Brdo med asfaltom, železnico, žago in mogoče še kom?
Na zahodnem obrobju mesta, ob zelenem pasu pod Rožnikom in bodočim biološkim središčem, pod Klobukom. ob Gradaščici in Glinščici živi niti ne tako majhna komuna s približno 2.000 kraja-ni. Na rahlo gričevnati površini z vrtovi, sadovnja-ki in travniki že več kot petdeset let nastaja eno najlepših bivalnih naselij v Ljubljani. Tradicional-no hrabri in tipično delavsko potrpežljivi krjani so dolga leta čakali na ureditev kanalizacije, vodovo-da, asfalta, na adaptacijo stare trgovine in mcsni-ce, na ureditev sramotno dotrajanega doma sta-rejšib občanov na Bokalcah, na nov vrtec, tele-fonsko omrežje in podobno. In s postopnim od-pravljanjem naštetih težav, se v ta kraj počasi, a vztrajno seli tudi drugačen razvoj. Prostorsko in ekološko zahtevna dejavnost. Dcjavnosl, ki ni samo zahtevna, lahko je tudi škodljiva.
Zgodba se je začela pred približno osmimi leti. ko so krajani na zboru odobrili postavitev SCT-jeve asfaltne baze na Smodinovcu v upanju. da takšnih ekološko zahtevnih objektov na tem zele-nem podrodju ne bo več.
Ravno zaradi tega so tudi planski dokumenti dovoljevali izgradnjo lahke predelovalne in elek-tro induštrije. Zaradi te usmeritve si je tudi plan stanovanjske gradnje na tem delu Ljubljane izbral lokacijo in dve stanovanjski zadrugi (Dobrova 80 in Napredek) sta začeli z gradnjo vrstnih in indivi-dualnih stanovanjskih hiš. In ko se je gradnja začela, so bodoči krajani spoznali prvega soseda. To je, na SCT pravijo začasen, obrat litega asfal-ta, ki je zrasel takorekoč čez noč brez soglasja krajanov in od vsega začetka povzroča precejšen hrup in smrad. Kljub pismenim zagotovilom o
prenehanju delovanja aprila 1984, se to ni zgodilo niti do danes. Danes. ko so se v novo sesesko VS-7 vselili že prvi stanovalci. je KS Brdo soočena z novim problemom. iN'a zazidalnem prostoru VP-6, ki z nekaj metri meji na stanovanjsko naselje in kjer naj bi bila lahka predelovalna ali elektro industrija, želi SCT-jev TOZD tesarska dejavnost postaviti obrat z razrezovanjem. zažiganjem, sor-tiranjem in deponijo hlodovine. Za ta del ni bil do danes izdelan zazidalni načrt, čeprav ga zahteva že Generalni urbanistični načrt iz leta 1981 in zakon. Komite za urejanje prostora in okolja pri viški občini je kljub temu izdal lokacijsko dovolje-njc, sicer z navedbo pogojev po pridobitvi vseh soglasij in ocen strokovnih služb. SCT si te ocene
in prejšnja soglasja počasi pridobiva. čeprav so tudi ta zgolj pogojna, soglasje krajevne skupnosti pa kot ponavadi čaka za konec, ko bodo vsa menja in ocene »pozitivna«, krajevna skupnost pa se bo ponovno borila samo za »lastne in lokalistič-ne« interese. Zanimivo je eno prvih strokovnih mnenj LUZ-a, ki opozarja na nujnost izdelave kompleksnega zazidalnega načrta, saj je to po-dročje samo pogojno primerno za lokacijo indu-strijskih in skladiščnih objektov ter navaja obvez-no soglasje krajevne skupnosti. Tudi Zavod za varstvo pri delu ni najbolj optimistično razpolo-žen, saj pravi da lokacija opuščene opekarne ni optimalna za hrupno dejavnost, ker na zahodni strani meji na strnjeno stanovanjsko naselje.
Leto in pol po izdaji lokacijskega dovoljenja zahteva drug občinski organ (komite za družbeno planiranje in gospodarstvo pri SO Vič-Rudnik) od SCT-ja podatke kdaj bo prišlo do preselitve asfalt-ne baze nad stanovanjsko sosesko, analizo prahu, ki ga bo povzročala žaga, rešen problem transpor-ta (hrup), izgradnjo protihrupnega nasipa in sploh kakšna je namembnost objektov. Zdi se, da te zahteve nekoliko kasnijo, saj je formalno dovolje-nje brez ali pa mimo zazidalnega načrta že iz-dano?
Nekako istočasno krajane Brda presenetijo predstavniki Železniškega podjetja s predvideno gradnjo šesttirne obvozne tovorne železniške pro-ge, ki naj bi potekala natanko preko objektov tesarsko predelovalne lesne industrije ob strnje-nem stanovanjskem naselju. Krajevna skupnost opozarja na nesmiselne, ekološko nesprejemljive načrte, na prostorsko in urbanistično »zmedene« projekte. Kako je namreč možno načrtovati ob-jekte, ki se prostorsko prekrivajo? Kako lahko na istem mestu stoji tesarska dejavnost in »po njej« teče šestirna progra? Kako lahko le nekaj metrov višje topijo liti asfalt in kako lahko v ali ob takšni industrijski coni preživi človek v novi, istočaso načrtovani in pravkar zgrajeni stanovanjski sose-ski? Seveda je možno! Brez kompleksnega zazi-dalnega načrta! To območje bi morali najprej sanirati glede na scdanjo dejavnost (opuSčeni gli-nokop). določiti postopnost spremembe v proiz-vodnje površine in šele nato predvjdeti posamez-ne dejavnosti ob doslednem upoštevaju vsch sani-tarno-tehničnih in ckoloških norm ter odmikov, ki veljajo za neposredno soseščino proizvodnih in bivalnih območijj. Za tem pride vsestransko stro-kovno preverjanje zaradi možnih negativnih eko-lo$kih učinkov ter na tej osnovi pridobiti soglasje krajevne skupnosti. Na tak način bi lahko stro-kovno in dcmokratično odstranili vse zaviralne okoliščine ali pa spoznali, da moramo takšno dejavnost preseliti tja. kjer ne bo vplivala na bivalno okolje.
Zato je lahko dosedanji program SCT-ja samo okvirna osnova za izdelavo zazfdalnega načrta. Šele na tem tcmclju se išče takšno lchnično reši-tev, ki bo sprejemljiva za investitorja in bo hkrati ustrezala vsem normam varovanja človekove bi-valne sredine, za kar so prvenstveno zainteresira-ni prebivalci v neposredni soseščini.
In za konec še citat strokovnega mnenja LUZ-a. »Vsako parcialno reševanje mimo zazidainega načrta v tem tako zahtevnem območju po zakonu ni dopustno in bi lahko imelo nepredvidljive kvar-ne posledice v prostoru.«
Takšno je tudi stališče skupščine KS Brdo na zadnjem zasedanju 18. 2. 1987.