XVI. letnik. V Gorici, 6. februvarja 1908. 6. številka. 'slovensko ijudsivo'na.% Uhaja Taak četrtek ob 4. uri popoldne Hokopili »e ne vra ««jo- Nefraiikovana pisma »o ne sprejemajo. Cen« Hitu mili im celo leto 4 krone, •a pol leta 1 kroni. Za Manj premoine ta celo leto 8 krone, ta pol leta K 1 60. Za Hemfijo je cena tista 6 K, aa druge Mele iiven Avitrije S K. Bokopise sprejema ,,Haro<)na Tiskarna" t Sorici, ulica Vet-toiini H. 9. ^Qa‘>sy Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt t Gorici. i— Naročnino in nu inanila b pr oj ema upravništvo, Gorica SemoniSka ulica 8t. <6. Posamezne Ste-rilke »c prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunaki ulici, na Joaip Verdijevem te-kaliSču nasproti me-itnem vrtu, pri Vaclavu liaunigartl v Korenjaki ulici in na Koronjskem bregu (Riva Corno) St. 14. po 8 vin. Oglaai in poalanice ae računijo po petit Tratah in aicer: če ae tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. (G)-*—1 Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) t Gorici. Čuj! — Premišljuj! Govori! — Stori! Najprej te moramo vprašati, predragi volivec, ali st bil priden. Zadnjikrat tl je bilo rečeno, da moraš agitirati za „Slov. Ljudsko Stranko" in iiriti „Primorski List". Ali si storil to? Ali izpolnaješ to stojo dolžnost ? To moraš storit*, tega ne smei odlašati I Kako drago opravilo lahko odložiš za čez en mesec, ali za volitve agitirati in širiti »Primorski Lisi", moraš — zdaj. Ne pozabi tega I Tadi ti je bilo zadnjikrat rečeno, da se moraš najprej sam pončiti o volitvah in o votivnem boju. Tri stranke, Ti, predragi volivec, veš, da imamo zdaj na Goriškem tri volivne stranke: Slov. L,udako Stranko, liberalno in agrarno. O socialistih ne govorimo posebej, ker iste lahko Tržeš skopaj t en koš z liberalc'. Po načelih so si enako protiverski in brezverski. „SIot. Ljudski Stranki*4 je nasprotna — liberalna stranka. Ta stranka ti je znana, in ti tudi veš, kakšne namene ima. Pošten kristjan ne more in ne sme nikoli iti z liberalno stranko. Ne sme te premotiti tadi njena hinavščina. Ker to vedi, da liberalec in hinavec je isto. Ziaj za TolitTe se bodo delali liberalci dobre kristjane, a li ne glej na to, kakšne se hlinijo zdaj, ampak kakšni so Bploh zmi-raj. Liberalca nobene rere, ker on sam nima nobene. Ne verjemi mn, tadi če se ti priduša. Ker za dušo ma je toliko, ka kor za knofe na srajci. Pomni tol Potem pride draga vrsta hinavcev, to so agrarci. Delali so se dobre kristjane in prijatelje kmeta, a vse to je bila hi- USTEK. Kri. (Iz ruščine.) (Konec,) Nad pisalno mizo je visela slika umrle njegove soproge, hladne egoistinje, kateri so bili zelo malo mar duševni boji loproga, in revro ona je največ zakriTila, da je okamenelo njegovo poprej mehko, čuteče srce. Poleg te slike visela je druga . . . ona njegovega nesrečnega fina Mitije... Ob osmih zvečer se je odpeljal general k posvetovanja s civilnim zastopnikom gubernije in ob desetih je zapovedal kočijažu, da ga pelje v kaznilnico. Ta je zahteval videti mladega revolucionarja in kmalu je dospel v spremstvu utrsže in predstojnika jetnišnice v ozko, temno celico. Vrata so ee škripajo odprla in general je vstopil k jetniku, ki je pisal ravno pismo pri svitu brleče svetilke. ,K.j hočete to?" vprašal je mladenič v gladki ruščini, nekoliko tuje naglašnjoč rekatere besede. „Ali niti v zsdnji noči ne bodem imel miru? Saj vendar že vem, da poplačam jutri z življenjem tvoj čin; prihranile si torej vsak trad, kajti izdal ne bom nikogar." navščina in laž. Ravno zdaj za past jim je padla maska z obraza in pokazalo se je njih — liberalno I c». Dr. Franko, poglavar teh agrarcev in „prijatelj“ kmetov, je na shodu pri Rebkujrekel, da kmetje, naši somišljeniki, bo nerazsodna masa, ki ue znajo ne brati nc pisati. To bo pravi, da kmetje so neumni, da ne znajo nobene stvari razsoditi, da so nevedni in zabiti I Raj ne, da je ta mož lep prijatelj kmetov! Zi ga fotr gmfirat I Njegova liberalna duša je govorila iz njega in ga izdala. Drogi veliki agrarec in „prijatelj" kmetov, M-rmolja vertojbenaki, pa je po shodu pri Rabka kar jven povedal, da agrarci, so bolj liberalci. Torej vidiš, predragi volivec, da je res, kar trdimo mi: liberalec in »agraren sta hinavca. Dolgo bo slepili Ijaii in posebno kmete, zdaj pred volitvami pa so se izdali. Skrbi za to! Raj mišltt ti, predragi volivec, koliko zabitih, nerazsodnih kmetov bo volilo agrarne posance? Jih bomo šteli nazadnje. A ne mi, oni jih bod;; itoli, kor nerazsoden je le tisti, ki bo volil agrarne kandidate za poslance. Ti, predragi volivec, in vsi tvoji somišljeniki boste pa pokazali, da znate razsoditi med hinavci in pravimi prijatelji kmeta, in da nočete za poslanca nobenega hinavca, naj bo pa že liberalec ali agrarec. Skrbi za to I S tem pa nikakor nočemo reči, da moraš ti zdaj za to zaničevati agrarce. Ne, še hvaležen jim bodi za to, da so se razkrili, zato, ker se jih zdaj lažje — varuješ I V vojski red! Zdaj pa, predragi volivec, preidimo k volitvam, k velivnemu boju. Ti veš, da v vsaki vojski mora vladati disciplina ali red. Kjer ni v vojski reda, kjer posamezni vojni oddelki ravnajo vsak po Bvoji „Pastite naju sama", izpregovori general. Predstojnik jetnišnice in stražnik sta se umaknila v ozadje. General je natančno opazoval obraz jetnika. Posebne podobnosti ni sicer našel med unukoin in svojim Binom, a vendar ga je spominjala ratnenkastobleda baria in pa nekaj potez mladeničevega obraza na njegovega Milijo. Oba sta precej časa molčala, konečno je jetnik prvi izpregovoril. „Raj želite še od mene V Ali me hočete morda tolažiti?... To bi bilo nepotrebno. Pripravljen sem na smrt in edino to me žalotti, da sem zamegel storiti tako malo za našo sveto stvar. A kar ni bilo meni mogoče, store drugi." „Vaša mati...“ pričel je general. „Prosiro, molčite gospod,” prekinil je jetnik nevoljno generala, .in ne govorite mi o moji blagi materi. Poznam vaše namere ... hočete me b tem omečiti in na ta način izvabiti iz mene kako pojasnilo o zaroti, a motite se zelo!" Ponosno je stal mladenič pred generalom in jezno so se bliskale njegove oči. — rPo8lušajte me vendar,* prične zopet general. „Saj nisem prišel k vam kot uradnik, temveč zgolj iz uzroka, kateri bi bil za vaa zelo važen .. .* glavi, kjer ne udarjajo skupno na sovražnika, tam je bitka izgubljena. Enako je tudi pri volitvah. Vsi morajo skapno in složno nastopiti po enem redu, skapno nastopiti proti nasprotnikom, in nasprotniki morajo pasti. Torej brez discipline, brez reda tudi pri volitvah ni zmage I Pomni to in strogo se drži reda svoji stranki I Vodstvo „Slov. Ljudske Stranke14 se kje posvetovalo s svojimi zaopnimi mofmi jz cele dežele, katere mote naj bi postavilo za kandidate v deželni zbor. Možje za katere se je zedinilo po predlogih .Kmečkih zvez", bo tebi, predragi volivec, predložilo, da jih voliš za poslance. Da bi vsi možje bili ene misli, ene glave, to je nemogoče. To, za kar je večina, se sprejme, in temu se marajo podvreči — vsi I To je nujno potrebno, če Inče stranka zmagati. Ks so enkrat po skupnem posvetovanju poatavljeni kandidati za deželni zbor, potem morajo pasti Tsi pomisleki, vsi ugovori, potem je trebi; samo, da gredo vsi na skupno delt, za postavljene kandidate, da ti zma-gajiTpri voiii/Mti. To raj zopet — disciplina, red in edinost pri volitvah I Kedaj? — Kdo? Kedaj pa bodo volitve v deželni zbor? Volitve za deželni zbor bodo najprej v sDlošni kuriji, in sicer dne 2. marca. Čila slovennka giriška dežela bo ta dan volila — tri poslance. Bovški, kobariški, tolminski, kanalski okraj, goriška okolica, Brda, Vipavsko, Kras, vsi ti bodo skupai volili tri poslance, in sicer bo vsak volil djma v svojem kraja. K d n bo volil v splošni kuriji? Dne 2. marca imajo pruvico voliti vse osebe moškega spola, ki so svojepravne, ki bo 2i let stare, ki bo avstrijski državljani. Osebe, ki bo izključene od volitve, bo „Ali me hočete imeti morda za norca?" pretrgal je mladenič zjpet generalu besedo. ,.Poznam te zanjke in bodite UTerjeni, da se ne bom vjol vanje. Gospod, prosim vas, pustite mi vsaj zadnje ure preživeti v miru..." In jetnik se jo utrujen jgrndil na stol ter si zakril obraz z rokama. General je opazoval z Tidno rahločutnostjo to mlado, uničeno življenje in obšel ga je čut, da mora pritisniti nesrečneža na Bvoje prsi. Hotel je to že storiti, a v tem tre nnlku se zgane jetnik in upre svoje oči z divjim, sovražnim pcgledom t generala, ter zamrmra s pritajenim gnevom : „Kaj delate še tu?... Ali me hočete mnčiti z vtšo prisotnostjo celo noč ? ...“ ^Poslušajte me Tendar mirno Vladimir Brutkovskij...“ „Ha, ha ... kaj sle tudi to že izvohali? ... Dobro, rccimo, da jaz nisem Pi-lijip, temveč Biu^kovekij; kaj je na tem ležeče in kaj tri*a to vas? Idite vendar že 1“ ... „Da... takoj. Ali imate mogoče še kt ko željo, katero bi vam lahko izpolnil?" „Željo?“ ... nasmejal se je porogljivo jetnik. „In.am celo dvojno željo in sicer prva je, da se mi umaknete z loči, da naštete v 4. št. „ Primorske ga LiBta" dne 23. jan. 1908. Kandidatje. Katere poslance pa je postavila „Slov. L udska Stranka" za Bplošno kurijo ? To so ti-le trije možje : Dr.'Anton Brecelj, zdravnik v Gorici. Dr. Franc Parlctič, odvetnik v Gorici. Jožef Fon, državni poslanec in sodni svetnik v Gorici. Predragi volivec, zapomni si imena teh treh moil To bo res možje, vneti za blagor slov. ljudstva, katere z mirno vestjo in najboljšim prepričanjem priporoča „Slov. Ljudska Stranka" za poslance. Od n9t do U9t naj gredo imena teh ,i eh i%i, vuuk nuj jih pozna, vsak naj jih priporoča, vsak naj agitira zanje 1 To je naša trojica, draga narodna trolistna deteljica, ki je ljudstvu porok njegove boljše prihudnjosti! Predragi volivec, za danes naj to zadoBtnje. Zdaj ko si to prebral, pa pojdi in — stori tudi svojo dolžnost! In katera je ta tvoja doižnost? Kjer vidiš, da nasprotniki agitirajo za liberalno ali agrarno stranko, tam agitiraj ti za „Slov. Ljudsko Strank o“ in dokazuj da liberalci bo razdiralci in da agrarci ao hinavci; povsod priporočaj one tri zgoraj imenovane može za poslance „S!ov. Ljudske Stranke" in pri vsaki priliki agitiraj zanje; lahko zaključna to pismo v roke naslovljencu." Ro je zapustil general jetnišnico, deževalo je še vedno nepreneboim, nad mestom pa je vladala že grobna tišina... * * • „Sinja, pišem Vam slednjič . . . Vedite, da umrjem mirno z zavestjo v sren, da zmaga konečno naša sveta stvar. Kmalu... mogoče že v nekaj letih pride čas... V Vas živi vzvišen dnh in vesel sem, da se mi je posrečilo vcepiti v Vaše srce naše ideje. Vi bodete delovali in podpirali Vas bodo moji in Vaši prijatelji. Pred smrtjo slnšam glas svoje duše in priznavam Vam, da ste mi nad vse dragi. Ko ste igrali na glasovir, stal sem med duhtečimi cvetkami na balkona in mislil le na Vas ... Se li še spominjate izleta v gorovje, kjer smo opazovali krasen solnčni vzhod?... Le pogum I Tadi nam zaBije kmalu solnce Breče, za katero umiram sedaj. Blagoslovi Vas Vsemogočni 1" * * * „Usoda, o kateri sva prejšnja leta mnogokrat govorila, ljuba Marija, naložila mi je težko breme v zadnjih letih. Potrdil sem danes človekn smrtno obsodbo. Vsemogočnega volja pa je bila, da sem ob- to Številko in vsako štor. »Prim. Lista", ko si jo prebral, daj naprej dragim, da jo bodo vsi brali. Predragi volivec, — stori tol Koloni. V torkovi Številki zakadil se je „Na! G!as“ v našega dršavnega poslanca Fona z vho silo, dasi brez VBacegt povodu in braz vsake potrebe izrsemši potrebe po lovljenja volivcev. Po raznih nesramnostih v sloga »Soče“ na naslov naše stranke, očita poslanca Fona, da, kakor nklerikalci*4 na sploh, tadi on slepari naj rede briško reveže kolone z brezvestnimi obljubami, o katerih da je sam najbolj na jasnem, da so neizvedljive. »Naš G as" piše o posl. Fona : »Ta gospod, slikan kolonom s prižnic (I) kakor vzor katoličana dopoveduje, da bo njegova stranka poskrbela, da se odvzame njih gospoparjem zemlja, ki se potem sparcelira in razdeli med nje ,kolone." Pravi potem, da »koloni sodeč po govorjenja dotičnega gospoda (seveda Fona), stvar tako razumevajo, da bi se to dalo doseči po prisilni razlastitvi/ Pred vsem poživljamo člankarja, naj nam pove, kedaj je poslanec Fon izjavil kolonom ali kamursibodi, da naša stranka poskrbi, da se gospodarjem odvzame njihova z e ml ih? Ker je ta trditev samo gorostasna las, vemo, da ne dobimo odgovora! Poslanec Fon je o kolonskem vprašanja govoril na shoda v Dol. Ctrorem in je izrecno povdarjal, da v naših časih ne more biti govora o prisilni razlastitvi; (Glej dotično poročilo v »Prim. l/stu“. Ured.) lito stališče je zavzel tudi v svojem predlogu podanem v državnem zborn. Poslanec Fon se je toraj le v toliko 'previdno* izrabil, da je kolone podučil, da ta pot, ki bi se sicer zdela naj-enoitarnejia, je najbolj neizvedljiva. Sicer pa so naši koloni res največi reveži, toda nikakor ne najneamnejši, kakoršne jih slika „kmečki prijatelj (saj se dobro poznamo!) v »Nišem Glasu1'. Ako člankar dokazuje svojim čitateljem, da razlastitev potom državnega zakona ui mogoča, se pravi to samo, d* lomi skozi odprta vrata. Tadi mi ne mislimo, di bi vtegail kolonski bedi odpomoči deželni zakon, ampak smo mnenja, da edino-le država zamore dati pomoč. Člankar hoče nahujskati zoper nas razven kolonov tudi še gospodarje veleposestnike, češ da jim hočemo njihovo zemljo »odvzeti". Preneumno! Naša misel je ta le: Kakor tožijo koloni, toko tožijo tadi ve eposestniki, da ne morejo izhajati v sedanjih časih. Al nogo je zato veleposestnikov, ki bi bili voljni zemljišča prodati kolonom. Toda kakšno jamstvo bi imeli glede plačila kupnine od strani kolooov, ki sami da-narja nimajo in bi mogli zastaviti edino ie prodano zemljišči? KJo pa posodi toliko denarja kolikor je vredno zemljišče? sodil na smrt svojega lastnega unaka, sina nesrečnega svojega Mitije. Uro pozneje, ko sem podpisal obsodbo, prišla je k meni mati njegova in mi razodela vse... Mtrija, Vi ste mi edina dobra prijateljica In to mi je v tolažbo, da imam vsaj človeka, kateremu lahko potožim svojo morečo bol. Danes uvidevam, kako osamljen, zapuščen da sem. Čutil nisem preje tega tako, kot ravno sedaj. L adje so me imeli vedno le za mrzlega pohlepneža. Vedel sem to in živel sam zase. .. Moja služba, kratka družinska sreča, Mitija in pa vojna so mi življenje nekoliko osladili... Sedaj mi ti nemiri med ljudstvom nekoliko preganjajo tožne misli; minolo pa bode tudi to in prejšnja zapuščenost in otožnost lotila se bode duše, da mi končno smrt pretrga tuga-polno, žalostno življenje. Bil Bern pri Bvojem unaka v ječi. Midva sva si popolnoma taja človeka, ki bi se nikdar ne razumevala. Mladeničeve poteze krog nsten in načelu bo me živo spominjale avojega sina. Moj Bog: vai bo prepričani da napoči enkrat dan, ko bb vresničijo njih brezmiselne ideje, za katere se je prelilo še tolikanj krvi. Vse njih namere pa se bodo izjalovile, vse žrtve bodo zaman in pričelo se bode zopet dolgočasno, jednakomerno življenje. Morda načelnik stranke, ki izdaja »Naš Glas'*?! Ne, on pravi, da bi to morale storiti »klerikalne posojilnice", in sicer z dobičkom, ki ga imajo. Prosimo člankarja, naj se potrudi k dr. Franku — če mu je sploh treba, da se k njemu potrudi — in naj ga vpraša, koliko znašajo dobički »klerikalnih" posojilnic in koliko »pride od nj h v prid par goriškim gospodom!" Naj bo tako pošteni Pa pustimo to! Kskli smo, da more kolonom odpomoči le država. Mi vemo namreč, da ima drživa denarja na razpolago. Država toraj lahko posodi kel inom potrebnega denarja, da si kopijo zemljišč od gospodarjev, ki bo voljni jih prodati. Država pa tadi ne sme zamotavati denarja v prid poedincem. Naj se toraj intabalira za posojilo na dotičnem premoženju in bivši kolon naj vrača državi posojilo v dolgih letnih obrokih (amortizacija) v obliki kakor davek. To idejo in nič dra-zega ni razložil poslanec Fon, in samo svojo pomoč, da se ta ideja vresniči, je obljubil kolonom. Člankar pravi, da je edino izvedljiv način tisti, ki ga z vspehom uporablja na Furlanskem Fiidatti. To je: s pomočjo »hipotekarnih bank" nakupuje gosposka posestva, jih sparcelira ter odda pod ugodnimi pogoji farlanskim kmetom. No, kar se tiče agodnih pogojev imajo vsaj nekateri furlanski kmetje svoje posebne misli; mi jih ne izražamo, ker nas Btvar ne zanima. Drugače pa je misel člankarja res izvrstna in naravnost divna. »Naš Glas" skromo pravi, da je »edino prava in izvedljiva14. Toraj se vendar še dobi pri nas denarnih zavodov, ki se imenujejo hipotekarne banke, katere posodijo furlanskemu kolonu (prosimo: brez drugega jamstva!) toliko denarja, kolikor je vkupljeno zemljišče vredno! Naj nam člankar naznani imena teh »hipotekam h bank", da potečemo tadi mi k njim in se okoristimo ! Take »hipotekarne banke" bi morali pravzaprav naznaaiti državnemu pravdnika, kajti jasno je, da pojdejo v doglednem časa v konkarz. Ampak šalo na stran 1 Modrijan v »Našem Glasu" menda ni čital predloga, ki ga je stavil poslani c Faidatti v državnem zboru; ako bi ga bil čital, bi zvedel, da takšnih »hipo-tekarnih bank vsaj pri nas ni. Potem pu je člankarja v svetem ogorčenja nad »brezvestnimi klerikalci" všlo nekaj, kar je pa precej glavna stvar: namreč razloček mej farlaaskimi in briškimi koloni. Samo ta razlika omogoči poslanca Faiduttiju njegovo operacije, ta namreč, da je mnogo firlanskih kolonov, ki so v primeri z briškimi naravnost bogataši. Tem lahko pomegijo »hipotekarna banke", ker plačajo del kupnine v gotovini; naši briški kolon pa nima denarja in zato je način v katerem pravi »Nai G as", da je »edino pravi io izvedljiv", v resnici popolnoma neizvedljiv. — Urala Bogo, da tega časa ne doživim več. Ne vem kaj mi je... brezštevilne misli mi begajo po tradni glavi... so li to simptomi bližajoče se blaznosti?... Sence v kotih .. . dani se že ... Oprostite tema nevezanemu pisanja, a ko bi vi poznali neskončno inojo bol!"... * * * Ob osmih ziutraj je prišla v jet-nišnico mlada, fino oblečena gospica. Srečala je na hodniku paznika jetnišnice in ga jokaje prosila, da naj jo pelje vsaj za trenotek k Vlamimirja Bruskovskemu. Paznik ji tega navidezno ni hotel dovoliti, češ da to prepovedujejo službeni predpisi, v resnici pa bo mn je smilila gospica in ni ji mogel povedati iz bo-čatja, da Bruskovaki ni več med živimi. Goapica je še prosila nadalje, ta pa ae je zaslišal vriSč in nemir na alici. Vse je begalo semintja. Prestrašenega obraza, zaklical je neki stražnik v poslopje, da je bil pred par trenolki na kolodvora amorjen general. —J Paznik bo je iztrgal iz rok gospice in hitel ven. Celo mealo je bilo v grozni razburjenosti, le mrzla jesenska narava ostala le mirna in tiha. Med oblaki pa je posojalo solnce in marsikoga je navdal ta prizor z upanjem na boljšo bodočnost. Ako bi bil članek v »Našsm Glasu" ztgrešil navaden človek, bi se mu ne čalili; ker je pa pisec očividno izobražen človek, ki se razume tali na jnristarijo, mu moramo pomilovalno reči: Da bi bil molčal! V polni meri se zavedamo resnosti položaja briških kolonov, na katere je bila pozabila »kmečka stranka" na Goriškem ; mi vemo tudi, da nikakor ni lahko pritegniti vlade k sodelovanja pri razrešitvi tega vprašanja, dasi je v interesa države, da bedaim kolonom pomaga ; ampak vkljub članka v »Nišem Glasa" moramo danes še trditi, da je naša misel najboljša, in z opirom na to bodemo po naših poslane h z vso vnemo delovali, da bo vresniči. Ni sicer upanja, da se to zgodi takoj, toda vendarle r doglednem časa. K konca še par opazk! Nam se ne zdi potrebno braniti našega poslanca Fona radi očitanj, koja ste spnstili na njegov naslov; kdor.ga pozna, ve, kaj ima o njem soditi. A n-P«k, če rabite nasproti njemu izraze kakor »zaničevanja vredna sredstra", »pre-varanja", »brezvestne obljnbe", »lagati", »slepiti", »za nos vodili", »preridno (beri: zvito 1)*, »farbati", »demagogi" — potem bodite averjeai, da ae Vam bodo z Vašimi čitatelji — Bm°jale tadi — krave ! Brez zamere! Slovenska ljudska Stranka in agrarci. Potrebno bh nam zdi, da pojasnimo Bvojim somišljenikom in pa tadi poštenim pristašem nekdanje agrarne stranke, kako so se vršila pogajanja glede spojitve obeh strank. Prosimo vse, naj pazno prečitajo ta članek, da bodo videli, kdo je vzrok, da ni prišlo do spojitve in kakšni možje bo agrarni kolovodje. V zasebnih razgovorih med našimi pristaši in pravimi agrarci stare poštene stroje h« je po državnozborskih volitvah mnogokrat pordarjalo, naj se obe Btranki spojita, češ ker imata obe vendar prav isti program. Temu prepričanja je dala S. L. S. iskrenega izraza na svojem shoda zaupnikov dne 26. novembra 1907, ko je »prejela sledečo resolac;jo: »Slovenska Ljudska Stranka pozivlje vse goriške Slovence, ki priznavajo krščansko in demokratsko stališče za veljavno v jamem življenju, naj se pridružijo S. L. S. G ede načina naj bo dogovore z vodstvom oz. izvrievalnim odborom S. L. S." Kmalu nato je prejelo vodstvo S. L. S od dr. Frankota kot voditelja agrarne stranke pismo, v katerem ta naznanja željo da bi se sešla enketa zastopnikov vseh treh strank, v svrho morebitnega združenja ali vsaj o načinu, kako pomiriti politično BtraBt ljudstva. Kot svoje zastopnike so agrarci naznanili sledeče gg.: dr. Franko, Iran Mermolja, župan Sivnik in nadučitnli Križman iz Dornberga. Vodstvo S. L. S. je na to odgovorilo, da je pripravljeno, se pogajati z agrarno stranko, ki zatrjuje, da je istih načel, ko S. L S.; ne pa z narodno napredno stranko, ki ima popclnoma nasproten verski, kulturni in gospodarski načrt. Hkrati je izjavilo vodstvo S. L. S., da ne pripozna g. nadučitelja Križmana kot zastopnika agrarcev, ker mu je bil dosiej ta gospod pozan le kot odločen liberalec. Na prvem sestanku naših zaupnikov (dr. Pavletič, Berbnč in dr Brtcelj) z zaupniki agrarcev (brez Križmana) je povedal dr. Franko, da je narodno-napre-dna stranka po Bvojem načelniku g Andreju Gabrščeku izjavila, da se iz načelnih razlogov ne udeleži pogajanj. Hkrati je zahteval, naj vodstvo S. L. S. prizna g. nudučit. Križmana za zastopnika agrarcev, češ ker je on in ž njim večina učiteljev popolnoma izpremenila svoje politično naziranje in se z vso vnemo zavzela za novo agrarno stranko. V tej seji ni prišlo do točnih sklepov, ker se zaupniki agrarcev brez nadučitelja Križmana niso smatrali za vpra-vičene za agrarno stranko kai sklepati. Na naslednjem sestanku dne 13. dec. je prinesel dr. Franko zahteve agrarne stranke označene v 6 točkah. Zihteva, da kmečka stranka pristopi S. L. S. kot agrarna Irakcija, ki sama določa število in osebe svojih privržencev v vodstvu S. L. S. in sama predlaga kandidate is svoje srede, je našla odpor. Vendar so zaupniki S. L. S. sporočili zahteve agrarcev vodatvu S. L. S., ki je v svoji pol- noštevilni seji 28. dec. 1907 sklenilo na slednji odgovor: 1. Vodstvo S. L. S. z veseljem kon-statira, da po izjavi odposlancev »K. S.” dne 13. dec. ni načelnega nasprotja med S L. S. in K. S. ter z rodoljubnim zadoščenjem pozdravlja vstop K. S. v S. L. S. 2. V vodstvo S. L. S. vstopijo 3 pristaši dozdanje K. S., ki jih določi vodstvo dozdanje K. S. sporazumno z vod-tvom S. L. S. V izvrlevalni odbor in zbor zaupnikov S. L. S. odpošlje dozda-nja L. S. svoji moči primerno število članov. 3. »Primorski l/s'.“ bodi edino glasilo S. L. S. Po spojitvi obeh strank preneha »Naš GI<»*. 4 Vodstvo S. L S. bo pri predlaganju kandidatov v zakonodajne in uprav ne zastope jemalo v poštev sposobne može dozdanje K. S. in priporočalo zboru zaupnikov. 27. dec. so se zopet sešli zaupniki S. L S., izročili agrarcem gori omenjene zahteve. Dr. Franko je naznanil, da je prejel od načelstva narodne napredne stranke izjavo, ki pravi, da nar. napredna Btranka se strinja s sproženo mislijo enkete, ki naj dožene morebiten kompromis vseh treh strank, četudi je združenje nemogoče. Zahteve S. L. S. pa predlože zboru zaupnikov. Dne 2. jan. se je sešel zbor zaupnikov agrarne stranke, ki je sklenil posebno na poziv nadučiteljev Križmana in Bajta, naj stranka nadalje postopa samostojno in sklepa kompromise z onimi strankami, ki ponujajo več ugodnosti. Agrarci, ki so poprej kakor so zatrjevali, želeli združenje s S. L S. so na tem shodu podlegli vplivu liberalnega učiteljstva. Nato so agrarci izjavljali, da se otresejo strahovanja liberalnih učiteljev in da pristopijo S. L. S. pod gori omenjenimi pogoji. Zahtevali bo le, naj jim S. L. S. pusti glasilo »Naš G as" dokler ga bodo mogli in hoteli izdajati, da pa do-vole S L. S. nadziranje tega lista. Dne 9. januarja pa so imeli agrarci zbor deležnikov »Našegi Glasa", kjer je pristopila k tedanjim sedmim liberalnim učiteljem šo trinajstorica dragih in hujših liberalnih učiteljev. Ti so s »farškim" strašilom navzoče agrarce pripravili do tega, da se ohrani stranka samostojno, da prepusti učiteljstvu enega kandidata, ki naj Bi ga učitelji poljubno med seboj izbero. Vodstvo S. L. S. je na to izjavilo, da z izpremenjeno agrarno stranko, ki jo vlada liberaln i učiteljstvo, ne more imeti več dogovorov, ker bi se z vsakim nadaljnim dogovorom vodstvo S. L. S. v očeh vseh razsodnih somišljenikov le osmešilo. To so gola dejstva I Somišljeniki! Pripravite se na agitacijo od moža do moža! Poljedelski odsek. Poljedelski odsek državnega zbora je pretresoval važne stvari. Vse kaže, da je državni zbor in tudi vlada sedaj drugega daha. To je posledica volivne reforme. Posebno se sveži sapa čuti v poljedelskem odseku, ki je imel te dni na Dunaju svoja posvetovanja. O izboljšanju planin in pašnikov je poročal Blovenski, za naše poljedelstvo velezaslužni poslanec Povše. Poročevalec je navaja, da merijo v Avstriji travniki 3,072.230 b», pašniki 2,656.372 ha in planine 1399 726 ha; polja merijo 10642.852 ha in 7 8 stotink tega površja se uporablja za krmo. Ako bi se izboljšali pašniki ter pridelovalo več in boljše krme, mogoče bi bilo tako povzdigniti domačo živinorejo, da bi pokrili potrebo meaa. Zato je treba v prvi vrati ■ pomočjo (Dalje v prilogi.) Priloca ..Prifflorskemn Listu" št. 61 dne 6. febr. 1908. države in dežele izboljšati planine in pašnike. V ta namen ro že izdelani načrti deželnih zakonov. Ti zakoni bodo določili, da bo planine in primerni paš-niki ne Bmejo uporabljati za prgozdova-nje in drnge namene, ki pospešujejo živinorejo. V dragi vrati je treba nrediti mnoge servilutne pravice. V tem oziru se je ■voj čas kmetom storila velika krivica, ki ie sedaj ni poravnana ter daje povod pritožbam in pravdam. Izboljšati se morata tndi gozdni in lovski zakon. Mnogo je treba ie dela ▼ prospeh živinoreje. Pri tej prilisi je nasvetoval socialni demokrat Winarsky, naj se napravi državni zakon za zlaganje zemljišč in varstvo planin. Odsek pa je odklonil ta predlog z ozirom na različne razmere v posameznih deželah, katerim morejo bolje ustrezati deželni zakoni. Odsek je sklenil resolucije, ki so naštete na konca poročila. Tirolski poslanec dr. Schopfer je poročal o vprašanja, kako bi se mogla razbremeniti kmečka posestva ogromnih dolgov. Kmečki dolgovi so v največjo škodo kmetom samim, državi in sploh človeški dražbi. Da se omogoči razbremenitev kmečkih posestev, je treba v to primernih sredstev za odplačevanje dotgov, obenem pa se morajo omejiti ali kar mogoče preprečiti novi dolgovi. Odplačevanje dolgov je mogoče le s pomočjo države in dežele. Naraščanje novih dolgov pa bi se preprečilo z organizacijo kmečkega osebnega kredita in z zakonom, ki bi Daravnost določal mejo dolgov. Izboljšati bi se moralo tadi dedno pravo, ker sedanje dote aničijo marsikatero kmetijo. Izvoljen je bil podosek 12 članov, ki naj proačnje to vprašanje ter sestavi primerne nasvete. Važno je vprašanje, kako naj se zavarujejo kmetje proti lovskim in špekulacij skim namenom. Zgodi se namreč premnogokrat posebno v planinskih deželah, da bogatini pokupijo zadolžena zemljišča, uporabijo za lovišča in tako omejujejo pašne pravice. Posledica je, da peša živinoreja in hirajo kmečka posestva. Poljedelsko ministerstvo je že naročilo deželnim vladam, naj strogo pazijo, da se na ta način ne ne dela tkoda kulturnim namenom. Poljedelski minister dr. Ebenhoch je večkrat posegel v razpravo ter zagotavljal, da hoče vedno in povsod braniti kmečke koristi ter pripraviti potrebne zakone. Priznal je tadi, da ravnatoljstva državnih gozdov ne postopajo vedno v korist kmečkega prebivalstva. Konečno so obveljale naslednje resolucije: Vladi se naroča, da v povzdigo pašnikov in živrnorejo državnemu zbora ia deželnim zborom predloži načrte zakonov, in sicer: 1. Zakon, s katerim se bodo uravnale servitute; 2. zakon s katerim se bode izpopolnil zakon z dne 7. junija 1883 glede na zasebnopravne razmere pri občinskih zemljiščih; 3. zakon za zlaganje zemljišč; 4. zakon v varstvo planin in pašnikov; 6. izpremeniti se morata gozdni in lovski zakon; 6. vladi se naroča, da izdatneje podpira živino in-prašičjerejo. in les iz državnih gozdov prodaja brez sebičnih prekupcev; 7. vlada naj podpira razne zadruge, ki morejo pospeševati živinorejo ter določevati primerne cene mesa; 8. vlada naj z brezobrestnimi državnimi posojili, podporami in umetnimi gnojili pospešuje izboljšanje raznovrstne krme; 9. vlada naj odproda kmetom pašnike v planinah na obroke; 10. vlada naj pomnoži OBobje za cgrar-ne operscije, da bo čimpreje razdele skupna zemljišča. V torek zvečer vsi b predavanju S. K. S. Z. v Ntoklcni salon restavracije »Central". Začetek olt 8. uri zvečer. v Člani prosti! Nečlani plačajo 20 vin. Voditelj agrarne stranke dr. Franko. E ih liin .J os«b, ki so jo v zidjjem čhui prikazala na političnem pol|u, je gorišii odvetnik in voditelj agrarne stranke dr. Franko. Dant-s si hočemo nekoliko oglodati lega človnka in pre-motriti način njegovega polit:čnega delovanja. Prvikrat jh ta mož nastopil javno v zadnjem državnozborskem volivnem boju na liberalnem shodu pri Sr. Luciji. Vsled liberalne kričavosti popolnoma omamljen, je došel do trdnega prepričanja, da dr. Gregorčič propade. Da bi si tadi on (tekel nekaj zaBlag pri političnem aboju dr. Gregorčiča, napadel ga je naravnost grdo na shodu pri Sr. Luciji, neoziraje se na to, da ga je malo časa popreje nazival najbolj zasluženega moža. Ta politični napad, katerega bo liberalci BkuSali po svojem časopisja, kolikor mogoče izkoristiti, nad katerim pa so se vsi pošteni moije zgražali je zelo ve 1 ko pripomogel dičnema voditelju S. L. S. do tako častne zmsge. Vkljub tema dr. Franko ni miroval. Postaviti se je dal za voditelja agrarne stranke in v tej lastnosti je začel oznanovaje mir in slogo — psovati tiste, ki so ga obogatili, in delovati z nores-nico kakor smo bili to navajeni do sedaj pri kakem Btrastnem liberalnem agitatorja. Nerazsodno maso je imenoval dr. Franko somiJIjenike S. L. S. To grdo psovko iz ast voditelja agrarne stranke stranke si zapomnimo in nerazsodna masa mu bode dala odgovora, da si g« bode zapomnil. Dr. Franko je sedaj bogat mož; sedaj lahko psuje. Pred leti pa se je voditelj agrarne stranke klanjal in hlinil tej „nerazsodni masi“, ker je to bilo na korist njegovi pisarni. Povod, da pišemo tako, daje nam brezobraznost voditelja agrarne stranke. Dr. Franko si je pri svojem političnem nastopanju privzel za dražico — neresnico. Ravno ta okolnoBt pokaže dr. Frankota kot politika v taki luči, ki jo dr. Franko zasluži. Kot voditelj takozvane gospodarske stranke in kot oznanjevalec mira ia sloge je na zadnjem shodu pri Rebku psoval in pripovodal neresnico, a niti z eno besedicj se ni tsknil gospodarskega načrta, ki ga ne pozna, ker se nikdar za nič drugega brigal ni nrgo za se in za svojo pisarno. Če pa voditelj ne pozna gospodarskega načrta stranke, kaj ai naj potem mislimo o taki stranki. V nasprotju z resnico omenjal je dr. Franko, da so pristaši S. L. S. agitirali, da pride v nebesa, kdor voli Fona, a v pekel, kdor voli Gabrijelčiča, da se je volivcem obljubilo odpisati davke dolgove in jim poslati njihove sinove od vojakov domov. In ravno b temi neresničnimi trditvami je dokazal ta voditelj sgrarcev, da niti on niti stranka nima pojma o ljudskih potrebah, ter da niti ne sanja ne o gospodarskem načrta, ki ga imajo vse resne ljudske stranke v Avstriji. Voditelj agrarne ttranke je govoril, a dokazov ni navedel; b tem je padel globlje kakor zadnji liberalni agitator. Tako je politično delovanje dr. Fran-kotovo. Grd političen napad, psovanje in neresnične trditve — to označuje voditelja agrarne stranke dr. Frankota, vsled česar mu nobeden pameten in trezen mož ne more in mu tudi ne bode več zaupal. Politični pregled. Portugalki kralj umorjen. — V sobuto se je izvršil v Lizboni, v glavnem mestu Portugalske, grozen zločin. Umorjena sta bila portugalski kralj Karol in njegov sin, prestolonaslednik Ludovik Filip. Ranjen je bil tudi drugi sin rajnega kralja infant Manuel. Na Portugalskem se je pojavljalo že delj časa revolucijonarno gibanje. Posebno je bilo prebivalstvo nezadovoljno s kraljem, ker imajo vir bogastva, veliko industrijo in trgovino v rokah Angleži, katerim se je kralj jako udajal. Poleg tega pa vlada na Portugalskem tudi grozna korupcija in brezverstvo. Da bi se to revolucijonarno gibanje zatrlo, uporabila so se najskrajnejša sredstva. Min. predsednik Franko bil je pravi diktator in je strune svojega oblastva preveč napel tako, da je moralo priti do odpora. Vse kar pošteno čuti in misli, obsoja s studom ta zločin, ki je delo revolu-cijonarcev. Morilci namreč, med katerimi so se nahajali Španjci, Portugalci in Italijani, so bili podkupljeni od revolucijonarcev. Nekaj morilcev je policija koj ubila, ko je nastal med njo in med njimi boj. Zdaj je infant (princ) Manuel proglašen za kralja, a namestu njega bo kraljica vdova Marija Amalija začasno vodila vladne posle. Pogreb kralja in prestolonaslednika bode 10. t. m. V poljedelskem odseku so se pretekli teden vršila važna posvetovanja o razbremenitvi kmečkih posestev od dolgov in o drugih kmečkih zahtevali. Dr. Franko pa se je malo prej iz teli stvari norčeval pri Rebku jn očital naši stranki, da „farba“ ljudstvo. Ta advokat mora biti sedaj osramočen do kosti, ko je poljedelski odsek v državnem zboru s svojim delom tako hitro pokazal njegovo nevednost. Dne 4. febr. je v poljedelskem odseku socialni demokrat Resel poročal o predlogu glede na draginjo živil ter predlagal, naj se odpre meja živini iz Srbije, Bolgarije, Ru-munije in Rusije. Temu predlogu so se odločno uprli razni poslanci, med njimi tudi slovenska zastopnika Povše in Roškar. Prvi je s številkami dokazal, da se je v zadnjih treh letih pomnožilo število goveje živine, padle so zadnje mesece cene živine, toda meso obče ni prav nič ceneje. Iz tega se mora sklepati, da živinorejci niso krivi draginje, ampak prekupci. Poslanec Roškar pa je dokazal s podatki, da dandanes tudi živinorejec dela brez plačila, ker izkupilo za živino ne pokrije vseh stroškov, truda in skrbi. To vprašanje bode zopet napravilo mnogo hrupa. Vlada bode namreč sklenila trgovsko pogodbo s Srbijo. In po tej pogodbi bodo smeli Srbi proti gotovim pogojem uvažati meso v našo državo. Večina pa se upira tej koncesiji. Vlada se trudi že sedaj, da dobi večino za pogodbo. Lukn za Bosno iz Hercegovino — Iz Sarajeva poroč.tjo, da se bosanska vlada resno bavi z načrtom, da spremeni luko v Kleku, ki spada pod Hercegovino, v trgovsko luka za Bosno in Hercegovino. Ta nova laka bi bila izvoza iz obeh pokrajin zelo ugodna, iz-lasti za izvoz lesa. Luka leži med astjem Narente in Stonom in je 7 km dolga in 1 km široka. Luko bi bilo lahko zvezati z železnico Mostar-Gruž-Zelenika, kajti postaja Gistamea je oddaljena od Kleka samo šest kilometrov. Razvoj te luke bi imel tndi veliko vojaško važnost, kajti nje položuj, ki je dobro zavarovan, nudi defenzivnemu brodovju dobro operacijsko bazo. Važnost luke bo tem veča, ko bo ista po železnici zvezana z notranjo deželo. Nadvojvodinja Henrieta, hči nadvojvode Friderika, se je zaročila s princem Gotfridom Ilohenlohe, bratom našega cesarskega namestnika. Nevesta je rojena 10. jan. 1883. UelavNko ministerstvo. — V proračunskem odseka je baron Beck dal pojasnila glede na delavsko ministerstvo, ker so nastala neka nesporazumljenja. Beck je dejal, da vlada temu mmister-stvu ne bo izročila delokroga izključno naredbenim potom, ampak da se bo poslanski zbornici ob pravem času poro* čalo in se ji bo dale prilika zavzeti stališče. Delavsko ministerstvo se v 10 dneh ustanovi. Z*zdaj bo vodilo posle brez kakb vrhovno jurisdikcije. Nemško nacionalni poslanci so nevoljni na Becka, ker je to ministersivo baje protipostavno kreiral. Italijauske utrdbe oh avstrijski meji. Poročevalec o proračuna italijanskega vojnega ministerstva, poslanec Pais, je izjavil nasproti časnikarjem, da hoče predlagati povišanje vojnega italijanskega proračuna za 40 miljonov lir. Za utrdbe ob vzbodnji (avstrijski) meji obstoji načrt. Utrdbe bodo stale 600 milijonov lir. Podrobnosti so še lajne. Pais pravi, da je zgradila Avstrija zadnji čas ob italijanski meji močne atrdbe. Dveletna vojaika služba. Vojno ministerstvo je dovršilo pripravljavna dela o dveletni vojaški službeni dobi. Sporazumeti se morajo še z Ogrsko. Obširno poročilo naglaša, da mora ostati armada krepka in da je zato potrebno, da se poviša število vojaških novincev. Ustanoviti se pa mora tudi zbor podčastnikov po poklicu. Pri izvežban.u vojakov bodo morali paziti na praktično izvežbanje. Vojaki drugega letnika bodo morali biti spomladi že tako izurjeni, kakor so zdaj vojaki, ki s>ažijo tretjo leto. — Male politične vesti. 30. jan. Danes je bil spominski dan smrti cesarjeviča Rudolfa Cesar letos prvič na ta dan ni šel molit na njegovo rakev v kapucinsko cerkev, ker je bilo slabo vreme. Biidimpeštanski zdravniki so sklenili stopiti v stavko. — Kuropatkin ne pride pred vojno sodišče. 31. jan. Danes je zboroval proračunski odsek delegacij. Socialist Pittoni je govoril za mir z Italijo. — Ogrski odsek je že sprejel proračun. — V Varšavi je bil umorjen ravnatelj železne tovarne Handtke. 1. febr. Češki radikalci kandidirajo v deželni zbor neko učiteljico. — Na Portugalskem so republikanci hoteli vprizoriti v predzadnji noči upor. A policija ga je preprečila. 2. febr. Danes so umorili v Lizboni portugalskega kralja. — 4. febr. Avstrijska delegacija je izrekla svoje ogorčenje nad umorom portugalskega kralja in prestolonaslednika. Španska je zasedla portugalsko mejo, da vdre v deželo, če se začne revolucija. — V Lizboni so ustrelili 8 revolucijonarcev. 5. febr. V Peterburgu so obsodili na smrt generale Steslja, Focka in Reissa. — Nove volitve na Portugalskem bodo 5 aprila. — Srbski prestolonaslednik je ranjen. Kako se je to zgodilo, se ne ve. S. K. S. Z. Dr. Srebrnič je v torek imel krasno predavanje o novem Rimu. Poslušalcev je bilo nad 100. Bil je izreden užitek, ki so ga še povečale lepe slike. Potovanje po sv. deželi bo prihodnji torek. Skioptičnih slik bo nad 60. Zbor zaupnikov S. L S. Danes dopoldne se je zbralo nad 300 zaupnikov S. L. S. iz go-riške okolice in Tolminskega, da konečno sklepajo o kandidatih za deželni zbor. Zbor je olvoril in pozdravil načelnik S. L. S. dr. Gregorčič. Nato je govoril o političnem poloniju dr. Pavletič, ki je izborno označil liberalne agrarce. O kandidaturah je poročal dr. Gregorčič. Soglasno in z navdušenjem je zbor sprejel predloge izvrševal nega, po katerih naj kandidirajo v splošni skupini gg. dr. Anton Brecelj, zdravnik v Gorici; dr. Franc Pavletič, odvetnik v Gorici; Jožef Fon, državni poslanec v Gorici; v kmečkih občinah go-riške okolice gg: Ivan B er buč, dež. odbornik v Gorici; Anion Klančič, župan v Podgori; Miha Z ega, jioseslnik v Kanalu: v kmečkih občinah tolminskih gg: dr. Anton Gregorčič, drž. poslanec v Gorici; Anion Kosmač, župan v Cerknem. Nadalje je zbor sklenil sledeče: Shod zaupnikov S. L. S. pooblašča strankino vodstvo, da ukrene, kar spozna za potrebno, v ostalih volivnili okrajih in v volivnih skupinah. Zbor zaupnikov je z navdušenjem sprejel sledeče: Shod zaupnikov S. L. S. izreka bivšemu mnogoletnemu deželnemu poslancu gospodu Maziju Grči za njegovo neumorno, vsestransko in plodovito delovanje v deželnem zboru in zunaj njega svoje priznanje in iskrenn zahvalo ter obžaluje, da vsled okoliščin, katerim ni dal gospod župnik |iovoda, ga ne more zopet kandidirati za to častno mesto. Nato je dr. Dermastja govoril o agitaciji. Zborovalci so ogorčeno protestirali proti žaljenju kmečkega ljudstva po dr. Frankotu, ki ga je imenoval nerazsodno maso. Navdušeni so se razšli zaupniki. Agrarci in liberalci v objemu. Za d a 11 e s dopoldne je bil n a p o v e d a 11 shod liberalcev in a g r a r c e v. Imela b i s e bila vršiti posebej. Č n j e m o, d a so s e liberalci in agrarci združilil Sedaj je jasna ta igra! Somišljeniki, razkrinkajte do golega te „agrarce“, ki imajo pod kmečko suknjo črno liberalno srce. Novice. TiHk<>Mii škrat nam je v nekaterih današnjih iztisih napravil neljubo napako. V uvodniku naj se med kandidati splošne skupine bere kot drugi kandidat: Dr. Franc Pavletič, in ne Parletič. Poduk o zadružništvu in kjigo-vodstvu v goriški centralni bogoslovnici. »Primorski List* z dne 23. januarja t. I. je pisal r orodnem članka: »Z obžalovanjem moramo reči, da se Se zdaj nič ne stori za globljo izobrazbo dnhov-skega in drugega naraičaja ▼ znanja .0 zadružništvu. Dnhovski kandidat naj bi amel zakonodajo, ki se tiče zadružništva in trgovstvc, znal naj bi knjigovodstvo in korespodeaeo/ Da ne bi kedo mislil, da merijo te besede na goriško bogo-slovnico in njeno vodstvo, naj povemo, da so se priredila v lanskem šolskem leta z dovoljenjem prevz. knezo-nadškoft In vodstva v goriiki centralni bogoslovnim preda*anja o knjigovodstva in zadružništva. Taka predavanja nameraje prirediti »Goriška zveza* tudi letos, ako se bode zdelo predstojnikom to primerno. „Goriška zveza* namreč upa, da se ji posreči v kratkem pridobili še novih sposobnih moči, ki bodo zadružno delo čvrsto nadaljevalo. Načelstvo .G. Z.“ Važen agrarni predlog. — Izza kulis izvemo, da Mermolja že pripravlja razne nnjne predloge, ki jih bo kot deželni poslanec stavil na vlado. E len takih bo baje: Deželni odbor se poziv-Ije, naj nemudoma ukrene da županom ne bo več treba predlagati občinskih račnnov. Za občinske blagajniške zadeve naj deželni odbor imenuje kakega krneč* kega veščaka, kakor je n. pr. vrtojbenski župan Lokateli. Z .to se nekateri župani tako trudijo za agrarce. Pristeu 11 gr ar ec — pristen liberalec. — Pri volitvi častnega odbora za goriško okolico je bilo. Šlo se je med dvema županoma med enim »Slov. L;ud. Stranke* in med enim liberalcem. Ko je bil izvoljen liberalni žapan (in scer edini), je agrarec Mrmolja izustil te-le besede: »Vsaj enega imamo liberalci*. Kandidat lib. učiteljev. —V četrtek seje zbralo na Bajtovo povabilo 28 učiteljev da izvolijo izmed sebe kandidata, ki ga vsilijo agrarcem. Po,en glas sta pri tej volitvi dobila Farlani in Merljak, 8 jih je dobil Bajt in «18. Križman, ki je tako postal kandidat. Čestitamo agrarcem za takega kandidata 1 Odkod izvirajo .agrarci*? Kdor le količkaj pozna vrtojbenske razmere ki vladajo ondi, odkar županuje sedanji župan, nam bo brez dvoma pritrdil, kar smo neštetokrat pisali o agrarcih. Ti so nezadovoljneži iz G»brščekovega tabora Kmalu potem, ko je bil za župana izvoljen sedanji župan, se je vnel radi županskega stolca hud prepir in osebno casprotstvo med nekim liberalnim podžupanom in pa med Lokatelijero. Ta mož* »ta bila in sta po srcu liberalca. Neprestano sta se napadala po .Soči* in si očitala razne grehe. Ko se je p* pozneje »reorganizirala* liberalna stranka, je izvolila za svojega zaupnik* Lo-katelijavega in Mermoljevega osebnega nasprotniko Maraža. In sedaj je bil ogenj v strehi. Oba »ta bila huda na Gabriče-ka in »Sočo*. Da bi se znosila, sta začela snovati novo stranko, ki naj bi bila sicer »protiklerikalna*, kakor sta bila moža sama, a todi protiliberalna radi Maraža in Gabrščeka. To naj bi bila stranka miru, ki se je rodila v sovraštvu. Vendar sta med vrtojbenskimi kmeti dobila kmalu precej pristašev. Tako je jasno, da sloni agrarna stranka pravzaprav le na možganih policaja M »rmolje, žnpana Lokatelija in njanih pajdašev, ki hočejo na ta način v drnžbi nekaterih liberalnih ačiteljev in goriških advokatov zanesti sveti mir in pokoj — med g-»ri-ške .klerikalce". Javni shodil — S temi se seda bnhaja »agrarciu. Nam pa očitajo, da dtlamo zaupne *hode. Ne bodite smešni Pri R'bkn v zgornjih prostorih so zbol rovali odborniki in zaupniki »Kmečke zvezeu, da povedo svoje mnenje glede kandidatov. Da k posvetovanju o kandidatih ne brici. Potniki vendar plačajo voznino a* sedeže, ne pa za jih staviti v takoimenovano »preio* v vlaku. Ob takih prilikah se je bali tudi kake nesreče! Ali je prav, da je bilo n. pr. v četrtek zjutraj v dveh vozovih tretjega razreda, kakor je sprevodnik rekel, do 300 oseb? Šcandal! Otrobi iz vojaških magazinov v Maribora, katere je izročilo c. in kr. vojno ministerstvo »Goriški zvezi“, so že došle. Ceno, ki je v primeri s oenami pri drogih trvdkuh ugodna, naznanimo v kratkem. Opozarjamo pa vbo našo zadruge, ki žele imeli cele vagone, naj sr zglasijo nemudoma v uradu »Goriške zveze, da ne bo treba prevažati blaga z goriško postaje v zaloge »Goriške zvezo*. Železnica Čedad-Kanal. — Tozadevni faktorji se zopet gibljejo, dr. bi uresničili železniško progo Cedad-Kanal. Te dni bo se posvetovali o slvari deželni poslanci čedadskega volivnega o-kraja, med njimi tudi Slovenca Kokovac in Trinko. Kakor je znano, če bi se uresničila ta zvez« in potem še ona od sv. Lucije preko Idrije do Ljubljane, bi se s tem odprla najkrajša in silno važna trgovinska proga med Italijo in med ja-goslovanskimi narodi ter Ogrsko. Toda zaprek ne manjka niti od laške, niti od avstrijske vlade. Proga bi mnogo koristila tudi Slovencem, zato bi se morali bolj zanimati za njo. Ta proga bi se dala morda izpeljati tako, da bi ž njo dobila Brda svojo Briško železnico. — Iz poštne [službe. — Absolvi-rana pravnika dr. Ivan Kern in Jakob A g a p i t o imenovana sta poltnima kon-ceptnima praktikantoma na c kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstva v Trsta. — Italijanski prihranki. — Iz Bima poročajo, da so laški izseljenci v Ameriki v I. 1907 potom ene aame nju-jorške banke poslali domov 26 miljonor 47 tisoč frankov. — Semulič prijet. — Iz Vidma poročajo listi, da so ondi prijeli morilca voznika Furlana — Semoliča. V Vidmu je bil že 29. januarja. Napad ae je izvršil v noči od 28. na 29: jan. Prišel je iskat dela. Dobil ga je pri nekem čevljarskem mojstru Bajerju, ki mu je povedal, da se piše Ssraulič in da je doma iz Brestovice. Čevljar je bral v laikih listih o Semoličevem aapada. Obveščena je bila policija, ki je Semoliča prijela. Iz Semuličevega naivnega ravnanja je razvidno, da on ne more biti morilec onih treh kočijažev v Trsta in na Opčinah. — Dinamit ukraden. — V Val-dragonu blizu Pule so neznani tatovi okradli iz občinske zaloge 1300 dina-mitnih patron. Dredena je preiskava. — Redka starost. — V mestni ubožnici v Puli se nahaja starka Antonija Lukašič iz Cresa, ki je bila rojena dne 17. janavaria 1806 in je torej sedaj stara 102 leti. Starka je živahna in vesela. — Tatvina. — Štefan Bregant, mesar v Podgori, je knpil v torek dve kravi, eno v Mirna, drugo v Kojskem, kateri ute mu bili ponoči iz hleva vkradeni. Čadno je, kako so mogli tatovi spraviti kravi iz hleva. Ta je namreč na dvorišču in nad njim stanovanje. Kravi sta bili kupljeni za 320 kron. — Novi društvi. — Potrjena so od vlade pravila »Kat. slovenskega izobraževalnega društva* v Avčah in »Kat. slovenskega izobr. društva* v Gaberjih. — Etbin Kristan, znani socialno demokratični voditelj, se preseli iz Ljubljane v Dalmacijo. Is Idrije pride v L nbljano Anton Kristan. — Za c. kr. drvarje in gozdarje. — V Boboto, 25. januarja, je imel poljedelski minister dr. Ebenhoch večurno sejo. Ooravnavale bo se želje in težnje e. kr. drvarjev in gozdarjev. Schoiswohl je imel izvrsten referat, na kar se je vnela živahna debata. Minister dr. Eoen* hoch je pomiloval uboge reveže in povedal, kako jim misli država pomagati. Vsekako je pričakovati, da bode država odpomogla težnjam drvarjev in gozdarjev. Težnje in želje drvarjev in gozdarjev so ministru že večkrat predložili naši poslanci. Kje so pa ostali bo-cijalni demokrati! Zikaj neki ni minister klical k seji socijalnih demokratov? — Ceno me»'. — Na dunajski trg prihaja v zadnjem času toliko živine in mesa, da so začele cene živini in tudi mesu pri mesarjih znatno p »dati. V tednu od 12 do 19 janaarja se je izročilo veliki tržnici 560003 kg mesa in na trg nad 4000 komadov telet, svinj in ovac. Množina mesa iz živine je bila tolika, da ni našla dovo’j kupcev. Tali naslednji teden po 19. jan. se dovoz ni zmanjšal. Velika tržnica na Dunaju je prenapolnjena z mesom. Ctna živemu mesn je padla za 5 do 8 vinarjev. Vsled tega so morali tidi mesarji iti s cenami navzdol. Pri nas pa se mesarji nič ne zmenijo za to, da je cena živini padla, in prodajajo meso, kakor poprej. — Na vcšadeljo, dne 2. svečana v Gor. Vrtojbi shod. Na tem shodu se je ponavljalo staro socialno demokratično frazar-stvo z zlatimi obljubami. Govoril je Milost. Bi*tvo shoda je bilo ndrihanie po »farjih*. Givoril je tndi „apost>l mirau Mermolja ter klical z obupnim glasom mir v deželo. A Milost je bil bolj „kan-štenu in ga je zafrknil, da miru v deželi ni bilo in ga ne bo. Izraziti pa se je meida Milost bal, da donitšajo ravno „agrarciu še večji hrup in Sander v deželo, nego je bil prej. Na shoda je bilo le malo udeležencev. Mv. tri kralje. Po noči okrog 10. are je prišel v krčmo, ki jo „on“ imenuje klerikalno. Pripeljal je s seboj nekaj Ijadi, da vržejo klerikalce ven. Zamaknil se je in misleč, da tolče po glavah teh klerikalcev, zsdel je le ob navaden kozarec, ki ma je zdrobljea „paščal“ prevročo kri na roki, in pustil zevajočo rano kot spomin zmage nad klerikalci. Tisto soboto potem je zginil od nas, menda je šel zdravit roko in pustil šolo. Ali ni to eden izmed pravih učiteljev? Pri cas tadi razsaja škrlatina, a od nikoder ni nikogar, dasi se je naznanilo oblastem. V vsaki hiii imamo bolne otroke in tadi umrlo jih je en par. Seve daleč smo, grdo je pri nas ; županstvo si sicer veliko prizadeva, trka in prosi, a tam doli vse spi. Ali smo res pozab-jeni od vseh?! Ali bomo morali res še bolj opiti, da naB bodo enkrat slišali. | Ie tolminskega okraja. Volivci kmečke skupine, ki voli 4. marca, naša kandidata sla: , Dr. Anion Gregorčič, drž. poslanec v Gorici. Anion Kos m a č, župan v \ Cerknem. Vsi na delo za naša dva kandidata ! Iz cerkljanskega okraja. Volivci kmečke skupine, ki voli 4. marca, naša kandidala sla: Dr. Anton Gregorčič, drž. poslanec v Gorici. Anion Kosmač, župan v Cerknem. Vsi na delo za naša dva kandidata! c Cerkno. — Dne 2. febr. je priredilo tukajšnje izobraževalno društvo veselico, pri kateri se je igrala igra „Čevijar“. Vsi igralci, sami mladi fantje, so svoje uloge dobro izvršili. Še celo presenetili so nas s svojim prvim nastopom na odrn. Čast jim! Mladeniči, naj vas ne astraši nobena sila, ko na delo kliče Vas mati domovina. Mej posameznimi dejanji nas je kratkočasil na novo oživljeni tamburaški zbor pod vodstvom g. G. Bevka. Pokazali so vrli tamburaši svojo spretnost in čat za umetnost, kakor znajo Cerkljaui, le stari „mnzi-kantarji“. Le pogumno naprej! V kratkem se nam nudi zopet vesela zabava. Dne 23. t. m. se bo namreč igrala igro „Dbežnik“. Pridite od blizu in daleč pa-gledati kaj znamo! Iz kobariškega okraja. Volivci kmečke skupine, ki voli 4. marca, naša kandidata sla: Dr. Anton G r c g o r č i č, drž. poslanec v Gorici. Anton • Kos 111 a č. župan v Cerknem. V>i na delo za naša dva kandidata! Iz bovškega okraja. Volivci kmečke skupine, ki voli 4. marca, naša kandidata sta: Dr. Anion Gregorčič, drž. poslanec v Gorici. Anion Kosmač, župn v Cerknem. Vsi na delo za naša dva kandidata! Iz komenskega okraja. km Liberalna kandidata na Kra- | Sli. — Jožef Št rek el j, nadučitelj v Komnu bo kandidiral v kmečki skupini kol zastopnik Koniencev. Sežanski okraj bo baje imel čast, da ga bo zastopal znani Mahorčič iz Sežane. ! km Shod sodalitatis S. S. Cordis Jezu za dekanijo Komensko bode v j Šmarjah dne 13. febr. t. I. točno ob 10. zjutraj. km Iz tiabrovice. V noči od 22. do 23. jan. so neznani tatovi pokradli pri g. Jožefu Lainu zimsko suknjo in nekaj druge obleke. Ker so bili tudi lačni, so vzeli tadi 2 hleba kruha iu izpili 1 skledo mleka. Odnesli so vsega skopaj ▼ vrednosti 40 K. Svojo srečo so poskutili še pri dveh sosedih, a jim sreča ni bila mila. — Vreme je pri nas za delo v vinogradih jako primerno in lepo. — Dne 23. t. m. je našel neki kmet pri kopanju vinograda globoko v. zemlji človeško okostje. km Iz Pliskovice. — Našemu g. nadučitelju strašno smrdijo katoliški listi. Dasi vemo mi to že davno, vendar ne bili pričakovali, da bo dal duška lej svoji jezi na tako smešen način. Neka učenka je prinesla t šolo svoja ročna dela zavila slučajno v list „Slotenec*. Ko g. učitelj to zapazi, vzame ji dotični list, nekaj čita, potem nkažn hčerki, naj ga vrže v peč z opazko: „Take reči se ne nosijo v šolo“. Verjamemo, g. učitelj da vam kot strastnemu agitatorju za »Primorca", „Sočo“ ni vščeč, da sa katoliški listi čitajo med nami. Ako je Vam dovoljeno vsiljevati „Primorca“ za eno krono, in potiskati v žep „Sočo“ delavcem pri delu, mislim, da je tudi nam dovoljeno čitati kak dober list, kteri nam resnico pove, če tudi Vam liberalnim agrarcem ni povolji. Kot učitelj katoliških otrok bi morali vendar nekoliko brzdati svoje liberalno srce. — Sprevideti bi mi rali kam ste prišli b svojo taktiko. Saj je v naši občini velika večina dobrih katoliško mislečih ljudi. In le mala peščica jih je z Vami. In nekaj med temi celo takih, na katere ne morete biti ponosni. Kdo nadzoruje otroke v cerkvi ? Kaj mora si misliti mladina od Vas? Mi hočemo katoliških učiteljev Se oglaaimoše. Očetje. Iz sežanskega okraja a Nesreča na južni že'ezniei. — Zadnji večerni brzovlak iz Trsta proti Ljubljani je v sredo 29. t. m. zadel pri zatvornicah na poti iz Sp. Ležeč proti Divači ob zadnji del voza, kateri je vozil moko iz mlina. Voz je razbit, moka raztresena. Eden od vpreženih volov je nekoliko ranjen, kakor tudi voznik, drugi vol je popolnoma nepoškodovan. b Iz Povirja. Prihodnjo soboto, t j. dne 8. februarja se bo pričel pri nas sv. misijon, ki bo trajal en teden. Vodili ga bodo čč. gg. lazaristi iz Ljubljane. — Pretečeno leto je bilo pri naB rojenih 41 otrok, umrlft pa je 24 oseb. Porok smo imeli 8. Med umrlimi je bil tudi neki tujec, katerega so dne 27. decembra našli mrtvega v neki ogrtdi blizu vasi Ž zje. Njegovo ime jedosednjše neznano,, pravijo pa, da je bil iz Št. Mihela na Krasu. s Postaja „Jabka“. Ne davno temu se je pe'jal neki Nemec po jnžni železnici iz Trsta proti Ljubljani. Med potjo je veBtno gledal v vozni red in ai zapisaval vse postaje. Ko se pripelje do Zgornjih Ležeč, je preslišal, kedaj je sprevodnik zaklioal ime postaje, pač pa je slišal od znnaj vpitje: „Jabka, jabkau. Nekdo je namreč na ves glas ponujal jabolka. Vpraša svojega sopotnika, kako se imenuje ta postaja. Sopotnik je hitro uganil, da Nemec najbrže misli, da ae postaja kliče „Jfcbkau, zalo mu odgovori „Jabka*. In vestni Nemec si je skrbno zapisal to ime rekši : „Te postaje pa ni v voznem redu“. Tako je postala južna železnica za eno postajo bogatejša. Iz fržiškega okraja. ti Tolovajstvo. = (Poskušen umor na cesti med Št. Ivanom iu Jamljami)* se ni posrečil. — Znano je, da se je vračal mlinar na Prelaznem prejšnji teden proti večeru domov. Na potu proti domu se je ustavil tudi pri trgovcu in krčmarju Plesu v Devinu, kjer je dobil 200 K. Ko hoče sesti na voz, poprosi ga neznanec, da bi se smel ž njim peljati do Jamelj, ker ie namenjen v Brestovico. — Mlinar mu zadovoljno dovoli in brza konjiča sta hitela proti Jam-Ijam. Ali ko pridela do vijadukta južne železnice, vstreli neznanec ua mlinarja Petra Furlana, toda k sreči — strel ni smrtno nevaren, ker je bil mlinar dobro zavit in oblečen. — Ob enem se je prikazala na ovinku luč in neznanec Au- (Dalje na sedmi strani.) M S «1—1 JS •^8i—I ^ $ g S 0£CC g O e/3 feOeg B O +3Ž OS M •fh >S od N O rt g © e-t > r—1 O Ogo Ph guštin Semolič iz Brestovice pobegne v temno noč. — Mlinarja so težko ranjenega peljali hitro k zdravniku v Tržič, in odtod v bolnišnico, kjer so mn vzeli krogljo iz hrbta. Sedaj je vže ozdravil in v nedeljo je vže — plesal v Jamljah. Avguština Semuliča so prijeli v Vidmu. Sumijo, da je 011 provzročil znane umore ■ kočijažev v Trstu in na Opčinah. Tomu hoče vsaj „PiccoIo“ prišiti iz sovraštva do Slovencev. Koliko je resnice na tem, pokaže obravnava. Ptička imajo vže v Trstu — kjer čaka zaslužene kazni. ti Tržič. — (Shod). — Tu je priredil naš državni poslanec dr, Bugatto shod v magistralni dvorani. Bilo je samih zaupnikov črez 300 mož. Položil je račun o svojem delovanju v parlamentu, ter so vzeli navzoči s splošnim odobravanjem na znanje. Ob enem je povabil navzoče naj mu povedo svoje želje in potrebe; 011 je vedno na razpolago, da priskoči na pomoč tjpečemu ljudstvu. Potem so zastopniki občin naznanjali g. poslancu, česa je najbolj potreba v tej ali oni občini. Potem je povabil zastopnike slovenskih občin še posebej v župnišče, kjer se je z njimi pogovarjal v materinem jeziku. Tu so se mu zastopniki pritožili o raznih pomanjkljivosti v občinah, zlasti o potrebi vodnjakov, napajališč, o uravnavi cesta itd. G. poslanec je vzel njih želje in pritožbe na znanje, ter obljubil, ves svoj upliv uporabiti za bedno ljudstvo. ti Iz Devina. — (Poročilo in zahvala). — Iz poziva na rodoljubna srca v goriških časopisih je znano, da se je priredila „božičnica“ v korist otroškemu vrtcu in slov. šolski mladini v Devinu. Ker pa ne čuti pošiljatelj poziva dolžnosti, da bi se tudi zahvalil vrlim in obilnim dobrotnikom, dasi je odsek to sklenil, sprejmite vsaj od člana odseka kratko poročilo in zahvalo. — Pozivu in prošnjam odsekovein se je odzvalo lepo število dobrotnikov, ki so ali poslali ali osebno izročili svoje darove. Med raznimi dobrotniki posvetnjaki zavzema preč. duhovščina odlično mesto. Vsega denarja skupaj se je nabralo 367 K 10 v, porabilo se jepa35i-33K. Obdarovani so bili vsi otroci. Razdelilo se je 82 oblek deških in dekliških, rute, pase, predpasnike, šolske potrebščine, razno pecivo, sadje, jabolka, naranče itd. tako, da so bili vsi otroci veseli in zadovoljni. Preostalih 1577 K, ki so naloženi v poštni hranilnici, se je odločilo za nakup molitvenikov prvoobhajancem ali birmancem. — Bodi torej na tem mestu izrečena vrlim dobrotnikom v imenu obdarovane mladine srčna zahvala za toliko naklonjenost z iskreno željo: do-brotljiri Bog Vas obvaruj zdrave, da bi še doprinesli svoj obolj za gmotno in duševno rešitev devinske dece ob sinji Adriji. Bog Vam povrni, mili dobrotniki! Obdarovani otroci se Vas bodo spominjali v ‘svojih molitvah, da jih tudi za naprej ne pozabite. Bog Vam plačaj! ti Dobro mu jo je zasolil. — „Primorskih listov" prihaja lepo število v Davin. To pa nekomu, ki živi od same napredne in svobodomiselne modrosti, ni prav. Zato nahruli v krčmi nekega naročnika „Prim. lista" in mu reče: „A, tudi vi imate „Prim. list". Jaz da, in ponosen sem na to, mu odgovori. „Vam pa rečem: ne vtikajte se v moje stvari. Ko mi boste Vi plačeval liste, bom či-i tal takšne, kakoršne mi vkupite. Dokler jih pa sam plačujem, si jih izbiram po svojem okusu. Capitol?" Nahruljenec bled kot stena se obrne in obmolkne j sramotno! 1 ti Število Moliorjnuov se je letos ' znatno pomnožilo. To je dober znak, da se ljudstvo probuja in zahteva zdrave tečne duševne hrano. ti Mrzla burja je začela briti in tuliti okoli hišnih voglov, da se bojimo pokazati se na prosto. No, pa ker bo sv. Polonija kmalu izgnala vse sredo-zimce, se tudi mi preveč ne tresemo pred njimi. Drobtine. d Novi zakon proti pijančevauju na Norveškem. Na Norveškem stopi kmalu v veljavo zakon proti alkoholizma, ki obsega sledeče glavne določbe: Kogar najdejo pijanega na javnem kraja, »e kaznuje z denarno globo. Ako se potem v istem leta opijani še dvskrat, doleti ga zapor. Pijanca more sodišče tadi prisiliti na delo pri državnih podjetjih od 18 mesecev do treh let. Z zaporom do treh let se kaznujejo taki pijanci, ki se vdajajo pijači tako, da s tem zanemarjajo skrb za svojo rodbino. Ako se dokaže, da je kdo koma prigovarjal k pijančevanja ali pa dajal pijanema še nadalje piti, se kaznuje z zaporom. Ako se je zgodilo to v javnem lokala, se mora kazen takoj nastopiti. Osebe izpod 18 let ne smejo vstopiti v gostilno ali v take lokale, kjer se prodajajo opojne pijače. d Grozna rodbinska žaloigra. Pri Podiebradu se je sprl 60-letni cestar s Bvojo Ijabimbo Ano Svobodo. Mihalek je pograbil gladilnik in toliko čaBa tolkel po Svobodovi, da jo je ubil. Nato je zaprl v sobo svojega 12 -letnega sina in zažgal hišo. Sam se je podal pod streho in se obesil. Sosedje so rešili sinčka, Mihalek pa je bil že mrtev. d Važen Izum za železnice. Kapucin o. Ludvik Lozako iz Karbonare pri Bari v Italiji je izumil stroj, s katerim bo možno preprečiti, da ne trčita dva vlaka skupaj. Stroj je tako umetno sestavljen, da daje devet posebnih znamenj, ki bodo naznanjala pretečo nevarnost trčenja. Znamenja so ta le! 1. tir je prost; 2. opozarja strojevodjo, da je na krivem potn in da proti njema vozi vlak ; 3 naznani obem strojevodjem ter obem postajam, da si vleka vozita nasproti po istem tiru ; 4. pove kateri vlak naj se vrne in kateri naj nadaljnje svojo vožnjo; 6. obvesti obe postaji, med katerimi bi se res pripetila vlaka kaka nezgoda; 6. izrazi katera postaja naj pošlje pomoč vlaka; 7. naznanja točno med postajama, kedaj je vlak odšel, kedaj prišel, koliko zamudil ; 8. opozori strojevodjo. da je zgrešil tir; 9. obvesti potnike v vlaka, kedaj pride mimo kateri vlak in od katere strani. O. Ludvik je izumil ta stroj iz same ljubezni do bližnjega videč, da so Bamo v Združenih državah severne Amerike železniška trčenja zahtevala ogromne žrtve pretečeno leto. Tam je bilo 76.186 ranjenih ter 5000 ubitih. Želeti je, da bi se prekoristni izum po vseh železnicah vpeljal. d Gimnazijci umorili svojega profesorja. — iz Kolomeje poročajo, da r-o tamkajšnji gimnazijci napadli radi Nlabe klasifikacije profesorja Pekarskega m ga pretepli do smrti. Dasi so profe-Horja takoj operirali, vendar je malo ur kasneje umrl na ranah. Mnogo gimnazijcev je bilo aretiranih. Gospodarske vesti. = Nekoliko o reji kuncev. — Reja kuncev ali domačih zajcev, ako se je pametno lotimo, bi posebno malim gospodarjem, marsikatero kronico prinesla. Kunce rediti, to ni sicer nič novega, a kunce s pridom redit', pa vendar ne zna vsakdo. Pri nas redimo navadne ali male kunce, ali pa velike tuje lapine z dolgimi ušesi, ki jim ob glavi navzdol vise. Prvi so dosti manjši od drugih, pa so za razne bolezni tudi manj občutljivi. Kunce imamo navadno proste po živinskih hlevih Ta prostost sicer zdravja živali ugaja, ker kunec se rad prosto giblje ; a v nevarnosti so mladiči, da jib podavijo mačke, podgane in podlasice. Če hočemo kunce rediti, da bomo imeli od te reje kaj dobička, moramo to drugače pričeti Pred vsem nam je potreben suh in topel hlev, v katerem napravimo več pregraj z lesenim ali pa opečnim podom, da ga kunci ne morejo prekopati. Vsaka samica dobi svoj predel, v katerim mora biti zabojček s pripravno luknjo na enem koncu, dasi samica lahko v njem napravi gnezdo. Prav je, če ob steni narede male gare, kamor se polaga krma, da io žival ne pohodi in ne onesnaži. — En štirjaški meter prostora zadostuje za eno samico. Ker je zračnost hlevčkov jako potrebna, naj bi bila saj sprednja stena iz žice. — Samec mora imeti sam svojo pregrajo. Tadi za mladiče je treba pregraje iz žice, pa precej prostorne, da mlade živali lahko skačejo in se po volji gibljejo ; kar jim pripomore jako k zdravja in nsgii rasti. — Enake starosti mladiči naj pridejo v en predel. — če hočemo od kuncev imeti kaj dobička, ne smemo jih rabili za pleme, dokler ne dorastejo, tedaj ne pred enim enim letom starosti. Kdor hoče lepe kunce izrediti, naj ne dene samca k kunici, dokler niso mladi vsaj 3 tedne, ali še bolje, en mesec Btari. Ko mladi kunci že vse jedo (v starosti 5—6 tednov), jih je treba v zanje pripravljeni prostorni hlevček dejati. Primeri se, da je v gnezdu po 10 mladih. Neizkušen gospodar je tega navadno vesel; a izkušen bo pa dva ali tii najslabše mladiče precej odvzel ter jih pokončal, če nima slučajno v drugem gnezda enako starih mladičev, pa ne v takem številu, da bi jim živeža primanjkovalo, če jim te slabotneže pridene. Malim odstavčekom, je treba polagati tečne hrane ; otrobi nekoliko mokre, ali j pa ovsa in zelenjavo, pa ne rosno, ali 1 pa sparjeno. Mokra krma je kancem sploh škodljiva, posebno pa mladim. Ako j mladiči dobivajo mokro travo, deteljo, zelje itd. obolijo na jetrih, postanejo vampasti in poginejo. Tudi salata ni za kunce, posebno če je že oatarela in je mlečna postala. R>pa, korenje in pesa kuncem dobro tekne. Debro je tudi, če denemo med otrobi, katere jim vedno zmočene polagoma, tupatam nekoliko brinovih jagod in malo soli. Tudi smemo kaki vršiček pelina djati med krmo, pa ne preveč in ne prepogosto. Brinje in pelin sta kuncem zdravilo. Če obrezuješ sadno drevje, položi jim sveže veje, prav radi jih bodo oglodali. Da kunci tudi čiste vode potrebujejo, se razume. Posodice s čisto vodo ne sme v nobenem hlevu manjkati. Tadi mleko te živali kaj rade pijejo. V nekem kraju je imel gospodar malega posestva v hlevu pri kravi več kancev, ki so se mu, ker podgane in mačke niso mogle priti v hlev, prav dobro redili in množili. Kar začne gospodinja tožiti, da krava premalo mleka aaje ; primerilo seje, daga nekaterikrat ni skoraj nič ni namolzla. — Ugibali so to in ono, kaj bi bilo krivo, da krava tako hitro odstavlja; pa pravega le niso mogli pogoditi. Nazadnje so zvrnili vso krivdo na neko staro ženico, ki je bila na glasn, da je čarovnica in slučajno ni bila med dobrimi prijatelji omenjene piše. Nekega dne gre gospodar oborožen z gnojnimi vilami v hlev čakati čarovnice. Stopi v prazni hlevček, kamor bo teleta zapirali in čaka, kaj bo. Ni trajalo dolgo in krava leže. Komaj je legla, pri-skače največji kunce k nji in jo začne sesati. — To je bila torej tista zlobna čarovnica, ki je pa morala še tisti dan svojo zlobo z življenjem plačati. = Na kaj je gledati pri kupovanja trt? — Pri kupovanja trt je gledati pred vsem na to, da bo trte lepe in močne in da so prave. To povdarjamo zaraditega, ker se tu in tam dogaja, da se oddajajo tudi slabe trte in da se pošiljajo drugačne sorte, kskor se naroče. Pri cepljenkah je gledati, da so tudi dobro sprijete in zaraščene. Dibro zaraščene in lepe cepljenke so gotovo več vredne kakor slabo zaraščene ali kakor cepljenke mešanih vrst. Žito imajo pa tudi višjo ceno. Kakor pri vsakem Bemenu, tako je tudi pri cepljenkah na to gledati, da so lepe, prave in dobro zaraščene in naj je cena tudi nekoliko višja. = Vinogradništvo m Kitajskem. — Vinogradništvo na Kitajskem nima posebno stare zgodovine. ŠMe pred desetimi leti je začel v Singaporu neki bogat Kitajec saditi vinsko trto. Nakupil je primerno zemljišče in nasadil vinograde. Pri tem delu mn je šel na roko avstrijski strokovnjak v vinogradništvu baron A. Bibo, ki je skupaj z E. Machom napisal znamenito knjigo o vinarstvu in kletarstvu. Kitajec.je napravil v Č fa velike podzemeljske kleti. Posamezni sodi v kleti držijo vsak po 150 hi vina. Vino ostane dve leti v sodih, predno pride do prodaje. Dasi novo, je vendar kitajsko vinogradništvo popolnoma moderno in racionalno urejeno. Za izobrazbo. Karakter, (»arazierizirati), — beseda grškega izvora, ki prvotno pomenja neizbrisljiv znak. Sedaj razumemo pod besedo karakter — značaj, t. j. vse one lastnosti, ki delajo eno osebo, ali eno stvar posebno, da jo lahko ločimo od priporoča KROJAŠKA ZADRU6A“ V (aORKI svojo bogato zalogo: Rumberško, belgijsko in šlezijsko platno, namizni prti in serviete, brisalke, žepne rute, cvilh, žime in volne v dlaki za ma-drace, odeje, koce, šivane kuverte, perje za postelje, preproge in zavese itd. *\Q Blago izvrstno. Cene prov nizke in stalne. © drog h. Če torej o kom, ali o kaki stvari povemo vBe posebne lastnosti, s tem natanko označimo kar«kteriziramo dotično osebo ali et»ar. Kom or z, — latinska beseda in po-menja prvotno-promet. Sedaj pa razumemo pod to besedo nekako veselico posebno pri študentih, kjer se govore resni in šaljivi govori in pri tem zapoje ena ali drnza pesem. S. K. S. Z. v Gorici je ob zaključku socialnega karza priredila v glavni dvorani Centrala tak ko-mrrz. ki je mnogim čitateljem gotovo Se v dobrem spomina. Konrsijs, — latinska beseda in pomenja — naročilo ali pooblastilo. Ra-znmemo pa tndi prd to besedo one može, ki imajo iztržiti kako naročile. Komisija pride, da ai ogleda na mesta kako stvar, da petem o njej poroča dalje ali sama razsoja. Kmet-gre v kemisijo in misli pri tem na podnijo itd. Koncert (koncertirali), — beseda is laič ne in pomenja tekmovanje. Posebno se rabi ta beseda pri tekmovanja ▼ glasbi, če kak umetnik kaže svojo glasbeno ametnoat. Rabi se pa todi beseda v dingem pomenu. Govorimo o koncerta evropsk h držav in mislimo pri tem na zbor zastopnikov teh držav, kjer skniajo ti zastopniki drug drugega prekaniti. Konferenca, — latinska beseda, ki pomeni pogovor. Posebno na slabem glasa je ta beseda pri dijakih, ker njihovi prcfesorji pri konferencah presojajo napredrk dijakov in jib često tndi obso dijo. Govorimo pa tndi o konferencah državnikov, kjer ti reiujejo važna vprašanja zadevajoča medsebojno razmerje držav. Za smeh in kratek čas. (Veselični odsek). — V neki vasi je liberalen ačiteli a>tsnovil liberalno bralno društvo. Pridobil je zato nekaj mrž in mladeničev. Da bi jih bolj privezal na društvo, jo skoraj vsem »z-delil razne časti a tfm, da jih ie dal takoj voliti t razne odseke. To jih je mazalo I Neki mladenič, ki je bil voljen v veselični odsek, se je po občnem zbora imenitno postavil in rekel: „Nam v veseličnem odseka bo dalo največ opravka. Najteiie delo so naložili nam*. A drugi ga zavrne in ma reče: .Šema, kaj boš čenčal in se zdel,— pač ja znai naročit godce...1“ (H ml!) — Od: „Kaj pa, Jobanca, če bi ti postala moja žena?“ »Ona: „Kakor je božja volja 1“ (Dvojke in devojke). — Mati: „Kako pač to, da naš sin zdaj v šoli dobiva dvojke ?“ Offi : Zato, ker ma grejo po glavi devojke." (Se zaveda). — On: „Gospica Vera je pa res nad vse krasna 1“ Ona: ,.Nbš hišni zdravnik mi je zadnjikrat dejal, da si a si z Vero popolnoma podobni11.' Loterijske številke. 1. februuarja. Trst..............16 19 76 68 67 Line ....... 40 6i 2 12 9 Štev. 334 Op. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil IV. čelrtleta, t. j. mesecev oltolira, Doveinlira in decembra 1906, začne v pondeljek, 9. marca 1908, ter se Do nadaljevala naslednja delavnike in sicer četrtke in pon-deljke. od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne. Od ravnateljstva zastavljalnice. V Gorici, 31. januarja 1908. Uprava »Primorskega Lista« 7> Sente/iiški ulici St. 16 prodaja Narodni kolek“ )) za »•Šolski Dom«. Peter Cotič, ševljarski mojster, Gorica, Gosposka ulica 1 Raštelj 32. • Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. NAročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. 00000^00000 8 VIKTOR TOFFOLI5 Q velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejih krajev. fiorloa, vla Teatro20, vla Semlnarlo 10 Olje za luč 40 kr. lit. Olje corfu 60 kr. lit. „ oljkino 52 „ „ „ bari 60 „ „ i, fineje 56 ,, ,, ,, lucca 70 ,, ,, ,, bolje 56 „ „ ,, nlzza 80 „ „ „ datmat. 56 „ „ „ najfin. I gl. „ „ Istrsko 56 „ „ Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici O O 000004*00000 Edino naš rojak v Gorici, optikar I. Primožič, na Kornju št. 13, (konec Gosp. ulice) ima veliko zalogo optičnih izdelkov, kakor: Raznovrstna očala, zlata in iz nikla, stekla iz kristala, v vseli številkah. V zalogi ima razne toplomere, daljnoglede, barometre, mikroskope, vage za vino, za žganje, za špirite, livele za zidarje, mizarje po najnižji ceni, Izvršuje vsakovrstne poprave in iste dostavlja na dom. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na d»želi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/, kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Maioiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-maEnn-oveg v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Odlikovana pekarija ^ in slaščičarna $/> ^ K. Draščik ♦ ♦ ♦ izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance v Gorici na Kornu (v lastni hiti) in poroke, pinee itd. Prodaja različna fina vina in likerjev na drobno ali v orift. buteljkah. Pri-poruča ae «1. občinstvu. Cene jako nizke. * Odlikovana mizarska delavnica s stroje- — vini obratom — 60RICA - Tržaška ulica 18 - ANT. ČERNIGOJ izdeluje: /a stavbe: Za sobe: Za cerkve: Vrata Omare Altarje okna poBteljc klopi podovo mize prižnice stornico umivalnike pulti pregreje ponočne klečalnike i. t. d. omarice stolice i. t. d. i. t. >1. ZALOGA: vsakovrstnih struparskih izdelkov kakor: nog stebričev, vužev itd. Vsakovrstnih rezharskih izdelkov, kakor: cimirjev, podporic i. d. Stroji nn električno gonilno silo. Rafael Vuga trgovec z jestvinami, moko, žitom in cementom na drobno in debelo v Gorici na Kornu 6 priporoča preč. duhovnikom, preč. vodstvom samostanov, in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, Kavo, riž, sladkor, olje. petrolej, ječmen, sveče testenine, pšenično, sirkovo, ajdovo in rženo moko, otrobi, oves, sirk, pšenico in ajdo, sol belo in rudečo, fižol, grah, krompir itd. po konkurenčnih cenah. Kupuje poljske pridelke kakor: Krompir, pšenico, rež, ajdo, fižol itd. imur*4 - Lekarna % Mfditti t Gorici i Prave In edine žel. kapljice ■ znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Var.tvena mamka) popjje-_ Okrepi helodec, stor6, da egine v kratkem času omotica in Si-votna Unost (mrtvost). Te kap-11 Ijice tndi stor6, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. t Hišo no prodaj v Mirnu št. 262 na primernem kraju, prot solncu; hiša obstoji: 1 kuhinja, 2 sobi, 1 žitnica v podstrešju, 3 svinjski lil. vi, 1 mali senik, dvorišče, vodnjak in vrt. Hiša je nova 6 let odkar je zidana. Kdor j) želi ogledati naj se obrne do Josipa /ir, it n at v Mirnu it. 26q ob nedeljah in pra:.nikih od 12. do 2. ure popoldan blizu pokopališča. 88«C«ft 9999999m9999899999 999« f flnton Ivanov Pečenki) i Gorica f priporoča svojo veliko zalogo pristi ih S belih in črnih vin iz lastnih in dru; h $ priznanih vinogradov; plzenskega piva ¥ »prazdroj« iz sloveče čeSke »Mežčanskc “ Tovarne«, in domačega steklenicah, kojega pristnost se jame.. Zaloga ledu katerega se oddaja le t a debelo po 60 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske = države t sodih od 66 1 naprej. % Cene zmerne. Postrežba poš-te~a in totna. mmmmmm! ffatagasacttcscf««•««««sscac«« m 'T* ,,NARODNA TISKARNA14 ::: 0 Gorici, ulica Vetturini št. 9::: je preskrbljena z povsem novimi ^ okraski in finim papirjem, ter more prevzeti vsa v ti-skarsko stroko spa- P’ TISKA: .Gorico* oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo Pobotnice o Sprejemnice Plakate ooo itd. itd. 'Jr * * * * oo .Pr. list* oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice o Rač. sklepe i Jedilne liste . ooo Etikete itd. itd/ * * * * * * * * * * Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvršitve v moderni in okusni obliki od navadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ........... nikake konkurence ......... O O O O O O O CO OOOOOOO J o o o c p.tl »vOLO.. Prosiva zahtevati listke! P I Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cone nizke, solidna postrežba! Edo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove imerlkaaike blagajne, da je kapil pri aaja za ICO kron blaga. JI ►t o t« o >1 to p o s o n #» 9 t* o. o i Prosiva * a h t e v a t i listke!