Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod čei dvorliie and tlikarna). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10.—13. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. Uredniškega telefona iter. 74. V ii] ubij a ni, v ponedeljek, '5. decembra 1904. Uhaja vsak dan, izvzanrai nedelje ln prasnlk«, ob polu i. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: ia cel-o teto 26 K, aa polovico leta 13 K, sa četrt leta <-50 K, ia 1 mesec 2K 20 h. Vupravoištvu prejeman: celo leto 20 K, sa pol leta 10 K, ia četrt leta 5 K, sa 1 mesec 1 K 70 v. Za pošiljanj; v Ljubljani aa dom jc dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je r Kopitarjevih ulicah štev. 2. VBprejema naročnino, Inaerat. In rcklauiacije. — I ■ a • r a 11 ae računalo enostopna petltvrita (dolžina H Milimetrov) za enkrat 13 ta, ia dvakrat 11 b, aa trikrat g b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih notlcab atanc cnoalopna garmondvrsta M h. — Pri večkratnem objavljenja primeren popust. Uprarni&kega telefona iter. 188. r Za skledo leče. D u n a j , A. dec. V parlamentarnih krogiii se govori, da se je situacija vidno zboljšala; živo srebro v toplomeru stoji nad ničlo. Kar ima človek na srcu, ima tudi na jeziku, pravijo modri možje. A tudi modri možje se v politiki večkrat varajo. Politika strank je jako premenljiva in morda že juti živo srebro > pade zopet pod ničlo. Sicer pa kažejo znamenja, da se norci a vreme zjasni. Prvo znamenje je, da je v petek vsled dogovora mogel predsednik grof Vetter vladno predlogo glede dešavnih podpor brez prvega branja odkazatr. proračunskemu odseku. in ta oc-sek se ;po poldrugem letu zopet enkrat snide v torek zvečer. Ljudje božji, kaj hoČ3te še več ?! Drugo dobro znamenje je, da se je de. pl. Korber v četrtek in petek pogajal z načelnikom češkega kluba, dr . Paca kom. Tudi to ci brez pomena. Ako se dva večletna nasprotnika vsedeta k eni mizi ter si izpra-šujeta vest, je vedno mogoče, da si odkrijeta ^voje pritajene želje, da se zbližr.ta in morda sprijaznita. Pri teh posvetovanjih je bil tudi drugi podpredsednik sbornice, dr. Začek, mož, ki ima mnogo vpliva in ugtleda med oeikimi poslanci in ki je fcil vedno za spravo. Stvar pa ima svojo kljuko, na kateri lahko obvisi premirje in ž njim parlament Br. Kramp f in dr. Stransky, tudi dva voditelja v čeikem klubu, se povabilu nista odzvala, kar je protitežje na tehtnici politične situacije v češkem klubu in v zbornici sploh. Čefiki klub se vedno že ni odločil, kar stori v torek ali sredo. Vsa ta taktika strank je precej podobna .situaciji na ricsko-japonskem bojišču v Man-džuitiji. Rusi in Japonci so se zakopali v rove, koder prezebajo in stradajo. Prednje straže se opazujejo, ob najmanjšem šumu kličejo „qui vive", v sili pa zajemajo iz reke, ki jih loči. Od časa do časa pa prihajajo govorice o spravnih pogajanjih. Tudi v avstrijski zbornici ni pravega boja. V dvorani je zelo mirno. Živahneje je na hodnikih in v ministrskih sobah. Tu se nadaljuje igra, ki zahteva mnogo potrpežljivosti in povzroča glavobol. Poljaki posredujejo. Čehi bi bili pripravljeni, ako jim vlada vsaj obljubi češko univerzo na Mo-ravskem. To naj bi ministrski predsednik storil v zbornici, kakor 1. 1902. naučni minister, dr. vitez Hartel, v proračunskem odseku. Tedaj Nemci niso ugovarjali, pač pa dostavljali, da more biti drugo češko vseučilišče le krona češko-nemške sprave na Moravskem. Ta spravna pogajanja pa se še vedno vrše; ravno minoli teden je spravni odbor rešil več prepornih vprašanj, kar vzbujajupanje, da se sprava na Moravskem dožene. In to bi bil začetek premirja tudi v parlamentu. Danes pa je glavno vprašanje, ali zbornica dovoli vladi kredit vsled uim. Kakor že znano, je v petek dr. pl. Korber izjavil v odseku, da vlada odločno zahteva vseh 69 milijorov. Od tth razdeli 15 in pol milijona po uimah oškodovanim, z ostalo svoto pokrije nujne stroške državne uprave. Torej pravi vlada: vse ali nič. O tem naj odloči do petka proračunski odsek. Ker pa se rasne stranke na desnici in na levici še vedno upi-rajo novemu posojilu v celem obsegu, je mogoče,, da se zedinijo za 35 milijonov, e katerimi naj vlada pokrije že letos izdane in sove podpore vsled uim. Vprašanje je torej: aii se posreči vladi dobiti večino za svojo predlogo, s katero „iunctim" zahteva tudi proračunski provizorij za prvo polovico bodočega leta, ali se razbije tudi ta skleda leče. Rusko - japonska vojska. Boji pred Port Arčurjem. Nekateri listi pravijo, da bodo Japonci z »griča 203 m" z ognjem nadvlado-vali vse pristanišče in da je rusko brodovje absolutno izgubljeno. To bi utegnilo biti res, če bi ruski forti molčati. Toda., čim bi Japonci hoteli postaviti na malem griču svoje baterije, usut bi se na nje ogenj iz 3—400 ruskih topov, tako, da ne bi Japonci mogli priti niti do tega, da bi nastavili svoje baterije. Položaj Port Arturja bi pestal res nevaren še le tedaj, če bi Japonci vzeli hkratu najmanje 2—3 forte enega poleg druzega, in bi imeli tako razsežneji prostor za streljanje in nadvladujočo pozicijo. O tem pa za sedaj ni niti govora in nc bo dotlej, dokler ne porušijo z artiljerijo ali z minami večo vrsto fortov. Tudi sedaj "so Japonci storili torej stari greh, da so naskočili poprej, nego je artiljerija izvržšia svojo nalogo. »Griž 203 m" se najbrže imenuje z drugim imenom „Metrovoj grad" (Jaušan}, ki leži na zahodni fronti. Od Steselja ni še nikakih poročil; toda vkljub temu nimajo angleško-japonski listi še dosti vzroka, pisati, da je Port Artur sedaj pri koncu. Vzeti imajo še v s e utrdbe. To je treba primerjati z rezultati uspehov, ki so jih imeli dosedanji naskoki in videlo se bo, da položaj Port Arturja še ni tak, kakor ga slikajo ti listi. Pravijo nadalje, da se iz te točke lahko obvladuje luka ter da bo japonsko topništvo uničilo ruske bojne ladje v luki. Kolikokrat se je že pisalo kaj takega ! Treba je pomniti, da stoji Japonska pred novim posojilom 1 Poročilo iz Tokia poroča, da so 2. t. m. ob 10. uri dopoldne došli na levo japonsko krilo parlamenterji, ki so sklenili 6urno premirje, da se pokopljejo mrtvi in spravijo ranjenci. Iz Tokia prihaja v London 3. t. m. poročilo, da so Rusi naredili energične poizkuse, da zopet vzamejo „grič 203 m." Koncentrirali so močno kolono, ki je prešla k naskoku, ko je rusko topništvo nekaj časa silovito obstreljavalo utrdbo. Japonci so bili med tem močno ojačeni ter so Ruse odbili. Nogi ni poslal o tem boju še nikakih podrobnosti, a gotovo je, da so bili Rusi odločni, da vzamejo utrdbo brez ozira na izgube. Med ruskimi padlimi je bilo tudi mnogo mornarjev, iz česar na japonski strani sklepajo, da rusko brodovje, ako bo naredilo izpad, ne bo imelo popolnega moštva. Glavni del oblegovalne armade te dni ni prišel v boj. Sodi se, da se bo splošni napad zopet kmalu ponovil. Iz Pariza poročajo 3. t. m.: Današnji „New-York Herald" — parižka izdaja — poroča iz Petrograda: Tukaj se priznava važnost pozicij, ki so jih Japonci vzeli pri Port Arturju; vendar bodo morali Japonci nastaviti oblegovalne topove. Sodi se, da bodo težko uspeli radi ognja ruskih baterij. Mnogi celo dvomijo, da je vest o zavzetju »hriba 203 metrov" povsem resnična ter pričakujejo potrdila od strani poveljnika posadke. Londonsko poročilo od 2. t. m. pravi: Neki norvežki kapitan, poveljnik angležkega parnika., ki prevaža kontrebando, je podal velezanimive podrobnosti o blokadi port-arturske trdnjave. Glasom teh podatkov ni bila blokada nikdar resnična. Do meseca avgusta je prihajalo v Port Artur poprečno deset parnikov na mesec. Od oktobra naprej se je 29 parnikom posrečilo pripeljati v Port Artur streliva, premoga, živil in obleke. Meseca avgusta je portarturska posadka štela nad 40.000 mož; 3000 moč je bilo ranjenih v bolnišnici. Angleži in Amerifiani o položaju prsd Port Arturjem. V Londonu vsak trenotek pričakujejo padec trdnjave. V zadnjih poročilih se glasi, da se drže le še notranje utrdbe. Mesto in luko so pa Rusi že pustili. Japonci lahko obstreljujejo sedaj notranjo luko ter vhod ter jim je na ta način mogoče uničiti mine pred vbodom. £ tem je omogočeno Togo-vemu brodovju vdreti v luko, ali pa vsaj zdatno podpirati operacije na suhem. — V Ameriki splošno menijo, naj bi se car sedaj vendar že usmiliL svojih čet v Port Ar-tirju. Preko Londona poročajo, da so v San-gaju mnenja, da Port Artur nima več tiste važnosti, ker je luka v okrožju japonskega ognja. Japonski ogenj more storiti ruske bojne ladje nezmožne za boj. V tem slučaju gre lahko Togo s celo svojo silo proti baltiškemu brodovju. Ruska mobilizacija. Listu »Matin" so sporočili iz Peterburga: Oborožujejo se štirji novi vojni zbori, ki pojdejo v Mandžurijo. Tekom tega meseca izide ukaz, da se mobilizuje 300.000 mož rezerve, ki so namenjeni, da nadomestijo čete, ki odidejo na bojišče. Število rekrutov se je povišalo na 360.000 mož. Iz teh od-redeb je posneti, da hoče nadaljevati Rusija boj do skrajnosti. Prave vojne operacije prično šele meseca marca, ker tedaj bo Kuropatkin razpolagal z znatnimi vojnimi silami. Sodi se, da bo vojna dovršena meseca julija. Prevažanje čet po železnici se vrši v popolnem redu. Vsak dan pride v Mandžurijo 12 vojaških vlakov. Bajkalsko jezero ne zamrzne do meseca januvarja, kar olahčuje promet na želcznici. Rusija ln vojska Nekateri angleški listi pravijo, da so v Rusiji že siti vojne in ljudstvo že silno nezadovoljno. Kaj pa misli oficielna Rusija, nam kaže neko londonsko poročilo od 3. t. mes., ki pravi, da se je neki ruski diplomat izrazil, da bo Rusija toliko časa odklanjala vsako posredovanje, dokler ne bo imela upanja, da Japonsko popolnoma ne vrže ob tla. Prej pa morajo nastati še važni dogodki. Ruska vlada je mnenja, da bi kompromis, ki bi se sklenil sedaj, omogočil Japonski, armado skoro podvojiti ali celo po-trojiti, svoje brodovje pa početvoriti. S tem bi pa Rusiji ugasnila zadnja nada na razširjenje svojega ozemlja v Vzhodni Aziji. Rusija mora izvojevati boj brez ozira na troške, kri in denar do zmage. Baltiško brodovje. Iz Džibutija poročajo 3. t. m., da se je ondi usidralo 6 oklopnic, 7 torpedovk in 9 transportnih ladij pod poveljstvom admirala Folkersama. Črncmorsko brodovje. Iz Peterburga se glasi 2. t. m. da razpravlja »Novoje Vremia« vprašanje, naj se li pošlje na bojišče del črnomorskega brodovja. Lišt pravi, da pariška pogodba veža RuBijo ter šo pet drugih vlasti, da ne smejo svojih bojnih ladij pošiljati ekozi morsko ožino, edino le proti Turčiji. Rusija potrebuje torej lo dovoljenje turško vlade. Ru- sija ima naooreč v Carigradu nadarjene diplomate, ki lahko prepričajo turško vlado, da ni dolžoa držati piriške pogodbe nasproti Japonski. Tudi je vprašanje, ali se mora Rudija držati določi), ki niso obvezna za sovrežnika List »Svjet« je proti tema, da bi se odposlalo črnomorsko brodovje, ker ima doma prevažno natego. Niti interesi rusko japonske vojake ne opravičujejo oslabljenja črnomorskega brodovja. Japonska in druga mirovna konferenca. Iz Waehingtona poročajo 2. t. m., da je japonski odposlanec naznanil ameriški vladi, da bode Rooseveltovo vabilo k mirovni konferenci pjedloieno parlamentu. Iz oblike tega naznanila bi se dalo sklepati, da je Japonska to vabilo sprejela z veseljem. Rusi zaplenili japonsko baterijo. Iz Mukdena poročajo 3. t. m., da so ionski kozaki v noči na 3. t. m. zaplenili pri Lidjantumu eno japonsko baterijo. pisma iz Srbije. (Ministrska kriza in parlamentarne razmere. — Nova stranka. — Kralj Peter in kralj Viktor E m a n u e 1.) Belgrad, 1. dec. Srbska vlada je sostavljena iz radikal-cev obeh frakcij, starejših in mlajših. Stari radikalci so za to, da se grade nove železnice in v ta namen najame novo posojilo. Mlajši radilalci se temu protivijo, da bi se železnice gradile s tujim kapitalom, ker bi mogli potrebno posojilo dobiti doma. Vsled tega je razpor med starimi in mladimi radikalci v kabinetu in nastala je ministrska kriza. Člani mladih radikalcev, Poličevič, Davidovič in Todorovic so izročili ostavke, katerih pa kralj ni sprejel, in imenovani ministri še ostanejo v kabinetu, kar je želja obeh radikalnih klubov narodne skupščine. Politična situacija je še vedno nejasna, ker so se mladi, to je, ekstremni radikalci odcepili in ustanovili svoj poseben klub. Ako se oba kluba ne sporazumeta, morala bo vlada odstopiti. Pričela so se nova pogajanja glede sprave. Prihodnjo nedeljo, dne 4. t. m., se snidejo zaupniki obeh klubov, da sostavijo skupen program. Zmernejši mladi radikalci se morda zedinijo s starejšimi, skrajni radikalci z Zujevičem in bivšim liberalcem dr. Veljkovičem osnujejo novo demokraško stranko, ki utegne v skupščini šteti 30 do 40 članov. Zedinjeni radikalci bi šteli 100 glasov, demokratje 30 do 40, narodnjaki 12, liberalci 2, socialisti 1, naprednjaki 1, nekaj bi bilo divjakov. V tem slučaju bi se kabinet rekonstruiral ter imel v skupščini večino s 100 glasovi nasproti 60 glasovom opozicije. To bi bilo za deželo najbolje, ker sedanje razmere niso ugodne. Nova trgovinska pogodba z Nemčijo je že podpisana. Podrobnosti še niso poznate, a toliko je gotovo, da je pogodba povoljna za Srbijo. Italijanski kralj je odlikoval kralja Petra z redom „Annunciata" ter mu brzo-javil, da je srečen, ker ga more imenovati brata ter mu z odlikovanjem izraziti svojo iskreno naklonjenost. Kralj Peter je brzojavno odgovoril italijanskemu kralju, da ga je odlikoval z najvišjim srbskim redom Karadjordjeve zvezde v znak prijateljstva. Kralju Petru izroči italijanski red poslanik markiz Goicioli, a kralju Viktorju ponese srbski red polkovnik Leonida Solarovic. Pri krstu italijanskega prestolonaslednika bode kralja Petra zastopal srbski poslanik v Rimu, dr. Milova-novič. V skupščini je na dnevnem redu zakon o časnikih. Ako ne nastane večji razpor med strankami, v katerem slučaju bi bila skupščina razpuščena, utegne sesija trajati še tri mesece, Največ časa bi se skupšina bavila s proračunom, ki izkazuje 88,036.000 frankov dohodkov in 87,936.000 frankov troškov; torej iznaša prebitek 100000 frankov. Izredne priklade iznašajo sedaj 40 odstotkov, a bi sc za bodeče leto znižale. Primorske novice. p V joči umrl. Na šest let je bil obsojen v Gorici Lah Michellini. A le šest dni je preživel v ječi. V petek jc umrl. Prej se je izpovedal. p I« Soče izvlekli so pri Podgori žensko truplo, ki je bilo vse razjedeno. Spoznali so v njem truplo Ivane Manfreda od Sv. Lucije, katera je bila že pred enim mesecem padla s ceste v vodo, ko je vozila moko. p Umrl je v Ločniku učitelj na ta-mošnji slovenski ljudski šoli, gosp. Josip K u n t i h. p Dva gradova Na Vogerskem sta dva starodavna gradova. Prešla sta oba v druge roke, Prvi, dosedaj v posesti vitezev Bežičev, je prešel v roke trgovca Josipa Culota v Gorici; drugi, dosedaj v posesti grofov Coronini-Cronberg, je prešel v roke bivšega oskrbnika Josipa Rubbia. Finančno ministrstvo podkupilo časopisje. Posredovalnica za inseriranje v časopisje I. Danneberg na Du iaju, katere lastnik je jnd Juli) Eirlich, je svoj čas pozvalo skoiaj vse avstrijsko časopisje, naj prosi za dovoljenje inserirati nove reotne konverzije pri flnančoem ministrstvu ter naj zahteva jako visoko pristojbino 2a inserate. Polovico pristoibme je zahteval zavod kot provizijo. S 598 časrpsi je jud sklenil pogodbo. Vsled tega je hvalilo časopisje novo konverzijo, ki je dosegla tak uspeh, kakor 6e nikdar prej. Stvar bi bila ostala tajna, ko bi ne bil o niej izvedel poslanec Schralfl in interpeliral finančnega ministra dr. B5hma Minister je izjavil, da tvrdka Dancebetg ni bila upravičena posredovati in je finančno ministrstvo samo posredovalo • časopisi. Dr žavno p avdnUtro je nato tožilo Ehrlicba in njegove agente zaradi goljufije. Pri razpravi je zastopnik finančnega ministrstva izjavil, da je finančno ministrstvo zato tako drago plačevalo inserate, da je o konverzaaiji časopisje ugodno pisalo. Mnogi časopisi, o katerih je državni pravdnik rekel, da so pravi revolvrski listi, je dobilo 2000 kron, kaj so jc dobili veliki dunajski judovski listi. Pri razpravi so bili Ebilioh in njegovi agentje oproščeni. Dalmatinski namestnik. Zadrski »Narodni list" poroča, da je Korber povabil k sebi predsednika dalmatinskega deželnega zbora dr. Ivčeviča, ki mu je poročal o položaju v Dalmaciji. Dr. Ivčevič je naglašal v avdijenci, da je med namestnikom in poslanci občevanje nemogoče. Handel bo 12. t. m. nastopil dopust za nedoločen čas. Nove demonstracije v Pragi. V soboto zvečer so priredili v Pragi češki visokošolci zopet protinemške demonstracije. Kakih 200 dijakov je demonstriralo po Prikopih. Policija je večkrat poizkusila razkropiti dijake, a se ji je poizkus ponesrečil Pred uredništvom »Narodnih listov", so priredili ovacije. Klicali so : Nazdar ! Živelo drugo češko vseučilišče! Živele slovanske vzpsrednice v Sleziji! Hanba Inomost! Urednik »Narodnih listov" Anjž je z okna nagovoril dijake. Dijaki so šli nato pred uredništvo .Prager Tag-blatta", kjer so priredili mačjo godbo. Sobotna opoldanska izdaja »Narodnih listov" je bila zaplenjena. Enega dijaka je prijela policija. Razmere na Ogrskem. Ogrski državni zbor bo zopet pričel svoja zasedanja 9. decembra. Opozicija je v ta namen imela že več tajnih sej ter sklenila, da se prve seje udeleže vsi opozi cionalni poslanci. Ce bo kak član na pod lagi novega opravilnika, katerega opozicija proglaša za nepostavnega iz dvorane s silo odstranjen, bode dotični tožil predsednika radi nasilstva. V soboto je bil ministrski svet. Nekateri opozicionalni listi namigavajo nekaj o ministrski krizi in pravijo, da bo grof Julij Andrassv naslednik Tisze. Pričakujejo novih izstopov iz liberalne stranke. Včeraj je opozicija imela v 24 mestih shode. Način ameriške stavke. Iz Zeiglera (Illinois) se o ondotni burni stavki še poroča: Stavkujoči rudarji so 3. decembra, kakor tudi meščani zopet streljali. Proti Leiterju, voditelju meščanov, je izdana tiralnica, a ga še niso zaprli. Pričakujejo novih nemirov. Vlada je poslala v mesto vojaštvo in mnogo policistov. Preobrat na liuskem. »W. Allg. Ztg." poroča iz Peterburga, da je carica vdova prestopila k stranki kneza Mirskega in ne nasprotuje več preosnovam, ki jih namerava izvršiti novi ruski minister za notranje zadeve. Peterburški krogi so zaradi izpremenjenega naziranja carice vdove jako presenečeni in privrženci samodrštva se boje, da se bodo razmere na Ruskem poslabšale. V Moskvi je zborovalo v soboto 200 pravdnikov povodom štiridesetletnice preosnove pravosodja na Ruskem. Zborovalci so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo splošne radikalne državne preosnove potem ljudskega zastopstva, ki bo edino zagotovilo pravično pravosodje. Odvetnik Przevalskise je ponudil, da vroči resolucijo pravosodnemu in pa ministru za notranje zadeve. Demlslja srbskega ministrstva sprejeta. Beligrad, 3. decembra. Uradni list je priobčil ukaz, s katerim je kralj sprejel estavko ministrstva ter mu naložil, naj vodi nadalje vladne posle. Da se prepreči razpust skupščine, ni izključeno, da se poveri sestava novega kabineta Gruiču, oziroma Protiou. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Zbornična komisija, ki se bavi z vladnim predlogom o ločitvi cerkve od države, je odobrila vladni načrt. Manjšina je ugovarjala, ker je komisija sedaj odobrila že enkrat odklonjeni načrt. Zmage antisemitov na Nemškem. Tudi v Nemčiji so se pričeli zadnji čas vrlo gibati antisemiti pri občinskih volitvah. V Draždanih se pri zadnjih volitvah v mestni zastop dobili antisemitje 11.750, socialni demokratje 10.220 in liberalci 2900 glasov. Tudi v Frankobrodu so nedavno zmagali antisemitje. Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Manipulacije a aavarovalninaml Danes se je pričela pred tukajšnjimi porotniki zanimiva obravnava proti bivšemu akviziterju zavarovalne družbe »The Mutual" Viktorju pl. Ceriču, rojenemu v Degusitz na Hrvaškem 1. 1859, Ivanu Go-r u p u , bivšemu akviziterju iste družbe, rojenemu 15. maja 1. 1870 v Postojni in Matiji Grebencu, 46 let staremu iz Velikih Lašč. Obtoženi so, da so predlagali v zavarovanje osebe, o katerih so dobro vedeli, da so jetične, Sodišču predseduje podpredsednik dež. sodišča g. P a j k , votanta sta svetnika dež. sodišča gg. T r a v n a r inVedernjak, drž. pravdništvo zastopa g. dr. Rogina. Zagovorniki so dr. K r i s p e r za Gre-benca, dr. R y b a f za Gorupa in za Čeriča. Poleg drž. pravdnika sedi dr. Tekavčič, ki zastopa zavar. družbo. Obtoženci sede na lepih stolih, prednje pa so postavili veliko zeleno mizo. — Med navzočim občinstvom je posebno mnogo agentov. Prič bo zaslišanih 31. Treba bo tudi laškega tolmača za pričo dr. Martinoliča. Predno se prečita obtožnico, predlaga dr. Krisper naj predsednik konstatira, da je najvišje sodišče odločile, da se odvzame tržaški sodniji ta zadeva ter je delegiralo za to ljubljansko poroto. Predsednik to stori ter konstatira, da je Grebene prosil za de legiranje drugega sodišča. Dr. R y b a f omenja, da je tudi Gorup prosil za delegiranje drugega sodišča in sicer radi tega, ker so obtoženci slovenske in hrvaške narodnosti, ker ni hotel noben italijanski odvetnik v Trstu sprejeti zagovor-ništva, ker bi moral dr. Martinoliča napadati in ker ima dr. Martinolič precejšen vpliv v Trstu. Iz nemške obtožnice posnemamo: Zavarovalnica na življenje »The Mutual" z glavnim sedežem v New-Yerku je ovadila državnemu pravdništvu v Trstu po svojem pravnem zastopniku dr. Ivanu Mar tinolichu Viktorja de Ceriča iz Pinguenta, in Ivana Gorupa, rojenega v Ljubljani, pristojnega v Postojno, oba zavarovalna agenta te družbe, in AlojijaGrebenca iz Velikih Lašč, trgovca v Trstu, zaradi hudodelstva goljufije, oziroma sokrivde. Omenjena zavarovalna družba, katera ima svojo podružnico v Trstu, sprejela je v svojo službo Viktorja de Ceriča leta 1900. Obtožnica dalje trdi: Kmalu se je zapazilo, da so bile nekatere njegove operacije na škodo zavarovalne družbe, vendar pa se ni strogo proti njemu postopale, ker ni imela zavarovalna družba nikakršnih direktnih dokazov za to. De Ce-rič je imel dober jeziček, vedno se je znal izmuzniti vsaki neljubi nepriliki. Obljubaval je, da bo zanaprej vedno vestno svojo službo opravljal. Društvo mu je verjelo in ga ni odslovilo. Da bi si pa zaslužil visoke provizije, je špekuliral na bolne jetične ljudi od katerih je dobro vedel, da ne bodo dolgo živeli, ter izkušal jih zavarovati. Dobrega posnemovalca je dobil v osebi Ivana Gorupa, zavarovalnega agenta pri isti družbi. Za sklepanje reelnih kupčij je bil de Cerič leta 1900. v Gorico poslan. Meseca marca 1900 prišel je de Cerič v Gorico ter se zglasil pri tamošnjem zastopniku te zavarovalnice, Leopoldu Cozziju, in ga vprašal, če bi bil kdo tu za zavarovati. Cozzi je omenil nekega Feruzzio Brassa, kateri bi bil voljan se zavarovati, a ker je bolehen in tudi jetičen, se ne mara ž njim pečati. De Cerič se je takoj ponudil, da hoče to kupčijo dognati, destavivši, da mu bede te tem ložje, ker je tujec. Cozzi je razumel de Ce-ričevo nakano, zato se ni maral več ž njim pečati. Obdolženec je res Brasseja zavaroval za 20.000 kron; ni ga dal preiskovati po zdravnikih, od družbe »The Mutual" poverjenih, marveč po zasebnem zdravniku dr. Avgustu Gregorichu, kateremu je obdolženec dal napačne podatke. Društvo je to ponudbo odklonilo, Ferruccio Brass je pa tekom nekaj tednov na jetiki umrl. S Ceričem se je kmalu zvezal trgovec v Trstu, Alojzij Grebene. Ta bi bil rad brzo obogatel, zlasti ker je slišal, da si je nekdo v Ljubljani ogromno premoženje s tem pridobil, da je bolne ljudi na svoj račun zavaroval in po smrti zavarovalnino v svoj žep vtaknil. Ta misel je tudi v nje govi glavi žarela in kmalu se mu je nudila prilika za to. L. 1902. mes. marca se je seznanil Grebene z Mat. Žužkom, 261etnim sinom posestnice, kateri je v kupčijskih zadevah tudi tja zahajal. Žužek je imel pljučno bolezen in se je izrazil, da mu tukajšnje klimatične razmere ne ugajajo in bi šel, če bi imel zato sredstev, rad v južne kraje. Takoj ga je Grebene povabil, da naj pride k njemu v Trst, da mu bo on dal tam brezplačno hrano in stanovanje. Seve da je bil Žužek s tem takoj zadovoljen in na dne 24. aprila 1902. ga je povabil Grebene v Ljubljano. Dotični dan sta se sešla na južnem kolodvoru, in od tod ga je peljal obdolženec v neko gostilno. Kmalo potem je prišel tudi Čerič tje, ki je predlagal, da naj se Žužek na življenje zavaruje, kar je pa ta opiraje se na svoje zdravstveno in materielno stanje odklonil. Čerič je na to odgovoril, da bode sam zavarovanje preskrbel, a da bode Grebene zavarovalnino za njega plačeval. Omenil je še, da se bo zavarovalna polica glasila le na 6000 kron, za kar bo na leto plačevati 238 kron in da bode lahko kasneje od Gre-beaca polico zahteval, č° bode on naprej plačeval. Res se je dal Žužek v to pregovoriti. Peljala sta ga k tukajšnjemu zdravniku dr. I 11 n e r j u. Cerič je znal zdravnika premotiti in siliti v njega, češ, da se jim zaradi opravkov mudi in dA zavarovalna vsota ne bode višja nego 8000 kron. Zdravnikje izpričevalo v tem smislu napravil, da je Žužkovo zdravstveno stanje pe-voljno. Kakor je pa imel Cerič ponudbo in zdravniško izpričevalo v rokah, je vpisal mesto 8000 K v posebno prazno rubriko vsoto 60 000 K ter je oba dokumenta poslal na centralno zastopništvo na Dunaj. Cerič je Žužka popisal kot dobro situiranega človeka, kateri oskrbuje premoženje svoje bogate matere. Društvo je na to takoj izdalo polico, katero je Grebene sprejel ter takoj plačal dotično premijo v znesku 2387 kron 40 v. Zavarovalnina se je glasila le za smrtni sjučaj. Pozimi je stanoval v prosti oskrbi Žužek pri Grebencu v Trstu; on ni vedel, da je za 60 000 K zavarovan, temveč le za 6000 K. Ker so se pa po Velikih Laščah jako sumljive govorice širile, hotela sta si obdolženca svoj plen zavarovati. V to svrho sta po Grebenčevem predlogu peljala Žužka k dr. Oražmu in pokazala izpričevalo dr. Illnerju, trdeča, da ker je prejšnji zdravnik kandidata pred nekaj tedni za zdravega spoznal, ne bi bilo treba novega natančnega preiskovanja, marveč bi zadostoval prepis in potrjenje prejšnjega izpričevala. Cerič se je zdravniku tudi predstavil kot nadzornik te zavarovalnice. Temu v se je dal zdravnik premotiti ter je Žužka le po vrhu preiskoval ter prepiral prvo izpričevalo. Na podlagi tega sta Žužka iznova za 25 000 K zavarovala. Tako postopanje je pa zavaro valnemu društvu vendar eči odprlo; zauka-zalo je bolnika po dr. Xydiasu v Trstu dne 9. marca 1903. preiskati, in ta je našel, da je z, u ž e k že dve leti na pljučih bolan! Na podlagi tega izreka se je prva polica za 60 000 K anulirala, druga pa sploh ni bila sprejeta. Približno 4 mesece kasneje sta vjela Grebene in Čerič dve drugi osebi: Toneta Pecka in Jožefa Udoviča, oba v okolici znana kot bolehna. Grebene je v gostilni svojega brata v Vel. Lašičah naletel na Pecka ; obema je nasvetoval, naj se za življenje zavarujeta, ker pa nista imela potrebnega denarja za vplačanje premij, se je ponudba odklonila. Nekaj dni potem jima je predlagal, da ju on zavaruje, da bo dal zato vsakemu 40 gld. ter bo plačal tudi potne stroške. Res so se peljali v Ljubljano, kjer je že Čerič čakal. Mesto da bi ju domača zdravnika, katerima so več ali manje zdravstveni odnošaji posameznikov znani, preiskovala, napotili so se v Novo mesto k dr. Ivanu Vavpotiču. Temu sta rekla zvita ptička, da se gre tu le za male zavarovalne svote, Pecek je še celo pristavil, da ni bil nikoli bolan, da v njegovi rodbini ni bolezen vdomačena itd.; zdravnik ga je spoznal za zavarovanje sposobnega in zavarovala sta ga na 60.000 K s tem pogojem, da Grebene obdrži polico. Da bi pri družbi bil vsak sum odstranjen, navedla sta v predlogu, da je Pecek bogat gruntar. Tudi v tem slučaju se je polica izdala. Ker se je pa Peckovo zdravstveno stanje poslabšalo, se je jel kesati in je zaupal svojo skrivnost trgovcu Peternelu; ta mu je svetoval, da je njegova dolžnost polico od Grebenca zahtevati in jo raztrgati. Večkrat ga je Peternel opominjal, da mora na vsak način uničiti polico, a Grebene mu je ponujal 2000 K, če se odpovč pravici do police. Pecek je bil na smrtni postelji, da bi njega in rodbino pomiril, povabil je Grebene župnika iz Roba, Franca P e š c a , da bi bil on priča teh pogajanj V župnišču je položil v navzočnosti župnika in Peckove žene 2000 K pod tem pogojem, da če bi zavarovalnica iz kakršnihkoli vzrokov ne hotela plačati zavarovalnine, dobi on povrnjen od vdove ta znesek. Da bi si pa pridobil župnikovo naklonjenost, poslal mu je vina iz Trsta, katerega pa ta ni sprejel. Dne 9. svečana 1903 je umrl Pecek za jetiko. Grebene je uvaževal vse okoliščine, vsled katerih bi mogla zavarovalnica pri izplačevanju police kake ovire delati, zato je pisal župniku, naj zapiše v mrtvaški list, da je umrl Pečal na vodenici; pristavil je tudi, da bo dal za več sv. maš, a župnik je kot pravi vzrok smrti zapisal: »Tubercu-losis«, Cerič pa je z druge strani delal za dober uspeh Predstavil se je dr. Poitiku v Vel. Laščah kot vodia »The Matual" in ga prot-il naj kjlantno postopa v podrobnostih Pečekove bole/, ii, t »di je prigovarjal akacij-skega p*eds>oinika Kramarja, da naj izia potrdilo, da je bil Peček vedno zdrav. Ker sa je z »varovalnica br*nil« na podla?i tega izplačati Grebencu 60 000 K, je reklamiral po dr. Kularju izplačmie, in ker to ni pomagalo, vloiil je tolbo p> dr. F*is3baue'ju na c. kr. deželno kot trgovsko sodišče na Dunaju. Drugi kandidat obdolženčevih oparacij je bit Joief Ulo»ič iz Roba. Zap?l|an po obljubi, da dobi 80 K, odpravil se ja z Gre-bencom v Liub jano, ker se ni upal zaradi svojega bolnega stanu dati se v Velikih Lašicah po zd avnikib proiskavati, in sta ga peljala Grebene in Cerič k dr. Illnerju. Iu iti pripomnila da su g e tu le za malo zavarovalno svoto 5000 K. Dr. Illner ga je spoznal z\ sposobnega za zavarovanje in res ga je sprejelo vodstvo »The Mutual v zavarovalnino na življenje za 50.000 K. Polico je dobil zopet Grebeac v roke. Ko se je pa po Pečekovi smrti raznesla vest o Greben-čevih špekulacijah, je ta pustil polico zapa-sti, to pa, ker je tudi že zavarovalnica zvedela o Grebenčevem delovanju. Grebene je pa tudi zlvanom Gorup o m napravil dve prejšnjim slučajem enaki kupčiji. Obljubil je Gorupu, da mu bode proti primerni odškodnini pripeljal stranke v zavarovanje. Meseca septembra 1. 1901. je predstavil agentu Gorupu nekega bolnega dijaka z imenom Karol Konrad Miiller, ki je prišel v spremstvu svoje nezakonske matere Marije v Trst. Grebene in Gorup sta ga peljala k dr. M a r-t i n i s u , ker ga pa niso doma dobili, predlagal je Grebene, da bi se to preiska-vanje izvršilo na njegovem domu, in res se je to zgodilo. Dr. Martinis ga je spoznal za zdravega in zavarovala sta ga za 40.000 K. Drugi dan je odpotoval Konrad Miiller s svojo materjo iz Trsta v Gorico. Na Goru-povo vprašanje, kaj da je bilo povod temu naglemu odpotovanju, rekel mu je Grebene, da se je fantovo stanje poslabšalo, da se je zato odpeljal na Dunaj. Tri mesece potem je umrl jetični Miiller na Dunaju. V zavarovalni ponudbi sta Miillerja vpisala »rentier", vprašanje v zdravniškem izpri-čevalu so bila po lažnjivih trditvah napačne vpisana, kajti Miiller je že 3 leta bolehal za tuberkulozo. Po smrti Miillerjevi se je peljal Grebene sam na Dunaj, kjer se mu ja izplačalo na polico, katero je on tam prezentiral, zavarovalnina 40.000 K. Grebene je bil v trgovinski zvezi z nekim Antonom Bizjakom v Trstu. Ker je bil ta pri Grebencu zadolžen, pripravil ga je, da se je, akoravno bolehen, zavaroval za življenje. Vsled tega je povabil Gorupa, da izvrši to zavarovanje. Bizjak je podpisal zavarovalno ponudbo za 10.000 K po mešanem zistemu za dobo 20 let. Dr. Peter Xydias poznal je Bizjaka že pet let, in ker ga je za jetiko zdravil, zapisal je v ponudbi, da so Bizjakova pljuča inflseirana. Dr. Xydias je Gorupu povedal, da Bizjak ni sposoben za zavarovanje. Nato sta sklenila z Grebencem, ga peljati k dr. Martinisu; prejšnje izpričevalo dr. Xydiasa sta utajila. Gorup je s svojega žepa plačal dr. Xydiasu honorar 20 K. Po naročilu Grebenca peljal je Gerup Bizjaka k dr. Martinisu ter ga je prosil, da bi ga znova preiskoval, češ, da če bi bilo to zavarovanje nesposobnim izpoznan, bi se usmrtil. Onemi je še, da ga dobro pozna, da so bili on kot njagova rodbina vedno zdravi. Na podlagi tega drugega preiskova- nja je bil Bizjak za zavarovanje sposoben izpoznan in „The Mutual« je izdala polico za 10.000 kron. Ne da bi bil Bizjak za to izvedel, zavarovala sta ga še enkrat na novo polico za 20.000 kron, da bi pa Bizjak o tem nič ne vedel, pobiral je Grebene sam premije od 10.000 kron. Ko je pa prišel Bizjak sam v pisarno zavarovalnice „The Mutual" in je hotel premije poravnati, rekel mu je dotični uradnik, da ima tudi od druge zavarovalne svote, po 20.000 kron, zapadle premije za plačati; seveda Bizjak o tej drugi zavarovalnini ni nič vedel, in tako je prišla stvar na dan. Blagajnik Pietro Brizza je naznanil zadevo zadružnemu odvetniku dr. Martinoliču. Ta je poklical Go-rupa, da pojasni celo zadevo, in sedaj je Gorup odkrito priznal storjeno dejanje. Državno pravdništvo v Trstu je težilo de Ce-riča hudodelstva deloma izvršene, deloma poizkušene tatvine, Grebenca in Gorupa pa hudodelstva goljufije. Po preči tanj u silne dolge ebtožnice pravi ob 11. uri predsednik g. Pajk: »Also machen wir eine Pause von fiinf Minuten." Se zgodi. Ko preteče pet minut pravi predsednik: „Sedaj bomo prebrali ovadbo." D r. K r i s p e r in d r. R y b a f se temu protivita, ker je že itak vse v obtožnici in ker dr. Martinolič, ki je ovadbo sestavil ni le odvetnik, ampak tudi družbeni generalni agent, ki preganja obtožence. Drž. pravdnik je za prečitanje ovadbe, da se dobi prava slika položaja. Dr. Tekav-čič protestira proti napadom na dr. Marti-noliča in pravi, da tudi ni res, da se je izvršilo delegiranje radi tega, ker ima dr. Martinolič v Trstu velik upliv. Dr. Krisper se vnovič upira prečitanju ovadbe, ker se take ovadbe še ni nikdar v Ljubljani prečitalo in ker se o ovadbi dr. Martinoličevi ne more trditi, da bi dajala pravo sliko. Sodišče eklene, da se najprej zaslišijo obtoženci, potem bo sklepalo, če se ovadba prebere ali ne. Obt Grebenec pravi, da se je seznanil z Gorupom, ko je ta prišel v Trst za akviziterja. Domenila sta se, da be on Gorupu pomagal pri zavarovanju njemu znanih strank, zato je pa dobil od Gorupa od vsakega 1000 gld. zavarovalnine 5 ali 4 gld. Vsled preiskave je moralno uničen in je moral javno tehtnice, katero je imel prej v Trstu opustiti. Ugodni pogoji, katere je dajala zavarovalna družba, so mu kazali, da v 20 letih trikrat toliko dobi, kakor vplača. Špekuliral je torej z 10 policami, misleč si, če eden umre prej kot drugi, plača ostale, ki se po 7 letih plačevanja itak same od sebe plačujejo. On ni mislil j da je sin njegove sorodnice bolan in je bil prepričan, da se le bolnega dela, ker je zanj plačevala neka aristokratinja. Ko ga je zavaroval, je zdravnik dejal, da je zdrav. Ko je pozneje uvidel, da je bolan in je imel ze police, ni bil dolžan razveljaviti pogodbe. Predsednik: Vi niste obtoženi, da ste zavarovali ljudi, ampak da ste bolne nalašč zavarovali. Obtoženec: Imam še od drugih police-kateri so zdravi. Tožili so me tudi za po, lico nekega tržaškega zlatarja v znesku 90,000 kron, a ko je bil dotičnik sodnijsko preiskan, se je videlo, da je zdrav. P o smrti Pečkovijehotel dr.Martinelič od mene 5000 kron-posojila, češ, da mi on lahko mnogo koristi pri moji zavarovalni stvari. Ker sem imel čisto vest, mu jih nisem hotel dati. Nato je dr. Martinolič me začel preganjati in je hotel razveljaviti police, a samo nekatere t. j. bolnih ljudij, ne pa vseh. Jaz sem mu dejal, da po enem letu se pač ne more zavarovance še enkrat pregledati, če so zdravi, ker med tem časom lahko obele, dočim so jih pred letom zdravniki spoznali za zdrave. Dr. Martinolič je prinesel potem k mojemu odvetniku veliko obtožnico ter dejal, da me bo ovadil tržaškemu sodišču, če se ž njim ne pogajam in da mu je rekel preiskovalni sodnik dr. B a r z a l, da me bo sicer takoj zaprl. Končno so ga res zaprli in preiskavo je imel dr. Barzal, kateremu je povedal, da mu ne more zaupati, ker se je že prej na zgoraj označeni način izjavil proti dr. Marto-liniču in da hoče slovenskega sodnika. Dr. Barzal je upil, da mu be vzel možnost zagovora, pustil je glavne priče, n. pr. Žužka, umreti, ne da bi bile zaslišane. Te priče bi gotovo izjavile, da on ni nobenega napačno nagovarjal. Kje je kdo, če je ječen, ki pravi, da je res ječen, in če zdravniki izpoznajo koga za zdravega, kaj morem jaz zato ? Predsednik: Čudno sreče ste imeli, da so od desetih polic v kratkem času že štiri osebe umrle. Obtoženec : To je slučaj. Predsednik: Kako ste se seznanili s Ceričem : Obtoženec : Po Gorupu. Obtoženec pripoveduje, da je nagovarjal Udoviča in Pečka, naj pripeljeta ljudi zavarovat v Ljubljano, a prišla sta sama. (Dalje prih.) Dnevne novice. v Ljubljani, 5 decambra. Socialni demokratje o naši enketl. „Rdeči Prapor" že v treh sila dolgih člankih obdeluje na&o enketo. V zadnji številki piše: „To je gotevo, da prefitira enkrat s sprave klerikalcev s slov. liberalci — so-cijalna demekracija na Slovenskem. Ta stranka je še majhna. Liberalci, katerim bode goljufijska sprava oči odprla in teh bode dosti in takih ljudi tudi, ki sploh ne-marajo sprave s klerikalci, oni bodo nekaj časa pasivni. Soc. demokracija bode napadala klerikalizem in njegov zis'em na Slovenskem. Duhovstve živi od rent in izkoriščanja in neumnosti ljudi. Proti temu bo treba agitovati, če se hoče priti do izdatnejšega soc gibanja med slovenskimi kmeti. Kmetje pa morajo pevsod v socializem, drugače nemore biti res, da je tendenca gospodarstva, katera v socializem in sokolektivi-zem sili. Kmetje bedo postali zdaj po padcu veleposestev intenzivnejši manjši kmetje. To bodo mogli biti le po zadrugi pro-d u c e n t o v , (proizvajalne zadruge še nimajo tal); zadružno gospodarstvo bode kmete privadilo na socializem, in tudi na kolektivizem. Soc. demokratje bodo kot sovražniki kat. duhovništva privabili k sebi dosti liberalcev. Ti se bodo prijaznejše postavili k temu velikemu vprašanju, proučevali bodo nauke te struje, ekonomije in človeških teženj, našli bodo, da je to zistem, ki se d£ opravičiti po razvoju gospodarstva, po vsem, kar stroj in fabrika gospodarsko, socialno in politično v ljudstvu vstrajata; na Slovenskem postane soc. demokracija na tak način velika stranka." Kaj terej pravzaprav hočejo »klerikal-ci" ? „Narod" zdihuje, da mu hočejo vse liberalce poklerikaliti, »Rdeči Prapor" pa si roke mane, češ, da jih tiramo v socialno demokracijo. Je res, kar pravi »Narod", da ni hudobnejšega stvora na svetu, kakor je »klerikalec". Ziupnlja Zabnica je podeljena čast. g. Karolu Ciku, mestnemu kapelanu v Višnji gori. — Vaeučiliška predavanja sa gra-ike Slovence ae menda prično. Sodelovali bodo naslednji gg.: profesor dr. M. Murko, prof. dr. K. S t r e k e 1 j, prof. dr. L. G u m p 1 o w i c z, prof. K a a p r e t, in dr. St S a g a d i n. — Imenovan je sod. kancelist gosp. Franc D e k 1 e v a v Vipavi za sod. ofl-cijala. — .Pošast« v predora na Hruiici. Neki z obnož je zanesel v p edor na Hrušici, kjer ee je zadušilo 14 de avcev — črnega ma?ka. Ko so p išli delavci na delo, so zagledali, kako ie skakal somintja. Vse je minlilo, da je kaka nadnaravna pošast in bežali eo na prosto. Pri veliki praznover-nosti, ki vlada ialibog pri nas so se jele širiti govorice, da je v predoru hudič in da je to znamenje, naj se nikakor ne dela na-p-ej. Seveda je dalo zgradbeno vodstvo stvar preiskati ter so v resnici vjeli to mačje strašilo, ki leži sedaj usmrčeno pri podjetništvu. — Velika tatvina. Na Hrušici se je zgodila velika tatvina. Ukradeno je iz bla-gejne nad 5000 kron, mnogo zlatnine in več vrednostnih papirjev. — Razpis daril iz cesarja Franca Jožefa I. zaklada za stare in zveste kmetijske posle. Iz tega zaklada, ki je bil ustanovljen leta 1898. v proslavo cesarjeve petdesetletnice, se letos odda deset daril po 2 0 k r o n. Ta darila se razdele meseca decembra takim kmetijskim poslom s Kranjskega, ki še sedaj služijo in se izkažejo, da so nravnega vedenja in da služijo mnogo (najmanj 30) let neprenehoma pri eni in isti hiši, ki se peča s kmetijstvom, pa doslej še niso bili ebdarovani. Prošnje je vložiti d o 1 0. d e c e m b r a t. 1. pri podpisanem #d-boru Vsaka prošnja (ki je ni treba kole-kovati) mora biti potrjena od domačega go spoda župnika in od županstva. Podpisani odbor prav prijazno prosi vse one, ki so jim taki posli znani, naj jih opozore na ta razglas ter jim pomagajo sestaviti prošnjo, ali pa naj jo narede namesto njih. — Glavniodborc. kr. kmetijske družbe kranjske. — V Ljubljani, 16. novembra 1904. — Dopolnilna volitev v hrvaški aabor. Pri dopolnilni volitvi v hrvaški sabor je zmagal v okraju Biškupec kandidat čiste stranke prava, župnik T o m a c s 95 glasovi, varaždinski odvetnik dr. P. M a g -d i č je dobil 92 glasov. Ljubljanske novice. Izprememba posesti. Akcijska družba „Union" je kupila poleg novega hotela ,Union" ležeči Bamber-g o v vrt, ki obsega 5350 m'. Senzacionalna obravnava. Na drugem mestu priobčujemo obravnavo proti gospodom Grebencu, Ceriču in Gorup u , ki so toženi radi svoje špekulacije z zavarovalninami. Obravnava je določena na tri dni, a ni izključeno, da bo že jutri končana. Danes popoldne ob 4. uri se obravnava nadaljuje. Imenovanje Finančni minister je imenoval adjunkta pri tebačni glavni tovarni v Lincu, g. Hugona Franka za tajnika tobačne režije v tobačni tovarni v Ljubljani. Ljubljanski občinski svet ima redno eejo v torek, 6. decembra 1904 ob 5 uri popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: Naznanila predsedstva. č i t a n j e in odobrenje zapisnika zadnje seje. Mestne sr a magistrata porodilo o podeliti meščanskih podpor po 60 h in po 40 h na dan; o rešitvi prošenj za vsprejem v domovinsko zvezo mestne občine ljubljanske. Personalnega in pravnega odseka poročilo mestnega pravnega zastopnika o zadevi mestnega sveta, kateri si društvo »Kasino« po krivici lasti; o izdaji revarza tvrdki Kozler gleda upre hajalae poti po gozdu paro. štev. 878, kat. občine Spodoja Šiška. Finančnega odseka poročilo; o dopisu županstva na Brez lici, d« bi mestna občina ljubljanska prispevala k troškom za most čez Savo med Zasipom in Zrovnico; o dopiiu županovem v zadevi prispevka k napravi streliškega prostora v mestni pehotni vo jašnici; o dopisu m.stnega magistrata v zadevi odpisa nekaterih neiztarllivih dol/ov; o prošnji meataega vrtnarja Vaclava Hei niča, da bi se mu sedanje stanovanje v Tivolskem gradu prepuitilo po polnem kot naturalno stanovanje; o prošnji nekega meat-nega nadstražnika za bolniško podporo; o proračunu mestnega ubožnega zaklada za leto 1905; o proračunu z.klada mešSanska imovine za leto 1905; o proračunu sploš nega ustanovnega zulada za 1. 1905. P o -licijskega odseka poročilo: o prošnji „Ljub janskega prostovoljnega ga silnega in reševalnega društva" za nakup novih eevij in za kurivo nekemu članu tega druitva; o p-oinji mestnega požarnega čuvaja na Gradu Andreja L u k e ž i č a z« povišanje njegove plače. K 1 a v n i č • nega ravnateljstva poročilo o proraSunu mealne klavnice za leto 1905; Direktorija merftne elektrarne poročilo: o magistratov am nasvetu, da se nekateri neizterljivi dolgovi odpišejo; 0 dopisu delniške drulbe »Union« v zadevi dodaje e'ektričnega toka iz mestne elektrarne za hotel »Union*. Ondričkov koncert je sijajno vspel. Več jutri. Opekla se je po obeh rokah Ivana Pi-hler, trafikantinja na Kongresnem trgu št. 3. Prala je rokovice z bencinom. Ker je pa prišla z lučjs od svetilke v dotiko, so seji vžgale in se je močno opekla. Pri Miklavževem večeru, katerega priredi »Pevski klub poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani" dne 5. decembra v dvorani Puntigamske pivnice, Turjaški trg št. 1. Točao ob 8. uri nastopi Miklavž s svojim spremstvom. Spored: Nagovor Miklavžev, razdelitev daril, nastop pevskega kluba, prosta zabava. Vstopnina prosta. Prostovoljni darovi se hvaležno sprejmejo. Izkaz posredovalnega odseka »Slovenskega trgovskega druitva ,Merkurja*. Išče se: 3 pomočniki mešane stroke za deželo, 1 pomočnik špecerijske stroke za Ljubljano, 1 pomočnik železninarske stroke za Celje, 1 potnik za nek« tovarno v Ljubljani, 1 prodajalka za Ljubljano, 1 učenec za deželo. — Službe išče: 2 pomočnika manufakturne stroke, 17 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki specerijske in železninarske stroke, 2 kon-toarista, 2 blagajničarki. Slovensko trgovsko društvo »Merkur" priredi v sredo dne 7. t. m. ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih javno predavanje. Predaval bode g. dr. Konrad Vo-dušek. Tema „Kako in kedaj prehaja lastninska pravica na blagu od prodajalca na kupca?" Po predavanju je zabavni večer, na katerem nastopi društveni pevski zbor. Razstava vajeniških del se je včeraj otvorila v »Mestnem Demu". Okolu 11. ure je prikorakalo kakih 400 vajencev z godbo na čelu pred .Mestni Dom". V dvorani se je vršila otvoritev. Razstavilo je dela 184 vajencev. Danes dopoldne je bilo vseh razstavljenih kosov 232. Čujejo se o razstavljenih delih čudni glasovi, da menda niso vsi iz vajeniških rok. Želeti bi bilo, da se priredi tudi mojstrska razstava, da bode mojstrom mogoče pokazati, kaj znajo. Telefonska In hrzojavu* poročila, Dunaj, 5. dec. Poslanec Sch iickejr je imel včeraj v društveni hiši trg. društva predavanje. Ko je zapuščal hišo, zadela ga je kap. Bil je takoj mrtev. Truplo prepeljejo v H e b. Nabreiina, 5. dec. Stavka kamnosekov traja dalje. Pred dvema letoma ao delavci prisilili delodajavce k tarif u, po katerem so pridobili na dan 4 do 5 kron. Ker bo delavci jeli kršiti pogodbo, ko so opuščali delo v ponedeljek, je prišlo do prepirov. Delo-dajavoi so se združili in hoteli vsiliti delavcem nov tarif. Odbor stavke. Gorioa, 5. decembra. Stavka v kor-minski predilnici je pogojno nehala. Delavke so šle delat, a če se v 15 dneh ne izpolnijo njih zahteve, začno zopet stavkati. Inomoat, 5. decembra. Preiskava proti vojaškim osebam, ki so zapletene v zadnje krvave dogodke, je končana in akti odposlani vojnemu ministrstvu. Inomoat, 5 decembra. Nemško pevsko društvo je 'nameravalo za včerajšnji koncert aranžirati vojaško godbo laških lovcev. Nemški radikalci so grozili z demonstracijami, vsled česar je godba morala iz-ostati. Nadvojvoda, ki je svoj obisk prej napovedal, ni prišel h koncertu. London, 5. decembra. Premirje za po-kopavanje mrličev okolu griča „203" je trajalo od 10. ure dopoldne do 4. ure popoldne. Steselj je odredil vse potrebno, da Japonci niso prelomili besede. Peterburg, 5. dec. „Novoje Vrenja" piše, da ruska javnost upa dobiti šj He dni poročilo, da so ruske bojne ladje »Nikolaj I.", »Aleksander II.", »Gsneraladmiral Aprak-sin", »Admiral Ušakov" in »Admiral Se-njavin" z nekaterimi križaricami zapustile Libavo. Ko bo to brodovje objadralo Evropo, bo moralo biti že odločeno darda-nelsko prašanje, da bo črnomorsko brodovje ob enem s tem brodovjem plulo skozi Sueški prekop. Pariš, 5. dec. »NewTork-Harald* poroča iz Peterburga: Po najnovejših vesteh je topniški boj vedno hujši. — Rusi so dobili močna ojačenja ter so polni nade. Hunhuške čete skušajo na mnogih mestih pokvariti železniško progo. Peterburg, 6. novembra. Na bojišču se v Mandžuriji vrše vedno hujši spopadi prednjih oddelkov. Dne 2. t. m. je bila ondi kanonada v centrumu in na zahodni fronti. V tem dejstvu soglašata najnovejša poročila Kuropatkina in Siharova. Bliža se v operacijah preobrat. Peterbrug, 5. decembra. Povodom zborovanja iurističnega društva so bili večji nemiri, ker vsa množica ni dobila prostora pri predavanjih. Policija je množico napadla. Več oseb je ranjenih. Z&der 5. dec. Nemški cesar bo preživel del zime na obalih dalmatinskega morja Stanoval bo deloma na svoji ladji, deloma v Dubrovniku. Rim, 5. dec. Včeraj je bil krščen italijanski prestolonaslednik. Curih 5 deo. Tu je 25 stopinj mraza, kar še ne pomnijo. Solnn 5. decembra. Prišlo je poročilo o umoru 8 kristjanov, ki so bili pobiti s sekirami. Pariš, 5. dec. Derouledes je sprejel dvoboj, katerega mu je napovedal Jaures. Berolin, 5. dec. Pruska vlada je izgnala vse železniške delavce, ki so ruske narodnosti. t Antonija Kuhar roj. Sitter naznanja v svojem in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nje ljubljeni dobri oče, stari oče, praded in svak, gospod Avgust Sutter zasebnik včeraj dne 4. dec po dolgotrajni, mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče v 87. letu svojo starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb pojde v torek, dne 6. decembra ob uri popoldne iz hiše žalosti St. 29 I pri I). M. v Polju mi župnijsko pokopališče. Svete maše zadušnicc se bodo brale v župni cerkvi I). M. v Polju. Dragega pokojnika priporočamo v blagi spomin in molitev. D. M. v Polju, dne 4. dcc. 1904. 2035 Žalujoča rodbina Kuharjeva. MKsanni Marija Gostlnčar naznanja sorodnikom prijate^em in znancem pretužno vest, da je umrl iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, brat in stric, I gospod Ivan^Gostinčar zasebnik danes, v nedeljo, dne 4. t. m., po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 75. letu starosti. Truplo blagega pokojnika bode v torek, dne 6. t. m., popoldne ob 3. uri v deželni bolnišnici slovesno blagoslovljeno, nato pa prepeljano na župnijsko pokopališče pri D. M. v Polju, kjer bode položeno k večnemu počitku. Sv. maše zadušnicc darovale se bodo v raznih cerkvah. 2034 Nenadomestljivi pokojnik bodi v pobožno molitev in prijazen spom in priporočen. D. M. v Polju, dne 4. dec. 1904. j S tužnim srcem naznanjamo pre-žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati Katarina Kavčič v soboto 3. dccembra 1904 ob 6. uri zvečer, previdena večkrat s sv. zakramenti za umirajoče, v 89. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode v ponedeljek 5. dec. ob 4. uri popoldne iz Žirov na farno pokopališče na Dobračevo. Nepozabljeno rajnko priporočamo v blag spomin in gorečo molitev. — Žalujoča rodbina. V Žireh, dne 4. decembra 1904. 2025 Žalujoči ostali Tužnim srcem javljava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, daje najina iskreno ljubljena soproga, oziroma mati Mar. Kovačič po kratki in mučni bolezni previdena s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode v sredo dopoldne ob 9. uri. G o r i č e, 5. dec. 1904. Juhob Kovnčid soprog, Terezija Ko-vačlč hči. Mesto vsacega posebnega naznanila tr po ugodni ceni SuKneno blago pri R. Miklauc Ljubljana Špifalske ulice štev. 5. s 3.Qrcg©rin,deimslti l dosego kolikor raatovanja pri popolai varaoiti naloienik (lavnlo. 134 407 I