ajrečji »Jorcniki dnemik T Združenih državah Velja za Tae leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozenutro celo leto $7.00 TELEFON: OHelsea 3—3878 GLAS list: slovanskih JelavcevTAmerikL The largest Slovenian Daily in the United States. liwed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. 1 B Entered m 8scond Claw Matter September 21, 1903, st the Port Office at Hew York, N. Y., under Act of Oongresa of March 3, 1870 TXLKF0H: OHelsea 3—8878 NO. 169. — STEV. 169. NEW YORK. FRIDAY, JULY 21, 1933. — PETEK, 21. JULIJA 1933 VOLUME XT.T, — LETNIK XT J. NAČRT GLEDE PLAČ IN DELOVNEGA ČASA DOVRŠEN JOHNSON PREROKUJE NOVO KRIZO, ČE NE BODO PLAČE V PRAVEM RAZMERJU S CENAMI General Johnoson je predložil načrt predsedniku Rooseveltu. — Zaslišanje o pravilniku jeklarske industrije se bo vršilo dne 31. julija. — Gozdarji ne smejo preveč izsekovati gozdov. — V Združenih državah je še vedno skoro dvanajst milijonov nezaposlenih. Tennessee v krogu mokrih držav WASHINGTON, D. C., 20. juJija.—Iz zaneslji- vega vira se je izvedelo, da je sestavljen splošen pravilnik, kojega svrha je zvišati plače in skrajšati delovni čas. Pravilnik bo stopil takoj v veljavo. Industrijalni administrator general Hugh 5. Johnson se je pozno zvečer dogovoril s predsednikom Rooseveltom, da mu bo predložil načrt. Po Johnsnovem zatrdilu je svrha tega načrta preprečiti krizo, ki se bo brez dvoma pojavila, če ne bo nakupna moč naroda v soglasju z višjimi cenami. Johnson je bil že popoldne v Beli hiši ter se je posvetoval z nekaterimi člani kabineta in s predsednikovim tajnikom Louisom M. Howe. Zaslišanje glede pravilnika jeklarske industrije se bo vršilo dne 3 I. julija. Danes se je vršilo javno zaslišanje, tekom katerega so ladjedelci in izdelovalci oblek zagovarjali svoje pravilnike. Navzoč je bil tudi general Johnson, ki je resno posvaril industrijalce. Rekel je, da bo nastopila v enem ali dveh mesecih kriza, če ne bo pravočasno premosten'prepad med produkcijo in nakupno silo naroda. Izsekovalcem gozdov je sporočil predsednikovo željo, naj bodo previdni pri svojem delu in naj gozdov preveč ne uničujejo. General Johnson je rekel danes, da bo splošen program za zvišanje plač in skrčenje delovnega časa še tekom nocojšnje noči objavljen, ako ga bo predsednik odobril. V pogovoru z industrjalci je imenoval Johnson depresijo *'hudičevo stvar, s katero se že zadnja tri leta ubijamo. Po Johnsonovem zatrdilu je obnova ameriškega gospodarstva nemogoča, dokler bo v Ameriki dvanajst tisoč ljudi brez dela in zaslužka, ki so porabili svoje prihranke ter ne dobivajo skoro nobene javne podpore. Edini izhod iz te zagate je enakomerna porazdelitev dela in zvišanje plač. i Glede pravilnika tekstilne industrije je izjavil: — Stvar zelo dobro deluje. Povratek k prejšnjim razmeram ni več mogoč. Mi moramo naprej in sicer tako htiro kot mogoče. Zastopniki naprednih industrij so prišli prvi k nam in zavzeli to stališče. Zaščiteni morajo biti s tem, da jim tudi druge industrije slede. Naloga pa še ne bo rešena, ko bodo izdelale vse organizirane industrije svoje pravilnike. — Zavzeti se moramo tudi za razred, v katerem so ljudje z "belimi ovratnki". To so pisarji, klerki, prodajalci itd. Izdelati moramo splošen načrt, ki se bo tikal vsega delavstva. To je seveda ogromna naloga, nikakor pa ni nemogoča. 1 — Nikakor ne sme misliti, da bo proglašen vseobsegajoč pravilnik ali da bo predsednik Roosevelt izdal ukaz, kaj mora ta ali oni storiti. Tega postava ne dovoljuje in bi bilo v protislovju z ameriškim idealom. Mogoče je pa napraviti splošno pravilo, kateremu naj bi se sleherni že vsaj začasno uklonil. Johnson bo najbrž predlagal, da ne sme v nobeni industriji znašati minimala tedenska plača manj kot dvanajst dolarjev in da ne sme biti noben delavfit Zaposlen več kot štirideset ur na teden. RUSIJA HOČE KUPITI BLAGO OD AMERIKE Pripravljena j e kupiti blaga za biljon dolarjev.—Potrebuje pa kredit za več let. — Potrebuje bombaž in sladkor. Washnitfton, D. C., 20. julija. Sovjetska Rusija se pogaja za nakup ameriških farmskih in rudarskih pridelko-v za vsoto 100 milijonov dolarjev in je če mogoče dobiti potrebni kredit, je pripravljena kupiti raznega blaga v Zdr. državah za on bilijon dolarjev. Rusija želi knpiti veliko množino bombaža, sladkorja in razne kovine, ra»zun železa in bo zopet pričela kupovati poljedelske .stroje. ako bodo razmere ugodne. Podajanja imed ruskimi zastopniki in uradniki Združenih držav so se že pričela, toda so /sedaj samo še splošnega pomtaa. Do sedaj .so se pogodili .samo še za nakup bom- JAPONSKA SVARI PRED POSOJILOM Ameriško posojilo Kitajski je nevarnost za vojno. — Vlada prodaja bombaž tovarnam i n kupuje orožje. Tokio, Japonska, 20. julija. — Japonska vlada hoče opozoriti vlado Združenih držav, tla kitajska vlada rabi ameriško posojilo v vojne namene, kar ogroža milna Daljnem Iztoku. Japonsko časopisje razpravlja o tej nevarnost«, odkar se je kitajskemu finančnemu ministrstvu T. V. Soongu posrečilo dobiti Zdr. državah

ska Pobila poso-vsote. katerih Rusija ne more,J. V v°Ja*ke namene, da nasto-zmagati brez finančne pomoči.pi, ^I1 JaPonski Mančukuo. Amerike. Za sedaj želi kupiti Ru-l™,ed. resar 1)0 am"r,ško Posojil.. KM* raiTTi ofru ,Q pribl ižno 1 Ki ta jsk i imelo za posledico nemi- re na Daljnem Iztoku. "Niči-Niči" pravi dalje, da bodo 'v slučaju, da prične Kitajska sovražnosti proti Japonski in sija ralznega blaga za $100.000,000. Ako pa. je mogoče dobiti -posojilo za. dobo enega leta in pol pod pogoji, katere more sovjetska vlada izpolnjevati, tedaj bi mogli kupiti blaga za en bilijon dolarjev. 36. DRŽAVA BO ODPRLA PIJAČO Washington, D. C., 20. julija. Ko bo 36. država sprejela amendment, ki odpravlja prohibicdjsko postavo, bodo takoj odprti viri o-pojnih pijač za žejne Amerika n-ce. Vojaško sodišče bo razglasilo obsodbo, toda bo izpustilo Amerikan-ce. — Pred sodišče morajo priti. Palma, Majorka, 20. julija. — Pet Amerikancev med katerimi je ena ženska, katerih aretacija je povzročila težak probem za špansko in ameriško vlado, bo obsojenih na kratko zaporno kazen, ker so se stepli s civilno stražo in po-Mančukuo, one države, ki sedaj4 škodovali nekega poročnika. Ker pomagajo Kitajski, skupno odgo- *e »ahajajo v ječi že od 4. junija, vorne za posledice na Daljnem Iz- K s tem že »ajbrže doslužili za-toku. j dostno kazen in bodo vsled tega Dalje trdi "Xici-Xici", da je najbrže izpuščeni. Soong dobil tudi posojilo 24 mili-« posredovanje ameriškega jonov dolarjev Lrondonu ter je poslanika Bowersa je bilo do se- POSTOV POLET Pridobil je 30 ur. — V Khabarovsku je bil samo dve uri dn 23 minut. Zadnji polet najnevarnejši. ^ . . j ... Harabovsk, Sibirija, 20. julija. Dasiravno s? bodo vršile volitve AVilev Past, ki je pridobil ves čas sele osmega avgusta, mokrači že ki ga je do Kedaj ba • / sedaj prištevajo državo Arizono špl v Harabovsk iz Ruhlova ob k onim državam, ki so se izrekle, 8 35 dopoWne in je od!etel ti za preklic osemnajstega amend- Fairbanks na Alaski ob 10 38 menta. tov, kajti suhaški kandidati ne morejo spraviti skupaj dovolj podpisov, da bi prišli na seznam. urah , , ^ stavil se je samo, da je napol- - Volilni seznam bo namreč vse-' „. - 4 . ,. . i , . _ . -.-.i i •11,1 -SV°J tank z gazolinom in pre- boval imena mokraskih kandida- ci.„ •. ^ m . . ,' . i_ _ . ,____skusil inotor, nato pa je odletel na 3000 milj dolgo pot do Fair-banska v Alaski. ki je najnevarnejši del dosedanjega njegovega Washington, D. C., 20. julija..^ milj iz Ruhlova do Hara-Generalni postni mojster Farley bovska je e[ y je danes prerokoval, da bo prohi- in ^^ minutah busija se pre BL8TKNIG PUBLISHING COMPACT U Ctorporatioa) Ii. of the corporatlan and addi •f Manhattan. of abort offlcoa: ' New Yetfc City, N. 1. SLAB NARODA (Vefce « the Feepto) Ireqr Day Except Sundays and Holidays fc pol leta * ■ • •«•• • • • ■ $8.00 fca New York nm celo leto......$7.01 fe.00 Za pol leta $8.80 Sa InosenetTo n ctAo leto......17.00 Za pol leta 98.30 Subscription Yearly |6.00 Advertisement on Agreement "Otaa Naroda1* lahaJa raakl dan txrretail nedelj In premike*. pod plea la oeebnoetl m ne prloMnJeJo. Denar nnj m blagovoli feWjetl po Money Order. Pri spremembi kraja carotntkov, prosimo, da mt mmm tndl preJBnJe blvalUKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. «6LA8 NARODA", 81« W. 18th Street, New Yerk. N. X. CHelsea S—8878 NEKOLIKO VEČ SVOBODE Zapeljana, dekleta. Po Ljubljani se je že dolgi, časa skrivnostno šušrljalo o razmerah v neki gostilni v sredini mesta, ki jo je vodila ženska srednjih let. V to g-o&tilno, ki je bila se do nedavna na najboljšem glasu. so prihajali meščani, pa tudi ljudje z dežele, ki pa so kmalu opazili, da se je umaknila neprisiljena domačnost čisto novim navadam. V omenjeni lokal, ki je bfl poprej miren m »podoben, so jela zahajati mlada dekleta, ki so o-stajala v gostilni od jutra do večera, a tudi posno v noč. Cesto se je tudi primerilo, da se je znašla tam večja družba moških. ki so P0 popivanju v gostilni naložili dekleta na ,avto in jih zapeljali ven na deželo, nakar so se vračali -pozno 'ponoči in spet v gostilni nadaljevali s popivanjem. Dekleta v gostilni so se vedno menjavala, kajti gostilničanka je 5mela obširna' poznanstva. Dekleta je privabljala v svojo gostilno, kjer so zapaidala pod raznimi vplivi v nemoralno**. Tako je bilo tudi z mlado Ljubljančanko. — 18-letna Rozi. ki je zelo čedno dekle, a precej lahkomišljena. je že sredi preteklega meseca izginila od doma, kakor že nekoč poprej. Mati. vsa v skrbeh, jo je iskala več dni po vsem me6tu, vendar za main. Povpraševala je po njej tudi pri sorodnikih. na deželi, pa ji niso mogli seveda ničesar povedati o hčerki. Šele pred nekaj dnevi je mati čisto slučajno srečala mlado izgubljenko na Starem trgu. Vsa razburjena je zrla mati na hčer-z razno zelenjavo. Ko jo je mati dohitela in jo vpraša,Ia, kje ne zadržuje, ji je RozS povedala. XT .. . -r^ i , , Ida je uslužbena kot pomožna na -Tsavslic temu je pa Doakova odredba izzvala v vseli'takarica v gostilni. Ko se je mati pozneje vrnila in pričela spraševati gospodinjo, kaj je z njeno hčerko, ji je ta povedala, da res prihaja hčerka v„ gostilno, vendar pa ds rir nastavljena. K>r je mati medtem in pozneje cula različne stvari, se je odločila in zadevo prijavila policiji. Na podlagi zaslišanja -nekaterih mladih deklet in drugih prič je bila go-stilničarka aretirana, ker jo dol-žijo zvodništva. Preiskava se nadaljuje. Ena zadnjih odredib, ki jo je izdal proti inozemcem goepod Doak, tajnik za delavske zadeve v Hooverjem kabinetu, je bil dne 1. septembra 1932 izdani ukaz, ki prepoveduje tujezemskim študentom v Združenih državah z raznimi deli zaslužiti sredstva za šolanje. Svojo odredbo je Doak "takole utemeljil: — Inozemski študentje odjedajo tukajšnjim delavcem kruli in zaslužek. S tem je bila mladim ljudem, ki so prišli v deželo "brezmejnih možnosti ', odvzeta prilika, da 'bi si s poštenim delom zaslužili potreben denar za življenje in šolnino. Trditev, da tujezemski študentje odjedajo ameriškemu delavsrfcvu kruh, nikakor ne drži. Skoro v^i tujezemski študentje, ki študirajo v Združenih državah, so namreč v denarnem ozriru neodvisni. treznomisleeih ljudeh veliko ogorčenje. Ravnatelji vseh ameriških univerz po nastopili.proti njemu. > Posledica tega je bila. da so meseca 'decembra od-redfoo toliko omilili, da je bilo v Združenih državah naha-jajočim se tujezemskim študentom dovoljeno, delati za hrano in stanovanje, ne pa za denar. Se prej je proti Doaku in njegovemu ukazu nastopila [American Civil Liberties Union ter skušala odredbo popolnoma ovreči, kar se ji pa ni posrečilo. Dne 4. marca se je gospod Doak poslovil in izginil v poza bij en je, in z novo delavsko tajnico Frances Perkm- sovo je prišel na krmilo dosti bolj liberalen in prosvitljen režim. — • [ Generalni komisar za priseljevanje MacCormack, ki je podrejen Miss Perkins, je sedaj Doakov ukaz popolnoma preklical in odredil, da sme študent tekom študijske dobe dobiti delo in sprejemati nagrado za delo v denarju. To je pa le ena liberalnih odredb delavske tajnice. V programu ima pa še druge istotako važne načrte. Ellis Island namerava popolnoma preurediti, da bo ~ -L i j * , Savinjsko tovarno barv in lesnih izgubil pomemben, toda za Ameriko zelo nečasten pride-}izdelkov, toda šde Alojz Goričar (vek "Otok solza". Inozemec ne bo deportiran za vsako malenkost, in ločene družine bodo imele priliko, da bodo brez posebnih Itežav zamogle dobiti svojce iz starega kraja. Kofe imenoval predsednik Roosevelt Miss Perkins za delavsko tajnico v svojem kabinetu, ni napravil slabe izbire. Alojz Goričar umrl. Smrt nam-je spet vzela eno starih -korenin, tovarnarja in narodnega: delavca Alojza Goričarja iz Mozirja. Ime pokojnika je v ki zvezi z gospodarskim procvi-tom vsega beograjskega okraja. Desetletja se je v vsem okraju, v vsej Gornji Savinjski dolini dimi-la le ena tovarna, in sicer v Litiji pri Mozirju. Alojz Goričar je vodil to tovarno, .ki jo je- bil osnoval Friderik: Hoeke leta 1896 kot Savinjsko tovarno barv in lesnih DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Din 200 ............................$ 4.50 Din 300...........................0.60 Din 400............................$ 8.60 Din 500............................$ 10.60 Dtn. 1000............................$ 21— Din 5000...........................$104— V ITALIJO Lir 100 ............................ $ 8.20 Lir 200 ......................... $16.— Lir 300 ............................ $23.70 Ur 400 ............................ $31.40 Ur 500 ............................ $39.40 Ur 1000 ............................ $78.— KER SE CJirrE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE, CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo le bolje pogoje. OTIACUJ* V ABCBsadsm iramani Ea fajrta&llo $5.00 morate podati__t 5.75 "__410.83 " ______$10—-• "__421— " _____$41 jb " _____451.50 traja tspu&io ▼ dolarjih. Kajna n»lregUa lavrtujemo po CaM» Letter aa prtktojfatao «L— SLOVfcNIC PUBLISHING COMPXNY, »t »t $10.00 * i rt 99 114.00 XJ 130,00 »» »t t II $40.00 >* f $60 AO t» "Gla* Ntroda » gmwM jimm, T* jo .je povzdignil do današnje stopnje. Tovarna jte zaposlovala mnogo delav-eev in bila tako važen pnidobitveni vir za ves o-kraj. Tovarnar Alojz Goričar se je rodil 31. maja 'leta 1865. Z veliko vztrajnostjo in velikim talentom se je povzpel od navadnega irradnika pri raznih lesnih industrijah do velikega tovarnarja. Pokojnik se je udejstvoval intenzivno tudi na imrodno-političnem poprisču. Bil je dolgo časa župan trga iMozirja in okrajni zastopnik. Po njegovem prizadovia-nju je Mozirje dobilo novo moderno ljudsko šolo. Lastnega otroka je nevarno poškodoval. Pred dnevi je- prišel iz Zalovč vinjen domov v Gornje Toplice, občina Št. Peter, 25-letni posestnik .Tanea Barbe. K-o je mož stoi-pil v svojo hišo. se je pričel takoj prepirati s evojo ženo Pran-čiško. ki je pravkar dojila svoje neka j mesecev staro dete. medtem ko je boerka Terezija, ki šteje poldrugo leto, sedela poleg nje na stolu. Med prepirom je Barbe sgrtfbil Terezijo z obema rokama in jo vrgel z veliko silo t zid. kjer je nedolžna žrtev obležala -brez glasu. Ko je žena Franawka videla žrtev moževega divjanja obležati nepremično na tleh. je odhožila dojeAcka. pograbila okrvavljeno Terezijo in zbežala z njo iz hbe k »oeedn Ign»cijn Braleu. K sove du Brulcu ao med tem čmma prtfliiteli tudi ostali vaečani, 16 so m nezavestnega obroka, močili, da je prijel »zopet k zavesti nato pa ga obvezali. Otrok je krvavel iz ust. nosu in uses. Poleg tega so vašča-ni ugotovili, da ima otrok zlomljeno tudi desno nojro. Orožnikom, ki «o prihiteli na kraj dogodka, je Barbe izjavil, da je z otrokom le nesrečno padel. Po daljšem zasliševanju pa je naposled priznal, da je otroka vrgel v zid. Za motiv svojega sirovega početja je navedel dvom. da, je nesrečna Terezija njegova hčerka. Nečloveškega očeta so hoteli vadeani .sami soditi, kar so orožniki le s težavo preprečili. Mala Trezija, ki bo ostala za vse življenja pohabljena, se zdravi zdaj v banovinski ženski bolnišnici. Nevarni postopač se je ujel. 6. julija popoldne je doživela v Zagorju soproga privatnega u-radnika Marija Stajnerjeva veliko presenečenje in strah, ko je stopila v podstrešno sobo. da bi tam nekaj poiskala. V hipu. ko je vrata odprla, je zapazila nekega neznanega moškega, ki je skočil za vrata in počenil na tla. Imela pa .je toliko prisotnosti duha. da je odskočila, zaprla vrata in klicala nu: pomoč. Predno so prihiteli sosedje, pa si je jetnik odprl vrata in na vso moč tekel proti zagorski cerkvi. Beg ipa se mu ni posrečil. Prestre-gli so ga orožniki s pomočjo pa-santov. Izgovarjal se je s pijanostjo, češ. da sam ne ve, kako je zašel v hišo in potem v podstrešno sobo. Postopač, ki se je po naključju ujel. je rodom iz' Trsta, star 24 leh. nekdaj je bil krojaški pomočnik. pa se že precej časa ukvarja is tatvinami in ga kakor se je u -! gotovik). išče tudi ljubljanska policija zaradi nekih vlomov. Xe-• varnega mladeniča so orožniki zvečer odpeljali v zapore litijskega sodišča. 4 j V zadnjem času se klati po Zagorju toliko sumljivih ljudi, da bodo morali varnostni organi po-1 večati svojo pozornost. Škocta. da ima orožnistvo svojo novo postajo v rudni&krih prostorih, od koder ni mogoče nadzirati tujeev, ki prihajajo po glavni ee*ti in postopajo po Zagorju. Cerkvena tatica v pasti. Že dalje časa se je v Ribnici o-' pažalo. da s eerkevnimi nabiralniki ni vse vredu. Enkrat je bilo pri kipu Male Terezije vlomljeno. dvakrat pa pri drugi kameni t i puščici odlomljena klučavni-ca. Puščice pri Materi božji in pri sv. Antonu so bile v redu zaklenjene, vendar z malo vsebino. Izginjal je tudi »zaznamovan denar, tako da o tatvini ni bilo ni-kakega dvoma,. Nikoli pa ni bil pobran ves denar, ampak je bilo vedno nekaj puščenega. de bi se tatvine ne mogla tako lahko opaziti. Kljub skrbni pažnji vendar ni bilo mogoče zalotiti tatu. V petek. 30. junija pa je bil ukraden pri obhajalni mizi prt. Tedaj pa so začeli zdržema stražiti, tako da so se skriti stražuiki vrstili uro za uro, ker se je tatvina vršila veil no le po dnevi. I>ružba stražnikov in stražnic se je zavzel«, da ji mora priti tat v roke. V torek. 4, julija je stražil akademik Matej Mohorič. brat organist a. Kama j straži četrt ure — saražnrki tro se menjavali vsako uro--že pride v cerkev gosposko oblečena ženska. Najprej spusti v puščico Matere božje dar. potem pa se skrbno obrne po cerkvi. Niikogar! Brž k sv. Antonu, odpre puščico in pobere. Stražnik 8 kora vidi. Po tihem doli. Žen- T* "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. * Naročnina za stari kralj stane $7. V Italijo lista ne po-siljama. ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROCE SLOVENSKE NOVICE IZ* NASELBINE. Lours Zuovich. star 47 let. iz Akrona. se je z nekim prijateljem v nedeljo podal n« ribolov v reki Cuvahoga. Nesrečo je hotela, da je padel preko neke 75 čevljev visoke pečine ter dobil tako resne poškodbe, da jim je v bolnici podlegel. — V Detroitu je 9. julija umrla Ve Ima Obed. rojena Snvder, stara, komaj 19 let. Rojena je bila v Breezy Hill. Kan. Pokojna je bila ena izmed redkih ameriških Slovenk, ki se je neumorno udejstvovala pri slovenskih kulturnih organizacijah. Bila je izvrstna igralka, dobra pevka in talentirana pianistinja Napredni element v Detroitu jo bo jako pogrešal. — Anton Zapančič, farmer v AVillard«. je moral odpotovati v bolnišnico v Rr^-hestru. Minn., kjer ga najbrž čaka težka operacija. — V Delmont, Pa. je umrla v bolnišnici na posledicah operacije Antonija Rettar. rojena Jako-mini. stara 29 let, rojena v Ljubljani in vzgojena v Škofljici. Tu zapušča moža in sinu, v starem •kraju pa mater in dva brata. V Ameriki -ie bila okrog pet let. ska še pobožno moli pred svetim Antonom, čigar puščico je v tem že zaklenila in tudi topot pustila v nji nekaj drobiža. V hipu jo pograbi stražnikov a roka. Hajdi v župnišče! Tam prizna, da je u-kradla 32 Din. izroči denar in ključ. Nekaj drobiža ji je odletelo iz rok, ko jo j<» prijela krepka stražnikova roka.. 13 Din in en ključ je spotoma vrgla v travo, pa se je drugi dan na&lo. Ne pomaga nič. Orožnik jo odvede na postajo. V aktovki ima š*» 10 ključev. torej skupaj 12 ključev iaz-lične vrste, iz žice napravljen vi-trih. 1 imanieo za pobiranje novcev. iz bele kontenine narejen rnoš njiček, ki ga je skuščala v puščice in z njim vlekla novce ven. Zraven seveda tudi rožui venec, na katerega je v cerkvi pogosto molila. Ljudje so jo večkrat videli. da je hodila po trgu ali pa v cerkvi molila, zato nihče ni slutil. da je drzna tatica. Doslej, je priznala, da je kradla v župnijski cerkvi šestkrat. Ker je imela za Ribnico odbrana v žepu dva ključa, s katerimi .ie odklepala tri puščice, je gotovo, da je ostalih 10 rabila »drugod. Preiskava bo gotovo dognala še druga dejanja zvite ptičke. Pravi, da je Ravni h ar Ivana, šivilja iz Ljubljane, Verovškova ul. 66. s bar a 41 let. doma i z. Suhe pri Škof ji Loki. Preden so jo odved- li v xapor, je še lepo prosala, naj to ne pride v "cajtenge". Videti je, da je 'kradla po cerkvah kar obrtoma, dokler kljub' svoji zvitosti ni padla v past. -Pravi, da je bila iz Ribnice namenjena v Dolenjo vas. da obišče svojega sorodnika Gabrieliča. Medved spet trga ovce na Mendni Ko so v jeseni leta 1930 ustrelili na Men in i planini pri Kamniku velikega medveda, j;* to po-povzročilo v lovskih krogih precejšnjo nevoljo in razne očitke, ki so s stališča lovcev razumljivi in popolnoma na mestu. Lovci kot ljubitelji in -gojitelji živali imajo gotovo prav, če zahtevajo, da se tako redke zverine n^ strelja. posebno ker je znano, da medved človeku ni nevaren. V prejšnjih letih so že večkrat govorili in pisali, da živi v 'Kamniških planinah medved, ki se seli i z kraja v kraj. Opazili so ga na .Jezerskem. spomladi leta 1930 pa v dolini Kamniške Bistrice, kjer se je mastil z gamsi, ki so poginili pod spomladanskimi! plazovi. Z Menine so včekrat prihajala poročila in pritožbe, da so našli od časa do časa po več raztrganin ovac in sledove krvoločnega kosmatinca. Tako je na pr. posestnik Janez Razpotnik iz vasi Kostanja pod Menino planino, ki je le četrt ure oddaljena od Šmart na. v Tuhinjski dolini, že leta 1929 naznanil gblastem. da mu je medved raztrgal sedem ovac. Vsi znaki in sledovi so povsem jasno kazali, da je to škodo povzročil res medved. To se je izkazalo šele jeseni le-leta 1930. ko so ustrelili kosmatinca. o katerem do tedaj ni nihče ničesar verjel. Kmetje so bili sedaj bre^ skrbi za ovce. ker so tudi oglarji odšli s planine. Toda to ni trajalo dolgo. Zopet so našli raztrgane ovce in ponovno so videli medveda, oziroma medvedko z dvema mladičema. Že lani so se kmetje pritožili in zahtevali od zakupnikov lovišč na Menini. da napravijo pogon na .medveda. Zmagal pa je ozir na tiste, ki so zagovarjali načelo, da se redke zverine ne sme kar tako iztrebki. 4. julija je zopet posestnik Janez Razpotnik iz Kostanja naznanil -oblasti, da mu je medved raztrgal štiri ovee. Na. Menini ima Razpotnik lep ograjen pašnik, v katerem se pase 17 ovac. Ko je prišel na planino, je ugotovil, da i je med ovcami strašno gospodaril ; medved. Dve je popolnoma ra^tr-i gal in obral. dve pa je samo pobil in pospravil drobovje, katerega ima menda najraje. Posestnik trpi nad 600 Din škode, ker so bile ovce že debele in namenjene za prodajo in zahteva odškodnino. I ________ HVALA ZA VAJBUtO! POPRAVEK. V včerajšnjem seznamu daro-' valcev za pogorelca Rostoharja je bilo pomotoma izpuščeno ime Joe Ivobi. ki je daroval 25c. SVOJE PRIJATELJE LAHKO i NAJDETE V YUGOSLAVIA ^XRAvo IZVRSTNA PUAČA IN DOMAČA KUHINJA Posebno pozornost se daje banketom in partijam. 364 WEST 23rd ST., NEW YORK, N. Y. Telefon: CHelsea 3-9083 D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE ♦ • - - tj — OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" o* 8ft* članstvo, pa* pu vd Slovane! v vaii okolfcl, -i \m [ jj Ti iM. Cm ZA KLASE SD ZMERNE Lepa hvala Mrs. Laikanich, ki me vabi v Chicago. Toda -za letos ne bo nič. Vzroki so različni, povedal jih boni par. kar bo menda zadostovalo. Že par mesecev čitam vabila in ponudbe, kako poceni je mogoče priti na razstavo. Železnice ponujajo polovične vožnje, busi pa še manj kot polovične. Vožnjo z busom sem odločno odklonil. Lani sem s* vozil z tou-smn devet ur neprenehoma in iinam tiste vožnje dovolj za vse življenje. Sedel sem tik za šoferjem, poleg mene stara sitna babnica. in dve bolj stari in bolj sitni za menoj. Vso pot so nekaj mrmrale. Ne vern. če so molile ali opravljale. Nebo ni moglo imeti nad njimi dopadajenja. pa naj so počele to ali ono. Devet dolgih ur me je žgal v žepu n-a srčni strani brinjevec. ki mi ga je dala gospa Reza, nad sedežem na polici je bila pa med kovčegi skrbno zavita steklenica tri let:: starega ealifornijčana. pa se vso dolgo pot nisem upal ničesar dotakniti. \Do svoje sosede nisrm imel nobenega posebnega poželjenja. Če l>i segel po californijčanu. bi postal predmet javnega pohujšanja, če bi pa brinjevee odma*il. bi mi opojen duh v hipu napravil toliko pijateljic in prijateljev, da bi mi niti kapljica ne ostala. Šele v New Yorku sem si obojega privoščil. Bila je sicer dobra tolažba, toda za devet ur trajajoče duševne in telesne muke dosti preslaba. In tako sem sklenil., da z busom nikdar več. Izjema bi bila le. če bi kakih štirideset newyorških gadov bus najelo, da hi nas vse skupaj odvlekel v Chicago. Ko s«m sprožil to idejo, se jih je koj oglasilo nad petdeset. Toda kompanijn nam je prikrižaia načrt. Sporočili nam namreč, da so busi v vseh o*irih moderni, da imanekateri tudi kuhinjo, v kateri pripravljajo izvežbani kuharji gorke in mrzle jedi. Na nekaterih busih so tudi poste1 i«- banja zakopanje in toilet. Kentjanžev ('ali je vprašal, če imajo tudi baro. — Xak. bare pa ■zaenkrat še nimamo. — so odgovorili. — No. če bare ni. čemu potem toilet — ,fe razsodil Čali. in tako smo opustili misel, da bi se z najetim busom podali v Chicago. Vožnja z aeroplanom ne pride zame v pošte-v. ker se najraje tal držim in sem — posebno z denarjem — vedno precej pri tleh. Toliko sem pa vseeno spravil skupaj. da «bi bilo za znižano vožnjo na železnici iz New Yorka do Chicage in nazaj. Galono vina bi vzel seboj in par klobas in maga-ri tudi -malo kuhanega fižola (ki so ga romarji iz na£e doline, ko so se podajali na Brezje ali Viša rje, kar v žepe natTesli), pa bi si ob teh dobrotah najbolj temeljito in najbolj poceni ogledal svetovno razstavo. (Ireni torej vprašat na postajo, kako in kaj. Najbrž sem se jim zdel malo siiml-jiv in zato so me pozvali v posebno pisarno, kjer sem s svojim trebuhom vzbudil sDlošno zanimanje in pozornost. Križ božji! Čemu toliko potov, sitnosti in spraševanja zaradi ponižane pritikline. ki jo s težavo prenašam — javno«ti v posmeh, sebi pa v veliko nadlogo. Premerili so me vez pas. ter eno stvar in drugo ter prišli po tajnem posvetovanju do zaključka. da polovična vožnja zatne sploh ne pride vpoštev. ampak da moram plavati najmanj karto in pol, če si hočem ogledati Čudeže dvajsetega stoletja. •Preštel seni prišparane groSe ter računal in računal. Računanje mi je dalo kilav rezultat: če bi se odpovedal še totemu, kar mi najbolj prija — cigaretam namreč — bi prištedil do konca novembra toliko, da bi bilo za vožnjo in pol. Koncem novembra bo pa raiasta-va že zdavnaj končana, vsied česar se Vam. Mrs. btxkanieh, in vsem drugim gostoljubnim osebam, em po drevoredu in sapazil mladega vrabca, z rumenim VRABEC kljunom in puhom po glavi. Padel je bil iz gnezda (veter je tako močno majal drevje). Tako tih je bil, le žalostno je prhutal s perutmi, ki so nnt bile pravkar porasle. Pes se mu je bližal; vse inisiee so se mu bile napele. Tedaj pa 3e je nenadoma (>ognal z bližnjega drevesa star vrabec, črnih prs. Kakor kamen je priletel psu pred gobec ; in ves našopirjen, zbegan, drhteč. žalostno čivkajoč, obupan, je dvakrat skočil proti odprtemu, z ukrivljenimi (zobmi oboroženemu gobcu. Vrgel se je pred psa. da bi ga ubranil napada. Toda vse drobno telesce se je od strahu treslo, njegovo čivkanje je bilo hripavo in plašno: vedel je, da mora umreti, ŽTtvovati življenje. Kako neizmerna pošast se je moral zdeti pes njegovim očem! In vendar ni mogel ostati na svoji veji. tako visoki in varni. Sila, ki je bila močnejša od njegove volje, ga je gnala na tla. Pes se je ustavil in odskočil. Rekel bi. da je tudi on spoznal to silo. Ves zmeden sem hitro poklical psa in šel; vsega me je prevzelo neki. sveto spoštovanje. Da, ne smejte »e. spoštovanje je bilo to. kar sem občutil pred tem junaškim ptičkom, pred močjo njegove ljubezni.... ITALIJA BI RADA VLADALA EVROPI JUGOSLOVANSKI PREGOVORI Če imam otroke, imam peroti. Marsikdaj se lahko ogneš sodišča, toda svoje vesti se» ne ogneš nikdar. Boljši je suh sporazum kakor mastna pravica. Prepir je Tiaj*lal>«e TO-kodeLstvo. • Česar se modrijan sramuje, s tem se neumnež ponaša. Žalitve -zapiši v pesek, dobra: Giornale d'Italia registrira čla-lAlale antante, razširijo tako, da bi dejanja pa vkleši v skale. |nek pertiuaxa. ki ga je objavil se zvezne pogodbe, ki jih je skle- ^ Neumna moč postane kaj hitro. Eeho de p&riz jn vka1erem per-!„ila Francija z vsako posamezno j od t ~ t jt'nax proučuje možnosti za rešitev državo Male zveze, razširile tudi na 10 0< OS * ° srednje-evropskega problema in iz- Italijo. Pogodba, ki bi jo sklenile . . I ključuje. dn bi hila Italija ssposob- \ pomem eno gospodarjevo da da Av*triji in Madjarski ono oko kakor des^t tujih rok. Zlato se preizkuša v ognju, člo vek v nesreči. , .. XT ... ... . c,, , . , , , . , ta vpliv Nemčije, ki je v obeh drsi a bo seme. slab plod — slabo „ . . _ n . . , , _, z« van zelo močan. Pert max smatra, ime. slab rod. Kakršno drevo, taksen kakršen -oče. takšen sin. 8illlJH podporo. ki jo ti dve državi zalite vata in potrebujeta, da paralizira- we tri intere^irane strani, bi bila po mnenju Pertinaxa ključ za mir v Podonavju. Giornale d'ltalia. ki je glasil« italijanskega zunanjega ministra, komentira Pertinaxov članek in _ da bi bila edina Tešitev tega vpra- pravi, da so ta priporočila Fran- v ustvaritvi bloka petih po-icije precej čudna in da posetono Hrasla z enim udarcem ne po. <^nav>kih držav, v katerega bi vsto-i pada v oči okolnost. da baš Echo j pile Avstrija, Madjarska. Cehoslo-1de Paris, katerega protiitalijanske Za pet zemlj" je že drug dru-'va^a' Jugoslavija in Romunija, tendence so .znane vsemu svetu, nagemu izmaknil oči. pa je bomo Ker taka grupacija Italiji ni po enkrat zagovarja sporazum med imeli morda jutri vsi polna usta. | volji če ne bi tudi ona smela vsto- Francijo. Italijo in državami Ma-Ne le bmtrovi ograji, tudi bo->*» v ta blok z želio. da v njem katerim je dosedaj ta j.a- tru samemu se je treba prikloniti, domini™ (čemur pa se odločno u- riaki list vedno dajal protiitalijan-Z vilami kcuja ne sedla j. P'i*a Mala zveza), bi bilo po mne- ske naloge. K čemur je vrag Dripomogel, "j" Pertinaxa potrebno, da se v Nadalje piše Giornale d'ltalia: bo tudi vrag odnesel. j interesu miru prijateljske zveze, ki "V te sporazume in zveze bi hila Kdor nima otrok, nima sreče, 'jih vzdržuje Francija z državam; vključena tudi Jugoslavija. To bi Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 2 I 6 West 1 8th Street. New York MOLITVENIKJ 8 TOT A DBA ▼ platno ve«. ..................00 1 fino usnje vez ............1.50 ▼ najfinejše usnje vez 1-80 v najfinejše usnje trda ves ........................—1.80 8KRBI ZA DCJ&O v platno ver. __________JO ▼ fino usnje vez ............1.50 t najfinejše usnje vez 1.80 RAJSKI GLASOVI ▼ platno ves. __________JO ▼ usnje Tez..................1.20 v fino usnje vex. _______1.5< v najfinejše usnje Tez. 1.00 KVlftKU 8RCA t Imltlrano usnje Tez. so t usnje Tez_________________ .80 t fino usnje Tez.........1.— t najfinejše usnje Tez. 1.20 t najfinejše usnje trda Tez ....................................1J0 ▼ bel celluloid ves. ........1.29 NEBESA NAS DOM ▼ ponarejeno.................».i*— t najfinejše usnje ves 130 v najfinejše usnje trda Tez ................_..............-.1.80 MARIJA VARHINJA fino tc» ........................ZJt% t fino usnje ----------------150 ▼ najfinejše usnje trda tez.......................... Hrvatski molitveniki: (Jtkta J starost*, fina ves. ........... 8 lava Bv«u. a mir 1JaSv, fina t« 130 najfloejfta ve* .------—...—-1-01 g i—itn nebeški, t platno................M 1 ' fina ves ...........................—k— najflneJO* ves-------1J0 Angleški molitveniki: ▼ barVsiKe platnice Tesano .—SO t belo kee* Tesano-------1.10 Key of Heaven: v celold vezano .........-.............L20 t celold onjfincjSi ve* .....______150 ▼ fino usnje Tesano ................150 Catholic Pocket Manna! v fino usnje vezano ................1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano ------—..1.40 I * POUČNE KNJIGE AngleSko slovensko berilo ............t*— Amerika In Amerika n«4 (Trunk) 5.— Angeljaka. služim ali nauk kako ae naj streže k sv. maSi ____________10 Boj nalezljivim bolesnlai ...................79 Cerkniško jezero...............................\Jt0 Domafl ihrinozdravnik brofiirano Domači vrt ...............—..............1JS0 Govedoreja ....................................LM Gospodinjstvo .............................1.20 Jugoslavija (Meilk) 1. zvesek 150 2. zvezek. 1—2 snopi« ............\M Kletarstvo (Skalleky) ...................JL— Kratka srbska gramatika .................30 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov _______________M Pravo in revolucija (PKazale)_____80 Predhodniki In Mejni n temelji ruskega ideja Uma ________„_____L5S Radio, osnovni pojaii ls Radio tehnike, vezano .......................2,— broSlrano ............................1.75 JO pOatane drisfrljan Z. D. JS5 Kako ae postane ameriški driavljan .18 Knjiga • dostojneaz vedenja ........Jt Knbifna Računira .miMl..MWMmMH liberalizem ..............................SO Materija in enerSiJa ..............US Mladeničem. L sv. ________________ II; sv. ________________________________ 'Ob« skml m centov) Mlekarstvo _____________________ Nemško-angleSkl tolmač ___________ Nasvotl za hišo in dom______ Najboljša slov. Kuharica, 068 str lepo ves. (KalinSek)____ 1.40 Nemščina brez učitelja: 1 del ___________________ del ___________ NaJrelJT spisandk drugih pisem OJačen Obrtno, Ročni alov. itaUJanaki In Itali- janaki-aiovenski ilovjir _________ Slovenska narodna mladina (obsega 452 strani) ...............IM Spretna kuharica, trdo vezana ___L.48 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezaoa........................S—- Sadno vino ....................................40 Sadje v gospodinjstvu ______________78 Učbenik angleškega Jezika trdo vez. ..................................150 broSlrano ............................1.28 Uvod v filozofijo tVeber> L50 Veliki Slovenci 4 spiaovnik: zbirka pisem, listin In vlog za an- aelmike In trgovca........—1-25 jpe revolucije ne bo! Veliki vsevede! ______________________________M Vošriloa knjiilta _________________________50 Zbirka domafih zdravil _________________04 Zdravilna zellSča___________________40 Zel In plevel, slovar naravnega zdravilstva___________ S NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN "GRUNT" . (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena $1 50 iiiliiiliiiMiliiiiiiiiiiiiita SIROTI ENNEEY pomenilo, da je oživel Ninčieev pro-pram. Eeho de Paris morda po^ab-l.ia, da Jugoslavija nadaljnje sovražno kampanjo proti Italiji in da neprestano kaže agresivne težnje napram njej. (!) Ali naj torej ver-jiimemo. da je po tem jugoslovanskem stališču nastopil naenkrat u-goden T-as. da se govori o zverci z Italijo? Italija zna izbirati svoje prijatelje po preizkušnjah in pri tem ne pozablja, da je bil 4'prijateljstvom", ki ga pokaznje Jugoslavija napram njej, Echo de Paris vedno solidaren. LUDENDORFF PROTI HITLERJU Zgodovina (Jaaetnoetl pri Hb. Hrvatih in Srbib Zdravje mladine______________ General Ludendorff. ki je dal pobudo za nemški rasni pokret in mu je pozneje sledil tudi Hitler, je objavil sedaj v svojem glasilu ' Yolks wart" oster napad proti Hitlerju, ees. da je njegov rasni sistem napaden. Ludendorff ova kri-lika je prva odkrita beseda, izrečena proti sedanjemu režimu v javnosti. Ludendorff pravi v svojem članku, da je vodil svoje nemške tovariše v vojni in se boril za Nemčijo. v zahvalo za to pa sta jih sedaj uničila Rim in Juda. Izdali so jih baš oni tovariši, s katerimi so so skupno borili, ('eprav je ra,/-puščena Tanenberska zveza, upa star general, da bo njen duh še nadalje sproščen in da se bodo njeni ljudje tudi v bodoče borili za nemško -svobodo. Politični krogi vneto ugibajo, kakšne pofslediee bo izzvala ta Ludendorff ova kritika. (•eprav je berlinska vlada de-mantirala vest o strogem policijskem nadzorstvu nad bivšim državnim kaineelarjem generalom Schleicher jem. je "Daily Herald" ponovil uvoie prvotne trditve. List pravi, da s'lone njegove informacije na poročilu, ki ga je sestavil poslanik neke velesile v Berlinu. Politični krogi menijo, da je bil to angleški poslanik. Po tem poročilu biva gen. Schleicher v svojem stanovanju, ki ga brez policijskega nadzorstva ne sme zapustiti. General je namera -val prvotno jK>begniti v inazem-htvo, ker se je bal narodno - soci-jalističnega maščevanja. Njegov načrt pa je bržkone policija še ob pravem času odkrila in postavila bivšega državnega kaneelarja pod najstroeje nadzorstvo. Narodno-sacialistično glasilo — ^Der Angriff" je objavilo Goeb-belsov članek pod naslovom "Dru-Pisec navaja Hitlerjevo izjavo, v kateri pravi vodja narodnega socializma glede a najnovejše dogodke v Nemčiji tole: Pripravljen sem brutalno potla- ------140 fč it i vsak poizkus nereda. Z napo- stoven- Irom poslednje energije se bom u- Zdravje In bolezen v 2 zvezka ......................... ZgedevW 8rb^v. Hrvatov!* vencev (Melik) II. zvesek .................. Prorokovalne karte -- UftL .1J# .12* .1.20 ...M J— POVESTI in ROMANI Agitator (Kersnik) Andrej Hofer ......... bruO. ______ pri \tsa4cemu novemu revolucijo-narnomu ]>oizknsu, ker bi pomenil k&os. Sodijo, da je ta Hitlerjeva izjava v zveri z rafagovorom, ki ga je imel s Hindenburgom v Neu-decku. Zanimivo je tudi, da je dal Hitler na novo aretirati brate La-fhusen, ki so 1. 1931 s polomom svojih podjetij "Norwolle'- povzročili izbruh tedanje bančne krize v Nemčiji. Belgrajski biser ______ Beli meersen ............ Bele Mil, mali Junak BatMaa darovi _____ Befja pot m BNida Beija pot ni Salanr gert ....50 ...M Zjm Baikansko-Turika vojska ____________80 Ralbansfca rajaht, s slikami _____JEB Boj in zaaags, pavest----------—......tO Blagajna Velikega vajvade ________.00 Boy, (roman) -----------------------05 Barska vojaka ...—.—----------40 Beatin dnevnik_______________M Cfmahs »».t Cvettna Cvetke ........................... 15 — Vem, — je pripomnil grof, — da se je treba ozirati na mladost, na zapeljevanje, in da j»e treba zatisnrti eno oko nad nekaterimi manjšimi grehi. Toda končno, če sva že načela to vprašanje, menim, dragi Roger, da so med mnogimi vrstami vaših zabav nekatere, ki bi jih morali opustiti; enako bi pa morali opustiti stike z nekaterimi ljudmi, tako recimo z markizom de Presles. — Tako zabaven dečko, mlad je, veseli se življenja... — On sramoti eno najslavnejših imen Francije, upropašča se. — Saj je baš na poti k bogastvu. — Kako pa, prosim vas? — Zaprt je že mesec dni v zakotnem kraju pri stari sorodnic.i, večkratni milijonarki, ki mu je prepustila vse premoženje. — No. naj zareže v živo in da konča to burno življenje, naj se oženi. Ne smejte se, kajti nekaj podobnega pripravljam tudi vam. — Meni?... — In povem vam to vpričo vaše tete, ker sem prepričan, da se strinja z menoj, in ker vas ljubi, kakor bi bila ljubila najinega otroka, če bi nama bilo nebo naklonilo to radost. — Oh, da!... da!... je odgovorila grofica in se ozrla na Rogcra, ki se je pa razposajeno smejal. — Mene oženiti!... mene!... Ah, tristo vragov. +0 je presenečenje, ki ga niti v sanjah nisem pričakoval. Mene oženiti? S kom pa, za boga? — Tega še ne vem, toda nedvomno s hčerko ugledne in bogate rodbine, ki ti jo že še poiščemo. — Tn ko se z njo seznanim, da ji začnem Odkrivati svoje srce. ko bom že podpisoval najino ženitno pogodbo! — To se dogaja dan za dnem, dragi moj, in navadno se taki zakonci potem tem bolj ljubijo. — Že mogoče, toda takole bo vaš nečak umrl kot star samec, dragi stri T* k o. — O tem bova še govorila, ko bo čas in kraj za to. Ta čas je vstopil sluga s srebrnim podstavkom v roki. — Kaj je pa to? Že vizitke? — Predsoba salona je polna gospodov in dam, ki prosijo, da bi jih izvolil gospod ravnatelj sprejeti. — Vidite, grofica, se že pričenjajo ofici-jelni poseti in sprejemi. Pojdite, Germaine, in privediite gospodo v sprejemnico. Vi, dragi moj vitez, pa ponudite kot rodbinski član roko grofici in požurimo se. Roger je rad ubogal in gredoč za grofom je zacepetal teti: — Zelo 'bledi ste danes, draga grofica. — Kaj za to? Povej mi po pravici, Roger: zaljubljen si, kaj ne? — Zaljubljen?... tako malo še nikoli nisem bil. — Torej se bojiš zakonskega življenja? — Še manj, draga teta; prisegam samo, da ne vzamem niti imena, nimi dote. Za ženo vzamem tako, ki jo bom ljubil in ki se mi ne bo treba bati za njeno ljubezen, pa naj bo siromašna ali bogata. — Ali, saj sem vedela, da boš tako odgovoril! — je zašepetala grofica in mu stisnila roko. — Roger, v tvojih prsih bije plemenito srce. Vstopili so v prostran salon, kjer je sedla lepa grofica de Linieres ob strani policijskega ravnatelja. VIII. Istega ne in skoraj ob isti uri je zapuščal dvovprežni poštni voz Ramhouillet in iskra konja sta jo ubrala proti Parizu. Poštaljon je pokal z bičem kakor vesel dečko, ki si obeta bogato napitnino. Zadaj na prtljagi je sedel sluga in mirno puhal dim iz pip*, seveda z dovoljenjem svojega gospodarja, markiza de Presles, ki je ležal iztegnjen na blazinicah in se očividno dolgočasil. Vendar pa ni imel nobenega povoda, pritoževati se: vrme je bilo prekrasno, cesta v senci košatih dreves se je vila Skozi slikovito dolino, kjer se je silil iz. gozdov na pobočjih blagodejen svež zrak. Tu kosili-postavni kmetje -seno, bosa in goloroka dekleta"so ga pa g*a- - bila med veselim prepevanjem domačih po- . pevk na velike kupe. Videl je tudi lovce, počivajoče pod drevjem, a njihov psi so jedli po travniku razmetano drobovje ustreljene divjadi; videl je »tudi krave, ki so jih baš molzle dekle, o-zirajoč se za lepo kočijo, in končno otroke, ki so tekli za kočijo in metali gospodu v lijo rože, da bi dobili za nje kaj drobiža. Toda gospod se za vse to ni zmenil, gledal je, ne da bi videl, neprestano je zdehal, ne da bi mogel zaspati. — Kako dolgočasna je ta pot! — je vzdL-hoval. — In kako bedast poklic biti univerzalni dedič, če moraš ostati odpfih ust in čakati pečeuega goloba kdaj ti prileti med zo-. be. Kakor da je vredno toliko truditi se za dva aH tri milijone, ki mi pripadejo kdove kdaj.Ah, dragi moi Pariz!... moje krasno' letovišče, vrag me vzemi, če te še kdaj zapustim, ko zopet zagledam tvoje cvetoče drevorede in vile. Ves nestrpen se je vzravnal in vprašal slugo: — Lafleure, ali imaš mojo šatuljo s parfumi ? — Da, gospod, v vaši potni torbici je. — Odpri jo in daj mi brž stekleničieo pi-žme. Tn preveč smrdi po senu, ta duh mi gre preveč na živce. Tn ta pot, ki nima koii-ca ne kraja . .. Hola, lie!. .. poštaljoh!... Kaj so vaši konji zadremali f — Oh, gospod se šali, saj drvimo na vso moč. Saj nismo kot poštaljon, ki vozi itam doli pred nami. — Kaj? Kakšen poštaljon 1 — Tamle, iz Evreuxa jo je primahal. Markiz sc je nagnil iz poštnega voza, da bi videl, če je res, kar trdi poštaljon. — Ah, kakšna podrtija je ta poštni voz! — Voz bifže še bil. toda konji, konji, to so kljuseta! — je odgovoril poštaljon. — No, le poženite in prehitimo ga! Ali je mogoče potovati v takih koretah? V naslednjem hipu je pogldala ena izm^d" potnic skozi okence poštnega voza, nedvomno, da bi videla, kaj je z vozom, ki je med pokanjem biča tako neznosno ropotal po cesti. — Oho, — je vzkliknil markiz, ko je bil njegov voz oddaljen od onega spredaj samo še nekaj korakov, — kaj je pa (to? Ženska glava! Voza sta se bila baš poravnala. — In zelo lepe ženske, bog mi je priča! Dražesten o»braz, krasni lasje in oči... Markizov voz je zdrdral naprej in naš lepi potnik se je zelo hitro obrnil nazaj, da bi se še naslajal nad lepo žensko glavo; toda bilo je ni več. — Strela božja, lepotica moja, če imate spremljevalca, ga zavidam in rad bi bil na njegovem mestu. Markiz se je po teh besedah zleknil na svilene blaznice in široko zazdehal, rekoč: — Pa sem res tepec, da se vozim sam; če bi vsaj mogel zaspati... morda bi zopet zagledal to dražestno žensko glavico... Poskusimo! (Dalje prihodnjič) leposlovja S ... -V ' Cenik knjig vsebuj« mnoge le« pih romanov slovenskih in ta« jih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, Id vas bo zanimala. Cene so zelo Knjigarna "Glas *«iii lAtoor row YORK, FRIDAY, JULY 21, 1933 THE LARGEST 8LOVEHF DAILY ta U, I. i DEDSClNfl BOMAlf JZ ŽIVLJENJA ZA -Otli NARODA" PRIREDIL I. H. f 77 t _ — I o je on. gospod dokitor, in tudi jaz sem vas spoznal po tej podobnosti. Se-veda sem tudi videl vašo sliko, 'ki mi jo je pokazal Henrik in e imata nežno rada; popolnoma drugačna stia 'kot Mertensova otroka. Toda o tem si boste sami napravili sodbo, tukaj se ne maram vmešavati. Pojasniti vam le hočem, kaka nevarnost preti Henriku. Mertens vidi •v njem bodočega lastnica tovarn in njegovega, časti-hlepnost in požrešna mogočnost je tako velika, da je Henriku nevoščljiv za dedfV-ino in — ustrašil se ne bo niti najhujšega _ da bi g« spravrl s poti in bi Mm prišel na njegovo mesto. Ludvik ga strme gleda. — Neka,j strašnega trdite, gospod doktor! Rtrlf je bil vsled zsatajene razburjenosti bled; vedel, kaj se drzne, toda reče jasno in odločno: — Tedaj me poslušajte, gospod doktor, potem boste vedeli, da svojih sumničenj nisem potejrnil iz zraka. Henrik Dornau tudi ve. da ga hoče njegov strio uničiti in naj bo na katerikoli način. In RiaJf mu poroča ofbšimo in natančno, kaj se je izjrodilo pri pekcu. kaj mu je tedaj Mertens natvezil in nato. kaj, se je zgodilo v strojnici. Ničesar ni zamolčal, popisal je vse tako razločno in natančno da je moral biti LudviLk popolnoma prepričan. H koncu pa še pravi: — K tem "poročilom se popolnoma izročam v vafše roke. pros.pod doktor. Mojroče dvomite o tem. kar sem vam povedal, kajti niste videli pogledov, polnih sovraštva, katerih je bil deležen Henrik Dornau iz Mertorasovih oči. Tn niste bili priča, kot jaz. kako ga jezi in muči. Seveda zadnje dneve po dogodku v strojnici kaže protri njemu veliko ljubezen. Bojim se pa. da hoče s tem sam-o onemogočiti, da bi pra kdo sumničil, ako se slučajno Henriku kaj primeri. Kolikokrat je Henrik željno vzkliknil': — Ko bi le še živel stric Ludvik žn bi se vrnil, potem Mertens ne bi imel več nobenega vzroka zasledovati me s svojrm sovraštvom. — Tz te?a morete najboljše raz-videti. kako zelo bo vesel, ako se zopet tj>okažete. Ralf Ludviku tudi ni zamolčal, kakšno komediio si je izmislil, da je mojrel varovati Henrika m da bi mogel zalotiti Merten.sa pri zlobnem dejanju, da ibi moral vamStvo nad Henrikom dati iz rok in ne bi mogel biti več nevaren za Henrika. — Do sedaj se mi še ni posrečilo dobiti neovrgljivih dokazov. Mertens je zelo zvit in premeten ter gladek kot jegulja. Za vsako *tvar najde izjrovor. Toda tako jrotovo. kot ste se vrnili živ, gospod doktor, ravno tako gotovo st.reže Mertens Henriku po življenju in nikakor se ne motim, ako ne bo v najkrajšem času zopet povzročil zanj kako novo "nezjrodo". Tz te?a ^^te izorevideli. kako vesel sem vaše vrnitve in 'kak? sre«čna bosta Henrik in njegova sestra. Kajti tudi go«jpiea Eva »Marija trpi zelo mno?o pod to neprestano wkrbjo in Grahom. Kakor sem vam vse odkrito povedal, gospod doktor, vam hrx'em tudi primati, kar je do sedaj ostalo še tajno da sva Eva Mri.i* :n jaz zar-»č'la Rada. se imava že do-otro. toda, šele pred kratkim sem se opogumil, da sem ji priznal svojo ljubezen. Sedaj beste razumeli, gospod doktor, kako tesno sem zvezan ,s celo zadevo. Ludvik Rodenberg si glavo nasloni na roko in z gorečimi očmi pleda Haifa. Nato pa mu preko mize stepme roko nasproti. — Ne morem drujraoe, moram vam verjeti — vsako besedo _ kajti ni bilo brez razloga, da Mertenua nisem nikdar mogci trpeti. In zahvaljujem se vam. da ste mi vse tako natančno pojasnili; vidim, da je bilo za to treba mnogo poguma. In zdi se mi. da sem vendar za nekaj tukaj potreben in sem najbrže prišel še ravno ob pravem času. Toda pustite mi še nekaj dni mir, da vse predelani, da bom razprostrl svoj« tipalke. In to morem najboljše, ako še nikclo ne ve o moji vrnitvi. Kajti, ako je Mertens v resnici tak lopov, ka-koranega ste vi spoznali, potem se bom moral tudi jaz varovati pred njim m mu ne bi stopil nasproti brez orožja. Na vsak način ostaneva midva v najtesnejšem stoiku. Mojrlo bi .se ravno te dni kaj zgoditi in bi vam mojrel pri tom pomajrati. Prosim, podvojite nvojo pozornost in ne izpustite izpred svojih oči nitri Mertensa, niti Henrika. V nekaj dne+i bout a moj nečak rn vaša nevesta rešena tega nemira. Nato -pa se bom jaz pokazal na pozoriST-u. Žal. da. ne moreva nastopit iz vso strojfnstjo. ki hi bila .sicer potrebna. Okobnost, da je Merten-s mož moje sestre, jra -zdrav so oddali z obale 21 topovskih strelov, na enak način pa je tudi angleška križanka pozdravila jupr. pristanišče. Sprejem posadke je bilo "zelo slovesen, poveljnik angleškega s>re*]ozem.s kopa brodovja admiral Fisher pa se je zelo laskavo izražal o lepotah jug. obale. Monumentalna palača, sedež srbske pravoslavne patriarhi je v lieogradu, se bo gradila po načrtu ruskega arhitekta Lukom-skepa na zemljišču, ki obsega 2400 kvadratnih metrov. Nov sedež patriarluje bo dvakrat večji kakor dosedanji v Sremskih K.rr-lovcih, zgrajen pa. bo v srbsko-bi-zantinskem slogu. Pročelje palače bo visoko 25 metrov. Strašen zločrin neznanih razboj-v mikov v Čurugu. Sredi velike bačke vasi Čtirug so preti kratkim odkrili strašen zl oein. Postrežnica bogatega (>8. letnega iposestnik«-. Karla Hemri-cha in njegove žene je zjutraj, ko je prišla na delo. zaman klicala gospodarja in gospodinjo, ter potem. ko se ji je zdelo to sumljivo, poki icala sosede. Sosedom se je odkril v stanovanju »starepra posestnika in njegove žene. ki sta živela sama v hiši. strašen prizor. Oba starca sta ležala strašno raz-mesar jena na pragu svoje spalnice in jo zdravnik ugotovil, da sta bila. umorjena >:e 'pred .polnočjo. Po sobah je bila vse razmetano. Hemrich Lp njegova žena sta gotovo postala žrtvi zločincev, ki so se še zvečer splazili v hišo. Umorjena Hemrich je bil ufrled-na osebnost v f'urugu in član vodstva tamošnje hranilnice. Zločin-ci so odnesli z hiše precej gotovine in razne dragocenosai. Za njimi doslej še ni sledu. Huda nesreča je zadela lektorja neniškepra jezika na beograjski univerza dr. Al. Schmausa, ki se je vozil na daljni izlet z motociklom. V beojrraj-ski okolici se je na neki vaški cesti hotel izogniti psu. .ki mu je pri tekel nasproti, pa je vozilo za-okrenil tako nesrečno, da je padel in z glavo treščil ob kamen. Na prlavi ima nevarno rano in tudi možprane si je pretresel. Ponesrečeni dr. Seli m a us je znan tudi kot. pisec raznih študij o jugoslovanski književnosti. Cigana kot konjska tatova. V zapore litijskega sodišča so privedli orožniki dva cigana iz rodu Nčkoličev. ki imata na vesti že veliko število predrznih tatvin. V dolini Besniee sta nedavno ponoči stikala po kaščah. kmetu Bučarju pa sta iz hleva spregla tudi par konj, izvlekla iz shrambe | voz ter nanj naložila nakradeno bJajro. -Po napornom zasledovanju ko tatove zajeli in jim odvzeli tudi plen. Niikoliča sta po aretaciji skušala zbožati iz zaporov, sedaj pa sta bila z varnim spremstvom ortpremljena v Litijo, ker sta na področju ta mošnje ga sodišča izvršila največ tatvin NASE TELO Poziv! Izdajanje lista je ▼ rveil * velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi Ha bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N." Novejša raziskovanja >o j>okaza-d vplivom sil. ki niso podrejene možganom. In to je dobro. ker se vršijo ti procesi tako najbolje. Med temi nezavisnimi silami imajo največjo besedo znani "hormoni"' in 4\sanio>to:ni živčni centri". Preden so j ni prišli na sled, so odkrili celo vrsto svojevrstnih "avtonomnih regulacij" v telesu. Sem ;spada n. pr. dihanje, ki mu je v prvi vrsti namen spraviti ogljikovo kislino iz krvi in ji dovajati kisik. Človek sicer lahko poljubno globoko ali j K) vršno diha, a to do neke meje. Izkazalo se je, da eksistira v "podaljšanem hrbteniškem mozgu center, ki obvladuje ves proces di-han;a. Cim doseže količina ogljikove kisline v krvi določeno stopnjo, se ta center razdraži in dihanje se 1 avtomatično spodbudi. Podobno čudovito sodelovanje kažejo tudi procesi pri prebavi. Pri 'sprejemanju hrane se v prebavnih organih tvorijo snovi, ki spodbujajo želodec in črevesje k živejamu delu. Velik del krvi se pretoči v te organe, da si nabere hranilnih snovi. Tako se d »praja. da imajo možgani med prebavo prilično malo kr. i vi. kar ima za posledico tznano zaspanost po jedi. Najvažnejši so pa pripomočki, s katerimi si organizem ohranjuje nespremenjeno sestavo krvi. Ne jrle-de na temi>eraturo. ki se uravnava z znojenjem, večjim ali manjšim delovanjem mišic itd., mora telo skrb< ti za to. da se koncentracija soli in hranil v krvi ne spremeni. To se doomeni pri nas število 13, pomeni v tistih krajih število 3 — nesrečo in smrt. — i Mož, ki se neposredno oženi s tretjo [ženo, bo gotovo težko oboiel in u-I mrl. Da se pa izognejo tej nevarnosti. so si možje izmislili dober, poceni in preprost, trik: v tretji zakon stopijo s kakšnim — drevesom. Sole po tem začasnem zakonu se poročijo s tret:o ženo. Poroka drevesom, običajno s kakšno platano ali neko vrsto mimoze, se izvrši z mnogimi ceremonijami in slavnostmi. Drevo okrasijo s cvetjem, ga trikrat pokropijo z blagoslovljeno vodo in mu ob vnožje postavijo često prav dragoceno žensko oblačilo. Nato ovije "ženin" okoli debla ogrlico, kakršne nosijo poročene ženske — in poroka je končana. Ker je pa možu čosfcokrat na tem. da postane čim prej spet vdovec, drevo po tej pro-!-cduri — posekajo in sežgejo. Tako si ženin otvori pru^to jiot do novega zakona — s tretjo ženo. 26. julija: Hamburg v Cherbourg Pres. Itoosevelt v Havrt 27. julija: Bremen v Bremen 28. julija: 1 Vtendam v Boulogne lie de France v Havre 29. julija: I Vulcanla ▼ Trat Aourg Manhattan v Havre Deutschland v Hamburg 11. avgusta: Bremen v Bremen 2. septembra. Conte dl Kavoia v Genoa 5. septembra: lie de Hrance v Havre Statendam v Boulogne 6. septembra: Aquitania v Cherbourg New York v Hamburg 8. septembra: Olympic v Cherbourg 9. septembra: Paris v 11am Vulcanla v Trst Volendnm v Boulogne Eumpa v Bremen 13. septembra: Inte dl Savoia v Cenoa CENA DR. KERtiOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENK RB#Ofer*j Sua* MUB« Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' SI« ffmt llth Straat Nt« Ink City V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU ILE DE FRANCE 28. JULIJA 10. Avffnsta — .-». Septembra PARIS 11. Avgusta — 0. Septembra CHAMPLAIN ;». A>'yusta — 2i. Avgusta N.ZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za po.iasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente 9rertek J&rifc ]9 STATE STItEET. NEW YORK I V0DNJIK0VE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naro čite. — Pošljite narr in knjige Vam bodo poslane naravnost ne dom. Zaročila sprejema: "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: "ILE DE FRANCE" preko Havre-------28. JULIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 AQUITANIA preko Cherbourga — — 29. JULIJA in 1 2. AVG. £ena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 "EUROPA" preko Cherbourga-----9. AVGUSTA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 104.84 za tja in nazaj pa samo ........$ 185.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y.