(
•TROLETAREC"
ta
ifi" j i : midece čitatelje
»1
M.................»M
»M ir«
Drugi najstarejši jugoslovanski socialistični list
ÍTEV. — MO. UW
JUGOSLO
DftraWr t, lSOf. «t «k* po« t oftic« «t C*—rs, ». »»4m- Ihr AM •fj^onimijf Marek »r«. M»7t.
SOCIALISTIČNE ZVKZE
OFFICIAL ORGAN Of JUGOSLAV FEDERA HON, S. P.
TT
CHICAGO, ILL., 17. OKTOBRA (OCTOBER 17») 1920
Publikh<*4 Weekly «t 3SJS W. Mtth St.
LETO—VOL. XXIV.
!'»*»♦ S
MOCHO ORGANIZIRAN ■■■¡DEVETLETNI
" ■ • i « i METABERGER
EKSE-S.P.
Or
Eksekutiva U.M. W. of A.
"odstavila" odbor Minerskega distrikta.
Obe stranki apelirata na sodišče
- ■ 1 i
"Nič več slepomiimnjpravi "Illinois Miner». Lewie je bil grobar unije premogarjev in če se jo hoče obvarovati pred popolnim uničenjem, mora dobiti vodstvo, ki ji bo sposobno dati
y • i • •
novo življenje
Boj med Lewisovo administra-' bena močna organizirana skupi-cijo v ladianapolisu in illinobki- na doslej. Dol že ga krivde za mi premegarji, ki tli še veé let,! razpadanje IT. M. W. l\, ki je ime je bruhnil z vso silo pa dan. Ta )a pred desetimi leti ob nastopu ni Vet* spor, ki a« bi ga moglo re~ Lewisovega . predsedovanja n« ■iti kompromisno, paô pa borba, poljih mehkega premoga 3G5.7-M) ki se bo končala s porazom eue <&inov, njihovo povprečno števil'»
letos pa je le 84,369. Dalj *o mu nacjv V morilec unije". S^svujim teroriziran jam je /^^onobil v^a-
I
Samo strokovna organizacija de- Stranka je dobila V nji l&vftvn ne zadostuje. Organisi	;	r
rati se mora politično, ako k* , *poSOt>no, izkušeno moc
ali druge strani Iil mogoče a popolnim razpadom preinogarskc unije. .t-«' . » • t 4*
Lewis odstavil diztriktni odbor,	ko opozicijo in jo skuša aedaj v
V petek 11. oktoora je Lewis	Idmoisu, toda distriktni odbor
izdal dekret, a katerim odsta vi ja	izvija» da so ur© Lewlppvemj
ptt&evauju štete. . Lewis prejema
'W^^^S^^^w^íW^111^)' ' '	t«wtr'iWo^iOT lyf.'t
V sredi n« t*j sHki ja Norman TbosMS, .oc*liitic»i hmsdidst ss «wyorik.|. župan«. Prvi od lev« as je »odr«f Charles Solomon, ki kaadidira ss OMataofs kontrolorja, aadaji ps Algernon Lee, kandidat sa prodaodaika mestncfa seatft. Stranka ima kasMÜdate v vse mestne urade in vodi iivakno kampanjo, o kateri mora poročati tudi kapitalističao časopisje. O Tbomasu priznavajo, ds jo isaed vseh iupanskih kandidatov najaposobn¿jsi sa ta urad.
SIL "i
odbor illinoiskega (1&.) distrikta iu m njegovo mesta je imc*a*el
provizorični odbor, 4ii ae je hotel jmlastiti distrlktuega urada v ¡Springfieldu lati dan, toda mu ga od koaveneije, oziroma cl^fstva izvoljeni odbor ni hotel «Točiti. •Pozvana je bila policija, da varuje urad in uradnike pred ka-^™^ ko nasilno akcijo Lewisovih ljudi. Zadeva je bila predana sodišču, da odloči, kateri odbor je legalen. Sodnik je odločil, da ostane za sedaj vsa uprava iu ura 1 illinoiskega distrikta v ro-
MAC DONALD PRIZNAN VOUTEU MflBANJA ZA SVETOM MIR

iTlirtff
dvanajst tisoč dolarjev letne pit-j če, in to v uniji, ki je bankrotira-nrt finančno, moralno in v članstvu. Njegov odbor v Indiana-
poiisu tvorijo njegovi pajdaši, ki Konferenca za omejitev vojnih
m> brez samostojnosti in poslušna	. f	. - -	g
orodja svojega bosa. iZa giavm mornaric bo meseca januarja v Londonu, katere
jrtrad v Indianapolisu plačuje $1,7£0 najemnlue vsak mesec. 44Illinois Miner' zagotavlja pre-
jriužrr^iit^ V*rr	in profila gladnih kopita-
ostanek nekoč mogočne T. M. W.	listOV proti Znakom nove dobe'
A. F. of L. ni v politiki, «f toda je "pripravije«
se udeleže zastopniki petih držav

illinorski distrikt. Isti list ga

Vea svet je v napetem pričakovanja zasledoval delo MucDonal-
kali prejšnjega odbora, dokler ne ¿dolzi razsipanja unij^ega denar bo izrečen definitiven odlok. I i» * P™*»»	^
Sadnia poztolanka U. M. W. of A. očita isto odboru dimniškega , M	pr#dsfd_
Ulinoiski distrikt je edini na,^stri,*t*l	,ilr , .	uika Zedinjeuik držav Ali bo
poljih mekkega premog», kjer ao	Tottt *a odttottnino. '.mogel doseči kaj pozitivnega v
rudarji ie dobro organizirani. U.l A. O. Lewis, pjavni	^^ 9XeXorne^ miru? AH ^
M. W. oi A. ima v Illinoisu okra« Ulmoukega d»trikU. j.« vioza	dobiU	v
šestdeset tlao^ članov. Glavnemu P™ti J. Lewiau m njegovemu in-	.ixrofita lačnih tkorporaeij
stanu v Indianapolisu. Itidian*;, tern^ionalnemu	^ ter mu s svojimi intrigami rušili
Ali ne bo ameriško džin-

kjer pašuje Joliu Lewis, plačajo vsak mesec povpreeno liio.OOO člana»inc in svoji dUtriktni or-ganizaciji <60,000. Ima svoje poslopje v Springfieldu, 111., ki je stalo unijo	Ima tednik
"Illinois Miner" istega obsega fcot je 4'Pro!etarccr\ Urejuje ga znani delavski iisnlkar, čUn socialistične stranke. Owar Ame-ringer (Adaai Caakltoer). aili-noiski distrikt ima posmrtninaki sklad, h katerega plačuje povprečno $30.000 m mesec vdovam in otrokom umrlih premogarjev Ima pasaben legalni oddelek, ki skrbi, da dobivajo pri delu poškodovani rudar i i odškodnino do katere so upravičeni. Vsak mesec iztirja ta oddelek povprečno $10,-000 za odškodnine. Dve tretjini fclanov U. M. W. of . A. v Ulinoizu.
41 Illinois Miner" pier, da ima današnja IT. M- V. of A. le okrog 90,000 članov na poljih mehkega premo*. izm»*d katerih jih Je iro Ittrtjfnl v IlUnolsu. V nekaterih državah * je unija premogarjev •froro popolnoma propadla. V lknnsylviniji ima na poljih meh kega premoga samo še nekaj nad Ueoč članov, ki plačijejo a»e^ ment, v W. Ta, pa okrof Oh i ju jih je nek*}l*d tlsol.
Lewisovi preitopki.
Odbor illinoiskega distrikta tAr Ust 4 'Illinois Minernašteva graji* ni
četrt milijona dolarjev odškodnine radi obrekovanja. Omenjeni advokat je bil namreč napaden ter imenovan za ne poštenjak a v Lewisovem glasilu "U. M. W. Journal". Tožbo za tmake vsoto je vložil proti Lewisu Hsrry Madden radi istega vzroka. 1 »Ako bodo kompsnije izrsbile seda ni i boj. ali ako bo sodišče proglasilo, da je odbor, ki ga je odstavil l*m'm re» legaflno od-stavlieu. bo sledil popolen polom prwaogarske «nije v vaeh kraiik mehkega premoga. 0e pa di-striktni odbor astane ' In strmoglavi Lewisa ter njegorve pajdaše, .je upanje, 4* M. \V. okre-▼s. Vsekakor je želja vseh po-tonih delavcev du pridejo i/, te as boia zmaaroviti tisti, ki so v staniu unijo rešiti in ji dati novo živlienje.
načrte T
gotsko časopisje za sejalo med ljudstvo nezaupnost, ki si i>i pred-stavilo MacDoualdu za angleškega diplomatskega liajuka, ki je prišel seiu, «la s pomočjo pacifistov ukani Zedinjene drža ve f MacDonald je porazil vse pred-
sodke proti aebi.
MacDoualdu «o ameriški imperialistični propagandisti predbu-eivali vze mogoče in nemogoče namene. toda ne v napadalnem tonu. Slučaj fchearerja jih je naučil, da bi bila taka metoda zanje pogurbnn." Oni so le "ugibali" iti stavtH vprašanje pred njegove motive. Morda bo z zvijača
^J t t	i :•
razumejo tudi misleči kapitali-iialdit. Narodi šele mir, kar lifaristi, profits rlazneči kapitalisti iii pa dežele kakor je Mussoli-nijova Italija silijo v situacijo, v kateri naj bi prišlo do novega svetovnega klanja. Angleška vlada sklicuje rasoro-
*' 1 ' žitveno konferenco.
■Rezultat pogajanj med angleško in ameriško vlado je sporazum, glasom katerega je angleški zunanji minister (Henderson pozval na konferenco za omejitev vojnih mornaric Eedinjcnc države, Francijo, Japonsko in Italijo. Vršila se bo mcseca januarja v Londonu. Povabilu ho se odzvale we.
Nedvomno bo imela delavska viuda v svdjih nJirOTiiiJr (prizadevanjih težko delo, toda pokazala je svetu, da. misli resno za razorožitev, in da saved a tež-koč doma drugod.
V svojem govoru v New Yorku
GLASOVALI
"Proletaree"
vam z, délai tajte ga ki njegovih nasvetih korist

mi pruUilul predsednika ll.mvcr- n- <»^l<>bra je MacDonald dejal, ja. da l»O pristal v kak predlog.1 <ia nameni angleško delavske ki bo v ¿kodo ameriški "obrambi^i^c niso skriti nikomur, r«-
jn v korist Veliki Britaniji! Mo- u^al je, da ni bil in m seduj gode je prišel «r,n z namenom, l^istas tajur diplomaeije in mi-da /manevrira Zedinjene države '»^'i'Mirnih zre«. <>n išče sotje-v bgo narodov, ali da pritegne | IayQCV, ki so pripravljeni delati deseio > zvezo z iVnglijo	I*» odpraVo vojni In mirno fe-
MaeDonold je ručanal na taka .^Vanje sporov. Govor, ki so ga
_____i. tf. ti:	i t i	f\š l/l m ln liurUt.M.	..
«gibanja. Vedel j«», da bodo pri liajala Iz krogov, ki imajo veliko moc Ir ae bodo trudili prepre-člti njegova prizadevanja za spo-razuin( i Z veseljem poročajo, da so Vrsncija. ktalija in Japonska nasp^oi^e njegovemu načrtu za zman Matije mornaric. Intrige, s katerim! mil i t arktični svet be«a liudstva dežel, pa niso mogle preprečiti. da se ne bi javno mnenje obrnilo s simpatijami k MacDo-n a ki u,- Narodi žele mir, kar
otklale ljudstvu radio postaje v vseh ameriških mestih in nrno-ir v l&vropi, je poslušalo milijone ljudi in mu odobravalo izvajanja.
MaeDonaldova mirovna misija v Ameriki j« bfll uspeh. Kadar pravi državnik najmogočnejše države na svetu, da je vojna blaz-nost, se glase taka izvajanja tudi za priprosto ljudstvo veliko bolj realistično, kakor pa če mu isto
99	*
na nanjo
Na konvenciji Ameriške delavske federacije v Toroutu se je omenialo večkrat tudi vprašanje delavske politične akcije. Priporočali so jo indirektno posebno bratski delegat je fiz Anglije. Predsednik Green je odgovarjal, da se ameriške unije Ae ne pe* eajo s politiko, toda kadar bo potrebno, so pripravljene nanjo. Dejal je, da je ameriško delavstvo le toliko v politiki v kolikor skuša dobiti v zbornice delavstvu prijazne zastopnike. Izmed republikanskih in demokratskih no-luiniraneev iudorsira najboljše, takozvanc delavske prijatelje — m tem pravi Green IdraVtf 0W1-tičua taktika, s katero je organi-zirauo ameriško delavstvo mnogo doseglo.
»Sodne i*re,povedi, batine. razbite stavke itd. zatrjujejo seveda nasprotno, kar razume tudi predsednik Green, zato tudi pravi, da je ameriško delavstvo 4<pripravljeno" spremeniti taktiko, kadar bo "potrebno".
E. V. Debsovi
spominski shodi
, ».t r ■ J <• V 'H
Dne 20. oktobra bo tretja ob-letpiga suirli velikega ameriškega socialista Eugena V. Debsa in f». novembra je 74 oblotuica njegovega rojstva. Eksekutiva socialistične stramke apelira na svoje lokalne orgauiftieije, da priredc ob tej priliki mlmlinake «koda. Araiuirani so že v mnogih me-ali h, V Ohicagu bo spominski <diod v Debsovi dvorani v zgradbi unije Amalgamated Cloth ing Workers na 8o. Ashland Blvd. in !Van Buren St. v nedeljo 20. oktobra ob 2:00 popoldne« Vstop je vsakemu prost. .Stranka vabi vse zavedne delavce, da (pridejo aia to priredbo.
če uspešno braniti svoje im rese
K. T. Wood, predsednik Missouri State Federation of Labor, je podal dolgo izjavo, v kateri pravi. da bodo vsi misleči unij.ski eUui soglašali z njim v izvajanjih, da delavsvto ne bo rešilo velikih socialnih problemov samo s pomočjo organizacije na ekonomskem polju. Nič manj važno je politično polje, na katerem mora delavstvo fntl lifjentno in organizirano nastopati, ako hoče izrabiti velikansko moč, ki mu jo daje glasovnica, v svoj prid.
«Število linijskih voditeljev, ki: dobivajo o vprašanju delavske politične akcije liberalnejše nazore, se množi. Na konvenciji Ameriške delavske federacije v To-roqtu je delegacija ploskala več mir.ut, ko je govornik omenil o-: bisk Ma cDonald a v Zedinjenih državah iu njegovo mirovno mi-siijo. Sprejela je resolucijo, s k»» ero mu želi ves uspeh pri njegovih prizadevanjih za mirovni program in ob enem naglasa da je to tudi njen program. Ovacije pri omenjanju MacDonalda so prihajale večini od srca. Bilo je jasno, da prihaia navdušenje vsled tega, ker je MacDonald re-prezentant delavskega ljudstva in vAlitelj delavske stTanke. Neizogibno se mora tudi v tej deželi zrušiti grešna politična taktika A. F. of L., katero bo nadomestila prava delavaka politika.
TOdruginja Meta Berger jt la na prošli seji odbora socialist ne stranke izvoljena za članico sksekutive na iiesto svojega po kojuegs soproga. Viclor L. Bergel ja. Mesto je sprejela z izjavo, da. bo delovala po svojih najbo-l šib močeh ** pro»t>eh socialistič-
Zmaga delavske stranke v Avstraliji
Pri volitvah v aVstrakko federalno zbornico je dobila delavska stranka 44 sedežev, nacionalistična 16, kmečka stranka 10, in neodvisni 5.
tZmaga delavske stranke v Avstraliji, ki :e bila dosedaj močna le v nekaterih avstralskih provincah, je velikega pomena ne le za Avstralijo nego za ves svet, ker bo njena vlada odkrito, sodeloval a z delavsko vlado Velike Britanije.
VSAKA UNIJA JE
PREPOVEDANA
i i • f ...... »• \
American Enka korporacija. ki je v Aaheville, C., ¿gradila tekstilne tovarne v vrednosti deset milijonov dolarjev, je sporočila zvezi N. Curolinskib bankirji \. da n«' bo tolerirala noben«» unije in nobenega linijskega organizatorja v svoji bližini. Menda il bodo dali zato večje kredite.
zatrjuje socialist, ki ni v vladi IjeV.
SLOVENIJA IMA 1160 ZADRUG,
Na Hk)venskem je 1.1» zadrug, katere štejejo 216,000 članov. Med temi je (500 kreditnih tadrug. brez bahk in drugih zadružnih denarnih xavodov, katere imajo vlog v vsoti skoro tri milijarde dinar-
META BERGER
ne stranke kakor je delovala do-* slej,
8odrugiujt\ Bcrger ima v delavsko gibanje velik upogled. Svojemu soprogu je stala ob strani v vsaki kampanji in se trudila) da je dobila potrebna sredrdva za agitacijo. Ona je tudi več let članica milwauskega šolskega sveta iu aktivna v raznih strankinih organizacijah. Pokojni V. L. Ber-ger je ob vsaki priliki najrlašal, da ne bi mogel izvršiti toliko dela kakor ga je* in da ne bi bilo uspehov kakršni so pri listu, v organizaciji in v kampanjah, ako ne bi imel tako veliko pomoč v svoji soprogi.
Peruskova razstava v Madisonu zaključena
Razstava Peruškovih stik v galeriji A<rt družbe V Madisonu. Wis., ki je bila otvorjeua 15. septembra, je bila zakljnčena 1<5. oktobra. V knjižici, v kateri je se-zuam slik, je tudi nekoliko opisa o umetniku Peruiku, kjer je pojasnjeno, da je on jugoslovanski-ameriiki umetnik, ki «e slikarstva «i učil v akademijah, a si je priboril za svoja dela vzlic temu priznanje umetniških krogov.
NAD 1,056,000 RfOI8TRTOtAlfIH VOLILCEV V NEW YORKU.
/f
Ali ste že poslali naročnino?
Obnovite jo, ako hočete list redno prejemati.
Á
£a> prihodnjo županske volitve ,v New Vorhu, ki se vrše v torek >. novembra, je registrirani i h 1,-♦>'>5,110 volilcev. Izmed šestih ali sedmih županskih kandidatov pridejo v poštrv trije glavni: sedanji Župan demokrat AValker, republikanski k on grešnik UiOuar-dia in socialist Norman Thomas.
gO(TTALT«T^NA 8TFANK K JMA BLIZU MILIJON ČLANOV.
NemSka s^eia1ist*ina stranka
vodi kamna«ia, da doseže milijon članov. Sel a j iili ima i>4i».0(10, in to brez članstva uni», ki sode-Jirieio s soc. stranko. Nemška «o-»*ialist;^na strankaMe noleg ni-Ote komunistične no lfevihi ÎHanov naive^ia in naibolise organizirana stranka na svetit.

PItOLfiTAREC
Qlusooi iz Iflascga (¡ibanja
Delavci v Clevelandu, glasujte za svoje

Volitve v clevelandski mestni »vet ne IkkIo vršile v torek 5. novembra. . Volilna kampanja je zelo živahna.-Sto trideset kandidatov se poteguje za urade, izvoliti pa jih je treba samo 2T>. Kar »est Slovencev kandidira za kon-eilmane. kar je rekord v naši na-«elbini. V tretjeip okraja kandidirata dva rojaka in v četrtem štirje. V začetku kampanje jih je bilo celo več, a so eni odstopili v prilog drugim.
8loveuci v Clevelandu naglo zorimo tudi v politiki, čeprav smo zelo nestrankarski in proti politiki. Izobrazili smo se že toliko, da Čuti skoro vsakdo v sebi sposobnost zastopati narod, rojake in vojilce v mestni zbornici. Polovica teh res ne pripada k nobeni stranki.
'Za uspešno reprezentiranje mora Imeti človek potrebne sposobnosti obrorje in pa nastop. Kandidat. ki nima nobenega programa' in nikakega političnega granja, ne more biti dober zastopnik, pa če je drugače še tako 14dobre nature" in blagohoten. Tisti ikandidat, ki pravi da «e poteguje za urad zato k. i m« mu ljudje smilijo radi v|*danja suhaških agentov, ne bo niti /h hi> spremenil probibkije Prav Verjetno Je, da bi «ele glasoval za poostrevalne določbe, kar se pri takih ljudeh običajno dogaja. Xe vedo si pomagati, so brez potrebnih sposobnosti, pa se politic ti i uavihanci norčujejo iz njih in jih povleče jo, da glasujejo lie da bi vedeli čemu in zakaj. Itojak. ki pravi da kandidira zato kar bi rad več Slovencev spravil v mestno službo, ima slab program. če je to sploh program, in z njim lie bo dale« prišel. Če bi bil izvoljen, ne bi znal za ljudstvo ničesar storiti.
Socialistična stranka ima v vsakem okraju eneya kandidata: V prvem kandidira John J. Wil-lert, v drngem Joseph Martmek. v tretjem Henry Kullman in v četrtem Sidney Yelleu, ki so vsi skušeni v javnem delovanju, po-luično in orgauizatorično trenirani, so borci za ljudska prava in imajo program, kakor si ga ne upa imeti noben drug kandidat in nobena druga skupina. Če bodo izvoljeni, bo to za interese cle-velandskega ljudstva velika pridobitev, kajti dokazano j«», da more celo socialistična manjšina v javnih zastopstvih mnogo doseči za delavstvo.
Na rud ni program v sedanji kampanji. Öt una jo v mestnem svatu zamorci zamorce, Žid je Žide, Irci Irce, Nemci Nemce, Italijani Italijane, Slovenci Slovence . — mar j« g tem vprašanje ljudskih interesov rešeno? Ali je trgovska komora manj gospodar fiesta če so med koucilmani člani raznih narodov! Ali je korupcije manj zato ker je eden Slovenec, drugI HtaJijati, tretji iid. četrti Nemec. itd. t Program je, kar šteje, ne pa katere narodnosti je kandidat.. To jc lahko vsakemu volilcu tako jasno ka-ko( je ja*eu dan ob solnčni svetlobi
Socialisti v Mihvaukeeju ♦ in lieadingu so izboljšali adraini-«traepn menta, znižali davke,
dviguili šolstvo in vrgli zavorni-co na voz korupcije republikanske iii demokratske stranke.
Če hočete, da se v «našem mestu politiku grafta odpravi, glasujte za socialistične kandidate. jČe hočete, da se gnojnici," v kateri se valjpjo tukajšnji politiki starih strank napravijo odvodnj kanali, oddajte svoj glas svoji strankj za program, ki je sestavljen v vasem interesu.
tiiin kombinacijam republikanskih iu demokratskih mešetarjevt * diotovo hočete, da bo uprava potrošila vaš denar za interese mesta, in da bo izvršila vse mogoče i/holjšave. da nam bo življenje v Clevelandu prijetnejše. To je cilj socialistične stranke mesta Cleveland, in če z njo soglašate, glasujte 5. novembra za omenjene socialistične kandidate.
Ni pa saiuo važno, da glasujete zanie vi. Agitirajte meti delavci, da store enako tudi drugi, pa bo Cleveland *opet dobil pravo ljudsko zastopstvo v mestno zbor-nieo.
DOPISI
HABY KULLMAN. socialistični kandidat za koncilmana.
Socialistična stranka ni stranka obljub v kampanjah, ampak stranka DELA po izvolitvi tvojih ljudi. To je dokazala v A-
meriki kjerkoli so bili njeni elani V politenih uradih, to je dokazala v Angliji. Nemčiji. Avstriji in povsod drugje.
Gniloba eleveland«ke mestne uprave, clevelandska korupcija in škandali so dobili svoj nelepi glas že po vsem sveto. Volilei pa imajo pred seboj vprašanje: Ali naj Oleveland postane mesto poštene administracije, ali pa naj bo še v nadalje izročeno politič-
NAiA PRIREDBA V WEST
ALLIBU.
Wast Allis, Wis. — Kakor je
bilo že poročano, pritedi klub št. !80. J&Z., v soboto večer 19. okt. v Kraljevi dvorani na 51. Ave. iu Sherman St. domačo zabavo. To bo prva prireditev reorganiziranega klub št. 180. zato vabimo sodruge in somišljenike našega pokreta iz W*st Allisa in Milwaukee na obilo udeležbo.
• Program bo bogat in nobenemu ne bo žal ako^jias poseti. Vstopnina za moške bo #1, za ženske pa 5Qe. Otroci v spremstvi) staršev so vstopnine prosti.
Ves prebitek te zabave se bo porabil v propagandne avrhe socialističnih idej med našim delavstvom v tej naselbini. Naš klub je bil reorganiziran meseca februarja in šteje danes že okrog 40 članov in članic, ker pa vemo. da imamo v naselbini mnogo somišljenikov, vabimo vse da pristopijo v klub in postanejo aktivni claui socialistične stranke in z nami vred delujejo za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. Predvsem f>a ne pozabite priredbe v soboto večer. — Odbor.
0 TEM IN ONEM.
Cleveland-Oollinwood, 0. — Na
St. Oiairju je vzbrstel slovenski puritauizcm. Naši narodni puritanci niso še nikoli videli Bostona ali pa jedli "Boston bean*". Ti ljudje so moralno tako čisti, da niti v petek ne pokosijo fižola. Tako se ubranijo nečednih
posledic in pohujšanja.
s
Kakor je pisal Podgoričan v Prosvcti, je iuiel eden (irdinovili na trgovski-obrtni razstavi v Slov. uar. domu rožne vence, maši
ga ''škandala" nauee, da je vse to iu še veliko več dovoljeno 4'ustmeno", a ne na ploščah; eni pravijo, da ao se take reči že prej pripetile. Bodi "grd*' kakor ho<> etA, samo da si v 4'družbi" ne pa 44ua plošči''; nič ne de, Če je malo oblačno, bodo mamice še toliko bolj hitele 44pod streho'1 z dekli-ca ni i in 44 špas" bo toliko večji, *
s
Dvojna mera je slaba in krivična. Neprevidnost je dostikrat ne samo napaka nego tudi neumnost. Dotična plošča jc oboje. Ob eucrn taka* neumnost napravi
ne knjižice, svetinjce, »v^o pis- še neprijetnost da mora nositi mo, sobe svetnikov, svete podobe, razpela itd. Že pogle4 na to blago je moral omehčati zakrknjenega grešnika. Morda so si celo naši narodni možje nakupili teli stvari, ae spreobrnili, in se udali puritanstvu.
V Collinwoodu bo pel Hveto-zar 'Banovec na koncertu v Slovenskem delavskem domu. 1-5330 Waterloo Kd., v nedeljo 27. oktobra ob d. popoldne. Banovec je umetnik, in računamo, da bo ime« veliko udeležbo. Tisti, ki ga skušajo obsojati, oziroma ga obsojajo za stvar katere ni kriv, bodo
izprevideli, da inn delajo krivico, s
Prvo zgražanje proti 4t umetnikom iz starega kraja", ki nas pohujšujejo, je napisal, kakor se:n čul, Pirčev tiskar &abec. I)rugi je komentiral stvar Rev. Čeme. Potem se jih je oglasilo še nekaj, med njimi Rogelj in Truger. Vsi izražalo velik strah za otroke za hčere in žene, če bodo čuli nesrečno ploščo o 44Kvartirmajstru v Dolenji vasi"; Eden pa je nosil-
posledice kdo, ki ni prizadet. Puritanci so vedno radi metali kamenje na "grešnike*', ki greha niso storili.
Moralistom. — Tudi mi vemo nekaj o morali. Dolina St. Flor-janska, aveto mesto Boston, zgražanje pobeljenih grobov nad dokolenskimi ženskimi krili, svete pridige cerkvenih knesov proti golim ženskim rokam, to vse lahko spominja na čase, ko so izganjali hudiče ter sežvgali co-perniee. Popraskaj na prednja ka. ki se je 41 že" otresel starih predsodkov, s kako 4 4 grešno" stvarjo, npr. s ploščo o "kvartirmajstru", pa sc prikaže v njemu puritance. Ne kritizira kot Človek, ampak
prav po puriUmako.
■— o * \.......~~—
Bostonski cenzorji moralisti v sodniških haljah in v drugih pozicijah niso znali nikoli preprečiti dohod greha med ljudi. Ko hitro so ga kje opazili, pa so zavpili, glejte tam v kotu greh — in ljudje so drli tja ter se 44 okužili *. Prepovedanim knjigam so na ta kar ploščo okrog, da jc pomagal, način pripomogli do milijonske pohujševati". Pozabil jc bil cirkulacije, in če bo to pravilo
menda na pregovor, 44 kdor no-
ostalo v veljavi, bo tudi z grehom
liniša enega trik'm »lih ' . .'* Vsa omadeževana plošča imela veliko
Kfi'«i> iü	rtenirf llfwfmt l>»ki>d " 4 eirk »luni in"
stvar jc res pravi 44Boston Halted cirkulacijo".
beans"	•
•	~ ^-Politika. Sidney Yellen, 797
Ti^ti, ki s* radi -zabavajo s Eddv Rl., socialistični kandidat kvant ami. ali na z dvoumnimi j*a k*iie»lmans v četrtem distrik-storijanii tejr,44 vici", naj,s-» iz te- J tu. bo trovoril v Slov. del. domu
v petek dne 1. novembra ob 8:15 mu dali vsak en stotak ter ga po-zvečer. fcShod sklicuje klub št. 49 slali v iRnaijo, da bi ga Um izučj-JhZ. Sodeloval bo tudi klub št. li, kaj je revolucija in kako se 27 ¡n pomagal, da bomo imeli (fo- dela zanjo, bro udeležbo.	|	bodi tiho o stai
• |	čemM mi bodo svetovali. Aiupsk
44 Bilo bi dobro, da bi bil socia	to jc stvar, ki je za nekatere šc
list izvoljen,'* pravijo volile i.	vedno nov«.
Ampak želje ne pomagajo. Tre	_Frank Barbič.
ba je agitirati, pa se nsdc ui^sj
nieijo.	VINSKA TRGATEV SRBSKIH
O tej resnici bomo čuli ua tem	SODRUOOV NA NORTH
shodu, na katerem bo poleg Vel-^	SIDE.
lena govoril tudi okrajni strankin	Ohicago, fiJU mH Organ»fcaeij#
organizator Manning in gotovo	^fofrft ^«drugov, organiziranih
bo tudi< naš Matth Petrovieh re-	v kluhu -t ^ JSZ priredi ^
kel nekaj besed. Clevelandskn	fcko trgatey y ^¿JJg ^ otkobra
delavatvo vabimo, da pride na ta	v fTojjh progtorih «a 2250 Cly-
shod v velikem atcvUu. V vašem	^^ {RMn trgfttVe u
interesu jc, da kujete o proble- na ftpomlu Rovor dckUmaeije in rnih svojega mesta ljudi, ki vam je ^^ klttbov Umbura. bodo govorili resnico, kajti nji- j^. il)or •
bore koriti .o tudi v.fc.	j Z.b.va ne ,-nčno oh 3. poool-
„ .	, __. ..	dne, program na ob 7. izvečer.
Psasssst — pa m treba nikomur
ni* praviti. (Bojim se, da jc
Vstopnina jc 2.>c za osebo.
TRI LEPE SLIKE V ENEM OKVIRJU
Ob priliki, ko ie bil prišel v Pittsburgh na obisk s. Clarence Senior, tajnik socialistične stranke, je bil prirejen banket v pni strankinega agitacijnkega fonda, ki je izredno dobro i»pel gmotno in moralno. Prispevki udeležencev v ta fond so znašali v gotovini jftS18 in $330 pa v obligacija!.. To je lepa vsota od 200 navzočih sodrugov, sodruginj in somišljenikov. lies da je prispeval dr. Van Kssen sam #100, Sarah Lim-bneh, tajnica stranke v Penni in njen soprog, pa $50, vsa druga vsota pa je bila zbrana z prispevki od enega do 25 dolarjev.
Predsednica omizja je bila dobro znaina agitatorica in govornica Jane Tait. Svojo nalogo je izborilo rešila. Govorniki so bili »James Devlin; Arthur McDowell, W. J. Van Erwcn, Prank iManiug in strankin tajnik Clarence Senior. McDowell je izkljmVn dijak iz pittsburške nmiverze, ker 'o i o v sled svojih radikalnih aktivnosti pregrešil proti interesom profitarjev, ki kraljujejo a-meriškini ustanovam visokošolske bubnibi —-—_
Govorniški program je bil prav1 drug kraj na svetu in poskrbela dober. !Zclo ugoden vtki so na-' delavcem stanovanja,, ki imajo nika Seniorja, ki ni ne olepšaval! ves komfort boljših modernih a-pravila izvajanja strankinega taj-' meriških hiš, poleg pa se velike in ne zakrival položaja, nego ga komunalne telovaduice, kopal-
oj isal kakršen je ter ga analiziral.
/ \
V »Seniorju je dobila stranka tajnika z velikim obzorjem in energijo. Prepotoval je Evropo, kjer je študiral delav»ko gibanje posaine*znih dežel iu študiral ga je v Ameriki. On ni utopist.
niče, igrišča, eitatelpe^Hd. V tej Avstriji je socialistično stranko nemogoče vreči z njene vodilne pozicije na Dunaju; reakcija ne more vladati proti nji po demokratičnih metodah, ker so socia-liti skoro tako močna stranka kakor vse protisocialistične stranke
Zaveda se, da jc stranka po vojni *kopaj, zato se kapitalizem v Av-imela Velike težkoče in jih bo še striii * svojim zaveznikom kleri-imela, a zaveda se tudi, da* imu kalizmora zateka za pomoč k fa-
TOLE MI NE GRE V GLAVO?
bodočnost in da je danes edina, ki predstavlja politično gibanje Ameriškega delavstva v delavskem smislu. Senior je zelo sim-pfltična osebnost. Čitaš mu že iz oči njegovo nkritoBn-nost 'in ljubezen do ljudstva. Nič napuha ni v njemu. Govoril sem % njim ter se pri tem veselil njegove vljudnosti. Tak človek mo-ri pridobiti prijateljev. V svojem govoru je Olarence ttenior opozarjal predvsem na praktično 1,1 ]t'V «prejem ob priliodu \
V eliko ljudi se ponaša s svojo neumnostjo. Poznam rojake, ki ne znajo več slovensko, angleščine se pa še tudi niso naučili/ Poznam rojake, ki ne čitajo slovenske. nego samo angleške liste, dasi niti slovenščine niso zmožni v čitanju. Ne razumem, da-li so res to|jko plidki, da ne vedo, kako se iz samega sebe delajo norca.
delo. ki se mora začeti v strankinih organizacijah po okrajih. Socialistična uprava meata Rea-ding je rezultat takega smotre-nega dela. ki je trajalo skozi vrsto let. V kratki dobi so socialisti na upravi Readinga prihranili ljudstvu nad trlva milijona dolarjev «nižali (davke jlrem četrtinam ljudi — to je delavcem, medtem 'ko iso bogataši primo-rsni plačati svoj deleš na podla-sri vrednosti imovin*. Mesto je z javnimi deli v svfho. da *e rman^fh brrznoseVnos*. Obširno je opisoval delo občinske u-nrsve mesta Dunai, ki jo vodijo «ocialHti. Nikier na svetu ni me-<da. ki bi toliko storilo za ljudstvo kakor socialistična adinini-ntraeiia Dnnais. Kršila je stanovanjsko krizo kakor noben
ši8ticnim metoda m v da zlomi socialistično gibanje. Ljudstvo ga ne bo odvrglo. Vreči ga hoče iz-koriščevaini razred s.strojnimi puakamii in bombami, toda socialisti so pripravljeni za vsak slučaj 1n se bodo borili proti obo
ženi sili z orožjem.
s
Dne 4. oktobra sem |>osiušal na fidio tfovor angleškega premie,-ja a. MacDpnalda ki se je zahva-
newyoriko Iuko. Pozdravne nago vora sta imela v imenu mosta NVu Vork župan AValker in v imenu vlade državni tajnik . Stimson. Tudi njuna govora sem čul na radio; v sprejemnem odboru je bil naznAnjen tudi predsednik a meriake socialistične tranke Mor-Hs Hiiinuit.
Imel sem od veselja solzne oči, kajti cul sem na lastna ušesa sporočilo socialista MacDonakla, da jc prišel v to deželo edino z namenom, da utrdi mirovne vezi, da se najdejo potom dogovorov pota katera bodo vojne v bodoče onemogočila. L. 1917 aem dobil besedo na shodu, na katerem je bilo tisoče ljudi, in med drugim dejal, da i"Wilsonov mirovni program ne odpravi vojne dokler bodo na kr-uiilu vlad kapitalistične stranke.
Šele kadar zmagajo socialistične, kadar dobe te tolikšen vpliv, da ga bo svet začel resno upoštevati, bomo šele imeli priliko opažati razvoj močne mirovne politike. Ta doba jc sedaj tukaj.
Kdo bi mogel pred 20 leti sanjati, da pride v New York po uradni misiji DELAVSKI premier najmogočnejše države na svetu in bo predložil drugi naj-silnejši in ob enem najbogatejši državi na svetu mirovni načrt s predlogom, da se ga tudi izvaja in da potem skupno vplivati na ostalo države zn zmanjšanje armad in mornaric in s tem na zmanjšanje izdatkov za militari-«em 1 Kdo je pred 20 leti mogel misliti, da bodo socialistične stranke postale marsikje največje izmed vseh strank! Bili so časi, ko je bil človek v ved ni nevarnosti pred napadom in zaporom, če je bil socialist. Tistim pogumnim sodrugom gre aasta-ga, da danes po večini ni več te nevernosti, in da so naše stranke nostale mogočna veloula. ki se bojuje za mir ¡n ZMAGUJE.
enim o stvari prav dobro znano.) 1
Brali smo o 4 4 izdajstvuJ' Chas. SEZNAM PRISPEVKOV V OR-Novaka. Sedaj dela, kakor trdi OANBATORIdNI FOND S. P.
"Radnik", proti edino pravi ime-,	_
riiki komunistični stranki. Pred nu . . « A. , leti (1923) je imel , »vojimi pri- . Clevela°d. - <M posebnega
jatelji v nairtii d.biti v intenem,	<*»*>'• «
komunizma "Enakopravnost" po<l v ^"-Jorku «*'» P™» tedn. pre-
«vojo kontrolo. Pokupili bi ve-	Uab,r»ln0 P° ° " P»»P«vk? v
čino delnic, oziroma toliko, d. bi	^»"«"»or.in. fond Hoc.aliaUcne
imeli večino a tistimi delničarji,	jtranke Nabral aem nanjo $9.7»
ki .o videli v Charliju novega Me-	,n t0 ^ ^P0"'"1 T ur»d ^ kJer
Kijo za odrešenje alovenakega de-	**» dob,1,P"1?. SfIn>m P'»P*va-
laVKtv« izpod jarma Uhoriičujo-	^'jev je »Me«.: John Bradač, $3;
čega »ocializma. V je«.mi imeno-	,Tr'"w'.t,c ♦2 5°i *?°!m
vanega leta so imeli v Collinwoo- 1 eUack *l Po 506 John Močnik, du na Waterloo Rd. nekje za eno f/ank Rent'	Skube- John
prodajalno pohištva sestanek, na	111 Prank Prah Po
katerem so sklepali kako lahko John	Joc Sajovcc, nci-
postale 44E". njihova in Charics	»n Frank Vidanšck. —
n;en urednik. Načrta niso izve- SkuP«J' k<>t omenjeno, $9.75, ki dli. ker so posUli menda zapos- t>em ¿,h P0«1*1 odboru za organi-ljcni drugod in ao nanj nozabili. Mto«*ni iond.	^ ^	7
Dvomim, da upravnik 4<E" ve o j "	Karl Trinastic.
namenih dotičnega sestanka, kaj-1 ,	--
ti če bi, ne bi šel enim, ki so bli ? |fOV KLUB J. S. Z. V NEW 2u njega, toliko na roke.	j	BUROHTJ
.Tisti naši delavci, ki so Char-1 -	12. oktobra je bU na
lija tako zvesto poslušali in «n^V110 v Ncwburgu, 0.f orga-sledili. bi bili storili boliSe, če bi ,»iEir«» »ov klub JSZ.. v katere-»	— .ga se jc vpisalo 7 članov in čla-
^nie. 'V odbor so izvoljeni: Frank Hribar, tajnik; Jos. Lever, organizator in Peter Segulin. zastopnik. Prihodnja seja novega klu-t>a bo v nedeljo 20. oktobra. Danes, predno sem zaeel pisati Na ustanovnem sestanku sU to poročilo, sem bil na agitaciji, .govorila Kari Trinastič in .loz. Izvedel sei£ dogodbico, ki jo je Martinek; slednji je socialistični vredno ea|nsati. l*red volitvami ka"(li(lat v ^evelendski mestni je prišel k rojaku boss in mu pra-iR*et' vil o politiki. Ponorčevaci sc je
hotel navidezno iz vseh strank, IZOBRAŽEVALNA AKCIJA J S. Z.
a najbolj pa je hotel udariti po# ..... M
• ,. ... • . , ,	V fond "Isobraževalne akcije JSZ.'
socialistih, pa je rojaku povedal	w pUčala dru4tva ln ^Sfai
sledečo storijo: K nekemu dr-	klubi v avgustu kot sledi:
žavljanu jc prišel pred primarni-	dnrftvs In kraj. Vmu.
mi volitvami uradnik, da dobi po- SNPJ-» Virden, HI......$ 1.00
datke. Vprašal je irospodinjo. h	297, SNPj!,' R»ton?<New'Me*. IZ
Irutuci ete.nbi < 'A ___:	.. _ . _ .
kateri stranki «padajoč 4aO pri nas so zastopane vse stranke/* jc rekla. 4,Mož je demokrat, jaz re-publikanka, otrok jc V moker", oclradčen sin jc zelo "suh", naš pes je pa socialist*' In ko je boss to povest končal, sc je na vso moč mejal. Rojak pa sc ni hotel smejati, nego mu je dejal: 4,Ti. jaz bi rad naslov tistega psa, ker če jo socialist, je silno inteligentna žival, s katerflnM se dalo izborno skupno delovati." Bosa je videl rojakovo resnost in sram ga je bilo. Odšel je z dolgim nosom.
Anton Zornik.
10, SNPJ., Rock Springs, Wyo. 1.50 47, SNPJ., Springfield. 111. . 1.00
209, SNPJ., Nokomis, 111.....2.00
126, SNPJ., Cleveland, 0..... 7.00
81, SNPJ., Rsd Lodge, Mont 8.00 56®, SNPJ.. Chicago, III. .... 12.00
20«, SNPJ., Cross, Kans..... 4.50
344, SNPJ., Sheboygan. Wis. 12.00 477, SNPJ., Cleveland. O. .. 4.00 218, SNPJ., Clinton, Ind..... 1.00
86, SNPJ., Chicago, IU.
KLUS I J. S. Z. 6, Conemaugh, Pa......
46,	Waukegan. QL......
47,	Springfield, III.......
60, Herminia, Pa.
114, Detroit, Mich.
• •. •»
.......
2.06
1.00 12.00 1.00 1.00 12.00
Skupaj
• s • s s
........ $87.00
Tajali trs J. S. Z.
Meseca novembra bodo ▼ mnogih mestih
občinske in okrajne volitve. GLASUJTE
zase in če storite to, boste glasovali za
; . 1 '
*	*[	•	t	\ jš~ v? v
Socialistično stranko
MAC DONALD PRED AMERIŠKIM SENATOM
Dr. Andrew Furlan
ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave.
(0Sdan Bank Bid,.)
Uradne ure: Od 0. do 12. dep., od 1. do 5. popoldne In od (t. do 9. sveder. Ob srsdSh od 9. do 12. dop., in od 6. do 9 sveter. Tal. Crawford 2S93. Tel. aa dorne Rockwall 2818.
. Le par krat še Je pripetita.
da je kak tuj driavnik fova-ril v svetnemu kongresu, v ffvropi pa se to Rfrfoh ae do. gaj s. MacDonald je ameriškim poslancem dejal, da m zbornice najbolj*«» sredstvo v prizadevanjih ta mirovne spo. razume med delefami.
«O» »aH*
Angleški premier je nagovoril obe sbornici ameriškega kongres«. V obeh j« naglašal, da j| mir edini cilj njegove mjaije. Velika Britanija in Ze dinjene drŽave lahko store ogromno i* pomirjen je svet^, sa zmanjšanje vojnih mornaric In armad in sa mirno reševanje sporov. Povsod, kjer govori, odklanja domnevo ne-vrjetnih ToaiaAev, ki nan\eso-mp mislijo, da kuje MacDonald angto-ameriflco sveto po modela «ves, kakor jih kuje diplomacija stare Aoke.
Bi radi knjige? Preštejte cenik knjig v tej številki "Pro-letarca".
jpmxizr. xntct3SS33MBMMM|
Pri. to j. ¡ta k
H SLOVENSKI NARODNI I PODPORNI JEDNOTI.
i«	Naročite si daevaik
^	rojstva jaa.-
ALBERT STETZ FEATHER CO.
ISS Piuaic St., PiMäC, N. i.
ANTON ZORNIK HERMINIE. PA.
I r go vina s mešanim blagem,
Peči in pralni stroji naia posebnost. Tel Irwin 2102-R 8. .
Stane s« celo lato $6.00, pol leta $3.00.
Ustanavljajte nov* druitva.
Deset člsnov<i() je treba sa novo društvo. tfaslov za Tist iti za tajništvo Je:
KjxI M"' >. i	i
2887 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL.
iziii m n:irn a i:; r nt'
V PrOs veto aem poslal svojo izjavo v angleščini, kjer pojasnu-jem, kilo je Mr. X—, o katerem aera piaal več dopisov. Prič o podkupovanju seveda nimam, ker se podknpnje mfd Štirimi očmi. — Imam p* svoje poftenje, na katerega se lahko sanesete. Pred aoA-ptfiom sem pripravljen vsak čas pričati v prilog svoje trditve. — OkoUčme, ki hodo priSle na dan, bodo sodnika overile, da je imel dotični, ki me je sknial pridobiti s denarjem, pa? vzrok, kajti čemu naj hi drugače bil pripravljen trošiti denar! Mar v interesu jed-note! ,	John Lokar, Jr.
DOPISI
aafloiki aecialietttai tadaik 1
\	izhaja v Yew Yorfcu. Naročni- !
na $t na leto, $1 na pol leta. I
!	Najboljše urejevan angleški so- |
i	daftstični list v Ameriki. Mno- !
!	go slovenskih delavcev ga Čita. !
;	NaroČite si ga tudi vi. Naročni- :
;	no zahj Sprejrtns "Proletarec".
i i i t ik » i
"The MOwaokee Leader"
, Največji amerlSki socfrllsti-čai dnevnik.—Naročnina: $R na leto, |3 za pal leta,	za tri
mesece.	£
Naalov: 128 Jaaeaa Ava. MILWAUKEE, WIS.

FRANK
( oftlrCaka and Wood Gravel. •.it • WAUKECAN, ILL. Pfcoaa 272«
324 Broad Street Tel. 1478 JOHNSTOWN, Pa.
rrtttnr
ROYAL BAKERY
DB. JOHN J. ZAVERTNIK
ZDRAVNIK IN KIRURG. Urad, 3724 Weet 28th St.
* Stan 221« So. R»*eway A««., j Chicago, III.
|	Tel. na domu Crlwford 8440, ;
;	v uradu Craurferd 2212*2218. 1 Uraduje od 2. do 4. pop., in 6.
;	do 8. zvečer isvsemši srede in ; > nedelje.	!
oeeese»e»e.....eeeeeeeoo«
SLOVENSKA UNIJSKA PEKABNA.
AKTON F. ŽAGAR.
►	lastnik.
rtU 8. Sheridan Bd., No. Ohicafo, 111.
! Gospodinje, sahtevsjte v trgovi- ! t nah kruh iz naše pekarne.
j \ SLOVENCEM PRIPOROČAMO j
i i kavama MERKUR
3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL.
(V bližini urada SNPJ ia Prolatarca.)
! i FINA KUHINJA IN | POSTREŽBA.	J
KARL GLASEK, lastnik. !
i ............
ÜGEBÖ
DR. OTIS X. WALTER
ZDRAVNIK I KIRURG
4002 w. flMfc «t.,
CHICAGO. ILL.
V ursdu od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:30 zvečer. ■TEL.: LAWNDALE 4872. V FRANCES frlLLAftD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih In sobotah.
RESTAVRACIJA IN KA?AENA 1
2600 8. Lawn dale Ave., j ' Chicago, HI.
Tel. Crawford 1282
I	i
; Pristna in okuana domač« jedila. ! Cana smerne. Potreaba točna.
eee e.......oeeeee.....o»
818....................8»
MLADENIČI - MOŽJE! | Obleki po TiŽi »tri
MI vam isdefamo obleko sli < suknjo, ds vam bo pri- < stojah kakor rokavica na roti. <
ČISTA Mr AA
ARBANAS
VINKO
1320 W. 18th St., Chicago, IN. Telefon Cansl 4340 SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. ' Svcae cvetlice >a piece, «vadbe, Poarebr itd.
ȆM^eHeoo+oeeeeoeooooeOj
i Če hočete dobre, trpeÄne < harmoniko,'se obrnite t naBe.ij.	<
331 Oreeve Street,
OONUAUOH, PA.
Trgovina društvenih potreb-| Win kot regalij, prokorgmsic, ' ► znakov, kap, uftjform, itd. ;
Svilene zasUve, Slovenske, i [• hrvatske in ameriike.	■
Zaloga godbenih inatrumeh- i | tov ter finih	J
COLUMBTA GRAFONOL od $30 do #280 inr slovenskih i ter hrvatskih rekordov. Moje geslo js: Zmerne cene ia toiaa postreiba. 1
; Pilite po moj valiki cenik. | ; Naročila poiiljam v vse krsje | ; Zdruienih držav. Za obilim na« 1 ročila st toplo priporočam.
888888488888808880>#81881
I «dele jam jih Hčae s vsake« vratnimi okraski is celnloide.
Pišite po cenik.
millard state bank
3643-3646 W 26th St., at Millard Avenue, Chicago, tU.
> poJINjs deaar v Jugoslavija brzojavno bres peaebeih »traMiov aa breajav, bodisi v dolarskih ali v dinarskih
' nakasilih. Poslana vsota bo izplačana na poAtnem u radu v 2. do daeh, ia to brez odbltks. ! Mi smo potroAili mnogo časa in denarja, da smo uvedli U isredni narln pošiljanja denarja p^elaaa«
! v vaio bori.t. Posluijte se ga, in nikoli več ne bojite na drugi nsčin poMljali svojega denarja v stari kraj.
NaAe brsojavne cen« so običajno nitje od poitnih cen bodisi ksterekoli druge banke. ! * Za pošiljanje večjih vsot vprašajte *a naše posebpe eene.
URADNE URE:	la.uk. ' •
' V p«iidsftj«b ki ¿etrteh od 8. sjutrai de 8. avečort e torek, sredo ia potek od 8. ajutraj da 8. popoktaej
e sobote ed 8. s je tre j de S. popoldne.
............................................................MMIIIHIIIMIi
« MrtmtMt Mi.. S7u A., „ ,2.d PI
Vstopnina v predprodaji tee —pri vratih 36e. Priietek ob 8. fveČer.	Iivritna godba.
Drištvo "l88edj^
?	CICERO, ILL
PROLETÀIIEC
proletarec
; Ust sa inWrese delavskega ljudstva. I s h a j a vsak Četrtek.
Iad«j« Jugoslovanska Dtltvikt Tiskovna Druiba. Chicago, III.
Glasilo Jugoslovanske Socialist ¿¿aa Z vom«.
NAROČNINA sa Zedinjone državo in Kanado, ta celo lato $3.00; sa pol leta $1.78; sa četrt leta $1.00. — Inosetaatvo: sa celo leto $8.50; sa pol lota $2.00.
Vsi rokopisi ia ogla>>i morajo bitf v našem uradu nah posneje do pondeljka popoldne *a priobčit t \ v itevllki tekočega tedna.«
PROLETAREC
Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 100«
Editor.....|
Business Manager

Frank Zaits Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United State* and Canada, One Year $3.00; Six Montha $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One " Year $8.50; Six Montha $2.00.
—«
Addre..:
PROLETAREC
3 S31 W. 2«th St., Chicago. Telephone Rockwell US4.
III.
SSI
Pritožbe proti Mac Donaldu
J. Arh: .!?	. . :. ' <• .
Svetovna premogovna kriza
* • (Konec.)
Tu navedeni posamezni del* sveta ali posamezne države, ki eo bilo prej glavni odjemalci, že danes več ali manj krijejo svoje potrebe iz lastne'produkcije. Torej en del krize v evropski in ameriški premogovni industriji' obstoja v zrni njšani izvozni možnosti.
Sedaj ai pa oglejmo še razvoj te produkcije in nje uporabe.
V letu 1927 je kot doaedaj najviije dosežena višina svetovne produkcije znašala 1475 milijonov ton in je presegala produkcijo v letu 1913 za Ml milijonov ton. Svetovna produkcija pre m o ga je v letu 1926 presegala potrebo kon zuma za 240 milijonov ton; v tem ko je samo evropski preeežefc produkcije nad evropako po trebo konzuma znaial leta 1913 ton. znaša v letu 1927 107.5 milijonov ton.
Sedaj pa ai oglejmo, ko smo zgoraj ugotovili prvi vzrok te krize, ie drugi vzrok iste.
• Premogu postaja silno nevaren tekmec in ki ga bo enkrat tudi gotovo izpodrinil, takozvani beli premog, to je elektrika in olje.
Če vzamemo, da je bila nekdaj svetovna pa-roplovba in Železnice največji odjemalec premoga, moramo danes reči, da skoro ni več. V tem. ko se je ie v letu I?I8 uporabljalo premog kot
resnim in pametnim za
smeh in kratek čas
/
Nove in pogrete
debate v Chicagu
Od kar je Chas. F. Novak-Bar-tulovič nehal vsekriiem pozivati nfc debato, «e je ta nelepa navada oprijela Bruceja v Ohicagu. Pri-hiti v glavni urad fcNPJ., in namesto "dobro jutro" zakliče: 70 milijonov "Pozivam na debato!' Napiše dopis: "Na korajžo, pozivam te na'debato!" Debata, debata, debata, da gre človeku kar skozi ušesa, ko je v Chicagu ¿e itak dovolj *uma in cviljenja! Bog pomagaj, taka reč! Ampak nekateri so trdnih živeev, ki jih ne razrahlja cviljenje nadulične železnice, ne t rombe truckov, ne za-
Naši prijatelji v	v edino prave taktike"
sa pritožujejo nad MacDonald om, ker se na obisku v Ameriki toliko druži z gospodo. Vedno so nam pravili, da je MacDonald kapitalistični lakaj, "sedaj pa lahko vidite, kako se odziva vabilom vladajoče gospode!"
- MacDonald ni "Ikric kakor smo navafeni mi razumeti to besedo. Je zelo priprost Človek. Ni mu za pojedine "pri gospodi' in če ne bi bil slučajno premier, bi ga ne vabila medse. To razume vsakdo, ki noče biti otročji. Prijatelji komunisti so radi otročji, pa kažejo s §>rstom, čel, glejte, pri komu se zabavat Sama gospoda je okrog njega.
Dokler sovjetska Ruaija ni imela ie nobenega poslanika v inozemstvu, je'bil cilinder, frak, lepo zlikana obleka in take reči "na slabem glasu" pri komunistih. Ko hitro pa so prišli sovjetski diplomatje v Rim k Mussoliniju, v Pariz, Berlin..,London itd.,, so bili ravno tako modno in drago oblečeni kakor predstavniki kapitalističnih vlad, in prirejali so ravno tako razkoine pojedine kakor kapitalieticni diplomatje.
Gostje, ki prihajajo na pojedine v sovjetska poslaništva, se nosijo ravno tako kakor na pojedinah v ameriških poslaništvih, in dame so enako okinČane z dragulji in oblečene v svilo v enem kot v drugam kraju, Sovjetski¿zastopnik vjlta liji ob priliki ekonomske kkbnfeNft»crf*V * Li se je znal ravno tako elegantno pokloniti kardinalu kakor Musaolinijev diplomat. Kadar so Rusi kam povabljeni na gostijo, se napravijo kakor vsi drugi buržuji. Marksovega "Kapita- . la" na tak kraj ne nesejo s seboj.
Na konferenci v Ženevi je bil socialist Van-dervelde, ki je Mussoliniju obrnil hrbet, in bil je Mussolini, ki je dejal, da naj se socialistični diplomatje uče olike od komunističnih (državni- ' kovu Vandervelde e Mussoliniju demonstra, t i vT» o pokazal, kaj misli o fašizmu, zastopnik sovjetske vlade pa ie Museolinija pozdravil kakor so ga kapitalistični zastopniki.
Ni tukaj vprašanje, s kom obeduješ, ampak t kaj delaš. MacDonald je prišel v Zedinjene drŽave v interesu mira, ne pa na južme in večerje. Toda običaj je. da okupirajo gosta ob takih prilikah tisti, ki smatrajo za svojo dolžnost, da ga vabijo medse, in gost ve. da se mora takim povabilom odzvati. Ko je bil tukaj pred par leti, ga niso vabili, čas ie takrat prebil večinoma med socialisti. Sedaj je prišel z njimi le parkrat v dotiko; samo en večji sestanek je Imet t njimi. Pa se nič ne pritožujejo, ker nimajo vzroka. On je tukaj kot premier, ne kot agitator. Prišel je na pogajanja s tistimi, ki imajo vlado, ne s tistimi ki jo bodo šele imeli. Za odpravo vojen smo že sedaj, ne še|e kadar zavlada oo vsem svetu socializem.
In končno, čemu nai bi bilo dovoljeno komunističnim diplomatom to, kar od~*kaio MacDo-naldu Ma* hočejo, da bi MacDonald nosjl s T aeboi hinch-buejtet in si *as»l žejo v "soft drink"
parlor ju na bližnjem vosralu> £ v**,-- .;t *	> ■
Ali pride v U.M.W. do preobrata?
Organizirani premogarji v lllinoisu so se odločili za borbo proti Lewisu, ki jo vodi urednik njihovega glasila "The Illinois Miner", Oscar Ameringer. poznan tudi pbd psevdoimom Adam Coaldigger. Od izida tega boja odviei v veliki jheti bodočnost nekdaj mogočne U. M. W. of . A* Če Lewis ostane, tedaj U. M. W. izgine, če Jon pade, je možnost, da se v demoralizirane vrsto premogarjev zopet naseli vera v unijo, toda da se to zgodi, mora priti temeljit preobrat v vodstvu Lewis je bil grobar. Premogarjem je treba voditeljev ki znajo graditi in ki so pošteni. . V sedanji eksekutivi ni takih.
vornice avtomobilov. Bden teb pogonsko silo 66 odstotkov na vseh ladjah, se je spomnil, da je bila v <%hica-ga sedaj rabi še samo 26 odstotkov, v tem ko debata med Zajcojn in Tur-že 74 odstotkov ladij rabi olje kot gonilno silo. kom. in nadalje, da je zapravil Isto tako je z železnicami. Vse države, ki so na- |a tisto šmentano debato dan Navezane na uvoz premoga, se trudijo, da dobijo	In valed tistega nesrečnega cenejšo gonilno silo za svojo industrijo, bodisi v dneva je bilo v Prosveti že vr-obliki elektrike ali olja. Tako vidimo na primer. 'sla dopisov, in očitki, dežufejo da v Švici sami že obratuje 76 odstotkov vseh kakor v Mojzesovih časih sladka
železnic na električni ipogon. Ja in celo tiste
mana. Kam pa to pride, kam pa
to grët Dragi Kranjci, anarhist i. progresivni, komunisti, narodnjaki, Meiklisti, nihilist i, švi
države, ki eo na premogu bogate, upeljavajo, kjerkoli mogoče, v svoje obrate to pogonsko silo, ki ie cenejšn:kot pa premog sam.
Amerika sama je pred vojno krila potrebo gašvsge. kstoliČani, socialisti, na« svoje gonilne sile še v 83 odstotkih s premogom, iprednjaki. nazadnjaki. -polovič-v tem ko jo sedaj krije samo Še s 67 odstotki. I njaki — *aj bo vino kmalu dobro! Evropa je istotako padla od predvojnih 90 od- Kaj se .bi toliko kreirali radi ene stotkov na 77 odstotkov v letu 1925, kar se je dnevnice! Pa naj pride Akerbi-pa od tega leta v škodo premoga še poalabšalo. k meni. mn jo bom jaz izpla-Poleg tega se mora uvaževati tudi to, da je Ru- | samo da bo mir, in da Med-sija uvažala pred vojno 10 milijonov ton pre- j VIMjt, llo ^ * t ranil s socializmom, moga letno, v tem ko ga je v letu 1925 uvozila (knjti mlaj bo kmalu Miklavž, še samo 63.000 ton: torej skoro nič. 2e da- Lc boljše, ée se strašimo dru«r nes kriie svojo potrebo z lastno produkcijo, v t<lrngega « parkeljni. — Florijan kolikor tudi sama ne uporablja elektrike in olja Porenta, e. of Skokie Vallev Li-kot gonilno ailo. katera sila pa je zmanjšala potrebo premoga do leta 1927 za celih 40 odstotkov.
Kaj smo sedaj ugotovili? • Sedaj smo ugoto-na eni strani tehnična izpopolnitev obratov, racionalizacija dela. to je višjega izkoriščanja sile, kar ima za posledico velikanski po-ukcije, a na drugi strani pa zmantšano onzugpa; ' V teh dveh činiteljih tiči to-rei glavni problem svetovne krize v premogovni
lludimana, nov konkurent Ne p«v«la ¿»¡irrivi*** ^urnega ,	govora. Uod*i, da muc je zmanj
Po "Am Domovini" udari >'d	knlo besed, bodisi, da je mislil
časa do čaaa "sin izpod sinjega	samo na kuhinjo, je vaakikraf,
Triglava" po domače šeboygan-	ko se je odgrnU zaator, naznanil
aki famoiur, proti 'Obzoru" |>a	le, da bo po koncertu spodaj ve-
katero rekel kar sam Jerič, ker	čerja za vae.

l*i reeve
«e ga ne šonira kakor se domovine.	•
Tako je Jerič med drngim pri občil tudi dopis, najbrž njegovega izdelka, pod naslovom "Milwau-ški slape i v album* \ kar je zelp literaren, titelsren, katoliški in ^učinkovit" naziv. O Jeriču piše ta dopisnik — ako ne Jerič sam, da je dober katoliški mož, jako požrtvovalen in tako naprej, ki je že delal za Slovence ko je Mr. «taut "doma mogoče se v frakelj gledal".
Urednik dnevnika boreče cerkve je napisal «ledečo katoliško opombo dopisniku:
Zadnji del dopisa smo izustili. daai je res, kar omenjate v
A. A.
Cerkev v Italiji
proti Slovencem
Sveti oče je napravil z Muaso-linijem pogodbo, v kateri mu daje ves vpliv in moč odločati »a d verskim življenjem Italijanov. Krkt je propovedoval svojim u-čencem, da naj gredo in uče vrne narode, da ee'bi ljubili med seboj v Italiji pa se je sveta cerkev o-se prijela stališča, da je za izveli-I čanje dtu najboljše, ako ae tudi tisti, ki ne znajo italijanščine, priuče tega jezika in si preskrbe potni list do Petrovih vrat v jeziku, ki ga govori armada črnih «raje. Če hoče duhovnik v Ju«
njem. V ostalem pa se ne razburjajte. kar pišejo kaki zeleni vžurn«li»tki. Pustite otde rigati, jli.i>ki krajini napiaati svojim ver-dfl ae izrigajo. Pametnega in nikom kaj slovenskega, to lahko
stvarnega tako ne vedo nič. i'e-mu se ukvarjati z osli!"
Katoliški urednik je knd, če
•»tori pod pogojem, da je italijanski original na pr^em mestu, tam poleg nekje pa akromen slovenski
mite d.
"j
«o <z zatrjevanji
da ne boš
<UU ni............. U«te k...,kur,m. 1'^vod. Tmla K«8,»odje(k.toli«ci
faaUti bi takega duhovnika zabeležili in posebno pazili nanj ter ga potem premestili kam med sa-
ine Italijane.
proti veri." že a'IluMtrovani tednik* \ ki se je pozneje združil % milwauŠkim Uoveiutkim tednikom, je ostal Jeriču v želodcu, pa je sklenil, da «e ne bo Vfš «l il vleči Rodit«' odločno z nami.
Če hoče slovenski duhovnik na Goriškem, v Idriji, na Krasu ali v trsaški okolici pridigovati slovensko, to lahko stori, toda naj«
Slovenščina a-la mode
niki iščejo izhod iz te krize v zmanjšanju produkcijskih Aroškov, to je z podaljšanjem delovnega časa. z dosego vedno večje st6ritve posameznega delavca, poslabšanjem mezd. odpra-! j^mo/od rojakpv da nas posetijo Sro socijalnih bremen itd. S tem hočejo dobiti (V l^pem števil^ iz okolice Detrolt konkurenčno zmožnost in zavojevati eden proti Knio v nadi da nas poseti več
V Detroitu jc imelo drus. "Triglav" št. 144 JSKJ. piknik, kar ni novica, kajtv,Uke reči ae dogo-de v vsakem: poletju. Bolj kakor na piknikvt amp «»« zabavali s ded#| U takom, Is katerega podajam vsebino vabila, ki se glaM •Ker bo to naš zadni izlet v ti sezoni v prosto naravo pričaku-
ali pa ste nam nasprotni, je nje-¡rovo pravilo. K.tolitti Slovenci P™ m"r«	,
so	Ujrubili. ker *o v,o,l- ^ ™ P°Um	lahko to ,-r.-
. T. v, A «• 4	* • 'digo pove še v slovenskem pre-
pirali tolerantne liste, je zatrje- " " 1	'
val Kazimir Zakrajiek. Jerič in	. , .	.
čeme pa sta mu «ekumlirala.	™ * ni na" (!obn
Sprejeli so načelo, da nekje mo- <** res dober, pravičen m blag!
dragemu svetovni trg, ter tako priti na svoj račun.
Ali je pa na ta na£in mogoča rešitev te krize > Slučaj angleške premogoyne industrije nam kaže, da to ni mogoče. Ko se je v letu 1926 radarskim /podjetnikom posrečilo zlomiti radarsko stavko in s tem podaljšati delovni čas, tef doseči znižanje obetoječih mezd, kar so prej vedno vpili, da je to edini izhod iz te krize, morajo danes sami ugotoviti, da pred stavko so še delali Vsaj z delnim dobičkom, v tem ko so v letu 1927 izgubili okrog 9 milijonov funtov šterlingov.
Kakor angleški, tako se motijo tudi vsi drugi kapitalisti, če mislijo, da bodo z zasužnjen jem delovnega razreda rešili to gospodarsko krizo. Ti (kapitalisti) Aamreč še danes nočejo, pa bodo kmalu morali, razumeti, da brez kupne moči kon-zumenta, to ja najširših plasti naroda, ni mogoče kdnzumirati današnje produkcije. Prvo se mo* ra preustrojiti način /kapitalistične proizvodnje (produkcije). To se pravi privatna posest te industrije se mora podražabiti, nadvrednost dela.
rojakov iz veh nase okolice zeleč v sem lepiga v žitka nekoliko kra-«nih Uric v prosti naravi v naši sredini da nam bo ostalo v aem skupaij v naij lepši spomin ve-selični odbor bo poakrbel da bo v sega v obilju posebnost bo Vmče Pečene ka tera ser.bo.pekla v prosti naravi Ker 'bo to nas zadni izlet v ti sezoni nas je ob vestfl naš So Brat Anton J. Terbovec Urednik in Upravnik Glasila J. S. K. J. Da nas tudi on Poecti na tem izletu Toreij v Zdravju na vcaelo »videnje Vstopnina na Park prosta za v se dobro doSlc."
Te vrste vabila niso redkost, niso pa odpustljiva. Ako bi do-tični, ki je to spisal, poslal naročilo tiskarni, katera tiska glasilo njihove jednote, pa nc. bi bilo te " havajske*' slovenščine. Vem,
raš biti, če si kaj. Ton could not be bere and there.
0 . Kmetec.
"Bar-room99 politika
in domač golaž
Politika, ki se jo uganja "pri bari", je vedno alaba, pa ns.i nt tiče katerekoli stranke jn kakršnekoli politike. Tam ni meato za-
Enim<se sicer zdi, da sta on in Mussolini postala velika zave/ni kn v prizadevaniih. da se Slovence. Hrvate in Nemce v Italiii eimnrcj odvadi materinega jezika in se jih takorekoe silojpa pri-mora. da postanejo Italijani. Ako ne verjamete nam. boste r>ač ver-;'*1» katoliškemu "Am. Slovencu" ki riše v izdaji z dne 24. sept. sledeče :
Čez 60 let ne bo treba več" — ali res?
nje, pa .i«1' V/lir ieinn ^e "prt" "Vse cerkvene publikacije, na bari" politizira in debatira \V- menjene vernikom, morajo biti kateri bar-room politikanti pa so tako navdušeni za svej "program", da ga silijo ljudem celo lijanakemu tekstu^doda cerkvena s peetmi. Nedavno sem bil v neki naselbini priča taki politiki in velikemu "političnemu dogodku".
Primerilo lie je ravnotam tudi tole: Prišel je pevec in pel na koncertu. Treba je nekoga, da
občinski hiši, bodut v svetišči» rimske cerkve, samo z italijau-,kim Si". Po fa^ističiti razlagi iiadaljiijlb členov konkordata bodo pridige m druge funkcij« v kIovenskem j/'/iUu samo prevod pred njimi v italijanskem jeziku izrečenih pridig in fimkcij. ^Pic-eolo" pravi, 0a so.vse te cerkvene odredbe začasne in da jih Čez 50 let ne bo več treba, ker bo prihodnji rod ob meji .že čiato ita-Ujaaski
Angleži pijejo vedno manj alkoholnih pijač
' '' ' ,f ' f ' ■»*' *
Poraba alkoholnih pijač v Angliji se je tekom -zadnjih let zmanjšala ve* kot <V0%. kakor poroča statistični biro za licence. Lansko '"'leto ae j« popilo mani piva kot i 1013, in 48^ manj žganih pijaA kakor pred 15 leti.
1 Vsled pijanosti aretiranih ljudi je bilo prošlo leto 116.4R8 manj kakor pa 1. JÍM. Istega leta je umrlo no direktnih posledicah al-koholizma Ó317 oseb, lansko leto pa 2,438 Pivnic * licencami je bilo lani 78,333, ali'470 manj kn. kor leto poprej. f)asi se število gost i len manjša, pa ¿elo naraščajo klubi, ki imajo dovoljenje pro-dajati svojim članom tudi alkoholne pijače.
V Angliji je gibanje za pro-hibieijo po ameriškem vzorcu šibko, dasi dobiva finančno pomoč i/ t«, dežele, jaeje pa .j.' tempe-renčno gibanje, in tudi uspešno, kakor je razvidno iz te statistike.
JAVITE KUHINJE ZA BREZ P08ELNE — ZNAK PftO-SPERITETE.
^ireorge A. Kilbey, ravnatelj ene dobrodelne ustanove v Chi-
* *	K.
cagu. pravi, da bo treba letos od*w preti javne kuhinje in prfnočišča za brezposelne preje kot druga leta. Produkcija a pomočjo tcfi-nike povzroča, da dela veliko ljudi nestalno, mnogi pa ao mesece in mesece brez posla.
AVTOMOBILSKE NEZGODE V CHIOAOU ZAHTEVALE NAD 700 ŽIVLJENJ.
V Chicagu je bilo od 1. jan. do po določbah konkordata^aeataV-!	oktobra ubitih v avtotno-
Ijene v italijanskem jeziku, k ita- f®** nezgodah nad 700 ljndi in
oblast v Julijski krajini lahko slovenski prevod. Akt o poroki mora biti napisan samo italijansko. Če je potrebno pojasnilo, bo sledilo v narečju. Fašistični tisk zahteva, da se mora vsa poročna ceremonija izvršiti edino le naznani o tem in onem, npr. če so j v italijanščini. "Vsaka družina kfckc spremembe v programu, ali v Italiji *e konstituira, bodisi v
več tisoč poôkodovanilr.
* 3 i'v V ••	V -Ii-Mji +nr*«tij " ^jF" *•'."
———
Sodrngom v Olevalandu.
S «j« Maba it. ST JSZ. M *rU vsak pni petek ab TtSO wvélêr la tM«ie n^dUljo eb 2:30 j kUborih prostorih v Slov. domu. Sodra g i, prihajaj t« aa saje ia pridobi va jt* norih ¿la-ae*, da bo taagal napraviti ¿im vel na polj« socialistične TSfojo ia v borbi aa
ki jo danes kot dobiček shrani kapitalist v svoj Ar ñe Ä takimi kritikami zamerim.
»p.
cele
mora preiti v last* ustvarjajoče delovne sile, družbe. S tem bo kupna moč koftzumenta dana. ptoizvodnja produkcije se bo uredila po potrebi konzuma in ne špekulacij^; tehnična spopolnitev obrata in racionalizacija dela mora služiti ltot sredstvo za skrajšanje delovnega časa. vzpostavo bigijenicnib ter varnostnih naprav. V tem tiči problem rešitve te krize.
"World Series"
1,4 A
Deset tisoč ljudi v Chicagu je stalo oziroma sedelo v vrsti vso noč, da so zjutraj, ko so odprli blagajno za vstopnice, prišli preje na vrsto in sigurno do sedeža. Bile so zaključne baseboll igre. Za "politiko" se n* zanimajo niti tisočinko toliko, zato na je tako pomešana sv korupcijo, bombami in škandali kakor nikjer na svetu, ra- / ren morda v Romuniji, kjer pa so se stvari zelo izboljšale.
AFORIZMI.
Nihče ae ne upa tajiti, da se iz pŠeničnega zrna razvije rastlina s koreninami, steblom, cvetom in plodom. Zakon razvoja pa hočejo vendar tajjti* h«
Svet, kjer je polna mošnja s' prazno glavo več vredna od polne glave razuma s prazno
mošnjo, ne more biti razumen svet.
ampak Rev. Ambrožič so odšli od nas v Ohicago, mi smo pa dobili dvn' nova gospoda, in eden teh mi bo gotovo dal odvezo, ko se izpovem tega greha.—- Slovenec.
Lep slog v koto-
l i she m listu
. Socializem jni nikakršno "zboljšano" -krščan-stvov To so že dovolj poizkušali reformirati, pa niso z vsemi reformami izpremenili njegovega bistva, ki je nazadnjaško in despotično. T reformami ne morem iz tigra napraviti ovce, iz ovce pa ne leva.
, Kadar bo voda gorela, bo sprava med delom in kapitalom mogoča. Kadar bodo vsi ljudje deležni kulture jo bodo tudi vsi znali ceniti.
Stanovanjska palača za delavce na Dunaju
.4> Amerikanski Slovenec" se rad krega z <4Ob*orom". Vzrok jc, ker Jerič in njegovi ljudje nočejo takih listov, ki niso ne tukaj ne tam. Raj se jim je že Pire v.a-doati »aaidral \ čeprav nima r.obe-ne vere, se ft rad potegne zanjo in je bolj in bolj "katoliški.
Klerikalni pet-dnevnik ima v štajerski metropoli precej prijateljev (n naročnikov, pa bi jiV. rad še več. Ko so na 22. ceati izvedeli n premembi lastništva mil-wauškega sfbvenskepa tednika, se je JeriČ popraskal in čakal. Bral
B|pi|pipHpKSHK^
karski.. ne verski, ne protiverski	i* rof« dokaboUko te •oeiatlitUna aa^aon «r",,a " j"* " £ *** »sMa. Sobal
list—in se je še bolj popraskal tadi aa svaaj prijataa itaaavaajav _	»	prmri ^»•••rao« a«	, .
j »»
DUNAJSKA MESTNA OBČINA ja Bfradlla aajmodaraajia jo pla¿u ja ja privatnim la* t nikom
V OBČINA, ki jo pod *e«éali«t¡¿aa «••.» • Ä -.od . ,.ba 1
ampak
J' HOL ET A U K O
Intervju s Tonetom Subljem
Predno je Anton Šubelj odpo-¡ globoko ginjen, ko ^«-m videl
toval v Evropo, gn je naš sotrud-nik vprašal, če je pripravljen odgovoriti na nekaj vprašanj, v kar je privolil.
Prvo vprašanje je bilo:
Kdaj »te doapeli v to deželo, in kdaj ate * imeli prvi koncert t Kjat—
Aubljev odgovor: V Ameriko sem prišel 27. jan. 1026. Prvi koncert eem imel v New Yorku 22. februarja isto leto. r
V p. Koliko ste imeli vseh koncertov, v koliko državah in v koliko naselbinah T
Odg. YV*eh koncertov skupaj je -bilo.86 v 13 državah skori od New
•	Yorka do Pacifika. Razen na koncertih sem pel mnogokrat za radio in za plošče Columbia Co.
Vpr, - Kakšne vtise ste dobili med našim ljudstvom!
Odg. Najboljše. Ponds r jati meram gostoljubnost naših ljudi It čistočo njihovih domov. Navadno vidiš mhogo cvetic v etanova-Jnjih in okrog hiš našib rojakov,
•	in to jih dela prikupne in prijaz- žela ug ne. Ce vidiš rože pri ljudeh, ai j mnenju siguren, da boš prijazno sprejet. * 1 '
Vpr. Cemu mislite, je naše ljudstvo tako rado «prejelo vaše interpretacije narodnih pesmi, in čemu nima veš smisja za klasične tuje kompozicijef
Odg. Narodno pesem so sprejeli a takim navdušenjem zato, ker so razumeli besedo in melodijo. Odprli so srca in take so mi mojega vseli Interpretacijo ao sprejeli zAto tako radi, ker ho mi šle pesmi res iz srca, drugače pa, ker so jo umeli. 1P tujini človek drugače poje svoje »narodne pesmi kot pa doma, kajti dalje kot'si od svoje domače zemlje bolj jo ljubiš. Ne morem reči, da bi ljudstvo ne imelo amisla za klasično pesem, kajti mnogo uspeha sem imel vedno z "Figaro1* ali
naše ljudi, zmučene ol dela tako truditi ae, da ofcdrže naš jezik. Ce se pomisli, iz kakšnih razmer so naši izseljenci prišli, moramo reči, da so dosti napredovali v kulturnem Mnislu.
Vpr. Ali vam je šlo »dovensko časopisje na roko! - Ali ste <lo? bili ugodno sodelovanje povsod, In med v*emi krogi naših ljudi! ; Odg. Časopisje mi je šlo vse-splo*%> na roko, za kar sem mu neizrečeno hvaležen. Ravno tako organiz&eijc in posamezniki, za kar se vsem iz dna srca zahvalim in jih ne bom nikdar pozabil, t.
Vpr. Ali boste po odhodu iz Amerike ostali dalje časa na Slovenskem T AH boste morda s pev-«kitni m udijami nadaljevali kje drugje?
Odg. V Sloveniji ne mislim »tati dolgo. Nadaljevati bom
bo vili prijateljih. Kdor želi več vstopnic, naj sporoči tajniku Petra Berniku na naslov 27."»-li idgeway A ve., ali pa ga pokliči-te na telefon 1 ¿a w uda le 3025. — Kar jih ne boste prodali, jih po predstavi vrnete. ^
Opozorite na to našo prvo predstavo v tej sezoni svoje prijatelje. Igro "Mrak" vprizori dramski odsek kluba št. 1; pevske točke med programom in v Igri oskrbi klubov zbor "Sava", Baritonih Jarob Muha, zborovodja "Save", bo solist v igri.
Po predstavi sledi plesna zabava	P. 0.
Koncert, ki ga bo .
vredno poslusati
__
Banovec'poje v Oollinwooda 27. oktobra.
Nedvomno bo avditorij Slovenskega delavskega doma v Oollin-
, , „ v.. _ lf.	woodu v nedeljo L»7. oktobra na-
šel pevske študije v Italijo ali pa bitQ po|n kajfi ^ fe(> Svctoz||r
Banovec, ki je splošno priznan pevec umetnik — prvi tenor ljub-
y Nemčijo.
- Vpr;' AH pridete še na obiak __
v Ameriko! Kako je vam ta «le-jj^^ gai«».
žela ugajata! Krij so po vašem Hporeà koncerta je tako fino njene posebne karakte- izbrj|n da kâkor nalj|4é M n„s
riatike!	j dela v*. Mila, domača narodna
Odg. V Ameriko seveda še pri j petem nan» ni in ne ho prešla iz dem. Ne vem kdaj, (od s A meri-, grča. Vsakemu se ho razigralo sr-ka se mi je tako priljubila, da jo Cc, ko bo čul srebrne zvoke Bane bom pustil nikdar. Ima tudi i»ovéega petja. Za koneert v Col Amerika lepe kraje, predvsem na | linwoodu je sporad pesmi, katere zapadu. Poaebnosti je mnogo, bo |>el, sledeči :
*kav¿ nč težkoč s potnim listom tnako "Kikiriki* in drugimi. Se- in vizumi, raten ako moraš v Ka-»
Veda tako užgati kakor narodne ne morejo, ker se mora č^vek klasični glasbi nekak<f priučiti, ljudje pa, utrujeni od dela, ne morejo stalno obiskovati koncertov in opere in mnogi tudi prilike nimajo.
Vpr. Koliko nastopov «te imeli med drugorodei, predvsem med Amerikanci!. Ali so jim vaše pesmi ugsjalef	a
Odg. Za Amerikance izključno sem imel 31 koncertov. Na mnogih drugih konccrtih je bilo prisotne tudi več ali manj sme-riške publike,* na nekaterih celo mnogo. Amerikance so naše pesmi silno navdušile. (Ljudi, ki niso niti razumeli našega jezika, sem videl, da ao se solzili, ali pa smejali, kakor je bila pač pesem. Posebno" pesem 'Slepec" jih je ganila, izmed veselih pa "Meglica", "Sneta*" in mnogo drugih.
Vpr. Kaj mislite o ameriškem slovenstvu, o kulturnem delu kolikor ste ga med našimi rojaki opazili!
Odg. Ijepo je videti toliko slo-venakih narodnih domov in toliko časopisov. Skoraj je ni hiše, da ne bi imela slovenskega ča-ffoptsa.'* Pa ne le enega, ampak pa veš. : Nadalje ' toliko slovenskih priredite v a Večkrat * nem gledal različne predstave ter bil . aJirf » i* -.Lir.:/	'
Ogromnost industrije na primer Če je dovoljeno malo šale. naj povem da je ameriška posebnost tudi to, da smatrajo krave za.teleta. Prideš v restavracijo in na jedilnem liatu je zapisano, da servirajo veal gulash, ko pa ti ga «trešaj prinese, vidiš, da je od stare krave. #
Posebnost za Evropejca je v Zedinjenig državah tudi to, da se lahko voz» in voziš, pa si vedno v isti deželi. Nič mej, carin, pre-
nsdo ali Mehiko.
Kaj vam bo pokazala prèdstava drame Mrak
Kadar ae v družini, v deželi, v organizaciji pripravlja kaj hudega, pravimo, da ee-bližajo temni ali mračni dnevi. ^Kadar objame hišo veselih, upa polni ljudi mrak, duševni mrak, izgine veselje in začno se plaziti sence, v dušah je borba, srca se krčijo bolesti Svet—misleči svet, se trudi odpraviti vojne, ki povzročajo ljudstvu nepopisno gorje. V drami "Mrak" boste.videli človeka, ki se vrača iz vojne slep Iti name-sfo veselega doma z veselimi ljudmi najde vseokrog mrak— mrak, ki ga ne vidi, a ga čuti,,da se lomi v bolečinah, J	-
Vojna je gorje, a so tudi druga. Uganka ljubezni ni še razvoz-ljana. Kaj je vzrok tolikim tragedijam ljubavnim umorom, kaj povzroča, de se raztrga toliko^ družin?	' H
»V tej drami se vrsti prizor za prizorom, ki pokažejo vsa pe*o življenja v mraku. Vprizorjena bo v nedeljo 27. oktobra popoldne v dvorani Č8PS. Vstopnina v pred prodaji 75, pri blagajni Naročite af vstopnice takoj. Dobite jih v irradu "Proletarea \ pri članih in članicah kluba št. l in pri kltt-
Banovec; Kje je moj mili dom. Adamič: Nocoj je pa lep večer. Pavčič: En starček je živel. Dr. Kozina: Metuljček. Piiecini? arija iz opere Tosca*. Verdi: Arija iz opere Rigoletto.< IA DEL. Slovenske narodne pesmi. Banovec: Je prav luštno poleti. Kuba: Nožek bom vzel. Banovec » Sem fantič iz zelenega Stajerja.
I Pavčič: Ko so fantje proti vasi šli
Pavčič: Pa moj« ženke glas. Banovec: Pod okence pridem. Banov««: Nikdar na svetu lepšega ni	i li Pavčič*. Potrkan ples. Pavčič: Lahko noč. Na glaeovir spremlja dr. William J. Lausche.
Še dolgo po koncertu nam bodo te pcKml zvenele v duši * Vtisnje-
pevski zbori aedaj prežapoaljeni z vajami za svoje koncerte, se je namero opustile. Bila bi lepa pt; lika, ker imamo v svoji si Ba-novea, ki je radevolje obljubi« svoj«- sodelovanje.
-In končno, u]>am, da »e me 1m» razumelo, slabo razpoloženj«' n<» vpliva dobro na naše kulturne delavce. Tudi umetnik ima dušo! C> sploh kdo, jo Ima on! - V. C.
Banovčev koncert
V Clairtonu, Pa.
• > ' ■ * ■ T, * •» »* ; w t t.. * i C >
V nedeljo 20. oktobra ob 2. »o-poldne bo imel v CJairtomi, Pa., v Hrvatski dvorani t na Maple Ave., koncert Svetozar Banovec, ki sta ga aranžirali drntftvi š*. U > SNPJ. HI št J+H IIHZ.
Naselbina Tlairlon je lil milj vzhodno od Piltsburgha ob reki Monangphela in v bližini večjega meeta MeKca*port. Ako pridete z avtom, se pripeljite po State St Maple Ave., kjer je dvorana .-e križa z omenjeno eeato. Ta prostor je v bližini postaje Penn-Hvlvanikc železnice.
Mike Čebašak.
PROLETARFC JE "HAJMO GOČNEJfir LIST
(Nadaljevanje > 1. stranic
citati. > V, par krajih so mi omenjali spore v društvu št. 86, vsled česar so zamere tudi proti listu.
Pot me je zanesla k Joe Abra mu ua Klston AfC- Je jako prijazen rojak. l4edstavil me je soprogi, katera se me je opominjala, ko sem ji enkrat prodal izvod Ameriškega družinskega koledarja. RazgovO^ pri tej družini je bil zelo prijeten. Mrs. A-bram mi jc posti^gla z namiznimi dobrinami, katere zna imenitno pripraviti. "Proletarea ' «U» že imela, pa jima ni ugajal, ker je prinašal le agolj politično čti-vo, ona pa bi rada kaj zabavne ga in po vestnega. Zdaj list u-straze tmli v tem, ker je mnogo
ver j i.
Oglasil sera se še na raznih naslovih po oorth skic, toda ljudi nisem dobil doma. Pa zopet ob drugi priliki.
Nekje ti a bližnjem wetft side se je v enem lokalu budovala go-spodinja. »da se nc naroče več,
tistiko o zadevah, ki ee nanaša-osebo. Koneert se prične točnofjo na turiste, poroča,, da so V ob n.
-p—
WM. B. PUTZflUpi
Cicero'. I	! Florist
•lučaje
Cvetlice In
Pravi Roller kanalčhi naprodaj
5134 W. 25th Stf	^ o
Tel. : Cicero 69. Ni domu Cicero 2143
III.
ne bodo v nas, ko bomo pri delu Iker je slab bwineRS. Zopet ta v tovarni ali kjerkoli še potem, ^reč! Daj za pijačo, ako moreš, ko bo brat umetnik že doma tam razglasi, da bodo prisil ljudje od od kjer smo prišli: od gorenjskih Tgch strani — vhod je zadaj, gora, solnčne Dolenjske, zasužnje- spredaj zaprto, da bo kaj bizni-nega Primorja in zelenega JHtaje- ¡n potom pa vprašaj za naroč-rja. Zdravo Banovec, mi vsi te nino (*\\(\m ljudje! pozdravljamo! Dobro dosel med ; *	Anton Vičič.
nami! Zapoj nam iz radostne duše veselega srca, saj bos Wd rodnimi brati! Teda ne b^rii presenečen. Izbrane inteligence ne 1)0 med nami. Namesto goapodov v frakih boš imel avdijenco žulje-vih rok. Tovarniški delavei smo,, kj prihajamo t one strtni iz domov kmetov in težakov. I Rojaki in rojakinje v Collin-woodu, v nedeljo 27. oktobra bo dan naše pesmi. Vstopnina je $1
'«l V >	J/ ..Ji., |4	»'>
Turisti donašajo Cali-
f orni ji velik dohodek
-
\ *
-Talifornia, posebno njen južni del. ima vsako leto tisoče ttiri-stov is vneh krajev lTnijo in tudi i r drugih dežel. All-Yaar Club v Los Angelesu, ki se peča s sta^
Iprošlem letu potrošili v Los An-
<<riti^n iti itminh lrraiiVi iiivnn i 'o.
V načrtu *mo imeli tudrsloven- ; (it leisu in drugih krajih južne Cask i radio-večer. toda ker so naši lifornije ítfW.OOO.OOO.
11 'L'	■	■ '	1
r/f nI
tiskovine, hitro in po zmernih
I ' ff	f JSt . "i	r r ,
vam izdela
"SPRAVEDIROSTI"
Last Češke federacije S. P.
VaraMM^ e/t e^arrt 1
2534-36 So. Kedzie Ave , ChicagoJM
/	( Nadaljevanje. \
Sik dreni »trani je eeasrsk» Ta-lutiu. kjer so stale najkrasucj&e I »a laie kar si jih je kedaj zami-hlil čtovek. Tli so razvaline Ka« ligalnva palači*, Septimina IJeve-ra, ki je bila ena najlejiših na Pa-latiiiii, „Tiberija in Neronova zkta palača ni bila.daleč od tu. Pravijo, da j«* tukaj RoiiiuIuk 21. aprila prod Kr. ustanovil Rim. Ilortenrtiiw, Catilus, Cleero, Cjdilina in Juliua Caezar >io živeli tu. l Dane« je to cel hrib razvalin. /. lepimi cipresnimi nasadi. , Oh uediljah je pro«ta ustop-nina, ob delavnikih stane 12 lir za osebo. To vključuje ftft Pala t in in Toni m.
..1'rvoJcar si moraš nabaviti, kadar prideš v varnejše mesto, je kažipot in pa dober zanesljiv zemljevid mesta. Na ta način se lahko ž«* prvi dan orijentiraô. Poskrbi, da <lobw obširen kažipot, ki vključuje v*e - razvaline, muzeje, eerkve in galerije. Par-krat.se bpš "zgubil", to je gotovo, ali končno bofi videl več kot t ihti, ki ga vozijo z vozovi
V Rimskem Forumu je dovolj „čuvajeV,. ki ti za mal bakšiš pokažejo vse mogoče stvari. Njih italijanščino boš lahko razumel. Ce eem jo jaz, jo boš tudi ti. "Se-ve, verjeti ne *meš vsega. Meni je eden čavajev kazsl neko votlino z velikim črnim kamnom "Lapi* niger" na forumu, ki so jo pred kratkem odkrili, da je to Romulov grob. Na tem kamnu j* nekak arhaični Še ne decifri-ran napis. Nikdo ne ve kaj pomeni. Skoro gotovo je star ertru-šeanski grob — in zakaj bi ne bil Romulov,. . ^
Zgodovina Rima.
H»m ima obširno zgodovino. Ustanovljen po Romulu in Remu 7«>T pred Kr. — saj tako pravi legenda, Ratera nima zgodovinske podlage, imamo do petega fctoletja pred Kr. zelo malo zanesljivih podatkov o njemu. PrV* htoletja so mu vladali etruščan ski kralji. Okrog leta 510. pred Kr. so bili Tarquini (ime kralje-\*e dinastije) premagani in pro-ldamirana republika, ki je trajala
<in 3!. pred Kr.
■ • * t ■ ■ ' i ■ »
( Pod republikansko vlado je do-scirel 'Rim vrhunec svoje moči. Skord tisoč let je vladal Rim — in kjer ni vladal, se je boril za vlado tedaj poznanega sveta. Se-Vt(Çi tndi Rim nt bil vedno zmagovalec. fJalci so ga parkrat vzeli in oplenili. In v Pivskih vojskah v boju s Kartago je malo manjkalo, da ni zginil s površja.
Vpliv Rima na civilizacijo je bil ogromen. Naši zakoniki se še sedaj precej ravnajo po latinskem pravu. Kjerkoli potuješ ^>0 Kvropi, naletiš na ostanke "Rima. Tudi v Jugoslaviji jih jc veliko. Na Dolenjskem naprimer je polno rimski* grobovi . Tudi se še vi-d i jo 'dobro ohranjeni ostanki naselbin in vojaških cest.
.Rim in okolica sta polna razvalin. Ne samo v muzejih, - vse ne okrog jih odkupujejo in ti jih
I r »» T N III I ■ I , 1 i
kažejo zu malo vatopniiio. Za mkdaiijc zidarje rimskih cerkva je bil Zele lahek posel. Tisoče palač in templjev # v razvalinah. Samo pobrali so morje in že dodelane stebre ter jih postavili v cerkve, ''rtv. Janez v l*teranu, Hanta Maria Maggiorc in stotine drugih cerkva ao bile dodelane iz tegs materiala. V cerkvi Sv. Janeza v LateÄuiu sem videl največja bronasta vrata v Italiji, ki so bila preje v Curia Julia na rimskem forumu, 1/. bronastih bogov ko vlivali pozneje evetaikf, delali križe in druge cerkvene o-kraske, tako da je danes zelo malo ostalo od originalnih starin.
•Prebivalstvo Rima v tisoč letih zelo variira. Za časa kraljev le-i i V20. pred Kr jih imel 360,-0(0. za časa republike do :M)0,000, v < I (t! »i imperialnega Rima od 27. pred Kr. do 47Nv.pQ.Kr. pa do 2.^500,000 .prebivalcev. !V srednjem veku, za Časa črne smrti \ 1 '>07 mn je ostalo samo še layOOO prebivalcev, V dobi renesance 1. l.')00 jih je bilo 11^0,000, danes pa
jih ima mm.
Po razpadu rimskega cesarstva je Rim zelo trpel. Navali barbarov iz severa, plenjenja, požari in notranji boji so mogočno mesto skoro popolnoma uničili. In tako je padel mogočni rimski Forum in na eezarskih palačah na Palatinu je zrastel mah ter hrs. ljin. ftele v temu in zadnjemu stoletju so začeli starodavni Rim zopet odkrivati, tako da danes tujec lahko strmi vanj in gleda slavo, ki je bila . . .
Cerkva je veliko v •Rimu. V mojem kažipotu je rečeno, da jih ji okrog 400. Rim je središče kricitjanstva in razumljivo je, da so rimske cerkve lepe. Jaz sem jih ogledal precejsuo število. Ne-
kaj jih bom ouieuil.
Cerkev sv. Petra.
l*f*vo sva ugledala Sv. Petru cerkev v Vatikanu. Mogočna stavba, pravijo, da je najlepša ua svetu. Cerkev stoji na mestu kjer jc bil nekdanji Neronov cirkus. Prvotno je že jireje stala tu cerkev, katero je dal sezidati Konstantin Veliki. Leta t4'H> j" je dal radi njene starosti podreti papež Nikolaj ter začel zidati novo, katera naj bi bila največji katoliški tempelj na svetu.
Bramante je začel to veliko delo, ali je mogel radi pomanjkanja ¿sredstev prenehati. Pokih*. je. se je z delom nadaljevalo in je bila po sto'dvajsetih letih dovršena. Sodelovalo .i«' žejo veli ko umetnikov kot:' Mihelangelo, Rafael, Pernazi,' San Oslo i t d.
To je v reaniei kolor-alno drlo. Toliko kipov je nagroniadenih tu notri, da zgleda bolj paganski tempelj kot pa katoliška eefkev. Tisto jutro, ko sva-z ženo obokala to cerk«'\ - bilo Je i><> praznika Sv. Petra in Pavla jo pomivali. Pravili so nam o velikanskem navalu vernikov, ki *o se
gnetli tu prejšnji dan. Je bil pač___
velik praznik in sveti oče je delil svoj blagoslov. Priznati moram, da ni napravila name tistega vtisa kot sem ga pričakoval. Zdela se mi jc previsoka in presvetla. Cela stavba zunaj in znotraj zgleda zelo moderna. V Rimu in \ ostali Italiji je precej cerkva, ki jo sicer ne presegajo po velikosti pač pa v lepoti. Da je pa tu nakopičeno lepih stvari je razumljivo. Prostor mi ne dopušča, da bi šel v podrobnosti. Omenim naj le kupolo Mihelangtla. sveta vrata, bronasti kip >'v. Petra, ki datira iz petfga stoletja in je ž? skoro ob nogo od samih poljubov. (Dalje prihodnjič.)
Naredite 3-dnevio po-skuinjo ZASTONJ B
apaftttert
Obupano*! ia ift4rpa»j«. ki pri Kaj« r»l*d nepretavnovti. onemogoii razpoloftvnjc n zabavo. Za njara ali njo, vnfU« w K|)nan>i y otoiD<>»t — nobena hrana h n* tdi dobra. Tudi it u ne razvije v hujfto boletan, življenje «e uVoreko« i za u bi M rti dni In ena altaoat pride aa drugo, izauba apanaa. nenairnont, plin. akvoSal. laataloat *ivahao»ti In minli.
' Ml fteHmo. da vaak iitatelj faea vred ■o»t leaa »lavneca Trinerjeveaa rren-keira.vina. zdravili» ia paoio« aa nepre-bavaantl ter zaprtje, v «led tetfa dajemo to Izredno ponudbo^ «a nedoločen «a«
' Kna • • dnevna poakaina ateklenlea (vredna *5«) te preakuiene odvajalne tonike — taiŠ Kalifornijakeira vina ia sdravilaih teli*« — — vam polije po
po* ti popolnoma za «ton j ako iapolnite n pod n ji kupon. Velika stekleniea S1.Z& e v «a VI lekarni.

POŠLJITE TA BREZPLAČNI ICÜPON TAKOJ 1
Jo«. Trlner Co., Dept. 27.	1333 So. Ashland Ave., Chlcago, ni.
Poiljlte mi zastonj, poštnino plačano, S dnevno poslruilnjo steklenico Trinerjevega grenkega vina.
Ime

Ulica .... i.......... Mesto ............. Driara ...... .....
veliko število potnikov
> ,** »
r' ' ■ J v
TISKARNA
m.
Tal.
Crawford MU
__I « ^ * ja aJL.JÊÊi A •.étp
"ProletarccM ne tiska pri nas.
r^.a
lu so lotos potovali ▼ Evropo in kupili vožnje listke pri nas je priča o naši
tOČni postreibi.
j • . . « . Za božični bdet v staro domovino že sedaj prejemamo pred u je me. MI
PRODAJAMO PAROBRODNE LISTKE ZA VSE PAROBRODNE
DRUZBEa
Izvršujemo listin« sa izjave, prošnja sa deklaracija o zakonitem povrat-len naaaj, prošnja aa poln« liste In dovoljenje sa povratak v Ameriko in vse droge legalne dokumente.
PREPRIČAJTE SE kako koristno sa vas je, če pošljete denar s našim posredovanjem.
> i i 1 "t? 'f T	■•» ■ * 4 \t ^ ** O 'H? • A ir šT	aa	• T '»i	' P«- * »S	>W« 'V', f^P1.; • JI %
DENAR POŠILJAMO RAZEN V VASO DOMOVINO TUDI V VSE OSTALE DELE SVETA—POTOM POSTE IN BRZOJAVA— V INOZEMSKI VALUTI ALI PA V DOLARJIH. JIITRA POSTREŽBA, NIZKE • CENE. * f ' / ; • > •
kaspar american state bank
1900 BLUE ISLAND AVE. . fi^
CHICAGO, ILL.
---J.... _____
Na «rebrnem krožniku v ceremonijarjevi roki |e ležal tedaj ostro aebruŠen nož
Ko pa je začel Škof • tam nolem »trgati kožo župniku t posvečenih prstov, ga je »pravila mučilna bolečina zopet k zavesti. Roki »ta te hoteli iztrgati, ali meniha a» j» dr/.ila kakor s »troj Dimi kleščami. Odstavljeni duhovnik mora sa vedno izgubiti sposobnost za dotiko sveta hoetije. Zato o i umclo ostati na njegovem, ¿a cerkev izgubi j« nam telesu, nič posvečene kože. Za škofa pa ie bila cerkvena ceremonije degradacije teiek del njegove naloge.
Ne. da bi se mu bil smilil ubogi grelnik, ki si je prislužil kazen s svojim vtajevaftjem. Ne da bi ga bila ganila njegova bolečina, ko )e z ostrim aožeas prerezaval fine živce in žilice na koncih Vtstov» Nezvesti duhovnik je prizadel njegovemu Škofovskemu srcu mnogo več bolečin s svojo nespokorjenoetjo.
Ampak to delo ie zahtevalo največjo paznost. kajti kri ni smela teči pri tem opravilu. Dobra mati cerkev noče prelivatr krvi. Niti največji sovražnik ji ne more očitati tega. , Zata je dala od nekdaj krivoverce le sežigati, pri čemur ni tekla kri. Nikoli ji ne bi bilo dovolilo njeno dobro srca, da bi bila dala komu odsekati glavo.
Nož v škofovih rokah je bil sicer že ideč. Ali * tem ie ni bila prelomljena cerkvena prepoved. Ta kri je prihajala od prav. prav malih kapljic, teklo pe vendar ni nič krvi; tako globoko ni zarezala pazna škofova roka. Kaj pa so bile te maloštevilne kapljice krvi v primeri z bolečinami Škofovskega srca, ki je krvavelo nad izgubljenim duhovnikom!
' jfffaOriJ i-Ji^
¡Kontno je bik> tudi ta. v imenu cerkve izvrženo onečaščenje gotovo. Solze bolesti so bile v ¿upnikovih oceh ia ko jih je obrisal s svojimi pipi), je bilo, kakor da bi bil pretakal krvave solze. Na ranjenih prstih so pa gorele kapljice solza kakor ogenj.
' Sedaj je podal ceremonijar škofu gorečo svečo. ^ Škof jo je upihail ia ia dejal:
"Kakor ugašam to svečo, bodi tudi ti ugas-njen pred Bogom in pred sveto caikvijo."
VPRAŠANJE GLASILA J. P. Z. SLOGA
(Roman, poslovenil G. K.)	e
<>eoooooooeooeooeseeeeeeeeeeeeeeeoeooee
(Nadaljevanje.)
' Končno — izza tolikih mesecev je stal župnik zopet v predd\ orju svetišča, v zakriptifi. obleka in nad njo kelih v odprti omerici.
Tja sta meniha odpeljala starega duhovnika. Toda voditi jima ga ni bilo treba. Poln hrepenenja je hotel kelihu naproti, ki ga že toliko časa ni držal » svojimi posvečenimi rokami. Dpines sme zopet žrtvovati sveto žrtev; nič več ni dvoma, kajti meniha aama sta mu pomagala, obleči sveto obleko. Humerale si je sam položil če/ rame. alba ga je odela k bleščečo belino kakor sneg planine, krepko je stegnil okoli bokov cingulum, čegar konce mu je dal prior v ro-Na dolgi mizi je bila pripravljena sveta mašniika ke. maaipel je djal na levo roko, poljubivii pobožno kriz na njem. Štola, znamenje duhovniškega dostojanstya. si je obesil okoli vratu in jo J* prekrižal na pVsih. Končno mu je dvignil vodja duhovnih vaj kasulo nad glavo in med molitvijo jo je privezal Hercog. doČim je postavil prior kelih pred njega.
Tako je bil pripravljen za sveto žrtev in je ¿¿kal na preblaženi trenotek. ko mu bode dovoljeno. da stopi pred oltar. Z roko je potegnil preko čela. kakor da hoče pregnati neprijeten spomin«. Kaj niso bile samo morilne sanje, ki s6 se lagale, da je pregnan od oltarja> Kaj ni šeLše včeraj na sveto Kal varijo? . Na i zadene duhovnika še tako težko zlo, naj pride v najstrašnejšo nesrečo, pred božjim oltarjem izgine vse kakor megle pred toplimi solnčnimi žarki. Zato je izginilo tudi vse gorje zadnjih let pred svetostjo žrtve, ki jo bode Hercog žrtvoval sedaj. Pobožno kakor svetnik je moli) praeparatio ad missam.
SkoZi malo špranjo v vratih je pogledal oče prior v cerkev, kjer je delil škof iz zlatega keli-ha* duhovnikom sveto obhajilo, ko je bil najprej sam zavžil telo in kri gospoda.
Vsaki duhovnik je moral najprej poljubiti škofovo roko, ki je držala sveto hoatijo. # Marsikateri župnik je v pobožnosti pozabit na to, ali Škof mu je pomolil roko tako krepko pod nos. da se je moral spomniti vsak, da je prva škofova maziljena roka, potem šele Bog v njej. Končno je napočil tudi za župnika Hercoga srečni trenotek. Z obetni rokami je prijel za kelih. globoko se ie priklonil pred križanim ¡zveličanem ter je molil iz globočine srca: Introibo ad/, alt are De»\
Tudi največji cerkveni svetnik. In gre vsaki din k oltarju, ne bi mogel moliti tako pobožno , hrepeneče. kakor pripfroati kmetski duhov*-ki je bil že skoraj celo leto odgnan od žrt-venika.	v
Pa kakšno «ist so.mu izkazovali! Namesto ministranta sta ga spremila oba meniha k oltarju. Da» še mnogo več časti je utiL V dveh dolgih vrstah je stalo mnogo, mnogo duhovnikov in vsaki jc držal gorečo svečo v roki. To je bilo še bolj svečano, kakor takrat, ko je stopil prvi-kmt kot mlad duhovnik z utripajočim srcem pred oltar.
Solze ginjenja so mu prišle v oči, da so številne luči kar migljale in gotovo ne bi bil prišel naprej, ako ga ne bi bila peljala meniha.
Bilo «a je sram take časti in ponižno je obrnil pogled k zemlji. Ako »o tako hoteli popraviti na njem storjeno krivico, je bilo vendar preveč. Čutil se je itak že bogato neplačanega, ker je smel držali zpoet kelih v svojih rokah. To je mogel storiti samo škof. ki mu je hotel dati v svoji veliki pravičnosti javno zadoščenje za prizadeto krivico. Toda po njegovem okusu to res ni bilo; izza take dolge ločitve od oltarja bi bil najrajši s svojim Bogom povsem sam. v slavnostni tišini.
in zares: Sam škof je bil tam na svojem visokem prestolu • Toliko milosti ne bi bil župnik< pričakoval; oči so ae mu napolnile s solzami in iz srca ae mu je dvigala k nebu molitev za blagoslov nad škofom ...
Meniha g*" vodica ravno k škofovemu prestoli. Ali mu hoče pritisniti škof celo poljub miru nf| čelo> Mar proglasi škof javno njegovo nedolžnost, preden stopi pred okar> Pre-od občutkov hvaležnosti in spoštova nja je padel na prvi atopnici pred tronom na kolena- Ali meniha sta ga dvignila in odpeljala na najvišjo stopnico. Hercog je kotel poljubiti svojemu škofu roko; toda hitro mu je ta odtegne. kakor „da *bi izgubila posvečanje vsled duhovnikovega poljuba.
Z obemi rokami je škof pograbil kelih. iztrgal ga je župniku iz rok. pa ga fe izročil očetu prkhr-ju, ki ga je postavil na mizo poleg razpela. Kaj se godi ž^njim) &kof
mu trga sveto mašno obleko e * telesa. Kos za hoeom, kakor jo je oblekel šele pred
eno ure. Vezi kasule so se zlomile, alba se je na priorjevo Žalost raztrgala v krpe.
2npnika je lovila ofnedhevica. Prevara naj-' i lepšega upanja ni moglo pretVpeti njegovo v dolgotrajnem jetništvu oslabljeno telo.
Nja srebrnem krožniku j0 dvignil Škofovski reremoniar Škarje s pozlačenimi roči. Skof fe »trigel po župnikov* glavi, da «o padali beli sno- , piči las po tleh. Tej cerkveni ceremoniji je bil j namen. Odstraniti tonzuro z glave, na kateri je i Kila Šele dan poprej i/rezana, da ne bi anogel nihče izpoznati v tem Človeku bivšega duhov
Toda luprrih ni čuPil več tega onečaščenja svoje duhovniške glave. Tudi ni vedel, da je prijel menih njegovo roko in jo pomolil škofu, dočiin ge je Še drugi podpiral.
V nedeljo 27. oKtobr* ob
2. popoldne h) dVorant
t,SV.S. 1126 W. 191h
Stdrama
Na to je prijel škof svojo svečo s obema rokama in jo je prelomil na dva kosa, ki ju je vrgel e to ceremonijo na duhovno smrt obsojenemu pred noge.
Bilo je začetkoma določeno, da zlomijo tudi vsi drugi duhovniki svoje leveče zaradi večje slovesnosti m globokejšega vtiska. Ali to je preprečilo vprašanje cene. Skof ni hotel plačati, oče prior je pa branil svoje šveče, ako se mu jih aa plača.
Novo Imenovanemu župniku Grosu je šlo itak trdo z upihavanjem svoje sveče. Močno se mu je tresla v roki m sapa mu je skoraj zaatala. Sala po večkratnem poekusu se mu je posrečilo, simbolično ugasniti svojemu predhodniku V službi

INTERURBAN
ZEUEZraCtt'
V AMERIKI!
Meniha sta ga vzela sedaj medsč in *ta ga odpeljala skozi vrste duhovnikov. Kakor da nosijo mrliča, so zapeli "Misere miserefe mei Deus »ecundum magnam misericordiam tuam"; sveče pa So obrnili t vrhom navzdol.
I Setntertje je sprem* še kak žalosten pogled poMmMnfga duhovnika odhajajočega sabrata, 'An jMUH4 so se obrnile zopet vse oči na škdfa. ki je z4čel dolg, usiljrv govor o svojem krvavečem srou. o duhovniškem grehu, o skušnjavah liberalizma, kateremu je postal duhovnik žrtev, o preganjani cerkvi, o volitvah, o Časopisju in Šoli. končno pa o velikem siromaštvu, ki mu brati, da bi, vodil cerkev boijo po svoji tudbolji volji, in da bi množil božjo čaat.
7n ternotek m m odprle cerkvene duri pa le toliko, da je mogel izetepiti iz ceikve izpah njeni. Skrbno Mu je ptfcril še menih glavo e sta« rim pustnim klobukom. Potem ao se vrata hitra zaprla, kakor da bi se bilo bati. da se povrne izgnance ravno take. kakor se je prikradlo nekoliko svetlih solnčnih žarkov v cerkev, ne da bi mogli prepoditi mrak. ki je vladal v njej.
Skof je nadaljeval svoj gorečni govor. Na purpurni blazini klečeč ja molil gratiamm aetio.
a (Pelje prihodnjič.)
oktobra 1929 v Atiaatk Cky. Na drugem naeetu je bila North,afc*e Lin« dočim ja Chicago Aurora and Elgin (Tka Suneet Linea) prišla na tretje maeto.
p
Pripomniti je treba, da te nagrade niše bile padaljena sa kak pooebdn sftučej brzine, pač pa kot stalni rekord brzine, a kotero «e voaite na tek žeUtnieaK vaak dan v letu. Zanimivo je tudi to, da so vee te železnice pod istim vodstvom in da nanredujejd skozi celo leta. vse to pa nudi Chfcagu najboljše prometno poslužbo.
TTmaga za čikaške mterurban železnice a eeH črti I Dobile so prvo, druga in tretjo nagrado v narodnem kenltrtu za krte vožnjo..» V tem kontestu so bile naj-hitrejše intenirbaU' železnirr /diT. držav in Kanada , Prvenstvo ja odnesla South Shova Line. butari ja bila dodeljena trofeja image na konvenciji zastopnliov Ameriških interurben električnih železnic dne 1.
Za oene, vožnji red i» dru*e informacije na vseh treh progah »a obrnite na OonaoUdatad T4cket Office: Outing in EacraSEntat 71 Weat Adame tt. Tal. Bandolph M00, ^
J«i ■ . ' •" ' 1 mši m i ' J, •Vi*
gno železnico dospete hitrejše do svojega cilja!
Romani, povesti, črtico in op m.
letnik 1020. veaen .......-------
letnik 1921, broš.................
letnik 1922, vesan ------—*
letnik 1922. broi. ...............
letnik 1923, vesan ................
letnik 1924, vetan M—--
letnik 1925, vetan -----------
letnik 1926, vetan ..............
letnik 1927. vetan .............
letnik 192#, vetan ..............
letnik 1926. vetan Cankarjeva slika na dopisnicsk,
IGRE i
Aufiea, (Leon M Andrejev), broširana n-iii-j.jp r? i - r' - t Beneški trgovec (Wm. Shakespeare), vesana -..................
čari i jeva z «ni ta v—Trijo ženini (F. S. Tauehar), dve islo-igri, enodejanke, broi. ..........
Golgota (M. Kriei), drama v
• treh dejanjih ........................
Goapa s morja (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broi......
Hrbtenica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s pologom In
epilogom ..................
Julij Ceear (Wm. Shakespeare),
(Imamo Jih dvojne v rete.) Demokracija, SOC. revija, Cankarjeva itevllka t njegove tlilíkO	*«M»f
Kres. vetan letnik 1921-2*.......
Informacije • dobavi driavljan-etva Zodinjonik driav ............
O sdravstvenik nalog ak eoc. aa-
varovanja (Dr. Demet Blei-
weis-Trsteniiki) ...................
Proloterec. vezani letniki, 1919-
TMtk ^inmim^iyny
Mecbetk (Wm. I Shakespeare),
vessna	..........................
Othello (Wm. Shakespeare),
vezana ........-......................
Oči ¿¿en je (Angelo Cerkvenik), tragedija v šestih »cenah ......
Romantične dote (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih,
Sen Krusuo noči (Wm. Shakes-
peare), vezana ..._________________
Umetnikova trilogija (Alois Ktaigh r), tri enodejanke, ki so celota tsse. Broi. 76c., vezana __________________________
ANGLEŠKE KNJIGE
American Communism (James Ones!), vesana —...........1.66
Plcchanoiff), vos....................66
Ancient Lowly (C. Osborne Ward), dve knjigi, 1313 strani, vesone ----------------..... 6.66
Ancient Society (Lewis H. Morgan), vesana ........................ 1.66
Bee ton (Upton Sinclair), novela o življenju in smiti Sacco in Vanzattija tar civiladji, ki ju i je poslala na električni atol. Dve knjigi .............................. 3.66
Si «m Check (Upton Sinclair). Slika korumpiranoeti kapitalističnega žumalizma, ves. r... 1.26 'Dobe, Hie Authoriaod Life and Le* tare" (David Ka.sner),
/vezana v platno __________________ 1.06
Dobe and tke War, njegov govor v Cantonu, O. in pred poroto
na sodišču ...............................16
Drugleee Hoaltk (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje bres
tdravil»broširana .................. 1.66
End of tke World (Dr. M. WU-
helm Bolsche). vet. ____________ .66
Sod anu My Neighbor (Robe* Blstchford), ves.___________ 1.26
¿««ee-Step (Upton Sinclair). i Študija ameriškega visokeiel-stva, nad katerim imajo kontrolo privatni intereuti, ves... 2.66 ¿•slfags (Upton Sinclair), ves.' 2.06 Hodrod Por Cent (Upton Sinclair). Povest patrijota........ 1.16
Jungle (Upton Sinclair), povest
is čikaikih klavnic ................ 1.26
Jimmio Higgins (Upton Sinclair), povest socialističnega
agitatorja «med vojno ............ 1.06
Karl Mar«, biographical memoirs (WUfeefan Liebknecht)
vesana .....................................66
King Coal (lTptoa 8inclair), po vest it štrajka colorsdskih premogarjev L 1913-14. Vek. 1.26 Law of Biogenesis (J. Howard
Moore), vezana .................... .66
Life and DeatL (Dr. E. Teich-
mann), vesana ..................... .66
Money Changer« (Upton Sin clair), novels s Wall Streete. v kateri pisatelj opisuje vtreke finsnčna krize L 1907. Zanimiva vse skoti, vezana ...... 1.66
oa (Upton Sindsir), novels,
- vezana --------------------- 2.86
Outline of Hietory (H« G.
Wells), vet., 1171 etmoi........ 6.06
Pkyeician ia «ko Houeo (J. H. Greer, M. .). Domači odrav-
nik, vezane _______________...__, 2.66
Republic of Plato, vet--------- 2.66
Right tO ko Laay (Paul Lnfsr-
gue), /esana ......................... .66
Roberts Rules ef Order, vet____ 1.66
Savage Survivals (J. Howard
Moore), vezans __________ 1.26
Sciauco and Revolution (Ernest Unterman), vet. ................... _fis
Sex Science (Jos. H. Greer, M. D.), znanstvene rasp rs va o
spolnih problemih, ves.___... 1.66
Social Revolution (Kar' Kaut-
sky), vezana ......................_ .66
Spies I. Stool (P. L. Palmer), okspoze spijonainege sistema ns telesnem okroiju Minne-
eOte. broi. ________________________§§
Struggle Between Science and Superstition (A. M. Uwis),
vessna .....................................66
They Call Mo Carpouter (Upton Sinclair), povest is Los An-
gelese, broširana .................... 1.66
Tke Cry fee Justioo (Upton «n-
clsir) vesana................# f OS
The Profile of Religion (Upton Sinclair). Ra*>rava o Izrabljanju ver za privetne interese, vezana ................ ......¿|
Tke Social Revolution (Kari
Kautsky), vezana------------ .66
Ueivorsal Kmskip (J. Howard
¥ Moors), Izredno zanimiv spis
dokazov evolucije, ros. _____ 1.26
Vital Problems in Social Evo»*-
tion (A. M. Lewis), ves._______ .66
Yeruey's Justice (lvsn Cankar: Hlepeč Jernej in njegove pravice. Prevel Louis Adamič),
ve sens v platno .................... .s6
Walls mmd Bar« (Bugene V. Dob«. Njegova poslednje
knjiga, vesana -----------1.66
Naročflom prikHUte poštni a» eks-preeni money order, 6ek sli gsloei-no. Zs menjle naročila lekke pofljote poštne znamke.
Vss knjige pošiljamo r peštetns proeto. Klubom in čitalnic pri večjih n rošSO» popust
PROLETARKC
J. L KOLA« A*.* KRAMER
S, ČLANI
S.N.P. J
Phone Cicero 1923 6106 WEST 22nd St, CICERO, ILL.
PESMI IN POEZIJE
Albrucfct Frani Pesmi iivljenja,
vesana _____________-—-----— .50
Albrecht Ivan: Slutnje, broš..~ .46 Aifcoro Anton:
Akropol is in Piramide, poetični sprehodi po Orientu, * fins vesba	—1.26
Atlla ▼ Emoni in Romencs,
broširane -------------~------
Balade in romance in "Stara
pravda", broi. —............60
Jedrsnski biseri, fins vezba 1.26 Junski, epske pesnitve, fina
vesba	.......i.............. 1.26
Mučeniki, slike is naše proti-
refortnecije, fina vezba...... 1.26
, Printoi Trubar, zgodovinska
epika pesnitev, ves. ------... ".66
Besruč Peter: Šleske pesmi, vez. .60 Doboljak Ante: Solnce in sence,
broširsSa .............................. .50
De bel je k Ante: Moderna francoska lirika, vez. .....................76
Glaser Janko: Pohorske poti, broširana ..................
Golar Cvetko: Sto let slovenske lirike, 6d Vodniks do moderne, fcrSi. 90c., ves. -.........— 1.26
Fountaine Jean de lat Basni (it
franc, prevel L Hribar), vet. 1.00 (.r^norčiČ Simon: '	'
Poezij«« I, tv. vet. -..........—
.Pestijo II. tv. vet. —- 185
Job In peslem 113, vet.---.76
Posti je, ilustrirana izdaja, ve-
liki foroiat vet. —......-— 1-M
Kette Dragotin. Poetije vss..... U© Kosovel SrečUo: pesmi, broi.— .76
Levstik Fran: poetije, ves.......- .»0
M acker J. S.t »trup it Judeje,
vezana ........—.............. 1*1®
Sel liker Tone: Tttovlje, prole-
taieke pesmi. broi. 60c., ves. .76 Voduik Valentin« Svojemu ns-
rodu, broA.	»Ss
ZupančHE Oton:
Sprejemamo tudi zunanja naročila i
Roman treh src, vet. ___
Železna pela, socialen roman
v dveh delil, broi....4.______I)
Mackar J. S.: Konfseije Htersta,
zbirka spisov, vet. ____________
Majar K.» 3rečolov<»c, povest,
b roš i r; i n a .......-——i- • •
Cvetke, šdpek pravljic za sU-re in mlade, broi. Malograjsld Fr.: Zs srečo, po«
Ve*t, h ros. ------------------
Maselj Fran-PodKmbarski: ' Zbrani spioi, fina vesba. I zvezek. Slike in čiiice. Gotski potoki In Tovariš
. D»mJ6n ...........Jl^.......t.......
.IL jjvnzekhrTotn-sns povset, i Moravske slike, ^Vojvoda Pero in Periea ter črtice.
Skupsj 816 strani ............
Obe skupaj ............................
Mol vlilo Wkyte G. i. t Gledfjs-torjl, zgodovinski roman Is pn^tt» stoletje, I. in II. del, broi. obe skupsj ..........»...»...«
Meiko Ksavsrt Dve sliki, broš. Meyrlng G. t Golem, roman,
hfoi. 50c., ves. MiMlueki Fran.: Drobiž, vet. .. Gospod Fridolin iolne in njo-
- geva druftins, vet.________
Igračke, črtice, vet. .■■J*....,,.. Muhoborcl. črtice, vss. "arT Mlllor-Storiaj: ZvonsrJeva hči,
■■ n ■ i ^ i IM »
po\em> vi va..........
Mumik Radot Jari junaki, hu-
NAJVRÓJA SL0VAK1KA TUR ARMA V
2143-3150 RLUR ISLAND AVRKUR CHICAGO, ILL.
immsst
ALBUMI S SLIKAMI
Tratnik Franc: Bels Ljubljana, vsebuje 10 sKk ..................
RAZNO
Ameriški Druiinaki Kolo ar,
letnik '616, vessn --------
letnik 1617, vesan-----
ktask 1919, vesan--

A Jugoslav Weekly
Devoted to the Interest of I)» Workers.
Official Organ of Jugoslav Federation, S. I1
OTTO AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, f 00 OPERATIVE
COMMONWEALTH
CHICAGO. ILL., OCTOBER 17, 1990
Experiment
THE WORK-LESS PARTY
The department of agriculture, a branch of the United States government, issued this bit of business advice to the farmers of this country: ,
' Producers of winter wheat should not plan «heir 1930 production with the expectation that crops in foreign countries wil) be so short aa to provide a market for their wheat equal to that of the present season."
Strip away the bureaucratic volubility and we have the plain order: Growers of winter wheat should aot plant as much for 1930 as they did for tha promt season.
You know, this as a Christian civilization, don t you>
And you also know that we have an uncounted mumbar of fetiowscitmans whose lives ara eaten away by worry over their daily bread.
Likewise you know that the Christian injunction relating to the coats applies to bread also.
Aim! you should know that Socialism means that there should be bread for all and nobody shall hold the monopoly on it.
Finally, you know that our government is not afraid to do some noble experimenting.
Now. with plenty of winter wheat on hand, wouldn't it be a good Christian and Socialist idea to have our government try the experiment of securing bread for everybody?
Might not that experiment be a shorter cut to sobriety and empty jails than the one we are engaged in now)	N
And what applies to winter wheat applies to everything else we need in our life. The workers can produce more than we all need. But they can t gat it because we must enrich a few to satisfy Mammon.
Think it over, dear reader.
*ByDonatd J, Latrie h
\By Jam** Ontal
The Duke Power Co. at Charlotte, N. C., reprints s recent article in The Magazine of Business by Edward J. Mehren on The South Nobody Knows. The title b not accurate for what the author assumes aebftfc knows many bow know, both in the north and in tha south. What the author does Is to survey the great possibilities (or investor« to become rich while the working masses remain on a low standard of income. He/e is the paradise Mr. Mehren places before capitalists :
"Labor conditions are excellent, and. if intelligently handled, shoald continue permanently to give ths southeast a labor advantage over the north. Both white and colored labor U plentiful. Wages sre lower than In the north. The white labor Is entirely Anglo-Saxon, intelligent, and unaffected by any re-slrietioa of oatput theories. Being of the sams stock as the employers, it is eoutended that there is an excellent understanding between management and worker which tends toward harmonions relationship».
"The Negro labor is unqualifiedly claimed as aa asset, particularly valuable for the rougher sort of work.
"The lower wage is partly duo to favorable climate, snd this differential, which should be permanently maintained, is variously estimated between 10 per cent and 20 per cent, compared with the north. The climate makes for lower cost of clothing, hoasiag. sad winter fvek As against labor costs in big cities, there is an added advantage in lower rente and lower food
is noteworthy that it should corrie st a time whan the British Prime Minister is visiting with prominent officjsls of the U. S. The feature of the Australian election was the enormous turnover of votes for the Labor candidates. What effect will this victory together with McDonald's
visit have on our votersf < * ♦
Comrades of Branch No. 1 J. S. F. had » delightful visit thru Europe brought to them by Josko Oven st their Isst meeting. Comrade Oven spent several months abroad and his humor esq uc way of expressing left everyone with s favorable impres-ssions of his toars. The crowd listened attentively thru out an hoar and half, while comrade Oven related his tales.
All this is followed by reviewing the water power and natural resources of the south which, together with the raw human material, arc all considered ss means of enriching a doss. The reader will observe that the author rejoices that wages arc low. Ho aim assorts that ths workers accept no "restrktion of oatput theories," which means that capitalists can swest the utmost out of them. He adds that the lower wage "should be permanently maintained".
Now there Is ao difference whatever in this modem capitalist outlook from that of the former slave owners who ruled the south. The author of the article, the magazine that published it. and the corporation that repented it for a wider circulation al accept a slave standard for the working pOople. Not a slave standard for the Negro alone, as in the days of plantar rule, but for whits labor as weU, wMch is almost "entirely Anglo-Saxon". That is the plain meaning of such literature and there is much of it being circulated among bankers and capitalist« all over the country.
Prominent leaders of the A. F. of L. hava for years insisted that the higher wage standard in this country is due to the policies of that organisation. A speaker representing the employing clam recently declared that unions ara not responsible for higher standard because of the SfaaH number of the industrial population that is organized.
Neither contention is true. Both ignore hacto-rical factors that have helped to determine the wage standard and both ignore the fact that the hish wage is not general for all industries.
First it Is well to note that wages were higher hers than in £urope before trade unions were organized. The same holds good for Australia. This was due to the fact that Australia and the United States wars undeveloped countries. In such nations wages arc higher than in older nations where the competition for jobs is mora keen.
Even in the thirties and forties when labor was organizing in the East of the United States wages j In many centers of the West were higher because of lem competition for jobs. Those who ignore I these historical factors that operate independent of trade unions fail to give weight to a consideration that is of vital importance.
Then there is the assumption that the wage standard and living standard arc not only higher generally throughout the country than in all other countries but that they are catisfactecy. Now this is true of the upper section of skilled workers who are wcM organized. It is not true of masses who live m the slums, large numbers the unskilled, the millions of skilled and unskilled who have been displaced by the machine revolution, a million or more of working farmers in the West, and more millions who work in the cotton fields and textile industries of the whole southern region. Among all these will be found a poverty ac distressing as that to be found across the Atlantic, jjp.	—1-t
It is a positive injustice to all these workers for labor man to pcaiM "American prosperity" in view of these facts and it is essential to acquaint ourselves witb the history of wages in this country If we are to avoid illusionc. — (The Advance.)
Name: Work-Less Party.
EmblemFishing Pole.
Declaration of Principles: Loss work and more play until life is all plsy snd ao work.
Immediate demands: hAor day -and five-dav week.
That's all.
Here at last we have a party name and platform that everybody can on. dcrstand. Here we have something thst everybody wants. Here is a political creed, an economic dsmsnri, a universal social ideal that will appeal to every man. woman and child outside of the bug-house; so concise that it can be printed on an ordinary, campaign card and so self-explanatory that is requires neither com. ment, explanation nor lncidation.
You walk up to the first party you meet and say:
"Brother, do you like to work?"
"No," says he.
"AU right,'* say yeu, "having passsd ths intelligence test, you arc t new eligible to become a member of the Work-Less Party."
"Whst docs that party stand fort" says he.
"Less work," sb^ to«.
"Why, sure," says he, "put me down."
Tou ptit him down and set him io work spreading the gospel.
see
Just think how laughably easy it will be to make converts to the Work. I<ess Party. No statistical references to the status of exports, Imports and the balance of trade arc required. No explanation of the intricacies of the workings of the Federal Reserve Bank, surplus value, the Interstate Commerce Commission, economic determinism, the Farm Loan Board or the Constitution of the United States are tailed for.
The immortal principles advocated by Jefferson, Jackson, Lincoln and the founding fathers are left out of the diacussion. AO that the adherent of the Work-Less Party has to know is ths name of his party and that, as I have stated, is self-explanatory. Even the illiterates will havs no troubte to mark their crosses in the right place so long as they hat« sufficient intelligence to Qmcm the distinction between donkey, elephant and fishing pole.
Moreover, the two words Work and Lam. united by a hyphen, have a double meaning. They stand for less work than we ha\ e now and also for a work-less society. Thus they express both the Immediate demands and final goal of the party. In short, the Work-Less Party Is the only fool, proof political party in the world and Ic, therefore bound to succeed.
In all this literary output tha idea is always stressed that the workers arc to remain pack horssp all their lives» work hard, work long hears, and receive just enough wages to keep them in working condition. On the other hand, prospective invectors are assured that they will get something more* much mpre. ^ Thsg are to get rich and then richcr. Great fortunes swmf them. There is no limit to the wealth they msy sc." cumulate from the great resources of the south sal from the hard labor, long hours and low wages cf millions of wags workers.
Make no mistake about it. The philosophy of slavery is the basis of modern capitalism. Its liter-ary champions do'not even attempt to conceal it They write on ths sssnmption that working people should be grateful that an exploiting class is ever ready to sweat fostanes out of workers in return for which the latter mast be content to forever remain drudges for the ruling Babbitts.	1
This feudal idea is not confined to the south. It * widespread among corporation magnates of the north. It is class eonsciousness at the top which must he ' met by class intelligence below or the toiling mssccs • of this country will become the bondmen of a new industrial feudalism.
TEAM WORK-BUT NOT THE WAY HE EXFECTED
This is the season when at institutes, professors, naval officers and state department officials explain learnedly thst we aren't imperialists and gravely discuss the development of our policy of recognition and intervention in abstract terms of international law.
Why not face facta T We are imperialists in Latin America and PppeiaHj the Caribbean regions. Legal arguments sre rationalisations, justifications after tht event Three things determine our policy: 1. Desire to protect the Panama canaL We built It largely t» make it possible to protect both shores with a smaller navy. Ever since we have been building a larger navy snd taking anything else we want to protect the csnaj. 2. Desire to protect tha financial interests of inventois who loan or Invest In these countries at high intcresli because of the risk and then transfer the risk (e the marines. 3. The me of the country. The difference that began in the Coolidge administration betwecS our treatment of Nicaragua and Mexico arose becsuse Nir..mgua is a Marlnc-sised country and Mexico isn't So Coolidge sent Morrow to say H with flowers.
In all this our rulers have too much sense to push the form si control when they have ths substance. It b cheaper to have Dictator ,,Machado do capitalism's
dirty work in Cubs than to do it ourselves. And It makes fewer tariff problems than would annexations. So It's nonsense for Rear Admiral Stlckney to say as be did at the University of Virginia that "if we were imperialists our flag would fly over Mero castle*" We aren't that sort of fools. But we arc in essence imperialists.—League for Industrial Democracy.
The granting of nearly 160,000 decrees in one year and the probability that the rate will increase in the near future present a social pheaomeon that in the interest of other social values must ha controlled. There must be effected—what has thus far not even been attempted—an evaluation of the divorce movement, based on a sound social philosophy. No one knows whether in fact the increase in divorces makes for good or evil; only by assuming thst divorce in itself ic evil can anyone today be cure of the ancwer. Only an objective inquiry along scientific tines into the causes and conditions that impel men and women to leek the divorce court will bring dicproblmn of "the broken home» divorce and desertion out of the realm oi speculation into the realm of real experience.—Current History.
The proletariat will join the Work-Less Party as a matter of course. The bourgeoise win Join as soon as It gets hep to its aims for there Is not a banker, baker or 1 irht bulb maker who would aot rather play golf thnn supervise the nctlvlties of hi* hired hands. The parsons will fall all over themselves to get into the Work-Less Party. Satardsv 1er recreation sad indulgence. Sunday for meditation of repentance. See?
Socialism ft more than nn organised movement snd ****** U U a	**d » tendency. It suffuses
all thing* in this *ge. Its morality is the command of the heart utter«,! ¡„ persuskWc firmness that the injustice done to one is the reproach heaped upon all. Its economics is the imperative to which commercial ism itself must respond. Its politics is the path mapped out by <!< (my for a state wtM|ii»s communal