/iiimcwg/>iii—hoiw AMCVMCAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY National and Internatiwial Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 18, 1959 SLOVCNIAN MORNING NCWSPAPGR ŠTEV. LVIII.—VOL. LVin. Vodna pot po reki sv. | Novi grobovi Lovrenca skoro odprta1 Anna Grozdanic italijanski krščanski demokrati v težavah ■p ---- I Včeraj zjutraj je umrla v St. 1 radno bodo novo vodno pot Alexis bolnišnici ena najbolj po- Krščansko PO reki SV. Lovrenca odpr- znanih pionirk in delavk na dru- O Sele poleti ob navzočnosti štvenem in cerkvenem polju v Predsednika Eisenhowerja Newburghu Mrs. Anna Grozda- JO angleške kraljice, toda nic, rojena Zahrastnik, stanujo- ladijske družbe SC1 Ž;e vne^ Če. na 7724 Issler Court, v staro- to pripravljajo. eti 82 let. Rajnka je bila doma v iz Radeč pri Zidanem mostu, od-Vsa vec- demokratska HAROLD MACMILLAN NA POTI V ZDRUZ. DRŽAVE ! CLEVELAND, O. — Včeraj popoldne je bil nad /ncstiom in okolico pravi snežni vihar, ki je prinesel štiri palce snega LTthtSirt“n * ko razklana, da ni izklju čeno, da bo razpadla v dva dela. CLEVELAND, O. J pris Jezerih RIM, It. — Predsednik repu-bklike Gronchi je sicer nekako ]a Pristaniška mesta ob Velikih Bil^e'blaga,^dob^a duša, ve^a ZfikrPal, vladono krlz0 2 enh se pripravljajo na slo- t novo vlado Antona Segnija, to- ^ no otvoritev nove vodne po- ^vc narofja gj]a -e uis^a da kriza v vodilni italijanski ki bo področje Velikih jezer T odprla , • . . . . novitelji godbe sv. Lovrenca. uua velikim oceanskim ladjam „ , ■ . . 3n DoJiuii . . , , . .. Pokojna je bila navdušena de- Ladiisko US_11^.0’ i lovka pri Slovenskem Narod- ia promet in industrijo. le, ££ ‘i™žbe’,?°mače in tu- nem domu na 80. cesti in vodi-IzkoriJ Sredl vo^klh Vpriprav za teljica kuhinjskega kluba. Njen ““ . ^eta -I soprog Štefan je preminul pred nega odbora’ kl stranki znani pod imenom kr-1 ščanska demokracija, ni zakrpana. Je veliko globlja kot so prvotno mislili. To se je pokazalo na zadnji seji glavnega stranki-je imel trojno čr-.jno irsko parado za sv. Pat-rika. Ta je preložena na nedeljo popoldne ob dveh. CLEVELAND, O. — Lee Robin-son, 23 let stari črnec s 1644 E. 85 St., je 'priznal, da je v nedeljo zvečer posilil mater dveh otrok na Cleveland Heights in jo oropal še za $10. Robinson je poročen in ima otroke. Od začetka je zločin tr jil in trdil, da je v onem času gledal doma televižen. COLUMBUS, O. — Država mi- in zaslužka. Prihodnji CT" hVe^- nalogo: od°briti vlado Segnija, ?. Sec bod. po novi vodni poti “.1“ določiti čas in mesto za letošnji čno posvetovanja z Eisenhower jem v “David Camp”, planinskem zavetju predsednika v državi Marjdand. — Jedro razgovorov predstavlja berlinska kriza in odnosi Zahoda s Sov jeti j o. OTTAWA, Can. — Predsednik angleške vlade Harold Macmillan je prišel danes v spremstvu svojega zunanjega ministra Selwyn Lloyda in drugih svetovalcev na kratek razgovor z vodniki Kanade, predno se jutri posveti razgor vorom s predsednikom Eisenhowerjem in njegovimi sodelavci o stališču, ki ga naj zavzamejo zahodne sile v vprašanju Berlina in odnosov do Sovjetske zveze. Macmillan je zagovornik “prožne” politike in je skušal doslej prodati svoje misli že Francozom in Zah. Nemcem. Postanek v že prve ladje, n rednem prometu s priista-}1SC3 °b Velikih jezerih bo sode-cj°rV^a vrsta tujih brodarskih ^stev skoraj vseh pomorskih zahodne Evrope, 0d doma-p Pa sta se doslej javili le ^J^ne’ ki je tudi že dobila vlad ^ in PodPoro zvezne ' štiri druge domače družbe. race Line, ki so dobile pod-v°[0 zvezne vlade, bodo vzdrže-skp6 ZVezo s pristanišči ob Karib-** ftrorju, z Venezuelo, Nizo-, ^sko Zah. Indijo in Kolumbijci. ^n° njenih glavnih prista-^Sc bo tudi Cleveland. Družba Poleg tovoraega prometa vz-tud3 potniški promet na °nienjenih linijah. ter American Exports Prijavile pa so se za to ttewyorskih šolah bo Palica zopet prišla do veljave ^ Albany, n. y. — v mestu York obstoja že dolgo pred-’ ki prepoveduje učiteljem ^ °vabo telesne kazni. Kongres ^■lorške države je že pred leti v .end’ nia ta predpis ne sme „ C Veijati. Takratni zakon je ^verner Harriman vetiral. Se- bat^ kon§res Je zopet začel de-^ ° 0 tem zakonu. V spodnji je,0rri3ci je bil zakon že spre-jT i90 proti 43 glasovom, jj- lslijo, da ga bo sprejel tu-feijSenat in da guverner Rocke-2 , Gr ne bo odrekel podpisa. Za h so namreč glasovali pred-^etn republikanci, dočim so bili , °kratje razdeljeni pri glaso- Prebrisan politični račun WASHINGTON, D. C. — Odkar bi bil senator Kennedy, ki je katoličan, zadnjič kmalu postal demokratski kandidat za podpredsednika in je njegovo pot do kandidature šele zadnji trenutek zavrl senator Gore, ki s tem ni pokazal posebne politične dalekovidnosti, prihaja naša politična javnost do prepričanja, da je nastopila doba, ko bo pri vsakih' predsedniških volitvah vsaj en od obeh kandidatov, predsednik ali podpredsednik katoličan. Cko Skorai P01 2akon) j^kov , na pol. Nju-učiteljstvo samo je za ker ima dosti takih div-v išolah, ki se bojijo samo kazni. Za milost prosi JAHšAVA, Polj. — Erich p0j. ’ Hitlerjev upravnik dela Jske in Sovjetije tekom dru-ko^tovm! vojne in C}laCen^racij9kega taborišča Da- krhn ° katerem trdij°. da Je za" osek smrt najmanj 200,000 eni ’ 6 bd obsojen po tri fnese-razPravi na smrt. edaJ je vložil prošnjo za po- re Frances Gucanac, Antonio Cindric, Mary Roth, Jean Wallace, sina Williama, 10 vnukov, 13 pravnukov in več drugih sorodnikov. Bila je članica Društva sv. Rešnjega Telesa in Podružnice št. 15. SŽZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia pogreb, zavoda, ob devetih v cerkev sv. Lovrenca, potem na pokopališče Kalvarija. strankin občni zbor in sprejeti ali odbiti odstop strankinega glavnega tajnika Armintore-a Fanfanija. Središče spora je osebnost Fanfanija, ki je zelo agilen, toda precej trmoglav in, samopa-šen politik. Kot glavni tajnik stranke ima v rokah vso strankino organizacijo, ne ubogajo pa ga vsi politiki v stranki, posebno ne tisti, ki so na desni strani ali pa starejši od Fanfanija. Spor za Fanfanija in proti njemu se je zaostril tako hudo, da vlada v stranki po besedah bivšega vladnega predsednika Zolija pravi nered. Desnica in levica se grizeta med seboj, kot da ne bi pripadali lati stranki. Ni izključeno, da se bo stranka na prihodnjem občnem zboru lazbila na dva dela. izva^nje^fiačenj^alkohohdh ^ttaw‘ na^ mu. Priclobil podporo Kanade pri razgovorih z pijač na krajevne policije, ki Predsednik0"'Eisenhower se seveda skušajo tc naloge otepsti češ, če ima država od I Je šanje mogoče rešiti z razgovori svoje in ameriško stališče do nied obema svetovnima taboro-, , . ... trenutnega mednarodnega polo-'ma) pri tem pa poudarja, da bo tega dobiie , naj nosi še odgo- Ž0ja in prav posebno do berlin- iešitev mogoče najti le na se- Mali avtomobili -na stvar DETROIT, Mich. tvega- Velike tovarne avtomobilov so že na tem, da začno pripravljati svoje Demokratje in republikanci že ' obrate na Proizvodnjo malih av-iščejo primernih kandidatov, tomobilov, ki bodo stali okoli Republikanci so pri svojem iška- $2,000.00. Začeli bodo kmalu nju prišli na originalno idejo, tud‘ s P10Pagando zanje. Tam naj bi na republikanski strani bomo zvedeh’ kai vse nam nu' kandidirala kot podpredsednica d^°- znana republikanka in katoliki- To, kar bo trdila propaganda, n ja Clara Boothe Luce, ki jo jav- morda ne bo vse res. Ravnatelj-nost pozna, ker je vodila naše stva vodilnih tovarn so baje pre- vornost. BONN, Zah. Nem. — Zunanji jiek zvečer v svojem govoru ministri treh zahodnih sil in preko televizije in radia. Pove-Zah. Nemčije se bodo 31. mar- dal je odločno, da Združene drča in 1. aprila, ko bodo zbra- žave ne mislijo popuščati, dokler ni v Washingtonu zr- proslavo ne bo tega storila tudi Sovjetija. 10-letnice NATO, razpravljali Poudaril je, da ne verjame, da je o nemškem vprašanju in /mo- mir mogoče odkupiti s popušča-rebitnem predlogu za mirov- njem napadalcu in kršilcu medno pogodbo z Nemčijo. 'narodnih pogodb. Združene dr- LE HAVRE. Fr______Ko so komu- žave bodo držale svoje obvezno- nisti z enim glasom večine iz- sti in branile svoje pravice, so gubili mestnega Župana, je pri- Pa pripravljene na vsaka poga-šlo do hudih ne^/irov, ki pa janja, če kažejo le kake izglede jih je policija odločno zatrla, na uspeh. Pogojno je Ike pri-Le Havre je bilo edino večje stal tudi na sestanek na vrhu, za mesto v Franciji, ki je imelo katerega se žene Hruščev, kate-komunističnega župana. rega neizbežnost pa uvidevajo BAGDAD, Irak.—-Iraško časopi- tudi v Londonu, Parizu in Bon-sje in radio še vedno ostro nu. i napadata Naserja in napove- j Odmevi na govor ugodni dujete njegov padec. Kniro na- Predsednikov govor so splošno pada Irak in predsednika nje- v prestolnicah zavezniških držav gove vlade gen. Kasema za iz- 3n tudi v ostalih prestolnicah dajalce arabske narodne stva- svobodnega sveta sprejeli z žari in za' hlapca tujcev. dovoljstvom. Eisenhowerjeva OTTAWA, Can. — Tu je vče- možata beseda je povsod nalete-raj nenadno umrl zunanji M/i- hi na ugoden sprejem, le v ko-nister 62 let stari Sidney munistični Vzhodni Nemčiji so Smith. Zadela ga je kap. Pred j° označili za “rožljanje s sab- veleposlaništvo v Rimu. Ubili bi dve muhi z enim udarcem: privabili bi s tem ženske in ka tobške glasove. To je zelo tvegana špekulacija, kajti Luce se rada zaleti pri svojih političnih izjavah. pričana, da je proizvodnja malih avtomobilov eden izmed najbolj tveganih gospodarskih podvigov v avtomobilski industriji. Ako spodleti, bo šlo na stotine milijonov dolarjev, ki so investirani v novo orodje, v nič. svojim vstopom v konservativno vlado Dienfenbakerja je bil predsednik torontske uni- verze. Iz slov. naselbin ske krize jasno očrtal v ponede-[stanku na vrhu, ker v Sovjetiji je edini Hruščev tisti, ki ima odločilno besedo. Macmillan priznava, da Zahod ne sme pustiti Zah. Berlina na cedilu, skuša pa najti način, ki naj bi omilil sedanjo mednarodno napetost, preprečil s tem oboroženi spopad, pa pripravil tudi tla zedinjenju Nemčije in splošni ureditvi Evrope. Tem namenom naj bi služilo zmanjšanje vojaških sil na obeh straneh železne zavese z istočasno uvedbo mednarodnega nadziranja. Obe Nemčiji naj bi se povezah v federacijo, katere prestolnica naj bi bil Berlin kot tretja samostojna edinica federacije. Nova ureditev naj bi jamčila nemoteno in svobodno zvezo med Zah. Berlinom in Zah. Nemčijo. Postopno bi seveda obe Nemčiji postali nevtralni, v novi zedinjeni Nemčiji pa naj bi končno odločala ljudska volja. Angleži upajo, da bodo ta načrt lahko prodali Združenim državam in kasneje tudi Sovjetiji. Ijo.” , Bulks se bo odločil ška javnost skuša MacmiUana RBiOrO V treh iGungil predstaviti kot nespornega vod- WASHINGTON, D. C. — Tis-nika svobodnega sveta, ki je s kovni referent Državnega tajni-svojo potjo v Sovjetsko zvezo štva White je izjavil, da se bo pretekli mesec prevzel nalogo državni tajnik John F. Dulles, mednarodne ki boleha na raku in ga sedaj Pomoč tujini potrebna, toda kolikšna in kakšna? WASHINGTON, D. C. — Po 1. dol. naj gre v vojaške svrbe, osta- nost, ki preti svobodnemu svetu Ije, da bi šlo več podpore v gos- macijah, ki jih ima on iz Wash- 1945 smo podprli tuj svet z lepo nek v znesku 1.5 bilijona v gos-vsoto 65.5 bilijonov dolarjev, podarske. Je to velika, svota tudi za Ame- riko in ne pomeni, zmeraj denarja, ki je bil vržen skozi okno. S ! Predsednik utemeljuje potrebo po dajanju pomoči z znanimi Mož lomljen/6 dUŠeVn° vili na noge takoj po zadnji svetovni vojni porušena evropska gospodarstva, pozneje smo obva- moč kot del naše narodne obrambe. Predlaganih 3.9 bilijona dol. , .. . , čiti v proračun za narodno u-,, , rovah poloma razne az.jake dr- ^ znaša sam sebi 41 k. na blagovnih borzah m daje; Za vs(> to demokratsko krlti. zave od Jordana do Formoze. bilijonov dol Naša pomIlč po. iP^ojlla po pogoph, ki mmajo ko skrita ^ u maga našim zaveznikom, da vz* ars e ofmove ln 50 ocl n0 zmanjšali pomoč tujini in pri- Predsednik Eisenhower je pri-je star preko jatejj po(jpiranja tujine in kot tak priporoča tudi letos, naj mu Kongres odobri v ta namen toliko kot lani, to je 3.9 bilijonov in telesno Vremenski prerok pravi: Haivi'n°ma sončno sJa temperatura in 38. toplo. držujejo armade skupaj pet milijonov vojakov in vojna letalstva s 30,000 vojnimi letali. Po- i dolarjev. Smatral je to vpraša- naše zaveznike, da nam rajše in nje za tako važno, da je naslovil pod ugodnejšimi pogoji dajejo na Kongres posebno spomenico, 'svet za naša vojaška oporišča, ki ki v njej razlaga, zakaj je pomoč .jih imamo nad 300 po vsem sve-potrebna tudi v tem proračum skem letu. ; Pomoč je namenjena, tako pravi poslanica, tako vojaškim kot gospodarskim potrebam naših politične narave. 1 Vse to je res, pravijo vodilni demokratje , . v - ivkljub temu so že začeli obner-1^ leg tega naša pomoč vpliva na .. , , . I proračun gavati predsednikovo spomenico. Njihova kritika trdi v glavnem, da nima smisla podpirati tujine s takimi vsotami, ko imamo vendar doma tako veliko brezposelnost. Naj bi raje porabili ta denar za domače investicije, ki bi dale delo našim temu, da so povečali izdatke za narodno obrambo. tu, posebno v bližini železne zavese. Pomoč tujini nam omogoča, da pomaknemo meje naše obrambe proti komunistom od , , . , , „ t- nasega o rezja na meje omun . j.ra^om se (jaije z(jj nepravilno,'zadovoljili z isto svoto zaveznikov, ki jih imamo po j j vsem svetu kar 41. 2.4 bilijona * i Etičnih držav. hranjene zneske porabili za na- . .. ^ tovali z izgubo, železnice in pri- r\\rexr* r% I I n r\ L stanišča ob Atlantskem oceanu tudi trdijo, da so prenizke in da Kakšne posledice bo rodila de- jim bodo delale umazano konku-mokratska kritika Eisenhower- renco, kajti vsako blago, ki bo jevega predloga o pomoči tujini, lahko dolgo časa na poti, bo po-danes še ni jasno. Lani so mu slano po jezerih in kanalih na demokratje odščipnili 600 mili- svetovni trg. jonov dol. Morda se bodo letos Ako bp CHICAGO, 111. — G. Jakobu Burjeku z 1848 W. 23 St. in nje-1 reševanja sedanje govi ženi Hani se je 10. marca krize, ki spravlja v rasno nevar-1zdravijo v Walter Reed vojaški rodil sinko, ki so ga krstili na nost svetovni mir. Anglež je bolnišnici, nekako v treh tednih Edvarda. Čestitamo! ' prepričan, da je berlinsko vpra- lahko povedal, ali bo še vršil po- sle državnega tajnika ali ne več. Zabodnonemški kancler dr. A-denauer je na volivnem shodu na Saškem dejal, da bo po inf or- Iz Clevelanda in okolice Roj'enicc— Edwardu Repic in njegovi ženi, Patriciji, 39040 Aitkins Road, Mentor, O., se je 11. marca rodila hčerka prvorojenka. S tem veselim dogodkom sta postala Mr. in Mrs. Mike Repic, 765 E. 156 St. prvič stari oče in stara mama in prav tako prvič Mr. in Mrs. Ray Dablass, East Bellaire, Ohio. Iskrene čestitke! Mr. in Mrs. Jos. F. Zalar s 26131 Briardale Ave., Euclid, se je rodil sinko Joel Jude. Stari oče in stara mati sta Mr. in Mrs. Jos Dermasa. Čestita,no! Mr. in Mrs. Frank Turek, Jr. z 31610 Royalview Dr., Wick-liffe, O., sc je 10. marca rodila druga hčerkica v Euclid' Glen-ville bolnišnici. S tem sta postala Mr. in Mrs. Frank Turek s 19170 Monterey Ave. četrtič stari oče in stara mati! Čestitamo! Zadušnica— Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Frances Zaller v spomin 6. obletnice smrti. Iz bolnišnice— Mrs. Jennie Konestabo, 10417 Prince Ave., se je vrnila iz St. Luke’s bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, cvetlice in pozdrave. Je še vedno pod zdravniško oskrbo. • V bolnišnici— Mrs. Marica Grajzl, 13509 Gasper Rd., je v Cleveland Clinic, soba št. 602 B. Obiski so dovoljeni in dobrodošli! Raznašalca iščemo— Uprava AD išče raznašalca lista za Kildeer, Cherokee. Arrowhead, Muskoka, Mohawk, Pawnee, E. 185 in E. 200 St. Kličite HE 1-0628. ’ Grozdje zori! Frank Kaluža goji v svojem domu na 22901 Ivan Ave., Euclid, ,v kleti grozdje. Posrečilo še mu je že zdaj pridelati nekaj grozdov s kot ‘dime” debelimi jagodami. Frank je imel preje farmo v bližini Conneaut. Zopet doma— Mrs. Louise Koren, 971 E. 67 St., se je vrnila iz Kalifornije, kjer je bila na obisku pri svoji hčerki. Molitev— Članice Podružnice št. 15 SŽZ so vabljene jutri zvečer ob osmih v Ferfolijev pogrebni zavod k molitvi za pok. Ano Grozdanic. od komunistične pomoči tujini, podarake namene; naši zavezni- ingtona, Dulles vodil prihodnja Z novim ruskim proračunom bo ki bi si tako hitrejše opomogli v pogajanja s Sovjeti, menda znašala vsega skupaj oko- gospodarskem pogledu in potre-li bilijon dolarjev. Kremlj ne bovali od leta do leta manj na- uxu- - j-.........— —* - razlogi predvsem smatra po- ibo dajal samo P°m0Či nevtral' še Pomovči- TretB zopet pravi- poveljnik to pomočjo smo na primer posta- na5P nnrnr)np jnim državam, našel je sredstva jo, naj žrtvujemo več za lastno ra,T' in načine, da spravlja iz ravno- narodno obrambo, ki je vkljub Kar je enemu predrago, je drugemu prepoceni WASHINGTON, D. C. — Ob- ,. ... . , .vesja mednarodne trge za indu- Eisenbowerjemu optimističnemu javljene so prevoznine po novi b, bilo pravzaprav treba vklju- surovine ustvarja pan._ še zmeraj zelo uboga morski poti od naših velikih jezer do Atlantskega oceana po reki sv. Lovrenca. Kot je bilo treba pričakovati, so prevozne postavke naletele na kritiko. Uprava kanalov ob reki sv. ' ” ’ so Temu je treba dodati še nevar- jramene. gre toliko pomoči v vojaške tako, bodo v Beli hiši lahko kar Mislijo, da bi bilo bo-1zadovoljni. Če se zgodi nesreč«, Tam ne more nihče pomagati, če ae niste držali prometnih predpisov. Izraelska vlada vesela našega novega poslanika WASHINGTON, D. C. — Predsednik Eisenhower je imenoval pred kratkim prejšnjega lastnika lista The New York Herald Tribune Ogdena R. Reida za poslanika v Tel Avivu. Izraelska vlada je imenovanje toplo pozdravila, ni pa pri tem povedala pravega vzroka. Izraelska vlada vidi namreč rajše, da pride naš poslanik pri njej iz političnih krogov in ne iz vrst poklicnih diplomatov. Na videz se to sliši malo verjetno, pa je utemeljeno veselje. Poslaniki, ki prihajajo iz političnih krogov, imajo namreč več prilike, da stopijo v stik tako z Belo hišo kot s Kapitolom, ker pač pripadajo vladajoči stranki. Taki stiki so poklicnim diplomatom navadno nedosegljivi. Morejo poročati samo preko državnega tajništva. a KMERISKA DDMOVirrS, MARCH 18, 1959 Aiif Ameriška Domoviiva » \t » I/K- « "V 0117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International ^Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: \ Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Caiiada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. ________________ No. 54 Wed., March 18, 1959 Čigav naj bo prvi udarec? Vrtoglava in kockarska zunanja politika tovariša Hru-ščeva je dosegla med drugim tudi to, da se je preselila strategija iz naših gostiln, barov in kavarn kar naravnost v Kongres. Tudi tam so se začeli zanimati za konkretna in praktična vprašanja, kdo bo prvi udaril v novi svetovni vojni, kako se bo razvijala, koga bo najbolj zadela. To so vprašanja, ki so posebno pripravna za pogovore v gostilnah in kavarnah, sedaj pa tudi na Kapitelu v Washingtonu. Začetkom tega meseca je imela v Kongresu sejo posebna komisija Predstavniškega doma, ki ima nalogo, da se peča z našo narodno varnostjo. Na tej seji je demokratski prvak McCormack vprašal kar naravnost tajnika za narodno obrambo McElroya, ali še misli, da je treba, da čakamo, kdaj nam bi Kremlj zadal prvi nepričakovani udarec, da bi mu šele potem dali primeren odgovor. Tajnik za narodno obrambo je odgovoril, da načelno stoji še zmeraj na tem stališču, da pa t'o stališče ni nobena politična dogma in da bi jo predsednik lahko spregledal, ako bi to zahteval trenoten položaj. Iz njegovega odgovora je( bilo jasno razvidno, da naša narodna obramba ni več pri volji, da čaka v vsakem slučaju potrpežljivo na prvi udarec od komunistične strani in da je pripravljena, da sama udari prva, ako bi se pokazalo, da je to neobhodno potrebno. Demokratski veljak McCormack je kot vodja opozicije proti sedanji republikanski ad-ministcaciji to izjavo odobril z izjavo, da se mu tako stališče zdi povsem pametno. Ta na videz skromna debata ima velik političen pomen, ne samo za našo domačo, ampak tudi za našo zunanjo politiko. V domači politiki stojita sedaj obe stranki, republikanska in demokratska, na stališču, da ni ravno brez pogojev treba, da nas komunisti zasujejo z bombami in da šele potem skušamo dati odgovor, kolikor bi ga pač še mogli dati. Teorija, da Amerika ne sme v nobenem slučaju zadati prvega udarca sovražniku, ki se očitno pripravlja na napad, je s tem politično pokopana. Za njo bodo jokali samo idealni pacifisti in razni levičarji in njihovi sopotniki. Debata v komisiji Predstavniškega doma bo imela svoj odmev tudi v svetovni politiki. Tudi tam se bodo morali odločiti za ameriško stališče ali proti njemu. V nobeni državi, ki je naša zaveznica, ne bo v tem pogledu take politične enotnosti, kot je pri nas v Ameriki. Počakati moramo‘še kratek čas, da vidimo, kaj mislijo o tem NATO države, njihove vlade in opozicijske stranke. Jasno je že danes, da bodo v Kremlju nad debato zelo vznemirjeni. Ne morda radi tega, ker bi do sedaj bili prepričani, da jih Amerika ne bo nikoli prva napadla. Tako naivni komunisti niso. Vznemirila jih je samo naša narodna edinost v tem vprašanju. Niso pričakovali, da se bosta obe naši vodilni stranki tako hitro brez debate postavili na isto stališče. Debata v komisiji Predstavniškega doma je opozorila Kremlj, da ne more več računati z verjetnostjo, da se bo komunistom posrečilo, da bi nas nepričakovano napadli. Nepričakovan napad ni namreč nobena lahka stvar pri današnjem stanju modernega obrambnega orožja. Nepričakovan napad se lahko izvrši samo s pomočjo medcelinskih vodljivih izstrelkov, bombnikov in lovcev na dolge polete. Priprave za tak napad se morajo vršiti na vojaških letališčih in oporiščih. So tako obsežne, da se ne dajo popolnoma skriti. Odkrije jih lahko špijonažni sistem stare vrste, pomagajo pri tem lahko izvidna letala, ki letijo z hitrostjo večjo od zvoka in pri tem fotografirajo iz višav, ki gredo na kilometre visoko, vse, kar se godi na zemlji. Pomagajo lahko še radarske in slične naprave, ki odkrivajo radio brzojavke in pogovore. Saj na primer danes vemo, kako so se med seboj pogovarjali ruski vojaški pilotje, predno so sestrelili naše vojaško transportno letalo nad Armenijo. Tekom debate je tudi padla opazka, da naši vojaški krogi mislijo, da se priprave za nepričakovan napad iz zraka skoraj ne dajo skriti. Opazke povedo, da ima naša obveščevalna služba metode, ki ji pomagajo, da je stalno informirana, kaj se godi na ruskih letališčih in oporiščih. Ako bi opazila sumljive znake, da komunisti pripravljajo napad, bi lahko takoj opozorila na te znake našo administracijo, da bi komunistom zagrozila z napadom, ako priprav ne ustavijo. Izvesti nepričakovan napad je torej izredno težak podvig. Sicer pa je bil doslej marsikateri nepričakovan napad les nepričakovan samo radi tega, ker odgovorni civilni in vojaški krogi niso hoteli verjeti poročilom o nameravanem napadu. Stalina je na primer Hitler napadel nepričakovano, ker ni hotel verjeti poročilom iz Londona in Berlina, da Nemci pripravljajo napad na Rusijo. Za Jugoslavijo je bil 1. 194.1 nemški napad nepričakovan, ker niti predsednik vlade niti generalni štab nista pripisovala pomena zaupnim poročilom iz Berlina, kdaj in kako se bo napad pričel. Tudi napad na Pearl Harbor ne bi bil tako nepričakovan, ako bi v Washingtonu več verjeli poročilom, ki so jih dobili s Ti- hega oceana. Ako je informativna služba že pri takratnih primeroma primitivnih obveščevalnih sredstvih izvrtala, kaj nanamerajo osne sile, kako ne bi mogla doseči še boljših poročil pri današnji obveščevalni tehniki. Komunisti gotovo niso tako zavarovani v svoje teorije, da ne bi imeli v mislih tudi možnosti, da svojih priprav za nepričakovan napad ne morejo popolnoma skriti. Ako torej Hruščev grozi z ruskimi raketami in bombami, ve dobro, da vodilni državniki svobodnega sveta pripisujejo njegovim grožnjam samo toliko vrednosti, kolikor imajo poročil o ruskih vojnih pripravah. Ve, da mu ne verjamejo. To ga ne briga, saj govori samo za nepoučeno svetovno javnost, posebno za nevtralce in sopotnike. Zanj je važno, kakšen vtis napravijo njegove grožnje nanje in ne, kaj mislijo o njegovih besedah zapadni državniki. Debata v komisiji Predstavniškega doma ga je mogla v tem naziranju samo utrditi. Mnenja in vesti IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA Piše Andrej ček Duluth, Minn. — življenje držav in narodov se večinoma suče okrog gospodarstva. Kaj je gospodarstvo v prvi vrsti Skrb za obstanek. Že posamezik, kakor hitro doraste in postane razsoden, začne skrbeti za svoj obstanek. Seveda, nekateri bolj, drugi mnaj. V objemih tega fiHčunanja ocenjujejo ljudje tudi druge, to je bližnje in daljne. Stari so v skrbeh za svoje mlade, češ, kaj bo z njimi, kako bodo izhajali in kako jim bo šlo? Vse gre nekako po tistem (pravcu, kakor poje tista naša domača pesmica : “Jaz bi te že rada imela, ko bi te revca smela. Pa mi očka pravijo— da imaš. premajhno kajžico ...” Po tem pravcu gre v večini slučajev. Kaj si? Koliko imaš in kaj si vreden? Gospodarska plat je pri vsaki zadevi zraven. Gospodarstvo je poglavitna zadeva tudi za vsako državo. Vodstvo države mora skrbeti, da krije izdatke. Če jih ne krije, je njeno gospodarstvo v luknji. In če vodstvo skrbno ne gospodari, da več potroši, kakor so dohodki, tedaj zvišuje davke. To pa seže v žepe državljanov in začne povzročati luknje tam. Tu začne posameznik vpiti, ker zadeva državnega gospodarstva ščiplje njega. V prejšnjem stoletju, še preje in vse skozi do prve svetovne vojne so se vse glavne države po svetu posluževale zlatih valut. Zlate rezerve so določevale vrednost denarju takih držav. Toda vojna >'e tako izničila in izčrpala premnoge države, da so zdrsnile s tirov zlatih valut in iste razvrednotile. To je bila inflacija, ki je premnoge upro-pastila. Inflacije brez koir •; -le. Raznovrstni denar je kcr poplavljal svet — vreden pa malo ali skoro nič. Na Francoskem, v Nemčiji, so takoj po prvi svetovni vojni nekaj časa skoro v vsaki občini tiskali svoj denar. Pozneje se je uvedla kontrola — i gospodarska škoda je osta’r. Zadnja ali druga svetovna vojna je valute v nekaterih evropskih deželah še bolj uničila. Marsikje še danes nihče ne ve za točno pravo vrednost nekaterih valut. Ocenjujejo jih le po blagovni izvzoni in uvozni veljavi, ki se pa menja, kakor vreme in letine. Takoj po zaključku vojne so nekatere države kot Francija, Grčija, Italija, Nemčija in še nekatere druge države dobile dolgoročna posojila, ki so za prvih deset let bila brezobrestna, da si tako države dobijo dovolj časa za ureditev svojega gospodarstva in da se postavijo na lastne noge. Zdaj pa je prišel čas, ko bodo morale šteti obresti. To so za nje nova bremena. Zato hite s preurejevanjem svojih valut. Francija je pravkar začela. Sledili ji bodo drugi prej ali slej. Ali bo to rešilo njihova gospodarstva? Začasno morda — ? Za trajno? Na to ni misliti. Je tudi nemogoče. Gosipodarstvo vsake države se menja. Višja raven življenja, zahetva višje p otroške. To dviga cene delu, blagu in vsemu. Vmes pa posežejo pogosto take katastrofe kot vojne, prevrati in druge težave. Vse to vpliva po svoje na domače in tuje gospodarstvo. Pri državnem gospodarstvu je kakor pri gospodarstvu posameznika. Sleherni dan moraš pogledati kaj je šlo iz žepa in kaj ti je v žep padlo. Treba je previdnosti in nadzorstva, ker denar ima kratek rep. Na drugi strani pa, vsak rod ima svoje zahteve in svoje težave z gospodarstvom menda zato, ker gospodarstva se menjajo in spreminjajo kakor časi in letne sezone. Gospodarske sitnosti in težave so imeli ljudje odkar stoji svet. Morda zato, da ni ljudem preluštno na svetu . . . * RADI MIKOJANOVEGA OBISKA v Ameriki prevladujejo različna mnenja. Miko-jan, pravijo, da je baje armenskega pokolenja. Je baje premeten in zvit prav po tistem reku: da previdnost zahteva tri kristjane na enega Juda; tri Jude na enega Grka in tri Grke na enega Armenca. Koncem konca bi prišlo devet na enega Armenca. Mi-kojanov obisk in njegov jeguljasti značaj pa kaže, da vseh devet ga ne užene, to je zlepa. Morali bi seči po temeljitih “cowbojskih” sredstvih “first shut, then ask questions”. Mikojana so povpraševali o tem in onem — zvedeli niso nič. “Futrali” so ga na banketih, mu prirejali ve-čerinke in to in ono, a Mikojan je imel za vse le sarkastični in cinični posmeh, če si ga opazoval na televiziji, ko je švigal s svojimi armenskimi očmi sem in tja in migal z njegovimi kratko “prištucanimi” muštacami si lahko bral na njegovem obrazu, njegovo sodbo o onih, ki so izpraševali. Jaz sem to bral takole: “Prismojeni ste zapadnjaki, da bolj ne morete biti ...” — Kaj si bral ti na njegovem o-brazu je tvoja zadeva. Cilji Mikojanovega obiska Amerike so v glavnem: “povohati” kašno mnenje resnično prevladuje glede ureditve vprašanje Berlina in Nemčije sploh. Za Ruse je to vprašanje zelo nujno. Njihovi interesi zahtevajo čimprejšnjo u-reditev tega vprašanja. Zakaj Rusi (kot komunisti, rogači sami), se nahajajo z vsakim dnevom bolj in bolj med dvema rogačama, na eni strani zagrizenim germanizmom, na drugi strani rumeno raso. Oba rogača imata premalo prostora za obstanek in udejstvovanje. Kam po prostor? Ni’ moč drugam, ker drugje ga ni kakor v Rusiji. Boš rekel, kaj shnjaš fant o tem, tega še ni na vidiku. Seveda ne! Nocoj še ne — a jutri? Baš radi tega smo v nekih napetih razmerah. Nevarnih časih. Mnogi na nasprotni Istrani računajq, če se konfliktu ne moremo izogniti v bodočnosti, ki bo bolj nevarna kakor zidaj, zakaj ne napraviti tega obračuna že sedaj, ko je več upanja? Zdaj morda bomo deležni še sodelovanja rumenih, jutri se bo že obrnilo. Kdo kaj računa s tem? To je vredno temeljitega premisleka in nekaj kaže, da ne jadramo res skozi tako mirno ozračje, kakor si predstvaljamo. * NOVI GROBOVI PO NAŠEM OKROŽJU: —Pred nedolgim je premi-na Evelethu, Minn., 44 let stari rojak Frank Rakovic. Pokopan je bil na Evelethu. —V daljni Californiji v San Jose je preminul 76 let stari Louis Strmole, ki je preje dolgo let bival na Chishol-mu, Minn. —Na Evelethu je preminul 77 let stari Majk Pavelič. U-mrl je na svojem domu in je bil tudi na Evelethu pokopan. —V Keewatinu, Minn., je umrl 75 let stari Rud. Schwei-ger. Umrl je v Itasco Memorial Hospital. —Na Gilbertu, Minn. je te dni preminul 76 let stari rojak Nikolaj Slabodnik. Umrl je v bolnici v Virginia, Minn. —Tu v Duluthu pa je umrl rojak Michael J. Grahek, star 73 let, ki je bival na naslovu: 4420 Robinson St. Imel je so-rodinike v Jolietu in po drugih krajih. Vsem umrlim naj sveti večna luč in naj počivajo v miru. Sorodnikom pokojnih pa iskreno sožalje! O novih grobovih najbolj nerad poročam. Slovenski grobovi krčijo naše število v tem novem svetu. Pomoči pa ni. Vsem čitateljem Amer. Domovine iskren slovenski .pozdrav! Andrejček. ' ------o------ “On in njegova sestra” Cleveland, O. — To je burka s petjem, ki jo pripravlja Slovenski oder za 19. april. Zgodbo smo povedali že zadnjič.. Danes nekaj podrobnosti: Šala je lahko v besedah, položaju ali v značaju. Zadnja vrsta komike je najboljša in na tej je poseben povdarek v tej igri. Vsi se še spomnimo, da je postal pri Desetem bratu Krjavelj glavni junak, ker je tako hudir-jevo originalen. Sedaj si pa zamislite pismonošo, ki pomoli glavo skozi vrata “Ameriške domovine” z besedami: “Prosim, koga se pa tukaj vpraša, če se ima kaj vprašati?” pa boste imeli predstavo Filipa, glavnega junaka. So trenutki, ko se zdi, da je Filip bolj neroden, kot mu je Bog zapovedal, vendar je zvit ko lisjak. Ko se udari z učeno gospodo, jih z ostrino jezika poseka. Kar naravnost tolče, v zadregi se zlaže, a laž prizna. Trdo kožo ima, po ameriško ukrojeno. Svoji sestri je brat in oče. Eno samo željo ima, namreč, da bi tudi Mici postala tako kulturna kot on, ki igra fagot pri poštarski godbi in je pri gledališču tako rekoč vzrastel, saj so že njegova stara mati v gledališču pometali. Skratka, Filip je živ dokaz, da tudi v mestu raste Krjavlji. Pplge Filipa nastopa baron Harpen, priletni dedec, ki se slini okoli vsake ženske, a vkljub naslovu in denarju povsod skozi pade. Pomembna osebnost je tudi steber časopisa — uredniški sluga Hvala. Ni treba posebej povdarjati, da zahteva igranje takih originalov posebnega truda. Prepričani smo, da bo občinstvo cenilo dobro voljo Slovenskega odra in se odzvalo povabilu k predstavi, Slov., oder, Kulturni dogodki in pripombe Milwaukee, Wis. takratnih dni. Na razstavi je tudi*njegova posmrtna maska, ki jo je vzel njegov prijatelj kipar Jacques Lipchitz. Pred 40 let' Dramski njegove slike in risbe niso ve- odsek društva Triglav, se prav Ijale niti toliko, da bi jih kdo pridno pripravlja na uprizoritev veseloigre “Pri Belem Konjičku,” ki bo v nedeljo, 5. aprila, ob 3:30 uri popoldne v dvorani vzel v dar. Toda danes, so njegove slike milijonske vrednosti. Rojen v Livornu leta 1920, umri v Parizu v naj večji bedi, star Sv. Janeza na deveti cesti. Vaje'šele 35 let. Imel je hčerko za igro so v polnem teku in vse ' Jeanne, ki je sedaj učiteljica v kaže, da bo ta veseloigra, polna šale in smeha — zadovoljila sta- Franciji. Napisala je knjigo o očetu: “Modigliani — Man i" re in mlade. Režira V. Kralj, myth.” Radi njegovega razbr-Fo predstavi se bo v spodnji zdanega in nerednega življenjai siromaštva in bede — in zdaj po smrti taka slava, je naravnost krasna snov za na filmsko plat' dvorani razvila domača prijateljska zabava s plesom. Tri-glavanke so dobre kuharice in bodo preskrbele za dober domači prigrizek, Triglavami pa bodo točili poleg običajne pijače, tudi domače vino. Za otroke, da ne bodo motili igre, bo med predstavo v spodnji dvorani preskrbljeno za zabavo in dobro varstvo. Rezervirajte si prvo nedeljo v aprilu, t. j. 5. aprila, in udeležite se popoldan kulturno — zabavne prireditve v dvorani Sv. Janeza na 9. cesti. Vsi prijateljsko vabljeni! * Eden največjih slov. odrskih ustvarjalcev, bivši član maribor-uke drame, danes član ljubljanskega Narod, gledališča g. Pavle Kovič, je prejšnji mesec dočakal in slavil 60-letnico rojstva. U-metniku Koviču P. častitamo in želimo še mnogo zdravih let! * že 11. leto podeljuje v Ljubljani na dan 8. februarja v spomin Prešernove smrti upravni odbor Prešernovega sklada, diplome in nagrade najboljšim domačim umetnikom. Za leto 1959 so prejeli diplome in nagrade naslednji: pisatelj Miško Kranjc za knjigo Mesec je doma na Bladovici, pisatelj dr. Danilo Lokar za novelo Sodni dan na vasi, slikar Slavko Pengov za fresko Zgodovina Slovencev na poslopju nar. skupščine, kipar Zdenko Kalin za plastiko na poslopju nar. skupščine, kipar Karel Putrih za plastiko na nar, skupščini, pevec-basist ljubljanske opere Lado Korošec za vlogo Sancha Panse v operi Don Pasquale, kapelnik Anton Huda-rin za vzgojno delo pri trboveljski godbi, mariborska igralka Milena Zakrajšek za vlogo babice Eugenie v Cassanovi drami Drevesa umirajo stoje, dramiski in filmski igralec Stane Sever, za vlogo Alekseja Gornika v Cankarjevi komediji Za narodov blagor. Kot prvi nagrajenec v arhitekturi je prejel nagrado ing. arh. Branko Simčič za stavbo gospodarskega razstavišča. Nagrajencem je izročil diplome preds. Prešernovega sklada Tone Fajfar. * Zanimiva slikarska — umetniška razstava je odprta v dvorani Book Bay, North Downer Ave. Jugoslaviji rojenega slikarja Vlada Sunariča. Njegove slike so v olju in vodnih barvah. Kritiki ga cenijo za zelo nadarjenega in bogatega ekspresionista in ljubitelja narave. Njegova dela so zelo hvaljena, posebno ugajata ljudem “Drevo v aprilu” in “Spomlad.” Obe sliki sta res umetniški deli. Sunarič Vlado je študiral v Jugoslaviji, nato je študiral na univerzi na Dunaju. Med vojno je bil v in-iernaciji v Italiji, nakar je, kot D. P. prišel leta 1951 v Ameriko v — Milwaukee. Delal je v raznih tovarnah, zvečer v prostem času je pa v Laytonu poisečal tečaj risanja. Zdaj je reden slušatelj univerze Wisconsin, kjer bo v kratkem prejel diplomo. Vzdrževati mora ženo in 3 otroke, zato v večernih prostih urah dela v pekarni. Sunariču, častitamo in želimo veliko uspeha v bodočnosti! ♦ V Milwaukee Art Center, je velika umetniška slikarska in kiparska razstava italijanskega slikarja Amadeja Modigliani-ja. Na razstavi je okrog 40 umetniških del, tega najbolj nadarjenega umetniškega slikarja no. V Parizu posnemajo njegovo življenje in bo prikazan v filmu Monparnasse 19. * Malo romantično mesto Heidelberg v Nemčiji je svetovno znano po naj starejši univerzi) iz katere so izšli naj večji umetniki, znanstveniki in vzgojitelj' na svetu. Iz tega mesta je prišel na gostovanje v Ameriko Akademski pevski mešani zbor, 30 pevcev in pevk, ki so v Milwaukee ju v Palace dvorani (radi slabega vremena ni bila razprodana) dosegli navdušeno pri' znanje za umetniško izvajano petje. Pevovodja dr. Siegfried Hermelink je bil izvrsten, ves je predan pevski umetnosti. Zbor je odpel več Madrigals in Can-zonettes iz 16. in 17. stoletja, nato nekaj nabožnih pesmi iz H in 18 stoletja in 3 pesmi velikega nemškega skladatelja Franza J. Haydna, iz leta 1732-1809' Po odmoru pa so prišli visoko-šolci z rdečimi čepicami, pevke pa v narodnih nošah. Peli so nemške pesmi iz 19. stoletja, nakar so sledile narodne pesm'* Zadnje točke tega koncerta so bile nemške študentovske pe“ smi, z večno mlado in -lepo akademsko himfto Gaudeamus ig'“ tur. Lep vokalni umetniški ve' čer. Na tem koncertu so mi te' kle misli v Ljubljano, mnogo let nazaj, kjer smo imeli v Ljubljani tudi odličen Akademsk' pevski zbor, ki ga je vodil nep°' grešni pevovodja Marolt. Vsaka univerza na svetu bi bila p°' nosna na tak pevski zbor, kot ga je takrat imela Ljubljana. * Prejšnji teden sta gostovali 2-umetniški skupini v Milwaukee Narodni balet iz Kanade, ki F v polnem Pabst gledališču, 2 odličnimi solisti in plesnim zborom dosegel uspeh — in instrumentalni kvartet iz Budimp6^6’ ki je v dvorani Univerze — Vf's' ccnsin zaigral Haydna in Brahmsa z vsem občutkom in z"9-njem. * Zadnjo nedeljo popoldne, je ^ dvorani Sv. Janeza Jože Suh3" dolnik, lastnik potovalne pisar' ne Bled, kazal zvočne films^6 slike iz Italije, Švice, Francij6 in Lurda. Slike so bile lepe 111 čiste, samo premalo jih je b'10’ in prehitro so se menjale. Pogrv6‘ šali smo tudi dobrega tolmaaa slik. Predsednik Triglava g- M6-jač je pozdravil vse navzoč6’ ter jih je prijateljsko povabil U3 Triglavanski kulturno-zabave11 večer v nedeljo, 5. aprila, v dv°‘ rani sv. Janeza. Igra pri Bele113 konjičku se bo začela ob lb:t\ popoldne. Peli bodo tudi PeV.cl cerkvenega zbora sv. Janeza novo ustanovljeni kvartet Tri- glava, ki ga sestavljajo: Eugeri Mrmolja, 1. tenor, Rudi Kot31’’ 2. tenor, Darko Berginc 1. bas, h1 Stanko Mavric 2.bas. Žel'1110 veliko uspeha! Po progra Igral domača zabava s plesom, bo Sezan trio. Vsi dobrodošli- L- Bivši judovski oficir redovnik Katoličan je postal bivši °1 cir izraelske policije Josh"3 Bium. On je vodil preiska''0 leta 1948, ko je bil ubit grof. Ber nadotte, predstavnik Združen' narodov v Izraelu. Bivši °^lC sc je umaknil v samostan na ri Sion! XMERISKA DOMOVINA, llxx*xxxxm Naše gore list {**X**XXXXTTytt SODOBNA POVEST ^em, Škot, da sem ji šel iz-s‘rat tako reč. Bolje bi bilo, da v 111 ^ kupil kako sponko ali o-ratnico. A sam vidiš', da nisem ls il na ljubezen. Hotel sem le javiti ubožici veselje, ka,-2^e§a še ni doživela. Moja Vs °':a Pa je bila usodna, ker je jaS° 2aclevo pospešila in zaostri- v. 5a?e> da so ne samio Tiboje-sed«1 ^ermana> marveč tudi so-Vakr k* 80 '^ili na praznik popi J611'’ Pričakovali tak raz-pQe ’ in je bil dar izročen, je st ^mavem pomenil samo eno ar zaročno darilo. Dekle 1 Je ovila roke okoli vratu in vst P°^u^^a> vsa' družba pa je c^ia in mi jela čestitati. da e*e *ec^ai sem iudi izvedel, pri!ta Germana in mati bili preko vIU’ se najino znanje sta^^0 na Prav tak način, zato roi Se Pridno pripravljali na polo 111 2e precej izmetali za ba- *a5 P^i je bilo storiti? tj ^ e2^i so me dolgovi naspro-je sprejeli so me za svo- ^ > Preden sem mogel kaj reči jjg ako naj bi zdalj ugovarjal, •ji So Se zmotili — kako naj bi Vas' ^QVor^ ° Deteljici? Vsej 1 bi Se 2ciej0 ^a sem se z nji- “l?"«- igral, ves XX ^xxxxxxxxlt^lx^xxx'±xx^±±'xxx ko Zlne^an, da so se reči ta-jpy^.^Pkale, sem trenutek za-i-a , v’ ceš, bom že kasneje stvar ,ru ,°zb in poiskal kak izhod, sej * ^'e Kajti zna- PorS^ Se v vrtincu priprav za tj , ° in nisem mogel napravi-“t)U^e§P ko plavati s tokom.” (iJ'a Deteljica?” tj e vPrašuj me, Škot. Saj ni-ra.e Vein, kje se nahaja. In bi k°ni1ZVedel, kajti farmo je za-tegal 0 Prepisala name, jaz pa Papi^^aru ne morem sprejeti. ^a neka banka v Bostonu. ko črno! Seveda se mi grozno smiliš. In rad bi ti pomagal, če bi mogel.” “Mi ne moreš. Tudi nihče drug mi ne more. Sam sem si s svojo budalostjo pripravil ta pekel. Če bi se bil držal tvojega nasveta v taboru, bi danes ne tičal do vratu v močvirju. Vso pravico imaš, da me na to spomniš, da mi še enkrat rečeš: Ali ti nisem pravil? in si umiješ roke nad menoj. A tega ne boš storil. Si preveč zvest, preveč dostojen. Vendar pa si mi že zdaj pomagal, kajti odleglo mi je, da sem se mogel pred teboj razgovoriti. Saj ne morem z nikomur drugim govoriti. Če bi mogel pred Deteljico izliti vse svoje srce kakor nekdanje dni, bi mi bio v veliko tolažbo. Saj veš, bila sva tako zelo eno, da mi je bila vse — bila skoraj moja; vest. Poznala je vse, kar je bilo v meni dobrega; in slabega, pa me je vendarle še vedno ljubila. Nikoli ne bom srečal nji enake. Ne morem si misliti. “Ponoči ne morem zapisati, premetavam se po postelji, premlevam svoj strašni položaj in se vprašujem, ali je sploh kje kak izhod. Begajo me tudi pravna vprašanja, ki bi v njih potre- zopet oživimo atletiko v boval nasveta. Na primer far- na^ zvezi, sem mnenja, da bi EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA Slovenska moška rH zveza v Ameriki Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta. Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid 23 O I. podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3 O II. podpredsednik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd CieSn ion Gl tajnik: JOHN F. JADRICH. 17815 Neff Rd Cleveland m n ’ ' Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E 174 Št Cleveland 9l’Q°n Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAŽIN, 18017 Hiller Ave!, ClevelaricMO,'O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: ANTON KRAMPEL, 6907 St. Clair Ave., Drugi nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave..^'ucViri/vP' Tretji nadzornik: JOHN LESKOVEC, 1111 Ward Ave., Girard, 0°' oPROSVETNI IN KULTURNI ODBOR: ^STRAUS. 1071 E. 61st St., Cleveland 3, O. ^•^JIN VALETIC, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O DAMJAN TOMAŽIN, 18017 Hiller Ave., Cleveland 19, o. LOUIS SAMSA, Direktor atletike: 21701 Fuller Ave., Euclid 23 O Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA”, 6117 St. Clair Ave Cleveland 3, O. ’ "a Slavnega tajnika Slovenske moške zveze JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345 poldnfe, po seji ob štirih pa zabava za člane in družine. Naša podružnica je spremenila svoje načrte za seje. Sedaj imamo samo štiri seje na leto in po vsaki seji nekoliko okrepčila za udeležence. Ta seja bo pa posebno tudi za družine članov. V poletju se bo tudi vršil običajni izlet v prosto naravo. Lansko leto je bilo zelo fletno v Willoughby-u. Podružnica se zahvaljuje občinstvu za posete na prošlih plesih in prireditvah in kadar se bodo razmere zboljšale, bomo zopet prirejali letne plese. Torej članstvo št. 8, “Ne pozabite” na prihodnjo sejo 12. aprila. Razmotrivalo se bo “Kedaj, Kje in Kako” se bo vršil poletni izlet. Odbor. Predsednik dr. Josip Agneletto ku prireditve pisala “Melbourn , . lrie mi je pred kratkim po--ka banka v Bostonu. ;em izvedeti kajveč, a mi °teli ničesar povedati, češ Sl-v,o rajv. drovailect svojega naslova Prove^e P°ve- In nisem bil še IjenT, n?Verie1;no. V mojem živ-le pomenila vse — da, smem pomisliti nanjo. se Presenečen, kajti ko sva Vsak e^Pco poslavljala, je na l°Čit na^n hotela, na] bo najina dokončna. Imela je ^ah 'Sa^ ^ iaz ved;el> hje se farJ^a‘; hi ne mogel ostati na g0v 1 )n Se držati najinega do-Lju?ra- In ona je to vedela, bij b\.Sem Deteljico,. Škot, Iju-Če ° '^ k° vse drugo na svetu. Hjaj3o^^edaš vse, kar sem počele r’ ^ roorda ne boš verjel, a v - Š® ko sem jo izdal in bij sem Deteljico Iju- 2dei^~ ®ePrav bi se vsakomur v;niu l£aij ° * up m pomislili nanjo. k0l. ,r Se l'e spomnim, mi je, ka-da bom znorel.” “J^Pil je in oba sta molčala. odia ° ^ je bil smel poslušati in g,o^ najino poreko. Bila je ae ]S asna zmota in njen načrt Ijpi e Ponesrečil. Germane ne Pray11*1' l^di sama to ve, če-ria u-Sern pošteno prizadevaj lud;1 bl1 vsaj Prijaz®n do nje, je ana mene ne ljubi. Ljubila bii p francoskega častnika; ih0 J® preveč reven, da bi jo kie . vzeti, onai pa se me je o-$k ' a> h®r je bila tako sita va-la sj . dolgočasja. Predstavlja-gatj '*e’ da so vsi Američani bo-lik0 n da j° bom pripeljal v ve-ip0 ^esto, kjer bo vladalo sa- vineVcSel^: luči- godba- frg0- ha L^frašno je bila razočara- ma. Razume se, da je ne morem sprejeti za svojo. Saj je •• -----. —------- dom Deteljičinih dedov. Ljubila našl° vvsaj šest mož pri vsaki je farmo bolj ko vse druge kraje na zemlji. Rad bi se posvetoval s kakimi dobrim, odločnim in zanesljivim pravnikom. V mojem kraju ni nobenega, pa če tudi bil, se mu ne bi mogel bi mul on, se mu. ne oi mugtu - - - ----------------- zaupati. Gledati moram na svo- dpm balincarske prostore in bi . . •• - . .v. • SO 1 Vi le fl Cl ^ trY'o'il/i je ime v svoji občini. Če pa bi vedel za kakega človeka kje drugje—” “Mr. Flečer, Alanov tast je že pravnik.” “Ali ni udeležen pri Belem Jadru?” “Da.” “Ali nisi dejal, da je zelo molč-Ijiv človek in sam vase zaprt?” “Da. Vendar pa ga je sama prijaznost, če si ga spoznal. Seveda to ne pride tako hitro.” “K takemu človeku ne 'bi rad hodil. Bi ne mogel odpreti ust pred njim. Oblivala bi me zona. Ali pa morda veš še za katerega drugega? Včasih naletiš na takemle kraju na starovernega jenkijskega pravnika, ki je moder ko prerok, zraven pa ima srce nai pravem mestu. Takega bi rad.” “Živi tukaj tudi Orfej Smith. Je pravnik in ni daleč.” “Kakšen pa je?” “Grob in zgovoren, a prebrisan, prijazen in ga visoko cenijo. Vsa vas ga zelo spoštuje in vsi hodijo k njemu.” “Mlad ali star?” “Star.” “Dobro.. Ljubši mi je star. Starost človeka izzori. Postane modrejši, sočutnejši in dalje vidi. K njemu bi šel, če bi se mogel Iše kaj časa tukaj muditi, a se žal ne morem.” “Saj bi lahko šel k njemu nocoj.” “Kaj — ali res tako misliš? Saj pozno res še ni. Bi me hotel sprejeti — kaj praviš?” “Bom pa vprašal. Telefoniral mu bom. In če je prost, te zapeljem; k njemu.” “Bilo bi izvrstno. Vsaj poskusiva lahko. Morda zvečer ne ako torej vidiš, da sem se sprejema rad. Povej mu, da je Megr-s-r ■> uci oc nad štirimi osebami in V$as.^ravil nesrečne. Ljudje kr^1, .izra?aj° dvom, ali je kje Se j j’ 1 sc mu pravi pekel. Jaz hijjf1 *a^ho pridušim, da je. Že jatp J na. z®rBlji je in jaz se zvi- p.v 1:1 jem ko črv.” ^las '°rria pa je slišala, kako je Skot T 8 s® mu je skrhal, molčal “Ij VS^a^ stopil k njemu. ^--------------------------- deja|0’((no- prijatelj,” je poltihoivsem životu. zadeva zelo nujna. Reci mu -“Vem, vem,”, ga je prekinil Skot. “Kar tukajle počakaj. Bom hitro opravil. Ni take sorte, da bi izgubljal čas s čenčami. Gladko mi bo odbil ali pa bo zarenčal da in bo opravljeno.” “Saj res, poskusil” Lorni je med čakanjem srce razbijalo tako, da se je tresla po dikar stvari ne glej ta (Dalje prihodnjič) IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA “Vesele Velikonočne Praznike!” želi vsema članstvu glavni odbor Seja se prične tčono ob dveh po- ''gimi svobodoljubnimi silami med našimi rojaki ob Jadranu. SLOVENCI PO SVETU Delo Slovenske demokratske zveze v Trstu Pred kratkim je bil v Trstu občni zbor Slovenske demokratske zveze v Trstu. Je to že deveti po številu, odkar je bila u-stanovljena ta politična organizacija tržaških Slovencev leta 1949 ter združila okrog sebe narodno zavedne in svobodoljubne Slovence, ki odklanjajo komunizem v kakršni koli obliki. V tem pogledu tesno sodeluje s “Katoliško skupnostjo” in dru-igimi svobodbljubnimi silami bilo umestno pričeti s balinca-njemi Sem prepričan, da bi se podružnici, da bi imeli svojo skupino ali team. Bi priporočal tajnikom podružnic, da predlože idejo na prihodnji seji in razmotrivajo o njej. Saj ima vsak društveni se lahko uredilo, da bi se vršile igre pri domačih domovih, vsak teden bi še obiskali drug drugega. Ta šport je ža mlade in stare, kajti če je kdo že na berglah, lahko zažene balinco ali kroglo. Tudi v Barbertonu in Girardu bi imeli svoje teame in jeseni bi sc vršila posebna tekma za prvenstvo. Dajmo bratje, izvlečimo se iz zimske kuzme. Dajmo se oživeti! ! ! Ako bo to uspešno, bomo lahko v jeseni ustanovili “Kegljaško ligo.” Ako se podružnice zanimajo, pišite ali sporočite drugače glavnemu tajniku. S spoštovanjem John F; Jadrich, gl. taj. -------o------ Podružnica št. 8 v Euclidu Namesto' običajnega letnega plesa bo podružnica .imela družinski večer svojega članstva po redni seji dne 12. aprila v Društvenem domu na Recher Ave. Rev. Louis B. Baznik in Rev. Joseph Varga VAS VABITA, DA SE JIMA PRIDRUŽITE*^ V LETOŠNEM JLETU PRI POLETU ČEZ MORJE. ZA INFORMACIJE SE OBRNITE NA: BLED TRAVEL 1-8787 6113 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio EX 1-8787 A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEnderaon 1-2088 URADI V COLLINWOODUi 17002-10 lake SHORE BLVD. KEnmore 1-580« 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-123« MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razplago vseh vrst perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 je v svojem obširnem poročilu očrtal delo, ki je bilo v preteklih letih izvršeno. SDZ se je vsa leta borila za pravice Slovencev tako pod anglo-ameriško vojaško upravo, pa tudi po prehodu tržaškega ozemlja pod upravo I-talije. V stotine gredo vloge, ki jih je naslovila na razne oblasti glede šolstva, kulturnega življenja, gospodarstva, pravosodja in uprave. Po drugi strani pa je vodila odločno borbo za raz-čilščenje pojmov o pravi demokraciji. “Zato je bila SDZ za skupno sodelovanje z vsemi Slovenci v Trstu, katerim je narodno načelo bistveni del cilja in program, ki se zavedajo, da so Slovenci ter hočejo to tudi o-stati. Farizejskih sopotnikov pa se moramo izogibati. Ljubši mi je odkrit sovražnik kot pa prikrit sopotnik,” je dejal govornik. V tajniškem poročilu je bila povsem poudarjena skrb za vzgojo zavednega in demokratično mislečega naraščaja ter opisano prizadevanje za glasilo o r g a n i z a cije “Demokracijo.” Pri volitvah je bil izvoljen novi odbor z dr. Agnelettom na čelu. Predsednik SDZ dr. Agneletto je že dolga leta predstavnik demokratičnih Slovencev v tržaškem mestnem svetu. Pri vsakokratnem otvoritvenem zasedanju nagovori mestni svet v slovenščini, ne meneč se za razgrajanje italijanskih šovinistov. Pri tem je bil na zadnjem otvoritvenem zasedanju edini slovenski govornik, kajti komunistični občinski svetnik, ki se je v volilni borbi izjavljal za Slovenca, je v znamenju spremenjenih časov raje govoril italijansko. Enako je storil tudi “slovenski zastopnik” na listi neodvisnih socialistov.” Uspeh mlade glasbenice v ArgenWni Na Akademiji za glasbeno znanost in umetnost v Buenos Airesu je doplomirala 17-letna Slovenka Anka Savelli, ki je ta-, ko postala najmlajša profesorica glasbe. Svoj študij je začela že v Ljubljani pri prof. Blei-weissovi, po preselitvi v Argentino pa ga je ondi nadaljevala in zaključila. Avstralsko priznanje lepoti slov. ročnih del V mestu Melbourne (Avstralija), prir ja ondotni “Good Neighbour 'Council” vsako leto razstavo ročnih del posameznih narodnosti, ki žive ondi. Tudi melbournske Slovenke so za razstavo prispevale ročna dela s slovenskimi narddlnimi motivi. Uprava razstave je po zaključ- skemu vestniku” pismo, v katerem se 'zahvaljuje za udeležbo na omenjeni razstavi in pravi, da je “slovenski del razstave zbudil veliko zanimanje in je bil zelo cenjen med Avstralci in Evropejci.” (“Naš tednik.”) DOMA IN PO SVETU Pariški dnevnik Figaro je objavil laskavo poročilo o Združenju francoskih pogrebnih zavodov. Združenje se je uredništvu zahvalilo za poročilo s pismom, ki se je končalo takole: “Vselej smo Vam na uslugo!” MALI OGLAS! V najem Lepo, na novo dekorirano 3-sobno stanovanje brez kopalnice se odda enim ali dvema odraslim na 1200 Norwood Rd. Ogled po 5 uri. Tel. EN 1-5584. (55) V najem se dobi hiša z dvema opremljenima sobama in kopalnico na 999 E .64 St. Kličite IV 1-2679. ______________________(57) Sobe sc odda V najem se dobi 5 sob. Vprašajte v Šornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (X) BREZ, STRAHU IN NA VARNEM — Zahodnoberlinski župan Willi Brandt je bil nedavno na svoji poti okoli sveta, kjer je razlagal kočljivi položaj v Evropi in posebej v Zah. Berlinu, tudi na Havajih. Na sliki ga v idimo, ko^po sprejemu poskuša neko havajsko jed v navzočnosti dveh domačih krasotic. Hiša naprodaj Na 7616 Myron Ave., blizu E. 79 in Superior, trgovin in transportacije. Dobro vzdrževana 6-sobna hiša. Cenjena za prodajo. Lastnik na prostorih po 10. uri zjutraj. (54) MALI OGLASI Stanovanje se odda štiri neopremljene sobe, zgoraj, blizu Grovewood Ave. in Euclid Beach parka se oddajo. Klišite KE 1-S563. — (56) Soha se odda V najem se odda opremljeno sobo in kuhinjo moškemu, ki dela. Vpraša se na 1153 E. 61 St. EN 1-1933. —(56) SOBE V NAJEM 4 sobe z gorkoto se da v najem v Slov. Narodnem Domu za odvetnika ali pa za družino brez otrok. Najemnina je zmerna. Pokličite EN 1-5115 ali se pa oglasite v tajniške urade Slov. Nar. Doma za pojasnilo. Urad je odprt vsaki dan od 1 ure popoldne naprej, razen v sredo in nedeljo. (18,20,mar) Pjš? o svojem časopisu: “Sijajna zamisel, je nekaj edinstvenega na severnoameriški celini. Slovenski naseljenci, stari in novi, smo nekaj podobnega že dolgo pogrešali.” In ne pozabite, da pošiljamo “POVEST” brezplačno na ogled, saj jo je doslej naročil še vsak ljubitelj dobrega leposlovja, samo da jo ie videl! Povest, P.O. Box 730, Brandon, Manitoba, Canada Se mora prodati $12,500 farma, 24 aker, z 7-sobno hišo, moderne udobnosti, na State Route 534, 7 milj južno odi Geneva. Lastnik MU 1-6166. Slovenska okolica. —(55) Naprodaj Frigidaire hladilnik, v zelo dobrem .stanju, lep in čist je naprodaj. Kličite HE 1-4852.—(54) Hiše naprodaj Na Holmes Ave. blizu Marije Vnebovzete je naprodaj dvostanovanjska hiša s 5 sobami in kopalnico spodaj in zgoraj, v kleti dve peči za ogrev, dva (grelca za vodo. Parcela 50 čevljev. Potrebna malo popravila, zato je tudi cena samo $10,900. Velika enostanovanjska s 5 spalnicami, eno zgoraj; 8 velikih sob in sončen porč, klet, plinski ogrev, garaža. Cena $13,-900. Lakeland Realty KE 1-6681 (56) Hiša naprodaj Prodam dvodružinsko hišo na 1423 E. 51 St., 6 sob spodaj, 5 sob zgoraj, klet, — ali jo zamenjam za enodružinsko. Kličite EX 1-0543. —(13,16,18,mar) Vdova išče so-sponzorja Iščem so-sponzorja v svrho naselitve v Ameriko in morebitne ženitbe, ker moj brat, ki že biva v U.S.A. nima lastnega premoženja. Cenjene ponudbe poslati na: Mrs. Mimi Erjavec p. Mirna na Dolenjskem št. 13 Slovenija, Jugoslavija, Evropa ČE STE IMELI PREHLAD ALI F.LU, jemljite “LOVIAN CAPSULES”, da vam bodo hitro okrepile zdravje. Drugače boste rabili 2 do 3 mesece za okrevanje. One tudi preprečujejo ponoven prehlad in influenco! LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O. Razpošiljamo vsepovsod! 25 za $1.95. 50 za $3.69. 100 za $6.49 atngmitnmtintmtmmmnnntmr POPRAVLJAMO FENDERJE IN OGRODJE SUPERIOR BODY & . PAINT GO. 6605 St. Clair Ar«. EN 1-1633 AMERIŠKA DOMOVINA, Pegam in Lombergar spisal dr. Fr. Detela Z bistro glavo in s hrabro pestjo so si bili ustanovili celjski grofje v teku let nekakšno jugoslovansko kneževino, ki je obsegala v petnajste.n stoletju južno Štajersko, del Koroške in Kranjske, Hrvaško in Medmurje, tesno zvezana s srbsko kneževino in z Bosno. Poslednji grof celjski, Ureh II., sin Frederika II. in Elizabete grofinje Frankopanke, je bil kot nečak cesarice Barbare, soproge cesarja Sigismunda, v svastvu z Luksemburžani in kot setra-nec cesarice Elizabete, sporoge cesarja Albrehta II, s Habsburžani. Bil je pa tudi pravnuk kraljične Katarine, hčere bosanskega kralja Tvrtka, in je imel za ženo Katarino, hčer srbskega kneza Jurija Brankoviča, ki je bila sestra sultanice Mare, soproge turškega sultana Murada II. Ko pa so bili Ogri 9. novembra 1456 v Belem gradlu zavratno umorili poslednjega celjskega grofa, se je vnel za bogato dedino trd boj. Jan Vitovec, vojskovodja zadnjih dveh Celjanov, Friderika It in Urha It, je posegel samolastno v zapuščinske zadeve, naredil veliko zmešnjavo in zanetil ogenj, ki je plamtel po Štajerske”-!, Koroškem Kranjskem. Ta Jan Vitovec je bil doma iz Češkega,, kjer so bile husitske vojne vzgojile cel zarod drznih vojnikov in izbornih povelj ni-gov, ki so se odlikovali po vseh bojiščih tistega časa. Po naših krajih je zaslovel Jan Vitovec. Ta je napadel cesarja Friderika IV., glavnega dediča po-knežene grofije celjske, in pre-lomastil Kranjsko deželo, ki je stala večinoma na cesarjevi strani, s svojo vojsko po dol gem in širokem. Narodna pesem in pravljica se še živo spominja tega hudega Čeha. Njej je Vitovec samo Čeh, pravi Čeh, Čeh par excellence, ali kakor se je govorilo takrat, Pegam. Pegamovo bojevanje se je zarezalo kmetu tako globoko v spomin kakor boj za staro pravdo, kakor vojne s Turki, po besedah Prešernovih: “Odtod samo krvavi punt poznamo, boj Vitovca in ropanje Turčije.” Ozreti se je treba samo na nekatere dogodke iz življenja cesarja Friderika IV. in primerjati narodno pesem. Pegam in Lamberga r. Pegam pravi, govori: “Kje se men’ enak dobi? Kaj ti pravim, cesarost, Tiga nimaš pod sabo, Da bi skusil se z mano!” Tako cesar govori: “Kaj ti pravim, Pegam ti?. Jaz imam ga pod sabo, Da se skusit zna s tabo. Velik ni, pa je širok; Al’ nam tukaj je od rok. V beli je Ljubljani doma': Lambergar junak je ta.” “ “ Bo naj, kjer če, pošlji ponj, Al’ pa piši mu na dom. Da se z njim poskusil bom.” ” Hitro cesar pisma tri Lambergar dat’ veli. Lambergar jel pisma brat’, Jele mu solze kapljat’, Mati za pečjo sedi CHICAGO. ILL Would you like to have your painting and paper hanging done to suit you? SPECIAL RATESk Call me for free estimates. GUARANTEED WORK! R. J. De ROSIA ____________GR 7-7465__________(54) j In tako mu govori: I “Kaj t’ je, Lambergar ti mlad! I Ko začel si pisma brat’, I Jele ti solze kapljat’: , Debele kapljajo solze Kakor vinske jagode?” i “ “Kaj bi ne, kako bi ne! S Pegamom; vojskvat’ se je! | V čelo tri pepli širok , ,V čelo tri pedi je dolg: Vojskovat’ se moram ž njim, Trd’ga boja se bojim!” ” Mati dalje govori: .“Lambergar, le molči ti! Jaz doma bom za pečjo, , Pa pri tebi z vso močjo: Bom molila rožnikranc, Srečen bode boja konc. Sed1’ na brz’ga konjiča, Na prelep’ga pramiča, Ki sedem let že rumeno V štalci je pšeničico, Ki je sedem, let samo Pil sladko vipavčico. Ko na Dunaj pridrčiš, Tak po Dunaju letiš, Da se iskre kujejo, Okna pa razsujejo. Stoj pred hišo Pegama, Ravno kosil bo doma, In tako za vpij srčen: Pegam, Pegam, pridi vun! Pridi, skusi se z mano. K temu se prestrašil bo, Padla bo mu žlica ’z rok, ’Z ust založaj ravno tak’, On bo djal: Počakaj ti, Da kosilo pred mini! Ti pa reci le tako: Piti .jesti mi ne bo, Da poskusim se s tabo. Bosta v prvo zjezdila, Prelepo se kušnila ; Spet se v drugo zjezdila, Si mazince odgriznila; Bosta v tretje zjezdila, Glave bosta sekala. On imel bo glave tri, Sekaj pa po srednji ti; Kadar jo pa vržeš preč, Jo nasadi na svoj meč!” Lambergar tako stori, Kakor njega mati uči, Tja. na Dunaj pridrči, Tak po Dunaju leti, Da se iskre kujejo, Okna pa razsujejo, Pegam kosi še doma, On pred hišo Pegama Lambergar ga ob srednjo de. Ko jo je odsekal preč, Je nabodel jo na meč, In po Dunaju drči ’Z oken glažovna leti. V lini cesarost stoji Ino pravi, govori: “Hvaljen bodi večni Bog, Preč je vojska, vir nadlog!” I Dalje cesar še to prav’: “Lambergar, kje boš ti stal? Al’ češ bit’ na' Dunaju, Al’ na Kranjsko greš domu?” Lambergar si Kranjsko zvolj’, Kjer je srečen zadovolj. I. Srce trepeče Od hrepenenja, V šumni vrtinec Sili življenja. .... S. Jenko. Po ostri zimi je nastopila leta 1457. zgodaj pomlad. Južni vetrovi so topili sneg po gorah, da so nastale povodnji. Narasla je kamniška Bistrica, takrat še ne tako razdeljena in razpeljana kakor dandanes, in preplavila mengiško polje; in po Viru in Dobu so ljudje komaj jezili vodo, ki jim; je vhajala v hiše. Dobre četrt ure od Doba na poti proti Kamniku se skriva za drevjem grad Črnelo, ki se sme prištevati najstarejšem na Kranjskem. V tem času, ko se vrši naša povest, je bil močno utrjen; obdajalo ga je debelo zidovje in na oglih so se dvigali visoko mogočni stolpi. Lastnik mu je bil Krištof iz rodovine Lambergarjev, ki je bila tedaj razširjena in imovita po vsem Kranjskem: zakaj radodarno so ji vračali obile usluge izprva grofje celjski, .pozneje nemški cesarji. Mladi Krištof je bil preživel dve leti na celjskem dvoru; po smrti grofa Urha, poslednjega Celjana, ki je umrl 9. no-vejnbra 1456, pa se je bil sprl z glavnim poveljnikom, Janom Vitovcem, in se vrpil na svoj rojstni grad k materi in sestri. Prva skrb mu je bila, grad še bolj utrditi; zakaj bal se je, da ga bode še drago stal spor s silnim vojskovodjem. Ker pa je menil, da mu bode sedaj življenje teklo v domači dolini, se je prijaznil s sosedi, ki mu bodo preganjali dolgčas in pomagali v potrebi. Vrstnik mu je bil mladi baron Ravbar s Krumper-ka in nekoliko starejši Apfal-tern, tedaj lastnik Brdskega 'gradlu. Ti so bili kmalu dobri ' znanci, in kadar je odjezdil Krištof na Brdo ali na Krumperk, J je postajala gospa mamka pri .visokem oknu in gledala, če že ’ne prihaja; in kadar sta bila o-jnadva v gostih, so sedevali skupaj db trde noči. “Pa da bi se vsaj kaj pametnega menili ali pa brali kaj lepega!” je vzdiho-vaal gospa, uverjena, da v njeni dobi mladina še ni bila tako lahkomiselna. Bilo je lepega popoldne meča sušča, ko je razkazoval Krištof prijateljema nove utrdbe. “Torej res misliš, da ti bo treba vsega tega!” je vprašal mladi Ravbar. “Da”, je dejal Krištof zamišljen, “in bojim se, da kaj kmalu.” “A za Boga!” povzame Apfal-tern; “kako je sploh možen najmanjši dvom o postavnem nasledniku po celjskem grofu! Dedna pogodba iz leta 1443. med cesarjem in grofom Urhom govori natanko: ako izmrje habsburški rod, podedlujejo celjski AVE AFELV burške rodovine. Poslednji Ijan je mrtev; glavar Habsbik Žanov je cesar Friderik: je jasna ko beli dan.” grofje Istro in na Kranjskem Novo Mesto, Metliko, Postojno itd.; ako pa izumro Celjanje, pripade grofija glavarju habs- V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA Joseph Jarc ki je umrl 18. marca 1958 Eno leto grob Te krije in spomin nam žalosti srce, večni Bog Ti daj plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko. Tvoji žalujoči: MARGARET JARC, soproga ter ŠTIRJE SINOVI in ŠTIRI HČERE Cleveland, Ohio, 18. marca 1959. 1959 Naznanilo in ZahnJala Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla ljubljena soproga, draga mati ter stara mati ANNA LJUBI rojena JUDNIČ ki je previdena s svetimi zakramenti zaspala v Gospodu 18. januarja 1959. Draga pokojnica je bila rojena 28. junija 1886 v Stranski vasi, župnija Semič na Dolenjskem, odkoder je pris’a v Ameriko leta 1820. Pogreb pokojne se je vršil dne 20. januarja iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo zadušnico je daroval Rev. Victor Cimperman. Po pogrebni sv. maši zadušnici pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku. Na tem mestu se kar najiskreneje zahvalimo Rev. Victor Cimpermanu ker je pokojno previdel s svetimi zakramenti ter jo tako pripravil za srečno večnost, in potem zanjo opravil pogrebno sv. mašo zadušnico in druge pogrebne molitve ter spremil pokojno iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarijo vse do njenega groba, za kar naj mu dobri Bog obilo poplača. Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili ob krsti pokojne toliko lepih vencev ter pokojno okrasili, ko je počivala na mrtvaškem odru in ji tako izkazali zadnjo čast. Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njene duše. Dalje prav lepa zahvala vsem o-mm, ki so dali na dan pogreba na razpolago svoje avtomobile ter mnogim o-nogcčili, da so se mogli ude’ežiti pogreba ter potem spremiti pokojno na pokopališče Kalvarija. Naša zahvala tudi vsem onim, ki so prišli pokojnico kropit, ko je počivala na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njene duše. Še prav po- sebej pa onim, ki so se udeleži’! pogreba, z’asti pogrebne svete maše ter potem spremili pokojno na njeni zadnji peti na Kalvarijo. Zahvala društvu sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Oltarnemu društvu župnije sv. Vida, podružnici št. 25 SŽZ, društvu Najsvetejšega Imena za molitev sv. rožnega venca, kakor tudi Cub Scouts No. 100 ter Materinskemu klubu za petje v cerkvi ter Katoliškim vojnim veteranom, Post 1655. Zahva’a Miss Emmie Paulin in Miss Elizabeth Baškovič ker so nabirale za venec sosedov in za sv. maše. Prav tako tudi zahvala dobrim sosedom za lepi venec sosedov in za sv. maše. Zahvala za izraze sožalja bodisi pismeno ali ustmeno, kakor tudi za obiske pokojne. Zahvala pogrebnemu zavodu Fr. Zakrajšek in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso poslugo, ki so nam jo dali ob tej za nas tako žalostni uri. Končno zahvala vsem, ki so nam kaj pomagali v bolezni in smrti naše drage pokojnice in vsem naš iskreni Bog plačaj. A Ti, ljubljena soproga in skrbna m ati, počivaj v miru v zemlji ameriški in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine; duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Naj Te dobri Bo g poplača za vse Tvoje delo, trpljenje in skrb, ki si ga doprinesla za nas z večnim veseljem v družbi izvoljenih. Bog Ti daj sveti raj, nam vsem pa enkrat srečno in veselo snidenje nad zvezdami. Križ nam je drevo življenja, v njem nam upanje zori, da če smo s Kristusom trpeli, sešli se bomo v srečni večnosti. Tvoji žalujoči ostali: ANTON LJUBI, soprog ANTON, FRANK in EDWARD, sinovi JOSEPHINE poročena FOYE hči JANE, ANN in DOROTHY, snahe JOHN T. FOYE zet VNUKI in VNUKINJE Cleveland, Ohio, 18. marca 1959. CLAIR RAVINGS B13 East 185th Street 25000 Euclid Avenua 6235 St. Claii-Avenua Cleveland, Ohio Holmes Ave. Market 15638 Holmes Avenue Liberty 1-8139 Cleveland 10, Ohio IMA ZA VELIKO NOČ! odlične DOMAČE MESENE KLOBASE. ŠUNKE, PLEČETA, ŽELODCE in PRVOKLASNO SVEŽE MESO! ZATO: NAROČITE ŽE SEDAJ vse, kar boste o VELIKO NOČI potrebovali! RAZEN TEGA DOBITE PRI NAS tudi vse, kar je potrebno za POTICE in razne druge velikonočne SPECI J ALN OSTI! Sprejemamo poštna naročila in razpošiljamo tudi izven mesta! POTNIŠKA PISARNA Europa T ravel Service 759 E. 185 Street Cleveland 19, Oh»0 Preskrbimo vse potrebno za pot preko morja in obiske iz domovine; pošiljamo denar in pakete v Jugoslavijo ih v vse druge države Evrope. JEROME A. BRENTAR Tel. št. pisarne IV-6-3774 Tel. št. doma EV-1-4985 Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLQVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA m Najstarejša slovenska podporna organizacij® v Ameriki . . . Posluje že 63. leto Premoženje nad $11,600,000 Članstvo nad 45,700 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.69% če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najbolj** pošteni in nadsolventni podporni organizaciji— Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti bjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, Pf0,i bolezni in onemoglosti. K. S. K./JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in žen«** od 16. do 60. leta. otroke pa takoj po rojstvu in do 16, leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sed*" nje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. X. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi i1(U' ali članice te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, P0' trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na* GLAVNI URAD 351-353 No. Chicngo St. Joliet, Ul* DROMEDAR PRI PLESU — Pri nas smo včasih gled&' li na sejmih plesati medvede, v kakem cirkusu konje, vi LU' hore v Indiji pa je zadnjič nastopil celo plešoči dromedar (enogrba kamela).