KRANJ, petek 15. 6. 1984
CENA 14 din
Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik. Jože Košnjek
•I35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
LETO XXXVII
GLASILO
SOCIALISTIČNE ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
rez znanosti, razvite informatike s bo moderni razvoj potisnil ob rob
V SREDIŠČU POZORNOSTI
»včerajšnji problemski konferenci so slovenski komunisti darili, da je treba inovacijski dejavnosti, opiranju na lastne .utreti pot v družbeno reprodukcijo — Gospodarske težave i in več kot očitno zaostajanje za tehnološkim razvojem v morajo biti zadostna spodbuda za hitrejše uveljavljanje itivnosti
problemski konferenci Zveze "unistov Slovenije so včeraj razklali o nalogah komunistov pri r'rJJu inovacijske dejavnosti kot 'žičnega gibanja, konferenca po-' povzetek razprav, ki so pred Mn o tej temi potekale po obči-Inovacijske dejavnosti pa ne bo '^šila le dobro vodena razprava z " i, to je šele začetek procesa, —em so tudi komunisti prev-f pomembne naloge. Nadaljni na-ek naše republike je mogoč le z sabljanjem delavcev v združe-"delu, odločno izboljševanje kva-* in učinkovitosti celovitega enega dela. Zato tudi govorimo Iztrebi masovne inovativnosti,
tl/l------
iju inovativne kulture v samo-
ibliški mnogoboj licu
jftSg — Med tržiškimi taborniki ^jo priprave na zelo pomem-■dogodek, to je organizacijo repu-J*ga mnogoboja za murne, med-in čebelice. Pripravlja ga zve-'abornikov občine oziroma oba la, ki delujeta v Tržiču. To sta severne meje in Odred Križ Mnogoboj bo letos v Križah * 14. junija, pričakujejo pa, udeležilo okoli 250 tabor-L leta starosti, ii se prizadevajo, da bi za-^lalogo, ki jim je v veliko čast, r~i!jčim bolje. Obenem vabijo, ^ mnogoboja udeleži čim već ^ iz vse republike.
Nataša Gorjanc
upravni družbi. Spodbuda s strani Zveze komunistov prihaja v trenutku, ko nas gospodarske težave naravnost silijo k učinkovitejšemu reševanju položaja. Na problem opozarjajo prvi slovenski komunisti in njihovemu zgledu bodo gotovo v kratkem sledili tudi komunisti v ostalih republikah.
Kaj torej hočemo? Najbrž ne novih Einsteinov, pač pa je treba spodbujati aktivni odnos delavca do delovnega procesa. Morda smo predolgo časa pozabljali, da je samoupravni socializem tudi sistem produkcijskih odnosov, preveč smo poudarjali le delitev dohodka, manj pa, kako ga ustvariti v okviru našega sistema. Cilj je vsekakor ustvarjalnost vseh delavcev. Slovenija je zaradi zastarele tehnologije še v slabšem položaju kot druge republike. Takšna tehnologija delavca odriva le v izvajalski položaj, v služenje stroju, saj sedanja stara tehnologija domala onemogoča ustvarjalno delo. To sicer ni edini vzrok, da je v Sloveniji le okoli 0,6 odstotka vseh zaposlenih vključenih v inovativno dejavnost, v nekaterih razvitih državah pa celo polovica in več, kot je to značilno za Japonsko. Iz sivine našega povprečja se dviga nekaj izjem, na primer mariborski TAM. Problemska konferenca je jasno opozorila na sedanjo neučinkovitost pri krepitvi inovacijske dejavnosti. Po eni strani govorimo, kaj je potrebno, po drugi pa si sami postavljamo velike zapreke, vzajemne potrebe po raziskovalni dejavnosti. To se kaže pri obnavljanju opreme, uvozu strokovne literature, informatizaciji prenosa znanja in ovirah pri študijskih stikih z razvitimi središči. Prepovedan uvoz računalni-
felezarna se duši v izgubi
f Wu aorila je izguba v jeseniški Železarni znašala že ^mmjoSov dinarjev - Mar marji terjajo, ase crna burgija v Sloveniji ustrezneje vrednoti - Izguba na-Niz meseca v mesec
V ieseniški Železarni je v zadnjih stinh mesecih zna-milijonov dinarjev, ob koncu aprila pa že 1.224 milijo-
-*uDa us>ut_ .popisujejo razkoraku med cenami surovin, tran--narjev. Izgu .*jhovin izdelkov, zastarelemu postopku, neustre-Jrh^furovinami. Vrsto surovin na domačem tržišču preplačuje-J -u h izdelkov so nizke, sporazumi s kupci o združevanju m ^Jovin uresničeni. v jeseniški Železarni znašajo devi-
; 0 °lJl Kiliionov dolarjev, ne bodo pa zmogli pokriti tečajnih
govi *t i«* j     miHjonov dinarjev iz lanskega leta in več kot
' visim *       ;ev kijih pričakujejo letos.
uJijonov a    QJ)čini naavse zaskrbljeno razpravljajo o ogromni V jeSj   konca leta sploh ni možno pokriti, z grenkobo ugota-- ki je ao        g VZroke enostavno nimajo vpliva. Cene izdelkov bij? fa    *1 ne vzdrže stroškov, ostajajo večinoma zamrznjene, _ metalurgij       e]ovalci zvjsujejo domala po mili volji. Kadarkoli ko jin V     zavzema za višje cene, naleti na odpor. Zdaj naj bi S   tiražili šele po 1. juliju, nikakor pa ne toliko, da bi lahko bo-
^•podarili. Cezarji trdijo, da nobenih ugodnosti
so v povsem neenakopravnem položaju, da ni* ,„J, ki se sicer na veliko priznavajo drugim. Ne znebiti občutka, da v Sloveniji še ne vemcf, ali železarstvo ali ne. Medtem ko je vsem drugim republikam železar-v sramoto. Denimo: železarni Zenica so v
w se
kujemo -
ponos je očitno nam . -------......~.----------—- ^ v
:apadle devizne anuitete, devizni prilivi od proda-publiki oproščeni republiških in delno federacij-
6u pokril« vse zapad I« *k pa so v tej rej
'^Z--V\ martinarji ne zanikajo, da imajo so kar precej notranjih rh   ern sprašujejo, če so se zares v enem letu kar »stoodstotna^ K" r Zato terjajo pravico do nakupa deviz, za črno metalur-ifoi   sa nai bi se socializiralo odplačilo deviznih anuitet in
}Joveniji Pa lik . .e tečajnih^ra'^. posp<^t.n() narašča, ima dolgotrajne posledice ^'*ksna *kfjV  ki proizvede 180 tisoč ton jekla v elektro pečeh in jvJartinovem postopku — visokokvalitetnega jeseniške-ton P0Sjovenija še občutno premalo — temveč za vso občino, a ima     ^     dohodek v gospodarstvu občine skokovito upada-1   -__i.-uiioniskn oovpzanp i Železarne. Občinska resolu-
Droizvt->" ***      -        - *
Jesenice življenjsko povezane z
■> uresničena, predvsem šolstvo in zdravstvo bosta ob koncu m na kolenih. Že z ' za sramotno
na kolenih. Že zdaj se morajo odreči vsem novim progra-Še za sramotno nizek osebni dohodek zdravnika in učite-
aj bo še
iai kai ostalo.
r taksnih razmerah je razpoloženje na Jesenicah izredno slabo, življenjski obstoj območja, kjer živi 30.000 prebivalcev. Stro-kdpr beži iz dejavnosti, ki nima priznane družbene veljave, • ''r. osebnih dohodkov v lastni coni padel od 11 odstotkov na '/'tn ie zares skrajni čas, da se v Sloveniji odločimo, kaj in ka-taiviio Železarno v naši republiki. D. Sedej
kov je le eden od absurdnih primerov, kako si zaradi pomanjkanja deviz in finančnih težav ožimo možnosti za dohitevanje tehnološkega napredka. Pri tako pomembni dejavnosti, kot je inovativna, so poudarili na problemski konferenci, in ob nekaterih kazalcih sedanjega stanja, ni treba izbirati besed, ki bi položaj prikazale manj dramatično, kot je. Da najmanj stokrat zaostajamo za razvitim svetom po številu patentov, je odraz odnosa do inventivne dejavnosti. Pa tudi posledica neustreznega patentnega zakona. Po drugi strani pa smo doslej poznali le inovacijske nagrade, medtem ko ustvarjalnega odnosa do dela nismo znali ekonomsko stimulirati.
Naloge komunistov, ki jih je začrtala problemska konferenca, so jasne: inovacijska dejavnost v družbi mora postati organski sestavni del produkcije in prvina družbene reprodukcije, če naj lovimo tempo razvoja proizvajalnih sil v svetu in če se hočemo   bolje   in enakopravneje vključevati v mednarodno menjavo. Brez znanosti, uvajanja moderne tehnologije, učinkovite organizacije, razvite informatike se utegne zgoditi, da nas bo razvoj potisnil ob rob.
L. Mencinger
Kjer so socialni problemi, ni napredka
Birokratsko miselnost in praksa sta se ugnezdili v kmetijstvu. V zatohlih pisarnah, daleč proč od polj in hlevov (kjer se sicer bije vsakodnevna bitka za živež), kujejo »zelene plane«, seštevajo hektare njiv in travnikov, litre iiileka, kilograme mesa, stote pšenice, tone krompirja, izračunavajo hektarske pridelke. Načrtujejo večjo pridelavo hrane na podlagi večje porabe gnojil, krmil, ustreznejše zaščite pred škodljivci in boleznimi, smotrnejšega izbora semen in pasem, popolnejšega krmljenja ...
Odgovornim se v glavah vrti od številk, odstotkov, povprečkov. Poudarjajo le gospodarsko, zanemarjajo pa drugo in nič manj pomembno družbeno plat našega kmetijstva. Na podeželju, predvsem v hribovskih predelih mrgoli socialnih problemov. V svetovalnici za življenje v dvoje, v ljubljanski Živi čaka na može 29 kmečkih deklet, na neveste pa 291 slovenskih kmečkih fantov. Nič koliko jih zaradi psiholoških preprek ne upa stopiti čez njen prag. Čakajo in upajo. Nič koliko jih išče žene ali može prek časopisnih oglasov. Zapisane besede v ženitni ponudbi — »morda še kje živi kakšno dekle, ki bi bilo pripravljeno priti k meni na urejeno in dobro mehanizirano kmetijo ... star sem 42 let« — opozarjajo na žgoč problem. Osamljenost si je marsikje podala roko z alkoholom. Če k temu dodamo še številne kmete — invalide in bolnike, ostarele hribovce brez naslednikov, dobimo popolnejšo podobo hribovskega kmetijstva.
Kjer so socialni problemi, tudi delo pospeševalne službe ne rodi sadov; tam ni napredka, ni večjih hektarskih pridelkov, višje mlečnosti, večje prireje mesa. Omenimo le primer, izkušnjo pospeševalca za hribovsko kmetijstvo v kranjski občini: Starejši mož, gospodar na hribovski kmetiji, se je že vdal v usodo, da svojih otrok ne bo priklical iz doline. Kmetija mu je postala deveta briga, živina mu stoji do kolen v gnoju in ob praznih, obglodanih jaslih. Pospeševalec je možaka človeško prepričeval, da tako ne gre, da je treba krmo redno spravljati in skrbeti, da živina ne bo stradala. Gospodar se je požvižgal na njegove besede, češ naslednika nimam, mladi pa tako nočejo delati. . . Pospeševalcu ni preostalo drugega, da je prijel za vile, po-kidal gnoj in s krmo napolnil jasli.
Samo z gospodarskimi ukrepi, z višjimi premijami, regresi in ostalimi denarnimi spodbudami (kranjski intervencijski sklad namenja letos za pospeševanje hribovskega in obmejnega kmetijstva preko devet milijonov dinarjev) ne bomo preprečili odseljevanja v dolino in nazadovanje tamkajšnjega kmetijstva, če ne bomo hkrati reševali tudi socialnih problemov. Odgovorni, podajte se iz pisarn v hribe. Ni vam treba prek občinskih meja. Sprehodite se do vasi pod Krvavcem, Ratitovcem, do Bohinja . . . Kjer so borne hiše, podprti seniki, temačni hlevi, tam so bržčas tudi socialni problemi, tam je dovolj dela za kmetijske pospeševalce in socialne delavce. Ko boste po povratku sedli v delegatske klopi — verjemite — boste pogumneje zastavili besedo za hribovsko kmetijstvo in za usodo tamkajšnjega življenja.
C. Zaplotnik
Glasov odprti telefon: 21-835, 21-860
Vse, kar vas zanima o zavarovanju
Pokličite nas v ponedeljek, 18. junija, od 9. do 12. ure
Lani smo v uredništvu nekajkrat organizirali Glasov odprti telefon. Bralci ste nas v njem spraševali, povedali svoje mnenje o stvareh, ki vas zanimajo. Tokrat smo se v uredništvu odločili, da vam spet ponudimo Glasov odprti telefon.
Področje, o katerem naj bi spraševali, je zanimivo: zavarovanje. Ideji je botroval letošnji februarski veter, ki je na Gorenjskem povzročil velikansko škodo. Kar 6000 prebivalcev in organizacij z Gorenjske se je zaradi vetra znašlo v zavarovalnici zaradi tako imenovanega uveljavljanja odškodninskega zahtevka.
Pojem in področje zavarovanja pa sta danes zelo široka. Zavarovalna skupnost Triglav — Gorenjska območna skupnost Kranj na leto obravnava okrog 40 tisoč primerov škod oziroma zahtevkov različnih področij. Nedvomno ga ni med nami, ki se ne bi vsaj enkrat na leto srečal z zavarovanjem. Pri občanih na Gorenjskem so najpogostejša naslednja zavarovanja: požarna, avtomobilska, življenjska in nezgodna, stanovanjska, zavarovanja živali in posevkov in zavarovanja obrtne dejavnosti; pri delovnih organizacijah pa požarna, strojelomna, od-govornostna in avtomobilska zavarovanja.
Glasov odprti telefon torej namenjamo vsem tem oblikam zavarovanja. Vprašate lahko vse, kar vas zanima, poveste svoje mnenje, pripombe, izkušnje, predloge . . . Pokličite nas v ponedeljek, 18. junija, od 9. do 12. ure na telefonsko številko 21-835 ali 21-860. Vaša vprašanja, predloge, mnenja bomo zbrali in pripravili okroglo mizo, kjer se bomo o vsem pogovorili s strokovnimi sodelavci Zavarovalne skupnosti Triglav — Gorenjske območne skupnosti Kranj, predstavniki organov upravljanja in Zavarovalne skupnosti. V pogovor bomo vključili tudi predstavnike" nekaterih večjih delovnih organizacij. Odgovore in mnenja z Okrogle mize bomo potem objavili v Glasu v petek, 29. junija.
Vprašanja nam lahko pošljete tudi pismeno na naslov: ČP Glas Kranj, Kranj, Moše Pijadeja 1 s pripisom Vse o zavarovanju. Upoštevali bomo vsa vprašanja, ki jih bomo dobili v uredništvo do torka, 19. junija, zjutraj. A. Ž.
Višje
priznavalnine
Ljubljana — Skupščina Skupnosti  pokojninskega  in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je 30. maja sprejela sklep o naj nižji pokojnini za polno pokojnin sko dobo, ki znaša od 1. januarja 1984 dalje 10.955,39 dinarjev. Ob tem so se spremenile tudi višine nekaterih prejemkov za borce vojaške invalide in civilne invali de vojne:
• Najvišji znesek stalne pri znavalnine po družbenem dogo voru o priznavalninah udeležencev NOV, ki je enak znesku naj nižje pokojnine za polno pokoj ninsko dobo, znaša od 1. januarja 1984 dalje 10.955,39 dinarjev na mesec.
9 Invalidski dodatek za vojaške invalide in družinske invalidske upravičence znaša od 1. januarja 1984 dalje 10.955,39 dinarjev na mesec.
K Polna dodatna denarna pomoč za civilne invalide vojne znaša od 1. januarja 1984 dalje 5.477,69 dinarjev mesečno.
# Polna dodatna denarna pomoč za vse družinske člane civilnih invalidov vojne znaša od 1. januarja 1984 dalje 2.738,84 dinarjev na mesec.
• V zvezi s sprejetim sklepom Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja z dne 30. maja 1984 o uskladitvi pokojnin med letom za 7 odstotkov od 1. januarja 1984 dalje, znaša zajamčena pokojnina za borce NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 19.537,60 dinarjev. Novost velja od 1. januarja 1984.
Ostali prejemki borcev, vojaških invalidov in civilnih invalidov vojne ostanejo nespremenjeni.
(dd)
Jubilej jeseniških godbenikov — Železarska godba je od nekdaj dajala utrip kulturnemu življenju v mestu pod Mežakljo in njegovi okolici. Njeni uspehi, ki jih je dosegala tudi širom po domovini in izven nje, so povezani z dolgoletnim prizadevnim delom članstva. Letos praznujejo godbeniki Pihalnega orkestra jeseniških železarjev že 110. obletnico delovanja. V počastitev jubileja pripravljajo danes, 15. junija 1984, ob 19. uri v amaterskem gledališču Tone Čutar na Jesenicah, slovesni nastop orkestra. Na koncert vabijo čimveč ljubiteljev glasbe na pihala. (S)
ijvecjo
Kranj — Spretni prsti invalidov v delavnici pod posebnimi pogoji urno sestavljajo montažna orodja. — Foto: L. M.
Tržiško obrtno združenje v novih prostorih
Tržič — V sredo, 13. junija, je bil za tržiške obrtnike pravi mali praznik: dobili so nove poslovne prostore, ob tej priložnosti so pa v paviljonu NOB v Tržiču občanom tudi pokazali, kaj vse delajo, česa vsega so že sposobni.
Že dolgo so razmišljali, da bi Trži-čanom pokazali vso svojo dejavnost. Malce jih je spodbudila tudi izredno uspela razstava loških obrtnikov lani na Podnu. In tako je otvoritev novih prostorov združenja prišla kot nalašč.
Kot nam je povedal član izvršilnega odbora Obrtnega združenja Tržič Franc Snedic, elektromehanik, doživlja zadnja leta tržiška obrt pravi mali preporod. Okrog 220 obrtnikov že imajo, prihajajo pa vedno novi. Samo zadnji mesec je prijavilo obrt 6 novih mojstrov. Pozna se, da imajo na občini drugačen odnos do njih. Zadnja tri leta se je na tem področju ogromno spremenilo. Vse drugače upoštevani so danes obrtniki. Mnogi med njimi so nepogrešljivi koope-
ranti za industrijo, pa tudi finančno so močni, saj je danes obrt v bruto dohodku občine zastopana z že okrog 20 odstotki. Vse pa kaže, da se bo še razrasla, saj postaja nenadomestljiv člen v verigi tržiškega gospodarstva. Devetnajst različnih dejavnosti je zastopanih v tržiškem malem gospodarstvu. Najbolj razvito je seveda čevljarstvo, ki je tu doma od nekdaj, hitro mu pa sledijo elektroinštalacije, avtoprevozništvo in storitvena obrt. Tržiču primanjkuje finomehanikov, kot so urarji in podobno. Drobna obrt zaposluje danes že 172 delavcev.
Veseli so novih prostorov v stari tržiški pošti. Nemogoče prostore so imeli prej na Trgu svobode, majhne, temne, zdaj imajo pa kar 160 kvadratnih metrov prostora. Adaptacija z opremo vred jih je stala borih 110 starih milijonov. Obrtniki so sami prispevali, sami delali. Vidi se, da so delali zase, kajti še posebej so se potrudili. Brez dvoma bodo radi prihajali sem. D. Dolenc
Tržiški obrtniki razstavljajo — V paviljonu NOB v Tržiču so v sredo, IS. junija, odprli 1. rastavo izdelkov tržiških obrtnikov. Okrog 6V predstavnikov malega gospodarstva je pokazalo kaj vse izdelujejo. Tržičani, med njimi tudi občinski možje, so presenečeni ugotavljali, da niso niti slutili, kako zahtevne izdelke že izdelujejo njihovi obrtniki. Razstava bo odprta še danes, če bo pa le mogoče, pa tudi jutri, v soboto, 16. junija, od 10. do 18. ure. — Fofo: D. Dolenc
O LAS Us,anovi'e,i' Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica, Škotja Loka in Trzić — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec
- Odgovorni urednik Jože Kosnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Hu-mer, Helena Jelovćan, Lea Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sede), Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar in Danica Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Igor Kokalj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana Naslov uredništva In uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju itevilka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina 27-960 — Oprosćeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Polletna naročnina 450.— din
Invalidom
zagotavljajo
delo
Kranjske delavnice pod posebnimi pogoji, kjer delajo invalidi iz tržiške in kranjske občine, se že vsa leta trudijo z iskanjem primernih kooperantskih del— V zadnjem času so s tržiškim Triglavom zastavili uspešno malo kooperacijo
Potem ko so pred dobrim mesecem v tržiški tovarni montažnega ' pribora in ročnega orodja Triglav — Metalka začeli izdelovati zatezna sidra, niso dosti premišljevali, kje jim bodo njihov novi izdelek, ki gre za sedaj še v celoti v izvoz, kompletirali. Na sidro je namreč treba namestiti še matico in podložko, s tem pa je kovinsko sidro že pripravljeno za pritrjevanje v beton ali v naravni kamen.
Škatle s kovinskimi deli so odpeljali v Kranj, v delavnico pod posebnimi pogoji, s katero uspešno sodelujejo že dobro leto. Vseh deset tisoč kosov sider, kolikor jih izdelajo na dan, v delavnici tudi sestavijo. Razen sider v tej delavnici kompletira-jo in tudi pakirajo še drug izdelek tržiškega Triglava — jekleno sidro z notranjim navojem.
V delavnici pod posebnimi pogoji, kjer trenutno dela srednje duševno in telesno prizadetih invalidov iz kranjske in tržiške občine, ne skrivajo zadovoljstva, da se je prvo poskusno sodelovanje že razvilo, saj imajo na ta način varovanci v delavnici zagotovljeno delo, ki jim razen zaslužka daje tudi občutek koristnosti.
V tržiškem Triglavu sicer izdelujejo kovinska sidra že vrsto let, vendar so vseskozi imeli vrsto problemov, saj je kompletiranje in pakiranje teh kovinskih izdelkov dokaj enolično, dolgočasno delo. Zato so že dlje časa razmišljali, da bi te vrste del ponudili zunanjim sodelavcem. Po srečnem naključju so naleteli na ponudbo kranjske delavnice pod posebnimi pogoji, kjer so prav takrat iskali primerno delo. Kaj hitro so se razpršili dvomi, da bi invalidi iz delavnice ne bili sposobni za taka enostavna dela. Kaže, da bo sodelovanje lahko teklo naprej. To po eni strani zagotavlja skrbno opravljeno delo, ki mora biti brez napak, pa tudi dogovorjenih rokov se delavnica vedno drži.
Sodelovanje s tržiškim Triglavom sicer ni edino kooperantsko delo, saj varovancem v kranjski delavnici pod posebnimi pogoji zagotavljajo delo tudi v Peku, Triglav konfekciji Kranj, Eni. Vendar je sodelovanje s tržiškim Triglavom tako soliden in obsežen posel, da so k delu lahko pritegnili tudi učence šestih in sedmih razredov osnovne šole Helene Puhar. Za te učence je to kar primerna dvotedenska delovna praksa, ki je tudi v delovnem programu šole in jo učenci običajno opravljajo po delovnih organizacijah- Nameščanje matic na kovinska sidra je tako eno-stavno opravilo, da so ga lahko Uporabili tudi kot spretnostim vajo za mlajše invalide, ki so še v oddelkih za delovno usposabljanje.
L. M.
Tudi na pošti lahko oddate mali oglas!
NAŠ SOGOVORNIK
Rado Pavlin
Vsak osmi občan dobi eno od pomoči
S tem vprašanjem, kako preživeti s 5600 din na mesec oziroma po novem (od 1. maja dalje) s 7500 din, se v kranjski občini ubada 36 ljudi. Tolikim je namreč takšna družbena denarna pomoč edini vir skromnega preživljanja. Da pa je upadanje življenjskega standarda občutneje načelo tudi materialni položaj občanov, ki se lahko sami preživljajo, ka:>-2 tudi porast občasnih, enkratnih in posebnih pomoči, ki jih občani z najnižjimi dohodki naslavljajo na Center za socialno delo Kranj. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Centra Radom Pavlinom.
Koliko občanov v kranjski občini prejema socialno pomoč?
»Z enotno evidenco socialnih pomoči skušamo v naši občini pravično porazdeliti pomoč občanom, ki jo zares potrebujejo. Točnejših podatkov, koliko občanov trenutno prejema katero od oblik pomoči, še ni, saj vloge za nekatere vrste pomoči še prihajajo. Vendar menim, da bo samo denarnih pomoči otrokom okoli 5000. Po ocenah, ki veljajo tudi za lansko leto, pa v kranjski občini prejema eno od številnih oblik pomoči kar vsak osmi občan. Precej enako kot lani ostaja število rejnin, oskrbnin v domovih za starejše, za mladoletnike v zavodih, kar gre vse iz sredstev socialnega skrbstva.«
Ena od oblik pomoči so tudi regresirane oskrbnine v vrtcih, jaslih ter za prehrano v osnovnih šolah. Koliko je tega?
»Od nekaj več kot 3100 otrok v kranjskih vrtcih starši za več kot polovico plačujejo regresirano oskrbnino, regres pri prehrani pa ima nekaj več kot 500 osnovnošolskih otrok. Zaživela je tudi funkcionalna oblika denarne pomoči otrokom, ki so v vrtcih in zanje starši prejemajo denarno pomoč. Opažamo pa tudi negativno plat te oblike, saj se dogaja, da starši iz socialno šibkih družin jemljejo otroke iz vrtcev in zato denarno pomoč (poprejšnje otroške doklade) prejemajo v gotovini. Sicer pa to denarno pomoč direktno nakazujemo vrtcu za oskrbnino otroka. Zato se zdaj dogaja, da otroci, katerih starši pač potrebujejo vsak dinar, ostajajo brez družbenega varstva, ne glede na to, da so v vrtcu lahko brez vsakega prispevka staršev.«
Ali glede na stalno zviševanje življenjskih stroškov predvidevate, da bo treba več občanom pomagati iz stalne ali začasne finančne stiske?
»Za sedaj se pravice sicer še ne širijo. S 1. junijem imajo novo pravico, in sicer do nadomestila 6390 din, duševno in telesno prizadete osebe, ki doslej niso imele statusa invalida. Sredstva za ta nadomestila se zbirajo pri skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Pričakujemo sicer, da bo letos več občanov zaprosilo za dodatno pomoč več bo subvencij pri stanarinah, več bo denarnih pomoči otrokom, vendar spet ne v talcem obsegu, da bi to preseglo načrtovana finančna sredstva za te namene. To so sicer predvidevanja, jeseni oziroma proti koncu leta pa lahko pride tudi do sprememb.«
L. M.
Preverjanje znanja rezervnih starešin — Izobraževalno dejavnost v
Zvezt rezervnih vojaških starešin vsako leto sklenejo s preverjanjem znanja. Občinska konferenca ZRVS v Kranju je za starešine, ki niso v sestavi oboroženih sil. pripravila izpite minulo soboto. Med pribil 7 kilometrov dolgim pohodom so udeleženci reševali naloge iz topo-grafije in taktike ter odgovarjali na vprašanja s področja SLO in dmž-bene samozaščite, po njem pa so streljali s polavtomatsko puško. Po-ka oh SO dobro teoretično nanje m strelske sposobnosti. Na sliki: starešine Bruno Pirih m Janko Fister iz krajevne konference ZRVS Ore-hek ter Stane Kalan s Planine na začetku pohoda. (S) — Foto: S. Saje
J V
Ogorčeno pismo brez osnove
Izvršni svet in družbenopolitične organizacije v kranjski občini so te dni prejeli odprto pismo dijakov kranjske pedagoške šole, ki protestirajo zoper brezplačno delovno prakso — Do takega protesta bi bili upravičeni tudi osnovnošolski učitelji, mentorji teh dijakov — Izobraževalna skupnost zagotavlja, da gre le za vprašanje časa
Kranj — Učenci 2. in 3. letnika kranjske srednje šole pedagoške, računalniške in nara-, voslovno-matemutične usmeritve, ki se šolajo v v/.gojnoizobra/evalnem programu »uoitelj«, so konec minulega tedna družbenopolitičnim organizacijam in izvršnemu svetu kranjske občine poslali odprto pismo, ogorčen protest zoper neplačano delovno prakso bodočih uci teljev. Pismo je prišlo še na nekaj drugih naslovov na izobraževalno skupnost, medobčinsko gospodarsko zbornico, mladinsko organizacijo, zavod za šolstvo . .
Pismo med drugim pravi takole: »Nismo pričakovali plačila, ki t>i dodatno obremenjevalo naše gospodarstvo, toda prepričani liho bili, da je v naši družbi delo cenjeno in temu ustrezno nagrajeno. Morda nam kdo očita, da je delovna praksa sestavni del ličnega programa in mora biti zato brezplačna. Dijaki podpiramo to možnost, če noben dijak v Sloveniji ne bo dobil nagrade za opravljeno proizvodno delo ali delovno prakso. Ne strinjamo pa se z. obstoječim načinom nagrajevanja, ko nekateri naši vrstniki dobijo nagrado, mi pa ostajamo praznih rok.«
Kot je znano, dijaki srednjega (Umerjenega izobraževanja prvo leto šolanja opravljajo proizvodno prakso, ki jim jo ustrezno plača tovarna. Od drugega letnika dalje pa se prak sa specializira in opravljajo jo že v dejavno stih, kjer se bodo kasneje zaposlili Dijaki, ki so vključeni v izobraževalni program »učitelj«, jo prek vsega šolskega leta opravljajo v osnovnih šolah, od koder prihajajo. V drugem in tretjem letniku sodelujejo pod mentor stvom tamkajšnjih Učiteljev V interesnih dejavnostih, kasneje pa le pri pouku. Dijaki drugih izobraževalnih programov opravljajo prakso običajno v tovarnah in dobijo nagrado V osnovnih SOlah pa dijakom, hodm hm urite [jem, plačila ne Riofejo sagOtOviti, laj 10 n di jaki pri njih takorekoč gostje in njihova praksa dodatna dejavnost, za katero šola nimu sredstev Denar naj bi zagotovila izobraževal na skupnost. Le ta je dijakom tega izobraževalnega programa pred časom obljubila, da
bodo delovno prakso dobili plačano, vendar
bodo morah na denar nekoliko počakati
Lani praktikantov po šolah niso nagrajev. in prav tako ne osnovnošolskih učiteljev, u njihovo mentorstvo. Torej bi bili lani oboji upravičeni do ogorčenega pisma. Letos pa je tuk protest brez osnove, saj so učencem nagrado /a opravljeno prakso obljubili, dobili pa jo bodo potem, ko šole pošljejo ocene njihovega dela O nagradi mentorjev pa bo konec meseca odločala posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev, saj učitelji v bi-Stvu izvajajo srednješolski in ne osnovnošolski program.
Morda so se dijaki prestrašili da izobraževalna skupnost ne bo držala obljube, kar j-
odprtem pismu tudi očitajo. Morda pa „eSSkani, saj tretješolce letos caka se matd .. ntskl izlet in bi jim zaslužek od prakse prri , ,0 prav. Prejemniki odprtega pisma d"; .. neFočitajO neučakanosti, temveč načir. so hoteli pnti do svoje pravice, ko ve Sar obstaja toliko samoupravnihjpotL
TTEK, 15. JUNIJA 1984
NOTRANJA POLITIKA
3. STRAN O LAS
Stanovalci so dolžni 15 milijonov dinarjev
kupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj »o konec meseca razpravljala o neplačanih stanarinah in drugih zveznostih — Med dolžniki je 150 takšnih, ki dolgujejo več kot j »15 tisoč dinarjev
Kranj — Na dnevnem redu skup-J-joe  samoupravne stanovanjske ftupnosti občine Kranj, ki bo zase-28. junija, je tudi poročilo o ne-t^eanih stanarinah.  Po podatkih Fokovne službe Domplan so znaša-- konec leta 1983 neporavnavnane l^eznosti iz stanarin in ostalih ob-Soosti stanovalcev oziroma imet-■a? stanovanjske pravice prek 6,5 .Jijona dinarjev. Od 1. januarja do Paprila letos so te obveznosti narava dodatnih 8,6 milijona dinarjev, znaša skupni dolg prek 15 mili-dinarjev. Med dolžniki je kar ■^takšnih, ki dolgujejo po več kot tisoč dinarjev.
dolgovi iz lanskega in preteklih so se letos zmanjšali za okrog 56 stotkov. Vse bolj pa naraščajo ne-f^avnane obveznosti v letošnjem To velja tudi za 56 odstotkov od neporavnanih obveznosti iz le-jega leta. Le-te znašajo na me-'h- prek 2,1 milijona dinarjev, kar -stavlja 7,9 odstotka od vseh za-*ananih obveznosti uporabnikom taovanj. Lani so neplačane obvezati predstavljale še 5,4 odstotka ** zaračunanih. Za izterjavo ne-l*£nih obveznosti je bilo letos po-Nh 2700 opominov, 200 manda-^tožb in 84 izvršilnih prostopkov. ^ uporabniki, ki so bili dolžni zneske, so bili preseljeni v stanja   z   nižjim stanovanjskim ardom, trije pa imajo odpoved ■"bivanjskega   razmerja. Vendar t'-"a tem stanovanjska skupnost zaleti ustrezna stanovanja, fed ukrepi, ki naj bi jih skupščina seji konec meseca sprejela v M z neplačniki stanarin in drugih %nosti   (vodarina, kanalščina, Pestilo za  stavbno zemljišče, ^rina, elektrika skupnih prosto-stroški za ogrevanje vode in ^ki centralnega ogrevanja), je
Večja trgovina ne bi bila ooVeč
ip — Krajani Zasipa že dol-kupujejo v tesni prodajal-cerije sredi vasi. Pred več ihajpak ni motilo, da mora-soboto v gneči čakati na ifSaj krajevna skupnost še ni toliko prebivalcev. Zdaj je Ne le da se vsi domačini ičani iz Sebenj in Podho-10 minut hoda oddalje-„omaj zvrstijo pri naku-lovnih potrebščin, tudi pro-*Ki v trgovini težko delata, te-skladišče pa komaj spi'ejtne Maga, kolikor ga potrebu-em so nam potarnali trije ki smo jih povabili k be-
t Marija Povšin iz Zasipa
-v o,i ie veliko hiš, tako da »VZasipu je v   dinjsWa tezko
številna *°^vnimi življenj-
Sama vse
"■krbujejo * Hm "tukaj,
?
: '•'kraju, kjer delajo. Ko se vra jjjfc> z dela, spotoma nakupijo še ftezno špecerijo. Seveda smo gSjani že razmišljali o novi trgo-Radi bi samopostrežno pro-l+iulno, tako da prodajalci ne bi P" tako obremenjeni. Toda zabilo se je pri denarju.« • Cilka Koder, doma z Rečice, '■dajalka v Zasipu fbo bi imeli večjo trgovino, bi zhko tudi bolje založili. Tako I dobimo v skladišče ravno toli-§ da za silo pokrijemo vsakda-P potrebe domačinov. Novo tr-p6o bi zelo potrebovali, saj je ^ tesna prodajalna edina d; |< , ttfcofi; Prva najbližja prodajal ' je v Spodnjih Gorjah. Ob sobo
I
predlagano, da se seznam tistih dolžnikov, ki dolgujejo več kot 15.000 dinarjev, objavi. Kot rečeno, je takšnih 150, seznam le-teh pa bo pred sejo objavljen v Kranjčanu. Proti vsem, ki tri mesece zapored ali v zadnjih dveh letih niso plačali stanarine, naj bi uvedli postopek za odpoved stanovanjskega razmerja. Hkrati bodo kadrovsko-socialnim službam v delovnih organizacijah poslali seznam njihovih delavcev, da preve-
rijo njihov socialni položaj in dokler ne bodo poravnali stanarine, ne bodo mogli prevzemati drugih obveznosti, ki se plačujejo na podlagi administrativnih prepovedi iz osebnih dohodkov.
Med predlaganimi ukrepi je stališče, da je v prihodnje treba graditi tudi stanovanja z nižjim standardom (brez centralnega ogrevanja in tople vode) za občane, ki ne zmorejo plačevati tako visokih stroškov. Skupaj s službo socialnega skrbstva naj bi pregledali tudi seznam dolžnikov in se za tiste, ki ne morejo plačevati obveznosti, posebej dogovorili, kako rešiti problem. A Žalar
Tavčarjev spomenik naj ostane na Visokem
Tavčarjev dvorec na Visokem, ki velja za kulturni spomenik prve kategorije, propada. Pisateljev sin Ante, ki še živi v Ljubljani, zahteva prestavitev spomenika na dostojnejše mesto v Poljane. Od svoje namere bo odstopil, če bodo v občini v dveh letih našli ustreznejšo rešitev.
Visoko — »Ugotovil sem, da zaradi propadanja Visokega spomenik ne sodi več v zaraščeno okolje, kjer mu delajo družbo še konji. Odločil sem se za njegovo prestavitev na drugo, spominu očeta dostojnejše mesto. V poštev bi prišla njegova rojstna vas Poljane. V tem primeru bi spomenik daroval občini, če bi za to pokazala zanimanje,« je v pismu zapisal Ante Tavčar iz Ljubljane, lastnik spomenika, sicer pa sin Ivana Tavčarja, velikega visoškega moža, pripovednika, liberalnega politika, ljubljanskega župana in poslanca v avstrijskem državnem zboru.
Omenjeno pismo je prvo obravnavalo Turistično društvo Poljane. Zavzelo je stališče, da bi bila prestavitev na predlagano mesto v Poljane neumestna, ker sadi spomenik edi-nole k Tavčarjevemu dvorcu na Visoko. Treba je le urediti okolico in
tah, ko je naša trgovina najbolj obiskana, delava obe prodajalki. Moram reči, da so kupci, čeprav včasih v nemogoči gneči, prav potrpežljivi in se radi držijo vrstnega reda. Novo trgovino naj bi zidali na zemljišču zadaj za gostilno, toda dvomim, da se bo v bližnji prihodnosti našel denar zanjo. Z maržami komaj plačujemo elektriko, kaj šele, da bi šli v tako investicijo.«
• Joco Josifovič, pismonoša z Bleda
»Stanujem v središču Bleda, kjer imamo trgovino takorekoč za vsakim vogalom, tako da tam ni problema z oskrbo. Velikokrat kupujem v prodajalni v Zasipu, ker tam raznašam pošto in mi je trgovina pri roki. Čeprav je kar dobro založena, bi še ena trgovina v tem naselju ne bila odveč. Poglejte, meso imajo le enkrat tedensko, ker si ne morejo delati zalog. Vas je velika, trgovina premajhna, kar se pa kaže predvsem ob sobotah, ko vsi kupujejo za čez nedeljo.«
D. Z. Žlebir Foto: G. Šinik
okrog spomenika postaviti ograjo, ki bi preprečila nadaljnje onesnaževanje njegove bližine. Turistično društvo je kasneje z vsebino pisma seznanilo tudi družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti in občini, škofjeloški izvršni svet in turistično zvezo.
Pred nedavnim je Tavčarjevega sina v Ljubljani obiskala občinska delegacija in se z njim pogovarjala o usodi dvorca in spomenika. Pisateljev še živeči najbližji sorodnik je pripravljen odstopiti od svoje namere, če bi v občini v dveh letih našli ustreznejšo rešitev. V občinskem odboru za revitalizacijo starih mestnih in vaških delov so obravnavali že več študij o tem, kako bi dvorec najbolje izkoristili. Nazadnje je prevladala možnost da bi delovne organizacije škofjeloške občine zbrale denar za obnovo hiše, v kateri bi uredili prenočišča, restavracijo, prostor za poslovne razgovore ter muzejsko sobo; vse skupaj pa bi vodil Alpetour. Čeprav bi to veljalo škofjeloško združeno delo več deset milijonov dinarjev (in četudi to nima nič skupnega s predlaganimi ukrepi za razbremenitev gospodarstva), je to edina rešitev, ki bi dvorec otela dokončnega propada. Z zasebniki imajo v občini slabe izkušnje; dvorec so vzdrževali slabše, kot so pričakovali ob prodaji sredi šestdesetih let.
Zamisel o ureditvi Tavčarije v kulturno zgodovinski spomenik in uporaben gostinski objekt ne bo tako kmalu uresničena, zato so člani predsedstva občinske konference Socialistične zveze Škof j a Loka predlagali, da bi zaenkrat zagotovili denar vsaj za ureditev okolice in za ograditev spomenika.
C. Zaplotnik
Pred desetim kongresom gasilcev Slovenije
Spodbudni delovni rezultati
Preteklo štiriletno obdobje je bilo za člane gasilske organizacije dokaj uspešno — Med letošnjim kongresom bodo poiskali možnosti za nadaljnji napredek požarnega varstva — Vrsta prireditev
Ljubljana — Slovenski gasilci so v preteklem štiriletnem obdobju delovali na osnovi resolucije, razprave in stališč 9. kongresa svoje organizacije. S tem so zagotovili uresničitev njene vloge kot enega sestavnih delov v Socialistični zvezi delovnega ljudstva.
Skrbeli so za nadaljnji razvoj samoupravnih skupnosti za varstvo pred požari in še zlasti samoupravnih razmerij na področju požarnega varstva, za kar bo letošnji kongres dal nove opredelitve in spodbude. Utrdili so povezanost mirnodobnih sil požarnega varstva z vsemi nosilci obrambnih priprav, še posebno pa s civilno zaščito. Prav v tem obdobju so dosegli tudi nove uspehe pri organiziranosti v skladu s politiko ZKJ in drugih družbenopolitičnih organizacij ter najvišjih skupščinskih teles.
Med članstvom je kar polovica mladih, ki delujejo v prostovoljnih gasilskih društvih, društvih »Mladi gasilec« in krožkih po šolah. Tako se gasilski organizaciji ni treba bati odmiranja vrst, v katerih so mnogi zvesti vzorom gasilstva že petdeset in več let.
Gasilci so dosegli pomembne rezultate pri odpravljanju posledic številnih požarov. Še pomembnejše in spodbudnejše je povečanje njihove preventivne dejavnosti. Seveda pa so ostali nekateri cilji minulega kongresa le delno uresničeni. Za dogovor o njihovi končni izpolnitvi in sprejem smernic za nadaljnji napredek požarnega varstva bo dovolj možnosti na X. kongresu gasilcev Slovenije, ki bo od 22. do 24. junija 1984 v Mariboru.
Prvi dan kongresa bo na sporedu poročilo plenuma Gasilske zveze Slovenije o delu med obema kongresoma, ki mu bosta sledila referata o 35-letnem delovanju slovenske gasilske organizacije ter vplivu strokovnosti in množičnosti na učinkovito varovanje ljudi in premoženja. Delo kongresa bodo drugi dan nadaljevali ločeno v organizacijski, strokovno-tehnični in mladinski komisiji, po popoldanskem plenarnem zasedanju pa bodo sprejeli kongresno resolucijo in sklepe.
Kongres gasilcev bodo popestrile razne prireditve. Na mariborskem sejmišču bodo v petek, 22. junija, odprli gasilsko razstavo, naslednji dan bodo med drugim pripravili veliko gasilsko vajo, nedeljski dopoldan pa bosta zapolnila gasilska parada po mestnih ulicah in zborovanje na stadionu v Ljudskem vrtu, kjer bo po koncertu gasilskih pihalnih godb in govoru predsednika RK SZDL Slovenije nastop članstva z gasilskim orodjem.
S. Saje
_________y
Prvi predlogi razbremenitev
Radovljiški izvršni svet sprejel prve predloge za zmanjšanje obremenitev gospodarstva v letošnjem letu — Po končnem izračunu vseh razbremenitev bodo lahko kaj več rekli o novem prispevku za ceste
Radovljica — Na novo so ocenili, da bo dohodek radovljiškega gospodarstva v letošnjem letu porasel za 55 odstotkov, kar je osnova za izračun predlaganih razbremenitev gospodarstva, ki jih bodo sprejemali na občinski ravni.
Predlagano je znižanje sredstev za komunalo za najmanj 10 odstotkov, kar pomeni, da prispevna stopnja z julijem ne bo smela biti večja od 0,7 odstotka. Pri tem velja povedati, da se zmanjšanje sredstev ne nanaša na ceste, saj je del lokalnih cest formalno še vedno vključenih v komunalo.
Znižanja prispevka za zaklonišča z 0,06 na 0,04 odstotka izvršni svet ni
Likvidnost vse slabša
Likvidnost radovljiškega gospodarstva je slaba, od lani se je še poslabšala — Kjer poslujejo z izgubo ali ne izpolnjujejo dolžni-ško-upniških razmerij, se bodo razmere zaradi novih zakonov še bolj zaostrile — Zato bodo že zdaj obiskali organizacije združenega dela, kjer so problemi največji
Radovljica  —   Podatki  s  konca    nostno oceno pripravil le po panogah
marca letošnjega leta kažejo, da se je že lani slaba likvidnost radovljiškega gospodarstva letos še poslabšala. V 25 organizacijah združenega dela je bila stopnja kratkoročne likvidnosti pod 50 odstotki, v 9 med 50 in 100 odstofki in v ostalih nad 100 odstotkov. V tretjini organizacij bi torej morali sprejeti dodatne naloge za razrešitev likvidnostnih težav. Vendar smo na torkovi seji izvršnega sveta slišali, da se marsikje premalo zavedajo resnosti razmer. Likvidnostne ocene dobro poznajo le finančni delavci, samoupravni organi pa o njih ne govore veliko. V tako ozkih krogih zapletenih problemov, ki jih prinaša likvidnosj;, seveda ni moč reševati. Likvidnost se ne nanaša le na vrednostne papirje, temveč tudi na zaloge, obračanje denarja, organizacijo dela, produktivnost in še na marsikaj.
Obstaja utemeljena bojazen, da se bodo tam, kjer poslujejo z izgubo ali kjer ne izpolnjujejo dolžniško-upni-ških razmerij, v prihodnjih mesecih razmere še bolj zaostrile, zato je pravočasno ukrepanje toliko bolj pomembno. Občinski izvršni svet je zato sprejel sklep, da bo posebna strokovna skupina, ki jo bodo sestavili skupaj z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, obiskala gospodarske organizacije, kjer so likvidnostne težave največje, izvršni svet pa bo vsake tri mesece ocenjeval likvidnost gospodarstva.
Zal je občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo hkviu-
gospodarstva, ne po posameznih organizacijah združenega dela, zato ni bilo moč izvedeti, kje se otepajo z največjimi težavami.
Zanimivi pa so nekateri drugi podatki, ki jih je pripravil komite. Razveseljivo je, da so v letošnjih prvih treh mesecih kar za 79 odstotkov v gospodarstvu porasli plačani prihodki, zelo nizek pa je delež indosiranih menic. Izjemno pa so v gospodarstvu porasli prejeti krediti, saj so bili v letošnjih prvih treh mesecih kar triin-polkrat večji kot v enakem lanskem razdobju. Na gospodarstvo radovljiške občine je tako odpadlo kar 38,5 odstotka vseh kreditov, ki jih je v letošnjih prvih treh mesecih prejelo gorenjsko gospodarstvo. *
Razumljivo je zato, da visoke obresti vse bolj ogrožajo dohodek radovljiškega gospodarstva. Delež obresti v dohodku je v letošnjih prvih treh mesecih v primerjavi z lanskimi porasel za 78 odstotkov in ima 18,2-odstoten delež, v industriji 19,8-odstotni, v trgovini pa celo 31,4-odstotni delež. 12 organizacij združenega dela ima več kot 20-od-stotni delež obresti v dohodku. Pomoč kreditov je torej vse dražja.
Še ostreje se zato zastavlja vprašanje, kako'bodo s krepko načetim dohodkom lahko stare, iztrošene stroje zamenjali z novimi, kar je eden poglavitnih problemov radovljiškega gospodarstva, ki ima značaj predelovalne industrije.
M. Volčjak
sprejel, saj bi s tem šli pod zakonsko določeno najnižjo stopnjo.
Prispevek za splošno ljudsko obrambo in družbene samozaščito sedaj znaša 0,23 odstotka, v gradivu je bilo predlagano znižanje na 0,18 odstotka. Izvršni svet predloga še ni sprejel, saj bo svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito še enkrat pregledal, koliko sredstev potrebuje letos, oblikoval prispevno stopnjo in predlagal spremembo samoupravnega sporazuma o zbiranju sredstev.
Pri požarni skupnosti so sprejeli znižanje sredstev za najmanj 10 odstotkov, prispevka stopnja pa zato v drugi polovici leta ne bo mogla biti višja od 0,29 odstotka; sedaj znaša 0,31 odstotka.
Večje zmanjšanje sredstev pa predlagajo pri območni vodni skupnosti, saj nameravajo vodni prispevek zmanjšati z 1,04 na 0,9 odstotka. Podatki namreč kažejo, da vodni prispevek- ni bil zmanjšan že vrsto let in z njim zbrana sredstva naglo rastejo. Lani se jih je nateklo 117,3 milijonov dinarjev, letos pa bi se jih z nespremenjenim prispevkom kar 188,2 milijona dinarjev.
Pri zmanjševanju obveznosti iz osebnih dohodkov delavcev je izračun pokazal, da prispevek za izobraževalno skupnost lahko že sedaj zmanjšajo od 6,31 rfa 6,21 odstotkov, prispevek za raziskovalno skupnost pa'od 0,018 na 0,01 odstotek, s čimer bodo lahko zbrali načrtovana sredstva. Vse prispevne stopnje pa bodo morali pred koncem leta seveda še enkrat pregledati.
Delavci iz osebnih dohodkov z 0,8 odstotnim prispevkom namenjajo denar za sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Marca so prispevek povišali z 0,6 in 0,8 od: stotka, zdaj pa kaže, da ga bodo zmanjšali na 0,7 odstotka. Poprej bodo namreč še izračunali, če je načrt sklada moč zmanjšati pri intervencijah v porabi hrane, saj velikih težav pri oskrbi z mesom ni več. Za pospeševanje kmetijstva sredstev ne bodo zmanjšali.
Pri zmanjševanju ostalih obveznosti gospodarstva bo prišel v poštev prispevek za stanovanjsko gradnjo iz čistega dohodka, ki je posebnost radovljiške občine. Sedaj znaša 1,34 odstotka, kot kaže, ga bodo zmanjšali za polovico, ohranili pa še prihodnje leto.
M. Volčjak
OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH
Slajši čokoladni obeti
Do luni na domačem tržišču skorajda ni bilo mogoče dobiti prave čokolade — Letos ima Gorenjka iz Lesc dovolj deviz za proizvodnjo 370 ton čokolade — V prihodnje bodo zadostili vsemu slovenskemu trgu, ker bodo proizvodnjo precej razširili
Lesce — Slovenci nismo med največjimi potrošniki čokolade, saj je poje povprečen Slovenec le pičla dva kilograma na leto, Švicarji pa 9. Američani 0 do 7 in Skandinavci 4 kilograme. Zadnja leta je potrošnja čokolade pri Slovencih še manjša, komaj 20 dekagramov letno, saj na trgu ni bilo mogoče dobiti prave čokolade, nadomestki pa sladokuscu ne gredo posebno v slast. Čeprav naše prehrambene navade niso najbolj naklonjene čokoladi, leska Gorenjka skuša čim bolj zadovoljiti potrebe
aomacega trga po njej. Lani so je izdelali le kakih 150 ton za domačo potrošnjo, kar je kljub majhnemu povpraševanju še vedno premalo. Letos bo na domačem trgu 370 ton prave čokolade, nekaj manj pa bodo izvozili.
Gorenjka letno izdela kakih 1500 ton čokoladnih in podobnih izdelkov, kar dve tretjini tega so razni surogati, izdelani iz domačih surovin. Domača surovinska osnova je tudi razlog, zakaj izdelujejo vse več nadomestkov. Resda so tudi pota do
Zanimiva prodajna poteza leske Murke
Na Bled s staro, domov z novo katrco
Z geslom »Staro za novo, plačaj in polji« bo leska trgovska organizacija Murka v soboto in nedeljo ponudila v blejski športni dvorani kupcem sto katrc — Kupiti bo moč tudi nadomestne dela in dodatno opremo — V dobrem letu dni je Murka prodala tisoč osebnih avtomobilov
Lesce — Krožna vožnja katrc okoli Blejskega jezera in za nameček rally posadka v R 5 Turbo bo napovedala zanimivo prodajno potezo leske trgovske organizacije Murka, saj česa podobnega pri nas doslej prodajalci avtomobilov še niso naredili. V blejski športni dvorani bodo v soboto, 16. junija, ob 10. uri odprli prodajo katrc, ki jih bodo lahko kupci dobili takoj ali pa staro zamenjali za novo. Pripravili so sto katrc — R 4 TU in R 4 GTL - in prodaja bo tekla še v nedeljo, 17. junija. Kupiti bo moč tudi nadomestne dele in dodatno opremo in kakor so v sredo na tiskovni konferenci povedali v leski Murki, bodo na voljo tudi avtomobilske gume in akumulatorji.
V prodajno akcijo leske Murke, ki so jo v IMV Novo mesto brez pomislekov pozdravih, seje vključila tudi Avtohiša iz Ljubljane, ki bo ocenjevala vrednost starih avtomobilov in jih prevzela. Vsekakor pričakujejo največje zanimanje za zamenjavo stare katrce z novo, kar na Gorenjskem doslej ni bilo moč storiti. Pri tem je nekaj zakonskih omejitev, ki pravijo, da mora biti vozilo staro najmanj dve leti, ocenjeno pa je lahko največ do dveh tretjin vrednosti novega. Avtohiša pa praviloma ne vza-
NA DEL O VNEM MESTU
Mehanika oceniš po natančnosti
Bled — Stane Odar je uradno najboljši slovenski avtomehanik. Na republiškem tekmovanju kovinarjev, ki je bilo pred slabim mesecem v Kamniku, je bil namreč prvi v svoji poklicni kategoriji. Sam sicer skromno pravi, da zaradi sreče in šibke konkurence.
Zaposlen je v blejskem Alpe-tourovem servisu, kjer že leto dni opravlja povsem drugo delo. Ob delu se je namreč izšolal za tehnika, zato so ga iz mehanične delavnice premestili v skladišče, kjer sprejema, izdaja in knjiži material. Delo je odgovorno in zahtevno, pa tudi psihična obremenitev je precejšnja, zato se nekdanjemu avtomehaniku kar malce toži po delavnici. Ko je odhajal v skladišče, so bili osebni dohodki avtomehanikov nizki, še slabše pa je bil plačan, ko se je pred leti odločil za šolanje. V skladišču zdaj zasluži kakih 21.000 dinarjev. V tem času so se avtomehanikom dohodki precej popravili, tako da zdaj v primerjavi s skladiščnikom kar dobro zaslužijo. Morda se tudi zato Stanetu Odarju malce toži po delavnici.
Zaka] se je sploh odločil tekmovati med.avtomehaniki, kože leto dni ne opravlja več teh del?
»Pravkar sem končal tehnično šolo, tako da sem teoretično kar dobro podkovan. Tako sem se odločil tekmovati, čeprav praktično nisem posebno dobro izurjen. Leto dni, kar nisem več v delavnici, se m« /elo pozna, rakti-čno znanje sem lahko mahe obnovil le doma, kjei popravljam
me vozila, ki je starejše od pet let, razen, če je dobro ohranjeno. Pri zamenjavi »staro za novo« kupci seveda nekaj privarčujejo pri davku, saj ga plačajo le od razlike.
Prodaja sto katrc bo seveda zanimiva tudi za tiste, ki bi radi avto takoj. Sicer je namreč treba pr? Murki, kakor tudi v drugih IMV-jevih prodajalnah, čakati dober mesec. Kdor ima torej denar, se bo za nakup vsekakor odločil zdaj, saj imajo v IMV že pripravljene nove cene: njihovi avtomobili se bodo podražili prihodnji mesec.
Tovarniška cena R 4 TU sedaj znaša 326 tisoč dinarjev, R 4 GTL pa 358 tisoč dinarjev. Seveda morate plačati še davek na občini in na cesto postavljena katrca velja 395 tisoč dinarjev, »močnejša« pa 453 tisoč dinarjev.
Leska Murka je dogovor o prodaji
vozil z IMV iz Novega mesta sklenila pred dvema letoma in v dobrem letu prodala tisoč Renaultovih osebnih avtomobilov, 340 počitniških prikolic in 30 gospodarskih vozil. Vsekakor je zapolnila praznino na Gorenjskem, saj je bil v zadnjih dveh letih vsak četrti osebni avto na Gorenj skem prodan pri Murki.
M. Volčjak
domačih surovin zamotana in tudi cena skoraj dosega uvožene surovine, vendar za domače vsaj ni treba odšteti deviz. Kakavovec in kakavo-vo maslo, osnovni surovini za pravo čokolado, sta vse dražja, pozna se drseči tečaj dinarja in odočitev izdelovati pravo ali »ponarejeno« čokolado, ni težka. V pravi čokoladi je 70 odstotkov uvoženih surovin, temu primerna je tudi cena, ki pa še vedno ne pokriva vseh proizvodnih stroškov.
Letos je Gorenj ki vendarle uspelo dobiti toliko deviz, da so zagotovili proizvodnjo kakih 500 ton prave čokolade. Nekaj deviznega izkupička pride od izvoza čokolade v Nemčijo, kjer ima Gorenjka že lep čas poslovne vezi, stkane na sovlaganju nemškega partnerja. Slednji prodaja lesko čokolado po vsej Evropi in v Afriko. Vendar pa le toliko deviz ne more zadoščati za uvoz surovin, kaj šele, da bi kaj deviz prihranili. Nekaj jih zdaj zagotavlja tudi federacija — za boljšo oskrbljenost turističnega tržišča. Nekaj jih Gorenjka dobi na osnovi kompenzacij s tekstilno industrijo, precej pa s sovlaganji v naložbe hotelskih hiš v občini. Lani je Gorenjka vložila del sredstev v izgradnjo hotela Jezero v Bohinju in pomagala pri naložbi v apartmaje Savica pri hotelu Golf na Bledu, tako da so ji s te strani devize zagotovljene.
V prihodnje se namerava Gorenjka zanašati v glavnem nase. Njena prihodnost je odvisna od pred leti začete investicije v razširitev proizvodnje, ki bo predvidoma letos pri kraju. Zgradili so namreč nove skladiščne prostore in proizvodno halo, kamor bodo preselili izdelovanje čokolade in mehkega peciva. Naložbo so izpeljali z združevanjem sredstev. Temeljne organizacije v hiši, trgovske organizacije in tovarne embalaže so prispevale svoj delež, pri tehnološki usposobitvi pa jim je pomagala dunajska firma Bensdorp, od katere so kupili njihovo opuščeno opremo. V srednjeročnem obdobju bodo v novih prostorih izdelali 4000 ton čokolade letno, od tega četrtino za domače potrebe. Že prihodnje leto, ko bo stekla proizvodnja v novi hali, je bodo dali na tržišče 2000 ton. Kljub večji proizvodnji bo v prihodnje manj uvoza, saj bodo izdelovali pretežno polnjeno čokolado, tako da bodo le za obliv potrebovali uvoženo surovino, za nadev pa bodo posegli po domači.       D z Zlebir
prijateljem, tako da sem natl svojim prvim mestom na tekmovanju zelo presenečen. Nekateri av-tomehaniki so namreč pred tekmovanjem dobili teden uli dvn dopusta, da so se na prvenstvo dobro pripravili, jaz pa sem za tekmovanje izvedel dva dni prej.«
O zmagovalcu je poleg teoreti-c nega znanja odločala tudi natančnost pri nastavitvi zobatega jermena, ventilov, platin in predvži-ga, pa seveda hitrost.
»Ko sem še delal kot avtomehanik, je bila pomembna odlika tega poklica natančnost, hitrosti pa niso priporočali, saj se pri hitrem delu mimogrede ušteješ. Delo avtomehanika, ki največ pripomore k tehnični brezhibnosti vozila, je zelo odgovorno, saj odloča o varnosti voznika. Zato mislim, da našemil delu še vedno kratijo pravo družbeno veljavo.«
Kot skladiščnik ima Stane Odar spet druge probleme.
»Delam v silno tesnem skladišču, kjer smo nakopičili kup za-
log. Resda je material v skladišču takorekoč mrtev kapital, toda ob nenehnem pomanjkanju rezervnih delov za vozila moram«) imeti zaloge. Kar naprej namreč manjka elektronskih regulatorjev za alternator, zračnic, gum, veliko delov za avtobuse, za katere so potrebne devize ... Uradno kupi-jemo rezervne dele prek Slovenija avta, vendar, du bi ustregli strankam, iščemo še vse mogoče druge kanale.«
Oktobru bo zvezno tekmovanje avtomehanikov v Zrenjaninu Kaj si Stane Odar obeta od tega preizkusa znanj a?
»Dvomim, da bom sploh šel na /vezno tekmovanje, saj (»d njega nimam nič razen osebnega zadovoljstva. Se med sodelavci je kaj malo razumevanja za take podvi ge m sem dele/en |M,|j /asnieha kot pri znan ja.
D. Z. Žlebi. Foto: G. Šinik
Novi klinasti jermeni iz Save
Proizvodnjo klinastih jermenov je kranjska Sava pred kratkim izpopolnila z dvema novima izdelkoma — duravel in dentovel jermeni — Z dentovelom bo možno nadomestiti ves dosedanji uvoz, kvalitetna izdelava po francoski tehnologiji pa zagotavlja tudi prodor na tuje trge
Kranj — Po šestmesečnem poskusnem delu je v novih prostorih tozda Klinasti jermeni kranjske Save stekla redna proizvodnja dveh novih vrst klinastih jermenov. Po licenci francoskega Kleberja zdaj» Sava ponuja jugoslovanskemu tržišču sinhronizacijske jermene, poimenovali so jih dentovel, ki se v sodobni avtomobilski industriji uporabljajo za pogon odmične gredi. Doslej jih pri nas nismo izdelovali, vso potrebno količino sinhronizacijskih jermenov, približno 400 tisoč letno, je bilo treba uvoziti. Dentovel sinhronizacijske jermene odlikujeta natančna izdelava in trajnost.
Druga novost so klinasti jermeni z rezanimi boki za pogon pomožnih agregatov v vozilih, kot so alternator, ventilator, vodna črpalka, dinamo in podobno. Tako kot sinhronizacijski jermeni so tudi novi rezani klinasti jermeni izdelani po francoski tehnologiji, zanje so značilni večji izkoristek moči, odpornost na višje temperature in olja, manjša obraba in s tem večja vzdržljivost, saj v Savi zagotavljajo dva do trikrat daljšo življenjsko dobo teh jermenov kot klasičnih.
Ko so v Savi pred časom razmišljali o dopolnitvi ponudbe klinastih jermenov, so tehtali med lastnim razvojem tehnologije in med nakupom licence pri kakem svetovno uveljavljenem proizvajalcu gume-notehničnih izdelkov. Odločili so se za Kleber, ki je ponudil ugodne pogoje za prenos tehnologije. Po podpisu pogodbe v marcu leta 1982 je bila že lani v začetku leta nared nova hala, kamor so v nekaj mesecih preselili tudi opremo za ves ostali program klinastih jermenov, pa tudi novo uvoženo opremo, na kateri je z začetkom tega leta stekla poskusna proizvodnja. Nove izdelke, ki po kakovosti sodijo v ozek krog najboljših na svetovnem trgu, Sava lahko prodaja, tako je določeno tudi v pogodbi s Kleberom, tudi na francoski trg. razen tega pa za sedaj še v Zah. Nemčijo, Švico in na druga tržišča. Na zahodni trg naj bi že letos prodala za 2 milijona dolarjev novih izdelkov, kar je okoli polovica proizvodnje teh jermenov. Letno naj bi namreč izdelali 900.000 klinastih rezanih jermenov, 300.000 pa sinhronizacijskih.
V Savi Kranj ne skrivajo zadovoljstva, da so v razmeroma kratkem času uspešno osvojili novo tehnologijo in ponudili predvsem jugoslovanskemu trgu kvalitetne klinaste rezane in sinhronizacijske jermene, ki jih doslej sploh ni bilo ali pa ne tako kvalitetnih. Z dentovel jermeni, izdelanimi v Savi, bo nasploh mogoče nadomestiti ves dosedanji uvoz, z duravel klinastimi jermeni pa se namerava Sava uveljaviti na zahodnem trgu, kjer le kvaliteta odmerja uspešnost prodaje. Po novem, trajnejšem izdelku bodo verjetno že kmalu bolj posegali tud: domači kupci.
L. M.
Železarski prah uporablja cementarna
Jesenice niso več najbolj onesnaženo slovensko mesto praševalno napravo zajamejo dnevno sedem ton prahu
— Z
Jesenice — V zadnjih letih so v jeseniški Železarni že dosegli razveseljive rezultate pri varstvu zraka in okolja nasploh, predvsem pa pri odpravi hrupa.
Največji uspeh sta omogočili uvedba zemeljskega plina in odpraševal-na naprava v jeklarni pred tremi leti. Količina žveplovega dioksida se je zmanjšala za več kot polovico, količina prahu pa za nekoliko manj.
Ventilatorji in kompresorji so na Beli in v kisikarni v Podmežaklji hudo motili prebivalce, zdaj je hrupa manj. Precejšnje težave pa imajo še vedno z odplakami v starejših obratih, predvsem v hladni valjarni, žicami in lužilnici, medtem ko odpadna olja ne onesnažujejo več toliko okolja.
Glavni onesnaževalci na železarskih Jesenicah so Siemens-Martino-ve peči, iz katerih prihajajo plini in prah visoko v ozračje. Tega problema ne morejo rešiti drugače kot z izgradnjo novih elektroobločnih peči in postopno ukinitvijo zastarelega postopka.
Velik napredek pa so dosegli z od-praševalno napravo, ki zajame dne vno sedem ton prahu in ki je Železarno veljala 170 milijonov dinarjev. Naprava je bistveno zmanjšala za-prašenost Jesenic in ustvarila znosnejše delovne pogoje v jeklarni. Zanimivo je, da sedem ton prahu dne vno /. vodo peletizirajo v kroglice.
Oprema za telefonsko omrežje
Kranj - Podjetje /a ptt promet Kranj je v minulih meseedi sklenilo piei-ej pogodb v skupni vrednosti 100 milijonov dinarjev   Tako so pod
pisah pogodbo m nakazali denar za
opremo m razširitev telefonske cen tale tia Jesenicah, ki jo bodo pove« a
11 za 1.400 priključkov Podpisali so tudi pogodbo za opremo, ki bo omogočila tisoč novih priključkov v tele Ionski centi,ili Tr/.ic, pri lom pa bo /. 11 milijoni dinarjev brezobrestnega posojila za dobo petih let sodelovalo tudi združeno delo tržiške občine.
Pri podjetju ZS pit promet SO podpisali še pogodbo /a izgradnjo druge fazo krajevne telefonske mrože Primskovo - Bntol 1'rodoslje. ter zu nukup telesi dske opreme za Ze-
teznike.
D. s
Prah vsebuje okoli 40 odstotkov za, vendar ga zaradi nekaterih vin ne reciklirajo, temveč ga p jajo uporabnikom, med drugim mentarni v Anhovem. Lani so ga e? mentarni oddali 2.000 ton.
Z meritvami, ki jih je opran"' Lxi sek za ekologijo v Železarni- 90 "f " tovili, da se je zaprašenost zmanjšala celo za desetkrat. Stroški 81 nja odpraševalne naprave znaša; ' odstotke vrednosti surovega jdd* precej stroškov pa odpade na p0CSW električne energije.
Odbor za varstvo okolja v jesej* ški Železarni je uspel tudi pri drugi" očiščevalnih napravah, tako m 88 danes lahko resnično pohval..1- p8 so bili na tem področju napravi;^" zadnjih letih precejšnji koraki nazadnje je zgovoren podatek M >' bile lani Jesenice v primerja ostalimi slovenskimi mesti po snaženosti z žveplovim dioksidoBp na 23. mestu, po onesnaženosti -mom pa na 35. mestu.
D. Sedej
Več zaščitenih kmetij
Škofja Loka — V škofjeloški ni so z odlokom, ki so ga v sredo sprejeli delegati občinske skup-določili 1308 kmetij, ki bodo po rako nu o dedovanju kmetijskih Zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) zaščitene. V občini je doslej 943 takih kmetij; ker pa je bik izvajanje zakona in odloka učinkovt to, so vključili še nove. Odlok naj bi preprečil drobljenje kmetij v rac.: ščinskem postopku, hkrati pa 08« mogočil, da bi zemlja prišla v roke v stim, ki je niso pripravljeni obdelo vati. Med zaščitene so uvrstili \sc kmetije, ki dajejo dovolj dohodka za preživljanje (in katerih lastniki so pokojninsko invalidsko zavarovar. kmetije, ki imajo zadosti obdelo.^ ne zemlje in gozda, vendar še ne Izkoriščajo vseh možnosti pri pridelavi hrane in pridobivanju dohodka, vse   usmerjene,   četudi nekoliko manjše kmetije, ter kmečka gospodarstva, pri katerih gre za zgodovin , i e kulturne, krajinske in obrana ne ra/loge. Nekatere krajevne sku nosti so predlagale, da bi zaščitili r (1] knu.tije, ki imajo vsega dva a lu.ktare /t-mlje. To bi bilo v r»as ,.„ z /akonom, soj tako majhna kmečka gospodarstva ne zagota> in dohodka za dostojno preživljanje.
PETEK, 15. JUNIJA 1984
KULTURA
5. STRAN O L A
Petnajsti tabor slovenskih pevskih zborov
Devet tisoč nastopajočih
To soboto in nedeljo se bo domala tisoč pevcev in godbenikov --alo v Šentvidu pri Stični na pet-:ajstem taboru slavenskih pevskih "crov. Sobotni večer že po tradiciji ::pada zamejskim zborom, tokrat ■ bo osem (trije iz Italije, po dva iz Oštrije in Švedske ter eden z Mađarske), na nedeljski prireditvi pa *do pevci 268 zborov sestavili do-*j največji zbor, ki je kdajkoli pel Slovenskem — in če odmislimo to Talinnin, lahko rečemo tudi v
Pevci so za to priložnost zbrali šti-"inajst narodnih pesmi, ki so zbrane o, da predstavljajo značilnosti Ji slovenskih pokrajin. Petnajsta sem, ki bo sicer zapeta prva, pa je p*v za to priložnost napisana pena Pojo naj ljudje, za katero je bilo ?rva mišljeno, da bi postala taborna himna. Vsako pesem bo dirigiral 3rug pevovodja, za povezavo bodo . srečne deklamacije, pripovedovalci »Pesmi pa bodo oblečeni v značilna aćila posameznih pokrajin. Letošnji   pokrovitelj   tabora je -pnost slovenskih občin, patronat i a IMP Livar iz Ivančne gorice, pfrvnostnj govornik pa bo predsed-" fc slovenske skupščine Vinko Haf-Če bo šlo vse po sreči — to pa meni, če bo lepo vreme, potem
Šentvid poleg devet tisoč nastopajočih pričakuje še približno dvakrat toliko poslušalcev.
Po predračunih bo potrebno za letošnjo prireditev odšteti kake tri milijone dinarjev — upoštevati je .namreč treba, da vsak nastopajoči dobi brezplačno značko, brošuro, izdano za to priložnost, krožnik z emblemom šentviškega tabora (žvegia), leseno žlico in porcijo golaža ter nekaj pijače. In letos samo krožnik stane domala dvanajst starih tisočakov, kupiti pa jih je potrebno skoraj deset tisoč. Skoraj polovico potrebnega denarja je organizator nabral z oglasi delovnih organizacij iz vse države in pa s prispevki zasebnih obrtnikov.
Glede na to, da je letos v Šentvidu že petnajsti tabor, se je doslej nabralo že kar precej jubilantov. Letos bodo petič zapovrstjo v Šentvidu pevci 3-8 zborov, med njimi Vintgar iz Blejske Dobrave, Rudolf Božič iz Radomelj in Svoboda iz Mengša, nepretrgoma deset let pa so gostje Šentvida pevci kranjskega zbora Tugo Vidmar in še dvanajstih zborov iz različnih koncev Slovenije. Med zborovodji pa 32 petletnikov, med njimi je tudi Alojz Vengar iz Jesenic, desetle-tniki so štirje, petnajstič pa nastopa letos samo domači zbor oziroma šentviški dirigent Pavle Žagar.
Ilija Bregar
)or
Loka tokrat v Crngrobu
J
4
r.cem šolskega leta sovpada konec sezone amaterskih pev-skupin. V Škofji Loki po aktivnu in dejavnosti vsekakor predli Komorni pevski zbor Loka, ki j; vrsto let pripravlja kar dva razli-P koncerta letno. Ustaljena nava-Pfc, da je glavni letni koncert v me-juniju, na katerem se pevci pod '^stvom Janeza Jocifa predstavlja-'Pretežno s pesmimi iz obdobja re-~ i-ise. Glede na izbrano tematiko 'Poiščejo tudi primerno okolje, ozi-■"-3. prostor, v katerem renesančne "srni najbolj zažive. % deseti obletnici zbora so že iz-P*B za svoj koncert cerkev v Crn-pbu, v kateri so pesmi še bolj doži-te, kakor v klasičnih koncertnih -ranah. V tem zanimivem kultur-
nem in zgodovinskem objektu se bodo predstavili v petelf, 15. junija ob 20.30 uri. Za vse ljubitelje lepe pesmi, ki jim je Crngrob preveč od rok, bo ponovitev še v nedeljo, 17. junija-" ob 20. uri v kapeli na Loškem gradu.
Prvi del koncerta obsega izključno renesančne mojstre: Gallusa, Lassa, Dovvlanda, Senfla, Palestrino, Jane-quina, medtem ko so v drugem delu posegli tudi po klasičnih skladateljih Bachu, Mozartu in Lisztu. Glavni poudarek in za poslušalce vsekakor najatraktivnejša pesem pa bo Missa kreola — Kreolska maša, kjer bodo pevce spremljali tudi instrumentalisti. Ta maša v Škofji Loki še ni bila izvajana in bo sigurno naletela na dober sprejem pri stalni publiki zbora Loka. j. m.
KUL TURNI KOLEDAR
RADOVLJICA - V foto galeriji Pasaža v radovljiški graščini si od petka. 15, junija dalje lahko ogledate kolekcijo fotografij i/, železarne avtorja Francija Črva, člana foto kluba Andrej Prešern Jesenic. S tem je foto-kino klub Radovljica predstavil poleg 13 gorenjskih klubov že 6. samostojnega avtorja. Otvoritev razstave bo v petek. 15. junija ob 19. uri.
PODNART - V domu kulture v Podnartu bo v soboto, 16. junija ob 20.45 redni letni koncert moškega komornega zbora DPD Svoboda Podnart.
LESCE — V soboto, 16. junija bo 11. srečanje pihalnih orkestrov slovenskih železarn, kjer sodelujejo PO Železarna Štore, PO Železarna Jesenice, PO Železarna Ravne, PO Naša sloga-Ba-biči Umag in PO Veriga Lesce.
ŠKOFJA LOKA - V petek, 15. junija ob 20.30 bo v cerkvi v Crngrobu, v nedeljo, 17. junija ob 20. uri pa v kapeli loškega gradu nastopil Komorni pevski zbor Loka Škofja Loka pod vodstvom Janeza Jocifa. -
RADOVIJICA - V graščini v Radovljici bo v petek, 15. junija ob 20. uri nastopil moški komorni zbor DPD Svoboda iz Podnar-ta pod vodstvom Egija Gašperši-ča. V celovečernem - koncertu bo zbor prepeval slovenske umetne in ljudske pesmi drugih narodov.
RADOVLJICA — V graščinski dvorani v Radovljici bo v ponedeljek, 18. junija, ob 20. uri Koncert za čembalo — Porbala Dobozv. Organizira KUD Radovljica in glasena šola Radovljica._
Vabilo mladim KS Kranj Center
Kranj — Mladinska organizacija krajevne skupnosti Kranj Center prireja jutri (sobota), 16. junija, na prostoru gradu Kieselstein prireditev pod naslovom Žur v Kieselsteinu. Na prireditvi, ki bo trajala od 16. do 23. ure, bodo igrale skupine Feferoni, Jodl 2 in druge. Če bo vreme slabo, bo prireditev prihodnjo soboto, 23. ju--aaia-.....- — .....
»Puške gospe Carrar« na naklanskem odru
NAKLO — Dramska sekcija kultu rnb-umetriiškega društvu »Dobrava« iz Nakla po zatišju v šestdesetih letih zaključuje že trinajsto uspešno gledališka sezono, v kateri so pripravili dve predstavi. Mlajša dramska skupina je uprizorila Trnuljčico, starejša dramska skupina pa enodejan-ko Berta Brechta Puške gospe Carrar. . > r
Slednja se dogaja v andaluzijski vasi leta 1937 v čusu španske državljanske vojne. »Po smrti svojega moža postane mati — gospa Carrar — pobožna. Zaradi bojazni za svoja sinova postane zelo nevtralna kljub bližajoči se Francovi invaziji. Starejšega sina Huana pošlje ribarit, medtem pa v hišo pride delavec — njen brat Pedro, ki bi rad dobil puške pokojnega možaj potrebne na fronti. Gospa Carrar ne popusti in kljub vsem pritiskom noče dati pušk. Dialog se plete med Huanovo prijateljico Manuelo, Padarjem. staro gospo Perez in gospo Carrar . . . Šele ko ji na jadru prinesejo mrtvega sina Huana. 'spozna svojo zmoto in skupaj z mlajšim sinom Josejem, bratom Pedrom in Padrejem odide na fronto,« pravi o vsebini režiser Miha Štefe. Gospo Carrar je igrala Bojana Marinšek, sina Joseja Marko Gros, delavca Pedra Vojko Kunčič, Manuelo Milena Markič, Padreja Uroš Štilec, staro gospo Perez Berta Jošt, ranjenega miličnika Marko Pinterič; ribiča sta Slavko  Stopar in Uroš
Jošt. vaške žene Natalija Zaje, Damjana Kokalj in Mateja Pinterič, »truplo« pa Aleš Porerita. Razen Uroša Stiku so vsi igralci debutanti, torej so prvič okusili odrske deske. Ob izkušeni režiserski roki so s trudom in prizadevanji dosegli pravilen gledališki izraz in odrsko govorico. Gledališka dela B Brechta so zahtevna, pri Puškah za gospo Carrar pa napetost neprestano raste, vseh petinpet-deset minut dogajanja, vse do razpleta, ki pa bi bil lahko nov začetek . . . Scena, ki jo je izdelal Saša Kump. simbolizira dramo in njeno misel . .. Skupina Via Karantanija (kitari Samo Košnik, Marko Podobnik, bobni — Kdo Lunar) z moderno glasbo dopolnjuje predstavo, svoje moči pa so vložili še Vojko Kunčič kot odrski mojster, elektrikar Aleš Košir, šepetalka Simona Novak in lektor za špansko izgovarjavo Metka Štucin. »Gledalec se ob predstavi zamisli nad dogajanjem,« pravi režiser Miha Štefe. »Amaterizem ni le uprizarjanje starih ljudskih iger in pravljic, pač pa želja mladega človeka po ustvarjalnosti, napredku. Nekatere ljudske igre so čudovite, vendar moramo napredovati in se lotiti B. Brechta, mogoče tudi Shakespeara,« zaključuje duhovni vodja nakla nskega kulturno-umetniškega društva »Dobrava« in že razmišlja o delih, ki bi bila primerna za bodočo sezono.
Drago Papler
Kranjski slikarji v Rovinju
Kranj — Likovno društvo iz Kranja je pripravilo tretjo slikarsko kolonijo, ki je od 7. do 10. junija potekala v Rovinju. Po dveh delovnih srečanjih na Jezerskem so se torej kranjski poklicni slikarji odpravili k morski obali, v staro mestece Rovinj.
Srečanja se je udeležilo 14 članov kranjskega likovnega društva, v goste pa so povabili 5 avstrijskih slikarjev, saj jih z Beljakom veže večletno sodelovanje.
Slikarje je najboli privlačila ar-
hitektura starega mesta. Na platnu, papirju, steklu, pločevini . . . je nastalo šestdeset slik. Sedemnajst so jih dali gostiteljem v Rovinju. Pokroviteljstvo delovnega srečanja kranjskih slikarjev sta namreč prevzela Tobačna tovarna Rovinj in Jadran-Turist Rovinj.
Slikarji so svoja dela v glavnem pustili v Rovinju, kjer bodo pripravili še razstavo. Pogrešajo kulturne prireditve, zato jim bo razstava v času turistične sezone prišla zelo prav.
Wog z Miranom Kendo
'Kranjec moj mu osle kaže
^■°pi mačku na rep, pa bo zamijavkal. /godilo je je Miranu Kendi, ki so mu pred čaji (18. maja) v Glasu objavili sestavek z naslo-■ Ak' kritik bi bil vsak sušmar. kilor nam l*J*vasict. Če se ustavim že pri samem naslovu rjv&ga sestavka, ki je parafraza znanega trnovega epigrama Vzrok nezlatega veka, ^hka prepoznati spretno vstavljene besede, Uigram aktualizirajo. Ubogi Prešeren, če ga T'^nomirani gledališki igralec (le kako se mi ''Siliti spomin na častitljivega Ignaca Liko-Štihovega Spomenika) ne zna pravilno ^•(Morebitni dvomljivec naj pogleda v Poe-.'kijihje v Naši besedi uredil Janko Kos. na ™*ni i2o bo našel Prešernov epigram, pa nuj ga L/^rjas Kendovim.) Marsikdo mi bo očital, da 0J1dlake. Prav ima, vendar jih je v svojem se-tudi Miran Kenda, toda tako, ne da bi po-orno prebral sestavek, ki ga je raztrgal, obno misel, da M. Kenda res ni ravno -ttranju, me napelje tudi odlomek iz njego-£ sestavka, kjer navaja mojo -oceno« igralke I Pernic. Spregledal je namreč, da se prvi t^*kcitiranega odlomka ne konča tam, kjer ga Renčal on, temveč stoji v nadaljevanju .še to-'   ki iz grenkobe govori o križevem potu Jerneja.« Do žalostnega spoznanja, da >nda (v nadaljevanju bom uporabljal le dki M. K.) res ni po/orno preči tal mojega t, ki ga obdeluje, me privede še nekaj pre-;ov. M. K. se je potrudil in pogledal v Ver-iovar tujk, kjer naj bi po njegovem pisa-^ »artikulacija pumvni govorno izreke in da "^kor ni moč enačiti z umetniškim podaja-(interpretacijo).« Seveda dobesedno tako £Se v slovarju, kjer sin]\ zapisano, da artiku-meni oblikovanje glasov, i.-.ivka. izgu bi M. K. torej pn/.orno prebral odlomek, recitira iz mojega članka, bi videl, da govorne [*tikulacij.ski sposobnosti, ali povedano dri
O sposobnosti oblikovanji! glasov, izreke i "---na izgovorjave. In popolnoma jasno ji I*da se obregnem ob igralkine izgovorne spo tti, ki pa so seveda v funkciji sposobnosti .♦.-».člro interpreta« i |e
E?°sti. ki pa so stvcuu
likovanja umetniške interpretacije. " I Jf K. se gotovd norčuje iz samega sebe, ko se a, f^ašuje: »Kateri poslušalec le naj bi /a Cankar-10 Fhn besedilom zaslutil Cankarja samega?«, eda meri na odstavek iz mo eg , anka.' n- '/'"•-o poprej v mojem članku pa vendar p ^J''*?ralka ni bila kos vlogi, v kateri smo zaslu-- J? Cankarja .samega, ki i/, grenkobe govori o Ffevem potu hlapca Jerneja.« m k izpelje j 'dlakocepsko logiko do absurda, -.»var je pa ™ar povsem jasna: Igralka ima vlogo p,,., /(, *, oziroma pripoveduj' tisto, kar je Cankai ........• >» orvoosebno; torej imam
Pe, oziroma P vesti prVoosebno; torej imam Br*1 V SV^i!leDati, da je v prvoosebnih I. ar p pravico        prisoten Iv. Cankai [gh besedi«      ^    tjsta vsa| tako svln |a
Plesom- 16 vlogo ki poslusaleem \ ckoiam ame! njen^      —----hlanr a .lerneia_
torej pooseblja Cankarja samega, v igralkini pojavi naj bi videli pisatelja. Ker pa je igralka govorila vse preveč milozvočno in vsakdanje, z navidezno prizadetostjo — seveda gre le za slušne vtise — (od tod trditev, da je bil njen glas le za odtenek dramatičen), sem zapisal, da »ni bila ra-, v no kos vlogi, v kateri smo zaslutili Cankarja samega«. In kaj bi morala predstaviti, sprašuje M K. — Po logiki predstave seveda Cankarja samega, Cankarja kot pripovedovalca svoje povesti. M.. K. pa od tod sklepa o moji nebogljenosti izražanja...
Začuden se tudi sprašujem, od kod M. K. sklep, da istovetim pojem dramskega karakterja (kot nosilca dramskega dogajanja) s karakter-nostjo oziroma značajnostjo nasploh, kakor sklepa M. K. ob primeru igralca Jeriča.
Če že M. K. pravi, da ga moje protislovne izjave spominjajo na dialoge v Ionescovih igrah,
lahko z lahkim srcem izjavim, da se oba z M. K. učiva pač pri istem mojstru: jaz v nizanju protislovij, on pa v »logičnem« sklepanju, ki vedno pripelje do obsurda.
Kako naj si sicer drugače razložim njegovo sklepno izpeljavo o ocefti igralca Jeriča, ko pravi: »Igralec Jerič je bil torej nekam tog, ker tudi sicer ni njegova odlika v igri obraza in kretenj, a je vseeno dokazal, da je izvrsten karakterni igralec, ki obvlada prostor že s svojo pojavo?!« Jerič je bil v resnici nekam tog, vendar ne zato, »ker tudi sicer ni njegova odlika v igri obraza in kretenj«, kot sklepa Kenda, temveč preprosto zato, ker Jerič teh dveh elementov igre na sploh preveč ne obvlada. Ker pa je kljub vsemu pomanjkljivosti v kretnjah in mimiki obraza presegel z »izvrstnim glasovnim barvanjem«, kar je pri recitalu take vrste pač bistveno, sem zapisal, da je izvrsten karakterni igralec. In to nev smislu, da je on sam, Jerič kot človek, izvrsten karakter, temveč da se je kot igralec med drugim s svojo sposobnostjo moduliranja glasu predstavil kot karakterni igralec (a tudi s pojavnostjo na odru — M. K. bo že vedel, saj je sam igralec, kako zelo se čuti, kdaj igralec ve, kaj hoče, kadar stopi na oder, kdaj pa ne). Tudi nisem zapisal, da je Jerič »dokazal«, temveč »pokazal«, da je izvrsten, karakterni igralec, bržkone se bo M. K. strinjal, da je med obema besedama vsebinska razlika: Jeriču ni bilo treba kaj dokazovati, dovolj mu je bilo le pokazati.
Da bo stvar le popolnoma jasna, naj se ustavim še ob pomislekih M. K. glede zbora in glasov v njem. Najprej moram povedati, da v tistem odlomku nikakor nisem mogel vrednotiti, temveč sem le opisal, kakor je slišalo moje uho. Torej bo takoj jasno, da zveze med »ubranimi glasovi« (kar pomeni, da se niso prehitevali, da so bili skladni — istočasno izgovorjeni) in »skandiranim besedilom« (stavki se niso izgovarjali kot celota, temveč sekano, beseda za besedo) ni, ker tudi mišljena ni bila. Sloje zgolj za slušni vtis, ki
svojem ogorčenju spet sklepa na svoj čuden način, pač v skladu s svojo logiko, ki na koncu vedno pripelje do nesmisla. Sicer ne bi izluščil iz moje trditve nekaj, česar v njej ni. M. K. gotovo še nikoli ni slišal za pojem sobesedilo oziroma kontekst; drugače ne bi avtomatično, mehanično »razumel«, kot je zapisal, »da so bili posamezni glasovi brez kretenj in brez mimike, nakazano pa je oboje le bilo«. V resnici stoji zadeva tako: ' niso posamezni glasovi brez kretenj in brez mimike, temveč »glasovi, brez kretenj in mimike«; mišljeni so torej glasovi sami za sebe (kretnje in mimika pa se nanašajo na kontekst). Kajti stavek pred odlomkom, ki ga citira M. K. se glasi: »Vsi sodelujoči za zaveso igrajo v skupinskih prizorih tudi vlogo zbora«. Jasno je povsem, da so torej mišljeni glasovi igralcev, ki so bili skriti za zaveso, tako da smo slišali le njihove glasove, videli jih pa nismo (torej ni bilo videti ne kretenj ne mimike teh igralcev) — vse dokler ni prišel vsakdo izmed njih na vrsto, da stopi pred reflektor, ki ga je iz globine odra osvetlil in se je prikazala na platnu njegova senca — tako res niso mogle priti do izraza igralčeve kretnje, bile so torej samo nakazane (ker je platno transformator med igralcem in publiko).
Upam, da bom M. K. razveselil z razlago, kaj da sem mislil z besedno zvezo »niso bili izraziti in premalo dramatični«. Mišljeno je bilo pač tisto, kakor pojem »dramatičen« opiše Verbinčev Slovar — torej so bili glasovi premalo živahni in premalo notranje napeti, takšni pa seveda premalo izraziti kot nosilci funkcije, ki jo imajo v recitalu.
Zdaj pa bodi cepljenju dlak že enkrat zadoščeno in si raje oglejmo, kaj se skriva za logici-stičnimi ekshibicijami M. Kende. Zagotovo M. K. ne moti toliko tisto moje kritično poročilo, ki ga vzame pod svojo dlakocepsko lupo, kot ga moti kritika nasploh, bodisi strokovna, bodisi ne-. strokovna (o, gorje!). Če pa se že sprijazni s tem, da kritika vendarle obstaja, mora le-ta biti strogo enoznačna, takšna, v kateri bi bilo moč prebrati, kaj da je dobro in kaj slabo. Morda M. K. zadeva še ni popolnoma jasna, vendarle pa se bo moral strinjati z dejstvom, da v gledališču (kot umetnosti, ne samo dejavnosti) stvari nikoli niso dorečene, niti ne morejo v njem obstajati apriorne ustvarjalne sheme, šablone. Kadar pa v smislu pravkar povedanega nekdo skuša razlagati nekatere reči po svoje, ga M. K. označi za nevednega in nesposobnega.
Zanimivo je, da mi M. K. med drugim očita tudi anonimnost (kako naj si sicer razlagam njegovo oznako »nek«). Morda je ravno v tem ključ ideologije, ki je spregledljiva iz članka M. K. — ko bi bil jaz namesto »nekega mladostniškega ambiciozneža« afirmiran pisec oziroma avtoriteta na tem področju, potem si M. K. zagotovo ne bi mogel privoščiti takšnega koleričnega izbruha, kot si ga je tokrat.
Zlahka je torej spregledati namen spretno skonstruiranega sestavka izpod peresa Mirana Kende — njegovo namerno sklepanje, ki na koncu vedno pripelje do absurda, ima pač le en sam namen: Diskvalificirati vsakršno kritično gledanje na gledališko dejavnost na Gorenjskem in seveda mene osebno. Med drugim mi očita, da n v članku Nova nrf
dališču (23. marca) »krepko ozmerjal kranjsko gledališko hišo«. Ampak prosim lepo — kako sem vendar mogel zmerjati, ko sem vendar »gledališki ljubitelj neposredni uporabnik« dejavnosti PG, kot me označi M. K! Vesel bi bil, ko bi mi M. K. blagohotno naklonil razlago, kaj da je bilo v tistem članku zmerljivega. Sicer pa se pozorni bralec Kendovega sestavka, o katerem je tukaj govora, lahko sam prepriča, da mi M. K. mimogrede prilepi na hrbet kar petnajst različnih oznak, nekatere od njih so prav' zabavne (npr. šušmar, zmerljivec, mladi zagnanec, klobasar, nebogljenec, nebogljeni mladostni ambiciozne/, nadebudne/, samovšečni razsodnik, neznalec). Kdo torej koga zmerja — jaz Prešernovo gledališče ali M. Kenda mene?
Nedosleden je M. K., ko pravi, da ga ne moti (moja »mladostniška ambicioznost«, kmalu za tem pa izjavi: »...take sorte ambicije pri nas dandanes tako bujno cvetijo iz preprostega razloga* ker so nemalokdaj imenitno odskočišče za razne položaje in funkcije.« Torej ga ambicioznost vendarle moti. Morda pa iz strahu, da bi se prevrnil s svojega položaja in funkcije?
Vendar ne gre za ambicioznost. Bojim se, da gre za zgrešeno iluzijo — namreč Miran Kenda in nek Marijan Pušavec sta pri vsej stvari prav malo pomembna. In to iz enostavnega razloga, ker gre za resnico o gledališču in njegovi dejavnosti, ki je na Gorenjskem naravnost gnila. Kar priznajmo: najrazličnejša besedila postavljajo na odre največkrat zato, da se pač nekaj naredi (da se upraviči porabljeni denar, ki ga za to namenjata občinska ZKO ali Kulturna skupnost); torej so predstave v bistvu same sebi namen, pa najsi se že gledalstvo zabava na tak ali drugačen način.
Oba z M. K. se strinjava, da je gledališka kritika hudo odgovorna zadeva. Zato si ne mislim naprtiti tako občutljive naloge. M. K. mi pripisuje vlogo ocenjevalca ljubiteljske dejavnosti na Gorenjskem. Zahvaljujem se zanjo in jo obenem odklanjam, čeprav sem jo po ponudbi na Glasu sprejel. To pa še nikakor ne pomeni, da sem zdaj jaz tisti, od katerega dobre volje je odvisno prizanesljivo oziroma neprizanesljivo kritično poročilo. In če ogorčenemu M. K. še ni postalo jasno, potem mu čisto naravnost povem, da moji »izdelki« nočejo biti kritike (kritika kot stalna oblika sporočanja), temveč le kritična refleksija na določeno gledališko uprizoritev oziroma kritično poročilo, prej opis kakor vrednotenje; ali z drugimi besedami povedano: moji zapisi nočejo biti absolutno merodajni, ker takšni tudi biti ne morejo (ker so vsa upoštevanja vredna objektivna merila vedno prežeta tudi s subjektivnimi vtisi). V tem smislu mislim, da so vrata na široko odprta vsem poklicanim in nepoklicanim, in v duhu pluralizma mnenj ima pač vsakdo možnost, da pove svoje.
Soočenje argumentiranih mnenj bi seveda marsikoga razveselilo, toda le takrat, kadar ne bi šlo za osebna obračunavanja, kar sodi v gostilne, ne pa, kot se po stari slovenski šegi spodobi, v časopise. V tem duhu sem vedno "pripravljen zagovarjati svoja stališča — toda Miranu Kendi nikoli več, ker je njegov način vse preveč osebno žaljiv, dokazovanje pa prepovršno, da bi ga sploh še kdaj mogel vzeti resno.
p,
6. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK, 15. JUNIJA 1984
Srečanje pihalnih orkestrov slovenskih železarn
V soboto bo v Lescah in v Radovljici potekalo 11. srečanje pihalnih orkestrov slovenskih železarn, ki ga prireja sindikalna organizacija leske tovarne Veriga.
Lesce — V soboto, 16. junija, bodo od 10« do 11. lire godbenike pihalnih orkestrov železarn Štore, Ravne in Jesenice ter pihalnega orkestra. Naša sloga iz Bubičev pri Umagu sprejeli pred tovarno Veriga, kjer se jim bodo pridružili godbeniki pihalnega orkestra DPD Svoboda Lesce. Povorka bo iz Lesc do Radovljice krenila ob 12. uri. Koncert na Linhartovem trgu v Radovljici se bo začel ob 14. uri.
Najprej bo nastopil pihalni orkre-ster štorskih železarjev, ki bo zaigral koračnico A. Zupanca Štajerska mladina in uverturo Pajac P. Schef terja. Štorske godbe vodi Franc Zupane, redno delujejo 14 let. začetek štorske godbe na pihala pa sega tja v leta po prvi svetovni vojni.
Sledil bo nastop pihalnega orkestra jeseniških železarjev. ki te praznuje svojo 110-letnico, njen dirigent pa je Ivan Knilic. Zaigrali bodo koračnico V. Štrucla. Z ramo ob rami in 3 plese F. H. Schorerja, priredbo za veliki pihalni orkester.
Pihalni orkester ravenskih železarjev se bo predstavil z Vdanostno koračnico E. Griega in Dixie parado W. Lofflerja. Začetki pihalnega orkestra, ki ga danes vodi dirigent Lojze Lipovnik, segajo v leto 1902, največji uspeh pa je brez dvoma zmaga in
zlata plaketa v prvi težavnostni stopnji na svetovnem prvenstvu leta 1978 v Holandiji.
Pihalni orkester Naša sloga iz Babičev pri Umagu ne sodi v krog železarskih pihalnih orkestrov, vendar imajo le-ti že navado, da na svoja srečanja povabijo gosta. Običajno so to zamejski godbeniki, tokrat pa prihajajo i/, občine Buje, ki jo z radovljiško vežejo prijateljski stiki. Zaigrali bodo potpuri. italijanski pesmi Bella Italia in koračnico Pozdrav iz Lesc.
Leski godbeniki pod vodstvom dirigenta Branka Lacka pa bodo zaigrali koračnico F. Žita Fanfar, prvi del potpurija znanih melodij W. Tu-schla in J. Gregorca Triglav moj dom.
V skupnem nastopu bodo vsi orkestri zaigrali še tri melodije. Gorenjska in Koroška G. Učakarja in Svobodna je naša. domovina D. Lorbe-ka.
Vsem, ki radi poslušajo pihalne orkestre, se torej obeta privlačna in kakovostna prireditev. Povejmo še to, da bo prizorišče srečaja Linhartov trg v starem radovljiškem mestu, ki bo zaradi tega od 8. do 22. ure zaprt za promet, o čemer so domačini že obveščeni.
M. V.
Seja upravnega odbora PD Kranj
Pregled spomladanske dejavnosti
Kranj — Člani upravnega odbora Planinskega društva Kranj so se 11. junija sestali na 9. seji. Dnevni red so posvetili pregledu dosedanje letošnje gospodarske dejavnosti, nekaterih bližnjih akcij in načrtov dela v odsekih.
V poročilu o odpravi posledic neurja jih je predsednik društva seznanil, da je orkanski veter povzročil na več njihovih planinskih objektih za približno 3 milijone dinarjev škode. Ob pomoči zavarovalnice, kranjske občinske skupščine in Planinske zveze Slovenije ter prizadevnem delu nekaterih članov so v zelo kratkem času popravili močno poškodovano tovorno žičnico na Kališče, zamenjali nosilno vrv na njej in uredili dovozno cesto. V celoti so odpravili tudi posledice neurja na krvavškem domu, čaka pa jih še popravilo žičnice na Ledine in ureditev dovozne poti k njej.
Nadaljnjo razpravo so namenili dvema stalnima akcijama, s katerima bodo proslavili tudi 85. obletnico delovanja društva. Že konec tega tedna bo tradicionalni dan Kokrške-ga odreda, ko bodo odprli za stalen obisk v letošnji sezoni tamkajšnjo kočo. Zadnji dan junija bodo odprli
tudi vrata postojanke na Ledinah, za katero je veliko zanimanja predvsem med smučarji. Na Ledinah bo I. julija spominska svečanost ob obletnici nesreče gorskih reševalcev-letalcev.
Udeleženci seje so se med drugim seznanili tudi s programi dela alpinističnega, mladinskega, markacijske-ga in vodniškega odseka. Alpinisti načrtujejo ob plezanju obsežno dejavnost, njihov prvi cilj pa bodo čim boljši športni dosežki, kar bo glede na strožje ocenjevanje za pridobivanje denarja še posebej pomembno. Pri nadaljnjem delu z mladimi bodo v društvu, kot so se dogovorili, posvetili posebno skrb pridobivanju delovnih mentorjev za planinske krožke po šolah. Glavna naloga mar-kacistov bo ureditev nove poti na Ledine. Planinski vodniki bodo nresni-čevali program izletniške dejavnosti po ustaljeni praksi.
Sejo so sklenili s kratko svečanostjo, med katero je predstavnik planinske sekcije DO Iskra iz Kranja izročil priznanje matičnemu društvu za plodno sodelovanje. Člani upravnega odbora pa so sekciji časti-tali za desetletno uspešno aktivnost.
S. Saje
Finžgarjeva
Veriga
v Doslovčah
Doslovce — V petek, 15. junija, so v tej prijetni vasici pod Stolom obeta nadvse zanimiv kulturni dogodek na prostem. Pri rojstni hiši Frana Sale škega Finžgarja bodo dramski igralci kulturnega društva i/. Senice pri Medvodah, ki nosi ime po pisatelju in dramatiku, na prostem uprizorili njegovo igro Veriga. Finžgar jo je napisal v Sori, kjer je služboval v letih 1908-1918.
Z uprizoritvijo bodo v krajevni skupnosti Žirovnica začeli s praznovanjem letošnjega krajevnega praznika. Pri izvedbi igre bodo sodelovali tudi člani okteta Žirovnica — Brezni-ca. Ob tej priložnosti bodo v skednju nasproti Finžgarjeve rojstne hiše na ogled ročni izdelki učencev osnovne šole s prilagojenim programom Polde Stražišar z Jesenic. Obiskovalci bodo izdelke lahko kupili.
Obiskovalce, ki si bodo ogledali igro Veriga, naprošajo, da s seboj po možnosti prinesejo zložljive stole, odeje ali blazine, kajti na voljo ne bo dovolj klopi in stolov, saj prostor pri Finžgarjeve rojstni hišj še ni dokončno urejen. V primeru slabega vremena predstava odpade. .
J. Rabič
POPOTNI UTRINKI
IZ KRAJEV NA PODROČJU
ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč
80. zapis
KALAN SNUBI V DAVCI
Stari Polikarp Kalan, gospodar Visokega v Poljanski dolini, pošlje svojega sina Izidorja — v spremstvu hlapca Lukeža — snubit v Davčo. Tam je poznal nemškega naselnika Jeremijo VVulffinga, čigar sestro je imel za ženo: tuje krvi sicer, a se je dobro vživela v slovensko okolje v Poljanski dolini. Kot Visoš-cu je rodila Polikarpu dva sinova, Izidorja in Jurija. In tako je menil stari Visočan, da bi bilo prav, če bi si sin Izidor pripeljal nevesto iz Davče na Visoko. Tam je živela brhka Margareta. Jeremijina hčerka — edinka. Seveda je pogoltni Visočan. stari Kalan, računal na visoko doto.
Vso to zgodbo je seveda spletla bujna in slikovita fantazija pisatelja Ivana Tavčarja, ko je pisal znamenito Visoško kroniko. In kot sem prod leti v Glasu hodil po »Prešernovih stopinjah«, tako zdaj hodim po Tavčarjevih stopinjah — njegovo pisanje me je še pred desetletji močno prevzelo.
»Tu sem se je bil naselil Jeremija VVulffing ter si napravil novo domačijo, gotovo je delal pridno in težko, ker je moral prekopati dosti sveta. Postavil si je novo hišo, ki se je čedno razločevala od koč, katere opaziš po tem hribovju. Hiša, dasi lesena, je bila dosti višja od hiš v naši dolini. Pri vstopu ti ni bilo treba upogibati telesa, da nisi trčil z glavo v strop, in prav lahko si sopel, ker je bilo dosti zraka v tem bivališču.«
Škofjeloško srečanje folklornih skupin
Škofja Loka — V petek, 8. junija je ZKO Škofja Loka organizirala tretje občinsko srečanje folklornih skupin. Srečanje, ki iz leta v leto pridobiva na množičnosti in kakovosti, kar je odraz zavzetosti in volje do dela v krajih, kjer te skupine delujejo, je privabilo veliko število gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali nastopajoče.
Povezovalec letošnjega srečanja, ki je potekalo na Cankarjevem trgu v Škofji Loki, je bil Marko Črtalič. Z recitacijami šegavih pesmi, ki so temeljile na plesih naših narodov in narodnosti, je domiselno najavil posamezne folklorne skupine, ki so se predstavile z venčkom plesov. Od nastopajočih velja posebej omeniti nastopa prikupnih otroških skupin: cicibanov WZ Škofja Loka, ki jih vodi Jerca Podpečan, z motivi iz belokranjskih pesmi in plesov in pionirsko folklorno skupino OŠ Peter Kavčič, ki se je predstavila s prekmurskimi plesi. Med članskimi skupinami, ki delujejo v okviru ZKO Škofja Loka *so se predstavile: folklorna skupina SOVODENJ z go-
renjskimi plesi, folklorna skupina JAVORJE s plesi iz domačega kraja in okolice in folklorna skupina TEHNIK, ki jo že vrsto let uspešno vodi Drago Novak, s primorskimi plesi.
Za popestritev programa so k sodelovanju povabili tudi tamburaški orkester BISERNICO iz Reteč In mladega recitatorja iz Sorice, ki je navdušil poslušalce z recitacijo v domačem narečju.
Vsi nastopajoči so prejeli iz rok predsednika ZKO Škofja Loka, Ludvika Kaluže, spominske plakete in šopek cvetja.
Zanos deklet in fantov, ki plešejo v omenjenih skupinah, je dobra osnova za še kvalitetnejše delo v prihodnje. V svoje vrste radi sprejmejo vsakogar, ki ima veselje do dela na folklornem področju.
Takšna srečanja poleg kulturnega osveščanja ljudi nudijo tudi možnost popestritve turistične ponudbe. Od nas in naše organiziranosti je odvisno ali bomo to možnost izkoristili in jo ponudili turistom ter jim odkrili nov kamenček naše kulturne dedi
seme
J. Jelene
Tako opiše Tavčar veliko domač v Davči. Potem pa še gospodarja:
»V hiši sva dobila priletnega moža dolge, koščene postave, in k*ar je pri nas redko najti, prečudno modrih
oči.«
Tudi   govorico   stare Davca omeni pisatelj v svoji noveli:
dzpregovorila je nekaj besed, k* terih nisem umel, ker je bila ta nemška govorica podobna škripanju kolesa, kadar s težavo teče po ostrem
kamenju.«
Seveda pa Tavčar ne pozabi pove dati. kako slabo so govorili neuiški Davčurji, posebno Marx in Othinrih Wulff ing. sinova Jeremije, o poljanskem narečju:
»Pri tem sta se zopet norčevala iz naše govorice in zopet omenjala pse. češ, da lepše govore kot mi, ki smo menda .krščeni pred božjim kamnom. Govorila sta z velikim zaničevanjem in prav nespametno se mi je videlo zasramovanje naše govorice, ko sta so vendar sama posluževali bosod. da ti je bilo. kakor bi požiral zdrobljeno steklo, če si ju mora! poslušati.«
No, čas je. da se preselim iz območja Tavčarjeve pisateljske fant* zije na bolj trdna tla. Na tla davšk«
stvarnosti.
DAVŠKA DEŽELICA
Omenil sem že, kako prosta je vas, ki se ji po naše pra Davča,  včasih  pa   je nos nemško ime, ker so jo prvi nase.: pač tuje govoreči kmetje. A prvotni ime se je spremenilo v Dalšo, pozneje v Davčo.
No, iz Davčarjev, kot si vaščani sami pravijo, pa naj bi izviral tudi priimek Tavčar. Če je res tako. pa kaži da so se Davčarji precej razselih V je priimek Tavčar kar precej pogosten tudi v krajih daleč od loškee? območja.
Naselitev »davške deželice« je bi precej pozna - vsaj spričo ostal ozemelj v loškem gospostvu. Naše ljevanje je bilo zaključeno šefe leta 1656. Prve družine so se nase** ; okolico Črnega vrha (blegoškfiga'J s poljansko strani, poznejši naselniki so prišli s Tolminskega in s Sorice -od tu morda celo Tirolci?
Odročna Davča seveda ni bila ie dovitna; zato so loški škofje terjati od Davčarjev, da jim drugače siu. pripravljati so morali drva za škofje; lesko gospodo, za apnenice v dolin in le.s /a jezove ter stavbni les (včasih so bile tudi mestne hišo zvečine ma lesene).
Ml PA NISMO SE UKLONILI
Boji na pragu Ljubljane
Maks Žnidar, obveščevalec Gorenjskega odreda
Dva bataljona Gorenjskega odreda sta junija ,(,44 t neka kilometrov od gubljene teden dn. osvobajala vas, okro.i Rašice: Selo pn Vodicah. Sinkov turn, Koseze, Dobeno, Ras.co in vas Veseo.
7 juniia 1944 je bil /bor II m IV. bataljona Go renjikega odreda na šenturšk, gor,. Popoldne oga dne |o padla komanda /a daljs, pohod. S pe-
smijo smo krenili po pobočjih prek Komonske Dobrave proti Komendi. Ko se je zmračilo, je šla velika kolona skozi Podboršt, Mlako, Kri/., preko drnovskega polja in gozdov skozi Bukovice in Utik v Selo pri Vodicah, ob vznožju rasi&kega hriba. Tja smo prišli proti jutru in posamezno skupine mi se razdelile po h,šah. Takoj so bile postavljene straže in obveščevalne patrulje po slane na vse strani. Nemške postojanko so bilo blizu in na gosto posejano. Ravnina in dobro ceste bi jim omogočile hitro obkolitev. Obveščevalna služba je bila noč in dan na delu. Izredno so nam pomagali vaščani, posebno mladina. Nas je bilo 400, terencev in članov VDV, s katerimi smo bili povezani, pa okrog 50. V vasi Selo smo se za drževali 8. 9. in 10. junija 1944.
Akeija Gorenjskega odreda je imela velik politični in vojaški pomen. Poka/ala jo moč našo vojske, organizirali smo sestanke z vaščani, izvedli smo več mobilizacijskih in prehrambenih akcij v bližnjih vaseh.  Načrtovano je bilo tudi miniranje cerkvenega zvonika v Mengšu, kjer so imele nemške enote mitraljezna gne/da. Skozi lino zvonika so ogrožali premike naših enot, predvsem obveščevalce in kurirje. Vendar smo zaradi ogroženosti civilnega prebiva I siva nuci t opustili. Vaščani so nas obveščali o vsem. V Bu-kovškom hribu smo našli več paketov sovražno literature; odvrgla so jo zavezniška letala, posla la pa bivša jugoslovanska vlada v Londonu.
Bivanje v Selu pa nam ni prizaneslo tudi z /a lostnim dogodkom: pri čiščenju brzostrelke so jo smrtno ponesrečil kulturni leloront IV. bataljona tovariš Dušan Otoničar, doma iz Viku \, • ca nas je hudo prizadela Z vsemi častmi smo ga pokopali na pokopališču v Skarueni Pogreb je bil drzno dejanje za tisti čas.
S propagando nam je uspelo zavesti nemški1 okupatorje, da nas je več kot 2000 dobro oboroženih borcev in da bomo v tem kraju vsaj mese* dni S Francem Kimovcem sva zaplenila tovornjak, ki je pripeljal po cesti Vojsko — Koseze
Mengeš. Ta akeija je govorico še potrjevala. 10. junija zvečer smo krenili na hrib pri Dubenu. Zdaj smo bili še bliže Ljubljani. Ponoči so bile nekatero skupine borcev v raznih akcijah, ostuli pa smo prespali to toplo noč na hribu. Zarana smo krenili v Srednjo in Gornje Dobeno. Upali smo, da bomo kmalu tudi v osvobojeno Ljublja no.
Naša neposredna bližina nemškemu okupatorju ni šla v račun. Na Bledu ja bil sklican nujen sestanek vojaških predstavnikov in Gestapa, kje I 50 napravili načrt za uničenje Gorenjskega i nlr oda.
Nedelja, ki srno jo preživel, na Dubenu, je bila mirna in sončna. Borce so obiskovali svoje, li Cl nuč in ostalih krajev, politični delavci so imeli polne roke dela z vzgojo borce\  Posebna skrb je bila namenjena rav nokar mobiliziranim borcem
V ponedeljek, 1'.'. junija, so nemške enote začele z akcijo po nacrtu, izdelanem na Hlodu Prvi spopadi so se začeli v smlodniških m skaruskih gozdovih. Ob robu gozdu v Skaručni so padli trije naši tovariši. V največji nevarnosti so bili Odred ni obveščevalci in kurirji. Poročila o premi kih sovražnika so prihajala ves dan ()died se jeze pred poldnevom umuknil ,/ vasi S pripravijo nim kosilom za nase borce -,o |e gostila ll\ In« M Dobenu Odi.hI je bil na položaju med Dobenoin in Rašico
Kot obveščevalec sem sel s tovarišem v patfO
lo proti Črnučam. Gospodinja kmetije pri Bri njevcu v Dobravi naju je op.i/ila na PODU gozdu m nama dala znamenje. n.,| ne hodiva k hisi. Kmalu se |o \rnila z velikim kosom kruha m klo
baao v predpasniku Povedala nama je, da |e tod
polno Nemcev, da so pi i.li ze ponm i. jintl pobrali vso slamo in da kopljejo zaklonišče v smeri proti Trzinu in Mengšu, da bodo obkolili hribe Dobeno in Kašico ter uničili vso partizane
V bližini vasi Gornje Dobeno sva videla polno nemške vojske Hitela sva poročat komandantu. Popoldne se je odred premaknil na nove položa je, se bolj nad vas, Ha.šiea in Podov jo. /. vseh pO ložajev smo v,dol, premike dobro oborožene nemško vojske z lahkim orožjem, s seboj so vlekli tudi poljsko topove Tud, Nemci so menjali svojo taktiko. Vse okoliške gozdove so izredno
dobro prečistili. Okrog Rašice in Dobena sc liko vojaško natančnostjo sklenili dva obroča. Zasede so postavili na vsakih 100 metrov, da nihče ne bi mogel uiti z obkoljenega hriba.
Popoldne 12. junija je bilo najdaljše v mojem življenju. Kako se prebiti*? Bili smo slabo oboroženi, imeli smo malo streliva. Prav v teh dneh smo pričakovali pošiljko orožja in municije s Pri morsko, zaradi ofenzive v Poljanski dolini pa se le dobava orožja zavlekla. Noč se je počasi h I a in dočakali smo jo brez bojev. Med 9. in 10. ure linniK i smo začeli premik. Zadnji posvet štaba je odločil, da se prebijemo iz obročev preko trav r. kov in polja med vasjo Vesca in Polje. Odločitev je bila zelo dobra. Nemci so namreč predvidel: na-, preboj i/, gozda v gozd. Tako so postavili naj-močnejše zased.' ob cesti Koseze — Mengeš -,r. Sk.imena Šmartno. Med 2. m 3. uro zjutra; 88 je Gorenjski odred skupaj s terenci in vodom VDV masovno prebil skozi dvojni nemški obroč pri vasi Vesca. V predhodnici je bilo šest nnHfffr Ijezcev. Z močnim ognjem je bila odprta po: odredu, nemške zasede so se razbežale. našo enote pa so s hitrim maršem krenhe proti Bukovici m mimo Vodic v vogljanske gozdove, manjša skupina pa V Repenjskl hrib. S tem je bi! prvi del „ ikeije končan s popolno zmago. C o so no M um iknili tako načrtno in skupinsko, s partizansko taktiko, bi bilo za nas usodno. Nad nas je prišlo k >kih 3 !)00 dobro oboroženih nemških vo:a-kov I a« vojaške morale niso imele prave: veena m venske je le nekaj dni pred tem pnsla z ruske ,,, . kie. -e doživela velike poraze, p., oreboju iz nemškega obroča 13. junija 1944 smo se utaborili v vogljanskih gozdovih Tudi tu "    , ,„„.,, krajši spopad z Nemci. Nemška eilo:,
pričakovano naletela na nase zasede. 1 e ne kn je zampotato. Boj jebii kra,
S in silovit Nemci so imehvec ranjenih U, sc ,kn,li Mi pa smo imeli le enega ranjeiua ;■<■      ; i     .d s.udc-n, iz Šentvida pn Ljubka ni. ' " •  , so moji spornim na našo partizansko akt i,e "    , ubliane. 13. unijIsta krajevni skup "' bodicein Bukovica - Sinkov turn prCt.:;, nostl X        r uevni praznik. 23. junija bo tu . :;l;s;,;;V.i!/h,nu-,!siskega preboja Gorenji,
gt odreda
CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA ŠKOFJA LOKA, Stara loka 31
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
1. UČITELJA STROJEPISJA
2. UČITELJA TELEFONIJE
3. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA
4. UČITELJA ZGODOVINE
5. UČITELJA ZDRAVSTVENE VZGOJE
6. UČITELJA TELESNE VZGOJE
7. UČITELJA FIZIKE
8. UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE
9. UČITELJA OTP
10. PSIHOLOGA
11. OKULISTA
ivandidati morajo za opravljanje navedenih del in nalog poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — predmetni učitelj strojepisja, dopolnilna znanja in tiflo-pedagogike,
— 3 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit
— inženir elektrotehnike — elektronik, dopolnilna znanja iz tiflopedagogike,
— 3 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit _ visoka izobrazba iz slovenskega jezika in književnosti, dopolnilna znanja iz tiflopedagogike,
— 3 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit — 11 pedagoških ur tedensko
iz zgodovine, dopolnilna
Pod 3.
šk
?od 4. — visoka izobrazba tiflopedagogike,
znanja iz
Ped 5
hod 6.
Jod 7.
ure
— * 3^1eta°delovnih izkušenj in strokovni izpit — 2 pedagoški uri tedensko
visoka izobrazba zdravstvene smeri in dopolnilna znanja iz tiflopedagogike, .
3 leta delovnih izkušenj - 2 pedagoški uri tedensko _ visoka šola za telesno kulturo, -3 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit, 4 pedagoške
^vjlfota izobrazba smeri fizike, dopolnilna znanja in
!lfl 3PleUgdelo^    izkušenj in strokovni izpit - 2 pedago-
I       visoka pedagoška izobrazba smeri SLO ali visoka izo-~~ ularha in rezervni oficir ter program za izpopolnjevanje dopolnilna znanja iz tiflopedagogike 3 leta delovnm izkušenj in strokovni izpit - 4 pedago-
vS^kaeiMb?Mba'strojne ali elektro usmeritve, dopolnil-"leTdi^ ■»* - ! Pedago-
jS^taSŽSSbS'-- Psiholog in 3 leta delovnih izkušenj
"soka' Izobrazba - zdravnik okulist in 3 leta delovnih Skušenj, 2 uri tedensko
N 9.
— 3
p:d 10.—
tod 11.-
u 1. in 2. se sklene za nedoločen čas s polnim delovno razmerje pod 3. in 4. se sklene za določen *;od 1 9 1984 do 15. 3. 1985, s krajšim delovnim časom, delovno
PP^no razmerje pod iVim časom
"'Od 1 9 lyo4 ao 10.    iaoj, ^ "^'"v»"« wbum, aeiovno
**erje pod 5. do 11. se sklene za nedoločen čas s krajšim delov-51 časom.
^Pravilniku o delovnih razmerjih je predvideno poskusno d
toja tri mesece, '^jave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
zbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpisa
CESTNO PODJETJE KRANJ
da bo JELENOV KLANEC V KRANJU od 1984 do 14. 7. 1984 zaprt za ves promet zaradi izvajanja —benih del. Obvoz je določen po obvoznici ter na relaciji GLOBUS—PLANINA-ClRSKI KLANEC in obratno, ^tobusno postajališče pred hotelom »CREINA« bo v času ^pore ukinjeno za mestni in potniški promet. Skozi to po-'-ajališće potekajo naslednje avtobusne linije: PREDOS UE-STRAŽIŠČE, KRANJ-ŠKOFJA LOKA IN KRANJ— KAVČIČE — MEDVODE.
kosimo za udeležence v prometu ,da z razumevanjem upoštevajo, da ureditev odvodnjavanja in vozišča iz tehničnih in ^mostnih razlogov ni mogoče izvajati med prometom
Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ
TOZD Trgovska mreža objavlja prosta dela in naloge UREJANJE OSKRBOVANJA PRODAJALN
«g splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje
. a štiriletna srednja šola ekonomske, komercialne ali če-
enCake smeri in tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih
* AVS znavanje jugoslovanskega tržišča in mentalitete prebi-
* j P° poskusno delo traja 3 mesece.
' za sprejemanje prijave je 8 dni po objavi.
r nai nrošnje pošljejo ali dostavijo kadrovskemu oddelku '  ,,da^^.ni Savska loka 21, TOZD Trgovska mreža. T   J^tćbode\ je 30 dni.
•»ndldati bod° obveščeni v 30 dneh po izteku objave.
ALPETOUR
ALPETOUR DO CREINA, TOZD SFRVi« OSEBNIH VOZIL SERVIS
Kranj, Ljubljanska cesta 22
OBVESTILO
Obveščamo vse lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih nri kiopmkov. da se organizirajo tehnični pregledi na terenu pora2p"
OBMOČJE GORENJSKIH KMETIJSKIH ZADRUG:
kraj in prostor
Cerklje, KZ Cerklje
Sp. Brnik pred GD Sp. Brnik
Velesovo ZD
Zalog pred ZD Zalog
Šenčur pred domom na Jami
Kokrica pri domu DPO
Primskovo pred ZD Primskovo
Predoslje pred domom DPO
Gorice pred domom DPO
Bela pri Bizjaku
Kokra pri trgovini Fužine Jezersko za trgovino Visoko, ZD Visoko
Naklo pri domu DPO
Naklo pri domu DPO Besnica pri domu DPO Podbrezje pred GD Podbrezje Voklo KZ Voklo Voklo KZ Voklo Čirče na Krtini Trboje pri ZD Trboje Mavčiče ZD Mavčiče Tržič KZ Tržič Tržič KZ Tržič Cerklje KZ Cerklje Žabnica pri domu DPO Stražišče, strojni dom
datum pregledov    delovni čas
20. 6. 1984	7	-14.
21. 6. 1984	7	— 11.
21. 6. 1984	12	-14.
22. 6. 1984	7.	-14.
23. 6. 1984	7.	-14.
25. 6. 1984	7.	-11.
25. 6. 1984	12.	-14.
26. 6. 1984	7.	— 14.
27. 6. 1984	7.	-14.
28. 6. 1984	7.	-12.
28. 6. 1984	13.	-14.
28. 6. 1984	15.	-16.
29. 6. 1984	7.	-14.
30. 6. 1984	7.	-14.
2. 7. 1984	7.	-10.
2. 7. 1984	11.	-14.
3. 7. 1984	7.	-14.
5.7.1984	7.-	-14.
6. 7. 1984	7.	-14.
7. 7. 1984	7.-	-12.
7. 7. 1984	13.-	-15.
9. 7. 1984	7.-	-14.
10. 7. 1984	7.-	-14.
11. 7. 1984	7.-	-14.
12. 7. 1984	7.-	-14.
13. 7. 1984	7.-	-12.
13.7. 1984	13.-	-15.
ZA OBMOČJE KMETIJSKE ZADRUGE MEDVODE.
kraj in prostor
Medno, GD Medno Senica dom DPO Smlednik, dom DPO . Skaručna, trgovina Emona Vodice, dom DPO Pirniče, dom DPO Pirniče Medvode KZ Medvode Utik dom DPO
datum pregledov	delovni čas
14. 7. 1984	7. -11.
14. 7. 1984	12.-14.
16. 7. 1984	7.-11.
16. 7. 1984	12.-14.
17. 7. 1984	7.-14.
18. 7. 1984	7.-14.
19. 7. 1984	7.-14.
20. 7. 1984	7.-11.
TEHNIČNE PREGLEDE NA TERENU IZVAJA-
HrM%UArrJ??rC5EINA' T0ZD SERVIS OSEBNIH VOZIL IN ME-HANIZACIJE, Kranj, tel.: 42-164 ali 42-184.
ISKRA TELEMATIKA
Industrija za telekomunikacije in
n. sol. o.
računalništvo, Kranj,
Komisija za kadrovske zadeve TOZD Tovarna zasebnih telekomunikacijskih sistemov objavlja prosta dela in naloge
1. VODJE SISTEMSKEGA PLANIRANJA
Pogoji: — visokošolska izobrazba elektrotehnične, ekonomske, strojne ali organizacijske smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela,
— aktivno znanje angleškega jezika,
2. VODJE ODDELKA SISTEMSKEGA PLANIRANJA
Pogoji: — visokošolska izobrazba elektrotehnične, ekonomske strojne ali organizacijske smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela,
— aktivno znanje angleškega jezika
3. VODJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA
Pogoji: — višješolska izobrazba elektrotehnične, strojne, ekonomske ali organizacijske smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Telematika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj.
DEŽURNI VETERINARJI
od 15. 6. do 22. 6. 1984 za občini Kranj in Tržič od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 22-994
za občino Škofja Loka PIPP ANDREJ,  dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380
za občini Radovljica in Jesenice
GLOBOCNIK ANTON, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3a, tel.: 74-629
«OIIBNJC
IMOS SGP GORENJC RADOVLJICA Ljubljanska 11
Komisija DS za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
1. KV KUHARJA
2. 10 KV ZIDARJEV
Pogoji: pod 1.
— KV kuhar z nekajletnimi izkušnjami,
— delo se združuje za nedoločen čas
pod 2.
— KV zidar z nekajletnimi izkušnjami,
— delo se združuje za določen čas
Poskusno delo traja tri mesece.
Kandidati naj vloge pošljejo na naslov: IMOS SGP Gorenje Radovljica, Ljubljan* ska 11, v 8 dneh po objavi.
GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER KRANJ
Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge
PRAVNEGA REFERENTA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— dokončana pravna fakulteta,
— dve leti delovnih izkušenj na področju samoupra-vno-normativne dejavnosti
Kandidati naj pošljejo svoje prijave v 15 dneh po objavi tega oglasa na naslov: SOZD Gorenjski zdravstveni center — delovna skupnost Kranj, Gosposvetska 12. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
Osnovna šola HEROJA GRAJZERJA TRŽIČ
Komisija za delovna razmerja razpisuje za enoto glasbene šole naslednja prosta dela in naloge:
— UČITELJA
HARMONIKE (PRU) za nedoločen čas s polnim delovnim časom
— UČITELJA KLAVIRJA (P) za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Prijave z dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo komisiji za delovna razmerja osnovne šole heroja Graj-zerja Tržič v roku 15 dni.
NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS.
OLA88 STRAN
IZ ŠOLSKIH KLOPI, ZA DOM IN DRUŽINO
PETEK, 15. JUNUA 1984
lažja noga — tanjši curek
Kot smo že zadnjič omenili, sodijo v drugo skupino pravil za varčno vožnjo tista, ki zadevajo voznika in način vožnje. Če vzamemo, da je avtomobil redno in pravilno vzdrževan, je vzrok za večjo porabo bencina v voznikovih rokah in nogah — predvsem v desni, s katero pritiska na pedal za plin. Toda kako upravljati z ročicami, pedali . . .
Pri delovanju motorja poznamo največjo moč motorja in navor. Na kratko bi lako rekli takole: največjo moč doseže motor pri najvišjih vrtljajih, največji navor pa je v območju tistih vrtljajev, kjer je izkoristek motorja — glede na porabljeno gorivo — največji. Večina serijskih motorjev ima danes območje največjega navora med eno tretjino in tremi četrtinami tistih vrtljajev, kjer motor doseže največjo moč. V knjižicah za vzdrževanje, ki jih prodajalci avtomobilov dajo kupcu, je največkrat zapisano tudi število vrtljajev, kjer je navor motorja največji. To je zelo •koristen podatek, s katerim pa večina voznikov ne ve kaj početi. Velja torej: največji navor je varčevanje. Ker pa je nemogoče stalno voziti v območju največjega navora, vam svetujemo, da vozite v območju vrtljajev med 2000 in 4000 na minuto.
In nikar ne pozabite: pospeševanje v IV. prestavi od hitrosti 50 km na uro je prav taka potrata kot voziti 40 km na uro v I. prestavi.
Pravočasno pretikanje in nežno ravnanje s pedalom za plin je najpomembnejše pravilo za ■ varčno vožnjo. Vožnja naj bo tekoča, nikar zaletava. Vsekakor se je tega pravila najtežje držati v mestu, ko moramo vožnjo pri-
lagoditi prometnemu toku. V mestu pred semafori nikar ne ugašajte motorja — to ne zaleže dovolj! To je koristno samo pred spuščenimi železniškimi zapornicami in ob daljših prometnih zastojih.
Knukomerna vožnja pride do prave veljavo med vožnjo na odprti cesti — najbolj na avtomobilskih cestah. Takoj pa moramo opozoriti na to, da enakomerna vožnja ne pomeni počasne vožnje!
S pravilnim ogrevanjem motorja tudi skrbite za manjšo porabo. Napačna in škodljiva je navada, da motor ogrevate na mestu. Takoj, ko zaženete motor-, odpeljite. Motor se bo hitre-i<- in pravilneje ogrel. Pa še sosed vam bo hvaležen, ker mu ne bo treba poslušati ropota vašega avtomobila.
Pred rdečim semaforjem se ne obnašajte kot dirkač formule 1 pred startom. Nikar zaporedoma ne pritiskajte na plin — to je huda potrata.
Odsvetujemo vam tudi vožnjo z ugasnjenim motorjem po klancu navzdol. Po nerodnosti se lahko zatakne in zaklene volan!
In še nasvet za tiste voznike, ki z avtomobilom vlečejo počitniško prikolico. Vožnja v vpregi je spretnost, ki se je hitro naučimo, z varčevanjem bencina pa je to skregano. Večjo porabo lahko kar precej omilimo, če na zadnji del strehe pritrdimo spoi-ler ali usmerjevalec zraka. S tem pripomočkom, ki ga izdelujejo tudi nekateri mojstri pri nas, dosežemo dvoje — manjšo porabo in manjši napor za motor.
Na koncu pa še tole: avtomobil porabi najmanj bencina, kadar stoji. Znana je tudi anekdota, ko je voznik našteval, kaj vse je storil, da bi zmanjšal porabo bencina, in končno prišel do ugotovitve, da mu po vseh posegih in ukrepih avtomobil sploh ne bi smel na 100 kilometrov porabiti več kot nekaj kapljic bencina ...
Toda avtomobili so narejeni zato, da se z njimi vozimo. Najpomembnejše je, kako avtomobil vzdržujete in kako vozite. Temperamentni voznik s »težko« nogo je skregan z varčevanjem.
rabarbara tako in drugače
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVC
Habarbarin sok
/.a 2 osebi potrebujemo: 3 stebla rabarbare. 1 skodelico jabolčnega soka, sok pol limone, 1 žlico medu.
Rabarbarina stebla narežemo. V višjo skledo damo narezano rabarbaro, jabolčni in limonin sok ter med in vse zmeljemo z električnim mešalnikom.
Paziti moramo, da ne damo več rabarbare, kot je določeno, saj vsebuje veliko oksalne kisline.
Listov ne smemo uporabljati, ker niso užitni.
Skuta z rabarbaro
Potrebujemo 500 g skute, sladkor po želji, sol, 3 beljake, 4 ra-barbarina stebla, 1,5 dl kisle smetane.
Ftabarbarina stebla olupimo, obarimo in nasekljamo. Skuti primešamo sladkor, sol, nase-kljano rabarbaro in trd sneg iz beljakov. Postavimo za nekaj ur v hladilnik.
Preden postrežemo, odlijemo sok, ki se je izce.dil, ter prelijemo s kislo smetano. ,
Kabarbarina juha
Potrebujemo 800 g rabarbare, 1 1 vode, t žlico škrobne moke, sladkor po želji, sol, 1 dl kisle smetane, 1 rumenjak.
Rabarbaro operemo, odstranimo liste in nitke, ter jo narežemo na 2 cm dolge koščke in v vodi skuhamo do mehkega.
Dodamo malo sladkorja, pre-vremo, nato pretlačimo ali zmeljemo. Juho spet pristavimo, dodamo v malo vode razmešano škrobno moko in med stalnim mešanjem, kuhamo še 7 minut. Rumenjak razžvrkljamo, premešamo s kislo smetano ter ga med stalnim mešanjem dodamo vroči juhi.
Dušena rabarbara
Potrebujemo 500 g rabarbare, 50 g maslu ali margarino, sol.
Debela stebla rabarbare olupi mu in narežemo na približno U cm dolge kosi-, damo v kozico, v kateri razpustimo maslo, solimo ter počasi dusimo.
Dušeno rabarbaro lahko ponudimo k pečenemu mesu ali k popečenemu kruhu.
Rabarbarin zavitek
Testo: 200 g moke, 1 jajce, sol, mlačna voda
Nadev: pol kilograma skute. 2 jajc i. 2 žlici goste smetane, 4 stebla rabarbare. 3 žlice olja, sol.
Iz moke, jajca in soli ter mlačne vode ugnetemo vlečeno testo, ki ga pustimo pod ogreto skledo vsaj 30 minut. Spočito testo predenemo na pomokan prt, nekoliko razvaljamo, tanko razvležemo, namažemo z oljem, obložimo s skuto ter z na velike kose narezanimi olupljenimi ra-barbarinimi stebli.
Testo zvijemo s pomočjo prta, zvitek preložimo v pomaščen pekač in v srednje vroči pečici (150 do 200'' C) pečemo 30 do 40 minut.
Nadev: Skuto pretlačimo, dobro pomešamo z jajci, s kislo smetano in soljo.
Če zavitku namesto soli dodamo sladkor, ga ponudimo kot sladico.
Vedno se najde osa, ki piči objokan obraz Japonski pregovor
Msrcator
MEŠANA P0VRTNINA je sestavljena
iz dveh kozarcev. V prvem jc grah, korenček in krompir, v drugem pa kumarice kocke. Namenjena je za hitro pripravo francoske solate, lahko pa jo uporabimo tudi kot prilogo k pečenju,
zrezkom in za zelenjavne juhe.
FRANCOSKO SOLATO pripravimo tako, da od cedimo in speremo z vodo vsebino iz kozarca ter dodamo kozarec odcejenih kumaric — kockic. 2—3 velike žlice Eta gorčice, 150 g majoneze ter sok limone, sol in poper po okusu Vse dobro pomešamo. Eta francoska solata je tako pripravljena v 10
minutah.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
kako skuhati možička?
l*rcnekateri dobri možiček se pokvari, ker ga ne kuhajo prav m tako ni ne mehak ne dober. Xekatere ženske jih kar naprej držijo v vroči vodi; druge jih dajejo v hladilnik svoje vnemarnosti in brezbrižnosti. Nekatere jih dušijo v pari svojih razdražljivih besed in dejanj. Druge jih držijo v razsolu ali pokvarijo s svojo sramežljivostjo. Kajpada ne moremo trditi, da bo vsak moč mehak in dober, če bodo z njim tako ravnali, toda okusen bo, če ga boste pripravili skrbno.
Ko si izberete moža, naj vas ne zmoti srebrni videz kakor pri nakupu ščuke, pa tudi ne zlata barva zaželenega lososa. Ne iščite ga na trgu, saj najboljši pridejo k vam kar sami na dom. Vsekakor si ga izberite po okusu. Veliko bolje je, da nimate moža, dokler se ne boste potrpežljivo naučili, kako ga je treba skuhati.
Najbolj pripraven je lonec za vkuhavanje iz najboljšega porcelana. Toda če nimate nič boljšega, je dobra tudi lončena posoda. Kar dober bo — z ljubeznijo. Kakor raka in jastoga jih vržemo žive v vrelo vodo. Včasih skušajo zbežati iz lonca. Pri tem se opečejo in ob robovih prismodijo. Zato priporočamo, da jih privežete z močno svileno vrvjo, imenovano udobnost, saj jih tako imenovana dolžnost vidno slabi. Plamen naj bo svetli, nenehni plamen ljubezni, topline in vedrine. Cirejte ga z njim, posebno, če mu prija.
Če začne žlobudratU ne skrbite, nekateri možje to delajo dokler niso čisto spečeni. Dodajte sladkorja v obliki slaščic, imenovanih poljubi, nikar pa ne uporabljajte ne popra  ne  kisa.  Napravite ga okusnega z začimbami, kot sta dobra volja in vesela čud, toda. to privajanje naj bo preudarno in   previdno.   Izogibajte se ostrine, ko preskušate njegovo nežnost. Mešajte ga narahlo, dokler ne leži ploskoma in tesno na dnu kotla. Ne moret zgrešiti, vedeli boste, kdaj skuhan in spečen. Če boste ko kuhali, bo možiček na mc. prebavljiv in okusen; takšen bo vse dotlej, dokler boste skrbeli zanj in pazili, da ogenj na domačem ognjišču ne ugasne. Tako pripravljen možiček bo pravšen za vse življenje, po'"0 sreče in zadovoljnosti.
bezgov sirup
30 velikih cvetov bezga namakamo v vodi 48 ur. Večkrat  premešamo. Potem bezgovo mešanico precedimo, dodamo 3 kg slad korja in 5 dkg citronske kisline. Dobro mešamo, da sr sladkor povsem raztopi K< je sok pripravljen, ga nal:-jemo v steklenice in zapremo  najprej  2  gazo cS kakšnih 14 dni pa z zam ski.
^_
NAGRADNA UGANKA
Prišli smo tudi do žrebanja rešitev na zadnjo nagradno uganko v tem šolskem letu. Spraševali smo po naslovu Verno-vega romana in imenu podmornice. Pravilna rešitev: Skrivnostni otok, Nautilus.
Med tokrat dokaj skromnim številom odgovorov smo izžrebali kartico, ki jo je poslal Božo Kralj iz Cerkelj 149. Po pošti mu bomo poslali Aerove barvice. Čestitamo!
Da bi se nikdar
ne vrnili tisti temni časi...
Nad zbrane je legla moreča tišina. Ob jami je stal komisar in prebiral listek. Glas mu je trdo zvenel v mrak: »Zaradi izdaje in pomoči sovražniku se vohunko kaznuje na smrt s streljanjem.« Dekle, na katero so letele te besede, je skrušena sedela na pa-robku. Njene roke, zvezane z žico, so trepetale.
Ozrla se je k njim. Počasi je romala s pogledom od enega do drugega, dokler se ni ustavila na njegovem bledem obrazu, polnem bolečine in razočaranja. Strmela je v ta obraz kot bi si hotla zapomniti vsako potezo, vsako malenkost.
Začutil je njen pogled, poln prošenj in ljubezni. Trdo je stiskal pesti in le stežka se je zadrževal, da ni planil k njej.
Pristopila sta dva vojaka in jo odgnala k jami. Nemo je strmela vanjo in grlo ji je stiskal
Razstava v naši šoli
strah. Tedaj so ji po licih vdrle solze, zdrsnila je na tla/dvignila roke in z obupanim glasom zaklicala: »Usmilite se me, prosim vas!« Nezadržno je ihtela in strmela vanje s svojimi modrimi ,očmi, polnimi strahu in obžalovanja.
Borce je zajel nemir. Dekle se jim je smilila, čeprav tega niso hoteli priznati. Tudi komisar je postajal nemiren. »Naprej,« je zaklical borcem in stopil na začelje kolone, ki se je hitro vzpe njala po strmi stezi. Tedaj se je zaslišal pok in pridušen krik dekleta. Vsi so obstali, čez nekaj minut so se odpravili naprej. Na borce je legla senca smrti. Spremljal jih je žalosten obraz mladega dekleta in njene oči.
Alenka Češnovar, 7. f r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loku
Zakaj se smejim
Skoraj vsak učenec se med poukom smeje. Nekateri se smejimo iz navade, drugi zato, da razjezijo tovarišico, nekateri zaradi kakšne smešne stvari, ostali pa kar tako, ker se pač smejijo drugi.
Najslajše se smejimo med poukom, a ne vem, zakaj. Ko to-varišica razlaga snov, je seveda dolgočasno. Pa se kdo od nas spomni kakšne smešne pesmice ali pove kakšno šalo in že vse okoli njega plane v smeh. Takrat na uro pozabimo in se nekateri smejijo kar na glas, drugi pa se pritajeno hihitajo. Tovari-šica je zaradi smeha ob živce in nam seveda da veliko naloge.
Sama se med poukom največkrat smejim, če pomislim na kakšen smešen dogodek, smešno pesem ali kaj podobnega. Usta se mi kar sama raztegnejo do ušes pa tudi oči se mi nagajivo svetijo.
Ko smo se pri slovenščini smejali, nam je tovarišica dala spis z naslovom Zakaj se smejim.
Med poukom, ne samo med slovenščino, se velikokrat smejim, a moram priznati, da je bilo res težko napisati spis Zakaj se smejim.
Katarina Nečimer, (i. b r. OŠ Josipa IMemlja Bled
Prvič in zadnjič
Pomagam stari ženi
V maju je razstavni prostor v naši šoli zapolnil Peter Kukovi-ca. Razstavo, ki smo si jo učenci lahko ogledovali že dopoldne, je kustos Andrej Pavlovec odprl ob pol enih.
Za začetek sta nam Jana in Sabina zaigrali na flavti, Vid pa ju je'spremlja) s kitaro. Andrej Pavlovec nam je predstavil avtorja lesnih plastik.
Peter Kukovica je profesor telovadbe na ekonomski šoli v Kranju. Deset let je že tega, kar ic spoznal, da telovadba ni edini smisel življenja. V roke je vzel kos lesa in ga začel obdelovati.
1'lustike, i a/.sluv ij«ji»v v av"> imajo vse eno in isto lastnost: njihov motiv je vezan na obraz Nekatere, ki naj bi predstavljale masko, imajo odprtine za oči in usta. druge pa, ki so napravljene
dalcem, v katerih pa komaj zaznamo oči, nos in usta.
Po kustosovi predstavitvi. je bila razstava odprta še za /una-nje obiskovalce in vsi smo si jo z zanimanjem ogledali.
Igor Pustisek, .">. d r. OŠ Cvetka ( Šolarja Škot ju Loku
Zapletene naprave
Kakor mnogi otroci, tudi jaz pomagam stari teti. Živi zraven našega stanovanja. Ima zelo hu do bolezen, sladkorno. Zelo nas je skrbelo, kaj bo z njo. Zdravniki so dejali, da se ji bo stanje izboljšalo le, če bo dobivala injekcije insulina.
Vsak teden smo hodili na obisk k teti v bolnišnico. Bila je zelo preplašena. Za veliko odgovornost, dajanje injekcij, smo se odločili mamica, ati in jaz. Teta in tudi mi smo bili zelo veseli, da ne ■ bo šla v dom onemoglih. Zdravnica nam je povedala, da se moramo mi trije vsak dan zglasiti v bolnišnici na Golniku. To je za nas zelo oddaljen kruj.
Sadovnjak
Komaj se je pomlad pričela, kmetje imajo polno dela Gnoj potrosijo med drevje in obžagajo vejevje, da bo drevje bolje rodilo in nas s sadeži obdarilo Jeseni sadje bodo obrali in v klet ga odpeljali, t rs A a Mjuiuit;
Oš Podbrezje
Ni dolgo tega, kar sem v Timu zagledal napravo za odkrivanje kovin pod zemljo. Kmalu sem zbral ves material za to rjapravo in jo izdelal. Priključil sipi jo na določeno napetost, ki sem jo videl v načrtu. Približal sem kovino toda naprava se ni odzvala. Izključil sem tuljavo in sc slu dotaknil žice. Žarnica je J-a. Nato sem se nekaj «. »•
čajno
ke nisem naš<M. Spomnil sem se, da bi napravo lahko uporabil za avtomatski zvonec. Naprtiva bi onemogočila vsakomur vstop v hišo, ne da bi zazvonil zvonec. To je ena izmed mnogih naprav ki sem jih že izdelal, vendar vsaka tudi ne uspe.
Darko Ambrožie, (J. b r. OŠ Bratov Zvan
Ker se ne maram voziti z avto busom, me j> dolga vožnja zelo izčrpala. Veliko dni sem izostala od pouka in učenje mi je šlo slu-bo od rok.
V bolnišnici so bili prijuzni zdravniki. Veliko so se mučili z nami. Vseeno so nas imeli radi. Hitro smo se učili in veliko stru-hu smo prestali. Ko sem imela prvi preizkus dujunja injekcije na pravi roki, sem se tresla po celem telesu. Tudi mamico in utija je bilo zelo strah.
Dnevi so hitro minevali in na sa teta se je vrnila iz bolnišnice. Sedaj ji vsak dan dajemo injek cijo, zjutraj dve in zvečer eno. Preden grem v šolo, ji največkrat da injekcijo mamica, zve-čer pa jaz ali ati. Če pa injekcije ne bi dobila, bi ji postalo slabo ali pa bi padla v nezavest. Sko
raj vsako popoldne teti nanosi
mo drv, posebno še v zimskem času. Jaz ali kdo izmed bratov gremo v trgovino in ji prinese mo potrebnih reči.
Poleti ji nažagamo drva, nuno simo premoga in ji pomagamo še pri drugih opravilih. Tet.i nam je zelo hvaležna. ^Ponuja nam denar, toda mi ga nočemo Vzeti j kajti starim ljudem je tre ba pomaguti. Tudi mi bomo no keg.i dne stari in borno potrebni poniOČ). Mislim, da bi lahko veliko več otrok pomagalo sturim ljudem, toda nekateri mislijo, da star človek lahko naredi vse ■ on in du ni odvisen od drugih Taki otroci so brez srca in nuna JO niti malo razuma. Tudi oni bo do prišli v starejša letu in bodo odvisni od drugih ljudi.
Romunu Špurovec, (i. i r
-Jgmilili ni i.itJMU4 uij,** .. -v-,
Tovarišica me je v tretjem razredu povabila, da bi hodil ple-sat k folklorni skupini. Takoj sem ji obljubil, da bom redno hodil.
Tisto popoldne sem vesel odšel od doma, češ, plesati se bom naučil. Ko pa sem prišel do šole, mi je postalo tako vroče, da mi je kar teklo od čela. Počasi, s težkimi koraki sem vstopil.
Tovarišica mi je določila dekle, ki je bila precej večja od mene. Nisem je znal prav prijeti. Postalo me je tako sram, da sem menjaval »taneto« Najprej sem bil zelen kot trava, nato pa rdeč kot pesa. Seveda je vsemu temu sledil smeh sošolcev. Harmonikar je zaigral narodno, jaz pa sem stal vedno na istem mestu Nenadoma sem jo od sramu popihal domov.
Naslednji dan sem v šoli ffl-val veliko slavo. Vsi so se ■»'po srnehovali, ker sem bil takšna reva. Jaz pa sem skleni'- *a.sern bil na plesu prvič in zadnjič
Izidor Kocijan, 6. a r.
OŠ Matije Valjavca
Preddvor
» --■- — >
Naš razred
V šoli smo šli med odmorom ven. Zunaj smo se skregali. Potem smo šli notri in smo se spet naprej učili. Med poukom se ne moremo kregati.
Samo Jenko, L b r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka
Kako se peče kmečki kruh
Kruh je že od nekdaj naša osnovnu hrana. Seduj večina ljudi kupuje kruh. ki ga pečejo v pekarnah, v trgovini. Včasih pu so kruh pekli doma v krušnih pečeh. Krušne poči so obenem ogrevule enegu ali dvu prostora v hiši. Zdaj pečejo kruh doma le za praznike, samo ponekod redno. Peka kruha je bilo nekdaj pomembno delo gospodinje. I o-teknlo pa je takole.
Navadno gospodinja pripravi moko že dan pred peko. Moko je ,,,,,,,, .)IV(| ,,eko presojati, da je kruh bolj rahel. Preden zamesi-mo testo, namočimo kvus, da se razpusti Potem zamesimo m ko |e kvas ruzpuščen in vzhaja ga dodanu* tostu in mesi.no toliko , da |e testo dovolj g«>s o. Nato testo pokrijemo, da vzhaja.
Tl.sto pustimo toliko časa vzha-|«U. da naraste. Po.-, testo enkrat pregnetamo in ga pustimo
ponovno vzhajati. Medtem zaku- ^ rimo v peči grmado. Drva mora-jo biti suha. Ko grmada dogori, kg žerjavico razgrebemo po vse; peči. Potem oblikujemo \: tes;j hlebe in jih položimo v pehare, IJ5 da še tam vzhajajo. Ko žerjavica jrj. povsem razžari, jo z grebljo p> grebemo v prednji del peči. Nato peč pometemo z omelom, ki jej lahko iz slame ali iz posebne] rastline, ki ji rečemo zaspanka. Hlebe testa dajemo v peč z lesenim loparjem. Preden položimo hlebe v peč, jih lahko pomažemo mlačno vodo. Če hočemo imeti
lep kruh, hlebe pomažemo z jajj-
Naši pregovori
Kdor cigarete kupu g^,/5^
Kdor se ne uči. s« mu v ^ &)
-m.
Kruh pečemo eno uro do poli ■ druge ure, odvisno od velikosti ,..t
hiolvttj **J
-vi, ~\''.' j
>4
hlebov.
Anton Zupan, 8. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič
. 1
K
i
8
Zdravjt Kdoi
'»vi
'a z 1
Kdoi
M
Či
na /<»be co ne.      , k()f "       ■s,/d'    L ^   a bolečine! (Roki
ji dve! <Matjaž)
v o v mrzlo vi ..PHruKuvcicuSkofjuU
l Vf in'
3. a r
'Vi
91
4fe
K. 15. JUNIJA 1984
TELEVIZIJA, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA, RADIO
9. STRAN O L, A 8
I
TELEVIZIJSKI SPORED
"i
^BOTA, 16.6
*> Poročilu - 8.05 Zgodbo Poluhcu: Poluhec in bra-Ma nevesta - 8.20 Ciciban, tober dan: Med ribiči - 8.35 l*Codbe iz Nepričave, otro-
serija TV Beograd Pfc Skrivnostni svet Artikla Clarka: Starodavna fralrost, angleška doku-Pmtarna serija - 9.30 Mo-telesa. angleška do-itarna serija - 10.20 ila (do JO.25) - 15.20 ~~ila - 15.25 Mladost Pe-Velikega, sovjetska na-■jjevanka - 16.35 Čudeži pave: Grizli, kanadska r^udnoznanstvenu serija i|7.00 Nantes: EP v nogo-— Francija : Belgija, r*nos - 20.00 Animiruni £ - 20.15 Lyon: EP v no-Poietu — Danska : Jugo-K^dja, prenos, v odmoru |£°pagandna oddaja 1420/22.30 Zrcalo tedna -1^0/22.50 Zakonske skriv-
angleški film *16!0Q20 Poročila Itajniki II. TV mreže. pl5 Test - 15.30 Nihče ni "tel umreti, litvanski film JLJ7-W Otroška predstava: P*jeve otroške igre 84 £*> K. S. Djalski-D. Maru-P Dekreti, ponovitev dra-£ - 19.00  Večer novih r*bkih pesmi in romanc, 1*1 - 19.30 TV dnevnik -Vem, zakaj ujeti ptič p. ameriški film - 21.35 počila - 21.40 Gledališki - 22.10 Športna sobota [8-30 Finale jugoslovan-J/?a pokala v atletiki, re-Jtaža (do 23.15)
Zagreb I. program: pj* Sedem TV dni - 15.50 Bečila - 15.55 TV koledar *j06 Dosje, dokumentar-serija - 17.00 Nantes: EP nogometu — Franci-Beigija, prenos - 19.30 'dnevnik - 20.00 Nogo-■J*tno prvenstvo Evrope — .F*gled - 20.10 Lyon: EP v FV->metu  —   Danska : Ju-
goslavija, prenos - 22.15/25 TV dnevnik - 22.30/40 Serijski film
NEDELJA, 17.6.
8.50 Poročila - 8.55 Ziv žav. otroška matineja - 9.45 Modro poletje, ponovitev španske mladinske nanizanke -10.15 M.Smoje: Veliko mesto, nadaljevanka TV Zagreb - 11.40 025. oddaja za stik z gledalci - 12.00 Pevski tabor 84, prenos iz Šetvida pri Stični - 14.00 Grobničko polje: Motociklistične dirke za VN Jugoslavije — 500 c< m. prenos - 15.05 Čez tri gore: Gorenjevaški oktet
- 15.30 Jennvjin portret, ameriški film - 17.00 Lens: EP v nogometu — ZRN : Romunija, prenos -20.00 M. Šečerovič: Trojanski konj. drama TV Zagreb
- 21.35 Nadnacionalne družbe: Država in korporacija, oddaju TV Zagreb - 22.05 Reportaža s kolesarske dirke po Jugoslaviji •» etapa Bovec—Kranj
Oddajniki II. TV mreže:
Kombinirana prenosa: -13.45 Grobničko polje: Motociklistične dirke za VN Jugoslavije - Zagreb: Jugoslovanski pokal v atletiki -17.10 Filmi Josepha Cotte-na: Dvoboj na soncu, ameriški film - 20.00 Športni pregled - 20.20 Marseille: EP v nogometu — Portugalska : Španija TV Zagreb I. program: 10.30 Otroški festival Šibenik '84 - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 O vpisih za šolsko leto 84/85 - 14.00 Oddaja o folklori - 14.30 Planet opic, serijski film - 15.20 Nedeljsko popoldne - 17.00 Lens: EP v nogometu — ZRN : ROMUNIJA - 20.30 Marseille: EP v nogometu
- Portugalska : Španija -22.30 Reportaža s kolesarske dirke po Jugoslaviji — etapa Bovec—Kranj
PONEDELJEK, 18.0.
17.35 Poročila - 17.40 Zgodbe i/. Nepričave, otroška se rija TV Beograd - 18.10 Ra dialna korutotomiju in Krio pomeni   zamrzniti, znan stveno-tehnična filma 18.40 Pet minut za rekreaci jo - 18.45 Pop godba: V živo iz »Valentina« — 1. oddaja -20.00 R. Furman: Nevurna leta,   sovjetska drama 21.30 Dokumentarec mese ca: Kolizej - 22.10 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.45 Slovenske ljudske pravljice, oddaja TV Ljubljana - 18.00 Rdeča kapica, lutkovna serija - 18.15 Grafiki BiH: Dževad Hozo, izobraževalna serija - 18.45 Glasbeni album - 19.00 Športna oddaja - 20.00 Znanost in mi - 20.50 Zagrebška panorama - 21.10 Jen-ny, norveška nadaljevanka
- 22.20 Oddaja narodnoza-bavne glasbe — ponovitev
TV Zagreb I. program:
17.30 Videostrani - 17.45 Slovenske ljudske pravljice, oddaja TV Ljubljana -18.00 Rdeča kapica, lutkovna serija - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Gospič - 18.45 Zdravo, mladi - 20.00 N. Savič: Dve karti za mesto, drama - 21.05 Glasbeni trenutek - 21.10 Paralele, zunanjepolitična oddaja - 21.40 En avtor, en film
TOREK, 19. 6.
17.50 Poročila - 17.55 Zgodbe o Poluhcu: Poluhec in začaran vol, lutkovna nanizanka - 18.10 Prijatelji glasbe, oddaja TV Zagreb -18.40 Pustolovščina, otroška oddaja TV Beograd -20.00 Animirani film - 20.15 St-Etienne: EP v nogometu
— Francija : Jugoslavija -Opomba: 20.15-22.15/25 Strasbourg: EP v nogometu
LADIJSKI SPORED
A, 16. jun. ,/*ogram
j2*0 Jutranji program -^ - 8.05 Pionirski ted-^"9-05 Z glasbo v dober L" 0-35 Napotki za naše C* & tujine - 10.05 Sveto-Reportaža - 10.25-11.30 ftine ob lahki glasbi -fcTH.OO Naši poslušalo lij« '° m pozdravljajo -l'{Vrtiljak - 17.00 Studio I.. '00 - Zunanjepolitični IJgJn -   18.30  Iz dela t^oene mladine Sloveni-•••25 Obvestila in zaba-fc&asba - 19.35 Za naše ^Jajše - 19.45 Minute z ^blom   Zeleni   val -23.00 Oddaja za Slo-Po svetu - 23.05 Lite-ij11 nokturno - 00.05-5.00 program - glasba
17. jun.
1 Program
-00 Jutranji program -■ 8.07 Radijska igra r?*oke - Miroslav Košu-Hd> fantje muzikantje Se pomnite, tovariši -_J2 Nedeljska matineja -- •W^'^u Nažl  poslušali i M t$*)° ,n pozdravljajo -,1 £ humoreska tega ted-£ a Mihail Zoščenko: Galo-iSL MJfopališče, Aristokrat -m* Sedel j sk a reportaža m* Amaterski zbori tekne CrJ° - 16.20 Pogovor s po-etiftiei - 17.05 Priljubljene r*»e melodije - 17.50 7m-radijska igra - 19.25
^> radijska igra - 19.25 •ohm^tila in zabavna glas-s:i|y^.35 Lahko noč, otroci *45 Glasbene razgledni-20.00-22.00 V nedeljo V*-r - 22.20 Glasbena tri-^* mladih - Skupni pro-r< JRT - 23.05 Literarni '■■irno - Ivanka Glazer: gi- 2.3.15 Poletni ritmi -J^4.30 Nočni program -:'-'a
J^DELJEK, 18. jun. Program
'■■00 Jutranji program -- 8.05 Aktualni pro-Jj marksizma - 8.25 tetaja - 8.40 Pesmice na >>u - 9.05 Z glasbo v dodan - 9.35 Napotki za
* goste iz tujine - 10.05 '^sirano za . . ■ - 16.00 jak - 17.00 Studio ob
* - 18.00 Na ljudsko te
mo - »Ljudska glasba na koncertnih odrih« (7) - 18.25 Zvočni signali - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 23.05 Literarni nokturno - Danijel Be-drač- Pesmi - 23.15 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
TOREK, 19. jun. Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate 12.00 Poročila -Na današnji dan - 12.10 Danes smo izbrali - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - .18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Koncert nagrajencev radijskega tekmovanja mladih glasbenikov -84 - 21.05 Anatole France: Skrivnostni Putois - (radijska igra) - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Mozaik lahke glasbe - 00.05 do 4.30 Nočni program - glasba
SREDA, 20. jun. Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Izbor v sredo - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.10 Veliki zabavni orkestri - 14.05 Veseli napevi -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -18.30 S knjižnega trga -19.45 Minute z ansamblom Gorenjci - 20.00-22.00 Glasbeni večer v studiu 13 -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Zimzelene melodije -23.05 Literarni nokturno -Feri Lainšček: Pesmi -00.05-4.30 Nočni program -glasba
ČETRTEK, 21. jun. Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 14.00 Poročila - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Radioteka - 18.30 Chopin s pianistko Dubravko Tomšič - 20.00 Četrtkov večer, domačih pesmi in -napevov -21.05 Literarni večer - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Večerna podoknica -23.05 Literarni nokturno -23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 do 4.30 Nočni program -glasba
PETEK, 22. jun. Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za .. . - 1105 Ali poznate . .. opero »Car in tesar« Alberta Lortzinga -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Variacije na Rokokojsko temo za-violončelo in orkester, - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... -18.15 Gremo v kino - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Pojemo in godemo - 20.00 Zakaj imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program - glasba (iz studia radia Koper)
— Danska : Belgija, snemamo za JO. li.
Oddajniki II. TA' mreže:
17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju, otroška oddaja - 18.15 Odprta knjiga -18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 20.00 Top lista nad-realistov. oddaja narodne glasbe - 20.45 Žrebanje lota
— 20.50 Zagrebška panorama - 21.10 Festove premiere: Rdeči zvonovi
TV Zagreb I. program:
17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju, otroška oddaja - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 20.00 Risanka - 20.15 Št. Etienne: EP v nogometu — Francija Jugoslavija, prenos - 22.35/45 Strasbourg: EP v nogometu
— Danska : Belgija, reportaža
SREDA, 20.6.
16.10 Poročila - 16.15 EP v nogometu — Danska : Belgija, posnetek iz Strasbour-ga v odmoru Propagandna oddaja - 18.10 Pedenjžep -18.40 Osvajanje morja: Obzorja svobode, potopisna reportaža TV Zagreb - 19.10 Risanka - 20.00 Film tedna: Annie Hali. ameriški film -21.35 Kulturne diagonale -22.10 TV dnevnik II - 22.20 Omizje
Oddajniki II. TV mreže:
17.45 Gusarji kapitana Ka-vlja, otroška serija - 18.15 Govorimo o zdravju - 18.45 Glasbene mladike - 19.55 Nekaj domačih popevk — 1. oddaja - 20.15 Pariz: EP v nogometu — ZRN : Španija, prenos
TV Zagreb I. program:
17.45 Gusarji kapitana Ka-vlja, otroška serija - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Bjelovar - 18.45 Glasbene mladike - 20.00 Risanka - 20.15 Pariz: EP v nogometu — ZRN : Španija, prenos - 22.35 Nantes: EP v nogometu — Portugalska : Romunija, reportaža
ČETRTEK, 21.6.
10.00 Poročila - 16.05 EP v nogometu — Portugalska : Romunija, posnetek iz Nantesa - 18.00 Igrajmo se gledališče: Je režiser ustvarjalec ali ne? - 18.25 Na sedmi stezi - 20.00 Tednik - 21.10 R. Gadney: Ken-nedy, angleška nadaljevanka - 21.55 TV dnevnik II -22.10 Premor - 22.25 Atletika za Hanžekovičev memo-rial
Oddajnik II. TV mreže:
17.45 Pešec v avtomobilu, otroška serija - 18.15 TV mozaik — oddaja o znanosti - 18.45 Ročk koncert -20.00 Umetniški večer — N. Ibrišimovie: Kara-beg, predstava Narodnega pozo-rišta iz Zenice - 22.30 Zagrebška panorama
TV Zagreb I. program:
17.45 Pešec v avtomobilu, otroška serija - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Danes v Saboru - 20.00 Spekter — politični magazin -21.05 Stranska kamera, kontaktna oddaja - 22.25 Atletika za Hanžekovičev memorial
PETEK, 22. 6.
17.35 Poročila - 17.40 Domači ansambli: Ansambel Franca Miheliča - 18.10 Modro poletje, španska mladinska nanizanka - 18.40 Kraljevski rak, kitajski znanstvenotehnični film -20.55 Ne prezrite - 21.10 Ura z Agatho Christie, angleška nanizanka - 22.05 TV dnevnik II - 22.20 Detektiv, ameriški film
Oddajnik II. TV mreže:
17.45 Majske igre 83 - 18.15 Zdravstveno izobraževanje: Razvoj osebnosti - 18.45 Glasbeni klub 84 - 20.00 In . . . kam gre glasba — od^ da j a resne glasbe - 20.45 Zagrebška panorama 21.00 Krleža v video-medi-jih, dokumentarna serija -21.55 Nočni kino: V teh časih, ameriški film
TV Zagreb I. program:
17.4» Majske igre 83 - 18.25 Kronika občine Reka -18.45 Aktualnosti, oddaja TV Beograd - 20.00 Park Avenija 79, serijski film -21.35 Zabavno glasbena oddaja - 22.35 Kulturni magazin
NAGRADNA KRIŽANKA
DRAGOCEN LES VRSTE BRAZILSKIH DREVES NAJ-
VEČKRAT VIJOLIČASTE BARVE iPOHISTVOl
SVINJA POPKARICA IZ TROP AMERIKE
LETOVI-SĆEPRI OPATUl
nekd
PRAVNIŠKI POKDC
kmet delavec ki opravua dnino
TEHNIKA EL I0K0V
NIHKRO G0VIN VEZAV
SVIC -FR PISATELJ ICLAUOEI
JADRNICE Z DVEMA TRUPOMA
AM FILM IGRALEC [JAMES)
danski šahist
vršTa
jelena
FRiZCR. sce PRI BOKSU
SKANO MOŽ IME
TRŽ1SKA SMUČARKA KURNtKOVA
OČESNA MREŽNICA
ST ITAL POPEVKAR
|TQNY|
Rešitev nagradne križanke z dne 8. junija: karton, oferta, raport, zapor, kit, voz, no, Ljig, nalet, Macao, pajk, Angelica, Dk, toron, askar, Te, Maureen, Tu, ant, kritik, stil, kura, cinija, ran, Epaminonda, Na, Manca.
Prejeli smo 149 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Fani Peteh, Bled, Za žago 6, 2. nagrado (150 din) prejme Djuro Šimonac. Kranj, Partizanska 33 in 3. nagrado (100 din) prejme Rozika Kern, Kranj, Slovenija-avto, Kranj-cen-ter. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke pošljite do 20. junija do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijade 1— z oznako Nagradna križanka. L nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din.
Imetniki obveznic republiške skupnosti za ceste SR Slovenije
		* rt
JI §g		>>•
		• t.
■ ■'<•		
		
< ~>		
		
opozarjamo vas, da je kupon št. 1 unovčljiv samo še do 1. julija 1984
MWg ljubljanska banka
™ Temeljna banka Gorenjske
10. STRAN PETEK, 15. JUNIJA 1984
REPORTAŽA
BRANE OBLAK:
Tudi Slovenci znamo igrati nogomet
»Pripravljen bi bil pomagati Olimpiji iz sedanjih težav, če bi odplačala dolgove in se odrekla ljudem, ki se ne razumejo na nogomet,« pravi najuspešnejši slovenski nogometaš.
Ljubljana — V svetlomodrem kombinezonu in s teniškim loparjem pod pazduho je privihral na dogovorjeno mesto pred športno dvorano Tivoli. Pred dopoldanskim vrvežem sva se umaknila v senco tivolskega parka, a tudi tam nisva imela miru. Mimoidoči so naju ogovarjali in prekinjali pogovor. Vsi so se hoteli pozdraviti z doslej najuspešnejšim slovenskim nogometašem, zvedeti, kaj meni o sestavi Veselinovićeve ekipe in o njenih možnostih na sedmem evropskem prvenstvu v Franciji . . .
obrambno vrsto, ki je prejela po pet, šest golov. Zameril sem se ljubljanskemu občinstvu, ki tudi sicer ni bilo naklonjeno domačim igralcem. Res, veliko sem se prepiral s sodniki, toda vedno sem se potegoval za klub, ne za sebe. Prerasel sem
Olimpijo, za mene in za klub je bilo bolje, da sem odšel.«
Kako si se počutil pri Hajduku, pred temperamentnim splitskim občinstvom?
»Gledalci so bili naš dvanajsti igralec, nosili so nas od zmage do zmage. V tem obdobju smo bili dvakrat zapored državni prvaki in pokalni zmagovalci. Igral sem odlično. Tudi občinstvo me je vzljubilo; ne vem pa, kako bi reagiralo, če bi izgubljali.«
Iz Splita si odšel v Zvezno republiko Nemčijo. Schallke 04 iz Gelsenkirchna je takrat odštel Hajduku 1,1 milijona mark, pa vendarle s tvojim učinkom predvsem v prvem letu ni bil povsem zadovoljen.
»Občinstvo je vedelo, za kakšno vsoto me je kupil do-
Brane, nogomet 1 — najpomembnejša postranska stvar na svetu, kot radi imenujemo cirkus, povezan z brcanjem žoge, je del tvojega vsakdana, tvoje veselje in 18 let tudi poklic. Kakšna, kako dolga je bila pot od neznanega dečka iz Ljubljane do nogometnega zvezdnika?
»Pustil sem gimnastiko, s katero sem se ukvarjal v otroških letih, in se po bratovem vzoru navdušil za nogomet. Od viške Svobode sem kmalu prestopil k Olimpiji, za katero sem v osmih letih odigral blizu 400 tekem. Najlepše trenutke na svoji športni poti sem doživel v dveh letih igranja za splitski Hajduk. Odtod me je zaneslo v Zvezno republiko Nemčijo,.k Schallkeju in Ba-yernu. Po povratku v domovino sem si privoščil daljši odmor, pred dvema letoma pa me je spet prijelo in odločil sem se za igranje pri avstrijskem drugoligašu Spittalu v mestecu ob Dravi. Letos smo dosegli velik uspeh, uvrstili smo se v prvo ligo. Živim v Ljubljani, v Avstrijo se vozim
le na tekme, odslej bom moral enkrat tedensko tudi na trening . . . Pred 18 leti sem podpisal prvo pogodbo in postal poklicni nogometaš. Izučil sem se sicer, za grafika, vendar do danes v tej stroki še nisem delal. Do 25. leta sem igral nogomet predvsem iz veselja, imel sem tudi velike ambicije, po tem sem pričel misliti tudi na denar. Zadovoljen sem. Z voljo in trdim delom sem dosegel veliko, celo več, kot nekateri boljši nogometaši, in dokazal sem, da tudi Slovenci znamo brcati žogo.«
Olimpija je bila odskočna deska za tvoje kasnejše uspehe, ali ne?
»Trenerji, ki so se v ljubljanskem klubu menjavali kot na tekočem traku, mi niso zaupali, kot tudi ostalim Slovencem ne. S sabo so pripeljali svoje igralce in jih silili v ospredje. V osmih letih, kolikor sem igral za Olimpijo, sem se naveličal nenehne borbe za obstanek. Le eno leto smo imeli dobro ekipo — napad, ki je dal v povprečju po tri, štiri gole na tekmo, toda tudi zelo slabo
Bogati so sadovi njenega dela
Občudovala sem njeno energijo, njeno zavzetost, ko je šlo za izgradnjo preddvor-ske turistične poslovalnice. Kako se je gnala! Že od prvih začetkov, ko je šlo za odkup zemlje, ko so podirali staro barako, na mestu katere je potem zrasla poslovalnica. s kakšnim navdušenjem mi je pripovedovala, koliko denarja so zbrali po hišah, koliko so dali preddvorski obrtniki, koliko so pomagala sosednja turistična društva, delovne organizacije, kako požrtvovalno so kmetje iz Nove vasi in Mač vlažili les iz gmajne. In potem, koliko potov je bilo treba za vsa soglasja, za 25 starih milijonov, ki so manjkali, da so sploh dobili dovoljenje za gradnjo. Ko se je začela gradnja, je sama skrbela za vso hrano delavcev. Zajtrki, malice, kosila, večerje. Vse je bilo na njeni skrbi. Po osemkrat na dan je letela domov po to in ono. Kot bi zidala zase. Še huje. Graditi z družbenim z zbranim denarjem, je veliko večja odgovornost, kot če bi gradil zase. Če delaš zase, lahko tudi odložiš, če je le prehudo. Tu pa ne moreš in ne smeš. Nikjer se ne sme zatakniti, nič ne sme odpovedati, vse mora teči gladko. Prizadevni, pridni so bili vsi pri gradbenem odboru, Cilka pa je poganjala svoje organizacijsko kolo kot je najbolje vedela in znala. V rekordnem času so zgradili poslovalnico. V manj kot pol leta. Junija so začeli, za 27. novembra je bila že otvoritev. Za 50-le-tnico društva je novi dom turizma v Preddvoru stal.
Gledala sem jo tisto dopoldne. Do smrti se mi je zdela utrujena. Danes mi pripoveduje, da je zadnji teden obležala. Moči so jo povsem zapustile. Nekega jutra enostavno ni mogla vstati. Pred gradnjo, leta 1981, je hotela oddati tajniške posle, pa so jo pregovorili, naj vendar ostane, da brez nje ne bo gradnje. Ostala je, se pregarala. Vse sile je posvetila samo temu svojemu cilju. Lani so položili še asfalt vse naokrog hiše, v gozdu postavili lično garažo za drvarnico in skladišče.
Vesela je lepih prostorov. Da bi ostali v starih, v kulturnem domu, res ni bilo misliti. V napol podrti stavbi, brez sanitarij, je bilo nemogoče delati. Pa saj vendar turizem mo ra imeti ugledne prostore Ze po sobi, kjer ga sprejme*, te gost ceni in ocenjuje gosti n ske usluge kraja. Zdaj se res nimajo ničesar več sramovati. Le ponosni so lahko na vse, kar so spravili skupaj.
Dvaindvajset let je bila Cilka tajnica, te ceptorku, biugajničarka. čistilka. perica, kurjač, svetovalka in kdo ve kaj še v eni ose bi Zaslužila je najvišje priznanje. 11. aprila letos so ji na skupščini Turistične zveze Slovenije v Ljubljani podelili /lato plaketo I u-r.st.čne /ve/e Jugoslavije kot pnznanjo /a ves njen doprinos razvoju jugoslovonskfiga turizmu. Le pet so jih podelili v Sloveniji. Lan. je dobila /lati znak Turistične zveze Slovenije. In še vrsto drugih priznanj hrani.
^fcdWW
Priznanja, ki jih je zaslužila bolj kot kdor koli.
Letos se je dokončno odločila, da bo opustila delo pri turističnem društvu. 30 (unija bo predala posle. Ve, da morajo zdaj vajeti poprijeti mlajši. Zdaj je tudi čisto drugače delati. In tudi človeka ne bo težko dobiti za delo v turističnem dr-uštvu. Vesela je le, da je naredila vse, kar si je zamislila, da njeno delo ni ostalo nekje na sredi, /daj bo spet lahko kaj naredila /ase. In šla bo na dopust' Vseh dvaindvajset let ni bila na svojem dopustu. Le enkrat je sla / i dva dni na češko, pa se se preobleki a ni, ko so jo že čakali gostje za prijavnice . . .
Rože je posadila okrog hišice /,, debelo ci-preso .redi Preddvora Ves breg jih je poln. Cvetelo bo. da bo kaj! Jutri bo še kurjoke prinesla, da bodo nageljni na balkonu bolj bogati. Brez njih ni košatega gorenjskega nagelj na, ni cveta. Težak rez bo pustiti vse to, a enkrat moraš popustiti in pomisliti še mak) nase. Čeprav si kar dve dobri desetletji živel in delal le za društvo. Zeli le, da bi za njo dobro vodili. Ona je te/ko. oni pa bodo lahko, te bodo le hoteli. Postlano imajo. Da bi le imel Preddvor vsako leto veliko zadovoljnih gOStOV, si želi. Saj je le za to /rtvova la vsa ta leta. d, ])m|(,m(
mači klub, in je zato na vsak način zahtevalo od mene tudi odlično igranje. Tega takrat
nisem bil sposoben, saj je enoletna odsotnost z igrišč zaradi vojaščine pustila sledove. Vse se je zarotilo proti meni — uprava, občinstvo, igralci. Imel pa sem srečo, da sem odlično zaigral prav proti Ba-yernu iz Munc+ina. Njihov najboljši igralec Franz Beckenba-uer, desna roka trenerja Crammerja, me je po tekmi pregovoril za prestop. V Ba-yernu sem spet »ujel« nakda-njo formo in tretje leto mojega bivanja na Bavarskem smo postali nemški prvaki. Takrat sem bil že rahlo naveličan tujine in nogometa; ko meje zgrabil še išias, sem pobral kovčke in se odločil za vrnitev v Ljubljano. Ob slovesu so me prepričevali, naj ostanem. To je bilo zame veliko priznanje in potrdilo, da sem delo dobro opravil.«
Olimpijina barka se je po več letih brezupne borbe za obstanek letos dokončno potopila. Hi ji bil pripravljen pomagati?
»Igralci so najmanj krivi za izpad. Samo v jugoslovanskem nogometu je mogoče, da, denimo, Vili Amoršek igra tri leta bre/. pogodb«- v žepu 1'udi mladi repro/.entant Srečko Katanec bo slejkoprej odšel, če mu klub ne bo dal stanova nja in vsega, kar ponudijo ob
podpisu pogodbe povprečnim igralcem iz drugih republik
( M n upi ji bi bil pripravljen pomagati i/ te/av, če bi odplačala dolgove in se odrekla ljudem, ki se ne razumejo na no gomet. Zamisli imam; če se zanje ne bodo ogreli v Ljubljani, jih bom uresničil drugod v Slo veniji, lahko tudi v Kranju, če bodo zagotoviti možnosti za
nemoteno delo
Hrane Oblak je igral na sve tovnem prvenstvu v Arge n 11 n i. na 1'elejeri poslovilni tekmi, na IS meddržavnih srečanjih, pred osmimi len tudi na evropskem prvenstvu v lieo-ipiid u
»Takrat bi lahko postali pr vaki, če bi trener Mladina /a menjal Petroviča in AčimOVJ ću, ki nista bila najbolje pripravljena, če bi .Šurjak bolje pazil na hitrega Dieteija Mul lerja     .  Sedanp   igi .dski rod
imu v Franciji možnost, du nu-
šc napake popravi Hoino videli?« C. Zaploti k
POKAŽI JEZIK      Kitajskega špica shoic-choiva ru\Vy !%4
ski sprehajalci :u rep zato. da bi jim pokazal vijoli&St der jezik. A simpatični kuža ga je voljan razkazovati le hujši poletni pripeki. — koto: F. Perdan
Pred poli" ""
otok. -
/ Poda"
REPORTAŽA
PETEK. 15. JUNIJA 1984 J| STRAN O LAS
ečarstvo — zelo tana, vendar skoraj zabijena dejavnost
3 pri Vodicah se po domače pravi Pri Lončarjevih, kjer so že .njem stoletju delali lonce iz gline. Sicer pa imata pečarstvo in tavanje pečnic iz gline tod že 125-letno tradicijo
PJE PRI VODICAH -'je 1954. leta, ko se je že Ogovoriti o šolski refor-o ni *initvi nižjih gimnazij in F#ttki. Takrat se je oče .Delal boš to kar sem •čfl se boš za pečarja. Ta-1957. leta v Ljubljani obrtno šolo oziroma imenovano šolo raznih smer pečarstvo in ke-Podobno je bilo tudi z Delala sva pri očetu, sem od njega s tem seveda hišne tradi-
razlaga 44-letni Stan-jz Polja 3 pri Voditi se kaj prida mo-Jeluje eno od pečnic. co hitri, da jim težko
prevzel obrt, je biro nekako v zatonu, postajala vse bolj centralna kurjava olje. BiH so potem trenutki,  ko sem da bi pustil obrt; u šoferja. Vendar rm irovarjala, naj dobro i, preden se odločim 'Tako sem vztrajal prii iz-faju pećnica Dela je bilo *dovolj za sproti.« K) časi, ko so projektan-/ .ali moderna stano-naselja; bloke, stolp-dimnikov, kotlarne U in kurilno olje. V -. blokih, kjer so bili H jih stanovalci podi-jih zamenjevali s ter-lulacijskimi  pečmi, z »i centralnimi kurjava so to časi, ko nismo li da se bomo morda greli s takšno toploto aačin kot recimo pred
se
je
iti
sega Od ta-
f vem točno, kdaj ^ začelo lončarstvo *ut. Zagotovo pa k 125 let nazaj <*jbrž tudi še danes do-fce Pri Lončarjevih. Od očeta oče je bil menda ir, pa potem stari oce Pri očetu se je na priučilo 4© vajencev In ►je imel osem do deset ^enih.
Wmka kriza se je zače-
v- Doeostejša so bila na-f *£čnU Tu in tam je HkaSo, da gre zgolj «
za
bnost;   da ima 4o5 centralne kur-1TSJZZa sobi še kamin; *pa v kmečki h^^ačelep«
na centralno ogrevanje
sobi poleg kmečko
) postala tak
kamini-
Odkar pa je dragu, se KZSeT odločajo za ka-^uTti+P*1 zamenjujejo Wreče ttsrmoakumula-
feDr^-jn^časa « še ne bo zmanjkalo.«
Pećnice tako danes postajajo vse bolj iskan material. Dobijo se, čeprav prav tako, težko tudi že industrijske. Vendar menda nimajo takšnih dobrih lastnosti kot tiste ta prave, na roko narejene in v peči, kakršne so bile nekdaj, žgane.
»Postopek izdelovanja pečnic se v desetletjih ni prav nič spremenil in tudi ne kaj dosti moderniziral. Kvalitetne gline je na našem območju dovolj. Nakopana, mora biti potem nekaj mesecev uležana. Včasih smo jo potem z nogami pretlačili, zdaj pa jo strojno gnetemo. Ves nadaljnji postopek pa je nespremenjen. V modelu iz mavca, ki je negativ, odtisnem pečnico. Le-ta se potem suši. In predno gre v peč, jo je nazadnje treba premazati z glazuro; Včasih je bila glazura skrivnost, danes pa je edina težava uvoz le-te. Osnova zanjo je svinčeni oksid z dodatkom različnih barv. Tako premazane pečnice gredo potem v peč iz samotne opeke. Da se pravilno zapečejo mora peč počasi, kurjena z mehkimi drvmi (najboljša so smrekova polena ali borovec) goreti 50 ur in se potem nekaj dni počasi ohlajati. Za okrog 1000 pečnic, kolikor se jih naenkrat soeče, je treba okrog 12 do 14 kubičnih metrov drv. Pri tem
pa je treba še posebej paziti, da je temperatura v peči 860 stopinj. Tako kot nekdaj za merjenje temperature tudi še zdaj uporabljam tako imenovane Segerjeve stožce. Ko se takšen stožec (podoben mer-jaščevemu čekanu — op. p.), povesi, je temperatura ravno pravšnja.«
Postopek od uležane ilovice do izdelane pečnice traja približno mesec dni. Kolikšno je povpraševanje po njih pa najbolj zgovorno pove tale poda tek. Kdor danes naroči pečnice za kamin ali kmečko peč pri Stanku Fujanu v Polju pri Vodicah, jih bo dobil čez kakšno leto.
Naročil je vedno več, in čeprav ne delam sam, ne morem vsem ustreči. Zato sem se odločil za gradnjo nove delavnice. Je že tako. Pečarstvo, včeraj že skoraj pozabljena dejavnost, postaja spet zelo iskana. In vse bolj iskani so tudi pečarji. Kolikor pa vem, se v Sloveniji že 15 let nihče ni več izučil za pečarja.«
Stanko Fujan pa upa, da se bo več kot 100-letna tradicija pečarstva in izdelovanja pečnic pri njem vseeno nadaljevala. Poleg treh hčerk, ki tudi rade pomagajo, če je treba, ima še osemletnega sina, ki že kaže zanimanje za to dejavnost. . w
A. Žalar
PETKOV PORTRET
Peter Orehar
Na dnevu gradbincev Slovenije je prejel letošnjo Kavčičevo nagrado. Narodni heroj Ivan Kavčič-Nande je bil gradbeni delavec, doma iz vasi Desenjak pri Ljutomeru. Bil je aktivist in predvojni komunist. Padel pa je 1943. leta pri napadu na italijanski položaj v vasi Sela pri Žumberku blizu Trebnjega. Izobraževalna skupnost gradbeništva Slovenije že nekaj let za uspehe pri vzgojno izobraževanem delu na področju gradbeništva v Sloveniji vsako leto podeli največ tri njegove nagrade. Eno od dveh letos podeljenih nagrad je dobil Peter Orehar, inženir gradbeništva, zaposlen v Splošnem gradbenem podjetju Gradbinec v Kranju.
V številni družini Orehar-jevih v Predosljah pri Kranju je bilo gradbeništvo družinska tradicija. Oče je bil zidar. Matematika Petru že v gimnaziji ni delala težav. Celo maturiral ^e iz matematike. Brez posebnih pomislekov se je potem tudi odločil za študij v gradbeni smeri.
»Novembra letos bo 20 let, ko sem se zaposlil v takratnem Projektu oziroma sedanjem Gradbincu. Danes je tako to še vedno moja prva služba in tretje delovno mesto. Vendar moje delovno področje v Gradbincu ni izobraževanje, za kar sem prejel Kavčičevo nagrado. Izobraževanje je pravzaprav moja čista izvendelovna aktivnost.«
Začel je kot vodja gradbišča oziroma v gradbeni operativi. Potrebe v delovni organizaciji so potem nanesle, da se je odločil še za študij na višji tehniški varnostni šoli. Tako ima danes dva poklica: gradbeni in varnostni inženir.
»Na področju varstva pri delu me je potem pot zanesla tudi v izobraževanje in v tehnologijo delovnih postopkov. Področje varstva pri delu je bilo takrat v Sloveniji precej neurejeno. Zato smo v Sloveniji organizirali enotno izobraževanje delavcev v okviru odbora takratne interesne skupnosti za izobraževanje gradbenih delavcev. Ta interesna skupnost je bila tudi izhodišče za nastanek izobraževalne skupnosti gradbeništva Slovenije.«
Peter Orehar je že na samem začetku delal v izvršnemu odboru te skupnosti. Sodeloval je pri pripravah
1
na uvedbo usmerjenega izobraževanja. Ze od začetka oziroma ustanovitve je predsednik strokovnega sveta in seveda tudi član predsedstva izobraževalne skupnosti gradbeništva Slovenije. Sicer pa je v Gradbincu v Kranju že dve leti vodja sektorja za plan in analize.
Zanimiva je njega razlaga o usmerjenem izobraževanju. »Cilj usmerjenega izobraževanja je bil, da dosežemo večjo raven znanja pri mladih pri enakem številu ur. Pri proizvodnih poklicih smo to skušali doseči z zmanjšanjem razpoložljivega časa za praktično usposabljanje, pri štiriletnih programih pa z izločitvijo nekaterih podvajanj v programih. To naj bi dosegli s sodobnejšo tehnologijo in metodami poučevanja, z več dela in z izobraževanjem v specializiranih učilnicah. Sedanje gospodarske razmere pa so pripeljale do tega, da tega ne moremo doseči v predvideni zamisli.
Tudi področje usmerjanja učencev je še vedno predvsem v fazi svetovanja. Zato ostajajo nekatere šole prazne oziroma nezasedene, druge pa prenapolnjene. V gradbeništvu je letos na primer razpisanih 60 oddelkov v srednje usmerjeno izobraževanje. Prijavljenih pa je v predvpisu le 618 učencev oziroma za okrog 20 oddelkov kar predstavlja približno eno tretjinsko zasedenost naših šol. To je po eni strani posledica pogojev dela in vrednotenja gradbenega poklica. Vendar pa se s podob-
nimi problemi srečujejo tudi druge šole, ki imajo programe do tako imenovane četrte stopnje zahtevnosti.« In kje je torej problem? »Za   slab   vpis   ni krivo usmerjeno izobraževanje, marveč usmerjanje učencev. Zato smo krivi tudi starši. Saj vemo, kam danes pošiljamo naše otroke; v gimnazijo, v računalništvo ... Tudi včasih poklicne šole v Sloveniji niso polnili zgolj naši učenci. Danes pa so razmere zaostrene   in   učencev od drugje ne prihaja več toliko k nam ... Pričakovali smo, da bo usmerjeno izobraževanje rešilo nakopičene probleme na področju izobraževanja. Vendar pa moramo vedeti, da v tem procesu ne gre za šolsko, marveč za družbeno reformo. Torej v družbi kot celqti moramo spremeniti odnos in gledanje na tem področju.«
Kako ocenjuje položaj gradbeništva danes?
»Gradbeništvo je danes še v veliko večjih težavah kot nekatere druge panoge. Lani se je slovensko gradbeništvo po obsegu zmanjšalo za okrog 10 odstotkov. Smo na meji, ko obsega ne moremo več zmanjševati. Na startu v naslednje srednjeročno obdobje na Gorenjskem moramo oceniti, koliko gradbenikov potrebujemo. Morda bo ta korak boleč, vendar temu primerno se moramo tudi organizirati. Mislim, da je rešitev izključno in samo v povezovanju in v zaposlitvi svojih zmogljivosti na tujih trgih.«
A. Žalar
1
SAMOUPRAVUALSKE IZKUŠNJE SREDNJEŠOLCEV
Šolsko samoupravo še kroji učiteljeva
avtoriteta
Šolarji prihajajo v združeno delo s pičlimi samouprav ljalskimi izkušnjami, zaradi česar so za delo v samoupravnih organih takorekoč neuporabni. Šola vzgaja za bodoče samoupravno življenje le pri predmetu samoupravljanje, praktična samouprava na šolah pa je več ali manj prisiljena. Kako iskreno je samoupravijalsko vzdušje na kranjski tekstilni šoli, so povedali učenci in mentorica.
Kranj — Ko mlad človek prejme delovno knjižico, mu ne manjka le delovnih izkušenj za stroko, temveč pride iz šole tudi s pičlimi samouprav-jalskimi izkušnjami. Vsaj doslej je bilo praviloma tako. Reformirana šola naj bi poleg teoretičnega znanja o samoupravljanju, odpravila tudi so-eoršnjo sumoupravljalsko »ne-pisrnenost«. Z demokratičnimi odnosi v šoli pa tudi s formalno možnostjo odločanja naj bi tudi učenci dobili Svojo odločilno besedo. Vendar ni tako.
V kranjski tekstilni šoli pravijo, da se v nekaterih pogle-
dih že premika na bolje. Dijaki imajo možnost odločanja v razredu, v šolski skupnosti, v svetih šol, kjer naj bi njihova beseda prav toliko veljala kot beseda staršev, učiteljev in zunanjih delegatov. Ali lahko uveljavijo svoja stališča, pa je kajpak odvisno od samoupravnega razpoloženja na šoli, od njihove zrelosti in demokratičnosti učiteljev.
»Delegatska razmerja so pri nas taka kot povsod drugje. Do učencev v razredu, se pravi do ,baze', redko pridejo in-
formacije s šolskih forumov,« pravi mentorica mladinske organizacije na šoli in profesorica predmeta STM Marjeta Bren. »Možnost odločanja imajo kajpak vsi, le da večjo učenci z boljšim učnim uspehom. Sicer ne odrekamo te pravice slabšim učencem, toda njihova prva dolžnost je v redu opravljati šolske obveznosti. Tudi za ugled šole gre. Ali naj učence v zboru združenega dela, svetu šole ali v posebni izobraževalni skuupno-sti za tekstilno stroko zastopa dijak, ki nima posebnih odlik?«
Dušan Pančur, dijak 3. letnika tekstilne smeri, je predsednik šolske skupnosti. Z vplivom učencev v raznih šolskih forumih je kar zadovoljen:
»Mnenja učencev kar dovolj upoštevajo. Tako smo prek sveta šole dosegli, da se nam bo prihodnje leto pridružil nov izobraževalni program ,gumar\ čeprav so bili mnogi učitelji proti. Dijaki se sami odločamo, kako bomo porabili ostanek dohodka, ki si ga prislužimo v šolskih delavnicah. Resda je večina tega denarja razdeljena vnaprej, tako da se ne razlikujemo kaj dosti od združenega dela, o presežkih pa vendarle sami odločamo.«
Tradicionalno mišljenje, da ima zadnjo besedo učitelj, učenci pa morajo prikimavati! še vedno velja v razredu, kjer ima učenec malo vpliva na program dela, na učiteljeve metode dela in ocenjevanje.
»Pri vseh predmetih ni možno vplivati na potek dela,« pravi predsednica mladine na šoli Vesna Velikonja, dijakinja 2. letnika obutvene smeri. »Pri zgodovini in samouprav-janju se že lahko pomenimo, o čem bi se radi učili, kaj bi morali poglobiti, pri strokovnih predmetih ali matematiki pa je teže, saj stroke ne moreš poznati vnaprej. Tudi v prvih letnikih imajo učenci manj možnosti, da bi si sami izbirali program, saj jim natrpan učni
program ne dovoljuje, da bi se učili mimo začrtane poti. Pa še pisanja je zaradi pomanjkanja učbenikov toliko, da za pogovor zmanjka časa, tako da so učenci še vedno prisiljeni poslušati predavanje izza katedra, ne da bi lahko sodelovali. Tudi pri ocenjevanju učenci še nimamo prave besede. Za to smo deloma krivi sami, saj sošolčevo znanje ocenjujemo nerealno, večkrat smo lažno solidarni, tako da si učitelj ne bi mogel kaj dosti pomagati z nami. Tam, kjer so učenci zrelejši, je to zaživelo. Ponekod pa so učitelji še vedno naravnani po starem in jim še na misel ne pride, da bi jim učenčevo sodelovanje rušilo avtoriteto.«
Pravijo, naj šola 'ne bi učila le iz knjig, temveč tudi z zgledom vzgajala za življenje. Toda tudi reformirani šoli še manjka vzgojne vloge, ki bi oblikovala učenčeve moralne vrednote. Ko bi bila bolj demokratična, ko bi dopustila dija-kim več samostojnosti, bi učenci odhajali iz šole zrelejši, z več praktičnimi izkušnjami, znali bi sami razmišljati, ne pa le iskati po spominu citate, ki so jih v štirih šolskih letih nabrali iz učiteljevih ust in učnih knjig. Tudi samoupravno življenje v šoli bi lahko dalo take izkušnje in mlademu človeku bi bilo v tovarni laže razmišljati in odločati.
D. Z. Žlebir
NOGOMET
'->
Mednarodna kolesarska dirka Po Jugoslaviji
Od Bovca čez Vršič do Kranja
KRANJ — Včeraj se je v Puli začela tradicionalna mednarodna kolesarska dirka Po Jugoslaviji. Za najboljšega posameznika in ekipno zmago se bo potegovalo nad devetdeset kolesarjev iz petnajstih evropskih držav. Med njimi bodo tudi naši, ki bodo po letošnjih že mednarodni uveljavitvi skušali te uspehe ponoviti.
Iz Pule bo danes potekala že druga etapa do italijanske Gorice. Iz Gorice bo mednarodna kolesarska karavana opravila še pot do Bovca. Prava poslastica se za ljubitelje kolesarstva obeta v nedeljo. V Bovcu bo namreč start najtežjega dela letošnje dirke. Vse kolesarje bo pot vodila na Vršič, kjer prve dirkače pričakujejo ob 10. uri. Cilj te najtežje etape pa bo ob 12. uri pred kranjsko gimnazijo. Torej se za nedeljo v Kranju spet obeta pravi kolesarski praznik.
Pravi mednarodni kolesarski praznik, saj bo ob 18. uri nato start vseh Po ulicah Kranja.
-dh
-----.>
Vabilo za planinski izlet v Črno goro
Kranj — Vodniki planinskega društva iz Kranja pripravljajo za konec tega meseca privlačen planinski izlet v pogorje Durmitorja. Med drugim se bodo povzpeli na enega od črnogorskih vrhov na planinski poti osvoboditve »Planine Jugoslavije« in spoznali nekatere znamenitosti v okolici.
Na pot bodo odšli 29. junija, vrnitev pa načrtujejo H. julija letos. Najprej se bodo povzpeli na 2522 metrov visoko goro Bobotov Kuk v Durmitorju, kjer je žig planinske poti »Planine Jugoslavije«. V tem pogorju bodo obiskali še vrhove Dževojka, Bezimeni vrh, Med-žved in Leden« pečina ter se ustavili na znamenitem Ix>včenu. Od tod bodo pot nadaljevali k makarski obali in se povzpeli na goro Sveti Ju rej v Bioko-vu. Med vračanjem domov si bodo ogledali narodni park Paklenica pod Velebitom.
Udeleženci izleta morujo imeti poleg oopolne planinske opreme tudi spalno v;ečo in po možnosti šotor, saj bodo v planinskem svetu prenočevali na prostem. Biti morajo dobro telesno pripravljeni, ker bo na dan poprečno okrog osem ur hoje.
Za izlet se lahko prijavijo do 22. junija V društveni pisarni, kjer bodo dobili podrobnejše informacije. Cena prevoza je 4 tisoč dinarjev, lahko pa se odločijo tudi za skupno plačilo stroškov prevoza, prenočevanja in prehrane, kar stane 8500 dinarjev.
(S)
V Velesovem praznujejo
Velesovo — Krajevna skupnost Velesovo si je za svoj praznik izbrala 18. julij v spomin na dogodke pred 40 leti, ko je skupina dobro oborože-iih domobrancev nedaleč od vasi napadla in postrelila tri partizane. V spomin na ta dogodek se v krajevni skupnosti vrstijo športne in kulturne prireditve ter družbenopolitične manifestacije. Danes, v petek, bo slav-nostna seja sveta krajevne skupnosti, jutri zvečer bo osrednja proslava pred spomenikom pri zadružnem in gasilskem domu, na kateri bodo podelili 12 bronastih značk Osvobodilne fronte in priznanja krvodajalcem, paznik bodo sklenili v nedeljo, ko t,o domače gasilsko društvo pripravijo zabavno prireditev.
V krajevni skupnosti se zavzeto pripravljajo na napeljavo telefona. 4/sak krajan bo prispeval za priključek 60 tisočakov, poleg tega pa bo spravil še več ur udarniškega dela. -Telefon bi želelo kar 150 krajanov
KOLESARSTVO
Prvi kolesarski maraton Kavka bara
KRANJ — V nedeljo 24. junija bosta s startom ob 10. uri na Maistrovem trgu ob organizaciji ŠD Jakob Štucin in Kavka bara organizirala prvi kolesarski maraton na progi Kranj—Jezersko.
To bo skupinska vožnja nastopajočih, prijavijo pa se lahko vsi kolesarji brez licence. Cilj bo ob jezeru na Jezerskem, kjer bo tudi podelitev nagrad z družabnim programom. Vsak udeleženec bo prejel medaljo, najhrabrejši pokale in tudi praktične nagrade, vsi pa bodo zavarovani pri Zavarovalnici Triglav.
Startnina je 150 dinarjev, prijave pa vsak dan zbirajo v baru Kavka na Maistrovem trgu 8, prijave pa bodo še na dan starta do 9.30.
-dh
PLAVANJE
Plavanje s popustom
Radovljica — Občinski sindikalni svet in krajevna skupnost Radovljica
sta se že dogovorila o uporabi letnega kopališča, o organiziranju sindikalnih športnih iger, plavalnih tečajev za delavce, trimskih akcijah in o 40-odstot-nem popustu pri nabavi kart za kopanje. Delavci, člani sindikalnih organizacij radovljiške občine bodo odšteli za mesečno karto 500 dinarjev in za sezonsko 850. z doplačilom 350 dinarjev za sezonsko in 250 dinarjev za mesečno pa bodo lahko pridobili karto tudi za ostale družinske člane.
Radovljiško kopališče bo letos odprto do 15. septembra, vsak dn od 10. do 19. ure. Voda bo ogrevana na 24 stopinj Celzija. Odrasli občani s sezonsko karto se bodo lahko udeležili tudi organiziranega rekreativnega plavanja od 21. do 22. ure. (cz)
TENIS
Teniške novice
Uspeh v Kopru, Zagrebu in Domžalah — Tenisači kranjskega Triglava so nastopili na odprtih prvenstvih v Kopru, Zagrebu in Domžalah. V Kopru je Barbara Mulej zasedla drugo mesto med pionirkami, Damjan Klevišur pa tretje do četrto med pionirji. V Zagrebu sta se Janez Mulej in Aleš Filipčič uvrstila med 16 najboljših članov, Primož Stare pa med osmerico v kategorijah mladincev do 16. in 18. leta starosti. V Domžalah je Janez Mulej dokazal, da je nanj še vedno treba računati. V finalu je premagal klubskega tekmeca Aleša Filipčiča s 7:5 in 6:4.
V Kranju najboljša Pivk in Saje — Na igriščih Stanka Mlakarja v Kranju so se pomerili mladinci v kategorijah do 16 in do 18 let. Največ uspeha so imeli tekmovalci ljubljanskega Slovana in Kamnika, od domačinov pa st,a m najbolj izkazala Pivk in Saje. Rezultati — mladinci do 16 let — polfinale: Denislič (Slovan) — Saje (Triglav) 4:6, 6:1, 6:1, Šlegl (Kamnik) — Lajevec (Kamnik) 6:1, 6:0, finale: Denislič — Slegl 6:2, 6:0; mladinci do 18 let — polfinale: Pivk (Triglav) : Trupej (Medvode) 6:0, 6:3, Vehovec (Slovan) - Saje (Triglav) 6:2. 7:5, finale: Vehovec : Pivk 3:6, 6:4, 7:5.
Zmagoslavje pionirk Triglava — Na
tekmovanju za slovenski pionirski pokal v Kamniku so v obeh Starostnih skupinah zmagale mlade igralke kranjskega Triglava. Dobro so igrali tudi pionirji, ki pa se niso dokopali do zmage. Vrstni red — pionirke do 14. leta: 1. Grm, 2. Prodnik (obe Triglav), 3. Travnar (Celje); pionirke do 12. leta: 1. Mulej, 2. Jezeršek, 3. Žnidar (vse Triglav); pionirji do 14 leta: 1. Lah (Kamnik), 2. Tome (Medvode), 3. Veber (Celje). 4- Por (Triglav); pionirji do 12. leta: 1. Godnič (Koper), 2. Klevišar, 3. Stare. 4. Pivk (vsi Triglav).
Nogometaši Lesc gorenjski prvaki
Kranj — V zadnjem kolu gorenjskega članskega prvenstva so nogometaši Lesc igrali neodločeno z ekipo LTH, Reteče so na domačem igrišču izgubile Z Bohinjem, Bled je gladko odpravil Polet, Jelovica je ugnala Kondorja, Tržič pa je bil uspešnejši od Alpine. Naslov gorenjskega prvaka so osvojili nogometaši Lesc. Zbrali so 29 točk — 13 tekem so zmagali, štiri izgubili in tri igrali neodločeno, od vseh ekip pa so bili tudi najbolj učinkoviti. Dve točki manj so zbrali igralci Bleda, ki pa so se v prvenstvu izakazali z najboljšo obrambo. Tretji je bil s 25 točkami Alples iz Železnikov; ekipa je le eno tekmo igrala neodločeno, vse ostale pa je bodisi zmagala bodisi izgubila. Četrti je bil s točko manj škofjeloški LTH. Sledi šest zelo izenačenih ekip: Bohinj z 21 točkami, Alpina iz Zirov z 20, Polet, Tržič in škofjeloška Jelovica s po 18 točkami in Kondor z Godešiča s 17. Zadnje mesto je zasedla ekipa Reteč, ki v 20 tekmah ni okusila siasti zmage; zbrala je le tri točke.
Izidi tekem zadnjega kola — Lesce : LTH 3:3, Reteče: Bohinj 1:2, Bled : Polet 3«. Jelovica : Kondor 3K). Tržič: Alpina 30.
V pionirski konkurenci so naslov gorenjskega prvaka osvojili nogometaši LTH iz Škofje Loke, ki so v povratni tekmi premagali Lesce s 3:2. Prvo srečanje se je končalo neodločeno — 3:3.
P. Novak
VATERPOLO
V Kranju Kuba, Italija in Jugoslavija
KRANJ — Letni bazen v Kranju bo prihodnji teden sprejel vaterpol ske reprezentance Kube, Italije članske reprezentance in mlade re prezentance Jugoslavije. Vsi ti olimpijski reprezentantje v Kranj pripotujejo že 20. junija.
Zveza telesno kulturnih organiza cij Kranja je organizator tudi turnirja, ki bo v letnem bazenu v Kranju 22. junija. V prvem srečanju se bosta ob 20. uri pomerili reprezentanci Jugoslavije B in Kube, ob 21.15 pa bo na sporedu srečanje med Jugoslavijo A in Italijo. V sobo to 23. junija bo ob 20. uri srečanje Jugoslavija B : Italija, ob 21.15 pa Jugoslavija A : Kuba. V nedeljo ob 9. uri bo Jugoslavija A : Jugoslavija B in ob 10.15 Italija : Kuba. Vse tu reprezentance bodo v Kranju do 26. junija, mlada reprezentanca pa pod vodstvom Petra Didiča iz Kranja nadaljuje s pripravami na Krvavcu in v kranjskem bazenu.
-dh
Kadeti Triglava peti v državi
KRANJ - V Kotorju je bilo letošnje zimsko državno prvenstvo za kadete. Za najboljšega v državi v tej konkurenci se je potegovalo osem moštev i/ Heog rada, Šibenika, Dubrovnika, Zagreba, Splita in Kotorja ter Kra nja. Vseh osem moštev je bilo razdeljenih v štiri skupine, kranjčani pa so igrah v skupini A, skupaj s Partizanom iz Beograda, Solarisom iz Šibenika in dubrovniškem Jugom. Na koncu prvenstva so Triglavani v borbi za peto mesto premagali splitski POSK.
Izidi — I. kolo — Jug . Parti zan 3:6, Solaris : Triglav 5:5. II. kolo — Partizan : Triglav 14:6, Jug Solaris 8:4, III. kolo — Solaris : Partizan 4:18, Triglav : Jug 4:9;
vrstni red — 1. Purtizan (6), 2. Jug (4), 3. Triglav (1), 4. Solaris (D- .
Izidi — za prvo mesto — Ko tor : Partizan 12:10, za tretje mesto - Jug : Mladost (Zagreb)
10:.'^ za peto mesto — Triglav : POSK (Split) 11:4, za sedmo mesto — Solaris (Šibenik) : Crvena zvezda (Beograd) 11:6     ' _dn ,
Primer iz Dupelj
Porabili manj kot načrtovali
Prireditelji devetega množičnega smučarskega teka Po poteh Kokrškega odreda so z varčevanjem, prostovoljnim delom in smotrno organizacijo porabili 476 tisočakov manj, kot so načrtovali.
Tekmovanje voznikov v Tržiču
Tržič — Pod pokroviteljstvom Medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko in ob pomoči nekat.nh delovnih organizacij ter obrtnikov pri-reja združenje šoferjev in avtomehanikov tržiške občine v soboto, 16. junija, v industrijski coni na Mlaki peto delo vno tekmovanje voznikov motornih vo zil Gorenjske. Prireditelj pričakuj preko 60 udeležencev, ki se bodo pome rili v poznavanju cestnoprometnih predpisov, v praktični vožnji in v dru gih vozniških veščinah. Tekmovanje se bo pričelo ob 7. uri, ob 13. uri bodo udeleženci krenili v povorki po Trgu svobode mimo paviljona NOB do gasilske ga doma v Bistrici, oh 14 uri bo ra/gla sitev tekmovanja, pol ure kasneje pa se bo pričela šoferska veselica z bogatim srečolovom. j
Duplje — Organizacijski komite prireditev Po poteh Kokrškega odreda je pred nedavnim izdal obsežno poročilo o pripravah in izvedbi devetega množičnega smučarskega teka v Dupljah in tekmovanja v biatlonu. Prireditvi sta uspeli, kar imajo poleg članov organizacijskega komiteja in njegovih 17 komisij zasluge tudi krajani Nakla, Dupelj, Kokrice, Podbrezij, Žej, Strahi-nja, vojaki enote Spira Nikoviča, pripadniki enot teritorailne obrambe, civilne in narodne zaščite, milice in gasilskih društev, serviserji Elana, delavci Iskre Delte, člani Radiokluba Iskra iz Kranja, zdravniki, sodniki — in še bi lahko naštevali. Letošnji teki so pokazali, da so krajani iz vasi vzdolž proge prireditev že vzeli za svojo, da z njo živijo in so pripravljeni zanjo tudi nekaj žrtvovati. Drugače si ni moč razlagati, da so v tako velikem številu priskočili na pomoč — nametavali sneg na progo, urejali ciljni in štartni prostor, delili hrano, delali red na parkiriščih ..
Čeprav so morali organizatorji zaradi neugodnih vremenskih in snežnih razmer teke dvakrat odpovedati, prvič 22. januarja in drugič 19. februarja, so naposled le dobili bitko z naravo. Njihov trud je bil poplačan v nedeljo, 4. marca, ko se je na startu zbralo 1812 tekačev iz Slovenije, sosednje Hrvatske in iz zamejstva. Na cilju je bila večina zadovoljna in polna hvale na račun pametno speljanih in dobro pripravljenih prog, zadostnega števila okrepčevalnic, izurjene sodniške in zdravniške službe, hitre objeve rezultatov ..
Prireditev je uspela tudi v finančnem pogledu. Organizacijski komite je za pripravo in izvedbo teka Po poteh Kokrškega odreda zbral 1,45 milijona dinarjev: 185 tisočakov s štartnino, prodajo značk in pijače, 425 tisočakov je prispeval Slovenijales kot pokrovitelj, 721 tisočakov delovne organizacije z Gorenjske in od drugod, 124 tisoč dinarjev pa obrtniki in občani. Zveza te-
SPOROČILI STE NAM
BLEJSKA   DOBRAVA: REPUBLIŠKO PRVENSTVO V METANJU VAR-
PE — Na Lipcah pri Blejski Dobravi je
domači varpa klub priredil republiško prvenstvo v metanju varpe. Nastopilo je 11 ekip, kar dokazuje, da se zanimanje za to športno disciplino povečuje. Naslov prvaka in prehodni pokal je osvojila ekipa Ljubljane PEP pred Blejsko Dobravo I in Gorenjko I. Najboljši metalci varpe« so se po končanem tekmovanju opdravili na Švedsko, kjer so se srečali s tamkajšnjimi privrženci tega športa. — J. Rabič
tržič:    Šahisti okrepili
zdomsko fkipo - Naši delavci na začasnem delu v Avstriji sq se v kraju blizu Dunaja pomerili v številnih športnih panogah. V ekipi Koroške so nastopili tudi trije tržiški šahisti — Ivan Ravnik ter brata Pavel in Andrej Loc. Omenjeni igralci so veliko pripomogli, da je Koroška osvojila pokal in zasedla prvo mesto s pol točke prednosti pred prvo ekipo Dunaja. — J. Kikel K KANJ: ZMAGA LAZARJA Z ju tujskim turnirjem, na katerem je sodelovalo dvajset igralcev, se je končal prvi del tekmovanja /a pokal Kranja v hitropoteznem šahu. Po sedmih turnirjih vodi Rakovec s 50 točkami pred Lazarjem 43, Uletom 42, Jokovičem 40,5, Miloševičem 34,5 in Simončičem s 34 točkami. Na junijskem turnirju je zmagal Dragu I,a/ur s Iti točkami pred
Uletom 15,5, Simončičem 14,5, Jokovičem 14 in Miloševieem s 13 točkumi. — D. Joković
PREDDVOR: SEMINAR ZA ORGANIZATORJI REKREACIJE - Delavska univerza Tomo Brejc- in Občinski svet Zveze sindikatov Kranj sta v Preddvoru pripruvila enodnevni semi nar /a organizatorji' rekreacije v de lovnih organi/.u-iiah   Profesor Drago
i i, 11: i jo seznanil slušatelje / oblikami
zdravega načina življenja pri nas in v sv«-t u ter o pome n u rek reaci je za krepi lev človeškega organizma Kaj ko Ko žar je posredoval izkušnje o organiziranu! rekreacije in letovanj v Iskri Ki bernetiki Poudaril je, da je delavca talko prepričati o koristnosti razgibalnih vaj med dolom in o aktivnem preži vijanju prostega časa .Lino/ (ioijanc. organizator rekreacije v kranjski Savi, je govoril o dobro organiziranih smu
carskih tečajih sa delavce In njihove
otroke; menil pa je, da j<- ra.\ itosl fS kreacije \ delovni organizaciji v«-lik<> od\ isna od i a/uinevanja vodilnih de lavcev. Tovuriš Šparovec. vodja planin ske sekcije v kranjski Iskri, je v besedi in sliki posredoval njihove i/kušnj«- " organiziranju pohodov v gore za začetnike in It i/kušene planince Tovariš Miklavčič je spregovoril o orientaciji v naravi, Branko Vukanac, predstavnik občinskega sindikalnega svetu, pa o zimskih in letnih športnih igrah Orga nizatorji rekreacije so menili, da |«' tre ha igre poceniti; predlagali pa so tudi, da bi dve ali tri manjše delovne organi
sadja sastavila ta taksna tekmovanja
le eno ekrpo. — S. Pelko
lesnokulturnih organizacij Kranj je namesto denarja prispevala kolajne. Prireditelji so s smotrno organizacijo, skrbnim varčevanjem in prostovoljnim delom porabili le dobri dve tretjini zbranega denarja. Ostanek so namenili za izvedbo jubilejne, desete prireditve, 226 tisočakov pa za športno dejavnost dupljanskega Partizana, (cz)
ŠPORT
OB KONCU TEDNA
Komenda: konjske dirke — V počastitev praznika krajevne skupnosti Komenda prireja domači konjeniški klub na hipodromu v Komendi konjske dirke. Jutri, v soboto, ob 16. uri bo tekmovanje v preskakovanju ovir v spomin na pokojno Alenko Žnidar, v nedeljo ob 16. uri pa še kasaške in krožne db> ke za pokal Komende ter tekmovanje kmečkih vpreg. Nastopili bodo konji iz Slovenije in Hrvatske.
S t raž išče: pohod na Jošta — Trim klub Sava Kranj prireja v nedeljo, 17. junija, tradicionalni, že šesti pohod na 845 metrov visoki Jošt. Start bo med 6. in 10. uro na cesti pod vznožjem Jošta. Odtod je do koče Borisa Ručiga-ja uro hoje po zložni cesti in senčnih gozdnih poteh. Pohod se bo končal ob 11.30. Udeleženci, ki se bodo prvič podali organizirano na Jošta, bodo na cilju dobili spominsko značko in izkaznico; za dvakratno udeležbo bodo prejeli bronasto značko, za štirikratno srebrno in za šestkratno udeležbo zlato značko. Pohod, ki je posvečen prazniku krajevne skupnosti Stražišče, bo ob vsakem vremenu.
Srednja Dobrava: kros Staneta Žagarja — Športno društo in mladinska organizacija s Srednje Dobrave ori Kropi prirejata v soboto, 16. junija tradicionalni, sedmi kros Staneta Zaear ja. Start bo ob 17. uri pred domom krajevne skupnosti na Srednji Dobravi Tekmovalci bodo razdeljeni v naslednje skupine: mladinke in mladinci Ho 15 let, člani do 30 let, od 30 do 40 let 40 do 50 in nad 50 let, članice do 30 in nad 30 let. Proga bo za vse enako dolea - 7 kilometrov. Prijave z vplačilom 150 dinarjev sprejemata organizatori« do 16.30 na prireditvenem prostoru
Naklo: nogomet Naklo : Bela krajina
Nogometaši Nakla se bodo v kvalifikacijski tekmi za nastop v zahodni skupini slovenske območne lige pomerili v nedeljo ob 17. uri na igrišču v Naklem z ekipo Bele krajine. V prvi tekmi je zmagala Bela krajina s 3:2.
Bled: teniški turnir -r V soboto in
nedeljo, 16. in 17. junija, bo na teniških igriščih v Zaki teniški turnir za slovenski pokal. Prireditelj sprejema prijave samo še danes, v petek, do 20. ure na telefon 77-007 in 77-689. Na Bledu bo v času poletne turistične sezone še več turnirjev za ljubitelje tenisa ter za domače in tuje goste. — J. Rabič
Cerklje: »Vsi na kolo« — Športno
društvo Krvavec iz Cerkelj prireja za svoje člane in za ostale krajane vasi pod Krvavcem v nedeljo ob 9. uri kolesarjenje na 30 kilometrov dolgi progi od Cerkelj skozi Vodice, Moste. Komendo. Zalog, Šmartno in nazaj do Ce?kelj. Udeleženci se bodo zbrali pred osnovno šolo Davorina Jenka v Cerkljah. — J. Kuhar
Adergas: odbojkarski turnir — V počastitev krajevnega praznika Velesovo bo v nedeljo v Adergasu odbojkarski turnir, na katerem bodo poleg domačinov nastopili še igralci Kamnika in kranjskega Triglava. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri. — J. Kuhar
Kokrica: kronometer in kolesarski (rim Udlnboršt — V počastitev narod-noosvobodilnega gibanja na območju Udinboršta prireja kolesarska sekcija športnega društva Kokrica v nedeljo, 17. junija, ob 8. uri trimsko kolesarjenje. Start bo pred gostilno Toporš na Mlaki. Odtod bodo kolesarji krenili proti Tenetišam, Golniku, Križam, Dupljam, Naklu in nazaj do Mlake. Kolesarji se bodo lahko vključili v skupino tudi v vseh krajih, skozi katere poteka proga, s tem pa bodo sklenili »živ obroč« okrog Udinboršta. Uro kasneje, ob 9 uri, bo še kolesarski kronometer nu 10 kilometrov dolgi progi od Kokrice do Mlake, Tenetiš, Trstenika in nazaj do Mlake. Start bo pred gostilno Toporš na Mlaki. Pionirji in pionirke ne plačajo štartnine, mladinci 50 in čla-ni 100 dinarjev. Društvo, ki se bo ude-ležilo tekmovanja z največjim številom kolesarjev, bo prejelo poseben pokal. Udeleženci bodo razdeljeni v 13 skUpin h> starosti in spolu. Pj»rediteU sprejemi prijave še uro pred pričetkom tekla a v gostilni Toporš. V času tekmi! od 9 do 11. ure bosta cestJ i^k^-T^tenik in M.aka-Golnik £ prti za promet. Obvoz bo mogoč prek IWle ali Križev
15. JUNIJA 1984
GLAS SVETUJE KAM NA IZLET
13. STRAN GLAS
ALPETOUR PRIREDITVE V ŠKOFJI LOKI
V soboto, 16. 6. ob 18. tiri organizira Alpetour na KOPALIŠČU SO-RA v Škofji Loki
OTVORITEV KOPALNE SEZONE
z zabavno-glasbenim programom.
Nastopajo: Andrej Šifrer, ansambla RENDEZ VOUS in ŠOK.
Otroci v spremstvu staršev imajo brezplačen vstop!
Naslednjo soboto (23. 6.) pa organizira Alpetour Škofja Loka na travniku Kopališča SORA v Škofji Loki
zabavno-glasbeno prireditev
NOČ Z ANSAMBLOM SLAK
Pričetek prireditve ob 20. uri. Vabljeni vsi ljubitelji domače glasbe!
H LJUBLJANSKA VINOTEKA §
Ribje   specialitete, kalama-
re...
pripravlja kuharski mojster iz Izole.
Obiščete nas lahko vsak dan razen nedelje in praznikov od 9. do 22. ure.
Restavracija »SEJEM« Savski log, Kranj. Telefon: 21-890.
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS
GORENJSKE PREDILNICE ŠKOFJA LOKA
organizira dne 3. 9. 1984 javno glasbeno prireditev
GLAS MLADIH.
Prijave mladih pevcev, amaterjev zbira do 27. 6. 1984 pismeno na naslov: OO ZSMS GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA ali po telefonu 064-60-631 int. 362.
Interesenti naj v prijavi navedejo točen naslov bivališča ter naslov pesmi. Točen naslov avdicije in druge podatke bodo dobili prijavljen-ci na svoj naslov.
■ „o,wočia iuaoslovanska vinoteka ima prostore v kleti stavbe Jurček Prva '""irskem razstavišču v Ljubljani. Ustanovljena je bila pred devetimi na Gosp° .  osveščati kupce in na ta način izboljševati pivsko kulturo
lerpopClahzirati jugoslovanska vina, medico in naravne žgane pijače.
talno na oaled okoli 360 vrst vina in 100 vrst žganih pijač; odločili V kleti je srainu      y       samopostrežno prodajo, saj je pri specializiranih
^^^^^ in kUPCem Ze'° POmemben'
«Knn«=ti vinoteke sodi ptujski sauvignon iz leta 1965, sedaj najstarej-Med PO^^'^'^ino zasebnih pridelovalcev izvrstnega letnika 1983. Na ši letnik v P°nudb,-!n vino |ovanskJn vjn
voljo imajo tudi boljše vrste juy
,   io nwnrta od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure, ob sobotah od Vinoteka je oapria uu k 7adr\a 8. do 12. ure, ob nedeljah je zapna.
555552222222222222
-4-
3
ii izoLooje
mm™
KRKA, lovama idravH, n. aol. o.. Novo m»»to
Trgovska
in gostinska DO
»ŽIVILA«
KRANJ, n.sol.o.
TOZD GOSTINSTVO KRANJ, n.sol.o.
unTFL BOR - GRAD HRIB PREDDVOR
rite objekta obnovljena. GRAJSKA GOSTILNA - do-V  hrote gorenjske kuhinje, divjačina postrvi.
5,rc vsako soboto, igra ansambel TEN, Z TERASA KEGLJIŠČE, DISCU ČOLNARJENJE. RIBOLOV
u jezeru ČRNAVA.
Prnstori primerni za seminarje, posvetovanja, za zaključene družbe, poslovna kosila, poročna kosila, obletnice,
n REVO RFD MLADOPOROČENCEV, IZLETI - Breg. Ma-7 q Jakob Storžič in sprehodi po bližnji okolici. Re-'ervacije po telefonu 45-080
GOSTILNA PRI KOLODVORU V KRANJU
Prenovljeni gostinski prostori v klasični in samopostrežni del, dobra kuhinja in solidna postrežba, jedi na žaru, malice, kmečka in kolodvorska soba, prostori primerni za zaključene družbe, poslovna kosila, poročna kosila, obletnice in podobno. Odprto od 8.—21. ure. Rezervacije po telefonu
21-522 Se priporočamo!
SbSpla"šarsk wa jezerskem
W   ndnrto vsak dan razen ponedeljek od 10.-17. ure, za
— U°',nine po dogovoru, jedi na žaru. sprehodi, prostor za kliučene družbe, prijeten kotiček za sobotno oziroma nedeljsko popoldne. Rezervacije pn telefonu 44-007.
KRAJEVNA SKUPNOST BUKOVICA — ŠINKOVTURN in VODICE, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ter odbor GORENJSKEGA ODREDA
VABIJO NA
PRAZNOVANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA 13. JUNIJ
KS Bukovica — Šinkovturn in Vodice
ter 40. obletnice uspešnega preboja Gorenjskega
odreda 13. junija 1944 v Vesci pri Vodicah.
V SOBOTO, 23. junija 1984 ob 17. uri pri spominskem obeležju v Vesci pri Vodicah
Program prireditve:
— Prikaz preboja Gorenjskega odreda na mestu zgodovinskega dogodka
— Slavnostni govor — prvi komisar Gorenjskega odreda tov. Vinko Hafner
— kulturni program
— Tovariško srečanje borcev Gorenjskega odreda s krajani KS pri smučarski koči na Selu
— Taborni ogenj
Vabljeni borci in aktivisti NOV, mladina in krajani!
N0
ALPETOUR HOTEL CREINA KRANJ
KRANJČANI IN OKOLIČANI
Za vse, ki vas ne vleče na morje ali v planine! Vaš zasluženi dopust boste preživljali doma. Vabimo vas, da si ga vsaj malo popestrite. Odpiramo novourjejeno teraso pred hotelom Creina. Obsegala bo 400 sedežev, pokrito vrtno pivnico, gostinske storitve na prostem. Terasa bo obratovala od 8. do 22. ure zvečer. Vsak petek in soboto prirejamo plesne prireditve od 20. ure do 01. ure, v nedeljo od 17. do 22. ure, katere bomo občasno popestrili s kultur-no-zabavnim programom, znanimi ansambli in pevci. Skratka potrudili se bomo, da bo v poletni sezoni tudi v Kranju čutiti dopustniško vzdušje. Na plesnih prireditvah bo za prijetno glasbo skrbel ansambel MODRINA. Postregli vas bomo z jedrni na žaru, tatarskim biftekom in sladicami po vaši izbiri. Vstopnine ni! Priporoča se kolektiv hotela.
O
7\
IZBRALI SO
ZM0S
Ženski komplet, primeren za poletne dni smo opazili v trgovini ALMIRE iz Radovljice. Narejen je iz bombaža in sintetike, v zračnem luknjičastem pletivu. Dobi se v beli in laneni barvi.
Cena kompleta 5920 din.
v MERKURJEV/ prodaja/ni v Kranju na Koroški cesti 1 so nam pokazali 460-litrske kompresorje, ki so namenjeni za barvanje kovinskih in lesnih izdelkov v industriji in obrti. Kompresorji so domače proizvodnje in so tako zagotovljeni rezervni deli in priključki.
■
*****
Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj vas seznanja:
Ali poznate zavarovanje odgovornosti?
Zavarovalci Zavarovalne skupnosti Triglav — Gorenjske območne skupnosti Kranj na leto obravnavajo okrog 40.000 različnih škod oziroma odškodninskih zahtevkov iz raznih oblik zavarovanja. Med temi je okrog 300 primerov, ko gre za tako imenovano zavarovanje odgovornosti v delovni organizaciji
Nesreča nikdar ne pride sama Na ta izrek se običajno spomnimo, ko nas je nenadoma doletela Vendar pa ga še kako dobro poznajo zavarovalci Zavarovalne skupnosti Triglav — Gorenjske območne skupnosti Kranj Na leto namreč obravnavajo na Gorenjskem okrog 40 000 škod oziroma odškodninskih zahtevkov iz raznih oblik zavarovanja.
Letošnje februarsko neurje je prišlo iznenada in povsem nepričakovano. Prizadelo je neposredno kar okrog 6000 prebivalcev Gorenjske, ki so se potem srečali z zavarovalci oziroma zavarovanjem Izredno hitro je potem Zavarovalna skupnost Triglav — Gorenjska območna skupnost Kranj vse škode oziroma zavarovanja obravnavala, ocenila in razrešila oziroma izplačala odškodnine.
• • •
Med različnimi oblikami zavarovanj, ki jih ima danes Zavarovalna skupnost Triglav — Gorenjska območna skupnost Kranj je tudi Zavarovanje odgovornosti v delovni organizaciji. Iz tega naslova je vsako leto na Gorenjskem okrog 300 primerov Odškodninski zahtevki za telesno poškodbo ali smrt pa znašajo okrog 18 milijonov dinarjev.
Zavarovanje odgovornosti v delovni organizaciji se nanaša na tiste vrste nesreč v delovni organizaciji, ko se ponesrečijo njem delavci (ali pa tudi ljudje, ki niso v njej zaposleni so pa bili morda takrat ravno v delovni organizaciji za katere pa je delovna organizacija odgovorna. Pri tem zavarovanju pa poravnava zavarovalna skupnost odškod-n,no tudi za materialne škode, ki nastanejo v teh primerih.
Primeri s katerimi se srečujejo zavarovale, so prav nenavadni. Zgodilo se je, da je na kupca po odhodu iz tr-aovine nenadoma zgrmel sneg s strehe in mu težko poškodoval hrbtenico V tem primeru mu ,e zavarovalna skuonost izplačala odškodnino za telesno poškodbo m sicer?: naslova zavarovanja odgovornost, k. ga ,e trgovska delovna organizacija sklenila z zavarovalnico.
Pogosto prihaja do tovrstnih nesreč in odškodninskih zahtevkov s tem v zvezi v proizvodnem oziroma delovnem procesu v delovni organizaciji, ko je praktično v vseh primerih poskrbljeno za varno delo. Zgodi se na primer, da na stroju odpove vijak Nenadoma okvara povzroči še dodatno okvaro stroja, le-ta pa poškoduje delavca Tudi v takšnem primeru delovna organizacija praktično ni bila kriva, delavec pa je upravičeno uveljavil odškodninski zahtevek za telesno poškodbo, invalidnost in podobno Tudi v takšnem primeru je potem zavarovalnica tista, ki ponesrečencu izplača odškodnino.
Danes na Gorenjskem skoraj ni delovne organizacije, ki z zavarovalno skupnostjo Triglav — Gorenjsko območno skupnostjo Kranj ne bi imela sklenjeno tako imenovano zavarovanje odgovornosti Tovrstno zavarovanje delovne organizacije plačajo iz dohodka in zanje torej predstavlja strošek Neredko pa se dogaja, da je tovrstno sklenjeno zavarovanje prenizko. V takšnem primeru seveda zavarovalnica izplača zavarovancu znesek oziroma odškodnino samo do sklenjene zavarovalne vsote Nastalo razliko, ki jo določi sodišče, ali pa se oškodovanec in zavarovalnica sporazumeta zanjo, pa mora potem izplačati delovna organizacija
Zavarovalni delavci, ki imajo pri tem bogate izkušnje pravijo, da je kar precej delovnih organizacij, ki imajo prenizke premije iz tovrstnega zavarovanja. Niso redki primeri, ko že samo ena takšna nesreča na leto izčrpa celotni znesek iz tovrstnega zavarovanja.
Ob tovrstnem zavarovanju pa je treba opozoriti tudi na preventivno dejavnost Zavarovalci, ki se večkrat srečujejo s tovrstnimi nesrečami, skupaj z delovno organizacijo skušajo najti rešitve, da bi bilo takšnih nesreč čimmani Pogosto pa je to povezano z dodatnimi vlaganji in sredstvi V takšnih primerih je Zavarovalna skupnost Triglav pripravljena delovni organizaciji pomagati tudi s posojilom
Preventivno delovanje na področju zavarovala odgovornosti je torej tudi preprečevanje možnosti da bi do takšnih nesreč sploh prihajalo
TERMIKA
TERMIKA, TOZD PROIZVODNJA
Škofja loka
Objavlja javno licitacijo za prodajo:
1. KAMION TAM 5000, vozen
2. KAMION TAM 4500, vozen
3. KAMION KAP, vozen
4. VILIČAR DIESEL 1,5 T, nevozen 5 VISOKONAPETOSTNI OIJNI
TRANSFORMATOR, TIP TN 630-12 10/04 KV »Rade Končar« — 3 kom 6. VISOKONAPETOSTNE STIKALNE OMAKE 10 KV — 8 kom
izklicna cena 80.000 din 30.000 din 30.000 din 20.000 din
200.000 din 40.000 din
Javna licitacija bo v četrtek, 21. junija 1984 ob 8. uri na dvorišču Trata 32 v Škofji Loki.
Predmete licitacije si lahko ogledate na dan licitacije, od 7. ure dalje in se prodajo po načelu videno-kupljeno. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Pravico sodelovanja na licitaciji imajo pravne in fizične osebe.
Pred licitacijo v plačale vurščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Kupnino plaču kupec takoj oziroma ob prevzemu. V ceni nista vračunana prometni davek in stroški prepisa, ki ju plača kupec.
kmetijsko Živilski kombinat gorenjske kranj, jla 2
Odlaša prosta dola in naloge
/a TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ
- trgovskega poslovodje živilske STROKE /a vodenj« dela v poslovalnici in prodajo živil
Posebni pogoji: - 1 leto delovnih izkušenj
- prodajalke /a prodajo živil
I ..(-hm pogoji - 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik
za DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA /a pripravo in nadzor nad sredstvi pri investicijah
,,    . .. ..... delovnih izkušenj na področju fi-
Posebni po^op:      .1 letu cu iovu
o iiu-net'n poslovanja,
"aželen je strokovni izpit po Zakonu o
gradnji objektov
.. nnimiev sprejema Splošno ka-Prijavc z dokazili o izpolnjevanju pogojj    i   *      , objavi dravski lektor KŽK Gorenjske, Kranj, JI^ A
K, 15. JUNIJA 1984
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
15. STRAN O LAS
GIP GRADIŠ TOZD LESNO INDUSTRIJSKI OBRAT ŠKOFJA LOKA
objavlja prosta dela in naloge:
1. ZAHTEVNEJŠA GASILSKA OPRAVILA
Pogoj: — dokončana šola za poklicne gasilce s 6 mesečnimi delovnimi izkušnjami,
— poskusno delo traja 30 dni
2. ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA Pogoj: — dokončana poklicna šola lesne stroke s 6 mesečnimi delovnimi izkušnjami,
— poskusno delo traja 30 dni
3. UPRAVLJANJE VISOKOTLAČNE KURILNICE Pogoj: _ dokončani tečaj za upravljača kurilniških naprav s b mesečnimi delovnimi izkušnjami,
— poskusno delo traja 30 dni 4  ČIŠČENJE PROIZVODNIH PROSTOROV
Pogoj: — dokončana nižja šola z enomesečnimi delovnimi izkušnjami
Za vsa navedena dela in naloge se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema kadro- ska služba TOZD do 24. 6. 1984.
DOM UČENCEV IVO LOLA RIBAR KRANJ, Kidričeva 53
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1 MATERIALNEGA KNJIGOVODJO za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, nastop dela 9. 7.1984) pogoj- _ srednja ekonomska sola,
— lahko tudi pripravnik
2 KUHINJSKE POMOČNICE * za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem
dopustu)
3. ČISTILKE
za nedoločen cas
Poeoii- — PK ali NK delavka, 6      _ poskusno delo 1 mesec.
Rok za prijave je 8 dni po objavi. Vse informacije o delu dobe kandidati v domu.
JUGOSLOVANSKI AEROTRANSPORT TOZD Komercialna dejavnost in storitve potniška in blagovna operativa Letališče Ljubljana, Brnik
^A^^TpSSki operativ.
•"ogoji:
višia ali srednja šola,
wnP delovne izkušnje, aktivno znanje slovenskega, angleškega in srbohrvat-ckeea jezika, _ Sdsfužin vojaški rok. L*     ustavo ponudb je 8 dni po objavi v časopisu. Informacije Kok za dostavu h 21-112. dobite po telefonu 064-^1 11*.
^^^^jUBLJANA, TOZD MEDKRAJEVNI POTNIŠKI SelA^ICE IN TURIZEM JESENICE
• • o -?n delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge Komisija za aeiuv
ADMINISTRATORJA V SERVISNIH DELAVNICAH
-* srednja upravno-administrativna šola. ali eko-
Pogoji-      nomska srednja šola,
— znanje strojepisja in eno leto delovnih izkušenj,
2 2 AVTOLIČARJEV
KV ali PK avtoličar, eno leto delovnih izku-pogoji: — rvv a sen j,
3 več AVTOMEHANIKOV
• .   .   KV avtomehanik, eno leto delovnih izkušenj, Pogoji-
4 več POMOŽNIH DELAVCEV
Pogoji: — končana osemletka AVTOBUSNEGA SPREVODNIKA
Pogoji' — dokončana osemletka, znanje slovenskega jezika,
6 VRATARJA - ČUVAJA
^ — dokončana osemletka, znanje slovenskega je-
pogoji-
zika
I       p0d točko 4. je primerna tudi za ženske. "P didati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas
:>bTnmdelovnim časom.
ipoinin .|j G izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom do-
Prijave z d~*oSiitev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Integral, sedanjih za£~LieVrii potniški promet, delavnice in turizem Jeseni-TOZD Medkrajevi F
ee, Titova b?im0 0 jzbiri obvestili v 15 dneh po poteku roka za zbi-Kandid»*e nunje prij»v-
CD
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sol.fi.
Delovna skupnost skupnih služb
Po sklepu delavskega sveta DSSS Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
VODENJE SEKTORJA ZA UREJANJE GOZDOV
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka izobrazba gozdarske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj,
— specializacija iz urejanja gozdov.
Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let.
Kandidati naj pismene vloge z dokazili pošljejo na naslov Gozdno gospodarstvo Kranj, n. sol. o., Delovna skupnost skupnih služb, Staneta Žagarja 27, Komisija za delovna razmerja, v roku 15 dni po objavi v časopisu.
ALPINA
Tovarna obutve ŽIRI
Strojarska ulica 2, n. sol. o., TOZD PRODAJA
Na podlagi sklepa Delavskega sveta TOZD Prodaja razpisujemo prosta dela in naloge
VODENJE PRODAJALNE ALPINA ŠKOFJA LOKA II Titov trg 4, Škofja Loka ^ za dobo 4 let.
Kandidati za razporeditev na navedene delovne naloge morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— VKV trgovski delavec,
— 5 let delovnih izkušenj v prodaji na drobno
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev — strokovne izobrazbe pošljite v 8 dneh od dneva razpisa na naslov: Alpina, tovarna obutve Ziri, Razpisna komisija za TOZD Prodaja, Strojarska ulica 2, Žiri.
Pogoji: pod 1.
pod 2. pod 3.
Trgovska in gostinska delovna organizacija ŽIVILA KRANJ n. sol. o. NAKLO, C. na Okroglo 3, TOZD DELIKATESA KRANJ, n. sol. o., Kranj, Maistrov trg 11
objavlja naslednja prosta dela in naloge
1. PRODAJALCA
2. KUHARJA
3. TOČAJA
šola za prodajalce, poskusno delo 2 meseca gostinska šola kuharske smeri, poskusno delo 2 meseca gostinska šola — natakarski pomočnik, ali z delom pridobljena delovna zmožnost, poskusno dek>l mesec
Z izbranimi kandidati bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Kranj, Maistrov trg 11 — kadrovska služba. O izidu izbirnega postopka bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh od opravljene izbire.
OSNOVNA ŠOLA STANE ŽAGAR KRANJ
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge:
— za nedoločen čas od 1.9.1984 dalje:
— UČITELJA MATEMATIKA — FIZIKE (dopolnjevanje učne obveznosti z varstvom vozačev)
— 2 KUHARIC
v šolski mlečni kuhinji za nedoločen čas od 23. 7.1984 dalje:
— SNAŽILKE
za določen čas od 1. 9.1984 do prihoda štipendista:
— UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA
Kandidati — učitelji morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri.
Kandidati za kuharico morajo imeti PK — kuharske smeri, poskusno delo je 6 tednov.
Kandidati za snažilko morajo imeti končano ali nedokončano novno šolo, poskusno delo en mesec.
Prijave z dokazili o usposobljenosti naj kandidati pošljejo v dneh, o izbiri pa bodo obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa.
os
SAVA KRANJ
Kadrovski sektor DO objavlja prosta dela in naloge v TOZD Družbena prehrana in samski domovi
PRIPRAVLJANJE IN RAZDELJEVANJE HRANE
Pogoj:
— poklicna šola — kuhar,
— primerne  psihološke in zdravstvene sposobnosti
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Pismene ponudbe pošljite v 8. dneh po objavi v kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6.
gidor
GIDOR
garancija      GORENJA VAS
Objavlja na podlagi 14. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja naslednja dela in naloge:
VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE
Pogoji:
— višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri,
— 3 leta oziroma 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti na samostojnih delih na področju računovodskega in finančnega dela v gospodarski dejavnosti.
— da ima organizacijske sposobnosti in smisel za komuniciranje s sodelavci in strankami
Razpisana prosta dela in naloge so s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandatno dobo 4 let. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: GIDOR, Gorenja vas, za razpisno komisijo. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu.
SKUPŠČINA OBČINE JESENICE
Razpisna komisija pri delovni skupnosti oddelka za ljudsko obrambo občine Jesenice ob j a vlja prosta dela in naloge
referenta
za civilno zaščito v oddelku za ljudsko obrambo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poleg splošnih pogojev /a sprejem na delo morajo kandidati imeti:
— višjo strokovno izobrazbo pravne ali upravne smeri, dve leti delovnih izkušenj ter izpolnjevati pogoje, navedene v odloku o delovnih mestih in dolžnostih, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo (Ur. list SRS št. 6/77).
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
garažna >
37
OLA8 16. STRAN
OGLASI, OBJAVE
PETEK, 15. JUNIJA 1984
OPTIČKA INOUSTRIJA ■GMFTALDUS- ZAO Rt b -CUCUIMA OMOAMI2ACUA ZDRUŽENEGA 0€L»
OČESNA OPTIKA MARIBOR
JOTO MARIBOR. JURČIČEVA «. TFLEFON V4
OPTIČNI SERVIS
Kranj — JLA 18 (nasproti porodnišnice)
IZDELAVA VSEH VRST OČAL
na recept ali brez, bogata izbira okvirov
in sončnih očal
Delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: 22-196
Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR!
Pregled vida
v ponedeljek, torek, sreda od 14.—15. ure v ORDINACIJI V SERVISU
m,
RENAULT 4
»PLAČAJ IN PELJI — STARO ZA NOVO«
BLED ŠPORTNA DVORANA
sobota 16. in nedelja 17. junija 1984 od 10. do 18. ure
murka
IMV RENAULT
NOVO V KINU
Režisersko ime Romano Van-derbes nam je poznano iz znanega in silno obiskanega filma »Ta Amerika«. Tokrat pa nam je pripravil film o strasteh in ljubezenskih aferah »NKW\()HSKF NOČI«. Govori o propadajoči družbi Nexvyorčanov, ki imajo vsega in ki bi dali vse, da bi imeli še več. V filmu se vrste nenavadne ljubezenske igre mednarodnih rok-zvezd. slavnih pisateljic, poznanega modnega fotografa, znamenitega foto-modela, bogatega diplomata, cenenih kol-gerl, pomo-:re.:d, finančnega mogotca m mlade igralke-začetnice ...
Skratka dokumentarno erotični žanr.
»POTOVANJE Z OCKTOM« je film, v katerem igra in ga režira -nam italijanski komik Alberto Sordi. Oče se ravno odpravlja na po-tovanie s SVOJO IjubiCO, ženo poslovnega partnerja, ko se pojavi.sin, ki w -arešil svojo hipijevsko druščino, in se odloči, da bo počitnice zato-reinreuvel z očetom m ga tako bolje spoznal. Popotovanje se res pri-r\\nskiLna, 1 oče bi se le rad znebil sma. da bi ga ne motil pri njegovi mladi ljubezni, zato qa spečega spravi na ladjo, ki pluje na Korziko. Sin se DO tapetijajih spet vrne k očetu ni OČeje primoran odločati med ti liico m njim Zapeče ga vest in končno s sinom odputujeta na ■/„■„ 'odmev. \' /limit igra Sonhjcvegu Sina Larlo Verdone, s katerim sta se v vrsti komedij odlično ujela.__,
DVAKRAT TEDENSKO PRI VAS —GORENJSKI POLTEDNIK GLAS
Trgovsko pod jat i«
moda
Trgovsko podjetje MANUFAKTURA TOZD MALOPRODAJA, Ljubljana
Komisiju za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge POSLOVODJE
trgovine v Škofji Loki, Titov trg 4 b
Pogoji: — VKV delavec trgovsko-tekstilne stroke, 3 leta delovnih
izkušenj, ali
— KV delavec trgovsko-tekstilne stroke in 5 let dele
izkušenj. , — poskusno delo je 60 dni.
Pismene ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi oglasa na naslov: Trgovsko podjetje Manufaktura, Kadrovska služba, Ljubljana. Trubarjeva 27.
KINO
'»"•v/ CENTER     i:,, juniju ami i
barv. film KAMION SMRTI ob 16., It m
20 uri. Hi. juniju, umer lune liliu KAMI Oft SMRITob Ili., ft in 211. uri. premieru umer. VOH. filmu TELEFON oh 23 uri. 17. juniju: umer. barv film TARZAh IX.XII. GOVA PRIJATELJU A ob II). uri. umer bttrr. film KAMIOti SMRTI ob 15» It, m
19. un. ure mitra amer bari', trot filmu \l M VOHŠKE XOČl ob 21. uri. IS.. III. i„
20. juniju umer barv /,/,„ TELEFOS ob 19» ix. m 20 un. if, juniju amer. bari' trot. film xt.\\ )()iisi<i: \OClob 16.. is
in tO. uri
KRANJ STORŽlC 13, juni m umer. barv film BRONCO /t//// ob 16» 18 m 20,
uri. tli. juniju; umi r huir tilm I Ali / \ \ /\
SJEGOVA PRUATI UR A ob 16. un /m,,, barv. trot, film JAVNA HIŠA V PARITI ob IS. m 20. un 17 juniju ju p. bare. „K, ,, film KARATE BOJEVNIK ob ll uri nem barv ernt f,im šisr švidivi | INTERNATU ob ic>. in is. un. premic rti iua barv nliiiu PEJSAZl v mi ni i ob 20 uri, im. j„
niju. jiui. hurr hhu PEJSAZl \   MECI j ob
Id., is m ui Uri, nt juniju nem. barv trot ' film RESNH XI ZGODBE 6 de I ob' Hi., is in 2ti un. 20. in 21'. juniju; kal barv kOmt dijb POTOVANJE A <)( l TOM »b m is in
20. un
TR?.1C     10. juniju jop I,,,,, fiUnKA UMI BOJI \ v/K ,,/, 16. uri m ,„
film SEST SVEDINJ V i:\.\n
ob I Si m 21) ,ni. umer h,,,-, krtu, film MIMIK).II \ STMGJ „,, - . „,.,_ l7 jnnijjl "me,  hurr )llm SHARKVJEi' STROJ ob
'JtmJSJZ'i """"r ipzktukl sihh.i \ - JAPONSKI VOJSKOVO/XIA al> 19. Uri, IX. juniju um, r jaji buri film sihh.i \ - JAPONSKI VOJSKOVODJA <>b 17.30 in 20. uri, W. juniju. I m m hu,, erui. film lil (i .S l'l (H ,lS ,„
un. 20. juniju umer barv komedija K \ KOSE/xi m 11 svom. i s,r .,.„,, ,„ -it. un. 21 juniju fra m trot Mm /;// ///s ob IS. m 20 uri
KAMNIK DOM      10. juniju mil. ban.
film RAZBOJNIK / MODRIMI OČMI ob
16. un. danski hurr erot film ZAKAJ XI PRIDEŠ \ MOJO POSTELJO <>i> is. in 20. uri. premiera umer. hurr srhljirke OTOK SMRTI 'ob !2 uri. 17. juniju, jufjotli Imrr film MAH XA ASIAl II ob ir>. uri. clunski bare erot film ZAKAJ NE PRIDEŠ V MO JO POSTELJO Ob It   ni 10 mi. IS. juniju
BUtti ban film POBESNELI MAKS ob I i.
11^211 un  lil. juniju d mer bure. k,im film
SHARKVJEV STROJ ob 18 in \0 un. 20.
juniju, tium luni emi film JAVNA HlSA I PARIZU <>b IS. in 21). un. 21. juniju umer hurr film KAMION SMRTI ob IS. ni
20. uri
DUPLICA io juniju trnu i barv, crol film \EWVORŠKi VOt 1 ob tO uri, 17. juniju mit hun tilm RAZBOJNIK Z WO DRIMI <><Ml ob 15 un. umer hurr eoh. film lil I It >\ Ob 17, in 19. »m. 20. juniju. Hun,   huir erot film lili IIIS oh 29. '<"
21. juniju, ume i lune tilm OTOK SMRTI ob 20 u rt
JSSENiCK RADIO /.». junija, nem Imrr eni film ŠI SI S \ I Dl XI \ l\ll R \AII   Ob  li   In  1<>.  un, premieru nem
ban- filma Vr.V/.V/l LJUBEZENSKA l'l-
S\l \  ob 21.  un.  tli. in 17. junija (imel
huir. tilm MOJI l*ESMl MOJE s.iv.// <»') 17 in 19, un. IS. juniju nem hun vojni
film \AREDNIK STEINERob II in 19 '"' io. jumja nem barv erot film VUNINA LJUBEZENSKA PISMA ob 17. mi" uri 20 junija umri bun film TARZAN tn \.IK,<)\ 1 /'///./Ali UH I ob 17 m 19, un JESENICE PLAVŽ iy junija umer barv. film MOJI PESMI - MOJE SANJE ob 17 m l'J un. 10'. juniju, umri hun. KO-me,i,,„ kako ZNEBITI si SVOJEGA si
I I oh It ni 21) url, 17. junija umei huir. uin i, i,i,n STARI U///.SM ob Iti un. nem. barv. et„t tilm M XIXA lJI BI ŽENSKA PISMA 00 IS in 90 Uh IS. fUItlUi nenr hurr. erot. tlim XIXIXA 1JUBEIESSKA PISMA »h IS  ni   'n  uri, I", juniju (fl»#J
putl film TARZAN i\ SJEGOVA /7.7./.-1
IH.IH I ob IS in 20 mi. 21 juniju tV*L hun film POBESNI 11 MAKS <>l> is. in 20.
tiri .<.-'•
K H \NJSKA GORA — 15. juniju
luni  film XEPREMAGLJIVJ IZ PEKLA «6 17. u n. III. juniju: umer. bon: srhtjtvka OTOK SMRTI ob 19. uri, 10. juniju hurr. erot. film IUL/TIS ob 19. un
DOVJE 17. juniju; umer bare. srhljiv-ku OTOK SMRTI ob 20. uri. 21. junij*
umer. hurr. ih>Ii. film TELEFON ob 20. un
KADOVIJICA - 10. juniju.
tilm mili- MORILKE ob 18. uri. danski hurr film /AKAJ NE PRIDEŠ V MOJO /'(».s///./(> ob 2t>. uri, 17. junija; onp/. barv. Hlm BOLNICA BRITANIJA ob 18. uri. (,me> hurr film RIBE MORllJ\E ob 20. un. IS. in 20. juniju: danski ban: film ZAKAJ \l PRIDEŠ V MOJO mSTEJO ob 20. uri. 10. juniju; ttnql. ban: ftlm BOLNICA /:/,// I UM ob 20. uri. 21. juniju; amer, hun- film OFICIR IX GENTLEMAN ob 20 uri
lil Fl) !■>■ juniju; anql. han: film LUKI Ml ( IAD\ CHATTERLEV ob 20, uril* juniju, umer. lian: film SI TER DEČKO ob is m 'n uri, 17. juniju: aiu)l. ban: film I iriUMEC LM)Y CHATTERLEV ob 18. un. umer hurr. film St PER DEČKO ob20. mi IS. in 10. juniju, umer. ban: film RIBE \ n i/7/ KI ob 20 uri, 20. junija; ungl ban: ,,im IU)I \H A BRITANIJA ob 20. uri
BOHINJ 16. junija: angl ban: film I iniiMEU lADV CHATTERl^EV ob 20. uri 17 juniju, umer. bari: film PASJI Sl-vo'\7 ob 18. in 20. uri. 21. junija; dan. barv. film /AK U V l''1""* V MOJ° POSTE-
ijo ob 20. uri
ŠKOFJA LOKA SOR-i -  15. .(unij*
„Li film FANTJE IZ BnAŽffi* , /iV ■;,( in 20.30. Ki- "> l7.Ju«VK uat. bar* n<)MI>AHI)f.inwl8.r>0,,120.30
15,
/HI-/MRI OR/°RJE
; film BOMBARDER ob
■m Hi juniju franc komedija NE pV,
K LJl DEMSPATI ob 20.30. 17. juniM ^r.tirvfllm M ;>(/ m 20.30
i>m l\NF. - 15. junij*, franc. komedij« \ i i'Im'ISIJI Bk^l SPATI op 20 „
ABC POMURKA, LOKA, prokvodno, trgovsko in gostinsko
podjetje n. sol. o. ŠKOFJA LOKA
Delavski svet TOZD JELEN — gostinstvo Kranj ponovno
razpisuje dela oziroma naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD (za mandaM let, ni reelekcija).
Kandidati za opravljanje del oziroma nalog individualnega poslovodnega organa TOZD JELEN — gostinstvo Kranj morajo poleg
splošnih pogojev, predpisanih z zakonom imeti še:
— visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske, organizacijske, pravne, gostinske ali turistične smeri, s 3 letno prakso za visoko ali pet letno prakso za višjo izobrazbo.
— organizacijske sposobnosti in lastnosti; opredeljene z Družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj.
Kandidati naj pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in krajšim opisom sedanjih zaposlitev pošljejo na naslov: ABC Pomurka Loka, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka. Na kuverti naj bo označeno
»za razpisno komisijo«. Rok prijave traja 15 dni.
Vloge, ki ne bodo dokumentirane, ne bomo upoštevali. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po opravljenem no-
stopku imenovanja.
PETEK. 15. JUNIJA 1984
KRONIKA, OSMRTNICE
MLADINSKA KNJIGA, TOZD VELETRGOVINA LJUBLJANA, Miklošičeva 13
Objavlja po sklepu Komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge * . r-
KOMERCIALISTA III. za oddelek Trgovine na veliko Kranj
Pogoj za zasedbo:
— srednja šola ekonomske, komercialne ali tehnične smeri,
— eno leto delovnih izkušenj v komerciali
Dela in naloge se združujejo za določen čas s poskusnim delom treh mesecev.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov Mladinska knjiga, DSSS, za trg. TOZD, Kadrovska služba, Ljubljana, Titova 3.
0 rezultatih objave bomo kandidate obvestili pismeno v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri delavca.
17. STRAN O L, A
(Krajevni praznik [Struževega
Letos mineva štirideset let, kar je 1 Pševem pri Javorniku padel na-^ni heroj Ivo Slavec-Jokl. Ta dan, , - junij, so si v spomin na svojega I dajana Struževčani izbrali za svoj j <rajevni praznik. Jokl, ki je sredi le-I « -942 odšel v Rakovško četo, je bil 'asneje  tudi   komandant Loškega ^reda, vendar pa se je v jeseni istega leta spet vrnil na Gorenjsko in se *svetil organiziranju mladincev v "iadinsko organizacijo. Potem ko je #stal sekretar kranjskega okrožnega komiteja KPS, se je organizacija pGčno utrdila in številčno razširila, ^enem pa je imel na skrbi tudi ^ojo borcev  Kokrškega odreda, •tenem pa je tudi skrbel za mobi lilijo novih borcev. Struževo je pred vojno štelo ko-m kakih 150 prebivalcev, vendar -a se je večina že v začetku vojne ločila za sodelovanje v narodnoosvobodilnem gibanju. Na spomeniku 'OB v Struževem je vklesanih 18 Pen krajanov, ki so v času najhujše I •arodnostne preizkušnje vedeli, kje I- njihovo mesto, vendar pa svobode : so dočakali.
Letošnji praznik bo v Struževem " kot druga leta. Osrednja iznika, v četr-i pred domorr »rnik bo pred-Slovenije Vin->a se bodo za-Tako bo v to-
Premikaču stisnilo prste
Škofja Ix>ka— 23-letni Simo Petrovič iz Ljubljane, premikač na železnici se je na železniški postaji v Škofji Loki peljal s kompozicijo vagonov. Med vožnjo se je držal za okvir odprtih vrat. Ko se je kompozicija ustavila, so se vrata avtomatsko zaprla in stisnila Petroviču roko. Prvo pomoč so ranjenemu delavcu nudili v škofjeloškem zdravstvenem domu, od koder so ga napotili v Klinični center.
itovesnejši kui ^ Proslava bo na dan praznika t«k, 21. junija ob 18. uri pred | iZDL. Slavnostnj govornik bo pred-dnik skupščine SR Slovenije Vin-Hafner. Prireditve pa se bodo za-PJfcže nekaj dni prej. Tako bo v to-i£l9. junija, ob 21. uri v parku Iva ^%-Jokla. pri Domu SZDL v Stru-^?&i Slovensko mladinsko gleda-^ iz Ljubljane uprizorilo Aishilo-;-"držane, antično tragedijo o boju ,teflcev proti azijskemu zavojeval-" 2a konec tedna, v nedeljo, 24. ju-.^a, ob 9. uri pa pripravljajo kole-J*ki trim do Trstenika. Prireditve
*0cev proti a^ija^..^ . ■Zakonec tedna, v nedeljo, 24. ju-j*t ob 9. uri pa pripravljajo kole-
"Vstenika. Prirc J Prazniku se bodo zaključile na-o nedeljo, 30. junija, ob 17. uri žlico.
l^eržan^v Struževem
Kranj — V torek, 19. junija, ob 21. /•jI bo ob krajevnem prazniku Stru-| *vega nastopilo pred Domom SZDL struževem Slovensko mladinsko tališče iz Ljubljane s tragedijo ^-'žani. Igro je avtor, grški pesnik k""il na perzijski dvor, ka-
■ fahil, postavila prispe novica o tem
, da so Per-^'napadalca na" grško demokra-—„jj pesnik sam,
K>, Atenci premagan. resuiR aau ' >e je na Maratonskem polju boje *' proti Perzijcem, je v tragedijo ••»el sporočilo veljavno za vse čase "' zato nadvse aktualno tudi danes. "Haga v spopadu med napadalcem 1 ' 'urodom, ki bije osvobodilni boj 'dno na strani slednjega. Pred ■IVje režiral Ljubiša Ristič, nasto-Mo pa Pavle Rakovec, Mina Jeraj, ijolka Šuklje, Milena Grm, Marin-Stern, Sandi Pavlin, Niko Goršič, iga Potočnjak, Marko Mlačnik, de Ravnohrib, Vojko Zidar, Dam-■ 'd Čeme, Miro Novak. Vabljeni! opnine ni.
Požar
na brusilnem stroju
Jesenice — V hladni valjarni na Beli je v sredo, 13, junija, prišlo do požara. Vnela se je glava brusilnega stroja, na katerem je delal Miro Pav-lovčič. Stroj je obratoval le z drugim, četrtim in šestim valjem. Nenadoma je plamen odprl vrata in bruhnil na plan. Stroj ima zaradi velike nevarnosti vžiga vgrajeno avtomatsko napravo za gašenje in prisebni delavec jo je takoj vklopil. Kljub temu je gmotna škoda narasla na 200.000 dinarjev. Vzrok požara še raziskujejo.
Stroj zgrabil roko nepazljivega delavca
Tržič — V tržiški Bombažni predilnici in tkalnici se je v torek, 12. junija,  pri  delu  ponesrečil 34-letni Ibrahim Ibračič, delavec na otepalni-ku. Stroj se je ustavil, ker se je zamašil z bombažnimi vlakni. Ko je delavec stroj očistil in ga pognal, je opazil, da ne deluje transportni trak, Ibračič je  skušal ugotoviti, zakaj stroj ne deluje in je z roko šel v odprtino, da bi otipal okvaro. Tedaj so ga za rokav delovne halje zgrabili zobčeniki in mu roko potegnili med vrteče se valje. V nezgodi je bil nepazljivi delavec teže ranjen.
NESREČE
IZSILIL PREDNOST
Visoko — Minulo nedeljo, 10. junija, se je na Visokem, v križišču za Kranj, Preddvor in Cerklje, zgodila prometna nesreča, ker je voznik s stranske ceste izsiljeval prednost onemu na prednostni. Boris Gros, star 25 let, iz Kranja, je pripeljal iz Cerkelj in v križišču zavil levo, tam pa je trčil v avto Matjaža Logarja, starega 21 let, iz Olševka. Logar je pripeljal po prednostni cesti iz kranjske smeri. V nesreči je bil ranjen, prav tako tudi njegov brat Franci, ki so ju oba prepeljali v Klinični center v Ljubljano.
IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM
Bled — Na Kolodvorski ulici na Bledu se je v petek, 12. junija, ponesrečil voznik osebnega avtomobila Mirsad Mulalič, star 24 let, doma z Bleda. Od Špecerije, kjer je nakupo-val, je peljal proti železniški postaji. Ker je imel med vožnjo opraviti z lončkom jogurta na prednjem sedežu, je izgubil oblast nad avtomobilom in zapeljal s ceste v drevo. Voznik je bil hudo ranjen, lažje poškodbe pa sta utrpela tudi sopotnika na zadnjem sedežu, žena Namka in 1—letni sin Alis. £
Popravek
DVAKRATTEDENSKO PRI VAS —GORENJSKI POLTEDNIK GLAS
V torkovi števili smo poročali o prometni nesreči, ki se je minulo nedeljo zgodila v Križah. V njej sta bili ranjeni varuhinja in 2-le-tni otrok. V poročilo se je vtihotapila naljuba napaka. Otrokovo ime je Urška Gregorčič in ne Gre-gorič, kakor smo pomotoma zapisali. Za napako se opravičujemo
J
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec
ANTON KRAJNC
Od njega smo se poslovili v sredo, 13. junija 1984 v domačem kraju Zabukovje
SODELAVCI ŽTO - TOZD ZA PROMET JESENICE
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila
TEREZIJA FRELIH
roj. MOHORIC
Iskreno se zahvaljujemo sosedom za pomoč, pevcem, g. župniku za pogreb in dr. Rešku za dolgo zdravljenje.
ŽALUJOČI VSI NJENI Davča, 31. maja 1984
V SPOMIN
11. junija je minilo leto, ko nas je v cvetu mladosti zapustil naš ljubljeni sinček, bratec, vnuk, nečak in bratranec
MILANČEK GLOBOČNIK
iz Vogelj 85
Nisi se poslovil od nas, kruta usoda te je iztrgala. To ne moremo dojeti, prazen in tih je postal naš dom. Tebe Milanček vsak dan znova in znova pogrešamo. Še vedno je z nami tvoj glas in lep nasmeh in ti Milanček boš ostal z nami z bolečino in praznino v srcu.
Vsi, ki ste ga imeli radi in se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu ter mu prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
6. junija smo položili k večnemu počitku drago mamo, babico
in prababico
MICI PORENTA
roj. MESEC — Markovo mamo iz Crngroba
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem žalujočih za številno spremstvo na zadnji poti ter darovano lepo cvetje in vence. Posebna zahvala doktor Za-manovi in njenim sodelavcem za zdravljenje in nego v njeni bolezni; g. dekanu Andreju Glavanu za poslovilne besede in lep pogrebni obred, pevcem bratov Zupan za prelepo petje, crngrobškim zvonarjem za lepo zvonenje naši mami v zadnje slovo.
VSEM ŠE ENKiRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta
ALOJZA NOVINCA
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, govorniku, pevcem in godbi iz Litostroja za lep pogrebni obred. Zahvaljujemo se osebju ZD Škofja Loka, še. posebej pa dr. Mariji Zaman in dr. Mileni Medic za vsestransko pomoč v času dolge neozdravljive bolezni.
ŽALUJOČI: žena Francka ter sinova Cveto in Kocjan z
družino
Godešič, 6. junija 1984
V SPOMIN
Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ne mine ura, dan ne noč, povsod si c nami ti navzoč.
17. junija mineva leto, odkar nas je zapustil mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
JANEZ CIPERLE
iz Lahovč
Vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče,, iskrena hvala. ŽALUJOČI: žena, sinovi in hčerka z družinami Lahovče, Komenda
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube žene, mamice, tašče in babice
MARIJE SVOLJŠAK
• kreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem. nf\ Manufaktura, vsem sodelavcem in znancem, ki ste nam izkazo-|- sočustvovanje ter izrazili ustna in pisna sožalja in jo v tako veli-val1 s       kem številu spremili v njen mnogo prerani grob.
bna zahvala teti Anici za nesebično pomoč, pevcem za ganljive *>ose       žalostinke in duhovščini za lepo opravljen obred.
VSKM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! »TinČI* mož Tone s sinom Tonetom, hčerki Andreja in Mateja z ŽALUJE    • družin..
Škofja Ix>ka, 10. junija 1981
se
ZAHVALA
test ^ nepričakovan° N«"« "as dragi mož. ata. stari
PETER BOBNAR
iz Voklega — p.d. Fajdelnov ata
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem Save, Iskre, Beogradske banke za izrečena sožalja, darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se g. župniku Slabetu in nečaku kaplanu Janezu za lepo opravljen obred; Janezu Zmrzlikar-ju za poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem gasilskim društvom za častno spremstvo. Dr. Šuputovi in osebju Bolnišnice Golnik se zahvaljujemo za večkratno pomoč. VSEM, KI STE KAKORKOLI POMAGALI, ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Albina, sin Peter, hčere Mari, Martina in Albinca z družinami, brat in
sestre
MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM
Prodam popolnoma nov regai. (temno rjav) /a dnevno sobo lipu Ajdovščina 21« x 1.50 .v un. Mahne Frane. Kro/nn ul. HI. Kranj i;<m
V juliju bom prodajal dva meseca*
- stare rjave JARKICE. Sprejemam na-
Prodam PRAŠIČE od 25-100 kg tež-   ,-(*ila- Stanonik, Log 9. Škofja Loka
ke. Posuvec 16, Podnart
6(521
(5560
ZAHVALA
V 29. letu starosti nas je zapustila draga, ljubljena hčerka, sestra, teta, vnukinja in nečakinja
DRAGICA GROS
z Mlake 86
Iskreno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, sosedom, bivšim sošolcem ŠC Iskra in sodelavcem, pionirjem HK Triglav, prijateljem in znancem, ki ste ji darovali cvetje, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za hitro in nesebično pomoč vsem sosedom, medicinski sestri Eriki Povšnar, dr. Koselju, delovnim organizacijam Iskra — Kibernetika, Montaži in Prodaji Iskra ERO, PPI Iskra — Delta področna enota Kranj, Društvu invalidov Kranj in Iskra in Društvu MS Slovenije. Zahvaljujemo se govornicama za ganljive besede ob odprtem grobu in pevcem Društva upokojencev za žalostinke. Zahvaljujemo se tudi g. župniku s Kokrice za obiske na domu in lep pogrebni
. obred.
Še enkrat hvala vsem, ki ste jo za časa njene bolezni obiskovali in jo imeli radi!
ŽALUJOČI VSI NJENI Mlaka, 30. maja 1984
V SPOMIN
Kje si zdaj naša ljuba mami, kje tvoj ljubi je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas
Že leti dve v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ker bila si ljubljena, nikoli ne boš pozabljena.
15. junija je minilo dve leti, ko nas je za vedno zapustila naša ljuba mami in žena
ANGELA KLEMENČIČ
iz Studorja
Težko je sprejeti grenko resnico, da te ni več med nami. Prazen je naš dom brez tvojih korakov, ne slišimo več tvojih
besed. Imeli smo te radi in nikoli te ne bomo pozabili.
Vsem, ki obiskujete njen grob. iskrena hvala! VSI NJENI Gorenja vas, Studor, 15. junija 1984
Prodam rabljena OKNA in DESKE /.a opa/.onje. /g. Bela 11. Preddvor 8884
Prodam 13*00 STREŠNIKOV ŠP1ČA KOV. 200 kosov kombi PLOŠČ 3,5cm in 200 kv. m. merkur MREŽE; Gorenjska cesta 3, Naklo, tel: 064-47 (38 1 8985
Prodam 4-kanalno mešalno MI/O in 50 W OJAČEVALEC (domača izdelava). Cena 20.000 din. Rojan Planinšek, M. Pijade 13. Kranj 6986
Prodam trofazno konzolno DVIGALO, nosilnost 200 kg, v dobrem stanju. Anton Gaber.šček, Britof 310, Kranj
6987
Prodam GLISER in MOTOR JOHNSON 40 KM, s prikolico. Franc Smolej, Kovor 56 a 6988
Poceni prodam novo FOTO-KAME-RO. Ogled od 16. do 20. ure. Mičič, Sejmišče 7, Kranj 6989
Prodam VODNO ČRPALKO (hidro-for). Puštal 96, Škofja Loka 6990
Prodam 4 tedne starega BIKCA, čr-nobele barve. Lahovče 57 6991
Prodam STOJEČO TRAVO. Luže 29
6992
Prodam črnobel TELEVIZOR, japonski MAGNETOFON, stabilizator za TV, sobni termostat za centralno kurjavo. Jamnik, Kranj, Struževo 34, tel. 28-638 6993
Prodam novo uro za dvotarifni ŠTEVEC. Telefon 064-23-483 6994
Prodam rabljen PRALNI STROJ gorenje. Frančiška Šifrer, Jezerska c. 76, Primskovo 6995
5 m okrasne starinske, ročno kovane OGRAJE, prodam. Šušteršič, Gorenjska c. 23, Radovljica 6996
Ugodno prodam komplet DNEVNO SOBO, cena 4 SM. Bohinc, Tuga Vidmarja 10, Kranj 6997
Prodam BRUNARICO 7 x 6,5 m. 100 VOGALNIKOV, 80 zaključnih strešnikov (trajanka) in PPR 3x 1,5. Telefon 25-457 6998
Prodam 1 ha KOŠNJE (seno) pod Tr-žičem. Telefon v oglasnem oddelku.
6999
OBRAČALNIK heublitz, za seno, rabljen, prodam. Češnjevek 33, Cerklje
7000
Prodam KUHINJO: beli elementi, 4 omarice, napa, pult, omarica za pomivalno mizo in hladilnik z omaro. Seni-čno 34, Tržič 7001
Prodam teden dni starega BIKCA si-mentalca ter borove in smrekove DESKE. Jerala, Podbrezje 111 7002
Prodam 300 kg težko nevodeno TE-L1CO. Franc Jenko, Podljubelj n. h. 61
7003
Prodam      KAMP PRIKOLICO 380 IMV Novo mesto, za 4 osebe. Postavljena je že v kampu na slovenski obali; ter električno GRADBENO OMARI CO. Golnik 19 7004
Prodam stoječo ŽAGO za razrez lesa (lindner) in SILOS za oblanje. Telefon 064-49-155 7005
Prodam LETVE za hišni krov 4 x 5. Lahovče 14, Cerklje 7006
Prodam rabljeno električno gradbeno OMARICO z vsemi priključki, brez števca. Velesovska c. 13, Šenčur 7007
JARKICE, rjave in TELETA simen
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica
FRANCA ŠKRJANCA
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se za izraze sožalja in sočustvovanja z nami; za darovane vence in cvetje in vsem, ki sta ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sovaščanom. Hvala dr. Beleharju za dolgoletno zdravljenje; kolektivom SIS Domžale, GKZ Kranj, KŽK, PES Kranj, mladini iz Lahovč. Hvala pevkam in pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Iskreno se zahvaljujemo sosedom za nesebično
pomoč.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA ZAHVAIJV! VSI NJEGOVI Lahovče, Mengeš, Britof
Umrl je utemeljitelj muzejske misli in dolgoletni društveni predsednik
dr. PAVLE BLAZNIK
Nieeovo delo za odkrivanje loške zgodovinske preteklosti ohranja njo in njega prihodnosti.
Muzejsko društvo Škofja Loka Loški muzej Škofja Loka
talca, težkega 120 kg. prodam. Zgoša 47/A, Begunje 7008 Prodam KOZLIČKA za zakol ali za pleme. Edvard Simončič, Zerjavka 5 pri Trbojah 7009 Prodam PR KABEL 3x2,5, 200 m. Čebulj, Adergas 27, Cerklje 7010 Prodam 8 tednov stare JARKICE, rjave, dobre nosnice. Pepca Pivk, Loka 9, Tržič 7011 TELEVIZOR Ei Niš, črnobel in štev-čno uro za dvotarifni električni tok, prodam.  Stranjšak,  Stara  cesta 14, Kranj 7012 Ugodno prodam GOBELIN. Telefon 064-24-700 7013 JARČKE — odlične nesnice, dobite od 18. 6. dalje v Srednji vasi 7, Gori-če-Golnik (Bidovec) 7014 Več dvestolitrskih SODOV, prodam. Bidovec, Srednja vas 7, Golnik 7015 Prodam   PPR   KABEL  3x1,5 mm. Naslov v oglasnem oddelku. 7016 Prodam KOZLIČKA. Golnik 75 7017 Prodam    nov ELEKTROMOTOR 11 kW. Lahovče 47 Cerklje 7018 Prodam STRUŽNICO fischer, stružna dolžina 1,2 m, generalno obnovljeno. Britof 165 7019 Prodam 14 dni starega BIKCA. Podbrezje 54 7020 Prodam zložljivo PING-PONG mizo in trofazni dvotarifni števec. Ogled popoldan. Britof 16 7021 Prodam lesene VILE in LESTVE. Zabukovje 13 7022 Prodam otroški športni VOZIČEK (marela). Djordjevič, Jaka Platiša 5, Kranj 7023 Prodam 9 tednov stare PUJSKE. Tine Ziherl, Sr. Bitnje 97, Žabnica 7024 PORAVNALKO »MIO Osijek« s šro-tarjem in motorno ŽAGO stihi 08 S, prodam. Praprotnik, Brezje 63/A pri Radovljici 7025 Prodam dva TELIČKA, stara 4 tedne. Štefanja gora 26, Cerklje 7026 Prodam     80 m     PPR KABLA 3 x 1,5 mm in otroško ČRPALKO »SEVER« 5/4 cole. Potoče 5, Preddvor 7027 Prodam mlado KRAVO in dve TELETI za rejo. Janez Bogataj, Gorenja vas 6 nad Škofjo Loko 7028 Prodam KRAVO v devetem mesecu brejosti. Janez Cevka, Laniše 2, Kamnik", tel. 061-832-637 7029 Prodam NEMŠKEGA BOKSARJA, starega 9 tednov. Podlubnik 199, Škofja Loka, tel. 62-415 7030 Prodam dve KRAVI s teličkom. Naslov v oglasnem oddelku. 7031 Prodam MOTOR tomos T-4 za čoln, cena 2,8 SM. Tominčeva 26, Kranj — Stražišče 7032 GUME za traktor 10/28 8 PR, prodam. Informacije na Golniku 94 6891 Prodam nov GLASBENI CENTER hitachi, prenosni, za 6 SM, TV IGRE (6 iger) za 6.000 din in avto Z-750, letnik 1978. za 10 SM. Telefon 28-456 7033 Prodam dobro ohranjeno MLATIL-NICO   z   reto   in   tresali. Telefon 064-47-689 ali naslov v oglasnem oddelku. 7034 Prodam KOKOŠI za zakol. Pivka 1, Naklo , 7035 Prodam 4 traktorske GUME, z oznako 6,00 - 16 TL. Telefon 45-044 dopoldan 7036 Prodam 5 betonskih ODSTAVKOV za lesen kozolec, cena 5.000 din, JADRALNO DESKO ingrad, jadro kalua z rezervnim  gredlom  in rezervnim zglobom,   cena   25.000   din. Telefon 21-444 dopoldan 7037 Prodam JADRALNO DESKO D 2. Telefon 25-077 7038 Prodam LES za fasadne odre. Telefon 70-134 7039 Prodam tri leta staro KOBILO, vajeno vseh del in KRAVO po izbiri. Hlebce 8, Lesce 7040 Prodam 9 mesecev brejo TELICO. Begunjska 4. Lesce 7041 KRAVO po teletu, po izbiri in BIK CA starega pol leta, prodam. Vodice 76 nad Ljubljano 7042 Prodam ŠOTOR indupluti za 4 osebe, moško KOLO na 5 prestav in žensko KOLO. Ferdo Meglic, C. 4. julija 59, Tržič 7043 Prodam ZAJCE za pleme - belgijske orjake. Bogatili. Trat i 30, Škofja Loka ' 7044 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Žvan, Žirovnica 11 7045 Prodam mlado KRAVO simentalko, brejo 3 mesece. Franc Jereb, Podjelovo brdo 19, Sovodenj. tel 69 050 7046
Prodam KRAVO p<> teletu, po izbiri.
Zgosa 22. Begunje 7047
Prodam ŠOTOR /a 4 osebe, rabljen eno se/ono in desnu vrata za Z-750. Božidar Šrimpf. Deteljica 5, Tržič 7048
Poceni prodam rabljen KAVČ. Telefon 4(1 558 f"41*
Prodam ŠOTOR /a 4 osebe / dvema spalnicama in predprostorom. Telefon 47-155 7050
Prodam dvoredm PLKT1LNI STROJ singer z motorčkom. Anton Mulej, Pod hom 57, Zg. Gorje 7051
Prodam SPALNICO, staro eno leto. KAVČ m dvodelno OMARO Ogled možen od 20. ure dalje. Šalja. Gradnikova
127, Radovi ju ■ ml
Prodam rabljena OKNA z roletami in VRATA Anica Sedej, Jesenice, Tito va 97, tel. 064 8« 436 7053
Prodam mlado KOZO  Kokalj. Vin CArje 13, Škofja Ix)ka 7139 Prod«lil KRAVO po teletu. Nova vas
15, p Radovljica
Prodam PUJSKE, stare H tednov Oman, Zmmee 12, Škofja Loka 7140
Prodam KOZO Rok Tfiplat, Brezni' i;i 2(i. 64274 Radovljica 8819
EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1
(nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega.
SE PRIPOROČAMO!
Nov, viseč BOJLER, ugodno prodam. Anton Benedik, Knape 19, Selca 7141
Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK na drva. Matevž Starman, Ljubljanska cesta 3, Škofja Loka 7142
Prodam čoln MAESTRAL 5, tel 61-414 , 7143
Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo ali TELICO, staro 15 mesecev. Starman. Godešič 26, Škofja Loka 7144
Prodam MELOTRON CRUMAR -PERFORMER. Cena 6,5 M. Telefon: Triler 66-441 int. 321, dopoldan. 7145
Prodam PEČ za centralno ogrevanje, 25000 ccal, na trda goriva, staro pol le ta, razne CEVI, ČRPALKO GRUND-FOS in ostali MATERIAL. Informacije po tel.: 60-966 v petek od 19. ure dalje ter soboto dopoldan. 7145
Prodam GORILEC za centralno kur javo »olimp«. Ogled vsak dan popoldne. Jenko, Jelenčeva 2. Telefon 26-798 6730
Prodam 11 ČEBELJIH DRUŽIN -ŽNIDARŠIČ s panji na devet satov. Janez Možina, Telefon 65-155 714"
Prodam brejo TELICO simentalko. Franc Tušek. Martinji vrh 3, Železnik'.
7148
Prodam mlade breje OVCE ali OVCE Z JANČKI. Vinko Klemenčič, Bukov-ščica 8. Selca nad Škofjo Loko 7149
Prodam KRAVO, 8 mesecev breje tretje tele. Verbič, Grad, 24, Cerklje
7150
Prodam KRAVO po prvi telitvi s teletom ali brez. Dolinar, Moše 30 A, Smlednik
Prodam TELIČKO simentalko za rc jo ali zakol. Sp. Duplje 76 71 "-2
Prodam TV color blaupunkt. p^Z Berlogar, Alpska 54, Lesce 71 m
Prodam nov ŠOTOR za 4 osebe Ogled v soboto in nedeljo. Bojan Šterk Cesta na Belo 10 7154
Prodam SKRINJO Gorenje — rabljeno, za 1 SM. Milka Čemažar. JL4 41, Kranj, Cesta Kokrica^Naklo W
nst
Prodam SPALNICO. Pivka 2 Na-
1155
20 kosov KOMBI PLOŠČ 7,5 cm. I« ZIDAKOV in ostanek modularne OPE KE — 30 kosov ugodno prodam. Te! 21-474 7:^7
Prodam KRAVO, ki bo čez mesec tretjič teletila. Marija Jarc, Naklo. Ve-glarjeva 2
Produm nov barvni TV Iskra. Tel.: 26-683
Ugodno prodam ŠTEDILNIK GORE NJE — 4 elektrika, 2 plin. Žiganja vas 48, Tržič ' IIW
Ugodno prodam POMIVALNO KO RITO, 8 1 BOJLER in POROČNO OBLEKO, št. 40-42. Jenko, Tuga Vidmarja 4, Kranj . 7161
Prodam KROMPIR za krmo. Jama 16, Mavčiče, Kranj
I'1 odam KOMPRESOR z 200 1 re voarjem, III. fazni PRIKLJUČEK. Zg. Bitnje 24 7163
Prodam 8 mesecev brejo KRAVO Luže 10,Šenčur 7164
Ugodno prodam ZIDARSKO DVIGALO, 220 V za 50 kg in novo GLAVO za oblanje, .'50 cm. Ludvik Vilfan. Bitnje 236, Kranj 7165
Prodam novo zastekleno OKNO 100 x 140, še zapakirano. Voglarjeva 6, Naklo
Otroško IOSTKIJICO z JOG1JEM. prodam. Bernard, Britof 231/C . 7167
Novo maraton dirkalno KOLO, prodam. Tel: 62 708 7168
Prodam PUHALNIK tajfun. Trboje 53, Kranj       ■ 7169
Nemško OVČARKO, staro 7 ted: z rodovnikom, prodam. Pavle Žgajnar. Pungerl 15, Škofja loka 7170
Prodam KRAVO po teletu, dobro mlekarico. Miloš Stanonik, Vinharje 10 Poljane nad Škofjo Loko
Prodam KRAVO s TELETOM. Kern. Letence 7, Golnik 7172
Ugodno prodam dobro ohranjen HLADILNIK in električni ŠTEDILNIK Urbančnik, Bračičeva 7, Tržič
7173
Prodam dva BIKCA simentalca, stara 14 dni in traktorski OBRAČALNIK heublitz, rabljen. Gorice 13, Golnik
7174
Ugodno   prodam   nov razteglm kavč Tel: 28-042 7175 K, V,,dam črnobel TELEVIZOR, GRA moKON Iskra, oboje rabljeno, m izre-,><l \ 1 m! 30 kv m. Tel: 77-887 7176 7   v, In TROBENTO JAZZ ORlo in ,1,,,idilično HARMONIKO GCSB. Fab: .„ 7a Resnica 50 7177 lam AVTO RADIO SONVOditf-
PETEK, 15. JUNIJA 1984
MALI OGLASI, OBVESTILA
.19. STRAN GLAS
4 s kasetofonom in zvočniki, mulo ra :i eno hladilno SKRINJO LTH 380 1. IfiOLN KLIČEK s komandami. Me/o«. ICrilova   16 a.  Kranj.  (Orehek). Tel:
r-921 717»
Prodam kotno sedežno GARNI1U-- j, staro 3 leta. Cena ugodna. Peskar. ' - revolucije 16. Jesenice, tel: 82-534 j 7179 I  Prodam mlado KRAVO s teličkom. Ambrož 5. Cerklje 7180 Poceni prodam 80 kg izravnalnega ttTA za stene in 2 kub. m mehkega TERVOLA Vodopivec, Mošnje 75, Rakijica 7181 Prodam starinsko SPALNICO in 4 •.ara OKNA. Tel. 064/60-817. popoldan
7182
Prodam 2 meseca staro TELIČKO in ^LICO ki bo v oktobru teletila. Galije! Zg Dobrava 33. Tel: 79-600 7183
rV POSTAJO HY GAIN, 40 kanalov
^kumenti in GP ANTENO ter AKU-IULATOR prodam. Šimunac, Loj, ":i Wata 10. Kranj, Planina II. 7184
ŠPORTNO KOLO scnion, na 5 p e tov, staro 6 mesecev, prodam Jože So-tfan. Delavska 14, Šenčur, tel: 41-118^
i Prodam KRAVO simentalko z mletem, po prvem teletu. Gustelj Kosir Ifranjska gora, Log 3 7186 I Prodam 14 dni starega BIKCA m te-Itadni staro TELIČKO. Janko Kokalj.
'Žmp23pRIKOLICO brako, ugodno -rodam Tel: 25-977 7187
Prodam TELICO ki bo v kratkem te-btt* Lahovče 13, Cerklje 718»
DIMNIK SCHIEDEL. premera 16, glavo motorja in komplet tesnila za JI kadetta. ugodno prodam. Voklo
3 ' vnetek 15. 6. 1984 od 16. do ina — v pele«-, .^gj
&e»MAN nov. stereo, ,a >Zo centra.no. trajnozareco PEC
.dejali. Kranj ko] 50/ Občnega vina TERAN, dam. Tel. 24-238
<*™ rabina OKNA g VRATA ,;--*!ieno rde«, S 1RES- v: A|i
SPIrUBdnn.E-r:M2»^i,bn,S,7o
SRLvACf k^Miol^v"
8EJALNICO,   kupim 7f)M ^»nem oddelku mvafln1h bu-
•f^RV^nkovič, Jenkova7()10.
%m TRAVO za košnjo. Naslovov ^nemoddelku_ imcntaiko, staro Kupim TELIČKU
»Mdo 14 dm.Teieion 7Q57
*u»Oo i* u"1,---- 7057
OBRAČALNIK maraton in Kupam OKr-7     BCs kosilnico. Po-
M35 popoldan        .    0iec> ali dam v Kupim 100 LA-i /•«*      stanko Janša, iaeno hrastove hlode^ ?ig8
-*4 A. 6^?0nAKLADALKO, ku-
-Janko PoljanseK, ngg
rEMENTA. Sadnja Ko-Kupim tonoCbMJ 21_920 _
:-,v/ic, LjubljansKa 7200 .    ~ STOLČEK. Jezerska
Kupim chicco SioiA. ^ Kranj       hukove DESKE, debeli Kupim suhe Zabreznica 55,
* 5 cm. M^an Dolar. ^ ^
■"''1/n;ca 1 Prisil"NICO m OBRAČAL-Kupim KJ^' »Tomo Vinkovič«, 21 E za traktor »lom 72p3
(K Telefon
VOZILA--—-
----TTvi   1300, letnik 197M ali
"jd'Jirl JI', niše vozilo. Cesta na Be -njam /a rntjn| 6982 1 Kranj Q 1Q,  ,etnik 1976.
Vodarn ZA^j 23 5U i^^RDCAPRL Bohinc, Pod-
^145'Ustavo 101 u •
-odam ^ranjeno. Mihi iii, dobro       71 Škofja Lol
, letnik inovič, Gro-
Cdobro o";^"*§iiofja Loka 7078 KevonaseBe L  gK0I)O 110 LS, le-
Jgodno Plfrr.. 149. Ogled od 18. ure r 1975. M'akd 6720 _ ^ 19H1 in šport
k cc,r letnik 1981 in spon-
omos l5 fr. j o prestav, novo pro-r^S^r&uhaS.SRofJaEo.a^
GUME 155-12 platišči vodarn 4 nov       ^ od ZASTAVE ^^Sfovo naselje 174, škotja
. r.UME s platišči
barve, prevoženih 65.00(1 km. prodam. Vinko Miklavčič. Puštal .18. Škotja Loka, tel. 60-619 7082 Prodam ZASTAVO 101. Jetnik 1977. Iztok Eireder. Dorfarje 37. Žabnica
7083
ZASTAVO 101. vozno, neregistrirano, letnik 1976 ter prage in obrobja, prodam tudi po delih. Bozovičar, Val-terski vrh 2, Škofja Loka 7084
Prodam MINI 1000, letnik 1972, neregistriran. Zg. Bitnje 158, Žabnica
7085
Prodam ZASTAVA KOMBI. Telefon 064/23-143 7086
TOM OS 14 M, 60 ccm, prodam za 4 SM. Marko Ambrožič, Čopova 9, Jesenice 7087
Prodam 125-P, letnik 1976. Mira Za laznik. C. na Klanec 45/A, Kranj. tel. 26-275 6842
VISO super E. prodam za 64 SM. registrirano do maja 1985. Telefon 50-334
7088
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979. Telefon 24-388 7089 Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik
1976. Telefon 61-336 7090 Poceni prodam NSU 1200. Golenko,
Veljka Vlahoviča 4, Kranj 7091
DIANO DAK, letnik oktober 1982, tovorni avto, nosilnost 500 kg, prodam. Telefon 61-838 7092
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano. Marjan Stare, Sr. Bitnje 38, Žabnica 7093
Prodam NSU PRINZ 1100, vozen, neregistriran, cena 15.000 din. Zoran Du-dič, C. 1. maja 61, Jesenice 7094
Prodam OPEL KADETT, letnik 1968, registriran do junija 1985. Sitar, Visoko 70, Šenčur 7095
Prodam dobro ohranjen FIAT 126-P, letnik 1977. Smledniška 58, Kranj 7096
Prodam dobro ohranjen 126-P, letnik
1977. Jelar Andrej, Zg. Duplje 32 7097 Prodam   ŠKODO   105  S. Telefon
50-687 7098
Ugodno prodam R-4, letnik 1979, registriran do junija 1985. Ogled popoldan. Jože Svetina, Blejska Dobrava 55 pri Jesenicah 7099
Prodam BMW 1802, model 1973, s plinsko napravo. Kranj, Ljubljanska 34/A, Kalan 7100
ZASTAVO 750, letnik 1977, ugodno prodam. Ljubno 53, Podnart 7101
Prodam PZ-125, letnik 1971, vozen, neregistriran, ter dele za SPAČKA. Telefon 064/77-061 dopoldan — Zupar.
7102
Prodam ZASTAVO 750, registrirano do februarja 1985. Podbrezje 40, Duplje
7103
AMD CERKLJE proda ZASTAVO 750, letnik 1979. Prodaja bo v nedeljo 17. 6. 1984, od 8. do 9. ure pred domom AMD Cerklje 7194
Prodam MAZDO 1500, za 8,5 SM in dele za.SIMCO 1000, za 6.000 din. Jože
Kavčič, Lom 66, Tržič 7105 Poceni prodam vozno, neregistrirano ZASTAVO 750, letnik 1973. Ogled vsak dan popoldan. Jakob Mali, Sp. Ve-terno 2, Senično 7106
Prodam FIAT 126-P, december 1978. Mandelčeva pot 7/A, Kranj, tel. 26-803
7107
Prodam zelo dobro ohranjen R-12, letnik 1970, prva registracija 1976, regi-striran do marca 1985. Benedikova 11, Stražišče — Kranj 7108
ŠKODO 110 R, letnik 1980, prodam. Telefon 81-010 popoldan 7109
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, obnovljeno. Poljšica 28, Zg. Gorje 7110
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Telefon 27-807 7111
FORD GRANADA, letnik 1977, prodam. Telefon 21-164 7112
Prodam ZASTAVO 1300, letnik september 1976, z dodatno opremo. Gregorčičeva 10/A, Jesenice, tel..82-150
7113
. Prodam FIAT 126-P, letnik 1979. Maistrova 10," Radovljica 7114
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Ogled popoldan. Ivko Brente, Hraše 17/A, Lesce 7115
Ugodno prodam ZASTAVO 1300. Podbrezje 127 7116
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1982, prevoženih 15.000 km. Telefon 064/22 249 7117
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, v dobrem stanju, registrirano do aprila 1985. Informacije po tel. 27-506 7118
Ugodno prodam nov 14 M. Sr. Bitnje 83   ' 7119
Ugodno prodam MINI MORIŠ 1000, letnik 1971. Ogled popoldan. Jože Zima, Hlebce 23/A, Lesce 7120
BMW 316, letnik 1979, prevoženih 38.006 km, garažiran, kot nov in GU-
\i E semperil radial, nove, 13 x 155, pro-
dam.TeJ.don 78-359 7121
Prodam obnovljeno DIANO, letnik 1977. Jane/. Jereb, Staretova 38, Kranj—Čirče 7122
ZASTAVO 750 LE, letnik september 1980, prodam. Stane Štefančič, Črnivec 10/B', Brezje 7123
Prodam ZASTAVO 101, registrirano do maja 1985, nevozno. Informacije po tel.77-084 7124
Prodam VW SCHIROCCO LS, letnik 1974 cena 35 SM. Ogled danes od 13. do H  ure. Hinko Omejec, Kidričeva
13, Kranj
7125
JAWO" 350, 7.500 km. odlično ohra-mrtiM prodam. Marinčič, Črnivec 18/A J       K 7126 Prodam avto VW, letnik 1966, 1500 c ( m Valentin Dre.šar, Blejska Dobrava
85/A
7127
Prodam SPAČKA, letnik 1974 in PONT ENPRESS. Kranj. Galetova 7  7130
Prodam OPEL ASCONO 20 S. Jože Svoljšak. Zbilje 43, Medvode 7131
Prodam VW. letnik 1975. Pogačnik. Sp. Lipnica 35. tel. 74-819 popoldan
7132
Prodam FIAT 125 PZ, letnik 1973. zelo ohranjen, za 8 SM. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 74-903 7133
Prodam MOTOR tomos pusch. 175 ccm, nevozen in velik raztegljiv KAVČ. Alojz Avsenik, Letališka 12. Lesce 7134
Prodam R-4 GTL, star pet mesecev in SPAČKA — furgon, dobro ohranjenega. Ješetova 12, Kranj, (Jerala) 7136
Ugodno prodam DIANO, letnik 1976. Telefon 61-764 7136
Prodam osebni avto TOYOTA CARINA, dobro ohranjen. Vida Donik, Križe 62 7137
PEUGEOT 204 karavan, letnik 1967. poceni prodam, motor po generalni. Telefon 28-427 6701
Ugodno prodam RENAULT 15TLS, letnik 1977, s plinsko napravo, dobro ohranjen. Zoran Milićević, Juleta Ga-brovška 21, Kranj — Planina II 7060
R-4 GTL, oktober 1981, prodam. Telefon 064-62-349 popoldan 7061
Ugodno prodam GOLFA JGL, starega 3 leta, registriranega do maja 1985. Vinko Brenk, Grmičeva 23, Kranj — Čirče.tel. 28-060 7062
vw 1500, starejši letnik, registriran, dobro ohranjen, prodam za 4 SM. Ogled vsak dan popoldan. Lombar, Strahinj 50, Naklo 7063
Prodam FORD TAUNUS 15 M, letnik 1969 in ZASTAVO 750, letnik 1971. Ogled vsak dan popoldan. Radivoje Babic, Zlato polje 2/A, Kranj 7064
Prodam LADO 1600, letnik 1980. Kličite po tel. 26-115 dopoldan 7065
Prodam WARTBURG, letnik 1974, registriran do septembra. Senično 34, Tržič 7066
Prodam ZASTAVA KOMBI s sedeži, letnik 1977, registriran do 1985 — maja, ali menjam za DŽIPA wilos. Franc Jenko, Podljubelj n. h. 61 7067
Prodam FIAT 126-PE, letnik 1980. Šmartno 19, Cerklje 7068
Prodam MOTOR APN-4 s preurejenim motorjem, na 5 prestav in globok OTROŠKI VOZIČEK. Nedeljko Todo-rovič, Savska c. 56, Kranj. Ogled v ne-deljo ves dan 7069
Prodam MOTOR ČZ 250 enduro, ali ga zamenjam za MZ 250. Jani Mikac, Preddvor 35 7070
Prodam OPEL KADETT. Žiganja vas 32, Tržič 7071
Prodam SIMCO 1000 GSL, letnik 1973, registrirano do aprila 1985. Zdravko Legat, Žirovnica 32, Žirovnica
7072
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, obnovljeno. Mlaka 13/A, tel. 25-296
7073
ZASTAVO 750, neregistrirano, potrebno popravila in dve skoraj novi GUMI sava radial JET 155-13, prodam. Telefon 45-160 popoldan ali zvečer 7074
Prodam MOTOR tomos automatic 3 MS, letnik 1983, Sp. Besnica 52 7075
Ugodno prodam WARTBURG, letnik 1979. Telefon 41-159 7076
Prodam AMI 8. Telefon 24-233 7077
Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1977. Informacije po telefonu 27-583. popoldne
Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Cesta na Klanec 38, Kranj. 7078
Ugodno prodam Zastavo 750, letnik 1976. Bohinjc Franc, Pulovče 1. p. Tr žič. Ogled vsak dan popoldan. 7079
STANOVANJA
Prodam enosobno STANOVANJE v Stražišču. Naslov v oglasnem oddelku.
7204
Dvosobno STANOVANJE v Škofji Loki, oddam za tri leta. Telefon 61-167
7205
Dvosobno STANOVANJE, oddam v najem starejšima zakoncema brez otrok. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku.        * 7206
Samski moški išče kakršnokoli STANOVANJE v Kranju. Ponudbe pod: Natakar 7207
Kupim enosobno STANOVANJE v Kranju, plačam v gotovini. Ponudbe pod: Uslužbenka 7208
Opremljeno in ogrevano SOBO, oddam poštenemu dekletu. Kranj, Jezerska 6 7209
Dekle nujno išče SOBO v Kranju, s souporabo kopalnice. Naslov v oglasnem oddelku. 7210
SOBO išče mlajša upokojenka, v centru Kranja. Gre tudi za sostanovalko. Ponudbe pod: November 7211
Kupim GARSONJERO v Kranju. Informacije po tel: 064-21-830 vsak dan od 18. do 19. ure 7212
V opremljeno SOBO sprejmem moške stanovalce. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj 7213
Prodam enosobno STANOVANJE (40 kv. m), v Železnikih, s telefonom, za gotovino in kredit. Informacije po tel. 66-689" 7214
Oddam SOBO za manjšo pomoč v Hospodinjstvu. Žerovc, Želeška 9, Bled 8   H 7215
POSESTI
R-4 TLS, letnik 1977, registriran do maja 1985, dobro ohranjen, prodam. Kovacič,   Zapuž.e   23,   Begunje, tel.
75 330
7128
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979. Telefon 26-788 7129
LOKAL za DELAVNICO, okoli 50 kv m za mirno obrt, išče obrtnik za dalj časa, v Kranju. Telefon 28-427 6815
Zidano GARAŽO na Novem svetu v Škofji Loki, prodam najboljšemu ponudniku. Dr. Oblak, Partizanska 43, Škofja Loka, tel. 064-60-184 7216
Prodam zazidljivo PARCELO na lepem sončnem kraju, v okolici Tržiča. Franc Smolej. Kovor 56/A 7217
Prodam del STANOVANJSKE HIŠE (97 kv. m) z garažo in vrtom, v Stražišču. Informacije: Pot v Bitnje 18, Kranj — Stražišče 7218
Prodam dve ZAZIDLJIVI PARCELI, za gradnjo delavnice, v okolici Kranja. Telefon 21-607 - Zupan 7219
V najem vzamem ali kupim VRT ali NJIVO v Škofji Loki ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 7220
V najem oddam GARAŽO; oddam tudi SOBO, v Cankarjevi ulici v Radovljici. Telefon 70-171 7221
ZAPOSLITVE_
Zaposlim KV MIZARJA. MIZARSTVO Kovačič, Predoslje 138/A 7222
Stalno zaposlitev dobi KV STRUGAR ali strojni KLJUČAVNIČAR za delo na stružnih automatih. Naslov v oglasnem oddelku. 7223
Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA, OD po dogovoru. Telefon 064-23-143 7224
Iščem KV ŠIVILJO, OD od 15.000 do 30.000 din. Telefon 81-700 7225
KV NATAKARJA za delo v discote-ki, sprejmem takoj. Discoteka »PI-BERNIK«, Bled, Prešernova 33, tel. 77-886 7226
OBVESTILA_
IZDELAVA in POPRAVILO kamionskih cerad, popravilo šotorov in balda-hinov. AVTOTAPETNIŠTVO Rautar, Lesce, Rožna dolina 12, tel. 74-972 6819
ROLETE: lesene, plastične in žaluzi-je, naročite po tel. 064-75-610 4680
Nudim STORITVE DOLBENJA (šte-manja) in VRTANJA s kompresorjem. Telefon 62-581 7227
ČISTIM in POPRAVLJAM vse vrste šivalnih strojev. Franci Ropret, Vasca 13, Cerklje, tel. 42-359 7228
PRIREDITVE_
MLADINA IZ VOGEIJ pri Šenčurju organizira v soboto, 16. 6. 1984 KRESNO NOČ, s pričetkom ob 21. uri. Igra ansambel 12. NADSTROPJE s pevko.
Gasilsko društvo VOGIJE pa prireja v nedeljo VELIKO VRTNO VESELI CO. Igral bo ansambel 12. nadstropje. Obakrat organiziramo tudi kegljanje. Za dobro počutje bo poskrbel priznani ansambel, z jedačo in pijačo pa vas bodo postregli vogel jaka mladina in gasilci. Prisrčno vabljeni! 6976
V soboto, 16. 6., ob 18. uri organizira Alpetour na kopališču SORA v Škofji Loki OTVORITEV KOPALNE SEZONE z zabavno-glasbenim programom:
RENDEZ-VOUS. Andrej Šifrer in ŠOK. Otroci v spremstvu staršev imajo brezplačen vstop. 7229
V NEDELJO, 17. VI.. ob 16. uri, bo v NAKLEM velika VRTNA VESELICA. Igra skupina TEN. VABLJENI! 7230
Ansambel SIBILA vabi v SOBOTO, ob 19. uri in NEDELJO, ob 15. uri na VELIKO VRTNO VESELICO na SUHO pri PREDOSLJAH 7231
Ansambel JEVŠEK igra v SOBOTO in NEDELJO na veselici v KOMENDI
7232
Vabimo vas na veliko LOVSKO VRTNO VESELICO v Škofjo Loko. v SOBOTO, 16. junija 1984. Za ples igra ansambel OGLARJI 723.1
GASILSKO DRUŠTVO VELESOVO, prireja v SOBOTO, 16. 6. 1984, ob 19. uri KRESNO NOČ. Igra ansambel GAŠPARJI in v NEDELJO, 17. 6. 1984 VELIKO VRTNO VESELICO. Igra ansambel POLJANSEK. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. VABIJO GASILCI!
7234
GASILSKO DRUŠTVO SUHA prireja v SOBOTO, 16. 6. 1984 KRESNO NOČ in v NEDELJO, 17. 6. 1984 veliko VRTNO VESELICO z bogatim srečelo-vom. Glavni dobitek je cement. Igra ansambel SIBILA. VABLJENI! 7235
SKUPINA ŠESTI ČUT vabi na PLES, V SOBOTO, v hotel KAZINA na JEZERSKEM, ob 20. uri in v NEDELJO na vrtu hotela JELEN, ob 18. uri Vstop prost! 7236
ČESTITKA
Danes praznuje 50-letnico TONČKA PERNUŠ in mož Lojze. Želim jima veliko zdravja in še mnogo let — ANA. Enako pa želita Lojzi in Lojzetu za 70-letnico — ANA in LUCIJA 7240
POZNANSTVA
Vdovca, do 65 let, želi spoznati za skupno življenje prijetna vdova, stara 56 let. Ponudbe pod: Jesen 7241
60-letna vdova, s pokojnino in mehanizirano kmetijo, v bližini Ljubljane, želi spoznati upokojenca od 57 do 60 let, ki bi želel delati na kmetiji s strojno obdelavo. Ločenci in alkoholiki izključeni. Ponudbe pod: Razumevanje
6976
IZGUBLJENO
V torek, 12. 6. 1984 sem izgubil PASJO VERIŽICO, gravirano »Dik 64234«. Poštenega najditelja prosim, da je vrne na naslov: Jenko, Tuga Vidmarja 4, Kranj 7237
Izgubila se je PSIČKA, bokser, temno-rjave progaste barve, s kovinsko vratnico. Sliši na ime Saba. Najditelja prosimo, da sporoči po tel. 064-22-264
7238
10. junija 1984. sem na poti od Kranja, Vogelj, Gmajne do Vodic, izgubil denarnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov v dokumentih, ali tel. 28-420
7239
OSTALO
Instruiram MATEMATIKO in FIZI
KO za osnovno in vse srednje šole. Naslov v oglasnem oddelku. 6653
Iščem žensko za dvoizmensko VARSTVO 8-mesečne deklice na Planini. Ponudbe pod: Ugodni pogoji 7242
Zamenjam električni MEŠALEC be tona za bencinskega. Telefon 28-071
7243
ŽAGAM metrska drva na domu. Telefon 74-715 0898
DEŽURNE TRGOVINE
X soboto, IS
16. junija bodo dežurne naslednje prodajalne:
KRANJ IN OKOLICA:
DO Živila Kranj — TOZD Maloprodaja: SP Pri Peterčku, PC Vodovodni stolp, SP Zlato polje. SP Labore, SP Storžič Kokrica, SP Preddvor. PC Britof, PC Klanec, SP Planina — center od 7. do 18. ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure.
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. dox19. ure.
V nedeljo,
17. junija pa bodo dežurne naslednje prodajalne:
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, TOZD Maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerkljeod 7. do 11. ure.
TRŽIČ
Mercator Bistrica "in Živila-Lipa. Koroška 31 od 7. do 17. ure, Živila Jelka, Trg svobode 8 od 7. do 19. ure
ŠKOFJA LOKA
SP Groharjevo naselje, mesnica Gro harjevo naselje
TRŽNI PREGLED
K KANJ — Solata od 120 do 140 din. špiriača 80 din. cvetača 90 din. koren ček 100 din, česen 360 din. čebula 80 din, fižol 140 din, pesa 60 din, kumare 80 din. paradižnik od 160 do 200 din slive 110 din, jabolka 80 din. hruške 91 din, med 300 din. jagode od 200 do 240 din, pomaranče 140 din, limone 18C din. ajdova moka 90 din, koruzna moka od 40 do 50 din, kaša od 90 do 10c din, surovo maslo 460 din, smetana 160 din. skuta 130 din, sladko zelje od 40 do 50 din. kislo zelje 60 din. orehi 050 din, jajčka od 12 do 14 din, krompir od 40 do 60 din, češnje 140 din.
JESENICE — Solata 120 din, špinača 100 din, cvetača 120 din, korenček 150 din. česen 250 din, čebula 120 din. fižol od 144 do 161 din, pesa 43 din, kumare 120 din, paradižnik 200 din. paprika 400 din. slive 119 din. jabolka 120 din. limone 203 din. ajdova moka 126 din koruzna moka .45 din, kaša 84 din. su rovo maslo 505 din. smetana 173 din. skuta 152 din, sladko zelje 70 din. kislo zelje 44 din. orehi 641 din. jajčka od 15 do 19 din, krompir 60 din, novi 120 dir
LOTERIJA
			
srečka št. din		srečka št. din	
00	80	291228	30.080
70	80	429348	30.000
00960	6.000	1	60
66860	8*00		
79050	4.000	2181	860
		13841	4.060
02	160	092001	30.060
52	100		
26352	10.100		
72482	6.000	33	140
348822	30.000	73	100
		8423	600
		76333	4.140
2984	1.000	211273	30.100
9384	600	492493	30.000
70824	4.000		
95324	4.000	85	140
322534	30.000	575	200
		1085	2.140
		14765	10.000
96	120	143365	30.000
306	200		
14186	6.000	17	100
41906	8.000	77	120
172406	1,000.000	197	20(J
410716	100.000	407	400
		3577	720
		9447	600
28	80	208377	30.120
78	120	378437	30.000
98	80	9	
2838	800		60
3268	1.000	282239	200.060
80148	6.000	372229	2,000.060
GLASOVA ANKETA
Inšpektor zaprl mesnico v Retečah
Reteče — V četrtek, 7. junija, je v Reteče pri Škofji Loki prišel škofjeloški sanitarni inšpektor in zaprl mesnico, ki spada med poslovne enote KŽK Gorenjske — tozda Prodaja na drobno. Ker inšpektorjeva odločba vsebuje določila, da pritožba ne zadrži izvršitve, ostaja mesnica zaprta. Do kdaj, je težko napovedati, saj je razrešitev problema ovita v meglo. Domačini pa se seveda jezijo.
Toda pojdimo lepo po vrsti, saj bomo le tako dodobra razumeli jezo Retečanov. Še dobro, da inšpektor ni prišel tedaj, ko naše ženske kupujejo pri mesarju, so nam dejali, brez ^dvorna bi se nanj usula ploha hudih besed.
Sanitarni inšpektor je v četrtek, 7. junija, zaprl mesnico v Retečah pri Škofji Loki, kar je seveda med ljudmi povzročilo veliko razburjenja — Razrešitev problema je ovita v meglo
Od Roteč do Škofje I .oke je za vsakdanje nakupe daleč in že pred dvajsetimi leti so Retečani z udarniškim delom in s prostovoljnimi prispevki zgradili mesnico. Natančneje, leta 1964 je bilo to. Ko so kasneje zgradili ob mesnici novo samopostrežno trgovino, so v njej uredili tudi novo, sodobnejšo in večjo mesnico. Staro pa je krajevna skupnost dala v najem frizerki.
Mesnica je bila v samopostrežni trgovini odprta vsak dan in ljudje so bili seveda zadovoljni.
Sedaj pa so jim takorekoč čez noč mesnico zaprli. Sanitarni inšpektor je resda dejal, da je opozarjal že dve 'eti, toda do ljudi opozorila niso pri-
Skladišče sredi
Mestnega trga
Škofja Loka — Škofjeloški Mestni trg je eden redkih lepo ohranjenih srednjeveških trgov s svojo tipično arhitekturo iz prve polovice XIV. in XV. stoletja. Na Mestnem trgu stojita Marijino znamenje iz leta 1751 in vodnjak iz leta 1883.
Turistična sezona se je pričela, Mestni trg pa je postal skladišče gradbenega materiala in opaznega ogrodja. Marijino znamenje, delo baročnega kiparja, izdelano iz domačega kamnitniškega marmorja, je založeno z vseh strani do treh metrov visoko z opeko, betonskim železom in drugim materialom že od marca in material bo, kot povedo, porabljen šele julija. Čeprav je gradbeniku na voljo prostor za skladiščenje le 50 metrov proč, je založil dragoceni zgodovinski spomenik z vseh strani. Turistom, ki obiskujejo naše mesto, je tako onemogočeno fotografiranje in ogled tega edinstvenega spomenika.
To je dokaz slabega in neod-pustnega odnosa investitorja, izvajalca, gradbene inšpekcije in nadzornega organa do zgodovinskih spomenikov v mestu. Ves Mestni trg je onesnažen od peska, blatne vode in odpadnega materiala.
Če je meščanom in odgovornim organom vseeno, kakšen je zgodovinski biser iz srednjega veka, potem se ne čudimo, da inozemski turisti resno kritizirajo naš odnos do zgodovinskih spomenikov.
Predsednik TD Škofja l.«»ka Ing. Pavle Hafner
V turistični sezoni tako ne sme biti. — Na Mestnem trgu v Škofji Loki se je ta leta že veliko gradilo, a graditelji so material sproti dovažali. Zdaj pa je tu pravo skladišče materiala — Foto: F. Perdan
šla. ustavljala so se pri KŽK. kjer grožnji niso docela verjeli. Reteški podobnih mesnic imajo kar trideset izmed vseh dvainsedemdeset. Torej bi jim inšpektorji zlahka zaprli skoraj polovico poslovalnic.
In kaj je tako spornega, da je inšpektor napisal odločbo? Po predpisih bi morala reteška mesnica imeti hladilnico, kjer bi mesar lahko raz-sekal ter narezal meso, ki mu ga v večjih kosih pripeljejo s hladilnim tovornjakom. Ima le prostor s hladilno omaro, kamor čez noč lahko spravi meso, ki ga tisti dan ne proda, in hladilni pult, kjer je meso naprodaj.
V reteški mesnici bi torej morali zgraditi hladilnico, vendar pri KŽK — tozd Prodaja na drobno pravijo, da trenutno nimajo denarja, saj se že sicer otepajo z denarnimi težavami. Tudi krajevna skupnost Reteče denarja nima veliko, sploh pa do dogovarjanja med njima še ni prišlo.
Kot gasilna rešitev se je pokazala možnost, da v samopostrežni trgovini ljudem ponudijo embalirano meso, kar so te dpi že storili. Toda izbira pri mesarju je seveda vse drugačna, poleg tega je seveda škoda, da je ponudba mesa v trgovini skromna, mesnica pa ostaja prazna.
Skupaj s sanitarnim inšpektorjem so »odkrili« še eno možnost. Hladilni tovornjak naj bi meso za reteško mesnico pustil v škofjeloški ali tra-ški mesnici, kjer bi ga razkosali in nato prepeljali v Reteče.
Predpisi to dovoljujejo'. Vendar se zastavlja vprašanje, ali je res bolj neoporečno prevažati razkosano meso z običajnimi vozili ali razrezati meso v prostoru, ki ni hladilnica.
Skratka, problem je zapleten in njegova dokončna razrešitev ovita v meglo.
Nekaj bi radi dodali ob vse tem. Prav gotovo v današnjih časih ni pametno zapirati mesnic, kajti če ne bodo pri roki, bodo ljudje kupovali še manj mesa, kot ga že sicer zaradi vse višjih cen. Mesarji pravijo, da so med kupci že taki, ki pridejo le še po kosti, da si skuhajo juho, zrezkov pa si ne morejo več privoščiti. Torej odločitev nikakor ni v interesu mesarjev, da bi mesnice začeli zapirati. Že tako je njihov zaslužek zaradi manjše prodaje mesa vse manjši.
M. Volčjak
Ukrep družbenega varstva v reteški Iskri
Škofja Loka — Tovarna gospodinjskih aparatov Reteče, temeljna organizacija Iskre-Široka potrošnja, je lani prigospodarila preko 100 milijonov dinarjev izgube, v letošnjem prvem četrtletju pa še 73 milijonov. Tovarna je sprejela sanacijski program, ki pa je pomanjkljiv, saj njegovo izvajanje še ne bi prineslo boljšega gospodarjenja. Ne analizira, zakaj je prišlo do izgube. Ne opredeljuje dolgoročnih razvojnih usmeritev ter sprememb v proizvodnem programu. Ne določa, koliko so na izgubo vplivale cene. Nerealno prikazuje likvidacijo obrata Azanja v Smederevski Palanki, saj ne predvideva problemov, do katerih bi ob
tem prišlo. V nekaterih točkah je tudi v nasprotju z zakonom o sanaciji.
Čeprav je tovarna slabo gospodarila, je dvignila osebne dohodke nad dovoljeno mejo. Nesmotrno je porabljala družbena sredstva, kršila predpise (o tem bo podala poročilo tudi služba družbenega knjigovodstva), s tem pa postavila pod vprašaj tudi materialno in socialno varnost 500 zaposlenih v Retečah in 90 delavcev obrata v Smederevski Palanki.
Zaradi slabega gospodarjenja in drugih nepravilnosti so se v škofjeloški občini odločili za uvedbo ukrepov družbenega varstva v reteški Iskri, (cz)
Izviri čistijo kanalizacijo
Kranjska gora nima ustrezne kanalizacije, prav tako ne Mojstrana, medtem ko so na Hrušici zgradili usedalnike — Ob izlivu odplake obupno smrdijo
Kanalizacija in odplake vseh vrst se danes izlivajo v vodotoke naravnost in brez čistilnih naprav ali celo iz greznic. V večjih potokih in rekah običajno tega ne zaznamo, dokler ne pokažejo ribe trebuhe in je uničeno vse rastlinje. Na nemarnost, ki jo tako zlahka opravičujemo s pomanjkanjem denarja, pa v poletnih mesecih opozarja obupen smrad.
Prav obupen je ob izlivu kanalizacije v Kranjski gori in Mojstrani. V Kranjski gori jeseniška komunalna
SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA
PROGRAM PRIREDITEV
NA BLEDU
V MESECU JUNIJU
27. sr.
30. so.
21 00 VEČER JUGOSLOVANSKE FOLKLORE v Športni dvorani Bled. Nastopa KUD SAVA
11.00 TURISTIČNA SURF-REGATA. Prijave v
Regatnem centru 17.30 PROMENADNI KONCERT v Zdravil.sk^em
parku Izvaja pihalni orkester JESENIŠKIH
ŽELEZARJEV 21 00 DRAMSKA PREDSTAVA v naravnem oko-
liu blejskega gradu, izvaja gledališče Tone
Cufar Jesenice
skupnost za silo rešuje problem tako, da so prekopali magistralno cesto in se bodo odpadne vode izlivale pri Logu v Savo in nič več v Pišenco. Na Hrušici so zgradili za vse naselje usedalnike, v Mojstrani pa se kana lizacija izliva v potok blizu naselja, češ da bodo nekoč pod vasjo postavili čistilno napravo.
Ko so v Mojstrani zgradili slano vanjske bloke, so se pri komunalni skupnosti odločili za zaprti sistem greznic in kanalizacijo, ki vodi v Savo. V to kanalizacijo bo speljali pretoke, izvire, tako da naj bi že ti tiara vno čimbolj prečistili umazano vodo. Rešitev naj bi bila začasna, do iz gradnje čistilne naprave.
Ob izlivu voda zares ni umazana, vsaj vidi se ne, saj jo prej prečistijo izviri, vendar občasno obupno smrdi. Sanitarne inšpekcije, vključno z republiško, ne morejo pomagati, saj zaenkrat je. kar je. Ob gradnji je pač zmanjkalo denarja za pošteno čistil no napravo, številni bistri izviri pa so prišli še kako prav.
Ob vseh pozivih, naj bi varovali okolje, zrak in vodo, nam očitno še pri novogradnjah ni mar niti toliko, da bi speljali kanalizacijo nekoliko dalj od stanovanjskih naselij \\i< kot jasno pa nam je iz dneva v dan, da bodo »začasne« rešitve kar stalne, kajti za večje čistilne naprave bo vedno manj denarja £> Sedej
Privlačen obrambni pouk
Ribno pri Bledu — Zveza rezervnih vojaških starešin iz Radovljice prireja vsako leto v Ilib-nem partizanski tabor Heroj Tonček za osnovnošolsko mladino. Na letošnji, 10. prireditvi se je minulo sredo zbralo okrog 460 učencev sedmih razredov iz vseh šol v radovljiški občini.
Ob pestrem programu tabora, ki je namenjen obrambnemu usposabljanju, se mladi niso dolgočasili. Po pozdravnem govoru predsednika sveta za SLO in DS radovljiške občine Borisa Šetine, predstavitvi lika narodnega heroja Dežmana in pogovoru o vojaških poklicih so učence nazorno poučili o namenu in uporabi pehotnega orožja, gasilske opreme in lokostrelstva. Medtem so ekipe osnovnošolcev tekmovale v kvizu iz zgodovine NOB, razstavljanju in sestavljanju vojaške puške, nuđenju prve pomoči, streljanju in obnašanju tabornih enot, popoldan pa tudi v kulturnem nastopu. Prireditev je zaokrožilo ogledno streljanje, ki so ga izvedli pripadniki TO in člani lokostrelskega kluba Donat.
Tri udeležence smo poprašali, kaj mislijo o takšnem načinu usposabljanja. Povedali so!
Tatjana Kolundžič iz OŠ Josip
Plemelj na Bledu: »Privlačnejši je takšen pouk kot učenje v klopeh Ker je združen s tekmovanjem je tudi zanimivejši. Za našo šolo tekmujem v nuđenju prve pomoči, vendar danes nismo najbolje izpolnili te naloge. Kljub temu je bil nastop koristen za izpopolnitev znanja, ki pride prav tudi v vskdanjem življenju. Za celotno dogajanje na taboru lahko rečem da mi zelo ugaja.
Če so to. moje prve izkušnje v obrambnem usposabljanju? Sploh ne; letos smo imeli na obrambnem dnevu šole podobne dejavnosti, le da so bile zaradi orientacijskega pohoda zahtevnejše. Razen tega sem bila z očetom, ki je po poklicu oficir, že večkrat v vojašnici, kjer sem se zanimala za tamkajšnje življenje in delo.«
Mitja Zupan iz OŠ Anton Tomaž Linhart v Radovljici: »Program tabora je zelo zanimiv. Marsikaj se da naučiti med praktičnim poukom in tudi med tekmovanji. Sam tekmujem v streljanju, kar me zelo veseli. Oče je namreč teritorialec; naučil me je streljati in mi povedal veliko iz vojaškega življenja. Tako se na taboru kar dobro znajdem tudi kot komandir vseh razredov naše šole. V šoli delujem v obrambnem krožku, zato sem vedel veliko s tega področja že pred prihodom na tabor.
Kaj se mi zdi na njem posebno privlačno? To, da smo ves dan v naravi, pester pa bo najbrž tudi kulturni spored.«
Marjan   Cesar  iz  OŠ Janez
Mencinger v Bohinjski Bistrici-»Čeprav že tretje leto obiskujem obrambni krožek v šoli in sem se v njem veliko naučil, se mi zdi današnji tabor zelo zanimiv. Z raz novrstno oborožitvijo sem se tokrat prvič podrobneje spoznal No, za tekmovanje v razstavljanju in sestavljanju vojaške puške pa mislim, da sem dobro pripravljen; verjetno bo naša šola dosegla dober skupni uspeh na tekmovanjih, za katera smo'se že nekaj časa učili.
Kako  mi  koristi pridobljeno znanje?  V  šoli   so  pri pouku obrambe in zaščite boljše ocene, lažje pa bo tudi pri vojakih.« Besedilo: S. Saje Slike: G. Šinik
Tradicionalne prireditve ob dnevu Kokrškega odreda
V nedeljo pohod na Kališče
Kranj — leta 1973 so planinci iz Kranja priredili v sodelovanju I borci Kokrškega odreda za njihov praznik prvi pohod na Kališče, kjer je bi In la enota 1912. leta ustanovljena. Ker si je ta dogodek izbrala za krajevni praznik krajevna skupnost Bela, je proslavljanje dneva Kokrškega odreda pozneje postalo še širše.
Letošnje prireditve se bodo začele v soboto, 16, junija 1904. Ob polosmi uri /večer se bodo sestali družbenopolitični delavci iz krajevne skupnosti Bela v tamkajšnjem domu družbenih organizacij na slavnostni seji. po kateri bo kulturni spored. Planinci, borci, pripadniki teritorialne
obrambe, mladinci in drugi obiskovalci se bodo ta večer zbrali pri Domu Kokrškega odreda na Kališču na tovariškem sročunju ob kresu, mladi pa bodo kn-.ovali tudi na Lovrencu. V nedeljo, 17. junija, bo množični
planinski pohod na Kališče. Iz Kra nja bodo vozili proti Preddvoru posebni avtobusi med šesto in polosmo uro izpred hotela Creina. Udeležen ccm. ki si lahko pridobijo pohodno značko in žige nekaterih kontrolnih točk Slovenske planinske poti, Gorenjske  partizanske  poti  In poti
Kranjski vrhovi, organizatorji priporočajo \ /pon na Kališče i/ IVeddvo ra oziroma Mač, možni pa so tudi drugi dostopi. ()benem Obt eščajo, da bo ob H. uri stari la/jega orientacij Bkega tekmovanju za praktične nu-graoe In pokal-Planinskega društva Kranj pri Reinčevih v Mucah.
Osrednja proslava bo v nedeljo ob 11. uri pred planinskim domom r.a Kališču. Med njo bo govoril predsednik občinske konference SZDL v Kranju Janez Grašič, kulturni sportu! pa bodo pripravili otroci iz predel vt>rske osnovne šole. V nedeljo do 15. ure si udeleženci pohoda lahko tudi ogledajo bližnjo partizansko bolnico Košuta. g gaje
Pogovor
z revolucionarji
Jesenice — Pri občinskem komiteju Zveze komunistov Jeseni-ce so na pobudo CK ZKS in delovne skupine za vprašanja predvojnih članov Komunistične partije organizirali pogovor s predvojnimi revolucionarji, nosilci partizanske spomenice in aktivisti. Komuniste so seznanili z gospodarskimi razmerami v občini, razvojnimi programi občine in drugimi aktualnimi vprašanji, predsedstvo občinskega komiteja pa je prevzelo odgovornost za sistematično spremljanje življenja in dela revolucionarjev. Takšni razgovori so v jeseniški občini že
dolga leta. -
Ob tej priložnosti so podelili tudi 20 članskih izkaznic na novo sprejetim članom Zveze komunistov. D- S.