JUNIJ is e vsa P Presv. Srce 4 }" S Janez Fr. Reg. J® N 3. Doblnk. 19 P Gervazij 20 T Silverij 21 S Alojzij 22 <5 Pavlin 23 P Eberhard + 3 Janez Krst. 25 N 4. poblnk. « P Janez in Pavel 27 T Vladislav « S Irenej, Skof 29 Č Peter in Pavel 30 P Sp. sv. Pavla+ Amerikanski Slovenec . PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od b'oja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL'. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations)j NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (NO.) 122 CHICAGO, ILL., TOREK, 27. JUNIJA — TUESDAY, JUNE 27, 1939 LETNIK (VOL). XLVIIL Sramotenje, ki so mu izpostavljeni Angleži od strani Japoncev, gre v tako mero, da namerava podvzeti vlada resne korake. — Chamberlain poveličeval moč Anglije in povdarjal željo, da bi Nemčija sodelovala. v London, Anglija. — Angleška javnost postaja od dne do dne bolj raizburjena nad brez-cbzirnim in nečuvenim postopanjem, kateremu so, kakor se glase poročila z Daljnjega izhoda, podvrženi britanski državljani od strani japonskih okrog angleške koncesi-^ v Tientsinu na Kitajskem, drznosti, ki si jih dovolijo Japonci z Angleži, gredo v tako frero, da se tukaj nujno zah-teva od vlade, da z vso ostrogo nastopi. Vlada je doslej Slttatrala vso afero v Tientsinu k°t lokalnega značaja, ker se Je hotela izogniti sporom v obširnejši meri, toda, ker Japon-Cl le' ne odnehajo in pa, ker japonska vlada sploh nič ne odgo-y°ri na angleške note, naj poda Jasno sliko, kaj tiči za celim in-Cldentom, se je odločila, da z odločnostjo nastopi. Vlada bo o tej stvari razmotrivala na svoji seji sredo in odredbe, ki jih bo ob teJ priliki ukradla, se bodo izdajala še tekom tega tedna, kakor se trdi iz uradnih krogov. Situacije v Orientu se je dotaknil min. predsednik Cham-erlain sam v svojem govoru, ki j>a je imel zadnjo soboto na ne-*Gm političnem zborovanju svo-J® stranke. Dočim se je v tem go-v kolikor se je ta nanašal * zunanjepolitični položaj, ba-, Chamberlain v prvi vrsti z ?anošaji napram Nemčiji, je 1]nel primerne besede tudi za Jamsko. Povdarjal je pri tem, da ^ Anglija še vedno pripravlje-na» smatrati incident v Tientsi-kot lokalno zadevo, ako se bo •Japonska vlada spustila v razgo-v°re, češ, da se afera lahko mir- nim Potom poravna. Povdaril pa S^amberlain nato' ako ' fnšali Japonci napraviti iz in-c'denta pretvezo za dalekosež-^eJši nastop proti Angliji in tu-^zemskim državam sploh, po-eni bo Anglija postavila silo Nasproti sili. Pri tem je govor-^k omenil moč Anglije, ki da j® taka, da se lahko postavi vsa-1 sili nasproti; nje mornarica najmočnejša na celem svetu, arniada narašča dnevno po šte-Vl'u in po uspešnosti svoje opre-glede zračne sile pa je pov-aril, da je ta zrastla tekom zadnjih 12 mesecev v taki meri, ka-°r ni nihče pričakoval, in da je TURŠKO-FRAN-CO$JO_ PAKT Obe državtfl se obvezali k medsebojni pomoči. Pariz, Francija. —Kakor je bilo že poročano, se je zadnji petek podpisal od Turčije in Francije medsebojni pakt, s katerim obljubljate državi druga drugi pomoč. Pakt obsega sedem točk, od katerih je med glavnimi tista, ki govori, da v slučaju kakega napada, iz kateregm bi prišlo do vojne na Sredozemlju, boste Francija in Turčija sodelovali in si druga drugi pomagali, kolikor bo v njuni moči. Pakt je nekaj popolnoma sličnega kakor pogodba, ki se je že prej sklenila med Anglijo in Turčijo. -o- SLOVAŠKA BO KONTROLIRALA TRGOVINO Bratislava, Slovaška. — Vlada je zadnji petek objavila odredbe, s katerimi bo uvedla nad trgovino in industrijo podobno kontrolo, kakor je zdaj v veljavi v Nemčiji. Za vsako podjetje, ki je imelo v lanskem letu prometa! nad $40,-000, ali pa, ki zaposluje nad 50 oseb, se 'bo imenoval posebni vladni uradnik, ki bo podjetje nadzoroval. TOWNSENDOVCI IMELI KONVENCIJO Indianapolis, Ind. — Tekom zadnjega tedna se je vršila v tukajšnjem mestu konvencija Townsendove organizacije,ki propagira za starostno pokojnino. Bila je to četrta konvencija te organizacije in na njej so bili delegati iz cele Unije. Nastopili so razni znani govorniki, med njimi senator Nye. -0'- N AZIJI NEKAJ SNUJEJO Tajno premikanje čet vznemirja prebivalstvo. Berlin, Nemčija. — Med prebivalstvom se je pojavilo vidno vznemirjenje, ko se je zvedelo, da se iz Berlina odpošiljajo skrivaj številne vojaške čete, ne, da bi se označili namembni kraji. Vladni voditelji sicer trdijo,da se pripravljajo le navaldni manevri, toda s to razlago se prebivalstvo ne pomiri. Kakor se iz drugih virov poroča, se čete pošiljajo po večini na poljsko mejo, kjer baje namerava Nemčija v kratkem izsiliti končno odločitev. --o- NOV SLOVENSKI ZDRAVNIK V CHICAGI Chicago, 111. — Tukajšnja slovenska naselbina bo dobila v kratkem še enega zdravnika, svojega! rojaka, namreč dr. Franka Grill, sina znane družine Mr. in Mrs. Frank Grill, 1818 Cermak Rd. Mladi zdravnik je dokončal predpis sano prakticiranje v bolnišnici ter je zadnji teden prestal končne izkušnje, na kar je zaprosil za licenco za samostojno prakticiranje. Svoj urad bo otvoril enkrat v septembru in sicer v hiši na oglu Cermak in Wolcott, ki jo lastuje njegov oče. — Iskrene čestitke! VIHARJI Z SREDNJI NALIVI V EVROPI Berlin, Nemčija. — Po sred-nii Evroni, zlasti po ozemlju bivše Čehoslovaške. so zadnji petek divjali siloviti viharji z nalivi, kateri so.kakor se ugotavlja, zahtevali 20 človeških žrtev, med njimi osem otrok. Naziiske organizacije so bile mobilizirale, da so pomagale ponesrečencem. anes ne prekaša zračna sila no-ne druge države. Glede Nemčije se je Chamber-am izrazil, da nima Anglija ®r°ti njej nikakih sovražnih namenov, še manj pa namena za ako "obkoljevanje"; nasprotno, ^nglija želi, da bi pridobila jamčijo za sodelovanje, češ, ako 1 se obe deželi gospodarsko družili, bi bilo to v dobro njima farnima kakor tudi celemu svetu- Toda, predno pride do tega srečnega položaja, se bo moralo na svetu upostaviti zaupanje in Ugotoviti varnost vsakemu na-J?du-v Predvsem mora najprej eir»čija sama opustiti svoje neupravičeno sumničenje proti gim in pokazati svojo iskre-. ' da je s pametnimi ljudmi opravljena pametno govoriti. PRIVATNO LETALIŠČE ZA HITLERJA Salzburg, Nemčija. — Hitler je odredil, da se zgradi zanj, za njegovo privatno uporabo, nov, štirimotorni hitri aeroplan, ki bo v kratkem dodelan. Istočasno pa je tudi naročil za se svoje privatno letališče, in sicer kako uro daleč od svojega gorskega bivališča v Berchtesgadenu. -o- GLEDE NA AEROPLANU ZADOBILA GLAS IN SLUH , Pittsburgh, Pa.— Neki ženski, po imenu Mrs. Frances Decara iz Floride,je zdravnik priporočal svojevrstno zdravljenje, da dobi nazaj sluh in glas, ki ga je izgubila. Svetoval ji je namreč, naj si naroči aeroplan in se z njim iz višine navpično spusti proti tlom. To priporočilo ji je dal, ko mu je ženska povedala, da je izgubila glas in sluh, ko se je vozila z avtomobilom na neki gorski poti strmo navzdol. Ženska je ubogala zdravnika, se povzpela 5,300 čevljev visoko in se od tam spustila navzdol s hitrostjo 110 milj na uro. Ko je prišla na zemljo je slišala in govorila. KRIŽEMJVETA — Rio de Janeiro, Brazilija. — Kardinal Lema da S. Cintra, je kot papeški legat pozval k zborovanju vseh 98 brazilskih škofov. Takega vse-škofijskega zborovanja ni bilo v Braziliji že dvesto let. Večina brazilskega prebivalstva, ki šteje 45 milijonov, je katoliškega. — Vatikan. — Na praznik Srca Jezusovega je imel papež Pij nenavadno veliko avdijen-co, najmreč okrog 6000 ljudi. Obiskovalci so bili razdeljeni v posamezne skupine, katere je sv. oče vsako posebej pozdravil. — Amsterdam. — Poročila iz Nemčije govore, da se tamkaj stalno izdajajo nove pro-ticerkvene odredbe. Med zadnjimi je ena, ki prepoveduje, da bi se razobešale zastave s papeškimi barvami, rumeno in belo. Celo pri procesij ajh na Telovo niso smeli biti oltarji na prostem okrašeni s temi zastavami. —, Temešvar, Jugoslavija. — Tukajšnji škof Avgust. Pacha je postavil svojo lastno mater za vzgled, da številni porodi ne škodujejo zdravju in življenju. V pastirskem listu je povdaril, da je imela njegova mati 13 otrok ter je v trdnem zdravju dosegla! skoraj 100 let. —_o—— NOV GOVERNER V LOUISIANI New Orleans, La. — Tukajšnja država je dobila ta ponedeljek novega gove^nerja, in sicer v osebi Earl K. Longa, brata znanega pokojnega senatorja Huey Longa. .Prejšnji governer, R. W. Leche, je zadnji teden nenadoma resigniral BRANILA BO SVOJO OBAL Izhod na morje za Poljsko neobhodno potreben. — Tra-dicijonelni običaji zadobiva-jo politični značaj. Varšava, Poljska. — Poljski narod ta teden ponovno izraža pripravljenost, da brani svojo deželo do skrajnosti, zlasti,da varuje svoj izhod do morja. Ta teden se namreč praznuje na Poljskem običajni teden mornarice, ki ga obhaja dežela vsako leto, ki pa je postal posebno pomemben to leto vzpričo nevarnosti, ki preti od strani Nemčije. Mornariški teden je otvoril v soboto zvečer predsednik mornariške lige, gen. Kwas-niewski, ki je v svojem govoru povdarjal, da je za Poljsko neobhodno potrebno, da obvaruje svoj izhod na morje, češ, ako tega izgubi, bo tako odvisna od drugih držav, da ji utegne groziti novo razkosanje. Na Poljske'm je starodavni običaj, da na dan Janeza Krst-nika spletej o dekleta vence in jih spuste na reko Vislo z željo, da bi se srečno poročile. Letos pai je tudi ta običaj za-dobil politični značaj. So se sicer spuščali venci na Vislo, toda na njih sc bili trakovi s patrijotičnimi napisi, kakor: "Poljsko bomo oborožili na vodi," ali "Roke proč od poljskega Pomorja,!" in podobnimi. -o- IZMENJEVALNA TRGOVINA Z ANGLIJO Washington, D. C. — Med Zed. državami in Anglijo se je zadnji teden sklenila trgovska pogodba popolnoma po nazijskem vzorcu, namreč, da pri trgovini ne bo prišel de-naa" v poštev, marveč se bo izvršila le zamenjava blaga. Po pogodbi bo Amerika oddala Angliji 600,000 bal bombaža ,za k air bo dobila od Anglije okrog 175 milijonov funtov kavčuga. Vrednost izmenjanega blaga na obeh straneh je ista, namreč okrog 26 in pol milijonov dolarjev. Iz Jugoslavije Iz žalosti in obupa, ker ga je mlada žena zapustila, je prileten viničar skočil v globok vodnjak. — Velik prijatelj Slovencev umrl v Beogradu. — Še razne druge novice in vesti. JU & PREDSEDNIK ČESTITAL GRADUANTOM N AZIJI STROGI GODBE Berlin, Nemčija. — Neki klub tukaj živečih ameriških žensk se je namenil, da napravi vrtno veselico, toda prire diteljice so računale brez na zijskih oblasti. Te so namreč veselico prepovedale, in sicer z motivacijo, da godba, ki jo nameravajo ženske imeti, "ni arijska." Za to priliko so ženske namreč naročile nigrovsko godbo in bi neka nigrinja tudi imela nastopiti kot pevka. -o- Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" so vedno u-jpešne. Ob slovesnosti graduacije 456 kadetov na vojaški ikademiji v West Point je bil navzoč tudi predsednik Roosevelt in je vsakemu graduantu posetya gftgel r roko in mu čestital. Žena ga je zapustila Maribor, 5. junija. — V Strihovcu pri Št. IIju v Slov. goricah so odkrili včeraj grozovit primer samomora'. Pri posestniku Viljemu E,berlu se je v sredini meseca maja vdi-njal bivši viničar 52 letni Karel Štajner. Mož je bil zelo priden, pa vedno sam zase. Ni se družil z drugimi delavci ter je bil vedno žalosten in molčeč. 19. maja so pa delali v vinogradu ter so drugi delavci le silili vanj, naj jim pove vzrok svoje žalosti. Štajner ju se je odprlo srce, pa je dejal, da ga teži to, ker ga je zapustila njegovai 19 letna žena. Pred nekaj meseci se je z njo poročil,toda zakonska sreča je trajala samo kratko, ker se ga je žena naveličala, češ da je prestar. Ko je Štajner to povedal, je odšel iz vinograda ter ga ni bilo več na spregled. Ljudje so mislili, da se je pač podal v druge kraje. Te dni pa je posestnik Eberle pri nagajanju živine pogledat v svoj vodnjak, ki je zelo globok. Čutil je namreč, da je vedro zadelo v vodnjaku na nek predmet ter se je voda slabo zajemala. Ko je pogledal *v vodnjak, je videl, da plava na vrhu vode nek temen predmet. Pri natančnejši preiskavi so ugotovili, da je to človeško truplo. Izvlekli so ga iz vodnjaka ter spoznali v u-topljencu pogrešanega Štaj-nerja. Iz žalosti si je poiskal žalostno smrt na dnu vodnjaka. Znamenit prijatelj Slovencev Ljubljana, 6. junija. — »V nedeljo zvečer je v Belgradu umrl eden najodličnejših srbskih znanstvenikov vseučiliški profesor in član Srbske akademije znanosti Pavle Popovič. Pokojnik je bil eden največjih srbskih kulturnih kritikov, ena najvidnejših osebnosti predvojnega kulturnega življenja, ustanovitelj "Srbskegai kulturnega klu'ba" ter dolgo časa urednik "Srbskega književnega glasnika". Že leta 1904 je komaj osemnajst let stat postal profesor na tedanji visoki šoli v Belgradu ter je prevzel stolico za jugoslovansko književnost. Pokojni Pavle Popovič je bil tudi eden najodkritosrčnejših in najbolj izpričanih, prijateljev slovenskega naroda — in to že pred vojno. Leta 1905 je prebil cele tri mesece v Sloveniji, in sicer v Škof j i Loki ter na Bledu. Pri tej priliki se je sprijalteljil z našim Ivanom Groharjem ter z mnogimi drugimi slovenskimi kulturnimi delavci. Pri odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani leta 1905 je zastopal bel-grajsko univerzo in srbsko akademijo. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Nov jugoslovanski škof Za pomočnika vrhbosanske e je Sv. stolica imenovala dosedanjega župnika iz Bosanskega Broda Dr. Smilja-na Cekadaj. Novi škof se je rodil 1. 1902 v Donjem Vaku-fu, gimnazijo je končal v Travniku,bogoslovje pa v nadškofijskem semenišču v Sarajevu. Potem je študiral v Gre-gorijanski akaldemiji v Rimu, kjer je dosegel doktorsko čast. -o- Smrtna kosa V Beogradu je umrl Joško Kos, zadet od srčne kapi. Kos je bil referent meščanskih šol za dravsko banovino in je bil rojen 1903 v Sv. Juriju ob Ščavnici. Pokopaai je bil v Mariboru. — V Lokavcu pri Rimskih toplicah je umrla Jožefa Brajda, žena mlinarja. Teden pozneje je umrl njen mož Janez Brajda. Mož je bil iz Št. Janža na Dolenjskem in je bil star 77 let; žena pa od! Sv. Križa pri Kostanjevici, stara 73 let. -o—— Dan ljubljanskih mater Mestna občina ljubljanska] je v nedeljo 4. junija počastila ljubljanske matere s te'rft, da jih je povhbila v restavracijo hotela Union, kjer so bile lepo pogoščene. Zbralo se je okolu 60 mater, ki so dale življenje najmanj 13 otrokom. Najbolj vredna, ga. Banovčeva, ki je rodila vsega skupaj 25 otrok, zaradi bolezni ni mogla priti. Gospa Adlešičeva je razdelila med matere okusno izdelane zlate spominske svetinjice a podobo Matere božje in z grbom mestne občine ljubljanske. , ; -o- Nesreča Tram se je zlomil na gospodarskem poslopju v Žalcu, na katerem je bil 16 letni Aleksander Divjak, pečarski vajenec, ki je s tramom vred padel precej globoko na tla in se nevarno poškodoval. -o- Nova šola Iz Škofjeloškega okraja poročajo, da je bila z vsemi slovesnostmi odprta nova šola v Sovodnju. Šola je enorazred1-na, ki bo pa popolnoma ustrezala svojemu namenu. Nova šola se je začela! zidati 1937, ctvorjena je bila 4. junija letos. -O—;— Nesreča na cesti Ko se je peljal posestnik Anton Kamenšek iz Stoperc pri Rogatcu z enovpre^jiim voEom skozi Stoperce, je pri-di-vel z nasprotne strani neki avto, katerega se je Kamen-ščkov konj ustrašil in se je zaradi tega voza prevrnil v jarek kraj ceste. Pri tem je Ka-'menšek tako nesrečno padel z voza, da se je nevarno poškodoval ip so ga morali odpeljati v celjsko bolnico. Torek', 27. junija 1939 AMERIKANSKI, SLOVENEC Dogodki med Slovenci po U; Ameriki Vest iz domovine West Allis, Wis. — Mrs. Jo-hana Skok, soproga tukajšnjega fotografa je tekom nekaj tednov dobila iz starega kraja dve žalostni sporočili o smrti njenih dragih. Meseca aprila ji je umrla mati, dne 1. junija ji je pa v starosti 85 let umrl oče Ivan Petrin na Ilečici v Savinjski dolini. Pokojni je dvakrat bival v Ameriki. Poroka Ely, Minn. — V tukajšnji cerkvi sv. Antona sta bila po župniku Rev. Mihelčiču poro-čea Leonard Slobodnik in Katarina; Bouški. Ženin je starejši sin Mr. in Mrs. Leonard Slobodnik, ki je zaposlen v uradu Oliver rudarske družbe, nevesta je pa hči Mr. in Mrs. ki. — Po poroki sta no-voporočenca odšla na poročno potovanje v Chicago in državo Wisconsin. ^^rncmi Smrt rojakinje Barberton, O. — Po daljši bolezni je tukaj umrla M-ari-ja Avsec, v starosti 49 let. Pokojna je bila rojena v Košani na Notranjskem. Njeno dekliško ime je bilo Šušel. V Ameriki je bivala 26 let. Poročila se je 1. 1913 in zapušča moža Jožefa, tri sinove in tri hčere. Pokopana je bila 19. junija iz slovenske farne cerkve na pokopališče sv. Križa. Bila je članica dr. sv. Martina št. 41, •TSKJ. — Naj ji sveti večna luč družini Avsec pa globoko sožalje. *'i ne mogla vsega opraviti sama. Bila sta pač dovolj previdna lovca. Celo dolgo noč sta Spike in Troll prebila skrita v obližjji potovalne karavane, četudi je bila noč strašna, zaradi groznega rjovenja levov in drugih zveri. Zjutraj so Gonfala, Van Eyk in Wood dokaj naglo použili zajutrek, nakar so. se. vsak z enim črncem takoj podali na lov nad leve, Himen Barberton, O. — V soboto 17. junija se je v tukajšnji slovenski cerkvi poročila Miss Vida Lavtor z Mr. Karlom Sa-dar. Poročne slavnosti s peto ;v. mašo so se udeležili tudi dekleta "Kadetinje" podružnice Slov. Žen. Zveze. Mnogo treče in zadovoljstva v novem stanu! — Kadetinje SŽZ bodo imele plesno veselico v soboto več.er 8. julija v Hopocan Garden. — Slovenska moška I zveza št. 1. pa ima svoj piknik v nedeljo 2. julija. Na obisk v domovino Cleveland, O. — Pretekli teden se je podala proti New Yorku Mrs. Mary Kocjan z Whitcomb Ave. in se tam vkrcala na parnik Europa, kateri jo je popeljal proti domovini. Odpotovala je ob 25 letnici svoje poroke in namerava obiskati ' svoje starše v vasi Kranjce pri Cerknici na Notranjskem. FARA SVETEGA ŠTEFANA V CHICAGf SE POSLAVLJA Chicago, III. Saj ste morali že samo ob branju tega naslova kar zazijati. Kaj bo šele: ko pridete do srede mojega zgodovinskega dopisa! Kar bojim se za vas, da" se vas ne poloti kaka omedlevica. Že precej časa se je šušljalo okoli naših korner-jev, zdaj mora pa priti na dan in novici je treba v široki svet. Sušljalo se je, §e bo vsa fara preselila nekam na jug proti svetemu Juriju, ampak tiste govorice so se izkazale za zmotne, neresnične, ali morebiti celo za lažnjive, Naj že bo eno ali drugo, glavno je, da ni res. Res je pa, stokrat res in še- r enkrat, kar bo zdajle prišlo izpod mojega zgodovinskega peresa. Brez volilnih kampanj, brez zborovanj in posve- j tov je prišlo do tega, da se je • vsa fara istočasno naveličala Chicage in njenih sijajnih le- ( pot, zato je prišlo do soglasnega sklepa, da bomo rekli Chicagi z Bogom, se poslovili od Cei'maka in Wolcotta, pa tudi od 22. Place in se premu-a pre/.alti, da ugrabita Gonfalo. ;t»»»i»»»r» Is IS^i i Si i i ■ i > O B- W ! > O" B O ' ' S 2 w 1 ) O B — i 5. ? 3. | i ° fc s: »bow; i 1 £ I: » s »>f i I ttq I M 33 !| ~ 3 2. I! g- s oš j \ - i" g : * H E i |3j Iff! Vso to obrambo m vso naso propagando, o kateri govorimo, pa moramo katoličani sami vzdržavati in isto podpirati. Nasprotniki nam v tem oziru ne bodo pomagali. Oni delajo za svojo propagando in isto jačijo na vko moč. In to*moramo tudi mi. Kako? n Dolžnost vsakega posameznega katoličana je, da bi 'f skrbel in gledal na to, da se njegovo mišljenje razširja. * Tega naj ne dela s silo. Ampak na uljuden način s tem, da 'J sam daje dober vzgled ter s tem pridobiva svoje bližnje, da * se začno zanimati za njegovo mišljenje. Agitacija mora biti previdna. Človeka, ki je drugega prepričanja, je tre- j ba najpoprej osvojiti z ljubeznijo. Potem poskrbi o prvi i priliki, da se bo tvoj znanec ali prijatelj seznanil z katoli- i škim časopisom in na istega naročil. Ko si storil to, s tem 1 si že storil veliko. Časopis pa bo tvoj največji in najboljši 1 pomočnik, ki bo mesto tebe tvojemu prijatelju naprej in , naprej dopovedaval, kaj je tvoje prepričanje in kje JE , Resnica in kje NI. Potreba pa je da vsi, ki katoliško mi- j slimo, v tej smeri delanio. Ne samo nekateri, ampak vsi smo dolžni to svojemu prepričanju, da delamo zanj. Naj- ' večja napaka nas katoličanov je ta, da le preradi pravimo: bodo že drugi opravili brez mene. Tako kakor ti pravijo tudi drugi in nazadnje ni nikogar, ki bi potrebno delo agitacije opravil. In posledice so: nič ni opravljenega, ker jaz ne opravim sam nič in drugi nič. Vse drugače je pri nasprotnikih. Tam ne pravijo, bo drugi naredil, ampak Vsak sam gre na delo in zato tudi imajo večje uspehe, kakor mi. Spregovorimo še nekaj o trudu in žrtvah za katoliški tisk. "Amerikanski Slovenec7, kot katoliški dnevnik je zadnjih petnajst let vodilna sila med nami. Kar vsak katoliški Slovenec se naj vpraša, kje bi se katoliški Slovenci branili proti vednemu in neprestanemu napadanju proti-verskega tabora, da nimamo tega lista? Pred 25 leti so bile med nami take razmere, da so podivjani protiverski fanatiki, ki jih je vzgajal bivši list Glas Svobode, pri katerem so bili v službi nekateri sedanji uredniki lawndalske-ga protikatoliškega dnevnika, čakali slovenske katoličane na^Vogalih in jih smešili in celo kamenje lučali vanje, ko so sb ob nedeljah k maši. To ni nobena izmišljotina, pač pa dejstvo. Kje bi se katoličani zagovarjali in branili, da ni tuvkatoliškega dnevnika? Ali kedaj'razmišljate to? Ako ne, je čas, da vsak-katoliški Slovenec o tem nekoliko premišlja. ' " " M**"' Ta list "Amerikanski Slovenec" ima lepo število vnetih zagovornikov in prijateljev. Njegovi zastopniki(ce) delajo zanj požrtvovalno in neumorno, zakar zaslužijo vso Treba je, da tudi o tem \ razmišljamo (Konec) ' Kako pa naj pridemo do teh ciljev? Načinov je več. : Najbolj uspešen način je potom katoliškega tiska. Tisk je ; velesila. To resnico potrjujejo sami papeži in za njimi do- : malega vsi kardinali, nadškof je in škofje. Papež Pij IX. ni zaklical kar tjavendan: "Zastonj zidate cerkve, šole in mi-sijone, če ne bote znali upotrebi.ti pri svojem delu najmodernejšega orožja katoliškega tiska!" Sv. Oče je jasno povedal s tem to-le: Vi, ki zidate cerkve, šole in misijone, morate skrbeti tudi, da bodo ljudje zavarovani pred upli-vom sovražnih propagand. Če ne, bote vse to prej ali slej zgubili! Kajti sovražnik bo s svojo tiskovno propagando prepričal vaše ljudi drugače in izneverili se vam bodo. Vaše množice bodo začele iti za njimi in prej ali slej se bodo obrnile proti vam samim in bodo podrle in razdejale to, kar zdaj z velikimi žrtvami zazidavate v kamen in zid. Najvarnejši zid katolištva ni v navadnem zidu iz kamna, marveč oni zid, ki stoji v ljudskih srcih in dušah, ta zid je prepričanje in kjer takega močnega zidu ni, tam je nevarnost, da vse drugo propade. Zato je treba zidatu tu, z dobro načrtno propagando, katero more vršiti in širiti pa najbolj ravno tisk. Zato čimveč bo na svetu med nami katoliškega časopisja, toliko močnejša bo naša propaganda in toliko močnejši bomo katoličani. To je neovrgljiva resnica, ki jo ne more ovreči nihče. Ali naj navedemo še več dokazov? Amerikanski Slovenec t ' Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene < list v Ameriki. Newspaper m America, I Ustanovljen leta }891. P Established 1891. r Izhaja vsak dan razun nedelj,.pone- Issued daily, except Sunday, Mon-jftsljkov in dnevov po praznikih, day and the day after holidays. Izdaja in tiskaj Published by i EDINOST PUBLISHING £0. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov nredniStva in uprave: Address of publication office: }849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1 L Jslefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 55« g> i-rft . 1 ■ ■ J Naročnina j " Subscription: Za čelo leto"_—_t_$5.00 For one year ------- $5.00 Za pol leta____2.50 For half a year__2.50 ^a četrt leta __—_ 1-50 For three months ---1.50 Za Chicago, Kanado (a Evropo: __ Chicago, Canada and Europe: Za celo leto __$6.00 For one year--$6.00 Za pol leta __ 3.00 For half year - 3-00 Za četrt lita ■ 1.75 For three, months -— 1.75 Posamezna številka _ 3c Single coOy _ . ............... , , — 3c Dopisi vainega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredniStvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. >—> Rokopisov uredništvo ne vrača.___ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post pffice at jCKcago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__ nikov najmlajši brat je še do-ma pa se že tudi meni od višjih šol in duhovskega stanu. Oče in pa mati te izvrstne družine sta iz trdne in zavedne slovenske korenine iz starega kraja. Malti se je pisala Petrič, in ima vselej dosti zanimivega povedati od Ljubljane. Pride pa od Marosta pri Ljubljani in je spadaila pod fa-io Ig in za tiste ki se za to*zanimajo hišna številka je bila 166. Njen oče in mati, Peter in Marija Petrič sta oba živela na Notranjskem in sta spadala pod faro sv. Trojice. Imela sta šest otrok Primos, Jaka, Marija, Janez, Liza in Nežia 'mhti novomašnika. Neža je bila rojena na Marosti dec. 25. leta 1885 in se podala še kot mlada dekle v Ameriko in prišla na Eveleth, Minn. 29. augusta leta 1903. Za njo so tudi kmalu prišli njeni bratje in sestre. Oče novomašnika, Janez t( Smerke, je bil rojen 14. augu- v sta 1874 v fari Trebinje, vas C Jezero na Dolenjskem doma- p ie Florjan pri Kovačevih. V 'n svojih mladih letih je bil pa- C stir in pozneje delal pri kna- c pih v rudniku v Leoben. Prišel t je v Ameriko v Cleveland, O., f leta 1898. Potem se je poda- f j al za delom v Alasko in na 1 slednje pa na Eveleth, Minn. 1 ker je držal delo v jamah za 1 11 let. Njegovi bratje, France, 1 Tone, Nace, in sestra Anna so mrtvi. Dve sestri, Marija in < Pepa še žive v starem kraju. s Mr. in Mrs. John Smerke : sta bila poročena na Virginia, . Minn. 1. feb. 1903^ Na Eve-, lethu sta živela za 9 let. Po- i tem sta se preselila v faro sv. Štefana, Brockway, Minn Slo-1 vensko amerikansko naselbina. Tatm sta obdelovala novo, 1 nepresekano zemljo in se tru-. dila in trpinčila da si bi kaj prislužila da ne bi otroci stradali. In Bog jim je blagoslovil delo. Pridobila sta si dovolj amerikanskih dolarjev da je bilo mogoče šolati sinove in i hčere. S vsakdajno jutrajno f in večerno skupno molitvijo in dobrim katoliškim poučenjem - sta razvijala v mladih srcih svojih otrok ljubezen do Boga in do svojega bližnega staro, a trdno in živo slovensko krščan. o sko življenje, ki jih bo spod-' bujala in korajžila do svojih starih let. Sedaj se zahvaluje-^ ta Bogu za tri sinove duhov-^ nike, Franceta, Jožefa in Ja-a reza, in eno hčer redovnico £ frančiškanko. Bog jim plačuje kakor sta sejala. Fr. Frank sedaj dela na mi-sijonah, McGrath, Minn, in Wahkon, Minn. Med tednom pa uči v latinski šoli v Onamia, Minn., mlade junake, študente, kateri tudi obračajo | svoje oči na duhovsko službo. Fr. Joe drži enaki poklic profesorski v Fort Wayne, Indiana, in v kratkem se meni preseliti da bo učil bogoslovce v semenišču, Hastings, Nebraska. Fr. John, novomašnik, bo še za eno leto študiral bogoslovje v Hastings, Nebr. in potem, če Bog milost da, se bo tudi začel truditi v profesorskem poklicu. X. čast in priznanje. 'Ampak v času, v katerem živimo, je potrebno, da bi zanj deloval tudi vsak posamezen slovenski katoličan v Ameriki. Ne-da bi komu kaj predbacivali, ampak resnica je, da nasprotni tabor je neprestano na delu za svoje liste. Ni ga večera, da bi po slovenskih naselbinah ne letali okrog naših rojakov socialistični in komunistični agitatorji in naše katoliške rojake nagovarjali, da se naroČe na njihove protikatoliške liste. Morda nimajo tako velikega uspeha, ampak vsako slovensko dušo je silno škoda, če jo zajamejo. Vjamejo pa jih veliko, bodisi radi osebnega, znanja ali prijateljstva, ali drugače. In potem imamo po katoliških hišah nasprotne liste, svoje lastne katoliške pa ne. In tu je tisti point, o katerem je treba še mnogo in mnogo govoriti našim ljudem. Čigava je krivda? Well, vsak sodi sam. Jaz o sebi mislim to-le: Pravim, da sem katoličan, pri sosedu vidim nasproten list, pa se ne potrudim, da bi ga na lep uljuden način glede tega opozoril, da ima .pod lastno streho nevaren strup, ki zna , zastrupiti mogoče njega, ali pa kakega drugega člana nje-| gove družine. Kot katoličan, ki molčim k temu, sem kriv. To je moja sodba. To je eno. Kako še lahko pomagamo svojemu katoliškemu tisku? Katoliškemu tisku med nami je potreba pomagati tudi z oglasi. Poglejte na primer v nasprotne liste. Tam bote videli cele strani oglasov nasprotnih jednot in društev. Socialisti so začeli izdajati v Clevelandu svoj mesečnik. SNJP., SSPŽ. imate vsaka celo stran in celo JSKJ. je imela že svoj oglas v njem. Slovenci imamo pa tudi svoj družinski mesečnik Novi Svet, ki se trudi, da zhira zgodovino ameriških Slovencev, ki je zelo pomembno delo, pa niti od JSKJ. ni dobil take naklonjenosti. To pove jasno koliko je ura med nami in kaka miselnost prevladuje v kakih krogih. Je pa to tudi znamenje, ki mora povedati vsakem/i zavednemu katoličanu med nami, da je treba med nami katoliškimi Slovenci tesnejše povezanosti, večjega razumevanja med nami in potem pa večje aktivnosti in več delavnosti za naše katoliške liste in za naše katoliške organizacije in društva. Vsak slovenski katoličan v Ameriki si naj zapiše v svoj program: Odslej bom delal in si prizadeval kar v moji moči, da razširim v svoji okolici naše katoliške liste in obenem, da pridobim enega ali drugega tudi v naša katoliška društva, predvsem v našo Kranjsko Slovensko Katoliško Jednoto. Postavimo si katoliški Slovenci v Ameriki ta cilj na našo pot in potem vsi za njim kot en mož in ena žena in lepe uspehe bomo dosegli! Jorek, 27. junija 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC Štran S * Nedeljski kotieek J. M. Trunk. PRVA NEDELJA V JULIJU 'Kar delam, ne umejem, 1(aJti kar hočem, lega ne de-Jaim. ampak kar sovražim, to- delam (Rim. 7, 15)". Naravno smo po'naravi be-ni> slabi in dvoje nagnjenje v nas. Slabše smo nagnje-111 k dobremu, veliko močneje 1>a k slabemu, hudemu. To Nagnjenje nasprotuje postavi Kristusovi in celo temu, kalr sami za prav in dobro spozna-"Vidim drugo postavo v udih svojih, katera se ustavlja Postavi uma mojega in me zajema z grešno postavo, kate-Je v mojih udih (Rim. 7, 23Odtod prihaja, da tudi ')ri najboljši volji ne ravnamo ledno prav, ker volja še ni ,a dosti močna. "Hoteti je sicer v meni, storiti pa dobro, teKa ne najdem (Rim. 7, 18)". . ^ujno potrebno toraj nam da se premagujemo s po-m°Čjo milosti božje in s trd-h0> odločno voljo ter skušamo 0(*straniti vse, kar nas ovira 1111 Potu k dobremu in čed-nostnemu. Dokler se ne na-Ueiš, krotiti, mrtvičiti samegit sebe in se ustavljati hudemu nagnenju, z drugo besedo, dokler se ti ne posreči, imeti samega sebe v oblasti, nikoli ne boš prišel do temeljite čednosti, do dobrega. Eno namreč velja v vsem obsegu in v vseh posledicah: nobena čednost se ne more utrditi in ukoreniniti v naši duši, ako nasprotna strast vsaj toliko ni premagana, da jo z rriočno voljo obvladaš. Vsekako pa boš moč strasti dolgo občutil in veliko po njej trpel, a podjarmiti, zmagati te ne sme. Slavneje ne moreš nikoli zmagati,kakor če vedno zmaguješ nad samim seboj. Druge premagati, pripada vojskovodjem, kristjanu se spodobi, da premaga samega sebe. Z'maga v vojski je odvisna pogostoma le od sreče, slučaja, zmaga nad samim seboj odvisi od notranje kreposti in zato je tudi veliko slavnejša. Pot do slave po zmagi je vsakemu odprta. Zmaguj strast premaguj samega sebe, in zmagovalec si. IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE 'om, se je odtrgal od stroja in| zdrvel navzdol po strmini ter na ovinku skočil s tira. Pri tem je zadel v 28 letnega delavca Karla Boršiča iz Rorja-ne nad Kobaridom in ga stisnil ob drevo, da je bil pri priči mrtev. ■-o- KRATKE NOVICE Pri Sv. Justu v Trsiu je škof Sancin posvetil 7 diakonov za duhovnike. Med njimi sta bila Kle'ment Barkovič iz Berčeta na Kvarneru in France Zlobec iz Avberja* Posvetitev je bila izvršena zelo svečano in ob prisotnosti velikega števila sorodnikov in prijateljev mladih duhovnikov. Nesreča v tržaškem pristanišču. V delavnici nekega podjetja v tržaškem pristanišču se je ponesrečil 32 let stari Virgil Vidal. Z žerjavom so dvigali železno ploščo, ki je tehtala več stotov. Plošča se je nenadoma utrgala, ko je bila že visoko v zraku, in je treščila na delavca. Zlomila mu je hrbtenico in mu prizadejala še druge poškodbe. V tržaški bolnišnici se bori s smrtjo. * Palmanova. — V St. Maria la Longa pri Palmanovi je nepričakovano umrl ta;mošnji obč. tajnik Jože Peršič, naš rojak, star 13 le,t, ki je pred premestitvijo tajnikoval v Sempasu. Zapušča številno nepreskrbljeno družino. PRINC PAVEL PRI HITLERJU Nemci so odredili sijajen sprejem jugoslovanskemu princu Pavlu in njegovi soprogi Olgi, ko sta pred kratkim obiskala Berlin. Gornja slika kaže princa, v družbi s Hitlerjem. ' Rožeku se je zgodilo, da je bila k odlikovanju vabljena tudi slovenska mati Marija Kopač, pd. Majarjeva mati iz Dol, ki je stara nad 70 let in itria 12 otrok. Pred proslavo pa ji je komisija, ki je izročala odlikovanim materam zaslužne križce, izjavila, da bodo odlikovane samo nemške matere, in slovensko mater odslovila. V Železni Kapli je umjl v visoki starosti 80 let pd. Kaj-Ž£|rjev oče, v Škofičah pa Ma-včev oče, ki je dosegel enako lepo visoko starost. Oba moža sta bila pristni slovenski korenini starega kova, narodno vse -kozi zavedna, tudi kadar je ! ilo treba doprinašati žrtve. V Št. Rupertu pri Celovcu je nekdo streljal vrabce in pri tem po nesreči zadel delavko Hel,eno Tušar, ki je kmalu nato izdihnila. V Tidaničah, fara Marija ra Zilji, je umrla v starosti 70 let Terezija Grafenauer, 'ihati profesorja Franca, posestnika Janeza in zdravnika ur. Jožeta Grafenauerja. Repentabor. 71 letna krasotami, kar jih skriva v sebi kraška zemlja. Italijani pa se zelo prizadevajo, da bi '/zbudili čim več zanimanja še y.a druge podzemeljske jame, ne samo za Postojnsko. Tako so se zadnje čase z vso vnemo spravili tudi na Škocijansko jaano in jo preurejajo, kolikor se le da. Vedno kaj delajo v njejV prenavljajo stare poti in ;:teze, ali pa grade nove, pri čemer pa seveda naletavajo na precejšnje težave. Toda, največ preglavic pa jim menda res dela napeljaiva elektrike, kakor da bi to, kar je iistvarila narava, na noben način ne hotela' podati roke onemu, kar so ustvarile človeške voke in njegova iznajdljivost. -o- Padec z vzpenjače Pred kratkim se je zgodila v bližini Kobarida težka nesreča,ki je zahtevala življenje 31 letnega Rudolfa Špehonje. Hotel se je peljati z vzpenja- jo, s katero spravljajo drva v dolino. Nekaj časa se je tudi peljal, nato pa mu je nehado-ma popustil pas, s katerim je oil privezan. Nesrečnež je padel s precejšnje višine na tla in se na mestu ubil. -o- Vojaški dopusti Veliko važnost italijanska vlada polaga na to, da kmetijstvo vsaj ne bi nazadovalo. Zato je temu vprašanju posve-1ila tudi vso svojo skrb. Zadnje čase smo mnogo slišali, kako so nekatere države hitele klicati pod orožje svoje vojaške letnike, zdaj pa s čisto drugačnim občutkom beremo, da je bilo ,iz italijanske vojske odpuščenih kar 100.000 ljudi, in sicer predvsem zato, da ne bo trpelo delo na poljih, če bi bilo premalo delavcev. Tako se je tudi v Julijsko Krajino v zadnjem času vrnilo od vojakov prav lepo število prej vpoklicanih vojaških obveznikov in se tako zdaj spet lahko v krogu svojih družin posvete v miru in brez strahu delu na svojih kmetijah. Tavčar Ivana je pri padcu po stopnicah zadela z glavo ob oster rob in si prebila lobanjo. V težem stanju so jo prepeljali v bolnišnico. » -o- VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE Kakor je znano, se je pri zadnjem ljudskem štetju vpisoval za materni jezik na Koroškem nemški izraz za koroško slovensko narečje "win-diseh". Tem bolj zanimivo postane vprašanje, kako Nemci iz raj ha gledajo na to vpraša-i,je. Pri naborih morajo fantje izpovedati tudi svojo narodnost. Člani vojaških komisij so • ečinoma častniki iz starega rajha. Ko so v Beljaku in Čaj- Nesreča Pri sklepanju vagonov je bil v Mariboru na postaji zaposlen 51 letni premikač Jurij Bele iz Pobrežja. . Ko je bil Bele še med vagoni je loko motiva natenkrat potegnila in Beleta je vrglo pod kolesje. Nekaj časa se je še kotalil pred počasi vozečo lokomoti vo, potem ga je pritisnilo k i tlom,da je obležal nezavesten. [Potegnili so ga sicer izpod lo-korjiotive, vendar je na potu bolnico izdihnil. -o- Podlegel Opeklinam je podlegel Anton Ciglar v Kicarju pri Ptuju. 2e meseca aprila so v odsotnosti matere otroci zažgali hišo njegovega sina in se "je bil stari Ciglar pri tem močno opekel. Zlata poroka V mestnem zavetišču za onemogle v Ljubljani sta slavila zlato poroko Jurij in Marija Zalaznik. Zlata poroka je bila v cerkvi sv. Petra. Prvo pričo, Dr. Adlešiča, je nado-mestoval direktor magistratnih uradnikov Fran Jančigaj, za drugo pričo je pai bil zdravnik zavetišča za onemogle Dr. Matricij Rus. Opoldne so imeli v zavetišču v počastitev zla-toporočencev veliko kosilo. RAZNE ZANIMIVOSTI Konji so se splasili Ko se je peljal (iti letni posestnik Franc Brlogar iz Pade-ža pri Sv. Juriju pod Kumom z enovprežnim vozom proti Sv. Juriju, se je konj splašil in zdirjal z vozom. Voz se je prevrnil 'in Brlogar je padel z voza tako nesrečno., da so ga morali radi hudih poškodb odpeljati v celjsko bolnico. t-o- Drzen napad Ko se je 51 letna posestnica Amalija Pirš nekega večera vračala iz vinograda v Imen- ni prihajali k naborom poleg zajvednih slovenskih fantov tudi številni naborniki nezavednih slovenskih družin, so navajali kot svoj narodni je-sjk "windisch". Častnjk pa jih je kratko zavrnil z besedami: "Windisch" ni nobena narod-nots, ter velel zapisnikarju: "Zapišite slowenisch!" Pred vojaško komisijo ni ugovora in lako je pojem "windisch" izginil iz vojaških zapiskov. Zelo hvalevredno bi bilo, če bi ta pojem izginil tudi iz pregleda o ljudskem štetju na Koroškem in če bi se celovški krogi od zavednih in narodnih Nemcev učili pralvega vrednotenja. Kakor poroča "Koroški Slovenec", so odlikovali z zaslužnim križcem nad 70 let stare matere s številnimi otroki. V Smrtna nesreča Smrtna hesreča se je pripetila v Ložicah, kjer imajo centralno delavnico za gradnjo nove električne centrale pri Doblarjih. Voz industrijske železnice, ki je bil nato-vorjen z gradbenim materia- DENARNE POŠILJATVE [ nakazujemo za Jugoslavijo, Italijo in vse dele sv.ta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti. Včeraj lo bile naše cene: ZA DINARJE: Za $ 2.3C................ 100 Din Za $ 4.S0................ 200 Din Za $ 6.60................ 300 Din Za $10.25................ 500 Din Za $20.00................1(100 Din Za $39.00................2000 Din ZA LIRE: Za $ 6.30____________...... 100 lir Za $12.00................ 200 lir Za $29.00................. 500 lir Za $57.00...............1000 lir Vse pošiljat ve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. ; skih goricah pri Celju, jo je napadel neki posestnik, jo vrgel na tla, jo pretepal in ji pri tem zlomil desno roko v komolcu. Pirševa je Jbila odpeljana v celjsko bolnico, napadalca so pa prijeli orožniki. Žaga zgorela V Todražah, ki spadajo v občino Trata, je ogenj upepe-' lil žago posestnika Mateje Jenka in jo uničil do tal. Žaga je bila oddaljena od človeških bivališč kaka dva kilometra, zato je, predno so prileteli na pomoč, bila že vsa v plamenih in ni bilo mogoče ničesar več rešiti. Škoda gre v tisočake in Jenko je zlasti hudo prizadet, ker ni bil zavarovan. t ' _--o- Škoda v zagorsk? občini Kakor se poroča, je napravilo neurje v okolišu Znojil silno škodo. Z bregov je deroča voda odnašala plodno zemljo, a cesto docela raztrgala od Ržuna pa: do Plazni-ka. Samo na cesti je škode nad 150.000 dinarjev. -o-- Prekoračenje silobrana Zaradi prekoračenega silobrana je tričlanski s e n a t tkrožnega sodišča v Celju ob- sodil posestnikovega s i n a Franca Roglja iz Sevnice na 6 mesecev zapora;, ker je v hotelu "Triglav" v Sevnici sunil Brinovca, kateri, ga je bil v pijanosti napadel, s tako silo, da si je Brinoved zlomil yrkt in. na mostu izdihnil. ■-o-- Mater je tepel V mariborsko bolnico je bila pripeljana 6G letna posestnica Roza Brumnova iz Sv. Martina, na katero je v prepiru navalil lastni sin in ji s stolom prizadejal občutne po-Mcodbe. -o-r- Lažl — medicinec V Ljubljani je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora delavec Martin Šlcrjanc, zaradi raznih sleparij. Po. Gorenjskem se je izdajal za mc-iicinca in sleparil na razne načine. Na Jesenicah je nastopil kot bogat ženin in hišni posestnik. Sploh je povsod j ako samozavestno nastopal. Nekatere lahkoverne ljudi je opeharil za 1000 in več. dinarjev. -o- Pod vlak v Iz Maribora poročajo, da se je 32 letni raznašalec peciva Ivan Oman iz Šobra vrgel pod lokomotivo brzovlaka, ki se je bližal Mariboru. Lokomotiva je Omana popolnoma raz-mesarila, da ga ni bilo mogoče spoznati. SUašno dejanje je izvršil iz obupa nad težkimi gmotnimi razmerami. -o- Zaradi požiga Lastno gospodarsko poslopje je zažgala 48 letna posestnica Antonija Folmajer iz Spodnje Kapele, d& si pridobi 18.000 dinarjev zavarovalnine, dočim je bilo vredno komaj 2000 dinarjev. Zaradi te- VLAK V SPALNICI Na, progi Beriinj-IIamburg se je primerila nenavadna prometna nezgoda. Neki tovarni vlak, pri katerem niso pravočasno prijele zavore, je zadel pri premikanju v neko stanovanjsko hišo in je s svojimi težkimi vagoni podrl steno poslopja, obrnjenega proti železniški progi. Vagon se je zaril naravnost v spalnico neke družine, kjer sta ležala oče in otrok še v postelji. Moža in otroka je vrgel sunek s postelje na tla, mož se je pri tem rahlo obraskal po životu in se je znašel pod kolesi vagona, ki je predrl zunanjo steno. ŽRTEV VAMPIRSKE VRAŽE V vasi Stroj kovač pri Le-skovcu v Srbiji je padla spet žrtev, v tamkajšnjih krajih silno razširjene vampirske vraže. Pred nekaj tedni je v Strojkovcu umrl neki kmet. Kmalu se je razširilo po vasi, da umrli ponoči straši po vasi kot vampir. V hiš,i bratov Gjorgja 'in ■ Jovana Gjorgjevi-ča so ponoči večkrat slišali čuden šum in ropot. Prebivalci hiše so bili trdno prepričani, da to povzroča,vampir. Neke noči je šel Gjorgje z nabasano nuško v podstrešje na prežo. Kmalu je začul ropot prihajo-čih korakov in ko je zapazil temno postavo, ki se plazi po podstrešju, je sprožil. Strel je prebudil vse hišne prebivalce, ki so prihiteli z lučjo na podstrešje. Tam so našli umirajočega Jovana Gjorgjeviča. Gjorgjevič je misleč, da ima pred seboj vampirja, ustrelil svojega brata. -o- UDAREC NA JUDE NA ČEŠKEM Praga, Češka. — "Protek-tor" nad Češko in Moravsko, baron von Neurath, je izdal zadnji torek proti judovske odredbe, ki sličijo onim, katere fco bile v veljavi doslej za Jude v nemškem rajhu. Tako je ukrenil, da morajo vsi Judje, ki hočejo ostati v trgovskem poklicu, dobiti od njega za to dovoljenje, in sicer do 31. julija. Obenem jim je prepovedal, da si ne Smejo pridobivati nikakega novega zemljišča ter nikakih delnic in tudi ne smejo z,ačeti nobene nove trgovine. Vse svoje premoženje v zlatu, srebru in podobnem morajo prijaviti in jim ni dovoljeno, da bi kaj prodali. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' POPRAVEK V zadnji številki je pomotoma izostalo iz naše zahvale za nam prirejeno party in sicer imena sledečih družin: Mr. in Mrs. Zorko, Mr. in Mrs. A. Asich in Mrs. Mary Lah, kar naj se blagovoli na znanje. Mr. in Mra. Frank Roblek. ROŽNIVENCE | KLARICH h SON STAVBENIK IN KONTRAKTOR I 3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL. Telefon Calumet 6509 GRADIMO nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, lcakor tudi načrte za prenove in poprave. za vse razne slučaje si lahko naročite iz naše Knjigarne. Nekaj izbere objavljamo tu. Za kake posebne slučaje, kot darove za obletnice porok ali kaj drugega imamo v zalogi še boljše in dražje. Za take slučaje nam pišite in postregli vam bomo po želji. Štev. 34. "ALL STERLING SILVER ROSARY" (krasen srebrni rožnivenec, v črni barvi, pripraven za moške in ženske ............................................................$2.50 Štev. 17. "KRASNI SKIOPIČNI ROŽNIVENCI", ki imajo v jagodah za očenaše vdelane skiopične slike Križevega pota. Dobijo se v črni, plavi, vijolični in zeleni barvi.......................................i......................$1.50 Štev. 108. "KRASEN PEARL ROSARY" z lepim posrebr- nenim križem, pripraven zlasti za žene in dekleta $1.35 Stev. 97. LEPI "THE GUARD RING ROSARY" iz be-lih pearl jagod, posebno trpežno okovani, z lepim križem, pripraven zlasti za žene in dekleta.......... $1.25 KRASNI ROŽNIVENCI, delani iz lepega barvanega stekla v beli, rudeči, rumeni in zeleni barvi. Pripravni za moške in ženske, fante in dekleta. Priprostejši po........................ 75c Bolje kovani z lepšimi križi...............................................$1,00 LEPI ČRNI ROŽNIVENCI z pozlačeno ali posrebrnjeno verižico za ženske in moške. Priprostejši....'.....................! 50c Bolje kovani z lepšim križem^...........................................— 75c DRUGI CENEJŠI RAZNI ROŽNIVENCI: Štev. 33. Črne barve, z okovanim lesenim križem............ 60c Štev. 105. Pearl C-old Rosary, z lepim križcem................ 50c Štev. 106. Lepe vijolične barve, z lepim križcem..........._. 50c Štev. 102. Beli rožni venec z lepim križem.......................... 50c Štev. 146. Lep črn rožnivenec, za moške in fante............ 45c Štev. 103. Lep beli, z lepim križcem...................................... 25c Pri naročilih naj vsak navede štev. rožnivencev ter kake barve se naj pošljejo, da bo mogoče pravilno postreči. K naroČilom je pridjati potreben znesek. Po C.O.D. teh pošiljatev ne pošiljamo, razven, če želi prejemnik, da se stroški za C.O.D, zaračunajo njemu. — Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois Domov se vračajo i!z internacije ..^e dni prihajajo iz internals na otokih in v južnih ita-'Jahskih vaseh poslednji od ki jih je življenjska pot *anesla tja doli že pred leti. ,.rnili se bodo tudi oni, ki so fm sledili pozneje. Vsekakor 100 ^ njihove vrste že znatno ^•redčile. Od onih 132 inter-.^ncev, ki smo jih našteli malU po marčnem sporazu-£ V/\ 1- 1937, so sedaj menda wV:S* doma. Nedvomno je to ■ 1 |?iSati temu sporazumu in rt« a°j u obeh sosed na Ja-),('.nu> kolikor poslednji osvoji/!Gnci niso prestali v interna-Vse kazni, ki jim je bila . ^ilo se jih je v posledic tednih in dneh že večje So Vl!p. Med najbolj znanimi Učitelj Fran Tratnik s Cme-Janko Leban iz Go-•iiCe' Slavko Bevk iz Cerknega j11^* bivši poslanec Josip h}L ki je prebil po raz-1( kfajih v internaciji nreko u let. P,, v ylv av tiliko ali morda še bolj ! Vr Ves°ljive so vesti, da se p^Jo ljudje tudi iz ječ. | l(0Gtl nokaJ tedni smo že krat" 1 Izročali, da se je povrnil v ,Je0l'ic0 prof. Zorko Jelinčič, ki jja v drugem delu tržaške- ^ Procesa, v tako zvanein |.0r%em procesu 1. 1931 ob- 'f , Jen na 20 let ječe. Sedaj se ' y0l.Vrnil tudi Vekoslav Span- ^ s Proseka, za katerega je : ,)r2avni tožilec v tržaškerrt ■''m°CeSU Zahteval obsodbo na enako kakor za njegove ■ p Cojne štiri tovariše, a mu je sodišče prisodilo 30 4 , J®ee. Prebil je v zaporih Ijjjj^h 8 let. Kolikor še niso te 1 ,p?mil°ščeni, se bodo vrnili pro tudi vsi obsojenci iz kmT^' do katere&a je ln'išl° KocU- Po E°riškem zaradi do-JiaH t V K°P"višču pri Kalu Se , Izmed njih so Vrn-i-eCembra Preteklega leta s.oi Ul °ni, ki so bili tedaj ob- doT na 20 let- Sedai J™ b°- ®0(i"i še tisti' ki so jih ob" 111 na kazni po 30 let ječe. k°cjansko jamo preurejajo T'Hva?Zemel-lske kraške jame Severi ° doka.i tujcev, čeprav Pr p VSG ne toliko, kot na bUjr0HStojnska -iama> ki Je QarJena nienda z vsemi TO IN ONO IZ DOMOVINE \ ga je bila obsojena pred ma-i riborskim sodiščem na 3 mese-t ce strogega zato or a, 600 din globe in 2 letno izgubo častnih državljanskih pravic. -o- Najmanjše mesto v Jugoslaviji Najmanjše mesto v Jugoslaviji je Južni Brod, ki je ob vznožju planine Pesjaka, tam kjer reka Treska preseka ce-.*to Prilep-Kičevo. "M est o" ima vsega skupaj 17 hiš in 76 prebivalcev, med katerimi je 25 uradnikov. -o- Stran '4 ^AMERIKANSKI SLOVENEC H iiiflnifljigimntorillin'tt Podkrnoški gospod" Dolores Viesers ROMAN Počasi postavi Samo svetilko vstran. Koščeni obraz se mu krči od togote in bolesti. ' - "Si prišla?" se zasmeje zaničljivo. "Kaj bi rada?" 1 ' Ko zasliši "Alenka, kako se smeje oče, ji prevzame ude slabost. S pojemajočimi čuti se nasloni na podboj in zdrsne nato počasi na tla. - 1 "Pri vas ostati —" zabeblia. Samo sune z nogo vstran Čuvaja, ki hoče Alenki lizati roke. Nato zapre duri. "Gori pojdi!" ji veli trdo in se obrne vstran. Alenka potiplje z roko po njem. Obesi se mu na rob dolge suknje iz jančje kože. "Odpustite, oče!" zaprosi. Temno jo pogleda oče. Srce mu udari hitreje: to so oči njegove male deklice, to so ustnice in glas mrtve žene, ki jo je nekoč ljubil. Grenko vzdihne. "Pojdi!" veli in ji hoče oprostiti roko od suknje. Toda ko začuti Alenka mrzle, trde prste očetove, se jih krepko oprime in ta trenutek začuti, kako ji je privrel iz srca veletok ljubezni. Poljubi koščeno roko in ve, da je njegova, njegova in njegovega rodu in njegovega ljudstva. Samo ji ne reče nobene besede več; nemo odide tja čez v sobano. S svetilko v roki gre zdaj Alenka gori po lesenih stopnicah v svojo dekliško kamrico, kjer leže še vse stvari tako, kakor jih je bila pustila. Samo sveča na mizi je dogorela in rožmarin na oknu se je že zdavnaj posušil in odmrl. Lenart zaloputne duri s treskajočo nestrpnostjo za sabo in stopi venkaj na mostovi "Kje je gospodari^?" ^areži na malo Mojcejo. "Šla k očetu," odgovori dekla. "A takoo — o —," de Lenart začuden. Že danes?" "Še včeraj, gnadljivi gospod," reče Moj-cej. Lenart prikima. "Prav!" Vrne se v svojo sobo in vrže usnjeno čepico in prepoteni jopič od sebe. Truden se zlekne na klop. Ni imel sreče na lovu. Divji merjasec, ki ga že skoraj imel pod nožem, jo je pocedil čez Glino — in sicer — no saj. Da je Alenka že včeraj odšla na 2ivo Blato? — Prejkone bi bila rada že spet kmalu pri njem in je povrh tega mislila, da bo dalj časa izostal. Da je pa šla tako sama, brez Mojceje — to mu ni kar nič prav. Moj Bog, kje je spet Marko? Kaj naj si sam sezuje čevlje? Nestrpno vstane in odropota skozi sobo. In nehotoma zagleda na klečalniku, ki stoji tu še iz časov rajnkega Folantina Sušnika, ležati nekaj svetlega. Ah — to je vendar drobna, zlata verižica s safirom, ki je Alenki najljubši nakit? Kaj ga polaga sem v njegovo sobo? Lenart vzame lesketajoči se nakit v roko. In ta trenutek ga prešine kakor blisk: Ne bo je več nazaj! Njen bledi, bolesti polni obraz se pojavi pred njim; besede, ki jih je tako čudno iztisnila iz sebe ob slovesu--Alenka! Poslovenil Janez Pucelj. Stisne roko v pest okrog verižice in plane tja čez v njeno sobo. Odloputne omaro, skrinje. V omari vise obleke — v skrinjah so lične skrinjice in zavojčki vsi tu. Harfa — vreteno. Pa vse je zloženo v tako tih, brezdušen red, v kakršnega uredi človek reč vprav pred velikim potovanjem. Šla je — in se ne vrne nikdar več. Ampak to ni res — to vendar ne more biti! Zakaj pa naj bi bila šla? Lenart plane venkaj na mostovž. Zažvižga, da odjekne po hiši. Brezduh' pri-skače Marko gori po stopnicah in Lenej stegne radovedno dolgi vrat iz kašče. Lenart se po sili dela mirnega. "Je gospodarica kaj rekla, kdaj se vrne?" vpraša fantina. "Nak," odgovori fantin in se dela, kakor da bi za nizkim čelom še marno naprej premišljal. "Nak," meni tudi Lenej. Zmakne pa malo glavico kar se da naglo nazaj v ka-ščo. Zakaj nekaj sluti. "Nič?" vpraša gospod z ostrim, grozečim glasom. "Kaj je niste znali vprašati?" Marko žalostno odkima: "So šli na vse zgodaj — niso nič rekli." "Zgini!" zakriči zdaj"nad njim Lenart in pograbi bič. Peneča se togota ga popade. Za trenutek ne ve, kaj naj bi. Čakal? — Jahal? Šel ponjo in jo pripeljal domov? 2e hoče steči po stopnicah, kar zagleda stati v senci poleg ograje kaplana. Ta ga pogleda, posmehljivo, kakor se zdi Lenartu, zviška, meni, in zdaj se začne Lenartu v globoko ležečih očeh nevarno pobliska-vati. Kot blisk mu vzide zla luč. Na tretji stopnici se zasuče in stisne pesti. "Veste morda vi, kdaj se vrne Alenka?" Kapelanus zre doli nanj. "Menim, da se ne vrne nikdar več," reče mirno. "Odkod veste to?" sikne vanj Lenart. "Povedala mi je nekoč," odgovori Ru-tar in ne more več skrivati veselja. Lenart vidi to. V nagli togoti zgrabi kaplana za prsi in ga strese. "Kaj ste ji natvezili — kaj?" zahrope in bulji kaplanu v obraz. Rutar stoji kakor drevo. Vesel občutek, ki se ga je bil že zdavnaj odvadil, mu spreleti ude. Potisne naprej široke čeljusti in strne košate obrvi kakor hudourne oblake doli nad prežeče oči, medtem ko se mu roke počasi stisnejo v pesti. Tako stoje kmečki fantje tostran in onstran Drave, kadar se tepejo za dekleta. "Kaj, sem ji rekel vam nič mar!" reče široko. "Prigovarjali ste ji, naj gre!" zakriči Lenart. "Že mogoče," se odreže Rutar. Lenart mu pokaže zobe: "Ti zahrbtni šuft," iztisne iz sebe. In ta hip mu udari pest kaplanu na trde lične kosti. Kaplan pozabi, da naj zdaj Lenartu prav za prav pomoli še drugo lice. Je res že davno od tega, kar se je ruval z gor-janskimi fantini, toda ve še prav dobro, kako je treba takega malavdra zgrabiti vnic okrog telesa in mu kar se da zavrat-no podstaviti nogo. In to bo naredil zdaj, z vžitkom in premišljeno. STRELO SO IZGANJALI Iz Gornjega Milanovca poročajo: Med silno nevihto, ki Je divjala, je udarila v vasi Donja Vrba strela v hišo ktoe-ta^ačima Jačimoviča. V hiši stal bila Jačimovdč in njegova 9 letna hčerka. Oba je strela na mestu ubila, hiša pa je pogorela do tal. —- Tudi iz Sa-mobora poročajo o streli, ki je ubila 32 letnega kmeta Ni-kolo Zitkoviča. Žitkovič je nevihto stal s 5 letno med hčerko pred svojo hišo pod širokim napuščom. V hišo je udarila strela, ki je švignila skozi streho v kuhinjo, kjer je razbila štedilnik, nato pa v klet, kjer se je razdelila v dva dela. En del je udaril skozi zid in odnesel cel vogal hiše, drugi del pa je skočil na ključavnico kletnih vrat in zadel Žitkoviča, ki je stal pred vrati.Žitkovič se je v trenutku zgrudil na tla. Njegova hčerka je pričela jokati in klicati na pomoč. Prihiteli so sosedje in na nasvet starejših vaških možakov so izkopali globoko jamo v katero so položili ponesrečenca in ga pričeli zasipati s prstjo. V tamkajšnjem okraju je namreč še ukoreninjena vraža, da je na ta najčin mogoče izgnati strelo iz človeka. Ko je bil Žitkovič zatrpan z zemljo do' vratu, je prišla žena* nekega tamkajšnjega trgovca, ki je svetovala, n:r! ponesrečenca takoj izkopljejo, nakar je ona poskušala z umetnim dihanjem. Toda bilo je že prepozno. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je bil Žitkovič mrtev že v prvem hipu, ko je strela udarila vanj. Sveto pismo - novi. zakon Vsebuje Sv. Evangelije in Dejanja Apostolov. Hnjigo je priredil in sestavil č. g. Jožef Zidanšek, duhovnik lavantinske škofije. Vsebuje 541 strani in je primerne žepne oblike. ' STANE S POŠTNINO QQ Naroča se na naslovu: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois Torek, 27. junija 1939 IVERI. Pri "Napreju" so bili ogorčeni, da bi Rusija ne bila sprejela kar neštetih trum španskih bguncev. "Dan na dan odhajajo ladje v Rusijo", so rekli. Ako odhajajo, bi bilo to dejstvo. Vsaj jaz pa nikjer drugje nisem naletel na kakšno slično vest, pa ne bom tajil, ako odhajajo. Ce ima Kri-vitzky, ali kdor je poročal, resnico, so že prej odhajali k Stalinu razni Španci, in ko so tam nekaj pogodrnjali, so izginili. Vprašajte nekega — Garcija. Zdaj "Naprej" poroča, da je le v maju prišlo v Mehiko 5000 španskih beguncev. To utegne biti nepobitno dejstvo. le številke ' bodo prenizke. * Izšla je knjiga "Survey after Munich". By Graham Ilutton. Opisuje to, kar se je dogodilo, in kar Hitler morda še namerava. Tudi ta pisatelj narodne svobode, oziroma za-sužnjenja Slovanov niti ne o-menja. Vidi le biznez. Vsaj v oceni pa naletim: "German unification of the Danube can be beneficial to its bordering states (politično in narodno svobodo naj črt vzame!) and to Evrope as a whole,but Germany must g u a r d against ruthlessly exploiting them (naj jih toraj odira, le preveč naj jih ne??), lest dormant Slavism aga.in unite the prospective victims (ako bo-do še malo živi!) under the Russian aegis". To bi cikalo na neki — panslavizem. Boga-mi, bi utegnil biti ta panslavizem šibak, ako bi se pojavil šele, ko bi bili slovanski sosedje že do kože odrti. Tista "Russian aegis" je vsaj zdaj bajeslovna, kakor je bila od nekdaj, ampak neka slama vsaj bi bila. Slovani bi se morali že prej zediniti,ali se vsaj zdaj zedjiniti zoper nemški najval, ko bodo do kosti obrani, bodo slabi, kakor vsak iz-hiranec. Slama pa je. Pisatelj Louis Adamič je zapisal : "The economic prob-'em must be solved mainly, not for itself, but in order that we may to be free and able to begin tackling other, more fundamental, more serious predicaments in which we find ourselves". Vse prav in pravilno kakor je zapisano. Kruh je zelo važen, nikogar ne smemo sovražiti, o fundamentalih se ne more govoriti, ko želodec kruli, ekonomski problem se mora rešiti, ampak imam izkušnje, da govorijo takoj o Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE I DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. iiiiaiimiiiiniiiviiiHiiuiaiiiiiDiiiiiBiiiiniiiiiaiiiiii ■ ■h? fundamentalih, ko jim podaš roko. Previdno. Razlika med Hrvatom in Srbom je, kakor je ra'zlika med Gorenjcem in Dolenjcem, ali med Goričanom in Kranjcem-Bolj zarezana je razlika med kulturnim in političnim raz-vitkom, in ta se ne da tako, lahko izravnati. Prav posebno pa razločuje verska pripadnost, ker se navadno te razlike poslužujejo politična stremljenja. Tu katoličani, tam pravoslavni in še muslimani-Avstrija je znala izrabljati to razljiko, da je še danes v krvi-Med Srbi iz stare Srbije in Črnogorci je bila le politična razlika. Tudi ta1 je prešla v kri. Italijani so zdaj v Albaniji, pa imajo velika usta. Nad teritorijem nekdanje Crnego-re so se pojavili laiki zrakoplovi in 'metali letake z oblju* bo, da pride skorajšnja "rešitev izpod srbskega jai'ma. Bojiip se, da ne manjka takih Črnogorcev, ki so polni upov n.a to — rešitev. Slovanu je navadno silno hudo, kadar j'e med lastnimi brati in se pri' tožuje, "da ga muca gleda'« ko je pod tujcem, navadno šu-ti ko miš. NOVE KNJIGE "Naša župnija" je Ime knjigi, ki jo je izdala Liturgična knjižnica. Založba "Božji vrelci", Ljubljana. Knjigo Je spisal č. g. Janez Oražem in ima sledečo vsebino: Župnija — Cerkvica KrisW' 1. Posvetilo. — 2. Uvod: sova. Potem I. del vsebuje "Sedmero svetih stebrov". 1. Krst. Rojstvo božje družine ; 2. Birma. Na delo poklicani! 3. Mašniško posvečenj«' Duhovnik v župniji. 4. RešnJe Telo. Sveto ognjišče in družinska miza. 5. Pokora. Vir novega zdravja. 6. Maziljenjc' Pozabljeni sodelavci. 7. ■%*■' kon. Od svetega ognjišča K ido'mačemu ognjišču. Nato sledi II. del: "Župnij0 v • ... Z1V1 \ 1. Bogu naproti. Adventn" pismo. 2. Srečanje z Bogon>' Božično pismo. 3. Bog z nam'-Pobožično pismo. 4. Borba i* božje življenje. Postno pismo- 5. V cvetu življenja. Velikonočno pismo. 6. Božja setev zori. Binkoštno pismo. 7. sebni dnevi božjega obisk*' nja. Prazniki v župniji. 8. Gospodovi dnevi. Nedelje. Vsak dan pri božjem del11' Delavniki. 10. Slovstvo v župnijskem življenju. 11. Pomož- no slovstvo. — Knjiga je lep0 vezana. Ta knjiga je najnovejše de- lo, izdano v pomoč duhovnikom zlasti v dušnem pastir-stvu. Knjiga nudi bogato snov in podlago za cerkvene govore. Kot tako prav toplo prip0' ročamo vsem našim' slovenskim duhovnikom, da sežej0 po njej. Knjigo je sprejela v prodajo naša knjigarna in stane s poštnino vred $1.10. Naroča se pri: Knjigarna "Ai rikanski Slovenec", 1849 We*1 Cermak Rd. Chicago, 111. Učbenik Angleškega fezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblik«. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški W gleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki Je bival več let v Ameriki. — Knjiga Ima 295 stranL * (: ■ 1 CENA: Trdo vezan v platno--. $1.50 Broširan mehko - —$1.25 Naročila s potrebnim zneskom Je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois j Zanimivi romani j i < < katere je spisal J Kari Mav i Vas povedejo s svojimi pripovedovanji okrog sveta. J — V njegovih romanih srečujete vse razne ljudi. Z J romanom potujete skozi črno Afriko, skozi divje ! kraje Indije, skozi ameriške pokrajine, kjer sreču- j jete življenje Indijancev. Naša Knjigarna ima v j prodaji 14 njegovih interesantnih romanov, ki so: ! ' < » BELA REKA ^ knjige) s slikami 624 strani. Vsebina: — ! ====== Dvojnik. — Pred vojnim sodiščem. — Ob J Uruguaju. — Črez mejo. Cena 4 knjigam....................................$1.50 J DOLINA SMRTI (4 knjige) s slikami 630 strani. Vsebina: ! =S — Miss Alma. — Derviš. — Spletke in J zanke. — Pekel. Cena vsem 4 knjigam...........:............................$1.50 ] IZ BAGDADA V ŠTAMBUL (4 knjige) s slikami 627 II ■ strani. Vsebina:—Smrt J Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu v Evropo. < Družba En Nasr. Cena vsem 4 knjigam........................................$1.50 J KRIŽEM PO JUTROVEM (4 knjige) s slikami 598 ] = strani. Vsebina: — Jezero < smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kako sem v Meko romal. — < Pri Šamafih. — Med jezidi. Cena vsem 4 knjigam....................$1.53 j PO DEŽELI ŠKIPETARJEV (4 knjige) s slikami ' 577 strani. Vsebina:— ] Bratfl Aladžija. — Koča v soteski. — Miridt. — Ob Vardarju. Cena vsem 4 knjigam ..........................................................................$^50 ! PO DIVJEM KURDISTANU (4 knjige) s slikami 594 j ■ strani. Vsebina:—Ama- ' dija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. < C&na vsem 4 knjigam ........................................f..................................$1.50 J SATAN IN IŠKARIJOT 02 knjig) s slikami 1704 stra- i, ni. Vsebina: — Izseljenci. — < Yunia Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden. J — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zapadu. — Pueblo. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena J vsem 12. knjigam ..................................................................................$3.50 j SOBOLJAR IN KOZAK (4 knjige) s slikami 592 stra- 1 ni. Vsebina: — Kozak številka ] deset. — Na sledu. — Ob Bajkalskem jezeru. — Domov. Vse 4 knjige ............i.......................................................................................5153 J SUŽNJI 02 knjig) s slikami 1885 strani. Vsebina: — V Kairi. ■- — Konji in ljidje v svetu. — V grobnici in po pušča- < vi. — Bele sužnje. — V levjerrt brlogu. — Jezero krokodilov. J — Abu Hamsa Mija. — Ob ravniku. — Zadnji lov na sužnje. < — Ljubite svoje sovražnike. — Na seribah. — Ugnan. Vseh { 12 knjig ....................i..............................................................................$3.50 J V CARDILLERAH (4 knjige) s slikami 625 strani. Vse- ============= bina: — Gran Chaco. — Puščavnik. < — Lov na Sendadora. — Božja sodba. Vse 4 knjige................$1.50 J V GORAH BALKANA (4 knjige) 576 strani slikami. ■ Vsebina: — Kovač Šimen. — J Zaroka z zaprekami. — V golobnjaku. — Mohamedanski svet- J nik. Vse 4 knjige ..................................................................................$1.50 ( i WINNETOU O2 knjig) S 1753 stranmi s slikami. Vsebina: J - — Prvikrat na divjem iapadu. — Za življenje. * — Nšo-Či, lepa Indijanka. — Prokletstvo zlata. — Za detekti- ! va. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Win- J netou roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetoua < smrt. — Winnetoua oporoka. Vseh 12 knjig ..............................$3.50 J ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU <4 knjige) 624 ] ========================= strani s slika- < mi. Vsebina: — Med drvarji divjega zapada. — Na Butlerjevi J farmi. — Dvoboj za življenje. _ Potopljeni zakladi. Vse štiri knjige ....................................................................................................$1.50 J Ž U T I (4 knjige) s slikami 597 strani. Vsebina: — Boj z :■■■:■ medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in - < njegova poslednja pot. Vse štiri knjige..........................................$1.50 J j Vsi ti zgoraj navedeni romani se naročajo J skupno z vsemi zvezki ali knjigami, ki so navedeni vri zgo- \ rajšnjih cenah. Za posamezne zvezke, kateregakoli romana J je cena U5c. Zato se priporoča, da vsak naroči vse zvezke \ vsakega romana, ker ia ta način pridejo zvezki ceneje, ka- ! ! kor pa. če bi jih posamez naročali. Z vsakim naročilom je ! » poslati potrebni znesek. Po C. O. D. knjig ne pošiljamo, raz- ! ! ven če naročnik želi, da se mu pristojbina za C. p. D. njemu i \ zaračuna. Naročila naslovite na: \ > < Knjigarna Amerikanski Slovenec i 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois : Pisano polje > JL M, Api '