PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini .. Abb. postale I gruppo ** LCIlil 7 U lir Leto XXVI. Št. 166 (7660) V NEKOLIKO BOLJ UMIRJENEM OZRAČJU IN BREZ POLEMIK Danes na dnevnem redu ključni razgovor Colomba z delegacijama socialistov in socialdemokratov Colombo se je včeraj razgovarjal z republikanci predvsem o gospodarskih vprašanjih Njegovo kandidaturo sta odobrili parlamentarni skupini KD - Zanimivo pismo tajnika PSI TRST, sreda, 29. julija 1970 RIM, 28. — Kandidat za sestavo vlade Colombo se je danes dopoldne udeležil zasedanj parlamentarnih skupin KD v senatu in * poslanski zbornici, popoldne je imel prvo uradno posvetovanje z delegacijo PRI. Jutri se bo Colombo dopoldne sestal s socialdemo-krati, popoldne pa s socialisti.. Včetrtek bo imel razgovore z vsemi dfugimi strankami in skupinami, ki imajo svoje zastopnike v Parlamentu. Uradni del posvetovanj kandidata za sestavo vlade je bil torej danes zelo pičel, istočasno pa tudi nj običajne poplave govoric in razlije vesti najrazličnejših agencij in biltenov, ki odražajo stališča raz-[dh skupin in strank. Očitno se ta ‘aza reševanja vladne krize odvija *"<> na skrivaj, se skušajo stvari reševati za kulisami in v javnost težko prodro tudi take na videz Nepomembne novice, kot je bila, da Se je Colombo že v nedeljo sestal Tajnik PRI La Malfa 1 tajniki PSI Mancinijem, PSU * »rijem in PRI La Malfo. Tudi Colombo sam se je danes na zelo spiošno izjavo, ko J? zvečer dejal novinarjem, da je dopoldne posiveitil sestanku vod-?~v obeh parlamentarnih demo-ri^tjanskih skupin. Obe seji sta tek v prisrčnem in konstiruktiv-ozračju in sta se zaključili z te«britvijo resolucij, ki potrjujejo tečnost obnovitve levosredinske pNde. Colombo je nadaljeval, da v imel zvečer zanimiv in analiti-razgovor z La Mallfo, ko so obravnavali politična in gospodarska vprašanja. Zlasti gospodarska j^rfišanja so poglobili, da bi se tenko obnovilo organsko sodelovaje levega centra na trdnih terne-J'h i-n v skladu s potrebami države. Glede jutrišnjih razgovorov pa I kasneje sporočili, da se bo Co-Jteribo ob 10. uri sestal z delega-S® PSU, ob 17. uri z delegacijo in ob 20. uri ponovno z dele-|®rijo KD, s katero se je sestal v ponedeljek dopoldne. V četr-Pa bo razgovore pričel ob 10. S*l ko bo po vrsti sprejel KPI, ptel, PSIUP in MSI, popoldne pa *U,iUM, neodvisno skupino sena-mešano skupino poslanske Danico, mešano skupino senata in «edistawnike južnih Tirolcev. .Colombo se je sestal z delegacija? republikanca v Monitecitoriu m1 18. uri in je razgovor trajal .5° te pol. Po sestanku je La Mal-® Povedal novinarjem, da so iz-??~ti kandidatu za predsednika sf m. Pismen dokument o svojih ?te*jščih tako glede splošnih vpra-fjte.) _kot glede gospodarskega in “bančnega položaja, izjede splošnih vprašanj so_po-Jš~b. da ostajajo zvesti politične-te* uvodu Fariani glede ustainovit-°dborov in glede stališč ene ali gtranke. Ponovili so stali-« e’ da se glede tega podrede spo-tS*bu, ki bo dosežen med KD, in PSU. Istočasno pa so _ tudi ^terili, da prihaja do teženj, da o, ,lz lokalnih uprav že v naprej ^»ijučuje določeno stranko, ki bi •Jvfbla biti sestavni del vlade. Re ibhkatici so odločno prota taki saj se bi prej ali kasneje na osrednrd vladi in bi jJ^žnočila resne težave pri sode-^'?'b;iu. Zaradi tega je treba preši,/®^ s politiko diskriminacije do koalicije. «_~a .Malfa je nato zeio obsežno o finančnih in gospodarna« vprašanjih in dejal, da so j->tedli številke, ki se nanašajo na fDjtebe finance in da se gre proti a/aternu inflationističnemu proce-Dr' Predlagali so, da nova vlada o parlamentu «belo knjigo* k. ladatkiih in da se zavro izdatki, fe biso takoj koristni, ali za kate-bi dovolj razpoložljivih sred-Vg,, , Kot primer je La Maffa nn-da ^ t.Tpiha zavreti izf se je treba dogovoriti, za katere in s katerimi sredstvi. Gre torej za odločitev, katero reformo je treba najprej izvesti. Danes je bilo objavljeno pismo, ki ga je tajnik PSI Mancini poslal tajnikom federacij PSI in v katerem začrtuje linijo socialistov v sedanjem položaju. Kasneje se je izvedelo, da je bito pismo poslano že 24. julija. Mancini je uvodoma dejal, da se PSI zavzema za čim bolj učinkovito prisotnost socialistov v lokalnih upravah in da se pri tem ne sme slepo prenašati to, kar se dogaja na vsedržavni ravni. Socialista zavračajo vsak avtomatizem in ne more biti njih cilj kriza deželnih in lokalnih u-prav. Za socialiste je bistven program, kateri se ne sme nikoli žrtvovati za generične pozive o enotnosti levice in ki velja mnogo več kot neko mesto župana ali odbornika. Pismo nato opisuje razvojno pot sedanje krize in ugotavlja, da so socialisti pristali letošnjega aprila na štiristransko vlado s točnima pogoji: poraz desnioe KD in PSU o razpustitvi parlamenta, uveljavitev deželne uprave, status delavcev in amnestija, politika obrambe delavskih dosežkov in končno razvoj demokratične politike zlasti v lokalnih ustanovah.. Prve tri izmed teh obvez so se uresničile, zadnji dve sta pa postali sporni s strani KD, PSU in PRI. Mancini ocenjuje vladno krizo kot resno politično napako in ponavlja, da so socialisti pripravljeni podpreti sestavo nove štiri stranske vlade. Nato pristaja na program Andreottija in ugotavlja, da Je ta program PSU zavrnila, kar je u-stvarilo med vodstvom PSI prepričanje, da v sedanjih okoliščinah ni mogoče sestaviti štiristransko vlado in da obstaja torej možnost za vlado med KD, PRI in PSI. Na osnovi teh političnih ugotovi- tev navaja nato Mancini tudi konkretne nasvete o zadržanju do raznih strank in pravi, da je treba vedno težiti po plodnih stikih s KD, da se premosti zadržanost te stranke in da se odloči med PSI in PSU. Glede PRI pravi, da obstajajo razlike v stališčih, vendar je treba voditi s to stranko odprto politiko. Glede PSU pa pravi tajnik socialistov, da je treba voditi ostro politiko do vodilne skupine in istočasno jasno politiko razči-ščenja do baze, da pride do izraza nasprotje med zahtevami baze in strankinimi vrhovi. Komunisti so opustili politiko sistematičnega zapostavljanja PSI in so stranki priznali nujno vlogo v okviru levice, zaradi tega lahko PSI nadalju- je z odkritim srečanjem s to stranko. Končno gre za PSIUP, ki ni sposobna najti svoj politični prostor jn je treba vzgojiti v članih zavest, da je samo PSI sposobna voditi resnično socialistično bitko. Svet za atomsko fiziko o protosinhrotronu PRELOŽENA VLADNA SEJA V TEL AVIVU Ostro deljena mnenja v izraelski vladi glede odgovora na Rogersove predloge Dajan: «Ne moremo se odreči edinemu zavezniku, ki nam je ostah Polemično ozračje med Naseljem in palestinskimi organizacijami RIM, 27. — V Frascatiju se je sestal izvršni svet vsedržavnega instituta za atomsko fiziko, ki je preučil mednarodne programe in še zlasti načrt izgradnje protosinhro- ___________________ trona v Evropi. Svet je sprejel na I niji - Julijski krajini za njih pod-znanje sklepe o novem predlogu, l>oro, da bi se pospeševalnih zgra-da se protosinhrotron zgradi v Že-1 dil v Doberdobu. nevi z močjo 300 GEV in da se pri tem izkoristijo že obstoječe naprave. Potrdili so znanstveno upravičenost predloga in pooblastili organe instituta, da ga podpro v u-panju, da se obnovi znanstveno sodelovanje vseh držav članic CERN. Svet pa je tudi upošteval, da še vedno obstajajo nejasnosti glede tega načrta, čeprav ga soglasno odobravajo vse države članice CERN. Pri tem so ugotovili, da bi morali pospeševalnih po prvotnih načrtih zgraditi v Italiji in da se ne smejo ti načrti smatrati za dokončno odstavljeni z dnevnega reda. V tej zvezi so izrekli zahvalo vsem u-staoovam in še zlasti deželi Furla- TEL AVIV, 28. — Izraelskega odgovora na Rogersove pedloge za rešitev krize na Bližnjem vzhodu še vedno ni; odgovor bi morali izdelati danes na vladni seji, ki pa je bila odložena na jutri. Vzrok za odložitev je treba iskati v dejstvu, da si člani izraelske vlade niso edini glede odgovora, ki naj ga dajo Rogersu; osemnajst ministrov je mnenja, da bi bilo treba sprejeti ameriško pobudo, ostalih šest ministrov, ki pripadajo nacionalistično usmerjeni stranki «Gahal», pa se temu menda zoperstavlja. Najbolj odločen nasprotnik ameriške pobude je voditelj «Gahala» ki se je že v Menachem Beigin, preteklosti zagovarjal tezo, da bi si moral Izrael priključiti vsaj del zasedenih arabskih ozemelj. Splošno mnenje opazovalcev pa je, da bo Izrael vendarle pristal na Rogersovo pobudo, saj v bistvu nima druge izbire, če se hoče izogniti diplomatski in politični izolaciji. Sicer pa kaže, da mislijo postaviti izraelski voditelji celo vrsto pridržkov: tako naj bi zahtevali, da bi se vlade arabskih držav ob- SIIIIIIIMi1MlllllllllltlllllllHIIIIII1lllll||n||||||lllllllllllltlllll1HIIIIIII|ll|||||lllll|l|M|||||l|il||l|||||||||||||,„,,„l1,|,|M|||||,|m,|,,l„„m||,M||||„|,|||||||||||||||||||||||||i||i||i||i||||l||||||||||||l||ii|||||||||||||||||||||||i||||||i||||||| KLJUB URADNEMU OPTIMIZMU OBEH DELEGACIJ Sporno vprašanje Berlina kamen spotike na drugem dnevu razgovorov Scheel-Gromiko Zdravici zunanjih ministrov SZ in ZRN ■ Pogajanja se bodo nadaljevala tudi prihodnji teden MOSKVA, 28. — Zahodinomemški in sovjetski delegati na moskovskih pogajanjih za sklenitev sporazuma o prepovedi uporabe sile v medsebojnih odnosih kažejo velik optimizem g ede izida razgovorov. čeprav postaja jasno, da ne poteka vse prav gladko in da so na dnevnem redu težki problemi, glede katerih so sd stališča Moskve in Bonna zelo oddaljena. V prvi vrsti gre za problem Berlina, kateremu je bilo posvečeno današnje jutranje srečanje med ministroma Scheelom in Gro-mikom. Protokol Je sicer predvideval plenaren sestanek obeh delegacij, vendar sta se ministra dogovorila za sestanek ob prisotnosti samih tolmačev. Tudi o tem sestanku, ki j» trajal dve uri, ni bilo uradnih vesti, zvedelo pa se kot je znano, je pripravil zahod- IIMIIIM ■■ IIII ... PO HUDIH BOJIH Z ION N0L0VIMI VOJAKI Kamboške osvobodilne sile ponovno zavzele Kirirom KOMPONG SPEU, 28. — Kam-1 radnem sporočilu sprejelo z zado-boško turistično središče Kirirom, voljstvom na znanje odobritev fran-kjer je imel prič Sihanuk svojo |coske vlade in pravi, da obstaja poletno rezidenco, je spet v rokah že dolga tradicija vezi in prijatelj- da bo treba zavreti izgrad-b^te cest, da gre na primer direktno železniško zvezo JJtejbč ~ - n° stvar, vendiar je bolje, da fitvT'?e ~ Rim, ki zahteva velike w 'nč,ie izdakte nedvomno za ko- c —, ______ — „ . ko sedaj in ne kasneje, ]j D* že delno zgrajena. Predlaga-fjjte.teidi večletni načrt ureditve jinčnega položaja vseh lokalnih njh ’0v in vseh deficitarnih jav-teibanov. tenreform pa so republikanci se ne sme več uporabna t itenarično besedilo o tem, Je teeba delati reforme, temveč partizanov enotne kamboške fronte. Mesto, ki leži na strateškem položaju ob državni cesti štev. 4 med Phnom Penhom in pristaniščem Kompong Som, so osvobodilne enote zavzele že 11. julija, pozneje pa so se morale umakniti pod pritiskom sajgonskih čet. Danes pa je kamboški vladni glasnik sporočil, da so se morali Lon Nolovi vojaki po hudih bojih umakniti iz mesta in se utaborili v neki vasi kakih 12 kilometrov od Kiriroma. V mestu sta po izjavah glasnika ostala dva kamboška bataljona, s katerima pa so pretrgane vse zveze. Osvobodilne sile so po 24-urnem boju zasedle danes tudi cementarno v Chahkrey Tingu blizu Kampota, 120 kilometrov jugozahodno od Phnom Penha. Severnovietnamska tiskovna agencija je sporočila, da so Sihanukove sile med 11. in 21. julijem onesposobile za boj pet kamboških in južnovietnamskih bataljonov. Spremembe v britanski vladi LONDON, 28. — Po imenovanju Anthonyja Barberja za ministra za inance po smrti Ianna MacLeoda so danes vnesli v britansko vlado nekatere spremembe, dosedanji minister za tehnologijo Geoffrey Rip-pon bo nadomestil Barberja kot minister za evropske zadeve in predstavnik Velike Britanije na pogajanjih z EGS. Mesto ministra za tehnologijo pa prevzame bivši glavni direktor zveze britanskih indu-strijcev John Davies. Združitev FIAT in Citroena PARIZ, 28. — Uradno so sporočili, da je rancoska vlada odobrila, da sodeluje FIAT z 49 odstotki kapitala v družbi, ki bo nadzorovala francosko avtomobilsko pod-jetje Citroen. Večina bo ostala v rokah družbe Michelin, ki ima 51 odstotkov akcij. Minister za gospodarstvo in finance D’Estaing je popoldne v tej • zvezi izdal uradno sporočilo, v katerem podčrtuje, da bo ohranila francoska družba večino akcij. Podjetje FIAT pa je v u- stva med FIAT in francosko avtomobilsko industrijo. FIAT in Citroen bosta ustvarili na tej osnovi avtomobilsko podjetje, ki bo na osnovi produkcije 1969. leta na drugem mestu v Evropi in na četrtem na svetu. RIM, 28. — Jutri bo v Monte-citoriju ponoven štiristranski sestanek o Kalabriji. je, da je zahodnonemški zunanji minister ponovil stališče svoje vlade. po katerem bi moralo pred sklenitvijo nenapadalne pogodbe priti do nekaterih napredkov v razgovorih med predstavniki štirih velesil o Berlinu. Razgovoru Scheel — Gromika je sledilo delovno kosilo ob prisotnosti 80 gostov — 40 za vsako stran — med katerim sta si ministra izmenjala zdravici. «Prišel sem v Moskvo — je dejal med drugi;.’ Scheel — da bi se stvarno pogajal in z namenom, da bi privedel razgovore k srečnemu zaključku. Mi — je dodal — imamo iste cilje: trajen mir in red v Evrom, ki ga ne bomo mogli uresničiti, če ne bosta Sovjetska zveza in Zvezna republika Nemčija skupaj odigrali važno vlogo kot članici tega reda.* Šef sovjetske diplomacije pa je v svoji zdravici izrazil željo po razširitvi im poglobitvi odnosov med SZ in ZRN ter upanje, da «bi pogajanja lahko imela pozitiven izid ter pomenila važen korak v smeri izboljšanja odnosov med obema državama.* Na kosilu so bili prisotni tudi nekateri člani sovjetske vlade, med njimi namestnik ministrskega predsednika Vladimir No-vikov, minister za zunanjo trgovino Patoiičev ter namestnik zunanjega ministra in bivši veleposlanik v Bonnu Smirnov. Navzoča je bila tudi celotna zahodnonemška delegacija z veleposlanikom Allard-tom in najvišjimi funkcionarji za-hodbnonemškega diplomatskega zastopništva v sovjetskem glavnem mestu. Popoldne sta se v palači Spiri-donovka sestali delovni skupini pod vodstvom dveh načelnikov delegacij Paula Flranka in Valentina Fa-ldna, ki sta proučili posamezne točke osnutka pogodbe. Ta dokument, nonemškd podtajnik Egon Bahr na podlagi štirinajstih razgovorov, ki jih je imel s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Zahodnonem-ški glasnik je dejal, da je bilo vzdušje na razgovorih «stvarno in normalno, giede na obstoječe težave* Še vedno ni znano, kdaj se bodo sovjetsko-zahodnonemški razgovori zaključili. Gotovo je, da bodo trajali tudi prihodnji teden, ko bo zahodnonemška delegacija priredila kosilo v čast Gromdku v zameno za današnje, ki ga je priredil sovjetski zunanji minister v čast bonskega kolega. Možno je tudi, da bo Walter Scheel opravil proti koncu tedna kratek obisk v Leningradu. Zaostritev položaja v ladjedelnici v Palermu PALERMO, 28. - Prefekt Palerma je imel danes ločene razgovore s predstavniki delavcev in delodajalcev ladjedelnice po včerajšnjem posredovanju deželne uprave, ki so ga predstavniki ladjedelnice zavrnili. Danes se je položaj v ladjedelnici ponovno zaostril in podjetje obtožuje stavkajoče uslužbence, da so vdrli v urade in prisilili še preostale uradnike, da zapuste delo in se pridružijo stavki. Policija pa je zaprla tri delavce, ki so med včerajšnjo demonstracijo metali kamenje na predstavnike direkcije. vezale preprečiti delovanje palestinskih gverilcev v času premirja, zahteva pa je očitno nesprejemljiva glede na delikatne odnose, ki obstajajo med Palestinci in posameznimi arabskimi vladami. Še bolj nesprejemljiva pa je druga zahteva: kot jamstvo, da Egipčani in Sovjeti ne bodo izkoristili prekinitve ognja za okrepitev obrambnih naprav ob Sueškem prekopu, naj bi Izraelu priznali pravico, da s svojimi iz-vidniškimi letali opravlja polete nad egiptovskim ozemljem. Nobenega dvoma ni, da bi Naser nikakor ne mogel pristati na tako grobo kršitev egiptovske suverenosti. Precej jasno je orisal izraelsko stališče obrambni minister Moše Dajan, ki je danes na nekem mladinskem zborovanju dejal: «Mi smo dovolj močni, da nam ni treba pristajati na vsiljene rešitve, pa naj prihajajo od prijateljev ali _ od sovražnikov, nismo pa tako močni, da bi se lahko odrekli edinim zaveznikom, ki jih še imamo. Ohraniti moramo naša prijateljstva in zavezništva — je nadaljeval — ter skupaj z našimi prijatelji iskati kompronvsne rešitve, ne da bi mi tem žrtvovali bistva. Ne moremo in ne smemo ostati sami*, je zaključil Moše Dajan. Če je Izrael v težavah, ima tudi Naser svoje preglavice, saj ni njegov pristanek na Rogersove predloge naletel na enotne reakcije med arabskim' zavezniki. Sicer ie danes tudi Sudan uradno odobril sklep egiptovskega predsednika ter izra zil svojo podporo «pogumnemu stališču, ki ga je zavzela ZAR*. med tem ko Sirija in Irak, katerima se je pridružila tudi Alžirija, vztrajata na obsodbi Rogersovih predlogov, čeprav se ne spuščata v ostrejše polemike z Naserjem. Značilno je v tem pogledu pisanje današnjih egiptovskih časopisov, ki utemeljujejo in razlagajo vzro ke Naserjevega pristanka na ameriško rrirovno pobudo. Tako «A1 Tkhbar* poudarja, da ne gre za »stvar Egipta*, ampak za »stvar vsega arabskega sveta*. «Ko predsednik Naser govori o umiku Izra- iiniiiiiiiiiiiiniiiiimmiimmiiiimiiminminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuumiiimiiMimiimiiMiiiiiuiiiimimiMiimuiimimiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiimi NA SEJI KOMISIJE ZA ZUNANJE ZADEVE POSLANSKE ZBORNICE Umirjeno poročilo Mora o odnosih z Libijo Zavrnil je upravičenost zaplembe premoženja brez odškodnine in govoril o novih odnosih z afriškimi državami RIM, 28. — Danes se je sestala komisija za zunanje zadeve poslanske zbornice, na kateri je zunanji minister Moro poročal o zaplembi lastnine italijanskih državljanih v Libiji in o odnosih med Italijo in Libijo. Moro je ugotovil, da je bila Italija prva nearabska država, ki je po revoluciji septembra 1969 priznala nov libijski re- Zahodnonemški zunanji minister Scheel (desno) se pogovarja * podtajnikom Bahrom na prvem sestanku med delegacijama ZRN iu SZ v Moskvi. Nasproti mu sedi sovjetski zunanji minister tiroiuiko žim in nato navedel vrsto konkretnih diplomatskih stikov in zlasti razne zanimive gospodarske pobude med Italijo in Libijo. Navedel je tudi vrsto izjav libijskih voditeljev o prijateljstvu z Italijo in da o-cenjujejo italijansko skupnost kot brate in goste. Dogodkov, odnosno ozadja, ki je privedlo do zaplembe italijanskega premoženja se je Moro izognil in je samo na osnovi mednarodnega prava zanikal možnost zaplembe brez odškodnine. To je utemeljil tudi s pogodbo med Libijo in Ita lijo iz 1956. leta in z resolucijo OZN od 1950. leta. Odločno je zavrnil kot neutemeljeno libijsko zahtevo po vojni odškodnini. Položaj je ocenil za zelo delika ten in je omenil možnost, da bodo zahtevali posredovanje OZN. Zavrnil pa je zahteve, da bi umaknili italijanskega veleposlanika, saj je osnovni cilj italijanske vlade, da se pojasnijo odnosi, ki so se e-nostransko poslabšali, povrh pa je prav sedaj nujna diplomatska pomoč italijanskim državljanom v Libiji. Italijanska akcija se je na večstranski in dvostranski osnovi že pričela in ima štiri cilje: zaščita interesov Italijanov, varnost sodržavljanov v Libiji, svoboden povratek italijanskih državljanov v Ita lijo in pomoč povratnikom. Moro je zavrnil vsako možnost uporabe sile, saj je je treba upoštevati zgodovinski nauk v razdobju dekolonizacije in je treba ustvarjati novega duha in nove odnose, tako da se ustvari sodelovanje in da skupnosti pomenijo povezavo, kot se je ustvarilo v Etiopiji in Somalija, kjer obstajajo med italijanskimi skupnostmi in tamkajšnjimi narodi plodni odnosi. Žal do tega ni prišlo v Libiji, kjer pa je »škoda za Libijo prav tako občutna kot za Italijo*. V razpravo so posegli poslanci vseh skupin, med katerimi za socialiste tudi Neraii. Libijska vlada je odredila zaporo bančnih računov italijanskih državljanov, ki žive že šest let v Libiji in istočasno tudi prepovedala, da libijski državljani kirou jejo od italijanskih pohištvo in dni go družinsko opremo.. Načrt za gradnjo jedrske elektrarne v Sloveniji (Od našega dopisnika) Ljubljana, 28. — v siomnji vse bolj resno razpravljajo o gradnji prve jedrske elektrarne. Zgradili naj bd jo v dolini Save pri Krškem. Načrti za gradnjo take elektrarne so sad temeljitih znanstvenih in strokovnih analiz o energetskih potrebah Slovenije v prihodnjem desetletju in o možnostih, kako naj te potrebe krijejo z zares najbolj ekonomičnimi viri energije. Mimo so časi, ko bi si mogli v Sloveniji še dovoljevati, da bi z energijo iz zgolj klasičnih virov lahko pokrivali velikansko potrošnjo bodisi v gospodarstvu ali p« v zmeraj večjem obsegu porabe v zasebnih gospodinjstvih. Predlog o gradnja prve Jedrske elektrarne so z navdušenjem in razumevanjem sprejeli tako elektrogospodarske organizacije, industrija, kot celotno prebivalstvo Slovenije. Odločitev o gradnji jedrske elektrarne pa Je minuli teden podpri na eni izmed svojih sej tudi republiški izvršni svet. Slovenija pa ne bo sama v prizadevanjih za gradnjo prve jedrske centrale. Ta centrala bo rezultat sodelovanja dveh jugoslovanskih republik: Slovenije in Hrvatske. Tudi Hrvatje so namreč skrbno preoičaid svoje potrebe po eletetroenergiji in se izrekli za sodelovanje s Slovenijo. Razgovori so dosegli lep napredek, posebno na skupnem sestanku delovnih skupin slovenskega in hrvaškega Izvršnega sveta. Investitorji! iz obeh republik bd pri oonepjeni gradnji, ta bo dala gospodarstvu obeh narodov kar 600 megavatov električne energije, prispevali vsak 50 odstotkov potrebnih čtanomih sredstev, s tem pa seveda dobili tudi 50 odstotkov dežela lastninske pravice. Tako bosta Slovenija in Hrvatska kot prvi jugoslovanski republiki stopili v korak s časom tudi glede izkoriščanja najnovejših pn«>rgei*kih virov. D. K. elcev z zasedenih ozemelj — nadaljuje list — ne misli samo na Sinaj, ampak predvsem na Jeruzalem, na Golan, na Gazo in na zahodni breg Jordana*. »Al Gum-huria* pa meni, da je bila mogoče ameriška pobuda le manever, s katerim bi Američani lahko opra vičili nadaljnjo dobavo orožja Izrae lu: s tem pa, da je predloge spre jel, je Naser ta manever preprečil Največje preglavice pa povzroča jo Naserju Palestinci, ki trdno vztrajajo na svojih stališčih in nočejo ničesar slišati o Rogersovih predlogih. Na seji centralnega komiteja palestinskega odporništva, ki se je zaključila danes ob zori v Amanu, so palestinski voditelji sklenili sprožiti nekakšno diplomatsko ofenzivo in poslati delegac je v skoraj vse arabske prestolnice, ki?r naj bi se pogovorile o razvoju bliž-nje-vzhodne krize in razložile stališče Palestincev do ameriške pobude ter do Naserjevega pristanka nanje. Nedvoumno potrdilo o napetosti, ki se je ustvarila med kairsko vlado in palestinskimi organizacijami, prihaja prav iz Kaira, kjer so »pristojne oblasti* z nepričakovanim u-krepom odred le začasno zaprtje u-radov dveh palestinskih radijskih postaj, ki sta oddajali po valovih egiptovskega radia; uslužbencem postaj pa so prepovedali dostop v urade. Ukrep prizadene Fronto za narodno osvoboditev Palestine (Al Fatah), ki je vsak večer oddajala po valovih rad a Kairo enourni program »Glas Assife*, ter Organizacijo za osvoboditev Palestine, ki je imela trikrat na dan po egiptovskem radiu oddajo «Glas Palestine*. V teh oddajah sicer niso neposredno napadal’ Naserja, vendar pa so zelo ostro kritizirali Rogersove predloge o Bližnjem vzhodu. «Glas Assife* je v svoji vče- Izraelski obrambni minister Moše Dajan rajšnji oddaji trdil, da »bodo naše puške še naprej streljale proti so vražniku, pa čeprav bi morale vse arabske puške molčati*. V dolgem poročriu kairske vlade je rečeno, da je do ukrepa proti oddajam prišlo »zaradi stališča, ki so ga ti palestinski organizmi zavzeli do egiptovskega pristanka na ameriško pobudo. ZAR — nadaljuje poročilo — je obrazložila svoje stališče o tem vprašanju na vseh ravneh, z vsemi sredstvi in vsem sektorjem, uradnim in ljudskim, a-rabskega javnega mnenja. V tem sklopu je imela ZAR stike z odgovornimi palestinskimi organizmi, ki jim je dala ustrezna pojasnila in neposredna jamstve > »Iz teh stikov — je nato rečeno v poročilu kairske vlade — je izhajalo, da so odgovorni palestinski orgarvzmi razumeli politiko ZAR in njene cilje. Žal pa ni to razumevanje imelo pričakovanega učinka, in to zaradi težnje k medsebojnemu tekmovanju, ki obstaja med palestinskimi organizacijami.* Poročdo izraža nato upanje, da bodo znale te organizacije upostaviti medsebojne »zdrave* stike in postaji tako »avantgarda zmage v tem težkem boju, ki ga arabski narod vodi na različnih frontah za osvoboditev lastnega ozemlja in dosego lastnih pravic*. Istočasno pa se v vladnem poročilu poudarja, da ZAR še vedno popolnoma podpira palestinsko osvobodilno gibanje kateremu »ja in bo dajal na razpolago vse svoje materialne, vojaške in politične sile*. Na vojaškem področju oeležimo tudi danes letalski napad Izraela na egiptovske položaje ob Sueškem prekopu. Kairski glasnik je izjavil, da je protiletalsko topništvo prisililo napadalce k umiku ter da niso Egipčani utrpeli škode. SKUPI DEŽELNEGA ODBORA Tristo milijonov lir prispevka za športne in rekreacijske dejavnosti Od tega dobi tržaška pokrajina 58 milijonov Ur Deželni odbor je pred komaj mesecem dni sprejel sklep o podelitvi 200 milijonov lir za prispevke in podpore ustanovam, ki se ukvarjajo s športno in rekreacijsko dejavnostjo. Včeraj je deželni odbor na svoji seji odobril dva nova skle pa o prispevkih v isti namen v znesku 300 milijonov lir, in sicer iz letošnjega proračuna. Oba sklepa je predložil odboru odbornik za športne in rekreacijske dejavnosti D'Antomi. Nanašata se na deželni zakon št. 26 z dne 6. avgusta lani, ki vsebuje vse določbe o deželnih posegih na razne veje športne dejavnosti. V tem zakonu so namreč združeni ali povzeti vsi predp:si prejšnjih zakonov št. 23 iz leta 1965 in št. 20 iz leta 1966. Po lanskem zakonu se bo dežela ravnala za dobo štirih let, kar se tiče njenih posegov v podpore ljubiteljskemu športu in rekreacijskim dejavnostim v skladu s svojimi pristojnostmi na športnem torišču. Prvi izmed omenjenih sklepov se tiče 100 milijonov lir prispevka (gre za drugi prispevek 100 milijonov lir, ker so dali prvega že larv) pokrajinam, občinam ter konzorcijem krajevnih ustanov za izboljšanje športnih in rekreacijskih naprav. Gre za stalne letne prispevke za dobo 20 let do leta 1988 za kritje obresti od najetfh posojil. S tem denarjem bodo lahko opravili skupno za dve milijardi lir del. Od teh 100 milijonov so dodelili videmski pokrajin,' 43.550.000 lir, goriški p-v krajini 20.800.000 lir, pordenonski pokrajini 20.800.00 lir in tržaški pokrajini 14.850.000 lir. Glede videmske pokrajine so zlasti znatni prispevki za občinski športni center v Palmanovi ter za občinske športne naprave v Humi-nu, v Codroipu, Tavagnaccu, Centi in v San Danfeleju. V goriški pokrajini bodo porabili prispevek predvsem za športno igrišče v Stražicah ter za športno palačo v Krminu. Prispevek tržaški pokrajini se tiče delnega plačevanja obresti od posojila, ki ga najame tržaška občina za zgraditev športnega središča pri Sv. Alojziju. Drugi sklep deželnega odbora na se nanaša na porazdelitev 200 nV-lijonov lir pokrajinam, občinam, konzorcijem krajevnih ustanov ter športnim in rekreacijskim združenjem za enkratne prispevke, ki znašajo lahko največ do 80 odstotkov celotnega izdatka za graditev, razširitev in izboljšanje športnih in rekreacijskih naprav. Od te vsote dobi 76.500.000 lir vhlemska pokraji- na, 53.400.000 lir tržaška, 35.100.000 lir pordenonska in 35.000.000 lir go-riška. Mednarodni center za jedrske raziskave poziva vlado, naj se ne odpove Doberdobu Vodstvo mednarodnega centra za jedrske raziskave je preučil položaj, ki je nastalo po sklepu švicarske vlade, da predlaga za zgraditev evropskega .jedrskega pospeševalca Ženevo. Tam obstaja namreč že struktura, ki bi se lahko z manjšimi stroški uporabila in bi zadostovala za najnujnejše potrebe evropskih znanstvenikov. Vodstvo mednarodnega centra je mnenja, da bi morala italijanska vlada upoštevati, da je kandidatura Doberdoba za izgradnjo proto-sinhrotrona še vedno veljavna, tudi iz znanstvenih razlogov, saj ni Ženeva razblinila vseh pomislekov in tehničnih presodkov, ki pa v primeru Doberdoba odpadejo. V zaključnem poročilu seje, ki je bila te dni, se je odbor za jedrsko raziskavo izrekel s sledečo formulacijo: »Italijanska vlada naj ne opusti kandidature Doberdoba za izgradnjo protosinhrotrona, obenem pa naj ne ovira kandidature Ženeve* Zaključen nastop vseučiliškega osebja Včeraj opoldne so imeli uslužbenci tržaške univerze zadnjo skupščino v avli Venezian in izvoliM tričlansko predstavništvo za paritetno komisijo, kd bo — po sporazumu z upravnim svetom — preučila način izplačevanja posebnih nagrad, za katere so se uslužbenci borili od 15. julija do predvčerajšnjim zvečer. Na svoji skupščini so namreč sklenili prekiniti stavko, ko so jdm iz upravnega svete, sporočili vest o dejanskem sprejemu vseh točk, ki so jih stavkajoči postavili To so dosegli uslužbenci na univerzi z ostrim nastopam, v katerem so uživali poleg podpore javnega mnenja tudi podporo študentov, političnih strank in sindikalnih zvez. Uslužbenci na vseučilišču niso člani slndiikailnih zvez, temveč v glavnem pripadajo samostojnemu sindikatu. Kot Je pred dnevi sporočila CISL je sindikalni nastop na univerzi prisilil ministra Misasija, da je pismeno zaahteval od tržaškega rektorja, prof. Origaneja, da je sklical upravna svet, ki mu predseduje, in sprejel povsem upravičene zahteve osebja. V Repnu te dni dokončujejo novi trg, ali široko ulico, sredi vasi. Tako bo več prostora za parkiranje avtomobilov. Novi trg spada v okvir občinskih javnih del z državno podporo fllllillllllllllllllliillliiilllllllliliiiiiilillllliiillillllliiiiHIlilllIlIlliiiiiniiiiiiiiiiiiiiilliillllliiiiiiiiiiiillillliiiiiiilliiillititiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ NA HRIBU GRMADA PRI MEDJI VASI SILOVIT POŽAR UNIČIL NAD 30 HEKTARJEV GOZDNATEGA PODROČJA Požar naj bi povzročila iskra lokomotive ■ 8 ur gašenja, pri katerem so sodelovali tudi agenti javne varnosti in vojaki - Škodo cenijo nad 5 milijonov lir Včeraj zjutraj, nekaj po 11. uri se je na približno 325 tisoč kv. metrov poraščenega zemljišča med Medjo vasjo, Cerevljami in Štivanom razplamtel silovit požar, ki je uničil 80 od sto iglavcev ter 20 od sto listnatega drevja. Škoda, ki jo je povzročil požar, je ogromna, saj jo cenijo na o-krog 5 in pol milijonov lir, na srečo pa ni bilo človeških žrtev in tudi bližnji gradbeni objekti so o-stali nepoškodovani. Požar je izbruhnil točno ob 11.30, uro pozneje od manjšega požara, ki je uničil nekaj smrečja in suhljadi pri štivanu. Po prvih domnevanjih gasilcev je ogenj nastal zaradi iskre, ki naj bi priletela iz lokomotive potniškega vlaka, ki je prav tedaj pripeljal na progi Trst -Benetke z odcepom v Videm, in vnela suhljad v gozdnatem predelu, med škermjakom in »Dosso Petrina* na hribu Grmada. Prve, v primeri s poznejšim razmahom požara, skoraj neznatne ognjene zubeljčke so zapazili ne- kateri vaščani iz Medje vasi, ki so takoj telefonirali gasilcem iz Tržiča in devinskemu komisariatu javne varnosti. Ko so agenti prišli na kraj požara, je slednji zavzel že večji ob- seg in se, verjetno zaradi rahlega vetriča, ki je pihal, z bliskovito PO USPEŠNO OPRAVUENIH ZRELOSTNIH IZPITIH Skupina slovenskih maturantov s Tržaškega na maturantski ekskurziji po Jugoslaviji Pozdrav namestnika republiškega sekretarja za kulturo in prosveto SR Slovenije - V Trst se bodo vrnili 1. avgusta Kakor smo na izletu po že poročali, je zdaj Jugoslaviji 40 našili maturantov. Ekskurzijo je organizi ral republiški sekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije. Naj prej so obiskali Ljubljano, kjer je bil zanje sprejem v hotelu Bellevue. Sprejel jih je namestnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo mgr. Roman Oberlintner. Izročil jim je knjižna darila in jih takole nagovoril: *Dragi maturantje, spoštovani profesorji! Vesel sem. da vas lahko pozdravim ob prihodu v Slovenijo in vam čestitam k opravljeni maturi. Za vami je pomemben korak na voJsi Življenjski poti, zato upam. da vam bo maturitetna ekskurzija poleg novih spoznanj prinesla tudi obilo razvedrila. Slovenijo najbrž le kar dobro poznate, saj stoo si dovolj blizu, o prihodnjih dneh pa bosle vsaj nekoliko spoznali tudi druge jugo-slovanske republike. Čeprav boste spoznavali predvsem narame lepote in kulturne znamenitosti, sem prepričan, da se boste osaj bežno seznanili tudi z ljudmi, ki živijo v teh krajih. Za vas bo zanimiva zlasti Bosna s svojimi naravnimi lepotami in mešanico kultur in gotovo boste prinesli domov veliko zanimi vih vtisov. Nekateri med vami bodo prišli v jeseni študirat na naše univerze, drugi se boste razšli po službah ali pa boste študirali na tujih univerzah. Nikoli ne pozabite, da ste Slovenci! Bodite ponosni, da je naloga prav vas mladih, ki živite zunaj naših meja, da pomagate ustvarjati most prijateljstva in razumevanja med narodi, v tern primeru med Italijo in Jugoslavijo. Odprta meja med tema državama z različnim družbenim sistemom je zgled za mnoge v Evropi in v svetu. Vendar pa je seveda še vrsta nerešenih vprašanj v zvezi z upravičenimi zahtevami naše manjšine, za katere upamo, da jih bomo z ao-bro voljo naposled ugodno rešili. Tudi ob tej priliki moramo poudariti, da je treba čim prej v Trstu ustanoviti slovensko strokovno šolo! Želim vam, da bi se med nami dobro počutili, da bi vam maturitetna ekskurzija prinesla čimveč lepih vtisov, da boste tudi sami še večkrat prišli na obisk v Jugoslavijo. Še enkrat mm želim čim lepše potovanje, kot spomin na bivanje pri nas pa mm sekretariat za prosveto in kulturo poklanja skromno knjižno darilo.» Po ogledu prirodnih, zgodovinski in kulturnih znamenitosti (Ljubljana, Zagreb, Banjaluka, Jajce, Sarajevo, Hvar, Dubrovnik, Split Zadar) se bodo maturanti vrnili v Trst L avgusta zvečer. Srečanje «peterice» o petletnem delovnem načrtu občinske uprave Razgovori med predstavniki levosredinske « peterice« se nadaljujejo s pospešenim ritmom. Sinoči so se sestali, v pričakovanju plenarnega sestanka za Izdelavo programa pokrajinske uprave, predstavniki DC, SSL, PSU, PRI in PSI z županom Spaccinijem in preučili obveze petletnega delovnega načrta tržaške občinske uprave. Drevi se sestane tudi svetovalska skupina Krščanske demokracije, ld bo proučila dosedanje pripombe k Zane+.tljevemu programu, Jutri zvečer pa se bodo predstavniki levosredinskih strank zbrali na skupnem sestanku za program pokrajinske uprave. Razgovori potekalo, kot običajno, na sedežu DC v palači Diana na Trgu San Giovamni in so delovnega značaja, tako da se le redkokdaj izdajajo tiskovne objave o razpravah. POPRAVEK V naše včerajšnje poročilo o srečanju predstavnikov levosredinskih strank se je vrinila neprijetna napaka. Socialistično delegacijo na pogajanjih smo namreč objavili v nepopolni sestavi in pri tem izpustili tov. Lucijana Volka, ki se je razgovorov udeležil kot član pokrajinskega vodstva tržaške PSI in novoizvoljeni pokrajinski svetovalec. Obračun dveh let dela urbanistične komisije Nad trideset sej in 130 izglaso vanih strokovnih mnenj so obračun dveletne dejavnosti deželne ur-baristične komisije, ki je organ bistvene važnosti samostojne dežele Furlanije - Julijske krajine, kar zadeva urbanistična vprašanja. Odbor .je preučil enajst splošnih regulacijskih načrtov: in sicer načrte štirih velikih mest (Trst, Gorica, Videm, Pordenone), nato načrt za Oglej, Brugnero, Carlino, Ma-niago. Milje, Palmanovo in San Vito al Tagliamento. Preučil je nadalje več sprememb k izvornim regulacijskim načrtom, med temi predvsem spremembe za področja Rocol in Čarbola, conske načrte za uveljavitev zakona 167 o ljudskih gradnjah (Terzo, Oglej in Belvedere pri Ogleju) ter načrt za industrijsko področje pri Rivoli di Osoppo. Odbor je v nekaterih primerih sprejel predlog o preučitvi globalnih in koordiniranih regulacijskih načrtov za več občin, ki tvorijo enotno skupnost. Tako je na primer več občin v Karnijskih Dolomitih predložilo medobčinski načrt. Večji del svojih sej je urbanistični deželni odbor posvetil gradbenim praviltvkom, ki so inštrumenti uresničevanja načel samih regulacijskih načrtov. Odbor je preučil nad 80 predlogov, kar pomeni, da je več izvirnih predlogov odbil in jrh ponovno preučil v spremenjeni obliki. Odnos urbanistične komisije do občin dokazuje dejstvo, da je odbor že izdal odloke o odobritvi predloženih načrtov ali predlogov za 30 primerov, drugi pa so že pripravljeni in bodo izdani čim-prej. ___________ Prispevki za razvoj turizma v Karniji Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Enzo Moro je sprejet v Trstu upravnika družbe «Fonte Pudia* iz Trta Terme v Karniji dr. Anzila ter ravnatelja družbe Friulia inž. Bettinija. Med razgovorom so proučili položaj toplic zlasti v zvezi z okrepitvijo turistične dejavnosti kraja in vse doline But. Podpredsednik Moro je orisal stališče odbomištva za turizem do tega vprašanja in rekel, da je treba izboljšati naprave v kopališču. Vprašanje toplic v Arta Terme se ne tiče samo tega kraja marveč vse Karnije. Zato je dežela dala prispevek za zgraditev motela v Arti, poleg tega pa je nakazala še 90 milijonov lir za zgraditev »kurssala*. Odborništvo za turizem je sprejelo tudi vse prošnje za gradnjo turističnih naprav v tej občini. Zatem sta dr. Anzil in inž. Betti-ni orisala nekatere plati vprašanj, povezanih z bodočnostjo toplic. Konec avgusta bo v Trstu nov sestanek, na katerem bodo proučii prve praktične ukrepe za dokončno ureditev naprav v toplicah. naglico širil proti vzhodu tako, da je v nekaj urah zavzel skoraj vso hribovito področje, približno 30 hektarov širok pas, pogozden v glavnem s črnimi smrekami. Tržiški gasilci so kaj kmalu u-videli, da sami požara ne bodo mogli obvladati. Tako so poklicali na pomoč še gasilce iz Trsta pod vodstvom polkovnika Casablance in kapetana Sgorbizze, njim pa so se kmalu pridružili še agenti posebnega oddelka »celere* iz Trsta. Ko pa je požar zavzel skoraj dramatičen obseg in vse je kazalo, ura je bila že 16., da ga ne bo kar tako lahko pogasiti, zlasti še zato, ker so visoki ognjeni zublji ogrožali nekatere bližnje gozdnate površine, so gasilci in agenti javne varnosti sklenili poklicati na pomoč še vojake polka »Sas.Mirri, ki so se kmalu nato ood vodstvom podpolkovnika Grandenettija pripeljali s približno 20 vojaškimi tovornjaki do ogroženega področja. Štiri gasilske avtomobilske cisterne, od katerih tri iz Trsta, ena pa iz Tržiča, približno 30 gasilcev ter kakih 200 vojakov je tako nepretrgoma, skoraj do 19. ure zvečer gasilo silovit požar, ki so ga šele v poznih večernih urah obvladali. Zaključek vpisovanja v tečaj za popravne izpite Opozarjamo vse starše, ki so prejeli ah riso prejeli dopisa za vpis svojih otrok v tečaj za popravne izpite v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, da se vpisovanje zaključi v četrtek, 30. julija t.l. V tečaj smo povabili tudi tiste dijake prvih razredov višjih srednjih šol, katerim je ministrski odlok dovolil, da lahko prestopijo v drugi razred višjih srednjih šol s slabimi red' iz posameznih predmetov. S tem smo hoteli takim dijakom pomagati preko težav, na ka tere bodo gotovo naleteli v novem šolskem letu, zlasti iz jezikov in matematike, če so bili na koncu šolskega leta iz njih negativno ocenjeni. Vpisovanje je vsak dan od 10. do 13. ure v pisarni Slovenskega di jaškega doma v Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11 (avtobusa štev. 25 ali 26 s Trga Oberdan do prve postaje od bolnišnice INAM). Kdor ne more iz razumljivih razlogov priti osebno k vpisu, lahko to stori tudi po telefonu na štev. 93-167. RAVNATELJSTVO Vedno več tatvin motornih koles Včeraj je 51-letni Mario Vanzetto iz Ul. del Bosco 50 prijavil osrednjemu komisariatu javne varnosti tatvino lambrete, ki jo je prejšnjo noč pustil v Ul. Bernimi. Moški je utrpel približno 40 tisoč lir škode. Na komisariatu javne varnosti pri Kolonji pa se je včeraj zglasil 30-letni Antonino Rossettl. Neznanci so mu ponoči ukradli približno 20 tisoč lir vredno vespo. o primerih, ko se sami sramotimo, tudi javno pišemo. Tudi Ti in drugi listi so o tem pisali, zaradi tega je pismo v Novem listu člen te verige. Toda v zvezi s tem sem hotel povedati nekaj drugega. Pisec se čudi površnosti vzgojiteljev kolonije, če so naši otroci, tako ravnali. Uredništvo Novega lista dodaja, da se taki primeri prevečkrat pripetijo, da bi lahko sklepali, da gre samo za površnost. Osebno bi postavil odgovornost vzgojitelja šele na tretje mesto. AH je naša slovenska šola opravila v tem pogledu svojo dolžnost? Sodim, da mora šole naučiti učence in dijake, kako je treba pisma pisati in naslavljati. Vemo. da otrok ve osvoji vsega, kar ga v šoli učijo, zato je dolžnost staršev, da svoje otroke navajajo, kako je treba višati slovenska imena krajev, šele nato pridejo vzgojitelji otroške kolonije. Ne morem si mislili, da budni pisec pisma v Novem listu ne pre hira tudi Katoliškega glasa Tako) pod glavnim naslovom tega lista je namreč napisano: Uredništvo in uprava: 34170 Go rizia, Riva Piazzutta 18, tel. 3177 Poduredništvo: 34135 Trieste, Vi colo delle Rose 7, tel. 37603. Ti naslovi so napisani v vsaki Ute vilki Katoliškega glasa, morda že več kot 20 let. Kaj misliš, Primorski dnevnik, kakšne nemarne vzgojitelje mora imeti šele Katoliški glas in kdo se bolj «smeši pri naporih za uveljavljanje dvojezičnosti tu v zamejstvu*, tržaški in goriški otroci a a po letih zreli gospodje iz uredništva. uprava in poduredništva Katoliškega glasa? Ali se ti ne zdi, da v tem primeru ne moremo samo dvomiti o površnosti? Zdi se mi, da gre za ne kaj neprimerno hujšega, vsaj če me rimo po merilu pisca pisma Novemu listu? B. Ž. Op. ur.: Pismo je jasno in ne potrebuje nobenega dodatka. V OKVIRU ^FESTIVALA OPERETE 1970> USPELA PREMIERA «DEŽELE ZVONČKOV» Gledališče Politeama Itossetli je bilo nabito polno TJidtna utecUuifau Dragi Primorski dnevnik! Zadnji «Novi list* priobčuje pismo, v katerem se neki S.P. razburja nad tem, da so poslali otroci s Tržaškega in Goriškega, ki letujejo v Zgornjih Gorjah pri Bledu, pozdrave na razglednici s samo italijanskim naslovom (Trieste - lta-lia). V pismu piše, da je razglednico objavil tukajšnji slovenski dnevnik. To si namreč Ti, Primorski dnevnik! Tudi mene je prizadelo, da je bil naslov tako napisan in bi bilo res pravilno, da bi bil napisan najmanj dvojezično. Sem tudi zato, da Znana opereta «Dežela zvončkov* C. Lombarda in V. Ranzata je sinoči otvorila letošnji tržaški »festival operete*. Za tako priložnost, saj je po res mnogih letih spet v Trstu «festival operete* in poleg tega se predstave predvajajo v ponovno odprtem gledališču Rossetti, je bilo gledališče res do kraja napolnjeno. Občinstvo je zelo prisrčno sprejelo novo postavitev na o-der te znane operete v treh dejanjih, v katerem so nastopili nekateri znani pevci in igralci, ter orkester in zbor gledališča Verdi. Predstava je bila v celoti še kar zadovoljiva, oredvsem pa moramo poudariti izredno okusne in izbrane kostume, za katere je poskrbel Se-bastiano Soldati in pri tem pokazal zelo dognan občutek za spajanje najrazličnejših barv in sploh učinkovitih dekoracij. Prav tako je bila zelo okusno postavljena scena, ki je zelo nazorno in živahno prikazovala »nevarne zvončke* (ki so ob vsakem primeru nezvestobe kar glasno zacingljali) ter celotna koreografija, za katero je poskrbel znani televizijski koreografski mojster Gino Landi, plesne točke so prav tako zelo dobro izvajali plesalci, znani iz televizijskih varietejskih sporedov. Orkester gledališča Verdi je neobičajno partituro dokaj uspešno izvajal pod vodstvom znanega dirigenta in skladatelja Maria Buga-mellija. Nekoliko šibkejše pa je bilo pri solističnih vlogah, saj je za opereto vendarle potreben dober pevec in hkrati igralec. To pa smo večkrat pogrešali na sinočnji predstavi. V razkošnem in učinkovitem ofcviru pa se je odvajalo še kar zadovoljivo, in občinstvo je sploh bilo žeto prisrčno navdušeno, saij je že operetna glasba, taka, da pripravi gledalce do dobre volje in odobravanja. V glavnih vlogah so nastopila Aurara Banfi (Bombon), ki je zlasti v prvem dejanju zelo učinkovito in kvalitetno izpeljala svojo nelahko pevsko in igralsko vlogo, Franca Fabri (Nela), ld je ugajala zlasti v 'liričnih romancah, Graziel-la Porta (Ethed), Edda Valente (Pomeranda), Gino Tadctei (Hans), Sandro Massdiminl (La Gaffe), ki je zelo dobro in res živahno interpretiral dokaj zahtevno vlogo, posebno z igralskega stališča, prav tako je kar učinkovito zaigral znani interpret operet Nuto Navarrind (At-tanasio Prot), in še Lano Savorani (Ba&ilio Blum), Carlo Rizzo (Tar-quinio Brut) in Gianfranco Saletta (Tom). Nastopili so še številni plesalci in sploh zbor gledališča Ver. di, ki ga je pripravil Gaetano Rie-oitelld. Za tekočo in uspešno režijo je poskrbel Giovanmd Poli. Celotna predstava se je torej odvijala še kar uspešno, posebno v drugem in tretjem dejanjb, ko so se nastopajoči otresli začetne nervoze, vendar pa bi nekoliko večja izdelanost (posebno glede skupnega ritmičnega izvajanja) ne škodila. Nedvomno bodo prihodnje predstave (v prihodnjem tednu si bodo sledile izmenoma z drugo opereto tega "festivala” «Pri belem konjičku*) pridobile na izglajenosti in tako dosegle še večji uspeh. Občinstvo, ki kot že rečeno, je popolnoma napolnilo gledališče Rossetti, nikakor ni štedilo s ploskanjem, ter s tem tudi dokazalo, da je bilo čutiti Trstu skorajda pomanjkanje nekaj tako vedre muzike, kot jo lahko nudi opereta, ki je pred leti polnila številne večere našega mesta. U-pajmo, da bo ta «festival operete* postal nekakšna trajna navada toplih mesecev v našem mestu, aiiaiiaaiinuniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmi|||l,||l|in„u,nnllim,„„llllllllllllll|||||l||||||||||||||||||||||||| TRETJI MEDNARODNI SEMINAR 0 RAZOROŽITVI Moralna sila vseh znanstvenikov proti nevarnosti atomske morije Seminar, ki se ga bo udeležilo petdeset znanstvenikov iz ZDA, Francije, ZSSR, Italije in Anglije, bo od 17i do 30. avgusta v devinskem gradu kar bo nedvomno zelo ugodno vplivalo na razmah celotne poletne sezone. —d n— Ivanu Fischerju, ki je včeraj diplomiral na tržaški univerzi iz prirodoslovnih ved, prisrčno čestitajo znanci, prijatelji, uredništvo Primorskega dnevnika in tiskarski kolektiv ZTT. • Včeraj so v prisotnosti predstavnika davčne uprave izžrebali listke loterije občinske umetniške galerije. Posestnik listka št. 9610 je dobil risbo Mairie Punao, medtem ko je lastniku listka št. 9558 pripadla oljnate slika Rame Sajuli. Dobitniki lahko dvignejo nagradi med uradnimi urami v sobi 124 občinske palače, če lastniki v teku enega meseca ne bodo dvignili nagrad, ju bodo izročili občinski podporni ustanovi. ZOPET VAM LAHKO POSTREŽEMO Z NOVIMI KNJIGAMI IZ DRAGOCENE ZBIRKE NAŠA BESEDA Tokrat razpolagamo z Izbranim delom ANTONA INGOLIČA (dve knjigi) JANEZA MENCINGERJA FRANA ERJAVCA tiiailta fotiigaina TRST - Ulica sv Frančiška 20 Tel. 61-792 Gledališča BANCA Dl CREOITO Dl TRIESTE TR 2 AS K A KREDITNA BANKA TRST • Ulica F. Filzl št. 10 Tel. 38101/38045 opravlja vse bančne posle kupuje tujo valuto Včerajšnji odkupni devizni tečaji: Ameriški dolar 625, Kanadski dolar 590,— Brit. šterling 1490, švic. frank 145,— Franc, frank 110,— Belg. frank 12,— Hol. florint 172, Nemška marka 171,— Avst. šiling 24,— Jug. dinar (vel.) 45,— Jug. dinar (mali) 46,— aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniil|imi|l| Včeraj-danes Danes, SREDA, 29. julija MARTA Sonce vzide ob 5.44 ln zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 14.54 — Luna vzide ob 1.34 In zatone ob 18.34 Jutri, ČETRTEK, 3«. KRILAN julija S svečanostjo v «auli magni* tržaškega vseučilišča se bo 17. avgusta pričel tretji tečaj o razorožitvi in nadzorstvu nad oboroževanjem, ki ga prireja istoimenska mednarodna šola, katere ravnatelj prof. Edoardo Amaldi z rimske univerze predseduje ženevskemu odboru za jedrske raziskave CERN. Seminarja se bodo udeležili vidni strokovnjaki s tega področja kot predstavniki držav članic mednarodne konference za razorožitev. Med drugimi bodo na seminarju prisotni Frank Bamaby, tajnik angleške konference za svetovna vprašanja, Joseph Ben - Dak z univerze v Michiganu (ZDA), Vasilij Jeme-ljanov, predsednik komisije za razorožitev pri akademiji za znanost v ZSSR, William Epstein, načelnik komisije za razorožitev pri OZN, Bamard Feld, z inštituta za tehnologijo v državi Massachussetts, PREDEN GRESTE NA DOPUST, naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo 15-DNEVNA NAROČNINA L 600 Telefonirajte na št. 93-808 prof. Gutteridge, načelnik odseka za sodobne jezike v Coventryju, Ju-les Moch, član francoske vlade, A-natol Rapoport iz centra za raziskave o psihičnem zdravstvu na univerzi v Michiganu, Roger Ra-velle iz študijskega centra za demografijo v Cambridgeu, Tom Sto-nier, predsednik zavoda »Pacem in Terris* v New Yorku. Seminar ki bo v devinskem gradu bo trajal do 30. avgusta in bo obravnaval iz vseh zornih kotov (ni slučajna zato prisotnost strokovnjakov iz najrazličnejših področij) vprašanje razorožitve in tudi politična vprašanja evropske ’'arnosti, trgovine z orožjem in sociološka vprašanja razvitih držav. Druga vprašanja bolj vzgojnega značaja zadevajo poučevanje pacifističnih ved v univerzah in efekte vojn v svetu. Znanstveniki izhajajo pri tem iz načela, da je razorožitev in u-strezno nadzorstvo tega programa prvi pogoj za uveljavitev miru na svetu. Prepričani pa so, da se mo rajo znanstveniki iz vseh dežel sve ta med seboj spoznavati, si izmenjati informacije o socialnem in političnem položaju v lastnih deželah ter utrditi najprej med seboj spoznanje da samo močan moralni pritisk na odgovorne vlade lahko pripomore vsaj k delni rešitvi koč Ijivega vprašanja o obstoju človeštva in njegovi varnosti pred jedrsko morijo. Seminar je že tretji zapovrstjo v zadnjih petih letih. Prejšnja dva sta bila v Frascatiju in Pavii. Tržaški seminar Im pod pokroviteljstvom tržaške univerze. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 28,2, najnižja 20, ob 19. url 26,4 stop zračni tlak 1018,2 rahio pada, vlaga 70 odst., veter 4 km/h severozahod nik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,5 stopinje. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 28. julija 1970 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 10 oseb. UMRLI SO: 66-letna Fernanda Ba-rlnl vd, Zottl, 73-letna Teresina Bra-dach por. Schvvarz, 74-letnl Ruggero Sambo, 72-letn! Giovannl Pesslna 74-letnl Carlo Parovel, 78-letnl Nata-le Trojanis, 69-letna Giovanna Ap-pendtno por, Stabon, 84-letna Anna jermanls vd. Nedok, 81-letna Fran-cesca Petronlo vd. Busdachln allas Bosdachln, 49-letna Draga Tence. dr. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 18. ure) AlFEsculaplo, Ul. Roma 15, Al Cam-mello, Drevored XX. Settembre 4, Alla Maddalena, Ul. Istrla 43, Codermatz, Ul. Tor S. Pietro 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 1.30) Busollnl, ui. P. Revoltella 41, Piz-zul-CIgnola, Korzo Italia 14. Prendinl. Ul. T. Vecellio 24, Serravallo, Trg Cavana 1. POLITEAMA ROSSETTI Prihodnji petek, 31. julija, t začetkom ob 21. url, bo v gledališču Rossetti prva uprizoritev Benatzky-jeve operete «Pri belem konjičku#. To je drugo delo ((Festivala operete 1970», ki se je pričel včeraj zvečer pod pokroviteljstvom gledališča Verdi s sodelovanjem Avtonomne turistične in letoviščanske ustanove. Pri uprizoritvi operete «Pri belem konjičku« bodo izjemno sodelovali razni zelo znani italijanski umetniki: Aldo Fabrizi, Tony Rtnis m Gisella Pagano. V drugih važnejših vlogah bodo nastopili Edith Martel-li, Carlo Gaifa, Sandro Masslmini, Graziella Porta, Lino Robi, Carlo Rizzo, Lino Savorani, in še Gian-franco Saletta, Gianna Jenco, Maria Loredan, Dario Zerial, Giannl Brez-za, Marcello Stramacci, Rosina Pog-gi. Sergio Pierl. «Pri belem konjičku# bo dirigirat prof. Hans VValter Kampfel, ki Je že znan tržaškemu občinstvu, ker je pred nekaj leti sijajno dirigiral Straussovega »Netopirja# v gledališču Verdi. Opereto je zrežiral Vito Molinari. Za koreografijo Je poskrbel Gino Landi, za scene, ki jih je izdelala scenografska delavnica gledališča Verdi, Gianni Villa in končno za kostime Sebastiano Soldati. Pri predstavi bosta sodelovala orkester in zbor gledališča Verdi (zbor bo vodil Gaetano Riccitelli) ter dva baleta: balet ((Festivala operete 1970» ln folklorna skupina Saint Wolfang. Pri glavni blagajni v Pasaži Prot-tl (tel. 363-732) se nadaljuje prodaja vstopnic tako za petkovo premiero kot za prvi dve ponovitvi (1. avgusta »Dežela zvončkov#, 2. avgusta «Prl belem konjičku#). MIHAMARSKI PARK Predstave «Luči in zvoki#: ob 21.30 (oDer Kaisertraum von Miramar# v nemščini; ob 22.45 «Masslmillano e Carlotta# v italijanščini. Avtobus «M» iz Barkovelj (postajališče avtobusa «6») od miramar-skega parka ln obratno pred vsako predstavo in po njej. Nazionale — Zaprto zaradi dopusta. Eden 16.30 «Calaxy horror, ladri di corpi». G. Sanders. P. Ailen. T9-chnicolor, Fenice — Zaprto zaradi dopusta. Grattacielo 16.00 «Bye, Bye Barbara# Technicolor, Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelslor 16.00 «L’assassinio di Si-ster George# Susanne Work, Ber-ly Reid. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz. 16.30 »Mio Mao». L. Dexter, Way Beneyton. Technicolor. Alabarda 16.30 »Gangsters 70». Joseph Cotten, Franca Polesello. Prepovedano mladini pod 18. letom-Technicolor. Filodrammatico 16.30 «1 peccati dl Madame Bovary». Edvige Fenectt. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 »Robin Hood 1’lnvlncl-bile arciere#, Technicolor. Crlstallo 16,30 »La monte scarlatt* viene dallo spazio«. Rock Hudson, John Wayne. Technicolor. Capitol 16.30 «Carmen baby#. Uto Levka. Claude Ringer. Technicolor-Prepovedano mladini pod 18. *e-tom. Moderno — Danes zaprto. V pete** ob 16.30 ((Muochio selvaggio#. Wl*-llam Holden. Cinemascope. Impero — Zaprto zaradi dopusta. Vittorio Veneto 17.00 »Glallo cobra»-Technicolor. Ideale 16.00 «PT 109 pošto di com-batttmentoa. Cliff Robertson. Astra — Zaprto zaradi dopusta. Abbazla 16.30 «Vacanze sulla Cost* Smeralda#, Llttle Tony, S Diod*" slo, F. Amendola. Technicolor. SPD Trst organizira v dneh od 6-do 16. avgusta turo v Dolomite * osebnimi avti. Na programu Je obis* sledečih gorskih skupin: Tre Cime dl Lavaredo, Totane, Pordoi - Seli*' Catinaccio in Marmolada. Nekaj Pr°' stih mest v avtomobilih. Plan tur* in pojasnila v Ul. Geppa 9. tel. 311*9, Zveza partizanov na Opčinah Pr*' redi 9. avgusta izlet s tovariškim srečanjem na Nanosu ln sicer n* grobnico padlih, kjer bo počastit'' njihovega spomina s položitvijo veh' ca, potem k Vojkovi koči in k f*1" gledni točki. Prevoz z zasebnimi avtomobili. Vasovanje pri tov. Renerju na Opčin**1’ Proseška št. 6 (tel. 2118 31). Cc«* za hrano (čevapčiči ln kosilo) tv" lir. Razna obvestila SPDT obvešča, da redna seja, t.m. odpade. Odborove seje bodo fe<1' no vsako sredo. KASTA obvešča, da v četrtek, 3®' t.m., odipade odborova seja. Slovensko dobrodelno društvo J* Trstu sporoča, da bo povratek de(; lic iz kolonije v Nabrežini v Pe%! 31. Julija. Vsi starši naj Jih čakri na Trgu Oberdan ob 16. uri. Istočasno obvešča, da bo odh®^ dečkov v ponedeljek, 3. avgusta. y 16.30 naj bodo na sedežu v Ul. N chiavelll 22. SOŽALJE Ob bridki izgubi matere uprava in uredništvo Primoralo®** dnevnika svojemu dolgoletne®*: zvestemu raznašalcu v Saležiu “ pdju Perčiču globoko sožalje. 26. t. m. nas Je za vedno zapustil naš dragi ANTON JAKOPIČ Pogreb dragega pokojnika bo danes, 29. t. m. ob 10. uri lz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani- Žalostno vest naznanjajo žena Emilija, sin Aldo, snaha Slava, vnukinji Anito in Marina In drugi sorodniki. Trst, 29. julija 1970. ^[Morski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 29. julija 1970 SVETOVNO POVPRAŠEVANJE PO NOVIH LADJAH VRTOGLAVO NARAŠČA Ob splaviščih v«Arzenalu Sv. Marka» bi lahko spet oživelo ladjedelništvo! Poseg republikanskih svetovalcev pri županu - Japonska obnavlja stare ladjedel-nice " ^radi nove, Danska pa ne more sprejeti naročil do 1974/75 ■ Tisoč trenutno delujočih ladjedelnic na svetu ne more ustreči naročnikom do I. 1980 Račanom se je brez dvoma Ur). Nova ladjedelnica bo zapo-ko je , °kt°ber 1966, slovala dva tisoč delavcev več, pro- Vsem rt,k . JUC“kih množic in pred- izvajala bo Dieslove turbine in strojne nrotrsn,ega dela delavske mla-! je. Nadaljnjih 25 milijonov dolarjev * w.neK1PeI vse dovoljene mere in bo Niarkos investiral za ureditev suhega doka. Tudi Japonci hitijo in ponovno odpirajo stare ladjedelnice ter vlagajo vanje večje vsote denarja. Zaradi velikega povpraševanja pc ladjah med 20 in 30 tisoč ton je 3 japonskih ladjedelnic manjšega obsega sklenilo povečati svoje naprave. Pri tem so upoštevali dejstvo, da znaša sedanje svetovno povpraševr ije po ladjah 540-570 mi 1/jonov ton. Na svetu je danes 1000 ladjedelnic in te bi, z delujočimi splavišči, zadostile tem zahtevam šele po letu 1980. Zaključek znanega časopisa »Hansa - Sondemummer*, junija letos, je da je treba do konca 1971 povečati število delujočih ladjedelnic, graditi nove in obnavljati stare lad-jedelniške strukture. Vse kaže tudi, da se do 1980 ob- je V"t voc: ui/vuijcne mere m Pov PTDrP*0sno stavko zaradd skle-Marka PE •?, zaP°ri lad.jedelnice Sv. s ,y,|j .Pršilo do ostrih spopadov Sv t ?IJ0' Utajenih in barikad pri Talnv u ter Garibaldijevem trgu. viia i ,.** tem se .ie v mestu raz-pihnJI'Cna Polemika, ki jo je raz-Wnv, • ‘“d' bližajoča se volilna boraMnja' 0 tem> ali so sklepi od-gosnaj2® gospodarsko načrtovanje o. utemeljeni in če je V0|l*)vPra6eva«je v svetu po to 1 - ladjah res tako majhno .ce je res padlo na nizko ^eje, listi mil‘jona ton. Sindika- PSlrtp , ’ Predstavniki KPI in to .uelno tudi PRI, so vztraj-‘krčent Va^‘’ da ustreza načrt o štvg z • Pijanskega ladjedelni-v (y2?0i Političnim sporazumom «km«L‘r.u evropske gospodarske trosita ’ drzavi Pa ^ ni d() .jesenskih pogajanj načrt 11 n novih obvez ministra za la siw?-'e Malfattija. Tedaj .je bi n,)veza, da bodo v ladje-Prec|e| ..v- Marka popravljali ladje. PoseKrf1 stnre ladje in opravljali je :n .. dela (rezal’ ladje na dvo-rurgj Jl'! podaljšali, ladijska «ki-»Vetiii itd-). poleg tega pa se politih P°Sebnlm gradnjam podmor-Vfst. v.ftalnih plavajočili naprav pr ‘bcarabeo*. toVrinv tev dni se je polemika po-W razdela. Točneje ne gre za šati. lko' marveč za navadno vpra-tov9|c rePnblikanskih občinskih sve- it PRI Oliviera Fragiacoma 'ttoria Gasparinija, od kate- . Dl*Vl olnAbAtmiolz 7Q lliCl]6" rih Jhvria Gasparinija, od Prvi strokovnjak za sZKa vprašanja. SkerT°yalca PRI sta naslovila trža-tij, županu inž. Marcellu Spacci-15, j ~ye pismeni vprašanji 3. in »Hi j,”1, \n ga sprašujeta, ali se bitvi e zdi umesten predlog o ure Sv, ji10''**' splavišč v ladjedelnici 4ejaVy, arka in obnovitvi gradbene iv^jSti v ladjedelnici sami. V ta ji.,* tem prediogom se svetoval-WCUjeta na izjavo ministra za Pisanj 0 mornarico Mannironija o »ega mednarodnega specializira-hkjtPJlska' da vlada na medna-Ntoa* tržišču ladij «kriza, ker je ladij asevanje po gradnji tovornih seg pomorskih tovorni: prevozov ne bo zmanjšal in da bo presegel 3,7 milijarde ton blaga. Skrajno potrebne so zato ladje med 20 in 30 tisoč ton, pa tudi manjše, od 2000 do 10.000 ton. Fragiacomo je. županu posredoval izrezke teh specializiranih časopisov in ga opozoril na dejstvo, da bi tržaške ladjedelnice lahko potencirale svoje naprave, izkoristile racionalno obstoječa splavišča in začela z gradnjo ladj. Župan je Fragiacomu odgovoiil, da so vprašanja ladjedelništva vedno prisotna in da se bo pozanimal pri pristojnih organih. V svojem komentarju k županovemu odgovoru poudarja Fragiacomo, da bi pobuda za racionalno izkoriščanje obstoječih splavišč v sedaj združenem podjetju «Arzenal — Sv. Marko* omogočila počasno preusmeritev teh struktur k ladijskim gradnjam in vrnitev dobršnega števila delavcev, ki so se medtem izselili. ZA RAZŠIRITEV TURISTIČNEGA PRILIVA Voditelji pie „Pro Loco" se pritožujejo nad pomanjkanjem denarja io razstavne dvorene Morda bo treba misliti na ustanovitev poluradne le to vičars k e ustanove - Dosedanje pomanjkanje razstavnih prostorov ■ Zakaj ne uporabljajo za razstave velike dvorane v dolini Koma? SESTANEK JE BIL V PONEDELJEK, NOCOJ BO DRUGI PO ZAKLJUČKU VINSKIH RAZSTAV Večjo skrb je treba posvečati za izboljšanje kletarjenja Letošnja vinska letina dobro obeta - Prihodnje leto pokrajinska razstava domačih vin ? „-------------- Staji. Prevelik° in ga trenutno ob struu, in delujoče ladiedelniške ?tMa*Ure n.e morejo vsrkati. Od tod ki na®Vani® s sprejemom naročil Se n av“°st porazen podatek, dn ^Ije t1'8 sprejemajo od leta 1972 Va ' JaPonske ladjedelnice pa no-“dklan' . a enostavno kategorično ?l'57maj0 (Marine Marchande, ^00o , In to predvsem ladje do H , n' medtem ko so Danci spre-}» i'Iarn° naročilo 4 tankerjev le V(*) 1974-75 (Journal Marine Oande. U.6.70) >ožaj a*'ji se zatekajo v tem po-vftooi ki ,ie oredvsem odvisen od Vii9jo 6 naRl'ce. s katero se raz-hjp Pomorski prevozi, k na.ierm-“illio i h lad>.i- z druKe strani Pa zasebni lastniki ladje-sklenj,- ?rak; milijarder Niarkos je l st* te dni obnoviti ladjedelnico JdOO ;Samangi, ki je zaposlovala ^ mn avcev- v ta namen je vložil ““tonov dolarjev (16 milijard fARlIZANl. AKTIV1-DEMOKRAT1ČNI PM«fNCl ,N ITALIJANI! -hlp*Jo?eVkl M * Trstu na. ®“evnii.ret*nlstvu Primorskega na lil. Montecchi 6/11., le e“ežu Slovenske prosvet- . n« ***■ Ul Geppa »/»., Rmeike zveze, Ul. v Pritličje, kn'|Karnl’ m- 8V- na 8 20 ,n hev Redežih prosvetnih dru- »h)gv ,V(,,anjenlh v Slovenski v 'mi zvezi ki l,a*nrlcl Se nabirajo prispev-In „ SPZ, Ul. Malta 2/1 Jbišu. sedežlh vseh prosvetnih **rts[lv “a GoriSkem. "Jn v sklad za izgrad- Cerk^^spomenlka NOB v S podelitvijo nagrad vinogradnikom, ki so imeli svoje vino na razstavi domačih vin v Križu, so se zaključile letošnje vinske razstave in nagraditve vinogradnikov. Kakor so poudarjali župani in strokovnjaki ob otvoritvah razstav in ob nagrajevanju vinogradnikov, so vinske razstave znatno pripomogle k spoznavanju, uveljavitvi In dvigu cen naših domačih vin. Prav tako so razstave in nagrade spodbudno vplivale na mnoge vinogradnike, da so izboljšali kletarjenje tn sodobno uredili svoje kleti. V naših vinogradnikih se vedno bolj utrjuje prepričanje, da brez dobrega kletarjenja ni dobrega vina, da v kleti lahko zapravijo svoj trud in delo v vinogradu. Nekateri so se takoj odločili, zavihati so rokave, nakupili nove sode in posodo. Tudi trt niso več sadili po starem, ampak z večjo razdaljo. Posledice so se kmalu videle. Na vinskih razstavah so meščani odkrili naša vina. Pri pokušnjah so si zapisali naslov vinogradnika im ga potem obiskali na domu. Tudi nekateri tržaški gostinci so prav na vinskih razstavah spoznali, kam naj gredo po dobro domačo kapljico. Tudi razvoj motorizacije, vedno večje povpraševanje po pristnih domačih jedeh in pijačah in razvoj domačega turizma so znatno prispevali k uveljavitvi domačih pridelkov, zlasti vina. Vinogradnik, ki ima kolikor toliko dobro vino, nima težav pri prodaji. Nekateri imajo stalne odjemalce, večinoma pa prodajajo vino v osmicah. Glas o dobri osmici se razširi z neverjetno hitrostjo. Meščani se pripeljejo z avti, da si privoščijo kozarec domačega vina, da se sprostijo in naužijejo svežega zraka. Pri tem pa moramo omeniti in grajati tiste, do sedaj še redke vinogradnike, oziroma »namišljene* vinogradnike, ki' bi radi preveč in nepošteno zaslužili na račun gostov in na škodo poštenih vinogradnikov. Svojega vina imajo vsega skupaj morda 200-300 1, hoteli bi ga pa prodati 10-15 hi. V jeseni gredo v Furlanijo, tam kupijo poceni grozdje, potem pa bi radi furlansko vino prodajali za domače, in to po trikrat višji ceni. Take sleparije morajo preprečiti občinske uprave s pomočjo trošarinskih uradov, kot je pred dvema letoma pravilno napravila zgoniška občinska uprava. Zlasti cena kraškega vina, tako črnega kot belega, se je v zadnjih letih močno dvignila. Kraško črnino npr. prodajajo zdaj po 480 500 lir, in je povpraševanje večje kot ponudba. Zato nekateri vinogradniki zdaj skrbijo, da bodo imeli več trt in več črnega vina. Izvedenec dr. Millo je ob podelitvi nagrad v Križu priporočal vinogradnikom predvsem domače vrste. Pred leti so mnogi vinogradniki, zlasti v Bregu, pokvarili svoje vinograde z raznimi vrstami trt, ki v naše kraje ne spadajo. Tudi pri izbiri trt za nove nasade je namreč potrebna pametna selekcija. Razstave domačih vin so torej privedle do lepega uspeha. Pri tem pa se ne smemo ustaviti in zadovoljiti. Še marsikateri kmet bo moral obnoviti in preurediti svojo klet, nakupiti novo posodo in sode, predvsem pa bo moral opustiti stare načine kletarjenja. Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo je pred kratkim razpisalo nagradni natečaj za dobro organiziranje kleti in ravnanje z vinsko posodo ter za dobro pripravo vina. (Skupno 23 nagrad od 50.000 do 60.000 lir). Do razpisa tega zelo koristnega natečaja je prišlo po ugotovitvah strokovnjakov na vinskih razstavah. Z boljšim kletarjenjem bomo imeli še boljša vina. Tudi glede časa trgatve bi morali grajati tiste vinogradnike, ki se »splašijo* in prezdogaj začnejo s trgatvijo- Samii ne vedo, kakšno škodo delajo sami sebi. Potem pa si marsikdo pomaga s sladkorjem, Čeprav smo imeli precej časa slabo vreme in je ponekod burja napravila precejšnjo škodo, obetajo trte letos dobro letino. Upamo, da bo še trajalo lepo vreme in da ne bo toče. Dobra vinska letina prinese v hišo lepe denarce in zadoščenje vinogradniku, zadoščenje pa ima tudi potrošnik, ki pije dobro vino. Že pred nekaj leti so govorili o pokrajinski razstavi in pokušnji vin, potem pa so prišle vmes slabe le’ tme. Morda ne bi bila slabo, če bi že zdaj začeli misliti na tako razstavo v prihodnjem letu. Nova zadružna pobuda v spodnji Furlaniji Deželne ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) je odobrila lani pro gram za uresničenje vrtnarskih in sadjarskih struktur, ki predvideva tudi zgraditev treh središč za zbiranje m prodajo sadja in povrtnin v Spilimbergu, Vidmu in spodnji Furlaniji. Te dni so pri trgovinski zbornici v Vidmu ustanovili v ta namen sadjarsko in vrtnarsko zadrugo za spodnjo Furlanijo, ki bo imela svoj sedež v Fiumicellu. Medtem pa so v Spilimbergu skoraj že dogradili omenjeno središče, za Videm pa so odobrili načrt središča. Za središče v spodnji Furlaniji bo dala znaten prispevek dežela. Novi zadrugi se bodo priključila mala in velika kmečka posestva področja, ki so pokazala zadružni-škega duha in prilagodljivost novim razmeram in "otrebam zbiranja in prodaje zelenjave ;n sadja, kar je tudi v skladu s smernicami Evropskega skupnega tržišča. Kronično pomanjkanje denarja za turistične prireditve bo prej ali slej prisililo prostovoljno turistično ustanovo «Pro Loco» v Gorici, da zahteva od ustreznih oblasti spremembo njenega statuta v »Avtonomno letoviščarsko ustanovo«. Taka ustanova bd imela zagotovljeno finansiranje z obveznimi davki na račun hotelirjev, gostilničarjev in drugih trgovcev. V gorišlkd pokrajini imamo do sedaj samo dve taka ustanovi, eno v Grade-žu, drugo pa v Gradiški (ta zavzema tudi področje Fo-ljana in Redipulje). Za ustanovitev takih ustanov pa je potrebna turistična važnost kraja, kar pa trenutno ne veljia za Gorico. Prizadevni turistični delavci v Gorici že več časa mislilo na ustanovitev takega poluradnega organa. Ta njihova zavzetost je vezana na kronično pomanjkanje denarja, Pisali smo že včeraj, na podlagi razgovora z dr. Pellisom, predsednikom ustanove «Pro Loco», da je glavna ovira za nemoten turistični razvoj v na{em mestu pomanjkEu nje denarja za razne manifestacije športnega ali kulturnega značaja. V prejšnjih letih je «Pro Loco« z usnehom prirejala (igoriški september«. V^aiko nedelio v tem mesecu je bila v Gorici kakšna prireditev in vse so imele oreoePen usmeh. verdar niso rtoserie zaželenega finančnega usroeha.. ker je hotela «Pro Točo« propagirati te prireditve tudi v najholl oddaljenih krajih na*e debele. Seveda je bdila taka propaganda v korist vsemu mestu in ne samo določeni prireditvi«. «Pro Loco« se zato zavzema, da bi ji deželna uprava, mestna občina in druge prizadete ustanove, dale večje denarne podpore. V Gorici čutimo tudi pomanjkanje ustrezne razstavne hale, kjer bi bilo moč prirejati gospodarske ali turistične manifestacije. Tako se mora filatelistična razstava skrivati v tesnih prostorih dvorane Trgovskega doma, ni bilo moč v preteklosti prirediti razstav goriške obrti m goriiške industrije. Nekoč je bila za te potrebe na razpolago dvorana Ginnastica, dandanes pa ta dvorana služi le v športne namene, le izjemoma Imajo v njej gledališke ali koncertne predstave. Dovolili bi si tu neko pripombo. Prav je, da bo zgrajena v Gorici razstavna dvorana. O njej misli že precej časa občinska uprava in vsi znaki kažejo, da bo stvar kmalu stekla. Vendar pa imamo dandanes v Gorici veliko dvorano, ki bi lahko služila razstavni dejavnosti. V mislih Imamo veliko dvorano v dolini Koma, last Unione Ginnastica Goriziana, za katero je dala gori-ška občina precejšnje vsote denarja. Dvorana je zelo velika, tlakov«-na je s cementom ker služi v glavnem kotalkarjem in bi lahko služila razstavni dejavnosti oh priliki Andrejevega sejma ali pa tudi ob drugih prilikah. Treningi športnikov bi izostali morda za teden dni, vendarle bi lahko v njej Imeli večje razstave. Tudi lokacija te dvorane je le malo oddaljena od središča mesta In ne bi škodovala takšni pobudi. Na eni strani je pravilno, da zahtevamo več denarja za razne turistične pobude, na drugi pa Je prav, da se ozremo tudi po mestu in poiščemo tiste obstoječe strukture, Id na mlaliko služijo za določeno dejavnost. Danes konferenca o prometni kampanji Ker se bližajo velikošrnaranski prazniki, ko je na cestah v Italiji največ ji promet, pripravljajo prometna in drugo organi po vsej državi ustrezne ukrepe, dia bi se povečan promet odvijal kolikor mogoče mimo in brez nesreč. V ta namen so sklicali za danes ob 11. uri na goriš ki prefekturi konferenco za tisk in za vse prizadete organe, ki imajo z urejevanjem prometa največ opravka. Pogajanja med strankami za goriško občino so počasna Delegacije posameznih strank so razpravljale o šolskih in o športnih problemih - Republikanci zavlačujejo pogajanja - Danes odločitev o seji pokrajinskega sveta Po zborovanju konzorcija za zaščito tipičnih briškiv vin, ki je bilo pred nekaj tedni, so imeli preteklo nedeljo dopoldne v prostorih trgovinske zbornice v Gorici tudi zborovanje za člane posoškega konzorcija, ki zavzema ravninski del vinogradov na Goriškem in ki mu predseduje inž. Cosolo. Predsednik je podal poročilo o delovanju konzorcija lani in njegov obračun, ki je bil izenačen in brez primanjkljaja po zaslugi deželnega prispevka, ki ga je konzorcij prejel lani. Po odobritvi poročil in finančnega obračuna, se je razvila živahna debata, pri kateri so ugotovili potrebo, da se s primerno propagando posveti več pažnje tehnično -agromnemu razvoju: predvsem bi bilo treba poskrbeti za nove nasade žlahtnejših trt, izboljšati njihovo gnojitev, cepljenje, obrezovanje, gnojenje in namakanje polja na splošno. Le na ta način se bo lahko povečal in izboljšal vinski pridelek. Vzporedno s tem pa bo treba s primerno propagando med potrošniki pripraviti jih do iiiiiiiiiiiiiiinii-iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui ZBOKOVANJE POSOŠKIH VINOGRADNIKOV S primernimi agrotehničnimi ukrepi je treba izboljšati vinski pridelek Z ustrezno propagando pa je treba povečati tildi njegovo prodajo Republikanci so bolid leta in leta odsotni na gorišfci politični pozorni ci in hočejo zaradi tega nadoknaditi večletno tišuno ter spregovoriti kor naenkrat za vsa leta molčečnosti. Tak vtis smo dobili, ko smo se nagovarjali z nekaterimi udeleženci dosedanjih posvetovanj za sestavo občinskega odbora v Gorici. Zaradi izredne konjunkture so dobili republikanci enega svetovalca v goriAkem mestnem svetu In ker se ustanavlja uprava leve sredine postaja logično, da so pri upravi zainteresirani tudi republikanci. Vendarle njih prisotnost zaustavlja delo pri sestavi programa. Prejšnji petek so se delegacije do- ininiMimuiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimmiiiuiinn VESTI Z ONSTUAN MEJE Aretirali so mladoletnega tatiča Agenti letečega oddelka kvesture so včeraj aretirali 17-letnega Stel-lia F., ki se bo pred sodnimi oblastmi moral zagovarjati zaradi tatvine z obtežilnimi okoliščinami. Preteklo nedeljo, nekaj po polnoči, je motorizirana patrulja občinskih stražnikov zapazila v Ul. Torrebianca omenjenega mladoletnika, kako je vozil s ciao po prepovedani smeri. Stražniki so ga skušali ustaviti, golobradi nepridiprav pa je hitreje pognal in jim skušal ubežati. Občinski stražniki so ga kmalu dohiteli in po krajšem zasliševanju izvedeli, da je Steli io F. ukradel motorno kolo nekaj minut prej v Ul. XXX Otto-bre, kjer je bilo parkirano. POROČNI OBREDI VKROMBERŠKEM GRADU Prostori v palači občinske skupščine v Novi Gorici niso primerni . V gostišču Pri Sterku imajo tudi živega medvedka V Novi Gorici bodo premestili poročno sobo. Zakonske zveze so doslej sklepali v zgradbi občinske skupščine, v prihodnje pa bodo te obrede opravljali v goriškem muzeju v Kromberku. Tam je namreč primernejše okolje za sklepanje zakonskih zvez. Za ureditev prostorov v kromberškem gradu je občinska zveza že odobrila 30 tisoč novih dinarjev. Na območju novogoriške občine, ki je največja na Primorskem, so lani sklenili 425 zakonskih zvfcz. Od tega števila so jih 288 ali kar 68 odstotkov sklenili v poslopju občinske skupščine. V 22 primerih je bila zakonska zveza sklenjena med jugoslovansko državljanko in italijanskim državljanom. V znanem gostišču šterk na Ajševici pri Novi Gorici so obogatili zbirko raznih divjih živali in ptic. Pridobili so namreč pet mesecev starega medveda iz kočevskih gozdov. Živali in ptice so v posebno urejenih prostorih na prostem ter so na voljo za ogled vsem gostom gostišča Šterk in valcem. Vesti iz Tržiča Predstavniki KD tn PSI Iz Tržiča so imeli te dinl ponovno razgovore glede sestave občinskega odbora. Socialisti so potrdili svoje stališče za sestavo odbora samo s predstavniki KD ln PSI. Ker pa se morajo pogovoriti predstavniki KD tudi z drugimi strankami (v petek, 31. t. m. bodo imeli razgovore s predstavniki republikancev), so se sporazumeli, da se bodo v prihodnjih dneh ponovno sestali za nadaljevanje pogajanj. Iz tržiške bolnišnice: Včeraj so pridržali na zdravljenju za 7 dni 65-lebnega Amedeja Marušiča Iz Tržiča, Ul. Bellini 18, ki so mu ugotovili ooAkodbe na desni roki in levem boku. Za 10 dni pa bo ostal v bolnišnici 66-letnd Ludvik Vettach iz Tržiča, ki so mu zdravniki ugotovili udarec v lobanjo in rano na glavi, ki jih je dobil pri padcu. Prvo pomoč z okrevanjem v nekaj dneh so nudili 25-letnemu Iva-drugim obisko- j nu Klunu iz Sesljana 54, ki se je ranil na levem komolcu. Nagrajeni vinogradniki v Križu. Od leve proti desni: Egidij Košuta, Martin Guštin, Ivan Sedmak, Franc Košuta In Emil Cibio menile o programu za področje socialnega skrbstva in javnega zdravstva, v ponedeljek pa so republikanci spet zahtevali debato o tem vprašanju. Zahtevali so obnovo zastarelih metod v zavodu Lemassi, o katerih je bilo toliko polemlik v zadnjih mesecih prejšnjega občanskega sveta. Debata se je vlekla zelo dolgo, bajč je obveljala prejšnja teza. V ponedeljek zvečer so še govorili o problemih šolstva in športe. Precej govora je bilo o športnih objektih v mestu in v predmestjdh, delegati raznih strank so se domenili, da je treba člmprej dokončati mrežo športnih objektov povsod, kjer so ti potrebni. V predmestjih naj športne objekte Javnega značaja upravljajo domača društva, vendar naj bodo ti objekti odprti vsem, ki bi Jih hoteli uporabljati. Naprave zgrajene z Javnimi sredstvi morajo biti na razpolago vsem občanom. Krščanske demokrate so zastopali De Rocco, Agati, Jakončič, socialiste Bukovec, Sanzdn, Tomas-sfoh, slovensko demokratsko zvezo Sfiligoj, Bratina, Bratuš, republikance Mamzinl, socialdemokrate Zampl, Zucailili. Ponovna seja bo nocoj. Ce bodo stvari šle po sreči bo morda prihodnji teden program za bodočo občinsko upravo sestavljen. Danes se sestane na Izredno sejo odbor pokrajinske uprave. Razpravljali bodo o datumu sklicanja pokrajinskega sveta, M je pridviden za prihodnji teden. Jutri zaprta cesta proti Doberdobu v Ronkah Ker bodo jutri preizkusi neki mostiček čez namakalni kanal »Dotto-ri» na cesti Ronke - Doberdob, je predsednik pokrajinske uprave odredil zaporo dela ceste med državno cesto 305 in križiščem v Ul. Castelliere na pokrajinski cesti za Doberdob. Med zaporo, ki bo trajala od 8. ure zjutraj do 16. popoldne se bo vršil promet za Doberdob in Selce po ulicah Rotonda in del Capitello v Ronkah. Inž. Gelserino Graziato je dolžan poskrbeti za ustrezne prometne znake. Trije ranjeni pri nesreči v Ločnlku Prejšnji večer nekaj pred 21. uro se je blizu pokopališča v Ločniku pripetila prometna nesreča, pri kateri so bili trije ranjeni. Takrat je 37-letna Marija Cum por. Delta Morte iz Ul. Rialto 27 s svojim dveletnim sinom Markom pešačila po Ul. Camposanto v Ločniku. V tem je privozil na mopedu 31-let-ni Giovanni Simonetti ki stanuje v Ul. Camposanto 40 ter obe podrl. Vse tri so odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so nudili materi prvo pomoč ter bo ozdravela v 10 dneh, otrok pa v 7 dneh, Simonettiju pa so ugotovili udarec v lobanjo ter poškodbe na udih in so ga pri-držaJi za 15 _ dni na zdavljenju. Orožniki iz Ločnika vodijo preiskavo o incidentu. Požar na gmajni ob cesti pri Jamljah Včeraj popoldne ob 14.45 so poklicali goriške gasilce v Jamlje da bi pomagali pri gašenju ognja, ki je nastal na gmajni v bližini državne ceste ter je zajel tudi mlad nasad borovcev in drugih drevesc. Gorelo je na področju kakih 3.000 kv metrov in ogenj je povročil okrog 30 tisoč lir škode na parceli, ki je last Alojzija Bo-neta. Dve uri pozneje pa so morali gasilci posredovati v šlovrencu, kjer se je vnel fiat 500, ki je last Klavdija Melandrija iz Gorice, Ul. Faiti 14. Vzrok je bil slabo delovanje vplinjača, ki je menda celo puščal bencin, ki se je potem vnel. Gasilci so kmalu bili kos ognju, ki pa je vseeno povzročil okrog 60 tisoč lir škode. Natečaj za zdravnike pri policiji 7. vladinim odlogom od 4. aprila je bil razpisan natečaj za 18 zdravnikov - poročnikov za stailmo služil« pri policiji. Prosilci morajo i-Jneti največ 32 let ter medicinsko in kirurško diplomo. Prošnje na kol kovanem papirju je treba nasloviti na Mimistero deirin-tenno - Direzione Generale della Pubblica Sicurezza - Divisione FAP - Servizd UfficiaM* v Rimu ter jih morajo prizadeli vložiti na prefekturi do 5. septembra letos. Tam dobijo tudi vsa podrobnejša pojasnila. Prijava kmečke škode zaradi neurja in toče Kmečka zveza obvešča slovenske kmete, katerim je toča ali nevihta povzročila škodo na pridelkih, da lahko vložijo zadevno prijavo na njenem uradu v Gorici, Ul. Malta št. 2. Najboljši med slovenskimi dijaki tega, da bodo dali pri nakupu prednost boljšim kvalitetam in sortam vina ter s svojo zahtevo pripravili tudi bolj konservativne vinogradnike za uvedbo potrebnih izboljšav. Ob zaključku občnega zbora so zavrteli tudi dokumentarni film o vinski razstavi v Tržiču, kjer so bili tudi letos nagrajeni nekateri slovenski vinogradniki s področja goriških Brd in Krmina. Nekateri zborovalci so prinesli s seboj tudi nekaj steklenic svojega boljšega vina »za pokušnjo* ker so menili, da si bodo s tem napravili dobro reklamo. Službena mesta na višjih srednjih šolah Na sedežu šolskega sfcrbndšifcva v Gorici, soba št. 3, je na vpogled okrožnica št. 231, kn govori o razporeditvi profesorskih službenih mest na višjih srednjih šalah. Rok zapade 12. avgusta. Poletne počitnice Državne biblioteke Državna biblioteka v Gorid bo zaprta zaradi poletnih počitnic od 1. do 17. avgusta. V tem času, samo ob delavnikih, bo pisarna odprta od 10. do 11. ure, samo za vračilo izposojenih knjig. Od 17. do 29. avgusta bodo imeli v biblioteki poletni umik. Ob delavnikih bo knjižnica odprta le v jutranjih urah, od 9. do 12.30. Od 31. avgusta dalje bo knjižnica spet redno delovala: odprta bo ob delavnikih neprekinjeno od 9. do 19. ure. PF SPD v Gorici priredi v soboto in nedeljo 1. in 2. avgusta, dvodnevno turo na vrh Sernio v Karoiji, za udeležence z lastnimi prevoznimi sredstvi. Dne 15. in 16. avgusta pa bo avtobusni izlet v Logarsko dolino na štajerskem, za katerega je le še nekaj mest na razpolago za tiste, ki bodo pohiteli z vpisom. Vpisovanje in podrobnejša pojasnila na sedežu SPD v Ul. Malta 2-1. vsak delavnik v dopoldanskih urah. Razna obvestila Tečaji za popravne Izpite bodo tudi letos v slovenskem dijaškem domu v Gorici. Pričetek v sredo 5. avgusta. Za vsa podrobnejša pojasnila se dijaki odnosno njihovi starši lahko obrnejo vsak delavnik na upravo doma v Gorici Ul. Mon-tesanto, tel. 34-95 in sicer od 10. do 12. ure. Darovi in prisoevki Arianna Tomšič 1. b razred nižje gimnazije Za krvno banko v Gorici so darovali: Pina in Luciano Bancheri 5000 lir; Mercede in Francesco Da-nelon 5000. Nečaki iz Gorice v •spomin pokojne tete Marimette Ca-pello 10.000 lir; Stefania Scaroni 1000 lir; skupina prijateljev zbranih v gostilni Molar v počastitev spomina Alda Bandellija 11.000 lir; skupina prijateljev iz Tenis kluba v Gorici 20.000 lir. VERDI 17.00: «Senza sapere niente di lei«, F. Leroy in P. Pitagora. Italijanski kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 18.00—22.00: «Lasciatali vi-vore«, dokumentarni film o favni v barvah. MODERNISSIMO 18.00-22.00: «La bisbetica domata«, E. Taylor in R. Burton; italijanski kinema-skopski film v barvah. V1TTORIA 17.30—21.30: «La ragaz-za con la pištola«, C. Guiffrč ta M. Vitito. Italijanski kinemasko-pe v barvah. CENTRALE 17.30—21.30: «Maodste comtro 11 vamplro«, G. Scott ta G. M. Canale. Italijanski ktaema-skope v barvah. Tržič Karel Devetti 2. a razred nižje gimnazije AZZURRO Danes zaprto. ENCELSIOlt 17.30- 22: «La pecora nera», V. Gassman ta L. Gastoni. Barvni film. PRINCIPE 18—22: «11 lungo coltel-lo di Londra«, Chr. Lee ta M. Lee. Barvni film. IXovo Gorica SOČA «Glas v viharju«, ameriški film — ob 18.15 tn 20.15. SVOBODA »Razposajeni«, framoo-sko-italijanski barvni film — ob 18.3U in 20.30. DESKLE »Noč vlomilcev«, angleški barvni film — ob 20.30. PRVACINA «Ho», francoski barvni film — ob 20.30. RENČE »Kraljevič In berač«, ameriški film — ob 20.30. ŠEMPAS Prosto Damijan Klanjšček 2< razred nižje gimnazije DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici Je danes ves dan ta po. noči dežurna lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija 244 - tel 35-38. V TRŽIČU V Tržiču Je danes ves dan ta ponoči dežurna lekarna dr Rismondn, Ul. Toti 52 — tel. 72-701. SAMI AMERIČANI SO PRIŠLI Z ZADEVO NA DAN Podrobnosti o tigrovih kletkah» na južnovietnamskem otoku Con Son Kaznilnica izhaja še iz dobe francoske zasedbe - Primerjajo jo Hudičevemu otoku Zapore vodita domačin in Američan - V zaporu 10 tisoč jetnikov, v kletkah pa 600 Pred nedavnim je javnost izvedela za posebne ječe v Južnem Vietnamu, ki jih imenujejo »tigrove kletke». Slike in reportažo o teh kletkah je objavila ameriška revija »Life*, članek pa je podpisal 30-letni advokat Thomas R. Harkin, ki je bil član ameriške komisije, ki naj bi preverila stanje vietnamskih ječ. Ko se je Harkin vrnil v ZDA, je takoj dal ostavko in objavil članek v reviji »Life*, medtem ko sta dva poslanca naslovila na Nixona pismo. Toda, kaj je v;del Thomas R. Harkin na otoku Con Son? Ameriški kongres je poslal na otok Con Son 12 oseb, ki so sestavljale posebno komisijo za preverjanje civilne pomoči, ki naj bi jo ZDA nudile Vietnamu; Harkin je b:l v komisiji kot asistent. Že doma je izvedel, da na otoku še uporabljajo «tigrove kletke*, ki so jih zgradili Francozi, ko so na otoku post avli ječo. Že ob odhodu je torej Harkin imel jasno pred seboj cilj svojega potovanja. Želel je priti v stik z možem, ki so ga imenovali Don Luče in je bil nekoč voditelj International Volunta-ry Service v Vietnamu in z njegovo pomočjo obiskati «tigrove kletke ». V Sajgonu ga je poiskal. Najprej je bil Luče oprezen, ker se je bal, da Harkin pripada organizaciji CIA, kasneje pa se je odločil. da bo Harkin'i pomagal. Peljal ga je v sajgonsko predmestje in sam odšel k nekemu študentu, lo so ga iz »tigrovih kletk* izpustili dva meseca prej. Študent bi namreč lahko Harkinu orisal pot do »kletk*. Toda mladenič ni želel pomagati Harkinu, tudi on se je bal, da ima opraviti z nevarno osebo. Šele drugega dne se je mladenič premislil. Prišlo je do srečanja, katerega so se udeležili Harkin, Don Luče, študent in demokratski poslanec Augustus Haw-kins. Mladeniču je bilo ime Cao Ngu-yen L«, star je b’l 27 let in je študiral pedagogiko na sajgonski lini verzi. Začel je pripovedovati svojo zgodbo od 6. julija 1968, ko so •iiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii Publikacija ob 100-Ietnici tabora v Kubedu V okviru pripravljalnega odbora za proslavo stoletnice tabora v Kubedu deluje tudi komisija za zgodovino. Njena naloga je predvsem ta, da pripravi in izda brošuro, posvečeno temu pomembnemu zgodovinskemu dogodku. Besedilo za brošuro je pripravil ravnatelj pokrajinskega muzeja v Kopru prof. Janez Kramar. Pred tednom dni je komisija za zgodovino pod vodstvom Srečka Vilharja tekst pregledala in po oceni strokovne komisije tudi odobrila. Brošura se bo tiskala v tiskarni Primorskega tiska v Kopru, tehnični urednik knjige je prof. Jože A. Hočevar. Naslov knjige je «Tabor v slovenski Istri*. Knjižica bo imela naslednja poglavja: začetki narodnega prebujanja v slovenski Istri, kulturno in politično delovanje Sl<-vencev v času ustavne dobe; narodno gibanje in slovenski tisk; ukinitev slovenskih občin; prepoved taborov; priprave na tabor v Fernetičih; ohranitev taborniškega gibanja; duhovščina in slovensko narodno gibanje; Franjo Ravnik, slovenski duhovnik in voditelj narodnega gibanja; tabor v Kubedu in njegov pomen. Razumljivo je, da je zadnji temi posvečen velik del, praktično več kot ena tretjina publikacije. Poleg temeljnega teksta, ki na petdesetih straneh obravnava dogodke izpred sto let, bo v knjižici reproduciranih tudi petnajst najbolj pomembnih dokumentov, ki doslej še niso bili objavljeni. Založnik publikacije je komisija za zgodovino pri pripravljalnem ga aretirali pod obtožbo, da se je udeležil demonstracije za mir. Med svojo pripovedk) je študent izjavil, da ni niti komunist, niti nacionalist, na policijski postaji pa so ga dva meseca vsak dan tepli, da bi iz njega izsilili priznanje, da je komunist. Obsodili so ga na tri leta ječe in ga najprej zaprli v Sajgonu, kasneje pa so ga odpeljali na otok Con Son v »tigrove kletke*. »Odpeljal: so me na ladjo z drugimi jetniki. Nagrmadili so nas v skladišču, kjer so nam nataknili lisice in nas uklenili v verige kot se je dogajalo s črnskimi sužnji, ko so jih iz Afrike peljali v Ameriko. Že med potjo sem se zelo bal, ko pa so me vrgli v »kletko*, sem bil pripravljen na smrt. Ves čas smo zelo trpeli lakoto in žejo. Dajali so nam po dva kozarca vode na dan, toda v »kletkah* je bila huda vročina, katere nismo mogli prenašati. Zjutraj smo imeli tako suho grlo, da smo morali piti seč: opravili smo svojo potrebo v skupno posodo in si potem seč razdelil’'. Niso nam dovolili, da bi se pogovarjali niti da bi se pre makniU ali vstali. Če je kdo to storil, so ga takoj pretepli. »Kletke* so zelo ozke votline, ki so jih skopali v zemljo in jih pokrivajo jeklene rešetke. Pazniki so nas gledali skozi rešetke. Če se je kdo izmed nas premaknil ali menjal položaj, so ga takoj od zgoraj skozi odprtine udarili z lesenim kolom. Večkrat so pazniki skozi re šetke opravljali svojo potrebo na nas. Medtem ko sem bil tam, je osem oseb umrlo. Navadno so u-mirali, ker so bili šibki, zaradi bolezni ali zaradi udarcev, k' so jih dobili. Pazniki so jih tepli, jetniki pa so čez dva ali tri drv u-mrli. V »kletkah* sem preživel 11 mesecev. Dan in noč sem imel gležnje vklenjene v verige. V e-najstih mesecih so mi verige odstranil le osemkrat. Po pravilih naj bi stopili iz »kletke* enkrat v mesecu, da bi si menjali obleke; toda mene so v «kletki* držali 8 mesecev preden smo lahko stopili prvič iz nje.* Študent je nato povedal, da je v »kletkah* še zaprt njegov brat, kljub temu pa je on, ko so ga izpustili, napisali z drugimi bivšimi jetniki podrobno poročilo o »kletkah*. »Kletke* so dolge deset čevljev, široke pa pet. V tem prostoru živi pet oseb, ki so med seboj priklenjene. Preživljali smo dneve v popolni tišini in brez najmanjšega giba v razžarjenih ce licah. Že več let niso »kletk* očistili, zaradi česar je bil v njih smrad izločkov tako močan, da so si pazniki mašili nos, ko so se približali. Telo sem imel prekrito z brazgotinami, ki so nastale, ko so se mi zacelile rane od udarcev. Ko sem dospel na otok, so mi vse odnesli: denar, obleko in osebne stvari, ki mi jih niso več vrnili. Dajali so nam jesti riž in gnile ribe. Ko so jetnike peljali ven. da bi jih pretepli, so mnogi izko risrili priliko in utrgali šop trave, ki so ga potem v »kletki* žvečili. Jedli smo tudi hrošče, kuščarje in vse žuželke, ki so prišle v »kletke*. Jedli smo jih žive. Najprej smo jih zgrizli, nato pa smo si razdelili kose.* odboru za proslavo stoletnice tabora v Kubedu ter pokrajinski muzej o Kopru. Naklada knjige bo 500 izvodov in jo bodo dobile vse kulturne inštitucije na Primorskem. Na sestanku komisije za zgodovino, ki smo ga že omenili, so se zmenili, da bodo v spomin na dogodke pred sto leti postavili v Kubedu spominsko ploščo. Prvotno predvidena razstava, posvečena taboru v Kubedu, pa bo odpadla, ker so vse temeljno gradivo, ki je bilo predvideno za rastavo, uporabili za knjigo in bi bilo zato nepotrebno, da bi isto zgodovinsko gradivo objavljali na dveh krajih. Organizatorji akcije pričakujejo, da bo Ta pripoved .je Harkina le spodbodla, da je bil še bolj odločen obiskati »kletke**. Kasneje mu je študent narisal pot do «kletk». Poiskati bi bil moral vratca na majhnem vrtu, kajti to je edina pot do njih. Medtem so se elani komisije premislili in niso več hoteli na otok, da bi obiskali ječo. Na pot so odšli le Harkin. poslanec Havvkins in poslanec iz Tennesseeja William Anderson. Med potovanjem .je trojica dobila publikacijo z informacijami o otoku Con Sonu. Podpisal jo je Frank «Red» Walton, ravnatelj varnostne službe na otoku. V publikaciji je bilo napisano: nacionalna pobolj-ševalnica na otoku Con Sonu leži na Kitajskem morju 140 km od Saj-gona in je največja vietnamska po-boljševalnica. Kot jetniško kolonijo so si jo zamislili Francozi leta 1862, več let pa so jo primerjali Hudičevemu otoku. Kljub temu, da upravljajo sedaj jetnišnico po najmodernejših kriteri.jih, otok _ tega naziva še ni izgubil. Poboljševal-nico uporabljajo sedaj kot ječo za komuniste in navadne kriminalce. V jetnišnici je 9916 jetnikov: poboljševalni co sestavlja sedem oddelkov, ki lahko sprejmejo 9750 jetnikov. V 2000 jetnikov, ki so zaprta na otoku, oblasti lahko zaupajo in ti živijo izven oddelkov po-boljševalnice v skoraj zasebnih stanovanjih ter j'h le minimalno nadzorujejo. Ti jetniki si lahko sami pridelujejo hrano. Na Con Sonu obstaja tudi zdravstvena služba. Vodi jo zdravnik, kateremu pomaga skupina jetnikov. Enkrat v letu cepijo vsakega jetnika proti kugi, koleri in kozam. Od časa do časa vršijo tudi predhodne preglede, da bi jetniki ne zboleli za jetiko. Zo- bozdravstvo ni redno in je odvisno od prihoda ameriških ladij, ki imajo zobozdravnika na krovu. Jetnike uporabljajo na otoku tudi za priložnostna dela, lahko sledijo tudi lekcijam iz vseh predmetov. Vsi jetniki, v katere imajo oblasti zaupanje in 75 odst. drugih zapornikov lahko hodi na kopanje, lahko pišejo in prejemajo pisma, imajo na razpolago bar in druge ugodnosti. Na obali so zgradili 300 stavb, v katerih živijo jetniki 120 dni pred odhodom na svobodo. Komisija mednarodnega RK občasno obišče ječo in je doslej izdala za upravo jetnišnice laskava poročila. Strokovnjaki za ječe so izrazili mnenje, da Con Son nima nobene podobnosti s Hudičevim otokom, pač pa je izredno modema in udobna jetnišnica. Kar je kasneje Harkin videl v jetnišnici, pa je popolnoma pob;lo trditve te publikacije. Po več poskusih, da bi obiskal «tigrove kletke*, mu je to končno uspelo. Bilo je tako, kot je pripovedoval študent. Zgrajene so v drugem nadstropju posebnega, skritega oddelka. Jetniki so gledali iz globine skozi rešetke. Ko so izvedeli, kdo so obiskovalci, so začeli tožiti, da so lačni in oslabljeni. Ob vsaki kletki je brl vrč z živim apnom. Poveljnik jetnišnice, polkovnik Ngu-yen Van Ve, je dejal, da služi apno za pleskanje sten v kletkah, jetniki pa so povedali, da pazniki stresajo to apno nanje, ko tožijo, da so lačni. Neki moški je stegnil roko skozi rešetke, manjkali so mu trije prsti; povedal je, da so mu jih odrezali ob aretaciji. Neko dekle je povedalo, da so jo zaprli, ker se je udeležila demonstracije za mir. Ko so obiskovalci šli iz jetnišnice, so bili pretreseni in jezni. Polkovnik jim .je dejal, da nimajo pravice vmešavati se v vietnamske zadeve. Dejal jim je, da sodijo jetnišnico po razmerah, ki so rezervirane le za 400 ali 50C jetnikov, ko pa jetnišnica obsega 10.000 jetnikov. Nadaljeval je «io so zločinci, nočejo pozdraviti riti ameriške zastave*. Komisija se je vrnila v ZDA. V uradnih aktih ni bilo med osmimi vrsticami poročila nit1 besede o «tjgrovih kletkah* na otoku Con Son. ŠE EN FILM 0 JUGOSLOVANSKI EPOPEJI Veliki «Neretvi Olajšano delo — grablje za spravo sena IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllHlinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllll SKRB OBLASTI, DA BI STARI UMOTVORI NE IZGINILI Zakladi stan ruske umetnosti v bivšem moskovskem samostanu sledi »Sutjeska Bo to nov kolos o prebitju iz nacifašističite-ga obroča v juniju 1943, ko je bilo na eni strani 19.600 na drugi pa 120.000 vojakov Muzej nosi ime po začetniku določene ruske umetnostne šole - Vodstvo muzeja od leta do leta dela nove načrte, kako zbrati in rešiti dragocene umetnine, ki jih iščejo širom SZ škoda je nastala tedaj, ko se je zrušila veVkanska kupola. Z njo so se namreč sesule tudi freske, ki jih je bil Rublov napravil v Najpomembnejša in najbolj dragocena podoba, ki jo je napravil Andrej Rublov — «Sveta trojica* MOSKVA, konec julija. - V sovjetski zvezi se posveča kulturi pozornost. To moremo opaziti v raznih inštitutih in muzejih, galerijah in razstaviščih, k.jer je vidna, rekli bi že otipljiva skrb tako imenovanih odgovornih krogov in ljudi, ki so jim posamezne ustanove na skrbi ali jim poverjene v upravo. To je vidno tudi v muzeju za staro umetnost, ki nosi ime po znanem ruskem slikarju ikon Andreju Rublovu, ki so ga ustanovili pred kakimi desetimi leti v bivšem starem samostanu Andronah. V tem muzeju vse priča o negi in skrbi, redu in vnemi sedanjih ljudi, hkrati pa tudi o veliki preteklosti ruske cerkvene umetnosti. Odrešenikova cerkev je najstarejša zgradba v Moskvi. Kdo je to svetišče zgradil ali zanj napravil načrte, ni znano. Zgodovinarji pa vendarle menijo, da ie pri gradnji tega svetišča sodeloval genialni ruski slikar Andrej Rublov. Svetišče je zgrajeno iz belega kamna, notranja slikanja pa sta opravila že omenjeni Rub- publikacija dobro sprejeta. ..............................nilUU.■„■■■<..........MII............MiHIMIIIHIIMIIIIIMIIIIIMIIIIIMII.il.MIIM.I.MMIMIM....IM.........■.....■■■■Ml.H čite si nekaj počitka, pa bodo tem- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Čemu bi ne upoštevali pametnih nasvetov. Spopad, ki pa naj ne vpliva na vaše sklepe. BIK (od 21.4. do 20.5.) Razmere bodo terjale pozornost. Novo prijateljstvo, morda prvi znaki ljubezni. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Veliko časa boste izgubili v praznih marnjah. Tudi v družini ne bo šlo vse gladko. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne izrekajte kritik s škodoželjnimi nameni. S svojo domišljijo utegnete rešiti neko čustveno vprašanje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nastopilo bo krajše obdobje borb za uvelja- HOROSKOP vitev. Razočaranje vam bo omogočilo povratek na koristnejšo pot. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V svojem delu boste naleteli na nepredvidene zapreke. Bodite kar najbolj širokosrčni. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaša situacija je ugodna, vendar se na to ne zanašajte. Odločitev glede nekega čustvenega vprašanja. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne zaupajte svojih načrtov. Omogo- ne misli izginile. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Izkoristite priložnost: ki se ne bo tako hitro ponovila. Prijetno razpoloženje vas bo razvedrilo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Preveč fantazjie je v vaših načrtih. Priložnost, da se v družbi izkažete. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne smete si privoščiti raztresenosti, ko gre za poslovne zadeve. Majhni spori. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zanimivi predlogi v zvezi z vašim finančnim poslovanjem. Dokajšnje duhovno za doščenje. lov in Danilo Čiomi. Žal je med obnovitvenimi deli, ki so jih o-pravili v 17. stoletju, del slikarij, del fresk šel po zlu. Ostali so le malo manj kot drobci velikih fresk ob dveh oknih ob straneh glavnega oltarja. V začetku 16. stoletja je bila v samostanu zgrajena obednica v dve nadstropji v 17. stoletju pa so postavili mogočno kupolo, tako da je bil ves samostan Andronah dograjen šele konec 17. stoletja. Ko pa je 1812 Napoleon zasedel Moskvo, je tudi v tem samostanu izbruhnil požar, ki je povzročil velikansko škodo. Največja njeni notranjosti. Leta 1959 je sovjetska vlada sklenila, da se je treba lotiti obnovitve samostana. Več let je nekaj, slikarjev in arritektov pod vodstvom Leva Davida obnavljalo ta pomemben ruski kulturni spomenik in ob šesti stoletnici rojstva Andreja Rublova so v bivšem samostanu odprli muzej, ki je posvečen stari ruski umetnosti, prvenstveno cerkveni. Andrej Rublov se je rodil okoli leta 1360. Če letnica rojstva ni povsem ugotovljena, se zagotovo ve, da je umrl leta 1430. Pokopali so ga za samostanom, ki mu je posvetil največ svojih ustvarjalnih moči. Genialni ruski slikar je bil pravzaprav začetnik originalne ruske slikarske šole. V okviru srednjeveške ikonografije ie znal s svojim slikanjem izraz:ti tudi globino občutij, čudovit liri-zem in izredno popolnost oblik. Andrej Rublov ni slikal le v Moskvi, pač pa je prepotoval pol Rusije in slikal po mnogih ruskih mestih. Njegove freske, njegove ikone in tudi druge podobe krasijo razne cerkve in katedrale v Moskvi, v Vladimirovu, v Svengo-rodu, v Zagorsku in drugod. Ikona, za katero menijo, da je največji umotvor Andreja Rublova, je «ikona trojice*. Podoba trojice predstavlja dejansko podobo treh mladih, vitkih, rekli bi elegantnih oseb, ki sedijo okoli mize. Zanimiva je zgodovina kopije te slike, katere original moremo videti v muzeju. Strokovnjak za restavriranje starih podob Vasilij Kirikov je «ikono trojice*, Rublov original tako popolno prekopiral, da kopije niso mogli razločevati od izvirnika. Da bi kopije ne zamenjali z originalom, so jo skrajšali za nekaj centimetrov. Vrnimo se v muzej, ki nosi ime po Rublovu. Njegov namen je, zbirati slike iz starega ruskega slikarstva. V glavnem zbira muzej slike iz ruskega srednjega veka in v muzeju naletimo na največje umotvore iz 14. do 17. stoletja. Rusko slikarstvo je najbolj znano, kar se te dobe tiče, po svojih ikonah, freskah in miniaturah. Ikone so slikali na platno, ki so ga obdelali tudi z mavcem. Stari slikarji so uporabljali svoje tehnike, svoje barve in pri tem tudi veliko jajčnega rumenjaka in lanenega olja, ki je dajalo podobam posebno temen ton. iiiiiiiiiiiiuiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiuMiisuiiiiiiiiiitiiiiimiiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Olja in risbe v občinski To pot sta se srečali v občinski galeriji dve tržaški umetnici, in sicer Punzo ter Roma Ive-Sauli. Prva je razstavila izključno črno-bele risbe, druga pa oljnate slike pokrajin in cvetlic. Razstavi pa se kljub temu dobro dopolnjujeta ne glede na različno usmerjeni likovni izraznosti umetnic. Punzova namreč v risbah, kjer so ponazorjeni večinoma konji, le te podaja s svojstveno izčiščeno črto sintetične lepote. Ta pa postaja v lagodnosti nje nepretrganega poteka kar že osebni rokopis. Se pa ta razmahne v tako prožnost, ki se učinkovito sklada z ono gibov konj, manj pa s tu pa tam mirujoče podanimi ljudmi. Čisto prirodno veselje, v vsej barvni opojnosti krajine, pa izžareva iz olj druge umetnice. Ko je pred leti Roma Ive-Sauli razstavila v galeriji rRettori», smo občudovali dovršenost njenega slikanja. Ugotavljamo pa sedaj, da je to postalo bolj drzno v igri potez, ,ci so oolj goste in kratke. Vidni svet jo še vedno umetniško navdihuje, da ohranja, v sprejemljivo idealizirani stvarnosti, staro zvestobo kraškim in drugim domačim razgledom, katere pesniško doživlja v bolj barvno pestri skladnosti Igtnih časov potom prepričljivega obvladanja raznoterosti oblik prirode. MILKO BAMBIČ Barve so se dobro ohranjevale in dolgo ostale polne in žive. Stari slikarji so uporabljali v glavnem štiri, do šest barv, vendar so z raznimi mešanji dosegali čudovite uspehe, čudovite odtenke. Dela v moskovskem muzeju so razstavljena v glavnem v kakih desetih velikih dvoranah, toda muzej še ni zaključil svojih nabiralnih akcij, ki se vrstijo iz leta v leto, ko si vodstvo muzeja vsako leto napravi program, zbrati določeno števno podob in slik z določenega področja. Praktično gredo ekipe muzeja v določene kraje, kjer preiščejo vse objekte, koder bi se mogla vsaj naslutiti kaka podoba, ki spada v to časovno in vsebinsko območje. V muzeju je sedaj nad tisoč slik najbolj znanih starih ruskih umetnikov. Samo po sebi se razume, da podobe, ki jih strokovnjaki in izvedenci iščejo po raznih predelih Sovjetske zveze, niso vse dobro ohranjene. Pretežna večina teh slik potrebuje marljivo delo restavratorjev, pri čemer imata glavno besedo Vasilij Kirikov in njegov sin Aleksander, ki sta doslej skupno s svojimi sodelavci, opravila že velikansko delo. Muzej postaja iz leta v leto bolj bogat in tudi zanimiv. Vsako leto beleži večji obisk, kar posredno dokazuje, da se tudi poprečni Rus in sovjetski državljan na sploh zanima za staro rusko u-metnost. To je povsem razumljivo, saj je znano, da so sovjetski u-metnostni muzeji in galerije izredno dobro obiskani. Narodnoosvobodilna borba jugoslovanskih narodov, ta epopeja junaštva in požrtvovalnosti posameznikov in množic, je bila, je in bo še dolgo neizčrpen vir motivov za umetnike pisane besede, slikarstva in filmskega izražanja. Doslej je to motiviko obdelovala že cela množica jugoslovanskih filmskih ljudi in prav pred letom dni smo mogli videti veliki Bulajičev film rBitka na Neretvi», za katerega smo preteklo nedeljo zapisali, da so ga prodali v vse dežele sveta in da ga kritika po svetu hvali in boljše sprejema kot domača jugoslovanska filma. K temu kolosu Veljka Bulajiča ter k njegovi prejšnji cKozari* se bo čez kako leto pridružil nov kolos z naslovom «.Sut-jeska*. Tega filma pa ne bo delal Veljko Bulajič, pač pa filmski režiser Stipe Delič, ki pa je vendarle pritegnil k sodelovanju Veljka Bulajiča. Skupina filmskih ljudi že mesec dni dela v Tjentištu na reki Sutjeski in v okolici, pač v krajih, kjer so se v juniju 1943. leta dogajali odločilni dogodki za rešitev jedra jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. Gre za zgodovinski dogodek iz pete ofenzive, kjer se je 19.500 partizanov jedra jugoslovanske osvobodilne vojske, skupno z vrhovnim poveljstvom NOB, znašlo v obroču 119.000 sovražnih vojakov in se iz njega prebilo. Ne bomo govorili o dogajanjih, ki jih bo Stipe Delič spravil na filmski trak, pač pa bomo dali nekaj podatkov o tem, kdo vse bo v tem filmu sodeloval. V preteklih dneh je bil pri ekipi, ki z Deličem pripravlja osnovo za film, tudi podpredsednik zvezne skupščine Peko Dapčevič, ki skupno z zgodovinarjem Vladimirom Dedijerom ter s članom sveta federacije Vladom Šegertom pomagajo ekipi kot svetovalci, ker so vsi trije osebno sodelovali v onih dogajanjih leta 1943. Režiser Stipe Delič je nalogo za pisanje scenarija poveril Branimiru Ščepanoviču. Kot vojaška svetovalca Ščepanoviču pomagata general podpolkovnik Nikola Ljubibratič ter generalmajor Milan Vukovič, ki sta sodelovala tudi pri snemanju ^Neretve*. ščepanoviču pri pisanju scenarija pomaga še Čeh Arnošt Lustik, direktor fotografije pa bo Tomislav Pintar, ki je bil za snemalno kamero tudi pri «Neretvi». Omenili smo že Veljka Bulajiča. Ta . bo pri ^Sutjeski* superrevizor. V ekipi pa so še številni ljudje, ki so sodelovali pri Bulajičevi «Ne-retvi». Tudi kar zadeva financiranje filma je Delič ubral pot, ki jo je bil za «Neretvo» ubral Bulajič. 7,a kritje s'roškov «Sutjeske» bodo strnila sredstva filmska podjetja «Bosna — film» in ^ iz javnih skladov ter od tega, bo dala armada, ki bo dala na polago okoli dve tisoč vojakov, letal, kakih 30 oklepnih v skladiščih v Mostam, ki#, ostal po snemanju ^Neretve*‘ kateri strokovnjaki menijo, da prav toliko topov. Sicer pa ie flt težni del tega materiala že milijonov novih dinarjev ne J>o .. volj in da bo vsakršno Pr0^jf nje te vsote šlo v breme Rekli smo, da bo ^Sutjeska’" nejša od rNeretve*. Deloma zaradi tega, ker je praksa a relvo* dragocena. Toda tudi ^ se bo «Sutjeska* precej razlik0^ od «Neretve*. Po koncepciji »| Deliča v filmu «Sutjeska» d* prevladoval vojni spektakel " pa bo v njem obdelana draf1’ kateri bodo v vojaški vihri l vladovale psihološko obdelane. veške usode. V filmu bo sodeif \ v celoti veliko ljudi. Računarh 6000 statistov. Toda vsega bo 30 «osebnosti», to se prod fj nih vlog, od katerih vsaka bo svojo «zgodbo». Posebnost «Sutjeske* bo da se bo v njej prvič pojavil Režiser se še ni odločil, kof sednika T». let. Najrf poveril vlogo predsednika je imel tedaj 51 v a/'"'n,) kandidati za to vlogo so Kit*, ji glas in Paul Neivman ter neia., goslovanski umetnik, čigar >:^ji niso povedali. Pred podpisuj godbe z enim ali drugim od , ?•»- » •> * * * l-uffll njih umetnikov bo treba izve; ločene konsultacije, po podp godbe pa tudi posebne Pr!c Delič sicer namerava pmtčfLf go Tita že omenjenima umdflj ter nekemu tretjemu, toda 'Li nih krajev sveta prihajajo sg ne ponudbe znanih filmskih ki bi radi igrali vlogo maršal v filmu. , j/ t čeprav je več kandidatov, slj t lič ni odločil niti za tistega .. j j hika, ki naj bi v filmu toimd^f j naški lik črnogorskega j1®? ||t j Savo Kovačeviča, ki je pri j r starosti izgubil življenje v Lj t na esesovce, ki so bili vk°rp gori Košur prav nad kanjon01"*) jeske. Gre za legendarnega .f i ka, za katerim se še vedno r epske pesmi. . 1 V filmu bo poosebljen tud' j« 1 hrvaški revolucionarni pesnjh v t Goran Kovačič. Koča Popov,J * le Jakšič, Peko Dapčevič *f #1 i ■ ti.A j teri drugi vodilni ljudje NOB in tudi poznejše z0°j)l Jugoslavije, ne bodo nosili v. ji svojih imen, pač pa bodo vs’jfi novani s splošnim imenom (l ci», ker gre za jugoslovari, muniste, ki so se kot pr»sI" borili v Španiji proti Franic r Rekli smo, da bodo v pi «Sutjeske» številni um^J P vNeretve*. Kar zadeva rridejo v y ske umetnike, pridejo (Nadaljevanje na 6. strd SREDA, 29. JULIJA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Trobentač Hirt; 12.10 Po sledovih nekdanjih kultur v Italiji; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sopranistka Gerlovič; 18.55 Južnoameriški motivi; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.10 Nove knjige; 22.10 Zabavna glasba. TRST 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Radio na vašem domu; 14.00 Program za popoldne; 16.30 Poletni program za mladino; 18.00 »Fine di un cor-ridore di maratona*; 21.30 Beethovnove skladbe; 22.20 Plošče in skeči. II. PROGRAM 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Mali ansambli; 15.45 Bizet: »Carmen*, 2. dejanje. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila: 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Plošče; 10.05; Juke box; 10.30 Parada plošč; 11.00 Pesmi, ki jih imamo najraje; 11.30 Orkester Blake; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00, 12.45 Glasba po željah; 14.05 Za tiste, ki gredo na počitnice; 14.30 Ansambli lahke glasbe; 14.30 Fumorama; 15.15 Uspeli motivi; 16.00 Prenos RL; 18.10 Jazz; 18.30 Otroški kotiček; 18.45 Poje A. Gilberto; 19.00 Operne strani; 20.00 Orkester Kaemp-fert; 20.30 Prenos RL; 23.10 Jazz; 23.35 Komorna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Plošča za poletje; 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 9.40 Tenorist G. Sciarpellettd in baritonist G. Gatti; 9.00 Romantika; 9.35 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Pisan spored; 14.00 in 16.50 Znanstvena oddaja; 15.00 Poljudna enciklopedija; 15.40 Lahka glasba; 16.00 in 16;35 Pesmi z neapeljskega festivala; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Ital. foklora; 20.10 Operni svet; 21.35 Ping-pong; 22.10 Glasbeno-govomi spored; 22.43 Fantastični Berlioz. Simf. koncert; glasba. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, ‘jjt 20.30 Poročila; 7.50 Rekre^jl 8.45 Informativna oddaja', Glasbena matineja; 10.05 & svet pravljic in zgodb; 10.45 "J datedji mladini; 11.15 Pri Vfjj.f ma; 13.10 Kmetijski nasveti, i* Od vasi do vasi; 14.30 PripO'% vam...; 15.10 Orkester Mari® I 15.35 Naši poslušalci čestitaj / pozdravljajo; 16.30 Glasbeni Zt mezzo; 16.40 Pianist Andrej^ 17.00 Vsak dan za vas; dina sebi in vam; 19.15 ranski capriccio*; 19.45 III. PROGRAM 9.30 Pizzettijev Poletni koncert; 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Sibeliusova Finska; 11.05 Polifonija; 11.30 Sodobna ital. glasba: 14.00 Bartokove skladbe; 14.30 Verdijeva opera »I Lombardi alla prima crociata*; 15.30 Galuppije-ve skladbe; 16.15 T. Landolfi: »La farfalla strappata*; 17.10 Bach in Mozart: 18.15 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.15 Hegel; 21.30 Improvizacija v glasbi. globus; 20.15 Glasbene rafiji ce; 21.00 Koncert Beograjslt harmonije; 22.15 Iz doma«* f koncertne glasbe; 23.15 Jaz^' Literarni nokturno; 00.15 2® zvoki. ITAL. TELEVIZIJ*j 18.15 Program za naj^ci 18.45 TV film: Deček in 19.45 Športni dnevnik in 20.30 Dnevnik; 21.00 Oneg8,/ Johnsonova odpoved; 22.1® na sreda; 23.10 Dnevnik- II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 FiW: dissea nuda*. FILODIFUZIJA JUG. TELEVIZIJ* 9.15 Sodobna ital. glasba; 9.45 Baročne sonate; 10.20 Iz Bellini-jeve Norme; 12.00 Skladbe za pihala; 12.20 Ravelove skladbe; 12.30 Plošče resne glasbe; 13.30 21.00, 23.30 Poročila; zornik; 19.25 Mladinski k vi*; f Narodna in zabavna glasb8’j-jiJ Na sedmi stezi; 21.35 H- ZJ-»Romeo in Julija*; 23.00 r mozaik. n ŠPORT ŠPORT ŠPORT nogomet VČERAJ V RIMU Objavljena koledarja prvenstva A in B lige Koled arja so prvič sestavili s pomočjo elektronskih možganov t ■$' t ti do )° r»' sp? J1 i ( n ,viti rjlfl. & ,<**! in* oip ~ V Rimu so danes ob-metn “Odarja italijanskega nogo-vjA ga Prvenstva A in B lige. Pr-y zgodovini italijanskega nove]. ta *co'edarja ni sestavil člo-la.,. ,amPak stroj. Sestavljavci ko-trfinJ,3,50 se namreč poslužili elek-ima lh m<1žganov GE-115, katere moj.v svojih -uradih CONI. S po-15 • ... 8a elektronskega stroja so teicr«U 'Ja spstavili tudi koledar ni planja za italijanski nogomet- so danes predhodno po-Potreka. vse podatke, ki so bili boval ^ Str°i sam Je nato potre-Na(,^no tri minute, da je vse leda- , Predelal v tekmovalni koto rL e, njega prvenstva A lige, VSe h° iSe 8tir' minute za B ligo. ljj] . s je ta koledar sestaven Italijanske nogometne 'toft • , iiuguiiitruic naim,je | potreboval za to delo U aaJ 20 dni napornega dela. nažgano0 ,pot^a^e 80 posredovali «kilaVa^m° j‘‘h nekaj: prvih osem točiliZ anstoega prvenstva so doto nPZa aosilce skupin in koledar v ^.eprečil, da bi se ta moštva sebo i i . Prvenstva srečala med do ' ''si pomembnejši derbiji bo-Vsai.a predli med 5. in 8. kolom. Ho a ekipa bo nastopila izmenič-enarat doma in na tujem. Mo- štva, ki so lani prvo prvenstveno tekmo odigrala na tujem igrišču, bodo letos nastopila prvič doma. V prvem kolu, ki bo na sporedu 27. septembra, bodo odigrali naslednje tekme: Bologna — Lanerossi Vicenza Cagliari — Sampdoria Catania — Juventus Milan — Lazio Napoli — Varese Roma — Fiorentina Torino — Foggia Verona — Inter. Operacijo sestavljanja koledarja si je ogledalo veliko število časnikarjev in osebnosti iz italijanskega športnega življenja. PD Kraški dom - Repen-tabor in atletski odsek priredita danes, v sredo, 29. julija, ob 21. uri v javni kopalnici v Repnu FILMSKI VEČER o letošnjih mladinskih i-grah. Vstop prost. Udeležite se! BALINANJE TURNIR V D0RERD0RU Kot vsako leto, bo tudi letos balinarsko društvo Gradina iz Doberdoba organiziralo 4. balinarsko tekmovanje za pokal občine Doberdob. Prireditev bo na sporedu 2. avgusta na raznih doberdobskih igriščih in na Laškem. Nastopili bodo lahko vsi balinarji A in B kategorije, ki so včlanjeni v italijanski zvezi UBI. Med bolje uvrščene tekmovalce bodo podelili tudi pokal Primorskega dnevnika (na sliki). ATLETIKA FIDAL OBJAVILA SEZNAM Italijanski ekipi za evropski pokal RIM, 28. — Italijanska atletska zveza je objavila seznam atletov in atletinj, ki bodo nastopili 1. in 2. avgusta v Sarajevu (moški) in v Bukarešti (ženske) v polfinalu tekmovanja za evropski atletski pokal. Reprezentanci bosta sestavljeni takole: MOŠKI 100 m: Preatoni 200 m: Puosi 400 m: Bello 800 m: Del Buono 1.500 m: A rese 5.000 m: Arese 10 000 m: Ardizzone 3.000 m zapreke: Risi 1100 m ovire: Liani 400 m ovire. Ballati višina: Azzaro daljina: Arrighi troskok: Gentile palica: Dionisi krogla: Bergonzoni disk: Simeon kopje: Cramerotti , kladivo: Vecchiatto štafeta 4x100 m: Abeti, Preatoni, Rietti, Lai, Calvo štafeta 4x100 m: Bello, Fusi, Tra-chelio, Puosi, Celleirino rezerve: Cindolo, Bertolin, Lazza-rotti. ŽENSKE 100 m: Molinarl 200 m: Bruni 400 m: Govoni 800 m: Pigni 1.500 m: Pigni 100 m ovire: Battaglia višina: Simeoni daljina: Ridi krogla: Forcellini diisk: Grottini kopje: Arniči štafeta 4x100 m: Molinari, Bruni, Bonsangue, Orselli štafeta 4x400 m: Taioli, Giumani-ni, Chersoni, Govoni rezerve: Striuli, Fiori, De Gerola-mi. Okoliščine, ki so privedle NK N. Gorica v krizo je treba osvetliti strokovno in vsestransko tola jq° ^esetletje, oziroma točno od 1 Od prispelih igralcev so se o eki-"tovi? so Novogoričani tekmovali ™ >»• RhAit Kinih- »enij boljši h nogometašev Slo- A esl' jisn M Ali' Znano je, da so 1955-1950 Ta^0 «‘0 v 2. zahodni zvezni ligi. j Gori,-,36 nogomet že tradicija na Pt^ *em- saj je ta klub že leta 1967 totin ^ 2(Metmco uspešnega delo-.Sele sedaj, ob izpadu iz 1. rta _ ................... tizirajo vodstvo, ali kar vse •ofijf 9a , ‘ul?no, koliko je pristašev telil *eri L°^ta na tem območju. Neka-r -* po ^fiiirajo vodstvo, ali kar vse toba (isti bolj uvidevni ra- 1, .10 VZrnL-. ‘l/f d iaY’J vzroke krize, ki je nastala ji Ven°. kratkem času. Ji ia jea?.r Pa je res težko verjetno, l9®8-l9fio NK Nova Gorica v sezoni . torjk 09 Podprvak, oz. celo ama-„i*i Pksif^vak Slovenije, ker je prvo- Jji v^jte polprofesionalno Ji- *e[ v i11 železničar iz Maribora od-'\jd ?o. 1b ■ zvezno polprofesionalno liri I*1 ^Ovričani so lani v začetku J j/ sA prvaki celo dobili vabilo, :oM Pke, toda pomanjkljivo in / ^to, izvirno po klubskih podal- J0V Lr<«i d-ic i1* ^ SrP® ne 0 vseh okoliščinah, 7 f1 ” i>ro ?*ora!e privesti do te krize V'y *eie , NK Nova Carica. V stvar . ji to poglobiti bolj strokovno ‘A A ,.ansko. Zato pa to nepri-1 ™ jj. ,?p° more obdelati le člo-; n stoja !. živi s klubom ves čas ob-V (St1 * in >St‘‘ ki je preživel vse uspe-?0uOo„Jl®UsPebe v teku delovanja 'nSy 'to ri r.lskega nogometnega kluba * klubA? sedaj še tesno sodeluje nCZii »e n ' Z netočnim prikazovanjem lili tojia * klubu še celo škodovali, ;lji tosoij e^ai je treba le konstruktivno 2 netočnim prikazovanjem % " 9°S,J Jto. V'rez. medsebojnega obtožena-SuirA tolj j radi odhoda 17 igralcev po-11toiirar 3esen*> ie bilo sploh težko % 1 člansko ekipo za jesen ?Mn Marušič sta kot najboljša '*•* č-jubljauo k Olimpiji v pro In I«______ m -v >al po solidno uvrstili le: Bučar, Klajnšček Branko, Korpar in delno še Brecelj Peter, dočim je bil Prekič zelo nestalen, lvčev še premalo kvaliteten. Iz domotožja so se po tekmovanju vrnili v Ajdovščino: Čare-vič, Kotnik in Marjanovič (kot perspektiven vratar). Kljub pričakovanju, tudi od mladih ni bilo dosti polnoči: Šuler in Varl sta se resneje poškodovala. Kogoj Zlatko je imel vsak dan popoldne šolo, dočim se Beč, Saksida in Terbižan niso mogli podvreči disciplini ter so izostali. Najbolj boleča rana je bila pri vratarjih. Trdimo, da ne bi izpadli, če bi bil v ekipi stalno dober vratar, ki bi preprečil marsikateri poraz. Ostal je le veteran Leban Olivij, ki pa je bil med letom operiran in iato v nestalni formi. Bivša mladinca Uranič Boris in Leban Ivan še nista imela izkušenj kot vratarja. Že sam sistem tekmovanja mladine ne zagotavlja dobrega naraščaja za črpanje lastnega kadra. Pionirji tekmujejo le s šolami, kar ni kvalileno. Mladinci igrajo samo v podzvezni ligi z maloštevilnimi ekipami. Trdimo, da so tudi sicer člani igrali premalo borbeno, premehko in zastarelo. Tu torej tudi trenerja Vranješ in Faganel nista imela uspeha in ne srečne roke. Vsi igralci tudi niso izpolnjevali nalog. Sploh pa športna sreča ni bila naklonjena igralcem. Pokal tšportskih Novosti» za tFair play* 1909-1970 ni v tolažbo Novogoričanom, ker je vanju igralcev, ocenjevanju situa-1 cije ter v sodelovanju s trenerji. , KAJ PA SEDAJ? Spoprijazniti se je treba, da bo NK Nova Gorica moral tekmovati vsaj eno leto v nižji conski zahodni ligi Slovenije. Ta liga je ločena na Vzhod in na Zahod, nad obema pa je 1. SNL. Tudi tu so močne ekipe: Koper, Usnjar z Vrhnike, Zagorje, LTH iz Škofje Loke it še katera. Pred odborom in trenerji stojijo važne naloge pri držanju ekipe vsaj na dosedanjem nivoju, da bi bila na vrhu v novi ligi. Nekaterim nedelovnim funkcionarjem bo treba dati odpovedi, nekaj novih kooptirati in tehnično komisijo izpopolniti. V klubu je sedaj 5 članov, ki imajo ■ Iberski izpit: Vranješ, Faganel, Jerončič Konrad, Linzender in Pikula. tako, da bo le možno ekipe vaditi pod strokovnim vodstvom. Članski trener mora imeti pomočnika za ločeno, izdatno vadbo z napadalci, krilci, branilci, vratarji. Uvedlo se bo dežurstvo tehnične komisije na treningih pionirjev, mladincev ter predvsem članov. Treba je z igralci delati tesno, individualno, pomagati jim v težavah ter jim omogočiti pogoje za vadbo in igranje. Materialno stanje bo v bodoče moralo biti stalna važna klubska skrb. zavedajoč se tozadevnih težjih nalog, kajti nekateri hočejo le usoeh in tekmovanje vsaj v 1. SNL. Računa pa se kot dosedaj na pomoč tistih gospodarskih organizacij, ki so doslej po to le posledica premalo ostre igre, ka,zaIe vse razumevanje Klubska ____..........vprava je v glavnem slutila ne- :oA ■ i ay 45 fi p ntv s S ul? td a K (!>! ‘z^ Ai kr“^ parnih vtične ločitve med j in pokrajinami. Biti moram% paj in postati udarna sila, pf uveljavimo preko pritiska. ^ se bom:j, ker smo razbih ji obupa, im dosegli, da se 1 ravna enakopravno.* v Tovarne naj se zgradijo- j,, . že infrastrukture, v doMhri/ vhodu vanje, na robu V, & ravnine. Benečija pa naj se laiviunc. ^ gg, risti tudi za turizem. KiraJ^if pi, obdani z gorami in nM a njih tlačijo vojaške Felletigh je še dodal porrtb o delu občinskih _ bil mnenja, da se mora mu prebivalstvu priznati y>L do lastne izobrazbe, ki je sveščenosti, za njim pa ie 1 govoril o odnosih med rU ^ Rablju, kjer se delavci lZ iy je in Slovenije družijo in ^ , In še in še so se dvigaj Vsak je poudarjal, da je in nhiimm Irrvnnr* in (Jg <50 ” o je obupu konec in da so razbili led in ponesli v je’ vasi novega duha. Toda ur* J že pozna, polnoč je bila J® fi Steklenica z vinom je o®9 *, je in v kozarcih je zakt «Na naše mlade, čvrste. Zapeli so. Najprej sv0-^i1#j pesem odhajajočih emig1"3* tožno «Oj Božirne*, nato le, fantovske, ljubezenske. Do zore, ko se je nad JJ. začelo daniti, so s terase dolino ubrane pesmi iz IaFe, in moških gri. In vse so jjf venske, kot bi hotele E fx vsem, da tukaj živi duh, ^ življenja, razvoja, dela i(l pravnosti. g|. ■s 2? s s-znr&s zn? s g-vsn'9- g g s s-tn? s-ž rezg s % s-st* g s- sus g-