isi:ij^r:iT»j»*.    p.n.tklo^as j."
itd.   m-   i,:\iLujrjo   v    i.i-Uii    di \y.u: i   <l-»:.r.;.
toiMin tt r po ni/.ki .-¦ini.
/hli!.--r;jte '-i-nik v.Mk":   l:up.).th:nj' i
I'!il>r/vHKi   i.uhMrio,    l»;j;u;j    S    ^l;i"»'i;rt(.:; u
POZOR,  GOSPODJE   IN  MLADENIČI;
V sroji lttkaruifiki praksi, !i jo i/vtšujrm ;,.. t..- ..- • .."> I ¦ -¦* , iiHiajti iiujlioljSc sM-odstvo za rast brk, brade in las, proti lipa-lanju brk ia \\$ ¦ to je KAPILAR st 1. Omic-o.-i, da lasje m brke postanejo oosti tn detj1.. o^str30|ii]c prhljaj in vsako drugo kotno bolezen glavt. N.im': »•., ..,•.*. ¦ . , i- .,.. innogo i»rizitiilriic i« zahvaJnii:. Stan.' fi.mkn u.: %¦>:*•¦ \ ',' i Ioni t k 3 K CO sta,, 2 lončka S K.
Narotajte samo pri meni pod naslovom:
= PBTBR JURIŠtČ,=
lekarnar v Pakraeu štev. 69 v Slavoniji.
POZOR,  GOSPODJE IN GOSPODIČNE!
i/i.:i;ii  : rt'.'.'..    - .: -. .     w    '   . .      : '   -        -                        '      UrtLO?.'«*!   i
[i>.v.:i..,-... .i. postatrjo lasje dolfjt iti gosti  cd>.trwjj pritaji lo s«kc %:iz-> h^ltua
na glavi   N:i!..';!;4 v..^  \>\   .  . , s...'-,   l: .                                           ».     :    i     -r..: *¦
Stui.i- V ,ti.ii.-  j •¦-!•.  :.»  ¦.  ....     ;     '    iontrk J K.  CrO VtB    2  ks^kl i E
NdroCa naj »c samo ai m^ae p;d nut^nc-ia
== Peter Jurišic, =
lekarnar v Pakraeu štev. 69 v Slavoniji.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo, ker brez te  bomo Slovenci  za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
Sliraste gospodinje! PosMajte milo iz te ima tovarne! Izflelek je Ml Cene običajne Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem.
Poskusite in sodite ! Svoji k, svojim)