Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Dis J'— ŠTEV. 130. ;pciideljek, 14. junija. 1926. LETO II* Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20*—, inozemstvo Din 30'—. ooiificen list, UREDNIŠTVO. SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 12. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif«. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. tumja*s^i, kakor na pravnem redu v državi. In zato je sveta dolžnost vsakega poslanca, da ne odneha, dokler ne doseže, da se korupcija preganja tudi sodno, ne pa samo na sodniji. Posebno pa je dolžan to storiti poslanec, ker uživa imuniteto in je vsled tega tudi za najtežji boj tako opremljen, ko nihče. Zlasti pa velja to danes, ko je novi tiskovni zakon vzel novinarjem skoro vsako možnost, da se bore proti korupciji. Danes 'ima zato poslanec dolžnost, da se bori za sebe in za novinarja. Naši poslanci pa ne store niti svoje dolžnosti, kaj šele, da bi nadomestili tudi novi Tiarje. .f°vSlanei so dolžni, da vse korupcijske 1 °zbe ti a d vse 'točno konkretizirajo in a potem tudi skrb e, da ne bedo ostale e obtožbe brez efekta, če tega ne store Poslanci, katerim je izročena politična moč naroda, kdo pa naj to stori? Poslanci so dolžni, da vsak boj ki ffa pričnejo, izvedejo tudi do konca ali pa boja sploh nimajo pričeti. Zlasti pa ve-Ma to za obtožbe glede korupcije. Zakaj Ce poslanec, to je z vso politično močjo ljudstva opremljen ljudski zastopnik, Prične boj proti korupciji in ostane ta pej nedobojevan, potem se mora med ljudstvom utrditi vera, da je boi proti korupciji sploh brez vsakega „L zmago. Do kakšnih moralnih posledic pa mora privesti tako mnenje, o tem „i treba izgubljati besd. Vsak boj treba do. konca dobojevati, I« "ato se čudimo, kako je mogoče, da se dva največja slovenska dnevnika prevrata, ee je pi,a| t. ni. se je vršil v Mariboru shod Narodne radikalne stranke, na katerega so prišli 'iz Beograda minister narodnega zdravja dr. Slavko Miletič, podpredsednik Narodne skupščine dr. Niko Subotič, minister n. tr. idr. Velizar Jankovič, podpredsednik kluba NRS Ljuba Ž in v kovic , prvi tajnik glavnega odbora NRS dr. Momeilo Ivkovič, poslanec 'Milutin D r a -g o v i o, poslanec Sretan S to s i č, poslanec Mirko Tripalo, član ožjega glavnega odbora odvetnik Dragoljub M a r i n k o v i 6, član ožjega glavnega odbora odvetnik Obrad Simič, predsednik okrožnega odfbo-ra iz Belovara Ivan Franic, sef kabineta ministrstva saoibračaja G juro Jankovič, načelnik ministrstva i/.a zgradbe Vlado Novakovič, 'tajnik pisarne kluba NRS Ristič fin Slan glavnega odbora trgovec M'i-hajlo Luk a revi č. Na kolodvonu v Mariboru jih je pričakovalo mariborsko članstvo z godbo, ki je ob prihodu vlaka zasvirala, na kar je pozdravil do-šle delegate v imeniui mariborskih radikalov g. dr. Ferdo MU 11 er, mala •deklica pa je po recitaciji pozdravne pesmice izročila ministru dr. Miletiču šopek cvetja. Za sprejem se je zahvalil minister dr. Miletič; Ljuba Živkovič pa je odzdravil z emiim samim stavkom: »Ovenelo bo cvetje, katerega ste nam izročil, nikdar pa ne bo ovenela naš skupna ideja!« Po (sprejemu na kolodvoru so gosti odšli peš na Stanovanje g. Tavčarja, odkoder so se potem odpeljali z avtomobili v Falo in v Pekre. Vrnili bo se krog 20. ure in se udeležili prijateljskega večera v dvorani restavracije na glavnem kolodvoru, kjer se je ribra-lo krog 120 povabljenih pristašev stranke. Pri večerji je prvi spregovoril g. dr. Ravnik, ki je govril o težkih borbah, ki jiih ije' preživljala NRS pri ustanavljanju svojih pofeiojank v Sloveniji. Od Beograjčanov je prvi povzel besedo Ljuba Zivkovič, ki je v svojem govoru naglašal, da Slovencev niso osvobodili Srbi. ampak da so jih osvobodili oni domači možje, ki so s svojim rodoljubjem ins 'svojim umom očuvali narodno govorico. Omenjat je veliki pomen Kopitarja, Prešerna in Kreka, posebno pa prvega, brez katerega bi tw d i ine (bilo Vuka Karadžiiča in ne Branka Radli-čeviča. Podaril je, da nemška nevarnost še ni minila ier da je radi tega nase brezpogojno sodelovanje v bratski ljubeznj neoibhodno potrebno. Če ibi Siibi prišli v položaj, kii bi jim ogrožal njihovo narodnosi, da bi brez pomisleka postali Slovenci, nikdar pa ne Madžari ali Nemci. Dr. Velizar Jankovič je oiT.sal v kratkih poteza li žr.tve svetovne vojne, iz katerih je nastala naš skupna dpmvina. Potem je govoril o zgodovini NRS in njene politike pred osvobojenjem i:n po osvofoojeroju ter pnišel končno do današnje ipotitike spora-ziuma, ki da je bila potrebna radi Sega, da se uduši Radičev separatizem (?). Poslanec Milutin Dr a go vi č je napit navzočim v imenu snmadijskih kmetov. Minister dr. Miletič je izvan po navzočih, primerjal enakost politične zgodovine in političnega 'trpljenja Slovencev lin Vojvodincev, ki so’ bili dolga stoletja pod .istim habsburškim žezlom. Govorili so nadalje še Gjuro Jankovič v imenu radikalne omladine, Janko Belšak v imenu mariborskih delavcev, Imet Tratnjek iz Prekmurja v imenu; Prekmurcev, dr. Stanič in dr. Subotič. Nedeljski shod. V nedeljo dopoldan se je vršilo v veliki dvorani Narodnega doma javno zborovanje katerega se je udeležila velika mnoznea iz Maribora in cele mariborske oblasti, tako da ibila velika dvoran z galerijami vred nabito ^ Shodu je predsedoval g. Janko 1 a v čar, ko! prvi govornik pa je nastopil minister dr. Slavko Miletič. V svojem uvodnem pozdravu je govornik naglašal, da bo ostal današnji dan značilen ne le za mariborske radikale, ampak za celokupno radikalno stranko. Potem je pr«*el na rrtzmo tri vanje o današnji naši ustavi, o kateri je naglašal, da so jo stvorrli ljudje in ima naravno tudi pogreške, kakor vsako ‘človeško delo. Vsled tega se bo ta ustava, ako bo potrebno, v pojedinih točkah lahko tudi spremenila in ponravila, nikdar pa se ne more spremeniti v eni točki, t. j. v vprašanju narodnega in državnega ediustva, ki je •temelj. na katerem stoji iin pade cela n asa država! Kar se tiče odnošajev srbskega dela naroda do Slovencev, Srbi janci nikdar niti misliti niso na to, da bi jemali Slovencem njihovo nacijonalnost, govorico m njihove narodne svetinje. Prav tako ne pade nobenemu Siibai na um, da Ibi začel z akcijo za po-pravoslavljenje Katoličanov, kajti Srbe je vedno vodilo geslo: »Brat je mio, koje vere bio«. . . Z moralno silo smo izv o je vali zmago in aa-neis je treba 'to pridobitev očuvati a vsemi močmi. Za politične eksperimente današ- njih težkih razmerah ni 'časa. 'Prava linija, ki io te /ačrtal naš divini voditelj Nikola Pasič, ie narodno ediinstvo. Dosleden .tej svoji pomik je vodja NRS, Nikola Paš.č unaugur,-ra politiko sporazumu, ki se danes izvaja Sporazium pa se ima boriti z ■ ego- čarni notranjimi im zunanjimi. N^njeMtev naravi sporazuma samega, ker vsaka dronSa gleda na posamezna vprašanja s sv0^ ° ® dišča. Zunanje težkoče delajo nepreistane intrige neprijateljev, kii hočejo z demagog J preprečiti sporazum, da bi mogli v kalnem ribariti in še naprej zavajati ljudstvo. Nedavni zibor proti korupciji da je demaigoška gesta, ki škoduje uigledu države na zunaj. Velik’odziv na današnjem shodu pa priča, da je radikalna stranka klju!b vsem naporom združenih nasprotnikov tudi v Sloveniji pognala globoke korenine. Zahvaljujoč se za nepričakovano številno udeležbo, je dr. Miletič zaključil svoj govor. ^ D migi govornik dr. Ravnik, predsednik oblastnega odibora za mariborsko oblast, je razmotrival o političnem položaju v Sloveniji, povdarjajoč, da ta koz v a ni slovenski politiki \lačijo v blato i vero i narodnost, ki bi jim morale 'biti svete in vzvišene. Vse naše gospodarstvo pa vspričo take politike hira in umira. Lahko je kritiziranje, a .težko resno delo. To pa ravno zahteva NRS. Dosedanja politika Slovencev je rodila odpor proti ban-kokratski politiki sam. demokratov in klerikalizmu SLS. Govornik javno priznava, da so se pri ustanavljanju NRS v Sloveniji zagrešilo razne napake. Pri zadnjih volitvah so mnogi oportunisti iz strahu pred terorjem sam. demokratov pobegnili iz vrst NRS. A to je 'bilo dobro. Danes so v stranki sami resni, preizkušeni možje, zato pa tudi uspehi niso izostali. Rešitev slovenskega ljudstva leži edino le v najmočnejši stranki in to je NRS. Pri zadnjih volitvah stranka v mariborski oblasti sicer ni dosegla uspehov, kii bi odgovarjali njenim potrebam, a ne bomo odnehali, dokler ne zanesemo v zadnjo vas idejo in program NRS: Iz naroda za narod! To geslo, ki si ga je zapisala NRS pri svojem nastanku na svoj prapor, je ostalo sveto tudi danes. Marsikdo nalm očita, češ, da smo bili doslej vedno na oblasti, a nismo ničesar dobrega za Slovence ustvarili. Krivda pač gotovo ne zadene NRS, ki je Slovencem doslej prepuščala, da si sami urede svoj politiko. A tega niso znali. Krivda na neuspehih pade na.»ne, ki so imeli mandat slovenskega ljudstva. Ko pa bodo Slovenci izkazali svoje zaupanje NRS, bo straiaka brez dvoma po slovenskih poslancih skrbela enako i za Slovence. Nam se ne more očitati v Sloveniji nikakih terorističnih akcij, ki teže vest vseh drugih političnih strank v Sloveniji. Mi .jim v tem nefcoino nikdar sledili, pač pa bomo gledali, da pripomoremo pravici do zmage. Iz naroda za narod je naša himna in v tej veri se bomo borili do zmage za boljšo in srečnejšo bodočnost slovenskega ljudstva. Podpredsednik narodne skupščine dr. Subotič je v krajšem govoru razmotrival razmerje NRS do ostalih političnih strank. NiRiS stoji brezpogojno na .temelju narodnega in državnega edinstva, dočim se druge stranke demagoško oklepajo plemenskih im verskih gesel. SLS vedno, kadar ije slaba, vpije, da je vera v nevarnosti. Pred kem in zakj neki naj bi bila vera v nevarnosti. SLS ibi rada, da bi katoliška vera tudi v Jugoslaviji bila pre-dominantna, kot je bila v Avstriji. A mi smo za svobodo vesti in so nam zato vse priznane vere enakopravne. Druga točka 'klerikalnega programa ie avtonomija. Oni hočejo, da bi ostale nekdanje meje. ki ?o jih ustvarili Habsburgi po geslu: Divide ei impera. Te ■meje so bile proti nam in ne veni, zakaj bi jih morali priznavali mi v svobodni državi. Pač pa zahtevamo mi kar najširšo samoupravo in uipaimo, da bodo že v kratkem ra/;p'iHane oblastne volitve. Izrabljati hočejo korupcijo in jo naprtili izključno radikalloni, da si uči zgodovina, da je korupcija socijalen pojav, ki sledi vsaki večji ‘perturbaciji. Ni kdo ni radi tega, ker je bil v Srbiji prijel radi poneverbe slovenski uradnik, dolžil slovenskega ljudstva korupcije. Korupcija je zlo, ki ga je treba pobijati in ki ga bomo pobijali. Gospod Korošec to dobro ve. Čudimo se mu pa, da v Avstriji, kjer je korupcija najbolj cvetela •(?), hi nikdar vstal proti temu. Vemo pa tudi, da so bas klerikalne organizacije bile pri tem v veliki meri* udeležene, zato so tudi molčali. Klerikalno nestrpnost priča budi dejstvo, da je neki 'Koroščev list zapihal, da iza pokojnega velikega borca Kralja Petra v nebesih ni prostora, ker je tam Franjo Josip. Slovenski del našega naroda je bil Srbom vedno mil in zato je naša najiskrenejša želja, da bodo tudi Slovenci zastopani v veliki NRS. Le v tem pravcu bomo dosegli popolni razvoj i napredek i’države i naroda. Minister n. r. dr. Velizar Jankovič je ori- i sal robstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev pod tujim jarmom. Vezala pa sta jih ne le topljenje, ampak skupni jezik, in bratska kri. Srbi so se borili za svoje življenje Hrvati za svoj obstoj, a Slovenci so sicer najmanjši a največji mučeniki. Tega boja pa ne smemo nikdar pozabiti in zato moramo z vsemi silami očuvati uspehe težkih zmag iin zajedno graditi našo skupno in mogočo državo. Svobodo, ki jo je NRS, prinesla srbskemu kmetu in delavcu po težkih bojih, hoče prinesti sedaj tudi slovenskemu kmetu. Ne velikosrbstvo, ampak velika in mogočna kraljevina SHS je naš cilj. Siibi so se odrekli svoji kraljevini, svojemu gitbu za skupno stvar, borili so se za ujedinje-nje vseli Srbov, Hrvatov in Slovencev, o čemur pričajo številni zgodovinski dokumenti. Ideja NRS je stalno in vztrajno zmagovala in bo zmagala tudi v Sloveiji. Politika NRS stremi v zunanjem pravcu za mirom, da lahko v miru gradimo državo na znotraj, v notranjosti pa za redom, ravno-pravnostjo in svobodo. Gospodarska politika je usmerjena na povzdigo domače produkcije do skrajneoti, da se tako čimprej •osvobodimo od drugih držav. V državno fi-načnem oziru pa zastopa NRS načelo štedenja in redukcijo uradništva ter odpravo birokratizma. Ravnopravnost v pravicah in dolžnostih naj tudi v tem oziru dokumentira narod zborovalcev sprejeti. Govorniki so morali ra- j di spontanega pritrjevanja in aplavza često j prekinjati svoje jedrnate govore. Med neprestanim ploskanjem in vzklikanjem kralju in Pašiču ter navzočim ministrom in poslancem je predsednik shoda g. Tavčar zaključil nepričakovano krasno uspeli shod. Ha starih potih. no in državno ujedinjenje. (Besede so lepe, a kje so dejanja? — Op. uredn.) Nato so govorili še g. poslanec Dragovi č, seljak iz Šumadije, ki je v vehementnem govoru pozival k skupnemu delu slovenskega, hrvatskega in srbskega seljaka, poslanec Stosič in Ljuba Živkovič, ki sta poživljala k pristopu v NRS, da tako čimprej dosežemo konsolidacijo notranjih političnih in gospodarskih razmer. K besedi se je oglasil še g. N. Ci.niič, bivši hrvatski ban v Zagrebu, la je prinesel pozdrave lirvatskih radikalov, nakr je delavec Belšak predlagal brzojavni pozdrav predsedniku NRS Nikoli Pašiču. . Predlog, kakor tudi vsi govori so bili od V Ženevi zboruje Svet Zveze narodov. Na dnevnem redu niso sicer zadeve, ki bi bile za svetovno ali vsaj za evropsko politiko odločilnega pomena, toda človek bi z oziram na pomen Zveze narodov vendarle pričakoval nekaj več zanimanja za seje odbora tega društva, kakor pa ga opažamo v evropski javnosti. Pravega zanimanja za Zvezo narodov pa ni nikjer več. Mogoče še v pisarnah raznih uradov za vnanje zadeve, v široki javnosti pa prav malo. To je značilno za današnjo dobo. Kakor -znano, je Zveza narodov plod Wil-sonovih idej o večnem miru. Večni mir naj bi bil zajamčen nekako tako, kakor jamči v državi organizirana človeška družba posamezniku za varnost njegovega življenja in imetja. Kakor pade po zločincu vsa v državi organizirana družba, ga postavi pred sodišče in ga kaznuje, 'tako bi se morala stvoriti tudi orgonizacija držav, ki bi vse solidarno nastopile proti »zločincu«, ki bi se drznil 'kršiti mednarodni državni mir .in red. \Vilsonova ideja je brez dvoma jako lepi in idealno zamišljena, toda sedemletna praksa kaže, da bolehajo državne organizacije brez ozira na njihovo vnanjo obliko na isti bolezni kakor v posameznih državah organizirani ledje. Do danes še nimamo tako dobrega zakona, ki bi v zločincih zatrl vsak zločinski nagon in vse sankcije (kaznilnice, poboljševalnice itd.) še niso odpravile ubojev, ropov in tatvin. Tako se utegne dogoditi tudi ž Zvezo narodov, da vse sankcije ^ ne bodo preprečile poskusov izzvati nove vojne. Bestija ne živi samo v človeku, ampak tudi v rodovih in narodih. ., To ljudje instinktivno čutijo in zato.se rae j, , veinem »i.» tao ^,“3? I»uX- m tudi <>•*''"" pi» tako žalibog Zveza narodov vedno bolj ie- p> časi na stara pota, ki morajo nujno dovesti to novega krvoprelitja. Politične vesti. - Nov socializem oznanjuje v »Novi Pravdi« e. dr. Joža Bohinjec. Bistvo tega socializmi je označeno v besedah: .Neresno je, ako moramo radni razred nebojnega stališča biti neizprosen sovražnik vsakega drugega in da moramo po njem samo z loparjem udarjati. To prmejduševstvo nam je mnogo škodovalo. Ako ne moremo skozi zid, pa pojdimo okoli zidu. To ni limonadarstvo ali paktiranje, pač pa previdno ^stopanje pa g«10' * (katerim?) ciljem. Meni je ljubše, da fe d emu (!) fabrilkantu trikrat P*1**®® p ' ki onim in dosežem gotov u®Pe“\... da ga ozmerjam iin moram .'n^,0 n 1, ‘ rok... Ne vemo, kje je iztakni g dr Bohinjec socialiste, ki prav.jo, da treba hodili skozi zid. In tudi ne vemo za socialistično •stranko ki bi učila, da treba proli vsakomur, ki’ ni član delavskega razreda, z loparjem udrihati. Saj ni socializem identičen s pretepaštvom. Pač pa uči socializem, da se ljudje različnih interesov ne morejo družiti in tudi to je res, da socializem nikdar ne bo učil prijazno se poklanjati grdim fabrikan-tom in si pri tem misliti svoje. Take neokusnosti ne najdemo v nobenem mu in to je bilo pridržano novemu lizmu Nove Pravde. Novost pa da bi bil za tak nov socializem d8laTNova Pravda« vedno = Sobotna seja skupščine se je pričela z več ko dveuruo zamudo. Zato pa je bila seja tem krajša. Predsednik skupščine je naznanil, da je justični minister predložil načrt zakona o odvetmikih. Poslanec Vesenjak je vložil nujni predlog za pomoč od toče prizadetemu prebivalstvu v mariborski oblasti. Na predlog poljedelskega ministra je bila nujnost odklonjena. Posl. Ljuba Jova-| n o v i č je vložil nujen predlog, da se v Sr-; biji veljaven občinski red razširi tudi na ! Bosno in Hercegovino ter da se nato takoj i izvedejo v obeli pokrajinah občinske volitve, j Ljuba Jovanovič je svoj predlog temeljito ; zagovarjal. Ministrski predsednik Uzunovič ■ in notranji minister Maksimovič pa sta se iz-j rekla proti nujnosti, ki je bila nato tudi od* i klonjena. Nato je prešla skupščina na dnevni red in je bil izvoljen za podpredsednika skupščine radičevec Josip Pasarič. Nato se je izvolil odbor za proučavanje neitunskih konvencij, Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri v torek. -- Legitimisti proti Bethlenu. Grof An-drassy je pouaril v neki izjavi, da je kriv madjarskega neuspeha v Ženevi samo grof Bethlen. Velika napaka je, da ni odstopil grof Bethlen in da ni na njegovo mesto prišla vlada, o kateri bi se znalo, da nima nobene zveze s falzifikatorsko afero. Grof An-drassy zato samo obžaluje, da ni Bethleno‘'e vlade preje še hujše napadel. Nikakor n® gre, da trpi država zaradi vlade, teni ve vedno se mora vlada žrtvovati interesom države. V Ženevi se je hotelo zadeti Bethleiia, udarilo p? se je Madjarsko. — V vladnih krogih pa se namerava kljub vsemu braniti Bethlena in pripravlja se velike ovacije Bethlenu ob njegovem povratku v pešto. — Dvakrat oklofutanemu Bethlen je ta obliž samo privoščiti. =: Univerzitetni škandal v Haunovcru postaja prvovrstno politično vprašanje. Na a no verski tehnični1 vd^ki šoli je privatni docent že lo P : * • . ki si je S svojim znanstvenim delom pri-dobid svetovno ime. Ima pa to napak-o«, da je žid in vrhu tega še socialist, vsled česar je imel vedno polno nasprotnikov v ulto a reakcionarnemu Hamnoveru. Ker pa je bi. Lessing vseskozi korekten, ni prišlo tekoin vseh 15 let do nobenega konflikta. Par dni pred predsedniškimi volitvami pa je objavil prof. Lessing v »Prager Tagblattu« sijajno napisan članek o Hindenburgu. Ta članek je v živo zadel vse nemške reakcionarce in pričela se je na univerzi ostudna gonja proti Lessingu. Nahujskani dijaki so profesorja celo dejansko napadli in prof. Lessing je moral ustaviti predavanja. Na pritisk prosvetnega ministrstva pa je moral profesorski zbor nastopiti proti dijaštvu in deset dijakov je bilo relegiranih. Dijaki so nato proglasili štrajk in izjavili, da vsi zapuste Hannover in odidejo v Braunschvveig, če bi prof. Lessing še nadalje predaval. Profesorski zboi je nato izdal proglas, v katerem se izreka solidarnim z nahujskanimi šovinističnimi dijaki. Ta korak profesorjev je zbudil po vsej demokratični Nemčiji vihar ogorčenja in vse zahteva, da prosvetni minister ostro nastopi ne samo proti dijakom, temveč tudi proti profesorjem, ker danes ne gre več za-osebo prof. Lessinga, temveč za svobodo znanosti. Zakaj če obvelja stališče dijakov, potem bi dejansko odločevali dijaki, kdo sme predavati. Tako je spor zaradi prof. Lessinga še povečal razdor med nemškim narodom, ki ga ie povzročilo razlastitveno vprašanje bivših nemških knezov. — Angleška rudarska stavka. Vedno bolj se vidi, da tako rudarji ko lastniki premogo-kon v vedno težje prenašijo stavko. Zlasti pa postaja vedno težji položaj rudarjev, ker so iv oral vsi stavkovni fondi že izčrpani. Rudarske rodbine so zaradi tega ze v zelo težkem položaju in rudarji.si 1>0>;W^ vse načine. Tako so organizirali manjs ■ » be in skušajo z njimi zaslužiti denar. I n>i pa je tudi že do napadov na trgovine. Da se vsaj deloma prepreči največjo bedo, so pričela nekatera mesta podpirati rudarske rodbine. Delavci so stavili nove pogoje in reči treba, da so ti smerni. Zahtevajo, da se plače ne znižajo in da se ne poviša delovna doba. Ustanovi naj se narodni odbor za ureditev mezdnega vprašanja in vse dokazane napake v upravi premogokopov naj se odpru' vi jo. Ker je nemogoče doseči sporazum 'L lastniki premogokopov, naj .posreduje vlada. — S ta 1 išče vi a d e je označil na nekean shodu kolonialni minister Amiery. Dejal je, da treba priznati, da imajo tako delavci ko lastniki premogokopov načelno prav Naloga, vlrnle ie, da najde kompromis med obema načeloma. Splošno prevladuje v vladnih krogih mnenje, da je prišel čas, ko mora vlada poseči v konflikt. V tem hipu je tudi računati s koncem stavke. Vlada bi se izrekla za stališče premogovne komisije. Briaml se je izjavil proti vsenarodnemu koalicijskemu kabinetu, ker je nak upra^j čen samo v vojnem času, dočim bi oviral delavnost vlade. sedaj plašilo Najprej je »Nova Pravda* opustila fvoj podnaslov, da je glasilo narodno socialistične stranke. V J£ J« vsebinsko popolnoma prešla v SDS in nje ne uvodnike piše sedaj ''■’ Joža Bohmjec, bivši skupščinski kandidat SDS. - Po 'teh spremembah je čisto naravno, če se izreka »Nova Pravda« proti izrednemu občnemu zboru NSS. Novo stališče v resnici »Nove Pravde' bi bilo res težko zagovarjati. »ZASLUGA G. ŠKULJA-« r-ntiKfheer Zeitung poroča na uvodnem m«fttu in v velikih črkah, da je edino zasluga e poslanca Škulja, če je dovolil notranji minister, da se smejo kočevski kmetje v uradih posluževali nemškega ,jezika. Tendenca vesti ‘je jasna. Kočevski volivci naj se za i° »zaslugo revanširajo g. Škulju s tem, “ bodo prihodnjič vsi njega volili. nemSkih Ne zavidamo g. Škulju g]«so_ ^r. kočevskih volivcev, toda cu n g -scheer Zeitungi , da poroča tako »• Ali -(iottscheer Zetung« res ne ve, da je ne moaoče da bi opozicionalni poslanec dosegel kakršnokoli stvar, če niso za to stvar tudi vuldni ^slanci. Ali res misli >G. Z.«, da nima vlada nobenega drugega dela, kakor da dela reklamo za opozicionalnega [Kistanca. Mislimo zato, da stori »G. Z.t nad vse pametno, če svojo vest popravi in jo zabeleži tako, da bo odgovarjala resnici, ker drugače se zna pripetiti, da se bo njena pritio« n ja notica glasila ne »Endlich erreicht-, e več AVieder verloren . Dnevne vesti. ZAKAJ? V velikih mestih je urejeno tako. da oddaja poštar pošto pri hišniku.Ker vsled tega ni treba poštarju hoditi v tretje in četrto nadstropje vsake hiše, dobe ‘udi vsi ljudje pošto znatno hitreje. Mislimo, da bi tudi naša poštna uprava smela o tem razmišljati in če se ne bi to dalo izvesti takoj v popolni meri, pa bi se zaenkrat tevedlo vsaj deloma. In ustreženo bi bilo poštarjem in občinstvu. ' : *V^dni Hi(e morali zadolžiti, da pa dolgov ne morejo vr-hl'akei 56 iim nadure ne izplačajo. Zahieva-nje šv66 pm Splačajo vsaj honorarji za zad-Wre Wnfsece lanskega leta. če se jim aie — p di- vsega naenkrat. V inin^str^izagrebškim kulturnim društvom. 100 Meldersa , ki je obležal na mestu mrtev. Sunek je bil tako močan, da je zletel ponesrečeni v velikem loku s tako silo med občinstvo, da je pri padcu težko poškodoval nekega gospoda in neko damo. Avtomobil je bil popolnoma razbit, osebe, ki so sedele v njem, pa so ostale po čudnem naključju popolnoma nepoškodovane. — Volika nesreča pri vojaških vajah. Iz Malmo poročajo: V bližini Karlshaminn so se vršile te dni vaje vojne mornarice. Pri tej priliki se je pripetila velika nesreča. Tor-podevko »Antarusc je zadel oster strel, ki je štiri mornarje težko poškodoval. Enemu od njih je odtrgalo nogo. Preiskava je ugotovila, da gre za nesrečen slučaj. — Poizkusen samomor prvošolca. Te dni se je pripetil na I. sarajevski gimnaziji zopet nenavaden incident. lGletni prvošolec Danilo Kampus je izjavil zjutraj, prišedši v šolo, da se boji, da bo upadel« 'kar iz štirih predmetov. Ivo je prišel kmalu nato v razred profesor inemščine, je pristopil mledenič k njemu ter ga vprašal, če ga bo »vrgel«. Profesor mu je odgovoril, da naj ga po takih stvareh nikar! ne povprašuje, ker mu pTed konferenco ue sme odgovoriti. Nato je gotognil Kampus iz žepa bodalo ter si ga potisnil v prsi. Daši se je poškodoval tik nad srcem, njgova po^ škodbn ni težka. Zaslišani, so izjavili vsi (Kampusov! profesorji enoglasno, da je Kampus prav dober dijak .ter nima ni kdo od njih namena, da bi mu dal slab red. — Maturant z revolverjem. V Rima Szom- i v. A'e odlSrj-|a ,e dni krvava drama. Dijak V Ul. gimnazijskega razreda Vally je pri-sel k ravnatelju zavoda Hrmbi/bi ter ga prosil za razgovor. Nenadoma pa je potegnit mladenič revolver ter prisilil ravnatelja, da seje vsedel, držeč roke kvišku, na ■stol. Nato je oddal naj tri strele, vendar ga je pa samo lahko poškodoval. Po .izvršenem zločinu je degenerirani mladenič pobegnil ter se izognil sodnim posledicam s tem, da si je pognal krogljo v glavo. Motiv atentata je baje dejstvo, da je bil Vally pred maturo ter se je bal, da bo iz slovaščine padel. — Podrobnosti' iz življenja računskega po-ie ^ležJvi^. Eden glavnih vzrokov, ki ■pa v prostoevmiTiea v ZlT|>or’ uieg,°vo soprogo varietederalka Sr* -'“l ’ Je neka zagrebška ai lete iigiatka. Kneze v. e je bil v dekfeta ne_ nr,nc,l„„„T ■“'l™1' ‘ijcguvu supiug'' e isnlka v -mr1, 'ie neka zagrebška e rgialka. KnezeVič je bil v dekleti neozdravljivo zateleban. Dajal ji je boJaTa d-t iil,i se vozil z njo v avtomobilu na ?zlete in krokal. Ker ] ura plača za razsipno življenje ni zadostovala, je posegel v uradno blagajno V koliko je ljubila igralka njega, je razvid- lin nn ihnli iz I*; illv Ia n italijanskem senatu, da so našli na Siciliji v Abruzzih velike petrolejske vrelce, iz katerih bo mogoče kriti 50 let vse potrebe Italije glede petroleja in bencina. Dalje poročajo strokvnjaki o velikih ležiščih premoga na Sardiniji, tako da misli vlada, da lahko že danes napove zntao znižanje novca inozemskega premoga. Končno so razkrita velika ležišča svinca, cinka, aluminija in magnezija. Vlada bo vse storila, da eliminira v bodee vpliv j inozemstva na italijansko industrijo. — Italijanski senat zoper hazardno igro. Italijanski senat je odklonil te dni predlog, da naj bi se igralnici v Opatiji in San Remu zopet otvorili: Italijan, Iti hoče igrati, mora torej potovati, kot doslej, hočeš nočeš v Monte Carlo. — Mučne scene ob krsti bivšega sultana. Kot poroča »Tribuna iz San Rema, so prijavili liferanti bivšega suitama Mohameda VI. VJ. po njegovi smrti svoje terjatve, ki znašajo 200.000 lir. Ker se je njegov zet branil poravnati dolgove svojega tasta, so zagrozili upniki bivšega sultana, da zarubijo dragoceno krsto, v kateri ima biti bivši mogočnik prepeljan v sredo v Damask. — Adjutanta ‘bivšega sultan so zaprli in sicer, kot se za-tujuje, ne radi dolgov, temveč zato, ker je baje umoril bivšega sultanovega zdravnika. — Samomor radi »bbikopla«. Neki sprevodnik cestne železnice v Lyonu se je vrgel nedavno pod tramvaj ter obležal na mestu mrtev. V njegovem stanovanju so našli listek, na katerem sporoča, da gre v smrt, ker si je dala njegova žena po modi otriči lase. — Sodnik pre,tepci obtoženca. Iz Dunkirka, N. Y. poročajo: George Gouteher, star 42 let, je bil obtožen, da pretepa svoj ženo. Te dni je stal pred sodnikom. Sodnik Anthonv Johnson, ki tekta 200 funtov, ga je obsodil na 5 dni zapora. Gouteher je reagiral na obsodbo z zelo nedostojno besedo. Nato ga je pozval sodnik v svoj- pisarno. Tam ga je prijel, položil čez kolena in naklestil prav pošteno s pestjo po zadnji strani. Ko si je ohladil na ta način svoj jezo, ga je odpustil, rekoč: To imaš radi razžrljenja sodišča, sedaj pa idi domov, zaporno kazen ti odpustim!« — Gorile ugrabile zamorko. Španski in angleški lisii poročajo -o fanta-siičnem dogodku, ::i spominja na sujet znanega romana »Tarzan . Pred letom dni je odšla pod vodstvom generala Nuneza de Prado iz Španije znanstvena ekspedicija v neznane pokrajine za-padne Afrike. Pri tej priliki so izvedeli člani ekspedicije od domačinov, da živi v okolici nekega vodopada na tisoče gorU ter da so ugrabile pred 2 mesecema neko zamorko. Ker se domačini goril zelo boje, so prepustili zamorko njeni usodi. Špancii so sklenili, da jo poizkusijo rešiti. Po tridnevnem potovanju so prišli v bližino velike jase. iz katere so se čuli klici na pomoč. Španci so klicem sledili ter našli na travniku do kosti shujšano zamorko, ki je hotela pobegniti, ko jih je uzrla. Eden od njih je stekel za njo. Medtem ko ■se je ž njo ruval, je prihitel iz gozda močan gorila, ki se je hotel vreči na Španca, toda dobro pogojen strel mu je upihnil pravočasno luč življenja, nakar so Španci zamorko odvedli. Zenska je tekom svojega dvomesečnega vjetništva med gorilami zblaznela. Tako poročajo razni listi, garancijo za istinitost prepuščamo njim. Ljubljana. — Nabavljalna zadruga državnih nameščen-: cev v Ljubljani vabi svoje člane na redni I obeni Zbor, ki bo v Mestnem domu v torek 15. iunija t. I. ob pol 20. uri. — Udeležiti ■ ,e 6bpne‘3a zbora je vsakega zavednega za-: druznika častna dolžnost, zato pridite vsi! — Nočna kavarna »Odeon« je otvorjena. ( Glej oglas. Maribor. m— Dr. Jože Gostiša, specialist za očesne bolezni, se stalno naseli v Mariboru. m— Na mariborskih srednjih šolah se vrše izpiti od 12. do 28. I. m. Pouka je konec 12. junija. Šolska spričevala se pošljejo na dom. Šolsko leto pa se konča 28. t. m. m— Samomor na sredi ceste. Ruski emigrant Nikolaj Borkov je bil nedavno kot veliko Slovencev tudi reduciran. V sredo pa si je ravno pred restavracijskim vrtom Gotza hotel končati svoje življenje. Ustrelil se je z revolverjem v prsa in se smrtnonevarno ra-njen zgi udi 1 na tila. V bližini je bil slučajno g dr. Marini, ki je ugotovil, da mu je krogla ostala v telesu in da ga je treba takoj po-p ljati v bolnico. Razširila se je tudi vest, da P^očilo, da so njegove starše umorih tooljševiki. m kLJP' .p0*1'01!?1 tupatam kako darilce.« Ceda ra6tnf,V t ie 'bil Pred 15 le,i narednik v Pa-romaSnnT®, f-e *P0Znai 8 pošteno, toda si-luito poročil T*? brftz slnršev, ki jo je kmalu bila. Ko ie i,wat ga i« Vidosava vroče lju-ral odriniti Kneževv avetovna voina, J« moje ostala njegova ■'L"® bojno Polie> do«iln okupacijo. Po osvobom^r°ga doma tudl pod narednik kot podporočnik ^"V1 Pre^j je bil imenovan za poročniki Qnl dnl nitvi se je razmerje med njim in SJo lo-progo popolnoma izpremenilo. Knefevič ie dolžil svojo zeno, da mu Je bila za časa nie gove odsotnosti nezvesta. Preden so ga za. prli je pisal par pisem, med drugimi tudi eno svoji ženi. To pi9mo je bilo zelo kratko, priloženih mu je bilo 6000 Din, ki pa jih je oblast zaplenila. Ko so ga obvestili o strašnem samomoru njegove soproge, ni potočil niti ene solze. Samo za vse podrobnosti se je zanimal. Sicer je pa Kneževič že davno ■tudi sam sklenil s svojim življenjem. Nedavno 9e je izrazil napram nekemu prijatelju: »Saj veš, kakšen je običajen konec blagajnika — kr oglja! c, ...- Velika ležišča mineralij najdena, v Lta-*I* • Minister Belluccio je povedal te dni v DOPIS. Guštanj. Tombola krajevnega Odbora rdečega križa v C.uštanju v korist fonda za nabavo rešilnega avtombila za mežiško dolino je u-spela dne 6. junija z dobičkom od 10 525 40 dinarjev. Da je odbor imel tolik uspeh se ima zahvaliti predvsem cenjenim nabiralcem i„ darovalcem dobitkov, nadalje ravnatel?-gtvu družbe The Central Mineš v Mežici p up;r! “Si TeS sr™™ sisiacss du Ernst Osiandru nosesfnilni t g*P°‘ klavnici na n.,,. \I lallvu na Javorniku, Pred prired itvl hf -1 6od«l°va'lcen,. 6055 mn ton h Je lmel fond Premoženja naDOdlaei ral i Je dala ,0'525'40 L)«‘ 111 nadalje od sledeči"11wP\°6eni- ^ je d?bil° n Krme o„, . nabiralcev m darovalcev: 5LVrnj^,d%-TDin’ veliki le -3 Din, g. dr. Pirkmajer, bank vT\,V Mariboru 2^0 Bm, Trgovka vi hibti' du^Jiani 109 Din, Kolinska tovarna k-ižn v m*- Bin, Krajevni odbor rdečega ima 'ilu 200 Din: skupnega premoženja - ‘ a) ^ond 17.553.40 Din. Ker je ta vsota (’^,„^i, iPrem;da 211 na'bavo prenotrebnega av- . a ^ prosi one, ki so prejeli nabiral-ne pole ali prošnje, da se čimpreje odzovejo. — Odbor. Ljubljanska porota. Ivan Kalan oproščen. Porotniki soglasno zanikajo krivdo. Petek in sobota sta bila dneva obravnav poštnih poneverb pred porotnim sodiščem. V soboto se je zagovarjal Ivan Kalan, katerega je obtožilo državno pravdnišlvo, da je 10. februarja t. 1. zagrešil hudodelstvo uradne poneverbe denarja ter da je fingiral rop. Ivan Kalan je bil v službi pri poštni am-bulanci ter je spremljal pošto na dolenjskem vlaku. Na vsaki postaji je spremljal in oddajal )»što v zapečatenih vrečicah. Poštni vagon mora bili vedno dobro zaklenjen, razen poštnega osobja ne sme nihče vanj. Ko se je 10. februarja vračal vlak iz Kočevja proti Ljubljani, je sprejel Kalan poštnega denarja preko četra milijona dinarjev. Ta denar je na do sedaj še nepojasnjen način izginil iz ambulantnega voza, ko je vlak odhajal iz postaje Predolje. Kakor trdi Kalan, je kakih -300 m od postaje skočil na vagon neki, preko 40 let star moški, edprl z roko skozi okno zapah pri vratih in nepričakovano udaril Kalana po glavi ter mu zakričal: »Gde imaš novacVc Kalan je izjavil, da denarja nima, nakar mu je ropar nastavil revolver, povezal roki, nato pa v naglici pobasal v žepe suknje denarne vrečice v skupnem zneaku 258.410 Din. Ropar je nato skočil z vlaka. Kalan je takoj alarmiral vlakospremno osobje, vlak se je ustavil, alarmirani so bili. tudi orožniki, ki so preiskali ves vlak, roparja pa le niso našli. Nato so osumili Kalana, ki so ga takoj aretirali, obenem so napravili zapisnik ter konstatirali, da so v ambulantnem vozu še vsa denarna pisma in še ena denarna vrečica. Orožniki šo odpeljali Kalana v Ljubljano, kjer ga je zaslišal poštni inšpektor Verč. Ker za hipotetičnim roparjem ni bilo sledu, je državno pravdništvo dvignilo proti Kalanu obtožnico. Kalan je bil ves čas od usodnega dne do porolne razprave v zaporu. Senatu je predsedoval višji sodni svetnik Mladič, votanta sta bila sodnik Leder-h a s in sodni svetnik dr. Gaber, državni pravdnitk je bil dr. Lavrenčak. obiožen-čev zagovornik pa dr. B r e j c. Kalan je odločno zanikal vsako krivdo ter je podrobno opisal dogodek, ki se je izvršil med njim in roparjem. Pravi, da je že 20 let dodeljen poštni ambulanti in da je bil ves čas pošten. Nekoč je našel denarno pismo z 20.000 Din vsebine, pa ga je pošteno vrnil, Nato so bile zaslišane mnogoštevilne priče, kakci' orožniška narednika Nabergoj in Gojsovič, člani železniške policije, vlakospremno osobje, poštni in železniški uradniki, od 'katerih je uradnik Jenko zatrjeval, do bi se moral rop izvršiti v času 48 sekund, k večjemu pa v štirih do petih minutah, ven Aar bi se moral rop izvršiti takoj, ko odide vlaik iz Predolj. Vse priče potrjujejo, da je bil Kalan po izvršenem ropu zelo razburjen in da se je večkrat zapletal v protislovja. Prečital se je tudi zapisnik kontrolorja Verča, katerega pa je pozneje zagovornik dr. Brejc ovrgel kot netočnega. Razprava rje bila tekom dneva dvakrat prekinjena, prvič ob 13. in drugič ob pol 20. uri. Ob la. se je vršil komisijonelni ogled ambu-lančnega vagona s strani sodišča, porotnikov zagovornika, obtoženca in številnega občinstva. Državno pravdništvo je navajalo, da se vagon ne da od zunaj odpreti. Ogled je dokazal, da se da vagon odpreti z enim samim pritiskom roke skozi okno na zapah. Kalanu so tudi zvezali roke, nakar je pokazal, kako se je po ropu rešil vezi. Z enim samim sunkom po noževi ostrini so se vrvice prerezale. Ta dokaz je že takoj olajšal in precej potrdil obtožencev' zagovor. Tudi plinska luč, o kateri je obtoženec trdil, da je gorela le napol, se da v resnici regulirati na poljubno mero. Ko se je komisijonelni ogled končal, so se porotniki in sodišče vrnili v porotno dvorano. Zaslišane so bile tudi ostale priče Vla-kospremno osobje trdi, da ni resnična Kalanova izpoved, da .je vstopilo po ropu v am-bulancm voz. Nato pravi Kalan, da osobje tega noce priznati iz strahu pred disoinli-narno preiskavo ker ne sme vstopiti v arn-bulanem voz. Po precitanju številnih izjav in rx> „eka-terih interesantnih momentih prerekanja med Kalanom in pričami stavi senat porot-nikom sledeča vprašanja: »Ali je obtoženi Kalan kriv, da je zagrešil hudodelstvo prilastitve uradnega denarja*.« ter: »Ali je Kalan zakrivil prestopek, ker m prijavil svojega samokresa?« Državni pravdnik dr. Lavrenčak je v svojem govora obširno navajal vse indicije ki govre za to. da si je Kalan prilastil tujega denarja. Dr. Brejc je nato v svojem zagovora pobijal vse indicije. ki jih navajata obtožnica in državni pravdnik. Orožnik Gojsovič ni ntOgel (pravilno razumeli Kalanovih izpovedi. 'el je doma iz Macedonije. Dosedanje živ-ljenje Kalana govori za to, da ni mogel iz-vrših tega čina. Na same indicije pa ni nič dati, kar dokazujeta slučaja zakoncev Bratuša pred 25 leti in Pollaka v tem tednu, ki so ibili po nedolžnem radi indieijev obsojeni na smrt. Mogoč je tudi slučaj, da je zločin izvršil dolenjski čaruga — Jeke. Danes je že tako, da male tatiče hitro dobe, oue pa, ki kradejo državi milijone in mi lijone, pa niti na zahtevo narodne skuipščiue ne primejo, pa čeprav padajo glave. (Pri tem dvorana burno aplavdira.) Porotnikom predlaga, naj dajo Kalanu primerno zadoščenje s tem, da ga soglasno oproste krivde. & Po resumeju predsednika in po posveto-vanju porotnikov prečita njihov prvomeat-mk odgovor ob napeti pozornosti občinstva. Porotniki so prvo vprašanje glede prilastitve državnega denarja soglasno zanikali. Drugo vprašanje o posesti nedovoljenega orožja so zanikali z 10 glasovi proti dvema. Odgovor porotnikov je sprejela dvorana 7. burnim odobravanjem. v aws^eroesara*j«x«B grado po 150 Din je dobilo 10 posestnikov, tretjo nagrado po 100 'Din je dobilo 23 posestnikov. Častno diplomo so prejeli tudi graščina Hm^nik in Graiben vsaka /.a eno kravo. Po zaključni razdelitvi nagrad so se komisije ponovno sestale na razstavišču, kjer je imel strokovni učitelj g. Franc Malasek iz Grma predavanje. Obrazložil je napake in dotore vtise ki so jih našle, oziroma dobile ocenjevalne komisije. Povdarjal je, tla je nazadovanje .dolenjske prašičjereje posledica slabe kravjereje. V tem oziru bo treba do-®*re j.1! t’nl°ti'ene zadružne akcije in manj pre-kupčije. Vsa reja se mora ustaliti, izenačiti! izvajati kontrola mlečnosti in uporabe krme in še-le takrat dosežemo zadovoljive uspdh®-Od primeroma slabih krav dobimo po ople-menitvi z dobrimi biki lep zarod. Mlada teleta prehitro odstavljamo, mlade telice pre-zgodaj pripuščamo, vsled česar ostanejo majhne in za užitek manj sposobne. Posebno hitro opaaimo posledice takega postopanja ob slabi krmi. Rejo volov kaže omejiti in s® bo treba oprijeti reje mlečnih in uprežnih krav.Po tem bo več užitka, krave pa nam bodo opravile prav tako vsa poljska dela, pri temi pa bodo kljub temu zdrave in razvite. Tudi bomo imeli dovolj posnetega mleka za prašiče, kar bo le v prid prašičjereji. Po predavanju so se izplačale nagrade in se je razstava zaključila. Obisk razstave je bil nad vse pričakovanje dober. Vreme po predhodnem dežju v soboto zvečer je bilo kot nalasc za razstavo. Vročina je povzročala Ž6P> . . Bo jo obiskovalci tolažili v bufeju in točilnici pijač. Sklenjenih je bilo tudi nekaj kupčij-Razstavni odbor si šteje v svojo dolžnost, da se vsem čini tel jem, ki so nam poklonili podpore v denarju kakor tudi Mestnemu županstvu v Novem mestu za brezplačno odstopi!eV razstavnega prostora in podaritev lesa- na' dalje vsem razstavljalcem in obisko'Tatcein še enkrat kar najiskreneje zahvali, ker le na ta način narodne skupnosti je bilo mogoče da je razstava tako lepo uspela. Fran Malašek. Grm. Jack London: 99 Morski vrag. Pogledal sem na uro. Bila je eno. Sedem ur sem spal! In ona je sedem ur krmarila! Ko sem prijel za krmilo, sem moral prej razkleniti njene krčevite prste. Mrvica njene moči je bila izčrpana, niti premakniti se ni mogla z mesta. Moral sem popustiti vrv jadra, ko sem ji pomagal do ležišča in. ji drgnil roke. »Tako sem utrujena,« je rekla, zasopla in vzdihnila in trudna glava se ji je povesila. V naslednjem trenutku pa se je zopet izravnala. »Ne karajte me, ne smete me,« je vzkliknila in se delala, kot ibi kljubovala. »Mislim, da na mojem obrazu ni videti nobene jeze,« jem odgovoril resnobno, »zagotavljam vas, da nisem niti malo jezen.« »N-ne,« je rekla. Videti pa je, kakor da bi mi kaj očitali.« »Potem je obraz pošten, tak je kakor so moji občutki. >Niste ibili odkriti do sebe ne do mene. Kako vam morem kdaj zopet zaupati? « Videti je bilo, da se kesa. »Saj bom dobra,« je reikla kakor reče poreden otrok. »Obljubljam — « J)a boste ubogali kot mornar kapitana.« »Da,« je odgovorila. »Abotno je bilo od mene, doibro vem.< ! »Potem mi morate še nekaj obljubiti,« sem rekel. | »Prav rada.« Da ne 'boste prevečkrat rekli „Prosim, pr.osim“; kajti če boste, se boste gotovo pregrešili zoper mojo oblast.« Nasmejala se je. Tudi ona je bila spoznala moč ponovnih „prosim, prosim". Sicer je beseda lepa — — « sem pričel. »Ampak ne smem je prevečkrat rabiti, mi je segla v besedo. Nasmejala se je, a utrujene, in glava se ji je i znova povesila. Izpustil sem krmilo toliko časa, da sem ji ovil odejo okoli nog in ji potegnil eno preko obraza. Zal, ni bila močna. V skrbeh sem pogledal proti juge-zapadu in mislil na šeststo milj in težave, ki so naju čakale — če bi ne bilo nič hujšega kot težave! Na tem morju se je vsak hip lahko vzdignil vihar in naju uničil. In vendar se nisem bal. Nobenega zaupanja nisem imel v bedoenost, bil sem silno neveren glede nje, in vendar nisem Potil nobenega strahu. Mora se končati srečne, mora se končati srečno, sem venomer ponavljal sam pri sebi. Popoldne je postal veter močnejši; gnal je večje valove in je hudo izdelal mene in čoln. Toda tovor, sestoje« iz zaloge in živeža in devet sodčkov vode, je omogočal čolnu, da je kljuboval valovom in vetru, in vzdržal sem toliko časa, kolikor sem mogel. Nato sem zavil jadro in drželi smo naprej brez jadra. Pozno popoldne sem uzrl na obzorju na odvetrni strani dim parnika; vedel sem, da prihaja ali od kake ruske križarke ali pa, kar je bilo bolj verjetno, od Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroj so edino Petelinčevi H .. MnJm znamke Od dobrega - t. .. • najboljše je Gritzner, Adler, Phomx švicarski n . za dom, obrt in industrijo. Pouk brez- pletilni stroj Bhzu Prešernovega p,ačen> ugodni plačilni pogoji - Tudi ,PUBIED> spomenika za vodo. na 0jjr0ke. . Večletna garancija. ■■**■■■■■ Josip Peteline, Ljubljana tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Uubliana, nudi naJtlneJSl In najokusnejši namizni kis 1» vlmkego kisa. 0 jv ZAHTBVA)TB PONUDBO* ‘‘•C Tehnično ln hlffUenlCno noj mo de*-neje urejena ktoama v ommtm »t. ««. nort-tropj«. Mag. št. 15. 143/ref. IX. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo zidarskih in drug.h obrtniških del za zgradbo drvarnic in pralnic pr. novih hišah za zasilna stanovanja za Bežigradom. Potrebni ofertalni podatki se dobe pri mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do 18. junija 1926 ob 11. uri dopoldne pri mestnem gradbenem uradu. Mestni magistral ljubljanski dne 10. junija 1926. i Za tretjino cene imate pozimi na mizi sadje in zelenjavo, če jih uku-liate v nedosegljivih iem kozarcih in aparat Tvorniška zaloga'-Fructus — Ljubljana* Krekov trg 10. Tudi na obroke! S' VRTNARSKE ZADEVE 5 posreduje Jj Goikovo »Vrtnarsko podjetje" I H v Kranju. o - Oglašujte v »Narodnem Dnevniku”! OBVESTILO. Uljudno obvešščam ccnj. občinstvo, da sem DANES OTVORILA NOČNO KM/URNO „0 0 E 0 N" na Poljanski testi St. 7 in vabim k prijavnemu obisku. Z odličnim spoštovanjem T. Orošel Celulozni les Mehka drva, pl a Ja najbolje Fructus, Ljubljana, Krekov trg 10. Tri lepe poslovne sobe v I nadstropju odda z novembrom Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Gledališka bi. 8, oglasi Za vsako besedo se plača 50 par, za debelo tiskano pa Din 1*—. Macedcnije, ki je Še \edno iskala našo ladje. Sclnce se ni bilo prikazale ves dan, oblaki so postali bolj temni, " veter je močnejši, tako da sva z Maudo večerjala z rokavicami »a rekah in sem jaz hkratu krmaril in jedel. Kc se je znočilo, so postali valovi in veter premočni za čoln; nerad sem vzel jadro in začel delati nekako vlaeno ali pomorsko sidro. To pripravo sem posnel iz razgovora lovcev; bila je prav enostavna. Zavil sem jadro, ga dobro privezal okoli jambore, droga, prečke in dveh parov odvisnih vesel, in vrgel vse skupaj v morje. S pomočjo vrvi je bila zvezana s čol-novim rilcem in ko je plavala po vodi, skoraj neiz- ! postavljena vetru, je plavala manj hitro kot čoln. Vsled tega je držala čolnov rilec take, da se je ravnal po vetru in morju — najbolj varen položaj, da se ne prevrne, kadar začne morje gnati penaste valove. In sedaj?-: je vprašala Maud veselo, ko je bila stvar dovršena in sem si natikal rokavice. /Sedaj ne vozimo več proti Japonski,« sem odgovoril. »Sedaj plavamo proti jugovzhodu ali jugojugo-s hitrostjo najmanj dveh milj na uro.« »To znese samo štiriindvajset milj na pol dneva,« je rekla, »če ostane veter vso noč tako močan. »Da, in samo stoinštirideset milj, Če bo vlekel tri dni in tri noči.« Vendar ne bo,« je rekla zaupljivo. »Obrnil se bo in pošteno vlekel.« No morje se ni mogoče nikoli zanesti!« / Kupimo star svinec. — Mostna plinarna, Ljubljana. Poletna stanovanja z opremo se dobe š&ini v Višnji B°Tl- O.koit gradu iu v gozdu mirno in prijazno sprehajališče. Vpraša se pri oskrbništvu. Otomane najfinejše izdelave v da-mastu 700 Din, v blagu 800—1000 Din, modroci is najfinejše trave 250 Din in vsa tapetniška deta najceneje Rud. Sever, gosposvetska cesta b- lad&jaik&lj in odgovorni urednik ALKKflANDKR ŽELEZNIKAR. - Za tiskamo >Merkur v Ljubljani Andrej Sever.