26. štev. Mostnina pi» severni m®ji. Nedvomno je, da ima g. dr. Zbašnik popolnoma prav, ce zahteva, da naj na polju narodne obrambe koncentriramo vse svoje moči; ne samo zato, ker so to storili Nemci, ki so dalekovidnejši od nas, ampak predvsem zalo, ker to zahteva pamet in ekonomija naših sil. In it nekaj, kar ne smemo prezreti: to zahteva tudi ljudstvo, narod, ki v leh težkih časih velikih davkov nji voljan za eno in isto stvar darovati desetim društvom obenem, ko je vendar znano, da pomeni delo teh društev, kakor je lep njih namen, vzpričo velikih zahtev naše narodne obrambe ravno radi njihove prevelike razcepljenosti samo toliko, kakor kaplja v morju. Imamo Jugoslovansko. Matico, Jadransko Stražo* Ciril - Metodovo družbo, Gosposvetski Zvon itd. itd. Vsak moment se prirejajo cvetlični dnevi, nabirajo se prispevki na prireditvah in tudi drugim potom — vidnih uspehov pa ni nikjer ia ljudstvo postaja čezdalje bolj apatično. Če bo šlo tako naprej, bodo vsa hi društva izgubila na pomenu hi propadla bodo; propadla po krivdi tistih naših rodoljubov s starimi nazori, ki žive še vedno v preteklosti in se ne morejo vživeti v nove razmere, ali »katerim je sedanjost ob vsakem koraku napoti«, kakor pravi Iv. Cankar. — G. dr. Zbašnik se posebno bridko pritožuje nad voditelji Ciril - Metodove družbe, kateri so mu zamerili njegovo obločno stališče za združitev in kateri »o splošno znani še izza kongresa v Celju kot nasprotniki takih stremljenj, ker se očividno boje, da bi pri tem ne bilo izbrisano njihovo častitljivo ime iz slovenska narodno-obrambne zgodovine. Ne maramo gospodom, ki se jih tiče — in takih je najti tudi pri drugih obrambnih društvih — kratiti časti in zaslug, ki jim gredo; to pa rečemo, da zahteva novi čas tudi novih metod. Če bomo korakali po . stari poti naprej, bo pri tem trpela, mnogo trpela naša narodna -obramba — iz razlogov, ki smo jih zgoraj obrazložili. K tem razlogom dodajamo še enega, ki ni nič manj važen: Vsa društva brez izjeme tožijo, kako je težko delati, ker povsod primanjkuje idealnih ljudi. To je čista resnica. Resnica pa je tudi to, da se temu ni čuditi, če pomislimo, da so ti ideajni ljudje, ki jih itak ni veliko, raztreseni po desetih društvih. Ker so preveč obremenjeni, ne morejo nič delati, ali pa je njihovo delo skrajno površno. Če pa bi imeli eno samo obrambno društvo, se bi temu dalo z lahkoto odpomoči. Imeli bi tudi to korist, da bi ti idealni možje, ki bi morali biti obenem tudi sposobni, skupno lažje sestavljati pametne in dalekosežne načrte za narodno-obrambno delo, kakor posamezniki, kateri danes baš radi tega, kakor vidimo, nimajo nikakega drugega programa, kakor da prirejajo cvaj tlične dneve... Združitev ‘vseh idealnih in sposobnih boriteljev, združitev vseh narodno-obrambnih društev v eno silo, bi omogočila uspešno dejo na zunaj in na znotraj. Poslednje je- važno posebno za nas na Štajerskem, ki živimo, kakor vse kaže, dan na dan v večji gospodarski odvisnosti od Nemcev, kateri delajo vztrajno na podlagi, dalekovidnih, smo-trenih načrtov. Končno še to: Ako je g. dr. Zbašniku stvar v resnici pri srcu, o čemer ne dvomimo, zakaj potem ne nastopi tudi proti tistim, ki jim niti dosedanja razcepljenost narodno - obrambnih društev ni dovolj; zakaj ne nastopi proti samostojnim demokratom in tistim članom in voditeljem Orjune, ki so nasilnim potom odstranili od vodstva Jugoslovanske Matice v Mariboru njenega zaslužnega ivečletnega predsednika prof. Ribariča iz edinega razloga, ker ni hotel .speljati Jugoslovanske Matice v pristanišče Samostojno-demokratske stranke, da bi s tem odbili pristaše drugih strank in povzročili — o čemur so je v Mariboru že govorilo — ustanovitev nove, čisto nestrankarske Jugoslovanske Matice? — 'Gospoda dr. Zbašnikn prosimo, da tudi k temu vprašanju iz-pregovori. ! k Invalidski zakon. Pred kratkim je vlada izdelala načrt in- j validskega zakona in sicer je izvršila to posebna strokovna komisija. Proti načrtu opravičeno ugovarjajo organizacije invalidov. Naša država ima približno okoli 150.000 vojnih žrtev. Rame vojaške komisije in druge oblasti so popolnoma zakonito ugotovile »tanje invalidov, vdov in sirot. Kljub temu. pa je Pašičeva homogeno radikalna vlada našla v letu 1923 metodo, po kateri naj bi »e nasilno zmanjšalo število invalidov. — Uzakonila je neke komisije, ki so pregledovale akte in ugotovile brez vsakih poizvedb, da je skoro polovica invalidov neupravičenih do državne zaščite, in izvedla redukcijo. Na ta način je odrekla država zaščito raznim težkim pohabljencem brez udov in jih poslala s trebuhom za kruhom. Proti tem redukcijam ni nobene pomoči, ker baje v Beogradu ne dopuščajo nobenih pritožb v tej zadevi. To traja že dve leti in noben reducirane* ne dobiva pokojnine ali druge zaščite. Načrt bodočega zakona se ne izreka ta popravo teh redukcij in nimajo invalidi pri-iakovati nobenega zboljšanja. Invalidske pokojnine, ki jih dobivajo invalidi danes še po starih predvojnih zakonih, so tako malenkostne, da so naravnost sramotne. Srednje vrsto invalid dobiva mesečno 7 Din 50 para, vojna vdova pa samo 2 Din 25 p. Le težjo vrste invalidi dobivajo k temu neke doklade, ki pa pri najtežjem invalidu, ako je prav popolnoma za vsako delo nezmožen, ne presegajo mesečne svote 500 Din, pri vdovi pa GO Din. Pri teh malenkostnih svotah pa danes dobra tretjina vseh vojnih žrtev ne dobiva nobenih pokojnin več, ker so kar prenehale. Država dolguje že par sto milijonov na zaostankih teh pokojnin. Bodoči invalidski zakon ne predvideva izplačilo teh zaostankov. Invalidske pokojnino pa misli regulirati sledeče: Po delanezmožnosti 20—40% 480 Din, 50-70% 1440 Din, 80—100% 2400 Din, nad 100% 3600—4300 Din letno. Kaplarji bi dobivali 5%, podnaredniki 15%, nared- j niki 25% več, oficirji nižjega čina bi dobi- j vali 3400 Din, višji oficirji po 4000 Din, j obvezniki uradniškega čina pa po 3000 Din. ] Vojne vdove (povprečno z 2 otrokoma) po 1800 Din, vdove oficirjev in vojaških Uradnikov po i 5500 Din, sirote brez starišev 1360 Din, bratje, sestre ali roditelji pa po 800 Din. Ne glede na to, da so za današnje razmere predstoječe svote minimalne, obstoji dosti vrzeli, po katerih bi pokojnine sploli odpadle. Pred vsem naj bi se vršile enkratne odpravnine s skupnimi svotami za par let. Kar se tiče drugih življenjskih pogojev za invalide vsebuje načrt zelo omejene odredbe. Glavna potreba bi bila, da se zasigura delanezmožnim invalidom, ki bodo postali kmalu hiralci, posebne hiralnice in domove. Bodoči zakon pa misli izročiti invalide občinam v oskrbo. Invalidi postanejo občinski berači! Naši občani pa naj poleg velikega invalidskega davka vzdržujejo Se sami invalide. — Zdravstveni zavodi, ki so danes- nezadostni, se ne bodo po novem zakonu popolnoma nič modernizirali, pdSebno ortopedske delavnice. Ravnotoko so prezrte vse invalidske potrebe, ki zadevajo dosego samostojnih poklicev. Zaščito invalidov delavcev v privatnih podjetjih zakon popolnoma prezira. Invalidski zakon naj bi po želji samih vojnih žrtev priznal nekoliko olajšav pri železniških vožnjah. Vse to pa manjka v načrtu. Ako se pomisli, da imajo take ugodnosti invalidi po vseh državah in da imajo pri nas isto ugodnost razna društva, bi se ne smelo zapostavljati ravno pohabljencev. Med oficirji ta misli aapraviti v aeka-terin ozir ib razlika med pre*aia ia srfci-janci. Za vse \rste pomoči, ki izvirajo po invalidskem zakonu naj bi se ustanovil tako-zvuni ».Narodni fond«. Ta fond pa po nairtu .iade ne^bi bil' »narodni«, ker bi" bil v rokah ministra in par drugih funkcijonarjev. Zastopnik ianroda in invalidov bi ue imeli pri fondu nobenega vpliva. Na ta način bi narod in dobrodelne in humanitarne usia-nove ne imeli volje vlagali prispevkov, ker bi ne imeli s.iini vpogleda in soedioaanja, kako se razpolaga s denarjem. s tein te»-dom bi se godilo tako kakor sedaj, ko ni sredstev za pokojnine iu go vse invalidske blagajne za razne pomoSi vedno prazne. — Sedanji zakonski načrt odreka tudi vsako pomoč invalidskim organizacijam, katerim odvzema ves vpliv. Kdor pozna položaj vojnih irtev ia proučava predloženi nažrt i»valid»kega aea-kona, mora priti do zaključka, da se s novim zakonom ne bo pravično vršilo invalid-' iko vprašanje in bodo še naprej izpostavljene vojne irtve največjim sosijaluiiu krivicam. O ženskem protestnem snodu. Na ženskem protestnem shodu proti razširjenju srbskega dri. zak. ’ v dednem pravu, ki se je vršil v »Unionu« dne 17. I. m. so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Zenačene intestatne dedne pravice v naši kraljevini morajo biti za dediče moškega in ženskega spola enako ugodne. Ta lavnopravnost je plod zgodovinskega razvit- a dednega prava; zato se ne more vzeti tistim pravnim področjem, ki jo že imajo uzakonjeno in jo je treba razširiti i« ostala. 2. V svrho, da se ob smrtnih sluaajih ne drobe kmetska posestva in da ostane gospodarstvo v moških rokah, naj se v ze-načeno dedno pravo sprejmejo posebne norme za delitev kmetskih nepremičnin. Za uzor naj služi koroški zakon z dne 16. IX. 1903 štev. 33. dež. zak. Taka kmetska ponesiva naj prevzame najsposobnejši moški dedič, ostali moški in ženski dediči se naj izplačajo z denarnimi odpravki, in »a plačilo priznajo prevzemniku olajšave. 3. Zenačeno intestalno dedno pravo naj jiredvidi dedno pravico tudi za preživečega soproga in sicer v tistem obsegu, v katerem jo pozna slov. dalmatinsko področje (§§ 757 do 758 nov. o. d. z.). 4. V tistih slučajih, ko je zapustnik napravil poslednjo voljo, naj dedno pravo pre-živečemu soprogu zagotovi vsaj pomanjku-joče primerno vzdrževanje, ako mu ne pridna dolžnega deJa ugodnejše vsebine. 5. Sicer pa ne smatramo izenačenja dednega prava naše kraljevine xa tako nujnega, da ne bi mogli čakati na rešitev vanje spadajočih problemov po novi zakonodaji čehosl. republike, ki bo urejevala povsem podobne razmere prebivalstva. 0, Sočasno z dednim pravom se naj izenači zakonsko imevinsko pravo kraljevine. Polog teh resolucij Je bilo »prejeto nu predlog gdč. Bajtove še to: »Združeno ženstvo v Sloveniji, zbrano na shodu dne 17. junija 1925 v Ljubljani, se izjavlja proti morebitni krivični nameri, da se glede dednega prava v vsej državi uveljavi § 397 srbskega državljanskega zakona. Posebej pa odločno zahteva, da je žena cele naše države v dednih pravUali popolnoma enakopravna možu«. Resolucije se predlože narodni ženski zvezi, narodni skupščini, ministrstvu pravde, stalnemu zakonodajnemu svetu in prof. Jtirid. fakultete v Reogradu gg. dr. Zlvojinu Periču in dr. Dragoljubu Arandjeloviču. Po sprejetju resolucij je govorila gdč. C. Krekova, ga. Brezarjeva, ga. Rakovčeva in gdč. Romanova. Vsi stvarni govori so utemeljevali resolucije in so bili s odobravanjem sprejeti. Shod, katerega je vodila ga. Tavčarjeva, je pričal o zavednosti naših žen vseh slojev. Naše ženstvo je dokazalo, da zna biti solidarno, kadar je treba braniti skupne zadeve in zahteve. V tej samobrambi 50 nekateri izteknili hujskanje proti Srbom. Morda zato, ker sj sodelovale žene vseh naziranj, vseh st*anic. Na shodu se je še posebej povdarjalo, hočemo braniti tudi srbsko ženo pred zastarelim dednim pravom. Inicijativo za bol je dala srbska žena Ker smo se odzvale, Je zato to delo proti njim? Nekaterim se seveda zdi potrebno, da zaobrnčajo vsako delo v hujskarijo, tako *o je prisodili tudi tej ženski ak«i'l. Komunalna politika. Parečil* • delevanju etlburnikuv NSS v mostnem občinskem svetu Celjikon Na podlagi volinega dogovora, ki ga je sklenila naša stranka leta 1U24 za v jeseni se izvršivše volitve s strankama JDS in NRS, smo dobili mi 7 mandatov v eeljskem mestnem občinskem svetu ter med temi mesto podžupana. Po tozadevnem proporcionalnem ključu nam je pripadlo seveua zastopstvo v posameznih odsekih in sicer v vsakem odseku po dva mandata. Po konstituiranju- odsekov je priželo redno delovanje mestnega občinskega sveta. Pri eni izmed prvih sej je prišlo do ' spopada med našo delegacijo in demokrati in sicer v zadevi prošnje neke nemškutar-ske tvrdke za podelitev koncesije za postreščke. Naš klub Je zavzel principijeino' stališče ter se je izrekel odločno proti krajevni potrebi take koncesij^, ker (obstoji itak v Celju že narodno podjetje in je prosilka, kakor navedeno in splošno znano, nemčurska tvrdka, ne baš takega spomina, ki bi jo priporočal. Toda čudo golemo, »a-vzel se je za to tvrdko vroče-demokrat dr. Kalan, bivši predsednik »Narodnega bloka«, ki so ga seveda zvesto podpirali njegovi oprode ter Nemci 0». nemškutarji in tudi klerikalci. Vzlic temu pa se nam je posrečilo prepričati večino narodno mislečih občinskih svetnikov ter razdvojiti demokrate tako, da je bila konešno prošnja dotiine tvrdke, za katero narodni Celjani nimamo vzroka lomiti kopja, odbita z enim glasom večine. Značilno! Uspešno je nastopila naša delegacija ob priliki povišanja plač kontraktualnih uradnikov in delavcev in sicer v prid delavstva, katero so hoteli demokrati in klerikalki ot>-iutno prikrajšati. Glede personalnih zadev mestne obiine itoji naša delegacija dosledno in neomajno na stališču, da je potrebno \so nemškutar-sko in nemčursko navlako, katero smo podedovali še izza nemških avstrijskili časov, slednjič že vendar enkrat radikalno iztrebiti ter nastaviti naše ljudi, ki morajo žaii-bog v lastni državi okrog brez posla in kruha begati, medlem, ko nemškutarija, ohola in predrzna še kot poprej, sedi na lepih mestih in v mastnih službah. Ne bodemo izpustili te zadeve iz vidika ter bodemo skrbeli za primerno Sišienje. Pri proračunu smo se potegovali aa to, ■ da se niso navalila bremena as delovno ljudstvo. Naši občinski odborniki »o vapešno intervenirali v raznih zadevah in v vež slučajih. Pri proračunski debati se je stavil predlog, n'aj bi pričela mestna občina obširno stanovanjsko akcijo in povzdignila stavbeno gibanje s tem, da bi dala stavbiSča, ki jih ima primernih nebroj na raznih delih mesta, brezplačno na razpolaganje. Od strani demokratov se nam je takrat sicer zagotavljalo mnogo dobrohotnosti, toda zgodilo se do danes žalibog še ni ničesar, za kar pa krivda ne zadene nas. Vendar pa naša delegacija tudi tega perečega in nad vse važnega vprašanja ne bode izpustila iz vidika. Prav tako jo posvečalo naše zastopstvo v občinskem svetu svojo pozornost tudi pre-važnemu vprašanju gledč cen živilskih potrebščin in ni nemala zasluga baš našega nastopa zato, da so mesarji cene mesu vsaj nekoliko znižali. V tem pravcu pa se bode stremljenje naše delegacije vedno nadaljevalo vse dotlej, da bode ustreženo na vsa strani. Mestna občina celjska je veliko gospodarsko podjetje in je tu potrebno predvsem paziti na to, da ga ne bode velekapital, p* tudi nihče drug izrabljal na škodo delovnega ljudstva. Med zadnjim volilnim bojem v narodno skupščino je prišlo v mestnem občinskem svotu tudi do politične kontraverze. Ker s* nastopili demokrati pod takozvano lažifirmo »Narodnega bloka« in ker so v občinskem svetu in drugod še vedno begali z »Narodnim blokoiiK, je dala naša delegacija zlasti še vsled nesramnega postopanja proti njej in zbog persekucij napram našim tovarišem, v občinski seji dne 30. januarja 1923 sledečo izjavo: »Klub občinskih odbornike. NSS v Celju ugotavlja, da je bivši volilni sporazum -oz. dogovor za občinske voP.lve mesta Celje, ki se je sklenil pod imenom »Narodni blok« v svrho pariranja sedi j veljavnega krivičnega volilnega reda v zuiislu iozadevnega dogovora z izvolitvijo župana prenehal. Ob enem izjavlja ta klub, ta s« smatra popolno samostojnega in nevednega napram ostalim strankam, ki so bile ob volitvah združene .v »Narodnem bloku« ter da hoče usmeriti svoje delovanje v občinskem svetu popolnoma v zmislu svojega strankarskega programa.« Ta naša izjava je učinkovala ter je napravila v občinskem svetu velik utis in »o bili demokrati pri tej onuncijaciji naravnost konsternirani. Podati enako oz. podobno izjavo so obljubili tudi radikali, a so v očigled izida pri volitvah v narodno skupščino kjer so dobili le borih 48 glasov, ostali »amo pri cbljubl. Lahko pa z zadovoljstvom konštatuje-1110, da odkrito simpatizuje z nami ter na» podpira v naših poštenih in nesebičnih stremljenjih zastopstvo, ki se prišteva Davi-dovičevi struji. Delegacija NSS v občinskem svetu mesta Celje je varovala ves čas ugled in čast stranke ter je nastopala v zmislu jasnega programa in točno začrtanih smernic strankinega programa, ki nam je nad vsa. - Naša glavna deviza pa je: Naše lepo Celje, naš biser ob Savinji, mora biti čist in slovenski in mora postati socijalistiSen! m mmiiH Mtmm Svetovnopolitične perspektivo. Na Kitajskem vre. Po prvih vesteh o proti tujskih demonstracijah v Šanghaju, ki so jih povzročiil kitajski viso-i košolci, so javljali razni dopisni uradi j Čimdalje resnejše upore, ki so se raz-! širili po vsej južni Kitajski. V nekate-j rili pokrajinah so celo proglasili sovjetsko vlado in ker je pri vseh teh nemirih prišlo tudi do uboja večih Evropejcev in Japoncev, je poslala angleška in japonska vlada kitajski vladi ultima-lum, v katerem energično zahteva vdu-šitev nemirov in zadoščenje za žrtve. Mnogi, ki le površno presoja te dogodke, bo vsem tem dogodkom ,v daljni Kitajski pripisoval samo lokalni pomen. Kdor pa pravilno ocenjuje svetov-nopolitični položaj in se spomni nazna-njevalnih dogodkov sedanjih nemirov, l/okserske vstaje na Kitajskem pred dobrimi petintridesetimi leti, ta bo gledal na stvar drugače. Ko so evropske velesile po hudem naporu premagale bokserske vstaše, »o zahtevale od Kitajske znatno odškodnino. To odškodnino je Severoameriška Unija porabila za fond, iz katerega je podpirala kitajsko visokošolsko mladino. Na ta način se je izobrazilo na ameriških univerzah mnogo kitajskih študentov, ki s* #« po končanih Itmdijah vrnili domov. Ti Študenti pa so prinesli s seboj tudi nacionalistično misel, ki j* hočejo sedaj, pa makar v krvavih bojih uresničiti in odpraviti predpravice tujcev v svoji domovini. Situacijo izrablja v svoje svrh« sovjetska Rusija, ki skuša kjerkoli zadeti Anglijo. Če se ji posreči iztisniti Anglijo iz kitajskih trgov, bo pomenilo to velikansko povečanje brezposelnosti v angleški industriji in kdo je za ko-munizem laglje pridobljiv, nego brezposeln, lačen delavec. In enkrat organizirana Kitajska bi bila tudi indijskim nacijonalistom tako močna opora in zaslomba v hrbtu, da bi tudi ti prej ali dej otresli s svojih pleč angleški jarem. Da pa je s .tem propadel Ves angleški svetovni imperij je jasno. Da se bo Ameriki, Japonski in Angliji za enkrat še posrečilo prisiliti Kitajce k pokorščini, o tem skoro ni dvomiti. Če se jim bo to posrečilo prihodnjič, je pa dvomljivo. Vse odvisi pravzaprav od tega, kako stališče bo v bodočnosti zavzela v tem vprašanju Japonska. Toda na daljnem vzhodu čaka rešitve še drug, s političnega in gospodarskega stališča nič manj važen problem, problem Tihega oceana. Tri velesil« se bojujejo zanj iu zopet so to: Združene držav© severoamerišk«, Anglija in Japonska. Ta boj ne gre le ra prazno oblastjo, ta boj diktirajo nujni gospodarski razlogi vseli teh držat in in uspeh tega boja bo odločal o možnosti nadaijnega notranjegospodarskega razvoja v njih. Anglija, ki ima po eelem »vetu raztresene svoja kolonije, katere so pogoj njene trgovske velesile, ve, da so mnoge teh kolonij resno ogrožene po ameriški in japonski ekspanziji. Japonska s svojim silno naglo množečim so prebivalstvom je primorana iskati novih ozemelj, kamor bi lahko oddajala prebitek svojih ljudi in v trgovsko- gospodarski zvezi olajšala gospodarstvo tudi matični zemlji. Njej nasproti pa stoji Severoamerišk* Unija, katere industrijska nadprodukcija narašča leto ra letom, za katero ni nobenega drugega izhoda, ko da si poišče novih odjemalcev za morjem. t To je jedro ameriško - japonskega spora, katerega rešitev, naj si b-o ugodna že za eno ali drugo stran, Je zopet nevarna za Anglijo. Da bo položaj skušala izkoristiti tudi Rusija, je naravno. To je drugi pomembni boj, ki ' se pripravlja tam daleč za morjem. Anglija je takoj po Ivojni priredila vejlik« mornariške vaje v Sredozemskem morju, ki tvori prehod v japonska vodovja. Poleg tega si gradi v Singaporu pomor, sko trdnjavsko središče za boj proti Japonski in eventuelno Severoameriški Uniji. Da se pripravlja z vso intenzivnostjo na ta boj tudi Japonska, je razu-mevno, dasi dela to silno skrivaj. Toda na zadnjih svojih mornariških manevrih je pokazala v polni bojni opremljenosti vendar 193 vojnih ladij, kar predstavlja že ogromno moč. Da za obema ns zaostaja niti Unija, je jasno. Dasi se bodo gornji problemi rele-vali in rešili daleč od nas, jim moramo slediti z zanimanjem tudi mi, ker bo njih rešitev nedvomno bistveno posegla tudi v zunanje- in notranjepolitični razvoj evropskih držav. ČEŠKOSLOVAŠKA. Zunanji minister dr. Beneš je podal ekspoze o zunanji politiki. Pri tej priliki je prišlo do sporov med dr. Bene-šem in socijalnimi demokrati. Spor pa ni nastal v pogledu na zunanjo ' politiko kot tako, ampak v vprašanjih o zasedbi poslaniških mest, pri katerih se čutijo socijalni demokrati prikrajšani. Spori so bili v petki poravnani. — Že dolgo se opaža, da postaja med strankami vladne večine vedno bolj napeto razmerje. Zato vse stranke vladne večine zahtevajo, da se še tekom tega leta razpišejo volitve v parlament. Še predno pa bodo razpisane volitve, bo spremenjen volilni red. Predvidena novela k staremu volilnemu redu bi naj onemogočila cepljenje list in nastop malih stranic. Po načrtu volilne novele dobi mandat le ona stranka, ki je dobila v republiki najmanj 2 odstotka od vseh oddanih glasov, to je vsaj 125.000 glasov. Poleg tega mora vsaka stranka plačati državi precejšnji znesek za volilne stroške. ITALIJA. Italijanska zbornica je s fašistično večino sprejela zakon o ureditvi uradniškega vprašanja, zakon o tisku in zakon, ki daje vladi najdalekosežnejša pooblastila za normalizacijo notranjepolitičnih razmer. Opozicija je bila do-sedaj mnenja, da je pojav fašizma le predhodnega značaja. V svoji domnevi se je pa zmotila. Fašizem je z vsakim dnem močnejši in danes ima Mussolini še moč, da iašizira ves italijanski državni ustroj. — Te dni se je vršil tudi kongres fašistov v Rimu. Na kongresu je izjavil odposlanec rešlcih fašistov, da se zgodovina Italije ne zaključuje z aneksijo Reks in s sporazumom v Firenci. Na kongresu so s« vsi fašistični govorniki zavzemala za italijanski. imperija-lizem, ki stremi za osvojitev našega Primorja in Dalmacije. Zanimiv je tudi govor Mussolinija, ki je izjavil, da se morajo državne institucije pofašistiti. Pri tem je Mussolini mislil na spremembo italijanske ustave, ki naj odgovarja fašističnim načelom. Mussolini priporoča, da posveti fašizem vse sile organizaciji delavstva. Cilj fašizmu je, ustvaritev (velikega italijanskega imperija, ki pa ni treba, da bi bil samo teritorijalen, ampak naj bo tudi politični, gospodarski in duševni. — Opozicija je napram agresivni fašistični politiki popolnoma brez moči. Velik del opozicije se absentira od sej parlamenta. S tem ravnanjem opozicije ima pa fašizem le tem lažjo delo, da uveljavi ▼se svoje uačrte. FRANCIJA. Fn»»do»ki Ministrski predsednik Painleve |t napravil z aeropianom izlet v Maroko. Razgovoriti -se je hotel s po-veljnikoss francoskih čet v Maroku Li-yauteyjem, da razbistri zamotano situacijo, ki je pričela ogrožati tudi položaj njegove vlade. Med Francijo in Španijo je dosežen sporazum za skupen vojni nastop proli ustašem v Maroku. Painleve se je vrnil z Maroka z zelo optimističnimi. vestmi in zagotavlja, da je uspeh francoskega orožja siguren. — Glavna zaslomba Painlevejeve vlade je levičarski kartel, katerega jedro tvorijo socijalisti, ki štejejo več kot sto poslancev. Socijalisti so povzročili, da je padla Herriolova vlada in sedaj groze, da vržejo tudi Painleveja. Kot vzrok za svoje nasprotujoče stališče proti Painleveju navajajo, da se ne vodi finančna politika v socijalističnein duhu. Dalje so so-cijaiisti iz strankarsko taktičnih razlogov deloma nasprotujoči vladini akciji v Maroku. Socijalistom se je pričel približevati tudi del radikalne stranke s Heriotom na čelu, ki upa, da se zopet vrne na mesto ministrskega predsednika. Zadnje dni se je položaj Painlevejeve vlade nekoliko zboljšal, posebno vsled akcije proti komunistom. Dokazano je, da so francoski komunisti v zvezi z ustaši v Maroku. Komunisti so s tem zagrešili izdajstvo proti domovini. Odkritja o izdajstvu komunistov so povzročila, da jo Painlevejeva vlada dobila v parlamentu. zaupnico. rcccs**.*« i--: v tasam Politični položaj. Predsednik Nikola Pašič je obolel. Ko so prišle prve vesti o njegovi bolezni v javnost, se je splošno mislilo, da je pri Pašiču nastopila zopet politična bolezen. Vendar se je pa ta domneva izkazapia kot nepravilna. Nikola Pašič je resnično obolel in že več dni ne more v polnem obsegu izvrševati vladnih poslov. Zadnje dni se je 'njegova bolezen preokrenila sicer na bolje, vendar pa še ni pričakovati, da bi lahko izvrševal delo tako, kot ga je pred boleznijo. Govori se celo o tem, da dobi Pašič namestnika. Glavni interes je bil pretekli teden posvečen verifikaciji HSS mandatov. — Sedaj je po sklepu verifikacijskega odbora gotovo, da bo HSS polnoštevilno zastopana v narodni skupščini. Ali p* bodo poslanci HSS že pred letnimi počitnicami in pred sprejetjem dvanajstin sedeli v narodni skupščini, je pa drugo vprašanje. Razgovori med radikali in radičevei so vsled Pašičeve bolezni nekoliko zastali. S tem pa še ni rečeno, da se ne razgovarja naprej. Pavle Radič je obiskal bolnega Pašiča. Kaj sta se dogovorila, javnosti ni znano. Zaenkrat vse kaže, da o radikalni in radičevski vladi ni govora. Večja verjetnost je, da se do jeseni, ali celo še preje pojavi homogena radikalna vlada, katero bi podpirala tudi HSS. Znano je, da HSS sama zaenkrat ne mara v vlado. HSS je pripravljena že podpirati vlado, če ni v vladi Pribičevič in če se nad HSS dvigne obznano in izpusti iz zaporov Štefana Radiča in druge voditelje HSS. Pribičevič dela z vsemi silami proti. prizadevanjem HSS, da se sestavi homogena radikalna vlada. Napori Pribičeviča bodo pa ostali brezu- spešni, ker so vsi najmerodajnejši krogi ▼ Beogradu za sporazum s Hrvati. Značilno za politično situacijo je tudi to, da »o za hrvatskimi radikali prišli tudi slovenski radikali, ki so se v posebni spomenici, naslovljeni na svoj strankin forum, pritožili proti postopanju samostojnih demokratov v Sloveniji. Kaj če ne bodo spomenice hrvatskih in slovenskih radikalov kmalu eden izmed argumentov za slovo radikalov od sam. demokratov. Spomenice 1 s« pošljejo ravno v pravem času... Tsriiikacijski sdbor. Fo dolgem zavlačevanju je verifikacijski odbor soglasno sklenil, da sa verificira 26 dosedaj še neverificiranih mandatov HSS. Predlog za verifikacijo HSS je utemeljeval poslanec Leovc s tem, da so radičevei priznali vidovdansko ustavo, monarhijo, narodno edin-stvo in dinastijo Karagjorgjevičev. Ne-verificirani ostanejo sedaj še trije mandati HSS iu sicer mandati Marka Do-šena, dr. Luje Kežmana in Rude Bači-niča. Imenovani se nahajajo v inozemstvu. Po izjavi predsednika verifikacijskega odbora doktor Periča bo sklep verifikacijskega odbora! predložen narodni skupščini, ko se izdela tozadevno poročilo. To se bo zgodilo verjetno š« tekom tega tedna. Dvanajsti*«. Najprej je večina v parlamentu od-glasovala nujnim potom nove carinske tarife. Proti nujnosti predloga o novih carinskih tarifah se je opozicija tembolj upravičeno izjavila, ker ni imela niti možnosti, da prouči nove carinske tarife. V trenotku ko je bil predložen predlog o uvedbi novih carin, je bilo tiskano poročilo komaj razdeljeno med poslance. — Za carinskimi tarifami j« razpravljala narodna skupščin* o nujnem predlogu finančnega ministra o zakonu proračunskih dvanajstin. Nujnost jo predlogu priznala večina. Sedaj s« obravnavajo dvanajstin« ▼ finančnem odboru. Predlog aa revizij« astav«. Clen 138 ustav« predpisuje, d* se lahko ustavi izdajanje časopisov in tiskovin, ki povzročajo mržnjo do države, verske in plemenske »pore in ki pozivajo na nelegalno spremembo ustave. Kadar prenehajo) izjemne razmere, se lahko la filen ustave ukina s zakonom. Z ozirom na to, da se je člen 188 ustave večkrat nepravilno tolmačil in se je na podlagi lega člena bres potrebe omejevalo tiskovno svobodo, j« poslane« Zanič v imenu opozicije predložil narodni skupščini predlog, da se člen 138 ustave ukine. Predlog poslanca Žaniča je bil v razpravi v narodni skupščini. Večina je pa predlog po burni debati odklonil^. 4 Anketa • dogodkih v Sisku. Poročali smo že o zborovanju v Sisku, katerega so priredili Pribičevičevi demokrati. Ob priliki zborovanja so zagrešili samostojni demokrati med pre bivalotvom v Sisku več dejanj nasilja. Večje število kmetov, trgovcev in obrtnikov so oblasti neopravičeno zaprle. T zaporih se je aretirance pretepalo. Oddelki sam. demokratov so z grožnjami zahtevali, da se razobesi raz hiš v Sisku zastave. Proti tem nasiljem so se priložile v Sisku vse stranke, tako Radičevei, Zajedničarji, Davidovičevi demokrati, kakor tudi radikali. Z ozirom na dogodke v Sisku je vložil poslanec Šupe-rina interpelacijo, v kateri zahteva, da se izvoli posebna parlamentarna anketa, ki naj preišče dogodke. Vladna večina jo z utemeljevanjem, da je taka parlamentarna anketa v protislovju s poslovnikom, odklonila predlog poslanca Šuperine. Med razpravo o dogodkih ▼ Sisku je prišlo ▼ sbornisi do buralh prerekanj. Davek aa r«ša« d«l*ve«. Poslanec Gosar je stavil v anrodai skupščini nujen predilog, da s« dav«k na zaslužek ročnih delavcev ukine. — Poslanec Gosar je svoj predlog stvarno utemeljeval in zbudil s svojimi izvajanji tudi med radikali veliko pozornosti. Vendar pa predlog poslanca Gosarja ni njašel zadovoljivega odziva pri finančnem ministru. Predlog poslanca Gosarja -je vladna večina odklonila. snm&mM vjesmm Nedeljski protestni »hodi. Prošlo nedeljo j« Strokovna komisija klicala po celi Sloveniji protestne slioue, ki so se vršili tudi po ostali državi. Vzlic emu, da smo mi že povsod imeli svoje jrotestne shode, kjer so bile sprejete ne-ieljski resoluciji enake resolucije in vzlic emu, da jo Strokovna komisija v tako važnem trenotka briskirala ostale strokovne uganizacije, smo našim članom dali nalog, la se teh protestnih »hodov, ki so za ete-avslvo življenjskega pomena, udeležijo. — In hvalevredno j« omenjati, da so se tudi lasi bratje in sestre širom Slovenije zave-lali resnosti položaja in niso vprašali, kdo prireja shod, temvei so ss protestov udeležili v kar največjem številu. l’r*v tako, bratje! Ne vprašajte nikoli, ko je sila na vrhuncu, kdo dviga glas, temvei se temu glasu pridružite,. Delavski protesti morajo hiti močni in enotni, če s« tega ni zavedala Strokovna komisija, sme s« zavedali mi. — Iz »eje upravnega odlisra. V nedeljo 21. t. m. so j« vršila »eja upravnega od-)ora, na kateri se je odbor konstituiral. Po poročilu strokovnega tajnika »• je sklenilo, da »e odjiošlje vsem podružnicam okrožnica z navodili, kako imajo posamezni funkcijo-narji v odborih poslovati. Dalje se je sklenilo, da »e morajo tekom tega in prihodnjega tedna vršiti povsod »estuaki, aa ka- terih je poročati o težkem delavskem položaju in o zboru na Jesenicah. Upravni odbor se je nad dve uri pečal z delavskimi vprašanji in napravil več za delavstvo koristnih sklepov. Strokovno tajništvo je te dni razposlalo po sklepu upravnega odbora vsem podružnicam okrožnico z natančnimi navodili o poslovanju za vso funkcijonarje podružnic. Ta navodila naj vsi funkcijonarji pazuo preberejo in se po njih ravnajo. Yss poslovanje v podružnicah je vpeljati po na vodi lih, da bo enotno. Tudi jo v okrožnicah pozvalo vso podružnice da takoj »kličejo sestanke, kar se ima brezpogojno izvršiti. — Okrožnici posvetite vso pažnjo in na ajo takoj odgovorite ter so po njej ravnajte. — Časi- »o zelo resni, zato moramo posvetiti vso »vojo moč organizaciji. Storit« to v»i funkcijonarji in vsi člani. No pozabite, ta smo v borbi. Zato vsi na delo! »Narodno »sc. »trok. zv«za< podružnica r Colju je imela dne 13. t. m. svoj letni občni zbor. iz poročila predsedniku Dragotina Gobec jo razvidno, da podružnica ial ne dela kot bi morala, kar je pač pripisovati današnjim žalostnim razmeram v strokovnih organizacijah vseh strank. — Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji predsednik Gobe« Dragotin, podpredsednik Vidmar Franjo, trije odborniki i* dva pregledovalca računov. Scju osrednjega izvrš«Talnega odbora NSS se je vršila v nedeljo 14. t. m. ob polnoštevilni udeležbi ▼ Ljubljani. Sejo j« volil »trankin načelnik tov. Ivan Deržič tsr uvodoma podal kratek pregled strankinega dela. Na to se je izvolila komi»ija v smislu sklejia strankinega delegatskega abora za sestavo strankinega organizacijskega reda, v katero so bili izvoljeni tov.: Juvan, Rupnik, ltoglič, Jošt in dr. Politeo. Ta komisija se sestane na prvo sejo v Celju ter izdela osnutek organizacijskega reda in istega predloži prvi seji osrednjega izvrševalnega idbora. O političnem položaju je obširno >oročal strankin načelnik tov. Ivan Deržič, ia kar je sledila živahna in stvarna debata, katero »o posegli tov.: Hudovernik, Rup-lik, Hiter, Stare«, Rogli«, Juvan, dr. Politeo n Bavdek. Vsi sklepi »o »• napravili »o-jlasno, kar je doka« enotnega mišljenja «eh članov osrednjega izvri. cdbora. Tov. itoglič je podal poročilo finančno gospodar-ke komisijo ter izjavil, da j« bilo dose-Janje gospodarsko dele v stranki korektno n da je komisija prevzela vse v redu. Na o je sledila obširna debata e raznih notranjih strankinih vprašanjih, aa kar je tov. načelnik Deržič zaključil seje, ki je trajala io 2. ure popoldme. Krajevnim #rganizaeij*»» NSS! Vse naše organizacije opozarjamo, da bo osrednje tajništvo razposlalo prihodnji teden važno okrožnico glede katere se mora takoj sklicati seja odbora ter vsaj tekom 14 dni osrednjemu tajništvu odgovoriti. Zato opozarjamo tudi tem potom vse organizacije o važnosti vsebine te okrožnice ter jih prosimo, da isti v polnem obsegu zadostijo. Dalje opozarjamo na naše notice glede sklicanja sestankov in shodov, posebno one organizacije, ki do danes še niso odgovorile, da to nemudoma store. Več ▼ okrožnici. Strankin organizacijski red. V smislu sklepa strankinega delegatskega zbora se je izvolila posebna komisija, ki bo v kratkem izdelala osnutek organizacijskega reda in istega predložila osrednjemu izvrš. odboru v razpravo in v končno sklepanje kot predlog sa izredni delegatski »bor, ki se bo vršil v jeseni. Osnutek organizacijskega reda smo poslali že pred strankinim zborom krajevnim organizacijam v ta namen, ds predlagajo razne spremeb« ali pa. da »e izjavijo da z njim »oglašajo, vendar tajništvu nekatere krajevne organizacij"« tega So danes še niso sporočile. Ker ima komisija kmalu prvo sejo, zato prosimo, da vse organizacije, ki imajo pomisleke prot! predloženemu -osnutku, da te pomisleke čim-preje izrečejo v posebnem dopisu, katere bo potem komisija vpoštevala. Onih organizacij, ki so predloge že poslale, se seveda to n§ tiče. Ker se na delegatskem zboru bi-tvenili točk organizacijskega reda ne bo noglo spreminjali, zato prosimo, da organi-acije to vpoštevajo in pošljejo že sedaj svoje predloge tajništvu, kater« bo predložile komisiji. Celjsko okrožje. Leljaka krajevna organizacija je imela v »ebote 20. junija redni članski sestanek v gostilni pri Jelenu v jgvrho, da se potrebno dogovorimo glede »kupnega izleta na Urško goro, ki bo jutri, v nedeljo »n na praznik ▼ pondeljek. Voditeljem celjskih izletnikov »e. j« določil tovariš predsednik, kateri bode vse potrebno ukrenil in kateremu naj »e udeleženci priglasijo. Za podroben dogovor ■». vrši še danes, 27. junija pri rednem danskem sestanku natančnejši dogovor ter prosimo vse tovariše, zlasti pa izletnike, d« »« tega članskega sestanka pri Jelenu zanesljivo udeležijo. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Izletniki »e odpeljejo iz Celja jutri, ▼ nedeljo zjutraj 28. junija s izletniškim vlakom ob 4. uri. Redni članski sestanek celjske krajevne orginizacije »e vrši, kakor povedano že na drugem mestu, zopet danes ob 8. uri zvečer v gostilni pri Jelenu, pri bratu Žigonu. Prid it« točno in polnoštevilno. Poslednji članski sestanek, pri katerem je referiral blagajnik, nam je razkril zopet žalostno sliko glede naročnikov »Nove Pravdec. Tovariši, naročite list vsi brez izjeme, pa ga tudi čitajte, da so iz njega podučite in ga dajte naprej znancem in prijateljem, da se spoznajo » naši« stremljenjem- Ker tovgiiS ligo« »spusti Celje ia ksr se bodem« v vročih poletnih večerih »a časa počitnie hodili ekrepeevat v hladne valove bavinje, »e be-demo jutri tudi pomenili, je-li naj za čas poletja članske sestanke deloma prekinom« ednesae kedaj in kje ter v kakšnih presledkih naj bi se isti vršili. Zato pridite tokrat pač točne ia vsi! Izgovora nL Strankini snaki se dobijo pri blagajnika p« S Di*. Vsak član naj ima tudi anak ter istega s ponosom natakne vselej, kadar je potreba in kjer je umestno. Tozadevno Vam stavimo v vzgled nekatere starejše šlane, ki znak »ploh stalno nosijo pripet aa prsih. Tako je prav. blike izza straukinega glavnega zbora se došle ia jih oni vdeieženci, ki so bili v Ljubljani, aaj poiščejo pri tovarišu blagajniku, d* odpadajoče zneske lahko potess pošljem« načelstvu v Ljubljano in s lem obračunamo. Dobe pa »like lahko tudi drugi člani, ki »e naj, ako jih žele, oglasijo v pisarni pri blagajniku oz. povedo istemu pri prihodnjem članskem sestanku. Nev« krajevne organizacije se ustanavljajo odn. oživotvarjajo s pomočjo zavednih pristašev na več krajih našega okrožja, kamor bode prižel osebno tudi naš pokrajim-ski tajnik, tovariš Brandner, da vse potrebne dogotovi. Opozarjamo prizadete somišljenike, ki če niso organizirani, da dobije lshko vsa potrebna pojasnila vsak čas tudi pri blagajniku Celjske krajevne organizacije in je isti za event. pomoč in sodelovanje vsak čas' prav rad na razpolaganje ter ga bode veselilo, ako »e prav pogosto obračat« sanj za nasvete. Naše delo naj se vrši mir-ao in stvarno, pa »motreno ia vztrajne bres »amohvale i!n gobezdavosti, kakršae prepuščam« nasprotnikom. Mariborsko okrožje. Oianiki »»»tanek kraj. org. NSS v Mariboru ia II. ine»tni okraj se vrši v »oboto, dne 4. julija ob 8. uri zvečer v gostilni Košlom&j, Mlinska ulica št. 30. Vabimo tudi tovariš« iz drugih okrajev, da »e sestanka udeleže. la odbora kraj. org. NSS, Maribor. Konrad Žnuderl, gostilničar v Frankop*-novi ulici štev. 15, ni več član naše krajevae organizacije. Tovariši! Poravnajte »trankiu narek za Ut« 1925! To lahko storite pri zaupnikih kraj. org., ki hodijo na dom inkasirat članarino, ali v »trankinem tajništvu, Frankopanov« ulica štev. 17, pa tudi na sestankih krajevne organizacije. Le tistega moremo smatrati za pravega člana stranke z vsemi pravicami, ki j« v tem oziru izpolnil svoje dolžnost Izlet na Urško goro se vrši, kakor sme že poročali, v dneh 28. in 29. t. m. Iz Maribora je odhod v nedeljo, 28. a prvim jutranjim vlakom ob pol 0. uri. Peljemo e« do GnStanjn, od koder imamo nn Uršk« goro 3 do 4 ure hoda, tako, da se bomo i« opoldne znašli na vrhu gore, Kjer se snidemo • Savinjčani, ki pridejo iz Šoštanja 1» Slovenjgradea. Urška gora j"e visoka 1896 m, je torej 1» Maribora v tej daljavi naša naj-vllja točka, kajti najvičja točk« Pohorj«, Velika Kopa, šteje samo 1542 m. /. Uršk« gore je krmen razgled, razen tega p« tur« ni naporna. Kdor le more, naj poleli z nami; mu ne bo žal. Upamo, da asm bo tudi vreme naklonjeno. Profeeor Ribarič med nami. 1« I.oskov-•* v južni Srbiji se je te dni povrnil v Maribor na iolske počitnice k »voji družini bivši kandidat bloka bratskega sporazum« g. profeior Josip Ribarič, katerega so, kakor znano, »amostojni demokrati premestili iz Maribora, kjer ima ženo in tri otrok«, v južno Srbijo, ker »e jim kot značajen moB ni hotel ukloniti in postati njihov ldapeo. Profesor Ribarič je bil tako prijazen in je na sestanku funkcijonarjev naše krajevne organizacije dne 19. t. m. v gostilni Rotovi poročal e »vojih vtisih, ki jih je dobil na svojem novem službenem mesij, kakor e političnih razmerah v Srbiji sploh Sestanek je otvoril mestni svetnik tovariš Poglič, ki je gosp. profesorja najiskreneje pozdravil. V začetku svojega govora je prof. Ribarič prinesel tople pozdrave od univerzitetnega profesorja dr. Bože Marinkoviča, biv-iegn našega skupnega nosilca liste bloka bratskega sporazuma. Nato je podrobno poročal o gospodarskih, soeijalnih, kulturnia in političnih razmerah delavcev, kmetov in meščanov v južni Srbiji, kjer je v primeri z našimi kraji vse še zelo primitivno tako, da bodo rabili še dolgo vrsto let, da pridejo na našo sedanjo stopnjo, čontur »e ni čuditi, ako pomislimo na neprestano boje, ki jih je bojeval ta narod. V splošnem p« si vse želi miru — miru tudi z bolgarskim narodom. Pa tudi kar se tiče naše notranje politike »o prepričani, da bo končno morate priti do izmirjenja, do sporazuma, dvomijo pa, da se bo to zgodilo za časa življenj« Nikole Pašiča. Končno je pojasnil, kmeo vodja opozicijonalnega bloka in prvak idej« bratskega sporazuma Ljuba Davidovič gleda na sedanjo našo politično situacijo in na odnošaj« med radikali in radičevei. Njegov« izvajanja »o bila sila zanimiva. Sporučil je tudi, da bo g. Ljuba Davidovič prišel v kratkem v Maribor in da ga bomo imeli priliko osebno slišati. Po končanem referatu je g. referent odgovarjal na razna vprašanja, ki so jih nanj stavljali posamezni naši tovariši. Ob koncu se mu j« tov. Rog-lič zahvalil v iskrenih besedah in ga prosil, da ob povratku pozdravi zlasti prof. Ir. Bože Markoviča, ki se nanj vsi spominjamo. Tako je minul večer hitro in nikomur mi hile Sol, d« »e ga je udeležil. — »MOVA PKAV&A« Stran 3. V-člADMHJMk VESTNHHi VAiilLO NA POSUT lOlUU »TKI SU-STUE«, ki j* prirodi »Bratstvo« u* Ilru.ul pri Jeseuisali r pondeljuk 2‘J. t. ni. ob štirili popoldne aa prostem pred gostilno »Kriv*« ■a Hrušici. — Hud igr* todolujela tamba-raški »bor is Jesenic in povski sbor s tiralice. — Cene pr*storeiu: 1. 7.— Dia, II. 6,— Diu, III. 3.— Din; stojišča 1.— Dia. V »lučaju slabega vremena s* vrši igra drugi dan i. j. t pendoljek 2l>. 1 m. ** isti ari. V slučaju, da bi pa bil« *ba dneva neugodne Trume, prireditev Trii prihod-ajo aedcljo. Po igri sabava • šaljiv* poit*. K. cbilni udeležbi vljudna rabi — Odbor. »Bratstvo« t iirok naznanja, d« a* aapovedana veselica a igro, dne ‘28. junija vsled vremenske katastrofo, ki j« aadela aašo dolino, ne bo vršila. Prireditev jo odložena na nedoloien feu. Jesenice. »Jutro« od »obot* 10. TI. 11 it. HI pik« o ustanovitvi »Edinost « na Jesenicah in pravi, da so j« pod njenim okriljem zbralo Jez 40 mladeničev. Govori tudi, da so prišli tja ilaui »Bratstva« tor izrekli napel željo, da se pridružijo »Edi-aosli«. — Gospodje pri »Edinosti« I 2« eel* mesuco s« trudit«, da bi razbili naš« »Brat-atvo<, ki druži trezno mislešo in socijalno iutešo delavsko mladino, ž« »el« mes«e* hodit« okrog posameznih bratov, jih prigovarjal« za vstop t vašo »Edinost«, ki j# p« vasam mnenju sdino aveiicavua mladinska •rganizacija. Ni mi auano gospodj*, a« kakšno mladino, Jasno j« 1« tu, da rala organizacija absolutno n« odgovarja delavski mladini, katero bi tako radi ulovili v svoj« ■ireže. — G. dopisnik pravi o nekih 40 ila-niii! Resnično jih je ‘22! Kje je ostalih 18? Da j« bilo navzočih nekaj članov »Bratstva« je resnica; bili «o trije, a čemu ao ili tja, to ja popolnoma njihova stvar. Da bi so pa iirekli za pridružitev »Edinosti«, o tam je •ploh Skoda besed, ker le predobro vedo, kam spadajo. — Gospodje pri »Edinosti« roke »tran od delavske mladine, pri kateri nimate prav nii iskati, ker ona »pada < delavsko »Bratstvo« NSM, nikdar in nikoli pa ne v meščansko »Edinost« SDS. — VI bratja pa »tojte trdno in ponosna v vrstah •arodno socijalistične mladine kot sta stali dosedaj in vedite, 'da s tem vršite veliko delo v prid' tlačenega delovnega razreda. — Ne pustite s* od nikogar omajati, ampak a ponosom stojte na straži ter čuvajta nal vzvišeni znak: »Kladivo in pero«. — Ciril. »Bratstvo« v Zagorju ob Sari naznanja vsem bratom in sestram, da se vrši v nedeljo, dne 28. t. m. sestanek s dnevnim redom: 1. poročilo vseh odsekov; 2. zadeva prapora; 3. razno. — Ker se sestanek vrii v nedeljo, dne 28. t. m. ob 8. uri, je dolžnost — Opozorilo naročnikom. 'L današnjo številko prejmejo cenjeni naročniki pokunice za poravnavo naročnin*. položnici navedeni znesek* zaači iznos naročnino do konca septembra 1.1., pri čemur so všteti tudi morebitni sa-• s tanki. Cenjene naročnik« prosimo, d* s« iimpreje poslužijo položnic ter nana nakazuje tamkaj navedeni znesekI Uprava. — Točna fotografija »nacijonaluega bloka«. »Slov. Narod« od 18. t. m. primerja pravice, ki jih imajo koroški Slovenci na šolskem polju, s pravicami kočevskih Nem-«ev. Dasi je koroških Slovencev šestkrat več, pravi »Slov. Narod«, vendar zdaleka nimajo toliko pravic, kakor kočevski Nem-ai. Točno! Mi dodajamo že to, da je Avstrija po mirovnih pogodbah primorana dati koroškim Slovencem narodne pravice, da pa lega kljub temu ne stori, dočim mi nisina primorani kaj takega dati kočevskim Nem-•em, in kljub temu mi to storimo. »Slovenski Narod« je pač pozabil dostaviti, da ja »aš sedanji minister prosvete samostojni demokrat in ustanovitelj Or jun* Svetozar Pribičevif, celokupna vlada pa vlada nacionalnega bloka. Vsaka nadaljnji beseda j* »a mislečega človeka odv*l. —Lažnjiva žurnalistika. »Slovenski Narod« prinaša iz Prago od časa do časa kako pisino. Ali iz hudobije ali iz bedarije, je ta »korešpondent«, ki gotovo ne biva v Pragi, tako zateleban, da niti ne ve, da ministri dr. Franke, dr. Beneš in Stribrny n* pripadajo socialnodemokratski stranki, kakor piše v svoji itev. z dne 21. t. m., marve* stranki češkoslovaških (to je narodnih) so-•ijalistov. Kdor raimotriva o politiki kake države, od tega se mora zahtevati najmanj toliko poznanja razmer v dotični državi, da ve, katerim političnim strankam pripadajo vodilne osebnosti, kakor so nedvomno ministri dr. Beneš, Stfibrn^ in dr. Franke. Kdor tega najprimtivnejšega pojma žurnall-stike ne ve, ali iz katerihkoli motivov potvarja resnico, ta naj obesi žurnalistiko na klin in se loti kakega drugega opravila, ki ga bolje razume, da javnost ne bo vsled krivega poročanja napačno informirana In da žurnalistika ne bo izgubila tistega ugleda, ki ji po vsej pravi« gr*. Cegpoda ak*U vseh bratov in sester, da se sestanka vsi udeleže. Po sestanku skupno poselimo razstavo Zagorske osnovne šole. K obilni udeležbi vabijo se tudi člani NSS in NSSZ v Zagorju. Odbor. »Uratstvo« t Ljubljani sporoča vsem svojim članom, da se vrši odslej redni članski sestanek vsak prvi četrtek, v mesecu. Prihodnji redni članski setanek se vrši v letrtek, dne 2. julija ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu v Narodnem domu. Vsi člani in članica se imajo brezpogojno udeležiti sestanka, ker ja obvezen. — Podpredsednik. Duplja pri Kranju. Ustanovni občni zbor »Bratstva« se vrši v nedeljo, ‘28. t. m. ob 1. uri popoldne v prostorih gostilne pri Jegliiu. Kranj. »Bratstvo« priredi v nedeljo, 28. t. m., pooldne ljudsko veselico v Dupljah na vrtu gostilne pri Jegliču. Na sporedu so poleg godbe, tamburaškega zbora, petja, šaljive pošte itd., tudi zaliimivi humoristični nastopi. Vstopnina 5 Din. Ii organizacij* NSM. Vsa »Bratstva« se ponovuo opozarjajo, da poš*j'ejo v osrednji arhiv vse predmete, tako vabila, letake, lepake, slike, znake in sploh vse kar spada v arhiv, kar se lahko odtegne društvu v enem ali dveh izvodih. Ker navadno društva sama ne zbirajo materijala, ki ob priliki nudi sliko dela ter razvoja, j* potrebno, da to stori o. i. o. V to srrho j« ustanovljen osrednji arhiv in v interesu »Bratstev« samih ne sme v njem manjkati nobena važnejša stvar. I* dosedanjih pošiljk se razvidi, da društva polagajo vse premalo važnosti na osrednji arhiv in ne store svojih dolžnosti. Zato tem potom pozivam vsa »Bratstva« naj v bodoče zbirajo za arhiv z vso vestnostj*. — Osrednji arhivar. is »srednjega tajništva NSM. Apel na posamezne mladinske org. v zadnji »Novi Pravdi« je imel uspeh, ter nam j* vež »Bratstev« že poslalo zahtevane podatke v smislu okrožnic. Kakor vidimo, bo najbolje, da bomo v prihodnje na tem mestu imenoma pozvali malomarne organizacije, da slora svoj dolžnost ter’delo osrednjega tajništva z malomarnostjo n* ovirajo. Na ta nalin bodo imeli tudi člani priliko, prisiliti funkcijonarj* svojega društva, 1 da redno poslujejo. Za danes še enkrat poživljamo vse bratske odbore, da čimpreje pošljejo poročila o delovanju ter točno odgovor« na okrožnice v kolikor še to niso storili. Zlasti starejše organizacije bi morale biti novim in novo so snujočim za vzor, ne pa nasprotno. Torej bratje in sestre na delo. »Slovenskega Naroda« naj si lo resnico zapiše za ušesa! — Za izplačilo razlike uradniških plač je stavil v imenu opozicije poslanec Bazala v parlamentu nujen predlog, ki ga je pa vladna večina (z našimi samostojnimi demokrati) seveda odklonila. — Pri volitvah pa so gospodje izdajali brošure, v kateriu so uradnikom obetali med vsem drugim tudi izplačilo razlike! — Nora carinska tarifa. —■ »Na brzo ruko« smo dobili novo carinsko tarifo. Tarifa je nenadoma stopila v veljavo, tako da so trgovci, ki so imeli blago iz inozemstva v raznih carinarnicah in skladiščih, močno oškodovani. V drugih državah se take stvari poprej naznanijo javnosti. In ta nova carinska tarifa je uvedena »v zaščito domače trgovine in industrije«. Če pa pogledamo zvišane tarifne postavke, vidimo kar na mah, da tega namena ni bilo. Pravi namen je zaščititi gotove kroge, nekaj ljudi, ki se gnetejo okoli sedanje vlade narodnega bloka in pa dobiti novih virov dohodkov na račun bednega ljudstva, ki itak več živeti ne more. Znižanje nekaterih tarifnih postavk za nai izvoz, pa je samo pesek v oči in se nanaša istotako v dobrobit nekaterih markantnih partizanov. — Z novo carinsko tarifo smo tedaj zopet močno udarjeni, — draginja bo rasla. — Mojstrski izbiti za tesarsko, zidarsko, kamnoseško in vodnjakarsko obrt se bodo vršili 13. julija t. 1. pri izpraševalni komisiji ▼ Ljubljani, Turjaški št. t, kjer naj se vlože tozadevne prošnje do 30. junija. To so pismeni izpiti. Dan ustmenega izpita bo za vsakega kandidata določen pri pismenem izpitu . — lOOOletniro hrvatskega kraljestva so praznovali v nedeljo v Zagrebu, Ob tej priliki se je vršila velika procesija, ki jo je vodil nadškof dr. Bauer. Procesije so se udeležili zastopniki vojaških in civilnih oblasti. — Prisilna delavnic* za moške, kamor se oddajajo nepoboljšljivi, delamržni indi-viduji po prestanih kaznih v kaznilnicah, se nahaja sedaj za vso državo v Stari Gradiški. Za navajanje k delu je tam za take tiče izborno preskrbljeno. — Če bo ta ln-ititusija le svojim nalogam kos. Do sedaj smo imeli pri tem slabe izkušnje, vendar pa se dajo doseči uspehi tudi na tem polju, samo če vladajo v zavodu prave ia zdrav« razmere. — Žrtev političnega preganjanja j* postal radičevec dr. Maček, ki je že dolgo časa interniran v policijskih zaporih v Zagrebu. Mož je sedaj nevarno obolel, taito da so ga morali oddati v bolnico. Njegovo stanje pa se tudi tam ni zboljšalo, zato so ga na njegovo željo prepeljali na dom. — Sprejem novincev k finančni k*u-troli. — V finačni kontroli je popolniti večje Število pripravniških mest zvanični-kov. Prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane in kolekovane s kolkom za 5 Din, j« nasloviti na oblastni inšpektorat finanča* kontrole v Ljubljani, Stari trg 34. Prošnjam je priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovnica, 3. nravstveno spričevalo (aajno-vejšega datuma) a navedbo, da j* neoienjea ali vdoves brez otrok, 4. šolsko spričevalo, 5. vojaško knjižico, pri nedoletnih oietovo ali varuhovo dovolilo, 6. izpričevalo državnega zdravnika. Prilog® morajo biti po predpisih kolekovane, dožim so originalne vojaške listine koleka proste. Za zvaničnlk* fin. kontrol* s* sprejemajo kandidati, ki so dovršili najmanj dva razreda srednj* ali njej enake šole. V slučaju pomanjkanja prosilcev s predpisano šolsko isobrazbo s* sprejemajo tudi kandiati, Iti s* dovršili najmanj štirira*r*dno osnovno šolo. Zašetma plaša zvaničnikov, ki so kasarnirani, znaša mesečno 1215 Din, oni, ki so aaslanj*ni v kasarnah, prejemajo š* 758 Dia leta* stanarine, poleg tega vso slušbeao obleko, perilo in čevlje. Nadaljna pojasnila s* dob* pri srezkili upravah in »ddelkih finanšn* kontrole. Prosilci mlajši aego 18, ali starejši kakor 15 let a* n* spr*j*aiaj*. — Ekspl*sija b*mb. — V š*trt*k II. t. m. se ja na šeleaniiki postaji M*tko\i* zgodila velika nesreča, ki bi lahko postala za *elo postajo usodepolna. Na aek*m Uru je stal nnmrei vagon a vojaškimi bombami, namenjen »a Split. Vagoa je spremljal vojak. V vosu je nastala strahovita *k;:ylo-ziJa, bomb* so s* uigale. Vojaka j* popolnoma razmesarilo. PošiljaUv najbrš ai bila dosti zavarovana t*r j* »ksplozija aastals ali vsled neprevidnosti vojaškega spremljevalca ali pa vsled premikanja vagona. — K sreči je vagon stal, kakor j* predpisan*, na izoliranem tiru, drugač* bi bila katastrofa za kolodvorsko poslopja ia prebivalstvo usodna. — Vramoiuktt vihra. Y 4*lrt*k saio imeli splošne naliv*, * nad škofjeloškim hribovjem se ja utrgal oblak. Poljanšč:.*a a drugimi potoški in studenci s* j* opismenila v strahovito reko ter poplavila vso Po ljansko dolino. Mogočna voda je razdrla Ib odnesla vse. Porušeni so vsi leseni mostovi, 12 po številu, razdejanih nmogo žag ia hiš ter električna naprava na Fušinah. Opusto-šena so polja in gozdovi. Voda j* »duesla in pokončala tudi veš govej* živine in prašičev, le človeških žrtev k sreši ni bilo. — Vlada Je dovolila sa priaad*t* kraj* 100.03'» dinarjev. — Haiiskovalr« sev. tečaja Auinadsea se je s svojo ekspedicijo vrnil. Ekspedicija se je morala boriti z raznimi zaprekami, veliko je pretrpela zlasti vsled mraza in nezadostne hrane ter je zrla ves šas smrti v obraz. Zato pa šo vsi tudi do skrajnosti izmučeni. Amundsen - svojega cilja ni ^dosegel, do tečaja ni mogel, bil pa je blizu — do tja je imel le še 200 km. Amundsen trdi, da na severnem tečaju ni celine. — Amundsen se pripravlja menda zopet aa novo ekspedicijo, da doseie sev*rni t*Jaj. — Matteottijevi msrilei oproščeni. — Italijanski senat je kot najvišji sodni dvor končal preiskavo proti bivšemu generalu fašistovske milice Debonu, katerega so obdolžili, da je pustil umoriti socialističnega poslanca Matteottija. Ta najvišji forum ita-" lijanslte Justice je prišel do zaključka, aa se Debono le obdolžitve oprosti, da pa se inu da ukor radi lega, ker kot šef javne varnostne straže ni zadostno skrbel, da bi bili Matteottijevi morilci eruirani iu tudi kaznovani. — Čudne razmere ▼ tej blaženi Italiji, kjer delajo fašisti kar hošejo! — Težka nesreča na ainerikanski ie-lezniri se je pripetila prošli teden na Rock-portu, kjer Je skočil s tira vsled napačno postavljenih kretnic neki potniški vlak. Veš voz je močno poškodovanih, nastal je v vagonih tudi ogenj, ki je zahteval mnogo človeških žrtev. Baje je nad JO ljudi mrtvih, mnogo pa težko ranjenih. — Umetna gnojila «o padraže! — Vsled pomanjkanja gnoja so se v naših krajih zlasti zadnja leta močno pričela uporabljati umetna gnojila. Bilo je to ne samo cenejše gnojno sredstvo, ampak se je tudi izvrstno obneslo, zlasti v vlažnem poletju. G iv smo dobivali po veSini iz inozemstva. Sedaj pa so zvišali tudi uvozno carino na umetna gnojila, da dajo možnost povišanja cen do- • niačitn proizvodom. In naš mali kmet, ki nima zadosti domačega gnoja, bo moral plačevati na ljubo nekaterim domačim tovarnam nove visoke cene za umetni gnoj. In zopet en izgled za zvišanje draginje. — Letalo za prevažanje pošte ponesrečilo! — Na progi Dunaj-Monakovo se vrši poštni promet tudi z letalom, ki pa je 22. t. m. ponesrečilo blizu Grafensteina. — Vsled defekta pri motorju se je moralo letalo v naglici spustiti na tla. Pri tem Je s tako silto priletelo na zemljo, da se je propeler razletel v koščke ter zdrobil prvi del letala. Pilat Ui 4 p*tniki iu«d njimi dv« ženski so bili k sre*i samo lahko poškodovani. — Brezp*seln*tt r Avstriji padla. V februarju so imeli v Avstriji še 192.000 brezposelnih. Sedaj jih je še okrog 110 000 in od teh je na Dunaju približno 62.00U. — Nesreča birmanca. — Trije birmanci so so vračali v nedeljo od birme v Ptuju proti domu. Pasirati so morali neko brv preko vode, ki jo je zadnje deževje precej izpodkopalo. Brv se j* nagnila in eden birmancev je zdrknil v vodo ter utonil. — Umor narednika je izvršil neki vojak v Tolminu pri Gorici iz maščevanja, ker je narednik ovadil vojaka v neki zadevi pri poveljniku oddelka. — Poplačan trud. V južni Afriki se ja neki italijanski podanik trudil 10 let z iskanjem platina. Njegov tovariš in družabnik mu je namre« svoj čas na smrtni postelji zaupal, da se v označenem kraju nahaja ta žlahtna kovina. Sedaj j* možakar ta prl-rodni zaklad našel ter drži to najdbo kot svojo skrivnost. Za to skrivnost pa je že sedaj dobil ponudbo 160.000 funtov. Ogenj. — V tovarni za svilo v Straus-sini pri Gorici je 22. t. ni. nastal ogenj, ki jo v par minutah uničil par magacinov za svilo. Požar je bil katastrofalen ter znaša škoda do 1 ‘A milijona lir. — Preti siiiiitiki je i^uašei nek zdravnik aa znanstveni akademiji v Parizu novo učinkujoče sredstvo, ki to strahovito bolezen baje sigurno popolnoma ozdravi. — Na Češkoslovaškem bodo reducirali S3.624 državnih usiuibencev in sicer: 7202 sa jih je priglasiio za redukcijo prostovoljno, 20.362 pa jui bodo aa redukcijo določile oblasli. Največ bo reduciranih pri že-laaaioab. ijubiiana. — anjska sodisva. — iiako po- vršea je stanovanjski zakon z vsemi postranskimi določili in pravilniki vreu in kako neresno je bila cela stvar vzeta, nam dokazujejo stanovanjska sodišča oziroma organizacija teh sodišč. Vsako tako sodisce se organizira menda tako, kakor gotovim gospodom bolj kaže. — V Mariboru n. pr. obstoji stanovanjsko sodišč« iz w elanov, ki ' so se delili v Iri odseke z določenimi delokrogi in kompetenco. 1 am zgieda vsaj kolikor toliko tako, da je sodisču na lem, da se take pereče stvari rešujejo temeljito in kolikor mogoče hitro. — V Ljubljani pa zgleda sodišče jako čudno. Nastavilo se je pri lem sodišču kot vodjo urada iu edinega uradnika nekega upokojenca. Proti temu bi ničesar ne imeli, da se na gre tu za princip. Stanovanjsko sodišče bo imelo namreč dosti posla in upokojenec pri najboljši volji lej nalogi gotovo ue bo mogei biti kos. Tu bi bilo treba čvrste agilne moii. — No in potem sestava sodišča v ostalem. Imenovanih je za Ljubljano 5 sodnikov ia raznih državnih uradov, meti njimi tudi g. veliki župan, njegov tajnik in še 2 drugi. Na prvi seji, h kateri pa so bili vabljeni samo trije, se je sodni dvor konstituiral ter si razdelil delo. Nastaja vprašanje, zakaj ne dela vseh 5 sodnikov, zakaj samo trije, ali morebiti zato, da bo šlo vse ■ bolj počasi naprej. Če bo v Mariboru imelo U oseb dosti posla, bi jih imelo tudi v Ljubljani 5 dovolj in vse bi se hitreje in boljše napravilo. Če se gre pa za štedenje pri honorarjih, je pa pogrešno. — Vse je torej ze iz početka zgrešeno, površno in ne bo služilo namenu. Stanovanjsko sodišče bi moralo biti pri rednih sodiščih. — Razpis volitev v obrtno sodišče v Ljubljani. — Veliki župan v Ljubljani je razpisal volitve prisednikov in namestnikov v obrtno sodišče, ker bo v septembru potekla funkcijski doba dosedanjih prisedm-kov. Dan volitev v tem razpisu še ni določen, zato se bo objavil pozneje. — Opozar-janio na to naše prizadete kroge. Več v »Uradnem listu« št. 58. — Protestni siiod proti visokemu obdavčenju je sklicalo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani za nedeljo ‘21. t. m. v »Unionsko« dvorano. Na shod so bili vabljeni hišni posestniki iz cele Slovenije ter drugi pridobitni gospodarski krogi. človeK bi mislil, da bo »Union« nabito polu in da bodo zborovalci morali vsled pomanjkanja prostora zborovati še na prostem pred hotelom. Pa ui bilo tako hudo. Shod je bil slabo obiskan. Najbrž je gotovih ljudi vendar bilo sram javno uganjati demagoštva; drugi zopet demagogov niso hoteli poslušati. Zborovalci so se izvajanjetn gospoda Turka ter pismenima izjavama ministra dr. Žerjava in dr. Puca muzali. Kako bi se pa tudi ne? V Beogradu sedi g. minister Žerjav v vladi kot zastopnik samostojnih demokratov iz Slovenije, v tisti vladi, ki je pravkar povišala vse davke na ono višino, ki mora upropastiti vse naše gospodarstvo. V Ljubljani pa demokratska stranka protestira proti tistim davkom, za katere je glasoval tudi član vlade g. minister Žerjav in jih tudi podpisal, in proti katerim ta gospod na protestnem shodu hišnih posestnikov s pismeno izjavo in pozdravom nastopa. Prava, izrazita demagogija. — Izvajanja predsednika društva hišnih posestnikov g. Freliha so bila sicer stvarna, vendar je ta gospod pozabil povedati, kdo je deloma tudi kriv povišanja davkov in kdo se je največ zavzemal 7.a novi stanovanjski zakon. Resen utis sta napravila s svojimi govori opozicijonalna poslanca gg. Smodej (SLS) iu Pucelj (SKB). — Želimo v interesu ua* vseh mnogo uspehov lej in vsaki taki akciji. Želimo pa v bodoče skupnih nastopov vseh prizadetih slojev. Le tako bi lažje pričakovali odpomoči v slogi in iskrenosti. — Za demagoge pa na takih prireditvah n« bi smelo biti prostora. Ti naj delajo rekla5 mo in agitacijo za svoje »partije« drugod in na svoje stroške. — Na veselico, ki se vrši na praznik sv. Petra in Pavla t. j. na 29. junija, vabi »Slovensko zidarsko in tesarsko društvo« vse stavbenike, zid. mojstre, obrtnike kakor vse društvu naklonjeno ostalo občinstvo. — Društvo je poskrbelo, da ostanejo cen* običajne, pač pa, da se udeleženci prisrčno in iskreno porazvedre in pozabavajo. Kot priboljšek daleč naokrog poznani »Št. Pe-terslci štivukljk. — Da se našemu vabilu ja vsakdo lahko odzove, se vstopnina ne pobira. — Pridite, Vam ne bo žal Na svidenj* pri »Tičku na gričku«! — Odbor. — Nepoboljšljivi. — Pred , tedni smo opozarjali na razne prekupce sadja, ki okupirajo kmečke vozove s sadjem pri dohodu v mesto in pokupijo blago prodno pride na trg, tako, da ga ljudstvo dobi šele iz druge roke. Tako se dogaja sedaj v Ljubljani s češnjami. Nekega dne v prošlem tednu smo to ugotovili v večjem štilu. Branjevka j* kupila češnje od .kmeta po 3 Din, prodajala jih je pa po 7 in 8 Din. Zakaj ne napravi tržno nadzorstvo red, zakaj molče dovoljujejo to naši gerentski očetje? Koko pridejo branjevci do tega, da na tak način bogatijo. Take cene bi ne smele biti češnjam niti v slučaju, če bi šla branjevka sama k kmetu po češnje. Zakaj pa je n. pr. v Mariboru lahko drugače? Tam prodajajo češnje na trgu kmetje sami in šele potem če kaj ostane, smejo pokupiti branjevke, ln iešnje so bile tam minuli teden po 2 Din, pri nas pa po 8 in celo 9 Din. — — SClotnica obstoja šole na Grabnu t Ljubljani se je proslavilo 20. in 21. t. m. na slovesen način. Proslavi je prisostvoval* šolska mladina, učiteljski zbor, zastopniki ministrstva prosvete, mestne občine in druge osebnosti. Šolska zastava je dobila po ge. Tavčarjevi tri trakove. — Radioklub se je 22. t. m. ustanovil v Ljubljani. — Pristopnina znaša 10 Din, mesečna članarina pa po 10 Din, za dijak* po 2 Din. — Vodstvo je v veščih rokah naših priznanih strokovnjakov. — Zopet tatvina amerikanskih pisem in špoliranjc na poštah. — V Ljubljani so prišli na sled mlademu poštnemu pripravniku J. S,, da je kradel in manipuliral i amerikanskimi pismi. Uvedena preiskava in imenovani je že pod ključem. — Prav takega tiča so ujeli v Kamniku v osebi pismonoše R., katerega so tudi zaprli, a Je baje v zaporu zblaznel in ^o ga morali oddati v blaznico. Maribor. — Mariborski občinski svet je dn* 23. t. m. nadaljeval svoj sejo. Seja je bila to pot kratka, zato pa v dveh zadevah zanimiva. Šele sedaj se je konstituiral disci-' plinarni odsek, katerega prvo delo baje bo obnovitev afere tržnega nadzornika Hinter-lechnerja.* Predsednik tega odseka je mest. obč. svet. dr. Juvan, člani pa obč. svetnik dr. Kukovec, Zmazek in France. Na preureditev županove sobe mislijo novi gospodje. Ta preureditev bi stala samo 90.000 Din — torej toliko, kolikor stane lična družinska hiša z vrtom. To vprašanje naj študira odsek. Pač pa dobimo še do jeseni cestni valjar, katerega pomaga plačati tudi okrajni zastop. — Poročevalec 1. odseka obč. svetnik dr. Kukovec je bil kmalu gotov (domovinske zadeve, nekaj zadev se je vrnilo odseku tako n. pr. opekarna Derwu-schek in zaračunavanje električnega toka). Zanimivejša poročila ima navadno mest. svetnik dr. Jerovšek, »finančni minister« občine, kakor ga župan sam rad na-zivlja. Pravila gospodinjske šole »Vesna« se vrnejo odseku. — G. Kiffmann naj rent-nino za občini prodano hišo sam plača. — Stiegerjevo stavbišče po Din 15.50 se še ne kupi, bo še cenejše. — Občina proda neku-terim prosilcem svoje parcele, med temi sta gdč. Ivanuš in g. Gerlič. Za oba je prosila zadruga »Mojmir«, kar pa g. poročevalec kot znan nasprotnik zadrug, ki niso njegove stranke, namenoma zamolči. — Društvu »Samopomoč« se pri mestnem pogrebnem zavodu dovoli isti popust, kakor ga imajo slična društva. — "Občina plača Din 2000 članarine Zvezi tujskega prometa v Ljubljani. — Posebne plače uslužbencem mestnega električnega podjetja se tako urede, da dobijo vsi 13. plačo aa novo leto. — Poprava gledališča je stvar stavbnegu urada. — Občina se odreče pravici nakupa svojčas neki družbi prodanega Petkovega posestva v Melju, ker zato nima denarja. — Večja razprava se je pričakovala glede ob činskih doklad k najemnini, vprašanje, ki danes razburja vse duhove tudi drugod. Župan je mnenja, da občina ni za to tukaj, da se vmešava med interese gospodarja in najemnika. Opozicija temu stališču ugovarja- in zahteva, da se razčisti vprašanje, kako se ta davek sedaj pravilno računa. Po kratki debati iz katerega se je videlo, da se gospodje ne zavedajo dalekosežnosti tega vprašanja, se Je sklenilo, da občina za leto 1927 ne bo pobirala višjo doklado kot 20%, zdaj pa se razmeroma 37% iz 1. 1923/24. — Za nakup dragonske vojašnice je bilo treba, da je'»Konserva« odpovedala zavodu »Ma-rijanišče« prostore. Občina je za nakup te vojašniee in se še enkrat izvoli poseben mm NOVMCE i HeKtosraOčne aparate in zuitRg, Hrane traKooe, osljen papir, povoščeni papir kupiš najceneje pri LUD. BARAGA, LJUBLJANA, šelenburgova uitca štev. 6, i. nadstr., telefon 980.- rCTJKBgaaBczKHKvae odsek, ki naj to izvede. — Prošnje k« poa-poro raznim društvom so bilo svojšas ea-klonjeno. Zdaj so ista društva »apresil« *• enkrat za podporo ia isti odselc je porazdelil podporo ▼ znesku 54.000 Din. Ta ae-doslednost je bila ugodna prilika za opozicijo ki je pri glasovanju prodrla tudi r, glasovi iz narodnega bloka s predlogom, d* občinski svet spoštuje svojo predloge, d* napravi izjemo ie glede invalidnega društva, katerega je odsek bagateliziral ■ malim zneskom. Ostanek pa naj se vporabi aa izboljšanje hrane mestnim ubožcem. — la s tem je bila javna seja končana. — Demokratska (pravilne: lamestujne-demokratska) manifestacija, v Mariboru, u kateri piše »Jutro« zelo pompozno, — »Tabor« pravi demokratski parlament -- po številu udeležencev ravno ni bila tako Impozantna, po vsebini referatov pa š* veliko manj. Ravno se nam zdi potrebno, da n« kratko omenimo vsebino teh referatov. O. Špindlerjev govor je obstojal v tem, da je dokazoval napredovanje samostojnih demokratov na Štajerskem. Kot dokaz je navajat številke volilcev v narodno skupščino, m sicer jih je navedel za leto 1925 9200 v primeri ■ letom 1923, ko jih je bilo samo le 4500. Torej je Samostojna demokracija na štajerskem napredovala za veš kakor 100%. Radovedni smo, kaj bosta k temu poročilu rekla radikal dr. Miiller in »samostojni kmet« Drofenik«^ katera sta zatrjevala, da sta s svojimi somišljeniki mnogo pripomogla k uspehu Narodnega bloka In da bi brez tega dr. Pivko niti ne bil izmoljen. Kaj je na tem resnice, v to se rti no spuščamo, paš pa konštatiramo, ds se jasno vidi iz poročila g. Špindlerja, da samostojni demokrati izvlečejo Narodni blok iz svoj« »ropotarnice«, da rabimo izraz dr. Kukovca, samo takrat, ko ga rabijo. Ko 30 bilo volitve, so agitirali za samostojno-demokrat-sko stranko pod imenom narodnega bloka, za katerega so šli lomit kopje tudi Orjunaši in Sokoli. Samo na ta način je bilo mogote, ako abstrahiramo od pritiska in drugih nepoštenosti, da je dobil narodni blok 9200 glasov. Sedaj pa, ko so volitve za uami, s« pokazali svojo pravo barvo: vse glasov« štejejo v dobro samostojno - demokratski stranki in povedo javno, kar smo mi I« davno povedali, da so bili volilri prevzrzal, da niso volili narodnega bloka, kakor j« bil v njihovih mislih, rnarveš samostojn«-demokratsko stranko in njihov« protiljud-sko politike. Ko bodo zopet volitve, pa bodo zopet izvlekli iz svoje ropotarnice Narodni blok, katero ime za politično nezavedne množice še vedno bolj drži ko firma samostojnih demokratov. — O drugem govorniku, dr. Pivku, pravi »Jutro«, da je podal zelo zanimivo politično poročilo. Iskali smo in iskali, a našli nismo ničesar zanimivega, razen starih obrabljenih fraz proti klerikalizmu, kar itak čitamo vsak dan v »Jutru«. Veliko bolj bi nas zanimalo, ako bi nam dr. Pivko, pojasnil, zakaj je glasoval ia povišanje davkov in za stanovanjski zakon? Njegov izgovor, da so radikali v narodnem bloku v premoči, nikakor ne drži. Ali niso tega vedeli že pri volitvah? Zakaj volilcev takrat ni opozoril na to? — Pač pa so govorili samostojni demokrati samo o tem,' kako dobro bo v državi, če zmaga narodni blok. No, narodni blok je zmagal in o dobroti ni ne duha ne sluha, paš pa se razmere celo poslabšujejo. Sicer pa je že naslednji govornik, dr. Kramer i* Ljubljane dementiral izvajanja dr. Pivkova. Kot starejši in izkušenejši parlamentare« je poučil svojega kolega, da je samostojna demokratska stranka soodgovorna ia vsa dejanja Pasic - Pribičevičeve vlade — edina resnična beseda, ki je padla na zboruI Mi dodajamo, da bodo plačilo za taka dejanja želi samostojni demokrati pri volitvah. Ce je narod zadovoljen z njimi, jih bo volil Se naprej, če ne, pa se jih bo otresel. — O odpuščanju nepotrebnih tujcev prinaša »Jutro« z dne 19. t. m. is Maribora notico, v kateri napada nekega uradnika mariborske borze dela, ki baje prodaja gotovim nemškim podjetnikom premog. Za protiuslugo, da kupijo od njega premog, pa jim baje nudi to, da napram njim ne postopa tako rigorozno v vprašanju zaposlitve inozemskih delavcev. Čemu neki »Jutro« samo sumniči, ne pove pa ime dotičnega £ ^ ^ N J 00 KINO MATICU LJUBLJANA Kongresni trg iradnika in u« navede nikukih konkretnih dokazov ea. svojo težko obdolžitev? lu konšno, sakaj dotičnega uradnika ne na-anani državnemu pravdnižtvu, kar bi bila njegova dolžnost, ako trditve odgovarjajo resnici?! Ni naša stvar da zadevo preiskujemo, to je stvar »Jutra«, ki je prišlo z ob-dolžitvijo na dan. Tudi strankarsko nismo na tem interesirani, ker dotični gospod, ki ga ima »Jutro« v mislih, ni naš somišljenik. Teda sz pravico gre! Vtis imamo, da hoše »Jutro« a to afero po svoji stari navadi 1« odvrniti pozornost od »Mariborske tiskarne«, ki zaposluje več tujih delavskih mošl, šetudi j« v rokah samostojnih demokratov, kateri se radi svojega nacijonalizma pri vsaki priliki trkajo na prsa. Zgražati •e nad nepotrebnimi tujci v nemških tovarnah, pri tem pa imeti tujse zaposlene v lastnih podjetjih — kako naj označimo tako postopanj«?! zato si je tudi to pot ogledal dotični tajin-stveni oddelek, in sicer še bolj natančno ko zadnjič, tablo za tablo in je ugotovil, da j« letos na tistih tablah celo več napisanega kakor lani; ne samo cel življenjepis bolnika, marveč tudi njegova temperatura, utripanje žile in še druge podrobnosti, katere zaenkrat zamolčuje, četudi so med njimi celo klerikalci. Obogatel je letos tudi za izrez; doslej ni vedel, kaj pomeni izraz »muzikant«, sedaj ve tudi to. Kdor ne veruje, naj bere »Jutro« z dne 21. t. m, — Čudno se nam zdi le to, da hodi gospod poročevalec »Jutra« vedno le v en in isti oddelek, ko ima mariborska bolnica vendar več oddelkov. Zakaj hodi samo tja, kjer vidi klerikalce? Ali gp prav nič ne zanima, kako izgleda v oddelku samostojnih demokratov? Priporočamo tvrdko Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Hojcencjšl iiekup nogavic, žepnih robcev, brisaik, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov’ žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Soiingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MALO. &ajinsloetii morilec deklet. OBleke na OBroke O. Bernatovič LJUBLJANA, MESTNI TRG — Narkoz& jo zmagala! Doslej smo bili mnenja, da narkoza pri duševnih potencah ne uiinkuje tiiko hitro, kakor pri slabičih. Kakor nam dokazuje »Jutro«, smo bili gled« t«ga v veliki zmoti, ki jo radi priznavamo. Kakor nam pripoveduje mariborski poroševale« »Jutra«, je imelo njegovo riarkotiziranje neverjetno hiter učinek. Položili so ga na mizo in kakor bi treniL je zginila Kalvarija izpred oči. Ko je okreval, pa je šel, nepoboljšljiv in nepremagljiv, ka-koršen je, • svinčnikom v roki zopet v oni »ddelek, v katerem jo moral lansko leto »voje raziskovanje prekiniti, ker so se klerikalci preveč jezili nad njegovimi članki, češ da pohujšuje device, ako trosi take stvari v javnost. Toda mož se ni dal plašiti; (Nadaljevanje.) Zamišljeno štrli knjigovodja pred se. »Uh, v to skrivnost boni pa že skušat na kak način prodreti. In morda se mi pri tem posreči dobiti povod za ločitev zakona.« »Dobro, dobro, iiovard«, pritrdi Nol- dan peklenskemu hihitanju knjigovodje, »sedaj le glejte, da s svojim bistroumom odkrijete povod za ločitev. Toda to se mora kmalu zgoditi, moj kredit ne sms biti izpodkopan!« Kako brezsrčen je vendar ta mož. Njegova mlada žena mu je dala vse, kar je imela — ljubezen — premoženje, — v zahvalo pa je v svoji zlobi samo delal načrte, da se j o čimpreje odkriža in jo brez varstva in pomoči vrže na cesto. Sedaj obstane zopet pred svojim zlobnim knjigovodjem, ki se prikrito heheta. >0 Fredu Miles niste ničesar slišali, kaj?« vpraša Noldan Hovvarda. »Ne, gospod Noldan, Bog ve kje neki je sedaj mladi mož, morda celo v Ameriki!« »Upajmo, da se nikdar več n« vrne«, pristavi Noldan. »Kajti le njegov beg vzdržuje še sum-njo, da je bil on tista oseba, ki — no pa saj me razumete, Iloward.« »Kajpak, seveda, saj sva oba tedaj, ko je zginil tisti denar, tako oprezno ravnala, da je moral sum pasti na vašega svaka.« Noldan se zlobno nasmehne. »Da, to sva izborno izvedla. Sum je moral leteti nanj. , — Najbolj primerno se nni Je zdelo, da pobegne on, ki je bil popolnoma nedolžen — dočim svi si midva prisvojila denar — hahafaa!« Tudi knjigovodja *« _ pridruži satehu svojega šefa. »Razumen pa previden je treba biti, pa se posreči vse«,' nadaljuj« gospod ' Noldan. »Takrat sem s« namah znebil tega sitneia, ki mi je že presedal radi svojih moralnih pridig, ter si pridobil prav l«p» srot«, ki mi j« zelo prav prišla.« Knjigovodja se reži kol sam vrag. »No, gospod Noldan, š« vs« dobr« ie-pade in č« vam bo sreša mila, da dobite roko in premoženj« gospodične Collins, se nadejam, da s« boste tedaj tudi name spomnili, in ne boste pozabili na mojo vsestransko ponioš.« Šef ga zaupno potreplja po rami. »Gotovo, dragi moj, a menoj boste prav gotovo zadovoljni. Ampak predvšem m« rešite te ženske, poleg katero mi ni veš mogoč« vzdržati. Ne strašite 88 nobenih sredstev, jaz i« hošem šimprej« loliti *d uje.« »Se bo izvršilo, gospod Noldan, v«« tlečem storiti za vas, vaa!« Šef tvrdke prijazno pokima svojem« sa-upniku ter odide ia pisarn«. Maščeval«*. Hiša trgovca Johna Nohtna s» j« nahajala nekoliko izven mesta, nekoliko oddaljena od ladjedelnice, okoli katere je ob bregu reko Merseye stalo nebroj majhnih hišic, ki so služile pristaniškemu »sobju s« stanovanja. Ena teh priproštih hiti« je bila 2« delj časa neobljudena. Zadnji Čas pa »e je nekde vselil v njo, četudi I« za nekaj me»e«ev. — Premog 'n drva, koks, oglje, šlezijske brikete .dor, uubuana, Kraij« bavlja jjššl* Petra trg 8, tel. 220 Plačilo tudi naobroko. Hišni lastnik je namreč že pred iasom umri, njegov« vdova, ki se je po smrti svojega moža preselila k sorodnikom v mesto, j« jjrav rada dala hišico v najem, tembolj, kar je sa kratko dobo dobila razmeroma zel« visoke odškodnino. Stanovanje je vsel v majem v mornarja oblečen mož, ki je rekel, da j« kapetan in da hoše ias svojega d«-pusta prebiti na deželi. Ker j« takoj p«-nudil selo visoko najemnino, je vdova kaj rada pristala na njegovo ponudbo. Kapeta« su j« takoj vselil v hišo. Nihie nepoklisaalk ni imel vstopa v hišo, kar pa seveda si vzbudilo nobene pozornosti, ker je stala hi-*i«a presej na samoti. Zagonetni najemnik hišice j« bil Bill, ki je seveda imel dovolj tehtnih razlogov, da zabrahi vsakemu ne. pokii«anemu vstop v hišo. Kajti v notranjih prostorih biva grozni mož, ki je prispel v Liverpool, da poišče Terezo Gardiner. Podmornica se nahaja ne dalel od hiši«« sa dnu vode. Po vrtu, ki obdaja hifli«o, mor« Jak, ne da bi ga kdo opazil, priti »s br«g, »dondot pa na krov podmornice. Ob pozni uri vsakega večera potrka Bili tiho na vrata »ob«, v kateri stanuj« ajsgsv gospodar . »Naprej!« Bill stopi v sob«. — S strahom gled« groznega moža, ki navidezno brosbriin« sl«-. ni na divanu. »9e niš našli?« »Dosedaj še nič, milostivi gospod! Treba pa* vpoitevati, da je Liverpool velik« mesto in da morajo naši ljudje zelo previdno postopati pri iskanju.« MoS s krinko se nekoliko dviga«. (Kone« prih.) ^ Odgovorni urednik: Franjo Rupnik. Tiskn tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravd««. . Modni salon Nfoka Horvat LJUBLJANA, Stari trg 21 ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike ih klobuke. Žalni klobuki vedno v zalogi Popravila se sprejemajo. TUNGSRAM ZAGREB * ZEMUN a BOLNI ŽIVCI Kolikor dni je v letu, toliko je postaj trpljenja za nervoznega, kajti sl bi izčrpani živci zagrenijo življenje in povzročajo zelo »tevilne bolečine. — Zbadanje, omotica, strah, glavobol, brnenje po ušesih, trepetanje oči, težave pr i p ebavljanju, pomanjkanje spanja, potenje, zbadanje v mišicah, nesposobnost za delo, in mnogo drugih pojavov so posledice Izčrpanih bolnih živcev. Kako sa rešimo te nesreče S pravim KOLA-LECITHiN, ki je za človeštvo vir dobrote. Pospešuje na čudežen način funkcije telesa, krepi hrbten čni mozeg, možgane, mišice in ude, ter daje moč in veselje do življenja. ¥ boju za zdrave živce napravi pravi KOLA-LECITHIN mnogokrat čudeže, vodi bistvene hranilne snovi do skrajnih točk proizvodne krvi, poživlja in ohrani mladost. Sicer se pa zamorrte sami prepričati, da se Vam nič neresničnega ne obljubuje, ker v naslednjih dveh tednih pošljem vsakemu, kdor mi piše, popolnoma brezplačno in franko majhno škatljico KOLA-I EC1THINA in kniigo nekega zdravnika z mnogo-stransko dolgo preizkušnjo, ki se je sam boril s to boleznijo. Sporočite mi takoj Vaš natančen naslov, na kar Vam obljubljeno pošljem popolnoma brezplačno. Založba: E. PASTERMAC*, Berlin, S. O. MICHAELK1RCHPLATZ 13. * I Tovarna trikotaže Gaspari & Faninger - Maribor Zaloga in pisarna na Aleksandrovi cesti št. 48 Telefon (medkrajevni) it. 80i. Izdeluje iz triko-blaga vse vrste perila za moške, ženske in otroke, jumperje, jopice, telovnike, rokavice, nogavice i. t. d. i. t. d. i Pszor, krojač, šivilja, nešivilja Kaj tl koristi kroj brez pouka ? Z natančnim poukom, orei^kuSe-nega po vsakem modelu ga dobiš . na željo ekspresno po poUi v KROJNI ŠOLI, koncesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt. Ljubljana, Židovska ul. 5. Vsak mesec tečaji za k'oj»če, Šivilje in neSivllje. Glasbene Instrumente In potrebščine kupite najbolje In najce-neneje pri M. MUŠIČ, Ljubljana, Šelenburgova 6 Vse pisalne, risal e in Šolske potreščlne dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Biulc Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Velik« zaloga šolskih zvezkov, map. in blokov r sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Proti dobremu poroštvu daje osebne, trgovske in obrtne, zlasti pa kredite na kratek rok. najboljši Šivalni stroji •o edino Josip Petelinca znamke ..GrltziPr" In „idiBr“ Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplačen. Ljubljana blizu Prolarnovoga spomanlka za vodo.