Stev. 122
TRST, v četrtek 4 maja C9II
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
Ml ah aadaljab la prazaikib ti 6-, (k psM*alJMk * •• i|«tr4 Pfiuliie Itev. m prodaj »j o po S nvd. (C aioi.) v MOfft tobakarnah t Trata in okolici, Gorici. Krnju, 84. P^rt,
Postojni, Sežani, Nabreiini, St. Laciji, Tabainu. Ajdvr-ičlni, Dornbergn iid. Zastaral« iter. po 5 a** (10 at®t-). O8LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMCTRf t iirokosti 1
81. mm. ttm ogiase ▼	a,
aadaljna vrsU K 2. Mali oglasi po A atoi. bosodn, aaj-aaanj pa 40 »tot. Oglasa spregama Insaratnl oddalak uprava .Edinosti". — Plačila aa izkljntno 1« upravi „Edinosti".
= Plačljivo In utoZijivo • Trstu. -
Glasilo polittinogt druib/a
Primorsko. FHMiiMi/
---lata a« K, pol lata II K, 3 maaaea «K; liu-
•afifca kras dopoalana naročnina, sa aprara bo ozira, ■nralnlna aa aataljafea tataaja „KJ»ZVO«YX" ataaa i ao •ala lata Km M«, aa >•! l«*a Ktm sao. darpdai ao pottjjaio na nradniitvo lista. Nafranko-pianaa aa aa aprajaaaja la rokaplal aa aa vraiaja Ifnaaftnina, oglasa In r aklamacija ja peiiljati aa npravo lista.
TJKRDN16TV0 t bNm Otarfia Galatti 18 (Narodal tfaa) bd^stati In odgovorni vodnik ftTSPAN GODIVA. L—talk komaareg lista ,Edinost". - Natianila Tiskarna .Edinost-▼pisana sndragn s smej onim poroitvom v Trat«, olion
..........Giorgio Galatti itav. 18.	—
PoItno-hranllaKnJ ratna it 841C52. TELEFON IL 11-57.
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
za nedeljo, 7. maja 1911
5 volilnih shodov
s tem-le dnevnim redom:
Pouk o reklnmacljskem postopanja.
In sicer:
1)	ob 10 7a ur* predpoldne v „Narodni dom"
v Barkovljah;
2)	ob 4. uri popoldne v „Gospod, društvo"
na Kontovelu;
3)	ob 4. uri popoldne v „Gospod, društvo"
na Frdeniču pri Sv. Ivanu ;
4)	ob 4. uri popoldne v * Gospod, društvo"
na Vrdelci;	y
5)	ob 4 Va uri popoldne v „Sokolovo dvo-
rano1* na Opčinah.
Ker je predmet razpravljanja za predstojeće državnozborske volitve neprecenljive važnosti, pričakuje odbor polit, društva „Edinost", da se vsi volilci udeleže navedenih shodov.
BRZOJflUNE UESTI.
Cesar v Budimpešti.
DUNAJ 3. Cesar je popoludne ob 3 45 odpotoval v Budimpešto.
BUDIMPEŠTA 3. Cesar je zvečer ob 6 55 dospel na zapadni kolodvor. Na kolodvoru so pozdravil: cesarja nadžupan Fillep, župan dr. Barczy in nadžupan Boda. — Pred kolodvorom in v ulicah, ki vodijo do kraljeve palače se je zbralo mnogo občinstva, ki je priredilo vladarju živahne ©vacije.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 3. Zbornica je nadaljevala razpravo proračuna ministerstva za poljedelstvo.
Členi bosanskih trgovinskih zbornic na _ Dunaju.
DUNAJ 3. Členi bosanskih trgovinskih in obrtnih zbornic so si danes predpoludne ogledali tovarno tvrdke Pollak & sinovi v Floridsdorfu. Popol. so si ogledali mestne plinarne in elektrarne. Zvečer bo velik vspre-jem v trgovinski zbornici.
Zastopniki avstrijskih trgovinskih zbornic v Rimu.
RIM 3. Zastopniki avstrijskih trgovinskih zbornic so naznanili, da pridejo v Rim po 10. septembru. Gostje se bodo mudili v Rimu tri dni, ter se podajo potem v Turin, kjer nameravajo ostati tri dni. Iz Turina pojdejo v Milan.
Potovanje kralja Petra v Pariz.
BELIGRAD 3. Kralj Peter dospe v Pariz dne 21. maja popoludne, kjer bo gost predsednika Fallieresa.
Nemška cesarska dvojica na potu v Nemčijo.
GENOVA 3. Popoludne je dospela semkaj jahta „Hohenzollern" z nemško cesarsko dvojico in princesinjo Viktorijo.
GENOVA 3. Nemška cesarska dvojica je s princesinjo Viktorijo Luizo ob 5.30 odpotovala v Karlsruhe.
MESS1NA 2. Jahta „Hohenzollern" na kateri se je nahajala nemška cesarska dvo-
PODLISTEK.
Udovica.
Povest iz 18. stoletja. — Napisal L E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs.
XXII.
Asesor judicijarne tabule Anton Bede-kovič je obiskal nekega dne kanonika Krčeliča ter mu je takoj pri prihodu povedal, da se ima pogovoriti ž njim o zelo važnih stvareh.
„Izvoli!" je rekel kanonik ter ponudil naslonjač trebušastemu asesorju.
„Že dolgo časa te nameravam posetiti, moj reverendissime! Stvar je važna ter se hočem s teboj posvetovati. Gre za nesrečno •ito in njeni hčerki.
„Zelo nesrečna je," je potrdil kanonik, „vsemu je sama kriva.1*
„Res, ali sedaj dela hudo pokoro za svoje grehe," je pristavil asesor.
„Slišal sem."
.„Strahota je! Dela kakor navadna
jica je danes zjutraj skozi morsko ožino plula v Tirensko morje.
Francoska akcija v Maroku.
PARIZ 3. Kakor poroča „Figaro", bo francoska kolona po vladnem načrtu prodirala do Sidi Malek Ben Kedda, dva dni hoda oddaljenega od Feza. Kolona vspo-stavi zvezo z glavnim mestom, odpošlje sultanu domače čete Šavjev, napravi mir v vsem okraju ter se potem vrne na obalo.
PARIZ 3. Iz Ceute javljajo, da je bil sin Abdelkaderja proglašen od Kabilov sultanom onega okraia in da ga je že mnogo rodov priznalo sultanom.
CARIGRAD 3. „Ikdam" obžaluje, da ni bila Turčija leta 1906 povabljena na konferenco v Algesirasu. Sedaj da je Maroko izgubljen za muslimane, ker bo razdeljen in anektiran Evropi. Sicer da je pa zaslužil svojo osodo, ker je kakor druge muslimanske države menil, da se bo mogel upreti razvijajočim se zakonom prosvete.
MARSILJA 3. Paketna ladija „Ime-rethie" je odšla v Casablanko s 30 častniki, 1300 možmi in raznim vojnim materijalom. Revolucijonarno gibanje na Kitajskem.
LONDON 3. V Kantonu in Amoju so razširjeni revolucionarni proglasi, ki poživljajo ljudstvo, naj nastopi proti vladi, ki da hoče razdelitev Kitajske. Na tisoče beguncev prihaja v Hongkong.
Zmešnjave v Meksiki.
WASHINGTON 3. (Reuterjev biro). Predsedniku Taftu došla poročila o razmerah v Meksiki niso povsem povoljna. Ministerstvo se je včeraj posvetovalo o tamošnjem položaju.
TURČIJA.
CARIGRAD 3. Parlamentarno zasedanje, ki poteče dne 13. t. m. je podaljšano do 30. t. m. — Včerajšnji ministerski svet je določil program potovanja sultana v Solun in Albanijo. Sultan odpotuje dne 28. t. m. Potovanje bo trajalo 20 dni.
Iz Jemena.
BEROLIN 3. „Wolffov biro poroča iz Adena: Glasom vesti došlih iz Hodejde od 24. t. m. se je pri Saijelu vršil hud boj, v katerem so turške čete porazile ustaše in zopet osvojile štiri tope, ki so v nekem prejšnjem boju padle v roke ustašem.
Ustaja v Albaniji.
SOLUN 2. Vsled bojev pri Mojkovcu med Črnogorci in turškimi vojaki so štirje batalijoni nizamov, dva batalijona reservi-stov, en oddelek strojnih pušk in ena gorska baterija odšli v Gronjo.
CARIGRAD 2. Glasom brzojavke došle vojnemu ministerstvu, so včeraj Malisori in Črnogorci napadli utrjeno stražnico v Lisicu, toda brez vspeha. Dne 28. aprila so uporniki napadli Tuši in utrdbo Sipkanik, toda bili so odbiti. Streljanje je trajalo vso noč. Uporniki so pri Kastratu napadli na odprtem polju kolono polkovnika Muhidina; pri tem je bi! ranjen en vojak. Dne 29. aprila so poskušali napasti različne postojanke na obrambeni črti Vuksalekaj, po enournem boju so se pa morali umakniti.
CARIGRAD^. Kosovski vali poroča od 1. t. m., da so Črnogorci utrdili postojansko Bule, nahajajočo se nasproti Mojkovcu. Iz tega sklepajo, da pride do napada na pre-porno zemljišče. Porta je naložila turškemu odposlancu na Cetinjah, naj tozadevno protestira pri črnogorski vladi.
DUNAj 3. „Fremdenblatt" poroča iz Podgorice: Iz Hoplavca javljajo o novem
dekla... Da jej vidiš sedaj njene roke, one lepe, da se je vsakdo srečnega štel, če jo je poljubil na roko. Ne bi jo spoznal, če bi videl..."
„Nemesis!" je pristavil kanonik kratko.
„A njen mož... Gotovo si že dosti čul o njem. Prostak in surov, da ga ne moreš prenašati... A vendar je v enem moder. Pomaga si prav lepo z ugodno priliko."
„Ima več tisočakov... gotovega denarja," je rekel kanonik.
„Pravijo, da je dvajset tisoč posojenih pri kaptolu."
„Skoro bo toliko," je pritrdil Krčelič.
„Ali je vse to njegovo?" je vprašal asesor.
„Ti, kakor sodnik, moraš bolje vedeti," je odgovoril Krčelič z nasmehom.
„Seveda, da vem!" je rekel asesor ter vstal z naslonjača. „Velik del tega denarja pripada vdovi in njenima otrokoma."
„Kaj misliš ukreniti?" je vprašal kauo-nik mirno.
„Mi dva," je pričel asesor s svečanim glasom, „sva bila vedno dobra prijatelja Magdičevi rodbini... Pravi prijatelji se pokažejo v nesreči, a pravim ti, da preti ve-
krvavem boju, v kateri je zapleteno 8000 turških vojakov. Izid še ni znan. Blizu Plev so vojaki zažgali dve vesi; pri tem je izgubilo življenje več oseb.
SOLUN 3. 500 Arnavtov in Črnogorcev je razdejalo brzojavno progo v okolici Ka-stratija in napadlo turške čete. Batalijon topništva je hitel četam na pomoč in je pregnal Arnavte, ki so imeli velike izgube. Turki so izgubili v boju 12 brambovcev in 10 anatolskih redifov. Istočasno je bila razdejana brzojavna proga med Tusijem in Skadrom. Močni oddelki ustašev so napadli čete. Dva batalijona s topovi, odšla na pomoč, sta pa pognala ustaše v beg. Podrobnosti o izgubah niso znane. Uprava železnic so dobile nalog, naj ukrenejo priprave za večje transporte čet v Severno Kosovo.
SOLUN 3. Devet mož močna četa pod malisorskim poglavarjem Abduramanom se je pri Reču spopata s Četami. Abduraman in trije njegovi ljudje so padli v boju. Imenovani je mnogo pripomogel do ustaje Mali-sorov. Topniški polk v Gevgeliju je prijel povelje, naj maršira v Mitrovico.
Petrograd 3. Semkaj je dospel francoski letalec Bleriot, ki odda vojnemu ministerstvu nekoliko naročenih letalnih strojev. Bleriot ustanovi tukaj letalno šolo.
Bukarešt 3. Zasedanje parlamenta je podaljšano do 5. maja.
Vjernij 2. (Petr. brz. ag.). V Semirje-čenskem okraju so sinoči čutili dlje časa trajajoče zibanje tal. Prebivalstvo je bilo vsled tega zelo vznemirjeno.
Rim 2. Danes so pričele velike mednarodne konjske dirke v hipodromu Tor di Quinto. Dirke bodo trajale 11 dni.
Samos Ujvar 2. (Ogr. biro). Grško-katoliški škof Ivan Szabo je umrl danes po noči po daljši bolezni.
Sofija 3. Zagotovlja se, da obišče car Ferdinand letošnje poletje oficijelno avstrijskega cesarja v Išlu.
Dunaj 2. Danes je prispela semkaj prva pošiijatev romunskega mesa 40 ton. — Meso, ki je srednje kakovosti, so razdelili po mesnicah.
Rim 3. Papež je danes vsprejel v posebni avdijenci armensko-katoliškega škofa lvovskega mons. Teodorowicza.
Dunaj 3. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Cesarica in kraljica Marija Terezija" včeraj priplula v Rod. Od tamkaj se poda v Jafo. Na ladiji vse zdravo.
Rim 3. Povodom tiskovnega kongresa, ki prične jutri, je danes ob 5. uri popoludne v krasnih dvoranah društva italijanskega tiska rimski odbor pozdravil udele-žitelje kongresa. Došii so udeležitelji iz vseh dežel, mejtemi tudi iz Amerike in Japonske.
Petrograd 2. „Nov. Vremja" poroča, da se je stanje ministra za unanje stvari v zadnjem tednu znatno zboljšalo. Temperatura je normalna, delovanje srca dobro. Sasonov pojde čim prej na daljši dopust, da si utrdi zdravje in se potem zopet povrne na svoje mesto. Sedaj se ne govori več o premembi osebe v ministerstvu za unanje stvari. — Najnovejša poročila pa pravijo, da se je stanje zopet poslabšalo.
Poljaki in Slovenci.
Trst, 3. maja.
Slovanski narodi se še vse premalo poznamo med seboj. To je stara resnica. Na banketih in komerzih prav radi napijamo vseslovanski ideji, slovanski vzajemnosti in kolikor je še teh lepih reči; a da bi resno
Študirali kulturo in jezik drugih slovanskih narodov, to nam niti v sanjah ne prihaja na misel. In ravno mi Slovenci, ki smo majhen narod, zatiran od Nemcev, Italijanov in vlade, smo nujno potrebni pomoči drugih slovanskih narodov. Dosedaj imamo Slovenci ožje stike (ako izvzamemo Hrvate) samo s Čehi. Veliko število našega dijaštva, ki študira v Pragi, je mnogo pripomoglo k temu, da se danes Čehi in Slovenci vsaj nekoliko poznajo. Slovensko dijaštvo ima v češkem dijaštvu in v češki intejigenci sploh svoje odkritosrčne prijatelje. Čehi poznajo precej našo krasno slovensko zemljo. Radi prihajajo k nam na letovišča in spoznavajo tako naše ljudstvo in njegovo življenje. Medsebojnemu spoznavanju pa mora slediti medsebojno umevanje. To pa je možno le tedaj, ako imamo skupne interese. Čehi in Slovenci sta dva majhna naroda in mali narodi imajo celo vrsto skupnih problemov. Zato nam mora biti prijateljstvo s Čehi posebno dragoceno.
Pa še drug slovanski narod prebiva v Avstriji, s katerim nismo doslej bili v nobeni zvezi. To so Poljaki. Narobe: pri besedi „Poljak" so se nam porajala In se nam še porajajo čustva, ki so vse prej nego prijateljska. Mi poznamo Poljake od nekdaj kakor največje separatiste, kakor zatiralce ubogega maloruskega naroda. Vemo tudi, da so Poljaki tisti, ki iz egoizma podpirajo vsako avstrijsko vlado, naj ima še tako nemški pečat. Vse to je vzrok, da imajo Poljaki med Slovani malo resničnih prijateljev in da jih tudi ne iščejo. Ideal vspostav-Ijenja poljskega kraljestva jih je tako omamil, da se zdi, kakor bi bili popolnoma pozabili na druge Slovane. In temu vendar ni tako. Tudi med Poljaki živijo možje, ki se zanimajo za Slovanstvo. V Krakovu izdaja prof. Grabowski celo revijo „Svet slovanski", ki jej je namen, da goji kulturno zbliževanje med Slovani. Nam Slovencem bi prijateljstvo z narodom, kakoršen je poljski, ogromno koristilo. Avstrijski Poljaki stoje danes politično izven slovanskih vrst, združeni z Nemci proti Čehom in Slovencem. Mi pa smo prepričani, da je temu mnogo krivo medsebojno nepoznavanje. Med Poljaki jih je le malo, ki vedo, da Slovenci sploh ekzistirajo. Kako naj nas potem podpirajo v naših težnjah in stremljenjih ?!!
Slovenski klerikalci so v Ljubljani nedavno ustanovili društvo za gojenje poljsko-slov. prijateljstva. Mi smo tedaj takoj rekli, da je absolutno napačno, ako so taka društva ustanovljajo na strankarski podlagi. Kolikor mi vemo, S. L. S. ne predstavlja še vsega slovenskega naroda; zato bi se moralo to društvo pravzaprav imenovati: društvo za gojitev prijateljstva med slovensko S. L. S. in Poljaki. Poljaki so na to 'odgovorili s tem, da so v Krakovu ustano-] vili enako društvo z imenom : Društvo prijateljev jugoslovanskega naroda. Že naslov društva nam mora biti simpatičen, ker pravi, da hočejo Poljaki gojiti prijateljstvo z vsemi Jugoslovani. Minolo nedeljo se je vršil v Krakovu prvi sestanek med Slovenci in Poljaki, kakor pravijo, v svrho omogo-čenja ožjih parlamentarnih stikov med poljskimi in slovenskimi poslanci. Udeležili so se tega sestanka samo voditelji S. L. S., kakor Šuklje, Lampe in Kregar. Manifestiralo se je od obeh strani za sporazum med Slovenci in Poljaki na političnem in gospodarskem polju.
To je vse lepo. Ali kakor smo že enkrat povdarjali, ponavljamo tudi danes.
lika nevarnost vsej rodbini. Zana hoče obo-gateti na veliko škodo Gite in hčerk in kdo ve, če ne odide z denarjem, odkoder je prišel... Pravim ti, da on ne ravna z Gito kakor s svojo ženo. On jo je že prete-paval."
„To ne bi bilo še najhuje."
„Res je, ali denarja ne sme odnesti — Naj položi račun o njem !"
„To more zelo lahko storiti; a kdo ve, če se ne pokaže, da ima on še kaj dobiti od posestva," je pristavil kanonik.
„Toda dokazati se mu more, da si je pridobil denar na tujem imetju," se je jezil asesor.
„A njegova pridnost ? ... Pravijo, da je cel trgovec."
Ti prigovori so zmešali asesorja.
„Ti mi, dragi moj, kvariš vso dobro voljo s svojimi opazkami... Hotel sem nekaj storiti za družino posebno za sirote hčerke/ a ti govoriš, kakor da to ni možno."
„Povej, kaj nameravaš?"
„Postaviti kuratorja v Konščini."
„Ta pojde lahko... Ali veruj mi, da preženeš Zano iz Konščine," je del kanonik. „On ne bo delal pod kuratorjem, niti za njega."
„Pa naj gre!"
„Če ^tako misliš, potem je kaj drugega... Županija dovoli kuratorja."
„Ali se mora vendar nekdo zavzeti za deco, ki ima vpliv in čegar beseda nekaj velja.*
„Na primer jaz?" je vprašal kanonik v smehu, ker je takoj videl, kam meri asesor
„Da, ti, prečastiti prijatelj! Stori to radi našega pokojnega dobrega prijatelja in znanca ... Stvar je pravična in bilo bi greh, ako se nihče ne zavzame za siroti..."
Kanonik je privolil in takoj drugi dan sta se odpeljala v Varaždin, kjer sta hitro izposlovala kuratorja za Konščino.
Županiški gospodi je prav ugajalo, da so mogli napraviti zadrego Zani, ki je bil povsod nepriljubljen radi svoje skopos+i.
Kuratorjem je bil imenovan asesor Be-dekovič.
Zana ni slutil, kaj se je zgodilo. Bil je zelo iznenađen, ko ga je obiskal nekega dne veliki sodnik in asesor Bedekovič ter mu je sporočil, da mu županija odvzema upravo posestva, pa jo izroča v roke uglednega gospoda Bedekoviča, asesorja slavne judicijarne tabule.	(Pride še.)
■EDINOST" Št. 122
V Trsta, dne 4. maja 1911
Omenjeni slovenski gospodje, ki so se udeležili krakovskega sestanka, nikakor ne predstavljajo vsega slovenskega naroda, pač pa še le eno slovensko stranko, ki je danes sicer močna, a ki utegne danes jutri izgubiti na svoji moči. Ako se gre za tako važne stvari, kakor je sporazum med dvema narodoma, je pač potrebno, da pri tem sodelujejo zastopniki vseh strank, kar se v tem slučaju ni zgodilo. Vendar pa tej akciji nikakor nočemo metati polen pod noge in nas bo celo veselilo, ako bo imel slovenski narod od nje res kaj koristi. Ako pa gre tu le za to, da bi Poljaki podpirali politiko jedne slovenske stranke, moramo proti temu najodločnejše protestirati. Voditelji te stranke bodo po svoje, torej subjektivno, informirali Poljake o naših razmerah. Med Slovenci je mnogo imenitnih in zaslužnih mož, ki niso pristaši rečene stranke. In ako bodo hoteli Poljaki dobiti o nas res objektivno sliko, bedo morali stopiti v dotiko tudi s temi možmi. Se-le tedaj, ko bodo Poljaki upoštevali ta moment, bomo lahko govorili o prijateljstvu med poljskim in slovenskim narodom. Doslej smemo govoriti !e o prijateljstvu med Poljaki in S. L. S. In to je, kar moramo obžalovati in kar nas navdaja s skepticizmom.
ilaši nedeljski shodi.
Shod v Banah.
V tej mnogim Tržačanom in tudi okoličanom skoraj nepoznani vasi se je v nedeljo vršil prav lep volilen shod. Otvorii ga je v imenu političnega društva „Edinost" dr. Pertot, ki je povdarjal važnost predstojećih volitev.
Dr. Rybar je potem tolmačil rekla-macijsko postopanje in pozival zborovalce, ki so prišli v lepem številu, naj ne zamudijo skrbeti za svojo volilno pravieo.
Oglasil se je za besedo Križman-č i č, ki je nekoliko obširneje govoril o krivicah, ki jih nam Slovencem delajo naši narodni in politični nasprotniki in centralna vlada.
Naposled je še d r. R y b a f naglašal, da morajo ob predstoječih volitvah Slovenci v mestu in okolici dokazati svojo pravico do obstanka na tej izloženi točki in do razvoja s čim večim številom slovenskih glasov. Akoravno kandidat, ne prosi glasov za
svojo osebo, temveč za slovensko stvar nJc?f*cl" ail"uu	f
kateri moramo pripomoči do zmage. ' i krasko-ajdovskega okraja g. dr. Gregorin,
Po shodu se je v dvorani gospodar-1 i? obudila splošno odobravanje na Go-
skega društva razvila lepa zabava, ki so io! nške?}- .	. . . . 4 .
oživljali s svojim krasnim petjem pevci izL, Narodna napredna stranica bo to kan-Trebič in s Konkonela. Navzoči Tržačani so' d,datHro	podpirala, a tudi v
se kar čudili, s kako točnostjo in močjo so i "merjenejših krogih S L. S. se jo smatra izvajali hrvaške in slovenske zbore. Z res-' ?:nak:,m> d,a s<? ra?ne brezplodne m škod-ničnim navdušenjem so zato vsi navzoči Ijtve strankarske homaUje zadnjih let Kras pritrdili dru. Rybafu, ki je pred odhodom1 ut™dlI.e naveličale, in da je prodrlo pre napil pevskemu društvu „Primorec* iz Tre- Pr,canJe' da Je treba ,zvohtI PO^ca, ki b<
njavo in sadje, kakor se to opetovano žel	Na Spodnjem Štajarskem.
sprožili veljaki v naši kmetijski družbi. Da! v volilnem okraju Brežice na južnem omenim Še posebej sadjarstva! Ali nima j Štajarskem bo S. L. S. zopet kandidirala naša okolica ugodnih tal in podnebja za!dosedanjega poslanca dra. Benkovića, vspevanje najlepšega sadnega drevja? Pre- j narodno-napredna pa dra. Kuko v ca, na-pričan sem, da bi naša okolica — zgornja čelnika stranke. Na shodu zaupnikov je to in spodnja — pridelovala mnogo žlahtnega! kandidaturo priporočal tudi bivši poslanec v sadja, ako bi se naši okoličani racijonalno kurijskem parlamentu baron Moskon. —
Ui!l:	J!—T«	trm nt!: n , • J____X__•___________ J- \ T _ __ L	.
lotili sadjarstva. Ta panoga našega kmetijstva bi bila dobičkonosna, ker ne zahteva toliko troškov in ker ti tu drevo raste — takorekoč — v vsaki groblji. In — v tretje — ker se na tržaškem trgu kaj lahko spe-čava sadje, sosebno, ako uvedemo i žlahtne vrsti. Naša kmetijska družba si je nadela nalogo, da bo vsako leto naročala in razdeljevala tisoče drevesec. In nadeja se, da ji pojde v tem tudi vlada na roko in da bo nakazovala vedno več cepljenk iz državnih nasadov z vzornih gospodarstev v Pazinu in Gorici.
Prehajam k vinogradništvu. Naši okoličani so začeli bolj marljivo saditi trte In prirejati nove vinograde, oziroma prenavljati stare. Ali zopet se jim stavlja na pot velika težkoča: vse to stane veliko denarja Zato bi morala dajati država primerne odškodnine marljivim kmetom-vinogradnikom za nove ali prenovljene vinograde. Drugače izgublja naš okoličan veselje, ker mora iz-krvaveti, če ne dobiva podpore od nikjer. Trošek 500—1000 kron je zanj breme, ki ga ne more zmagati. Pomislimo le, da je pri nas grozdje obdačeno, predno je kmet spravlja v klet. Koliko pa stanejo delo, les, razna sredstva proti boleznim na trtah 1! A če prihaja še toča, ki uničuje še to, kar sta ostavili peronospora in strupena rosa, potem mora še tako navdušen vinogradnik izgubiti veselje in pogum.
Cenjeni volilci! Tu sem vam le tako mimogrede orisal stanje našega kmeta, njega najnujneje potrebe. Kazal sem na poti in sredstva, kako bi se tudi našemu okoličanu odprla pot do boljše bodočnosti. Našemu bodoČnemu poslancu priporočamo najnujneje, naj bo naš skrben posredovalec pri upravi države, da dosežemo potrebno pomoč.
Volilno gibanje.
Na Goriškem.
(Iz Gorice). — Vest, da je bil na Šta-njelskem shodu proglašen za kandidata
bič in pevskemu društvu „Višava" na Kon-konelu in povdarjal, da smo tržaški Slovenci lahko ponosni na naša pevska društva, ki izpolnjujejo ne le narodno, temveč tudi kulturno nalogo.
Gospodarska vprašanja naše okolice.
(Iz govora g. M. K a m u š č i č a na shodu v Rocolu. — Glej izdanje od minole nedelje).
Naša kmetijska družba pojde z veseljem okoličanom na roko, da se ustanovi toli potrebna in zaželjena Zveza zavarovalnic goveje živine za vso okolico. S to organizacijo dobimo še le pravo podlago in več moći za zahtevanje državne podpore v svrho povzdige naše ži-vinereje.
Brez krme in živine Kraški svet nima travnikov in senožeti na obilo. Tu mora kmet ruvati apneno kamenje in čistiti z velikim trudom, če si hoče napraviti malo senožet. To pa ostaja. Zato moramo vstrajno zahtevati, da nam vlada nakaže več podpore, nego do sedaj. In sicer toliko za senožeti, kolikor tudi za gnojila.
Našemu kandidatu in — ako Bog da
—	tudi bodočemu zastopniku d.ru Rybaru polagamo na srce, da se bo toplo in z vso vnemo zavzemal pri minisierstvu za poljedelstvo za pomoč, da se navedeni nedo-staik/, ki ovirajo napredek našega gospodarstva, odpravijo čim več možno.
O čemer smo govorili do sedaj, se tika bolj zgornje okolice. Kako pa je z našo spodnjo okolico? Tu se naši'ljudje bavijo
—	poleg živinoreje — največ z vrtnarstvom, ker je tu več in bolje zemlje, nego v zgornji okolici. Vrtnarstvo je v naši okolici precej dobro razvito. Mnogokateri naš okoličan bi lahko služil vrtnarjem v izgled. Ali tudi njemu se je boriti z velikimi težko-
Prv» vrsti ga ovira draginja delavske moči, potem ga ubijajo razne elemente nezgode in bolezni. Razna so sredstva, s katerimi bi se dalo pomagati našemu vrtnarju. Trebalo bi mu poskrbeti najboljih vrtnarskih semen, da bi zamogel prinašati na trg res dragoceno zelenjavo, da bi si opomogel in da bi se mu izplačal trud, ki ga je imel skozi vse leto. Morda pridemo kedaj tudi do eksportne zadruge za zele-
bo
hotel in znal pred vsem delovati za gospodarsko povzdigo zaupanega mu okraja.
V Gorici je laško-liberalna stranka proglasila kandidatom za mesto bivšega državnega poslanca sodnega svetnika Dionisija Ussai-a.
Volilni odbor združenih Slovencev v Gorici je imel v torek zvečer važno posvetovanje. Sklepalo se je o korakih glede podrobnega dela in agitacije z ozirom na re-klamacijsko dobo, ki poteče že 13. t. m. Proglašenje kandidata je odbor preložil na poznejši čas. V volilnem imeniku je vpisanih 5323 volilce v.
Pri zadnji državnozborski volitvi so imeli laški liberalci nekaj nad 2200 glasov, slovenski števni kandidat pa je dobil nad 900 glasov.	f -
Z neumornim delom v tej kratki rekla-macijski dobi bi letos Slovenci prav lahko zbrali kakih 1300 glasov, če ne več. Če vpoštevamo, da postavijo tudi laški klerikalci svojega števnega kandidata in se bodo tako laški glasovi cepili, ni popolnoma izključeno, da bi utegnili spraviti laškega kandidata celo v ožjo volitev, kar bi seveda značilo za nas pravi triumf in bi bilo dalekosežne politične važnosti za mestne Slovence.
Volilni proglas čeških združenih strank.
Mladočehi, Staročehi in narodni soci-jalci, ki so se zjedinili za skupno postopanje na predstoječih državnozborskih volitvah, so že izdali skupen volilni proglas, ki naglaša, da je skupno disciplinirano postopanje čeških poslancev doprineslo dokaz, da sedanji vladni zistem, ki je nesposoben za izvedenje velikih ljudskih in državnih nalog, nasproten pravičnim zahtevam večine slovanskih narodov. Mesto pa da bi vlada izvedla iz tega konsekvence v smislu ustavnosti, se je jednostavno iznebila parlamenta. Globoko prepričani — nadaljuje proglas — da le vladni zistem, ki zagotovi vsem narodom uveljavljenje svojih življenskih interesov, more ozdraviti razmere, bomo delali na to, da se zopet združimo v jednoten češki klub na prejšnjih izskuŠanih podlagah. Naša prizadevanja hočemo koncentrirati v to, da novi parlament izpolni zahteve in želje, ki jih narod po pravici stavlja do zbornice. Izlasti povdarja proglas tudi varstvo narodnih manjšin in socijalne reforme, kakor jih zahteva socijalha pravičnost.
Proti dosedanjemu poslancu dr. Verstovšku za okraj Slovenji Gradec bo baje kandidiral Ivan Verdnik, župan v Otiškem vrhu.
Na Češkem.
DUNAJ 3. Krščanski socijalci so sklenili postaviti svoje kandidate v vseh nemških volilnih okrajih na Češkem ; v okraju TeČin-Bodenbach kandidirajo ministra za trgovino Weisskirchnerja.
Na Kranjskem.
Socijalni demokratje bodo kandidirali v idrijskem okraju, ki ga je doslej zastopal Gostinčar in v ljubljanski okolici Antona Kristana.
Dnevne novice.
Spopad med vojaštvom in socijalisti. V Kragujevcu, v Srbiji, je prišlo do spopada med socijalisti in vojaštvom. Pri tem je bil nadporočnik Naračič nevarno ranjen.
Poslanca Zazvorko je izvrševalni odbor češke agrarne stranke izključil iz stranke.
Ruski kongres zrakoplovcev v Petro-gradu je sklenil, osnovati vserusko zrakoplovno družbo, ki jej bo namem vzgajati zrakoplovce za vojne namene.
Kralj Peter obišče še tekom tega leta ruskega carja, predsednika francoske republike in romunskega kralja.
Umetniško razstavo „Društva umjetnosti" so otvorili v nedeljo v Zagrebu. Otvoritve so se udeležili med drugimi tudi župan dr. AmruŠ in banica Pavla pl. Tomašić.
Proti praznovanju prvega maja. V Berolinu je bilo radi praznovanja prvega maja izključenih od dela 6271 lesnih delavcev in sicer 2000 za tri dni, ostali na daljšo dobo. Na ladjedelnicah je bilo izključenih 2200 delavcev do 4. maja. Enako se je zgodilo tudi v nekaterih drugih nemških mestih.
Viši poStni ravnatelj Tichy. — Iz Zadra poročajo : ViŠi poštni ravnatelj Tichy, ki je bil nedavno žrtev atentata, je toliko okreval, da je zamogel prevzeti posle tukajšnjega poštnega in brzojavnega ravnateljstva.
Vatikan in Portugalska. Glasom poročil iz Rima pride v kratkem do preloma diplomatičnih odnošajev med Vatikanom in Portugalsko.
Gibanje med bolgarskimi četniki v Makedoniji. Iz Soluna : Oblastnije so obveščene, da pripravlja bolgarski revoluci-jonarni odbor v Makedoniji novo ustaško gibanje. Med kmečko bolgarsko prebivalstvo so razdelili mnogo orožja, denarja in municije.
Skupne vojaške vaje med armado in floto v Dalmaciji. V avgustu se bodo vršile veče vojaške vaje v Dalmaciji. Po dosedanjih odredbah se teh vaj udeleži 5. gorska brigada v Zadru in vsa poletna es-kadra. Uporabi se za transporte čet tudi trgovske parnike in izkrcalo se bo čete, konje in vojni materija!. Vojaških vaj se udeležita tudi nadvojvoda Fran Ferdinand in načelnik generalnega štaba Conrad pl. Hetzendorf. Tekom vojaških vaj pride tudi do napadov na določeni del Istrske obale in se ob tej priliki pojačena poletna eskadra razdeli na dva dela, od katere bo del pri-deljen napadalcu, del pa branitelju.
Korejska in Japonska. Poročila iz Vladivostoka pravijo, da se v Koreji odno-šaji med domačini in Japonci vedno bolj poojstrujejo. Zasledili so zarote proti japonski vladi.	_
Domačo vesti.
Himen. Danes se je poročil v Skednju gospod Josip Šturmz gospodično M a-rico Marš i če vo iz sv. Marije Magdalene Spodnje.
Bilo srečno!
Mestni svet bo imel jutri v petek ob 7. uri zvečer svojo deveto javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika VIII. javne seje; 2. poročila; 3. nadaljevanje razprave o predlogih glede reforme v bolnišnicah.
Napad na avtomobil. V torkovi številki je »II Piccolo" poročal o napadu kmetov na avtomobil. Piše, da so bili kmetje vinjeni, da so kričali in mahali z neko cunjo in naposled da so napadli avtomobil s kamenjem, razbili šipe, zadeli v njem sedeče Ijudij in sploh razsajali, dokler niso prišli orožniki, ki so avtomobil rešili in ga spremljali kos ceste.
Gg. čitatelji gotovo pričakujejo, da se „II Piccolo" po tem popisu zgraža nad „surovostjo". „povdivjanostjo", „barbarstvom" itd. kmetov napadalcev, kakor to že „Pic-colo" zna. No, takrat ni „Piccolo" dostavil niti najmanjše opazke. Napad se je namreč izvršil v — Furlaniji in napadalci so bili pristni furlanski Italijani!
Kako bi bil „Piccolo" besnel, če bi se bil ta napad izvršil na slovenski zemlji! Zahteval bi od vseh ces. oblasti, naj z naj-večo strogostjo postopajo proti „barbarom\ naj jih, ako le mogoče, kar obesijo. Oli enem bi poslali v ljubljeno Italijo neštevilne brzojavke o „brutalnih" napadih slovensklih „barbarjev" na nositelje dvetisočletne kulture in bi klicali Garibaldija na pomoč, da jih vendar enkrat odreši. Sam Aehrenthal bi bil moral zopet odpotovati v Benetke, da pomiri razburjeno javnost v Italiji.
Tako pa vse molči, a „Piccolo" skuša Še napad opravičevati s pijanostjo napadalcev. Ciarlatani!
Pozor, da se ne pregrešite proti ! zakonu o zaščiti zborovalne svobode, j Omenjeni zakon določa :
Kdor sam ali v družbi z drugim za-! brani volilcem udeležiti se kakega volilnega | shoda ali sploh kakega zborovanja, ki se i vrši po društvenem ali zborovalnem zakonu, in ki so sklicani postavno v svrho obravnavanja javnih zadev, kdor neopravičeno udere na tak shod ali zborovanje, ali kdor prežene navzoče, s silo prepreči odredbe oseb, ki so poklicane za vodstvo in red na shodu, ima se kaznovati z zaporom od enega tedna do treh mesecev, v obtežujočih , slučajih s strogim zaporom do šestih me-'secev.
Ako se kdo nalašč udeleži kakega takega shoda, ne da bi bil za to opravičen, bodisi da je shod klican le za volilce ali pa omejen le na člane društva, oziroma na vab-ljence, pa se vkljub pozivu voditelja ali rediteljev shoda ne odstrani, ga kaznuje politična oblast z globo od 10 do 200 kron.
Naše ljudi opozarjamo na te zakonske določbe zato, da prvič naznanijo brez pardona oblastniji nasprotnike, ki bi se pregrešili proti omenjenim določaam, in drugič, da se sami ne bodo pregrešali proti istim!
Barkovljane volilce, ki se zanimajo za državnozborske volitve vabi na volilni pogovor, ki bo danes dne 4. maja t. I. ob 8. uri zvečer v gostilno „Obrtnijskega društva (Narodni dom.) Predsednik
vol. odseka barkovljanskega.
Volilci IV. mestnega okraja! V soboto zvečer ob 8. uri in pol se vrši v gostilni „Jadran" volilen shod za volilce Zgor. Kjarbola. Volilci, privedite s seboj mlačne in še nezavedne ljudi, da slišijo iz ust kandidata g. Ivana Škerjanca, izpodbujevalne in prepričevalne besede, in da se navdušijo tudi oni za volitve! Vsak agitator naj privede svojega znanca!
Edini veliki ruski koncert Margarete Slavjanske-Agrenjev v Trstu. Pred nami leže izrezki velikih svetovnih časopisov Evrope. Vsi enoglasno priznavajo velikanske vspehe te izborne pevske družbe. Londonska „Times" piše: „Včeraj smo imeli redek užitek. Veliki koncert Margarete Slavjanske je napolnil koncertno dvorano. Tudi Veliča-stva sta prisostvovala. Izlasti je kralj večkrat izražal svoje visoko zadovoljstvo in je povabil ^ospico Sfavj^nsko na dvor. Vsi koncerti v Londonu so že razprodani."
Pri nas bo edini veliki ruski koncert v nedeljo 7. maja zvečer v gledališki dvorani „Narodn. doma". Redek užitek, za kateri naj si vsak preskrbi vstopnico.
Odhod angleške kraljice-vdove, — Včeraj zjutraj je s posebnim dvornim vlakom odpotovala iz Trsta v Calais in potem v London angleška kraljica-vdova Aleksandra skupaj s hčerjo princesinjo Viktorijo in spremstvom. — Kraljica in spremstvo so se odpeljali s pomola Sanita, kjer je usidrana jahta „Victoria and Albert", na državni kolodvor z avtomobili. Na postaji sta bili predstavljeni kraljici dve hčerki namestnikov!, dvorni svetnik Galambos in postajenačelnik, kakor tudi angleški konzul in prokonzul. — Danes zjutraj odpluje iz Trsta kraljevska jahta „Victoria and Albert" v smeri Ports-mouth. Tri vojne Iadije pa odplujejo v petek proti Kefaloniji.
Ne mara Slovencev ! Prejeli smo : Ko smo šli na večer 1. majnika z veselice N. D. O. in pevali svoje slovenske pesmi, se nam neki mestni pobalini začeli žvižgati, ker si druzega — niso upali. Gospodarja kinematografa Reclame pa je slovensko petje tako razkačilo, da je s trga Barriera letel v proslulo kavarno Chiozza, da bi nas napadli. In res, ko je šla masa Slovencev čez trg sv. Ivana, je vse zletelo iz kavarne ter so začeli žvižgati. Zapomnimo si torej, da se lastnik kinematografa Reclame na trgu Barriera — požvižga na Slovence in — tako sodimo mi — tudi na denar iz slovenskih žepov, ki se je dosiej v toliki meri stekel v njegov žep. Toliko naznanje našim ljudem.
Caffe Londra. Ker se smatra to kavarno za narodno podjetje, opozarjamo čitatelje in narodno občinstvo, da v tej kavarni ni'na razpolago slovenskih časopisov. Ker so sicer le redke one kavarne v Trstu, v katerih ne bi bili na razpolago slovenski listi in to le onih par, ki ne reflektujejo na slovensko občinstvo, bi sledilo lz tega, da lastniki kavarne „Londra" ne reflektirajo na slovanske goste.
Nabor. Od 200-pozvanih nabornikov se jih je predvčeraj zglasilo 186. Od teh je bilo potrjenih v vojake 49, in sicer 3 za
klanski dohod .^isisar: Križmančič & Breščak, m. mm 37 M.
V Trstu, dne 4. maja 1911.
»EDINOST« št. 122
Stran IH.
mornarico, 44 s pridržkom uvrŠčenja in 2 za nadomestno reservo. 1 je bil odposlan v bolnišnico, da mu preiščejo vid.
Včeraj se je od 200 nabornikov odzvalo 183. Od teh je biio potrjenih 65, in sicer 1 za domobranstvo, 51 s pridržkom uvrščenja in 13 za nadomestno rezervo.
Tridesetletnica Jurčičeve smrti je bila včeraj 3. maja. Umrl je Jurčič leta 1881 v najlepši moški dobi. A njegov spomin ostane slovenskemu ljudstvu nesmrten. — Enajst krasnih zvezkov povesti in romanov nam je bil zapustil pokojni pisatelj in danes, lahko rečemo, ga ni Slovenca, ki bi ne poznal ene ali druge njegovih povesti. Jurčičevi spisi so se omilili vsemu narodu in naša Mohorjeva družba bi storila veliko kultnrno delo, ako bi med svojimi publikacijami na novo izdala tudi kako Jurčičevo delo. Slovensko ljudstvo ji bo gotovo hvaležno za to. — Pa še drugo zaslugo si je pridobil pok. Jurčič. Bil je med ustanovitelji „Ljubljanskega Zvona" in „Slovenskega Naroda". Njegovemu spominu večna slava!
Podružnica CMD na Prošeku. Dne 23. aprila se je vršil v dvorani gospodarskega društva na Prošeku ustanovni občni zbor podružnice CMD za Prošek, Kontovelj in Zgonik.
Predsednik pripravljalnega odbora, gospod Davorin Furlan, je pozdravil prisrčno mnogoštevilno množico zavednih zboroval-cev ter došlega gosta gospoda Germeka. Narisal nam je zgodovino družbe, nje namene in delo ter pozival navzoče, da podpiramo družbo, ki brani ob ogroženih naših mejah milemu nam narodu zaklade — naše upe in nade — našo deco.
Na to se je vršila volitev odbora. Izvoljeni so bili: predsednikom g. D. Furlan, podpredsednico g.a Mar. Bunčeva, tajnikom g. Drago Komac, tajnico g.ca MarčelkaPer-totova, blagajnikom g. Drago Cibic, blagaj-nico gospica Malči Regentova.
Odborniki: gospod Ferdo Kenda, Jernej Reja, Robert Ravbar, Simon Prašelj, Andrej Danev in gospica Franica Orlova.
Po volitvi je pozdravil zborovalce gospod Germek iz sv. Ivana, od koder je prinesel srčne pozdrave mladi sestrici. V krasnih besedah nam je orisal ljuti boj tam ob mejah, kjer sovrag grabi poželjivo po naših domovih, kjer lovi v svoje zanjke naše brate — mile naše otročiče.
Po „raznoterostih" je zaključil g. predsednik zborovanje.
Prosečani, Kontoveljci in Vi nam dragi sosedje občine Zgonik l Vstanovljena je podružnica najidejalnejšega društva, one zveze, ki brani našo prekrasno domovino poturic, ki čuva grobove naših pradedov, da ne padejo našiin sovragoin v požrešne roke — klice Vas k sodelovanju! — Udnina je tako mala, da jo vsakdo lahko vtrpi, a pri tem pomagate skupni stvari vsega milega Vam naroda.
Priglasite se pri katerem gori navedenem udu načelstva za pojasnila in pristop k podružnici. Nas vseh bodi pa geslo:
Mal položi dar, domu na *!tar !
Prejeli smo in prinašamo nespremenjeno :
Velikanski shod društva trafikantov
v Gorici
Podpisani, vabi za v nedeljo 7. t. m., cenjene gospode ude in ne ude, da se prinesejo v Gorico k velikanskemu in in-teresantnemu shodu, kateri se bode vršil v salonu restauracije pri Treh Kronah (Via Carducci) ob 3. popold. Prosi se, da pridete v velikem številu, kjer Vam se bode naznanilo važne in silne stvari v korist vsakega trafikanta.
Radi premankovanja časa, tukajšno naznanilo je kakor direktno vabilo
Poz'v ! K političnemu, kulturnemu, trgovskemu in gospodarskemu ojačenju vseh Slovanov v Trstu, okolici, Istri in Gorici je neobhodno potreben koledar, ki naj poda poleg navadne natančne koledarske priloge kulturni statistični pregled napredka in dela Slovanov sploh, a posebej za nas v Trstu in okolici, Gorici in Istri.
To me je napotilo, da izdam koledar „Veliki Jadran* v velikem kvart formatu z dnevnimi beležkami.
„Veliki Jadran" bo obsegal razven književne priloge, popolen šematizem, imetek in naslove vseh slovanskih političnih, kulturnih in gospodarskih društev, kakor tudi trgovskih tvrdk, splošno torej vse glavne podatke za slovanski dom in svet, da se natanko vidi, kaj smo storili za našo stvar in kaj imamo še storiti. — Upam, da bodo Slovenci in Slovani sploh vsprejeli to moje delo in da je podpro z nasveti in podatki, da bo Veliki Jadran vzor popolnosti za vsa narodna in življenskega prašanja, slovenskega in slovanskega sveta.
Da bom mogel zadovoljiti v vsem obsegu glede zunanje oblike, prosim vsa naša društva in pojedince, da me podpirajo z uvrščenjem oglasov. Trdno sem prepričan, da z Velikim Jadranom izpolnimo zopet enkrat praznoto in napravimo korak naprej.
Bilo v sto dobrih hipov !
V Trstu, 1. maja 1911.
NB. Kdor želi v koledar uvrstiti kak članek ali sliko, ali kako notico, naj pošlje rokopis do konca junija na naslov
Slovanska knjigarna Josip Gorenjec, Trst, Via Caserma 16.
Za CM obrambeni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. g.: 902. Pet
Cirilmetodarjev v Krškem (plačali 100 K); 903. Neimenovani iz Škofje Loke (plačal 200 K).	_
Tržaška mala kronika.
Samomor. — Včeraj ob S1}^ zjutraj je redar za stiskalnico olja pri Sv. Ivanu našel truplo precej vkusno oblečenega moža. Tiščal je v roki revolver in rana na sencah je dokazala, da je storil sam konec svojemu življenju. Iz dokumentov, ki so jih našli pri njem, se je dognalo, da je bil pokojnik carinski uradnik v pokoju Ivan Ecker, star 45 let, stanujoč v Gorici v ulici Boschetto 5. Vzrok samomora je neznan. Pokojnikova soproga se nahaja v norišnici v Palmanovi. Truplo so pripeljali v mrtvašnico pri Sv. Juštu.
Drug slučaj črnih koz v lazaretu.
Med Soraalci, ki so prišli v Trst s parni-kom „Gisela" dne 18. m. m. in se nahajajo v kvaranteni pri Sv. Jerneju, se je pri štiriletnem dečku pripetil drug slučaj črnih koz. Možki Somalci, ki so živeli popolnoma ločeni od ženskih in otrok, so predsinočnjem po postavni 14-dnevni karanteni mogli oditi v Draždane, dočim morajo drugi ostati še nadaljnih 14 dni v lazaretu.
Tatvina na ladiji. Jonas Antherry, star 28 let iz Liverpoola, in John Woods, star 33 let, oba kurjača na parniku „Pan-nonia" Cunard Line, sta skupaj vdrla v kabino nekega mornarja in mu vkradla uro ter nekaj drobiža. Toda oškodovanec ju je opazil, zalezoval in ju izročil redarju.
Nezgoda na morju radi burje. Dve braceri prebrnjeni! En mrtev. Radi silne burje, ki je že predsinočnjim pretrgala krasne pomladanske dneve in ob občutnem hladu dosegla včeraj zjutraj hitrost 70 km na uro, ima kronika zaznamovati dve nezgodi na morju, eno celo s tragičnim izidom. Bracera (vrsta jadrnic, kakoršnje služijo za prevažanje sadja in poljskih izdelkov) „Minori" iz koperskega pristanišča je okolo 9-30 zjutraj jadrala v smeri proti tržaški luki. Ko je priplula na višino Sv. Andreja sredi zaliva, jo je prebrnil močan piš burje. Bracera je bila prazna in notri so se nahajali gospodar Andrej Vattovaz, star 26 let, in možtvo: Josip Parovel, Na-zarij Genso in sin tega poslednjega Gabrijel, star 17 let, ter Fran Pesaro. Vsi so padli v morje. Z naporom vseh sil so zagrabili za prebrnjeno podpalubje jadrnice in kričali na pomoč. Na svetilniku je straža zapazila nezgodo in dotični pilot je takoj telefoniral pristaniškemu kapitanatu. Rešilni parnik „Audax", ki je bil ves čas pripravljen za morebitno pomoč, je takoj odplul pod poveljništvom pristaniškega podkapitana g. Frausina. Z največjo hitrostjo je parnik krenil na kraj nezgode. Ali še predno je prip'.ul tja, je jako močan piš burje in sunek vala odtrgal enega od ponesrečencev s podpalubja. Nesrečnež, 20-letni Fran Pesaro, ki ni znal plavati, je izginil sredi razburkanega valovja. Ostale ponesrečence je wAudax" rešil in potem je iskal truplo vtopljenca, ali zaman. Nato je vlekel bracero v luko.
Ob V/2 uri zjutraj je burja prebrnila tudi drugo oracero, naloženo s kamenjem, ko se je nahajala pred Sv. Andrejem. Mož, ki jo je vodil, je bil rešen, bracero so pa zavlekli v luko.
Uzmoviči po tržaških ulicah. Jakobu Čoku iz Barkovelj se je predvčeraj na sene-nem trgu na enkrat piibl žal mož, ki mu je strgal uro iz žepa z verižico vred. Tat je še pravočasno aretiran. Uzmovič je znan lopov Jurij Gorjup, ki je bil že neštetokrat aretiran radi raznih zločinov.
Loterijske številke, izžrebane dne 3. maja 1911 :
Brno	1 13 44 41 19
Inomost	11 71 36 74 9
Koledar in vreme. — Danes: FIo-rijan, mučenik. — Jutri: Pij V. pap.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne 4-18° Cels. Vreme včeraj: oblačno, sem-tertja padavine.
— Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, tupatam padavine. Temperatura mila. Vetrovi od vzhoda.
Sadni šoki
in jedilna masi
- - - .	' v„-
' s*

so najslastnejša pijača in žiuila.
*
Popolnoma narauna.
jv-VV -
■ -T, ' r"'
M, ■ Z,
- f ;
UMETNI
PIsm&iranjd aobov
Izdiranje zobsv brsz HI vsaka
Dr.J.Čermžk
: zobetirs^nik :
V. Tuscher
kenc;sij. zobni tebaH
- TRST -
nllca. della Caaerma it. 13, II« n.
E3:
Trst, Corso 2. Telef. 1071.
Linoleum Haas
Pristni linoleum......K 2 50 m*
Podolgaste preproge 67 cm. . „180 met.
Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd.
Gospodarski predpasniki iz voščenega
platna............K 2 50
Mamizni prti 85/115 cm.......2 80
„ 65/150 cm.....„1-80
Površniki Iz sumi]s od K 20 dalje. H
Podrjuhe.........po 70 stot. ■
Ovratniki iz kavčuka .... „50 „ j ■ Manšete iz kavčuka..... .60
Simić & Co. - trst
ul. S. Anastasio 8-10
===== OBAVLJA =====
Agenturske in komisijn. posle
BavS se s prodajo fcoloiiljalaega blaga in nakupom dež, pridelkov.
Zdravilno pivo
dvojnega kvasa
založnu mnrkiuM Štefan"
Glasoviti profesor zdravnik Kari von Nooden, ravnatelj prve dunajske zdravniške klinike, izjavlja, da je pivo dvojnega kvasa založna marka „Sveti Štefan" zelo npliven pripomoček za želodčne bolezni in za nervozno osebe.
Zaloga: Trst, ola Ualdlrluo St. 32.
Telefon št. 2201. (B.)

| Dr. Kari Ernst g
univ. med.
zobozdravnik
Trst, Piazza C. Goldoni št. 5, II. nadstropje.
Sprejema od 9—/. in od 3—6. pop.
:S8
Pošilja 88 tudi na deželo.
•136
Kupujte ,Nar. kolek'!
VELIKI KINEMATOGRAF „SEL VED ERE"
TRST — ulica Belvedere Stev. 10 — TRST
= V četrtek dne 4. in v petek dne 5. maja: =
1. Maščevalna prikazen, drama. - 2. Kabasatski suženj,
j ganljiv prizor. - 3. Generalov ukaz, iz voj. življenja. -j 4. Antonio Foscarini, zgodovinska drama v barvah. -5. Iščem inteligentno soprogo, za smeh.
Zahtevajte »Kolinsko Cikorijo!«
iSUiflUUUU3UUUUEUBI
jfiarica Jtfarsič Josip Šturm
poročena.
TRST, 4. utaja 1011.
R. Gasperlfii, rIY§&
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
Prevozno podjetje
o. kr. avstrijskih dri. železnlo
2051
Sprejme razcarinjanje MoršnegasiM Maga iz mitnic, iostarUacje na ta.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEjŠE CENE,
HC Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.
CENE BREZ KONKURENCE.
rmrnrrmnnflRnnTBT


co	n	
(2	es 3	>N jD ca N
	O	o
O		U3
ca	a. o	
E		O
CJ 'cj 1—1	3 es	S
	C	CJ
CL U5	CB	O. rn
O CO	so	
		o
>o O	<8	
	KO Um	2
cC	>	o
Z		
Pijte samo Tolstovrško slatino! Hi
ki se dobi dosedaj na Primorskem pri naslednjih preprodajalcih :	^
Fr. Špacapan, Ozeljan Ad. Ivaneič, Kanal Jos. Urbancič, Bazovica Fr. Majne, Gornje Vremali J. Škerlj, Tomaj Fr. Miklav Č, Kobarid
Leopold Jonko, Bovec P. Bertok, konsunino društvo,
Dekani Ivan Ukmar, Dutovlje J. Strav3, Cerkno M. Kacin, Police
K. Šiškovič, Cernikal Aug. Dolenc, Ajdovščina E. Bevk, Lokavec 3 v. Fidel, Pesek Fr. Silvester, Vipava L. Kovaeič nasl., Sv. Lucija
SLOVENCI! Sooll k svojimi Kupujte in zahtevajte poosofl le Tolstootiko Slatino l
Stran IV
EDINOST" St. 122.
V Trstu, 4. maja 1911.
Društvene vesti.
Moška CM podružnica v Trstu vabi m redni občni zbor, ki se vrši v ponedeljek, dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v dražbeni šoli na Acquedottu štev. 20, II.
Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika: a) Pregled 25 letnega delovanja podružnice, b) Poročilo za preteklo leto. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev •dbora. 5. Volitev zastopnikov za glavno skupščino. 6. Slučajnosti.
P. n. gg. člane prosimo za polnošte-▼ilno vdeležbo, posebno še z ozirom na to, da praznujemo 25-letnico obstanka podruž-mice.	Za odbor:
Dr. Jos. Abram,	Vinko Engelman,
t. č. preds.	t. č. tajnik.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Bratje Sokoli! V nedeljo 7. maja se udeleži .Tržaški Sokol" zleta „Goriške [sokolske župe" v Rihembergu v kroju, vsled česar je Vaša dolžnost, da se mnogoštevilno udeležite te slavnosti bratske sokolske župe.
Odhod iz Trsta s poštnim vlakom ob 1 uri popoludne z državnega kolodvora; more se pa vstopiti tudi v Rocolu, Vrdeli ali Opčinah.
Jutri v petek dne 5. t. m. se bodo vršile v telovadnici redne vaje za vse one, ki se nameravajo udeležiti zleta.
Na zdar !	Odbor.
Tržaško kolesarsko društvo „Balkan" priredi v nedeljo izlet v Branico. Člani so naprošeni, da se gotovo udeležijo tega izleta. Odhod točno ob 1 uri popoludne izpred kavarne Commercio ul. Caserma.
Nadalje opozarjamo vse tiste, ki mislijo dirkati v nedeljo, da se lahko priglasijo vsak dan v kavarni Minerva.
Opereto „Valčkov čar" priredi pevsko društvo „Trst" v n e d e 1 j o, 28. m a j a v veliki dvorani „Narodnega doma* v Barkov-ljah. Na predstavi sodelujejo igralci slovenskega gledališča v Trstu pod spretnim vodstvom režiserja g. Leona Dragutinovića. Po predstavi pevski večer. — Pri opereti svira popolen orkester. — Toliko na znanje slav. občinstvu in bratskim društvom.
Pevsko društvo „Trst". Jutri ▼ petek pevska vaja.
Pevsko društvo „Ilirija" od sv. Jakoba priredi na 21. maja t. 1. v „Narodn. Domu" pri Sv. Ivanu koncert s petjem, godbo, igro in plesom. Začetek točno ob 4. uri pop. Čisti dobiček je namenjen v podkrepitev društvene blagajne. Z ozirom na to, da se „Ilirija" vedno odziva vabilu narodnih društev, pričakuje odbor mnogoštevilne udeležbe.
Narodni pipčarskl klub od Sv. Jakoba sklicuje za nocoj večer ob 9. uri in pol za odsek blagajne predzadnjo sejo, katere naj se blagovolijo udeležiti vsi člani.
Pogrebno društvo od sv. Jakoba sklicuje gg. odbornike na redno sejo ▼ soboto ob 8. uri zvečer v „Konsumnem društvu" pri sv. Jakobu.
Odbor „Dramatičnega društva" ima danes v četrtek ob navadni uri redno sejo. Vse gg. odbornike prosim, da bi gotovo prišli.	Predsednik.
Nar. del. organizacija.
Izobraževalni odsek NDO priredi danes v četrtek dne 4. maja društveni debatni večer, in sicer o predmetu: „Verstvo in krščanstvo". — Razpravlja tovariš Rok Kocjančič, nakar se razvije debata. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Tovariši, udeležite se tega debatnega večera v obilnem številu!
Gostilniška zadruga članov NDO ima danes zvečer zelo važno sejo. Prosim, da pridejo tov. odborniki točno ob 8. uri, ker imam ob 9. uri že drugo napovedano sejo.
Predsednik.
Sestanek voznikov se bo vršil v prostorih NDO. danes, dne 4. maja t. 1. ob 8 in pol uri zvečer v prostorih NDO. ulica Lavatoio 1 I. _
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
FENICE. (Nemška operetna družba Mila Theren). — Danes nastopi v tem gledališču gospica Angela J a n o v a v opereti „Dolarska princesinja" in sicer v ulogi Daisy. Za ta debut naše domače umetnice na tujem •dru vlada seveda veliko zanimanje.
POL. ROSSETTI. Velika kinematogra-lična predstava. _
DAROVI.
— Svetoivanski podružnici C. M. D. je daroval g. I. Hvala 2 K; isti podružnici sta darovali gospici BriŠček 60 stotink. Skupaj K 2 60.
V Ljubljano smo poslali iz nabiralnikov v oskrbi svetoivanske podružnice za marc-april:
1.	Narodni dom......20*91
2.	Učit. kružok v Nar. domu . 2311
3.	Gospodarsko društvo Frdenič 2 90
4.	Suban na Višavi .... 6 91
5.	Živec Franc......622
6.	Gostilna Brišček.....4 50
7.	Gostilna Kolar Novacesta . 457
S. Kata na Vali......0 26
9. Furlani Gregor . . . . . 2 —
Skupaj 7138
—	Podružnici sv. C. in M. na Vrdelci je daroval g. F. Godina K 280 skupilo od razprodanih razglednic v tobakarni gospe Železnik pri sv. Ivanu.
—	I. G. daruje za družbo sv. C. in M. 1 krono. — Denar hrani naš Jnseratni oddelek".
PrOdfl S8	bolezri ljudska kuhinja na
odd. Edinosti.
dobrem kraju. • Naslov pove Ins.
766
Qi>hn hpuotcki Odiična gospodična učite-OrUU-lirVdlbM. ijica podučuje v srbako-hrvatskem jeziku; ponuja se tudi kot koresponden-tinja za srbsko hrvatski in nemški jezik ; piše tudi cirilico- Naslov pove Inseratni oddelek „Edinosti" pod štev. 766.	766
QilfillSI 86 Pr,Poro^a za obleke in perilo tudi za Ol Vlljd otroke po novem kroju in po solidnih cenah. Belvedere 65, I. n. vrata 2.	771
Josip Trampuš 5*
priporoča »vejo pekarljo. Večkrat na dan •vei arah. — Zalega moke vsake vrste is prvih mlinov. Vino in likerji v stekleni o ah. Sladčioe in biikoti.	1928
Pozor gostilničarji!	$
stnim vinom I. vrste, naj se obrne via Geppa št. 16, „Andemo de Fiauz". Vino belo vipavsko in črno istrsko od 100 litrov naprej po kron c8. Se priporoča Marija Furlan.	738
UiCQ popolnoma nova, odaljena 10 minut od c. lil O d ki. dvorne kobilarne v Lipici, se odda v najem, ali pa prods, pod ugodnimi pogoji. Hiša je zelo primerna la katerega upokojenca. Natančneje pri Ivanu Bole v Lipici.	730
HIXn z zemljiščem se proda v Tolminu. VeČ se m Od izve pri lastniku B. Šorli v Gorici, via
Usina 12.
705
Pijte
eamn »Tolstovrika slatino". Na-OOIIIU roči »e v Tolstem vrhu,
736
Onštasj, Koro Ako.
Mlpltarna v	ima Da prodaj hladiSnik
iniClvdl lld 2a mleko v dobrem stanju. Po-
nudbe na Mlekarno * Rodik.
720
Delavnica čevljev "gsS £3'.™-
lavnico Čevljev, katera se nahaja v Trstu, ulica della Gaardia £7. Sprejema se naročila po meri in popravke.	441
Ker za dne 4. maja t. 1 sklicani XVII. letni občni zbor ni bil v smislu § 49. zadružnih pravil sklepčen, sklicuje
PodSrodska posojilnica In hranilnica
v Podgradu
drugi občni zbor
ki se bo -vršil
v četrtek dne 12. maja 1911 ob 2. uri pop. v zadružni pisarni v „ Nar. domu u v Podgradu
z istim dnevnim redom:
1.	Poročilo starešinstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računov za leto 1910.
4.	Določitev odškodnin in daril v smislu § 20 z. pr.
5.	Čitanje zapisnika o izvršeni reviziji od strani „Zadružne zveze" v Celju.
6.	Izvolitev starešinstva, nadzorstva in razsodstva.
7.	Prememba pravil.
8.	Eventuelnosti. STAREŠINSTVO.
TRVDKA dWiPi*dW
Hdolf Kostoris
skladišče oblek za moSRe In dečke
Trst, Via S. GKovanni 16, 1.
TELEFON 251 Ho ni. II. (zraven restavraelje „Cooperativa" ex Hacker)
prJaja na mesečne ali teden, obroke obleke in površnike za moške
perilo itd po dogovornih cenah. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v I. nad.
Vek. Petrovtic
čevljarski mojster
Trst, ul. Barr. vecchia 40.
Zaloga Izdelanih domačih čeullev.
Sprejemajo se naročila po meri.
Velika pekarna in sladčićaraa
Trst, ulica Istria §t. 8 opravljena po najmodernejšem sistemu. — Prodajam svež kruh 3 krat na dan, ter razne sladčice. - biškote in likerje. ——
Za obilen obisk se priporočam
Josip Fabjan.

"N
3
Fidlio di Haggi Giorgio
fflDHiYHN
■■■
Zaloga orientalskih preprog, zavod za shranjevanje, popravljanje in -s- čiščenje preprog.

■
fia mnogostranske zahteve mojih p. n. odjemal-eev sem se odločil, ustanoviti gorenje podjetje in sprejemam vsakovrstne preproge v stoleenje, čiščenje, shranjevanje in umetniško popravljanje. Z ozirom na mnogoletno prakso v tej stroki, kakor tudi opiraje se na izborno strokovno izobraženo osobje, bom v prijetnem stanu, poslužiti svoje odjemalce kar najbolje in najvestnejše. Strokovno-nataneno ravnanje z vsakim komadom, kakor tudi vsem zahtevam odgovarjajoča, v lastni hiši se nahajajoča skladišča in delav-niee jamčijo že vnaprej za popolno zadovoljitev. Preproge se tolčejo z roko in ne s strojem, radi česa se tudi popolnoma izčistijo in je izključena vsaka poškodba, za kar jamčim.
Moji p. n. odjemalci so uljudno naprošeni, naj se brez vsake obveze poslužujejo v svrho informacij, ogledovanja in prevzetja preprog telefona štev. 1587.
Z odličnim spoštovanjem
Figlio di Haggi Giorgio flidinyan
— TRST —
ulica Cassa di Risparmio.
3
Kron 6200!
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz sdloega tipa CHASS1S 20 H P šest raznih tipov kočij.
Kočijm „FORD" je najpopolnejša, najhitrejša in najekonomlčnejša kar jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldoni 10-11. Tel. 1734
Velika centralna garao«. ulica del Baohl 16, vogal u.loa Bosohetto TELEFON 2247. STOCK PNEUM GOODRICH (amerikanske). Automobili na posodo po zmerni ceni.
Varetvo in Tzdrievanje aTtomobilor,--Solidna poatrežba.
Antonio Spanghero "
DEKORATIVNI SLIKAR
Naslednik tvrdke DELALNICA: D0MENIC0 DELISC. Via Nadonnina 7.
Telefon 160 Trst Telefon 160.
VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn.
Prevzame vsakovrstna stavbena dela la dekoracije za sobe. — SPECIJALITETA: Imitacije lesa In narmorja, (zložne table.
Od danes naprej bom prodajal ta staroznani sir v zalogi Frana Škapina v Vipavi za udobnost cenjenih odjemalcev, gostilničarjev in prodajalcev bom prodaja! tudi na drobno, polovico hleba v Trstu, pri Fran Škapinu, jestvinčarju, uh S. Caterina št. 8. —-
PRODAJALCA
manufaktur. blaga
Izbera borgeta, perila in drobnarije za šivilje
FRAN KOČIJ AN
Trst, ulica Molin a vento štev. 17, Trst
Vozno podjetje
Tvrdka A nt. Schepitz
Naročajo se vozovi:
Piazza Stazione štev. 5, telejon 1441.
Bar ko vi je, telefon štev. 1023.
Novo pogrebno podjetje v Trstu
Corso št. 49 (vogal Piazza C. Goldoni) Telefon 1402
Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev pogrebov vsakterega razreda. Ima na izbero monomentalne voze 8 steklom in električno razsvetljavo, črno-zlate črno-srebrne, belo-zlate itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt m vaških SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, r/® vence iz umetni, svežih cvetlic, porcelane, perle, metala
VSE MRTVAŠKE PREDMETE. - Cene ugodne.