/Primorski Št. 85 (15.812) leto LIH. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni ‘Dnhor, doh' v/ ^— ■ ' " 7096 AA ;; ftEDN JA KN j i SOO-i KOPER Pridi tudi ti v 600902 JfMgO b' dnevnik! ...JV 1997 Romano Prodi ni odlašal. Po pogovoru s predsednikom republike Oscarjem Luigijem Scalfa-rom, ki ga je pozval, naj z ekspozejem v parlamentu ugotovi, ali njegova vlada še uživa zaupanje in zadostno podporo, je sklenil, da se bo že danes predstavil senatorjem in poslancem. Najpozneje v soboto bo z glasovanjem v zbornici jasno, ali bo ta vlada še ohranila krmilo italijanske ladjice ali pa se bo morala umakniti. Predsednik Kartela svoboščin Silvio Berlusconi je včeraj med glasovalno izjavo, s katero je podprl resolucijo o humanitarni misiji v Albanijo, rekel tajniku Demokratične stranke levice Massimu D’Alemi, da pričakuje »konkreten predlog«. V pogovoru z novinarji je pojasnil, da ustave in socialne države ni mogoCe reformirati z večino, ki vključuje SKP. Prav tako bi prisotnost komunistov v večini onemogočila učinkovito vodenje humanitarne odprave. Dodal je, da mora predlog oblikovati Oljka, zajamčil pa je »veliko razpoložljivost« Kartela svoboščin. Prodi bo moral s svojim ekspozejem danes odgovoriti na to vprašanje. Se bo sporazumno z Oljko opre-delil za možnost manjšinske vlade, ki sproti iSCe v parlamentu večino za odobritev predlogov? Bo nakazal možnost širšega zavezništva z desno sredino? Se bo usmeril predvsem na programske izbire? In kakšne? Na osnovi včerajšnje razprave na ta vprašanja ni mogoče odgovoriti. Počakati bo treba na današnjo razpravo v parlamentu, da bo slika jasnejša. Nekaj pa je jasno: večina, ki je doslej podpirala Prodijevo vlado, se je razblinila, razhajanje o ol-banskem vprašanju je bilo samo detonator krize, ki je že dolgo tlela pod pepelom. SKP je sicer poudarila, da je pripravljena glasovati za zaupnico Prodiju, vendar noče sprejeti dolgoročnejših programskih obvez. Tega pa po izkušnji o albanskem vprašanju Oljka noče in ne more veC sprejeti, saj bi pristala na majavo in nestabilno vedno. Vprašanje pa je, ali lahko sprejme zavezništvo s Kartelom, saj se je predstavila na vohtvah kot sila, ki je alternativna desni sredini. Ah si lahko D’Alema dovoh rešitev, ki jo je Se do pred kratkim zavračal? Ce je odgovor na to vprašanje negativen, najbrž ni druge rešitve kot predčasne volitve. Odgovor bo znan v kratkem. ITALIJA / PO POGOVORU S PREDSEDNIKOM REPUBLIKE SCALFAROM Prodi bo že danes preveril, ali ima še zadostno večino SKP je včeraj glasovala proti vladi in resolucija, ki pooblašča humanitarno misijo v Albaniji, je prodrla s podporo Oljke in Kartela svoboščin - Odločilen pogovor med DAlemo in Berlusconijem RIM - Romano Prodi bo že danes preveril v parlamentu, ali njegova vlada ima še večino. Tako je sklenila vlada po včerašnjem pogovoru med premierom in predsednikom republike Oscarjem Luigijem Scalfarom. Na Kvirinal je predsednik vlade stopil po glasovanju zbornice, ki se je sicer pooblastila humanitarno misijo v Albaniji, obenem pa tudi pokazala, da je razhajanje med Oljko in Stranko komunistične prenove zelo globoko. Resolucija, ki pooblašča humanitarno odpravo, je namreč prodrla z glasovi Oljke in Kartela svoboščin. Politična situacija, ki je bila v sredo še povsem blokirana, se je deblokirala dopoldne, ko je tajnik DSL Massimo D’Alema poklical Silvia Berlusconija in mu napovedal, da bo Prodi stopil do predsednika države, Ce bo SKP glasovala proti vladnemu predlogu o misiji. Po tem pogovoru sta Oljka in desnosredinsko zavezništvo hitro uskladila poglede in odobritev resolucije ni bila v dvomu (na sliki elektronski pano v poslanski zbornici z izidom glasovanja). Scalfaro je Prodiju naročil, naj v parlamentu zahteva nujno politično razšCišCenje. In premier se je odločil, da ne bo odlašal. Zato je napovedal že za danes ekspoze v senatu in nato v zbornici. Na 2. strani OBISK KOROŠKEGA DEŽELNEGA GLAVARJA Zernatlo danes v Ljubljani Predstavniki koroških Slovencev včeraj pri predsedniku Kučo LJUBLJANA - Na osebno povabilo predsednika Kučana bo danes v Slovenijo prispel na delovni obisk koroški deželni glavar Christof Zernat-to, ki ga bo poleg drugih spremljal namestnik deželnega glavarja Karl Heinz Grasser. Zernatto se bo sestal tudi s premierom Drnovškom in drugimi slovenskimi političnimi voditelji. Pred obiskom je predsednik Kučan včeraj sprejel predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, ZSO in NSKS, ki so mu izrazili nezadovoljstvo nad načinom, kako avstrijske oblasti obravnavajo manjšinsko problematiko. Tudi Avstrijski center za Narodnosti (CAN) pa je ob priliki Zemattovega obiska v Sloveniji naslovil na slovenske oblasti poziv, naj v pogovorih z njim postavijo v ospredje vprašanje slovenske manjšine na Koroškem. Na 15. strani V Severnem Schleswigu se danes začne Evrošola ’97 TINGLEFF (DANSKA) - Goriški dijaki in profesorji nižje srednje šole Ivana Trinka in njenega doberdobskega oddelka so vCeraj prispeli na Dansko, kjer se bo danes popoldne uradno začela Evrošola ’97, srečanje manjšin Evropske skupnosti, ki že petič poteka pod pokroviteljstvom evropskega urada za manj razširjene jezike. Danes dopoldne si bodo Goričani in Dober-dobci skupno s Slovenci iz Avstrije in Irci ogledali štiri nemške šole v zahodnem delu Severnega Schlesvviga, popoldne pa se bodo udeležili slavnostnega odprtja Euroschule ’97, kjer bodo zakorakali v družbi 220 dijakov enajstih manjšin Evropske unije in z zastavo z go-riškim, tržaškim in beneškim grbom. Z njimi bodo rojaki s Koroške, Ladinci, Frizijci iz Nemčije in Nizozemske, Skoti, Lužiški Srbi, Valizani, Bretonci iz Francije, Finci iz Švedske in seveda gostitelji, Nemci iz danskega Severnega Schleswiga. Na 3. strani Tudi Lubumbaši padel, ZDA pa sedaj zahtevajo Mobutujev odstop KINSASA - Zairski predsednik Mobutu Sese Seko je včeraj doživel še dva poraza. Vojska uporniške zairske zveze Laurenta Desireja Rabile je namreč vkorakala v Lubumbaši, drugo in gospodarsko najpomembnejše zairsko mesto, uporniške enote pa so že 250 kilometrov od glavnega mesta Kinšase. Da pa bi bila mera polna, je Clintonova administracija včeraj jasno navedla, da bora Mobutu zapustiti svoj položaj. Zaman je torej maršal Mobutu predsinoCnjim proglasil izredno stanje po vsej državi, vCeraj dopoldne pa odstavil komaj imenovanega prvega ministra Etienna Tshisekedija, ki naj bi kot predstavnik radikalne opozicije in kot njegov tradicionalni sovražnik vodil tranzicijsko vlado. Tshisekediju nista namreč režim in zmerna opozicija dovolili, da bi prevzel svojo funkcijo, tako da so ga hoteh njegovi pristaši s silo umestiti. Varnostne sile so posegle s solzilcem, Mobutu pa je na Tshisekedije-vo mesto imenoval generala Likulia Bolonga. Na 11. strani VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK DANES, V ČETRTEK, 10. aprila V GORICI ob 18.30 v Kulturnem domu informativno srečanje o Zadrugi Primorski dnevnik na pobudo ZSKD, ZSŠDI in Kulturnega doma. Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko. Odbor Zadruge Primorski dnevnik prosi vsa društva in organizacije, ki želijo pripraviti predstavitvene večere, naj to čimprej sporočijo tajništvu zadruge v Trstu, tel.7796391 KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO Tržaška občina Danes se predstavljajo: Peter Močnik (SSk-Oljka); Igor Pavletič (SKP); Gerdi Schojer (SKP). Na 6. strani Goriška pokrajina Danes se predstavljata: Vilma Braini (SKP), okrožje Gorica 6; Bogdan Miklus (CCD), okrožje Gorica 1. Na 13. strani Danes v Primorskem dnevniku Obsodili predsednika Fiata Poneverba bilance: turinsko prvostopenjsko sodišče je spoznalo za krivega sedanjega predsednika Fiata Romitija in finančnega direktorja Mattiolija. Stran 2 Srečanje slovenskih šol To soboto se bo skoraj 800 slovenskih šolnikov in šolarjev iz Italije zbralo v Gorici na slovesni proslavitvi Dneva evropskih jezikov in dneva manjšinskih šol. Stran 3 Avtonomija zavoda Slomšek Vprašanje avtonomije Državnega učiteljišča A. M. Slomška bo ta petek na dnevnem redu na seji tržaškega pokrajinskega šolskega sveta. Stran 7 »Sončna« Vesna Benedetič Mlada tržaška ilustratorka in slikarka bo svoje pisane izdelke razstavljala od sobote dalje v društvenih prostorih KD RdeCa zvezda v Saležu. Stran 10 Zmaga Juventusa Na sinočnji prvi polfinalni tekmi nogometne fige prvakov je Juventus v Amsterdamu zasluženo premagal Ajax z 2:1 (2:0). Stran 16 RIM / POTEM KO JE STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE POTRDILA SVOJ NE Oljka in Kartel skupaj odbrila italijansko odpravo v Albanijo RIM - Poslanska zbornica je z glasovi Oljke in Kartela svoboščin pooblastila italijansko humanitarno odpravo v Albanijo. Romano Prodi je dosegel cilj, ki si ga je zastavil, vendar je bil za soglasje desne sredine prisiljen plačati precejšnjo ceno. Dogovor je bil možen, potem ko je predsednik vlade v svojem uvodnem ek-spozeju v zbornici jasno povedal, da bo stopil na Kvirinal do predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara, Če bo Stranka komunistične prenove glasovala proti odpravi v Albaniji. Ta obveza je deblokirala pogajanja med Oljko in Kartelom svoboščin, ki je s tem dosegel formalno priznanje, da premier nima veC veCine,.ki mu je lani izrekla zaupnico. Po Prodijevem ek-spozeju sta se Kartel in Oljka hitro dogovorila o skupni resoluciji, ki pooblašča vojaško misijo v Albaniji. Usoda odprave od tedaj ni bila veC pod vprašajem in tudi nevarnost vladne krize se je oddaljila. Odprto pa je vprašanje, na kakšni osnovi in s kakšnim programom bo Romano Prodi lahko ohranil vladno krmilo. Kot je obljubil, je Romano Prodi takoj po glasovanju v poslanski zbornici (za odpravo so se izrekli 503 posnanci, 85 jih je glasovalo proti, 7 se jih je vzdržalo) stopil do predsednika republike, da bi mu poročal o »razkroju večine«, kot je dogodek označil predstavnik Ljudske stranke Sergio Mattarella, in »ne o postranskih marnjah«, kot je pribil predsednik poslancev Demokratične levice Fabio Mussi. Pogovor med Prodijem in Scalfarom je trajal slabo uro. Ob koncu je predsednik republike s skopim sporočilom izjavil, da je povabil predsednika vlade, naj zaCne z nujnim političnim razčiščevanjem s svojim poročilom parlamentu. Scalfara je skratka naročil predsedniku vlade, naj v parlamentu preveri, ali ima še večino. Včeraj zveCer se je po pogovoru med Scalfarom in Prodijem začel »drugi del zgodbe«, začelo se je preverjanje, ki sta ga predlagala Franco Marini (LS) in Lamberto Dini (Italijanska prenova) in v katerega je privolil tudi Massi-mo D’Alema. »Kaj name- rava sedaj Oljka,« je med debato v parlamentu vprašal Silvio Berlusconi in posvaril pred morebitno »farso«. O tem bo tekla beseda v prihodnjih dneh in izid ni zelo jasen. Dejstvo je, da je včeraj politično situacijo deblokiral telefonski pogovor med D’Alemo in Berlusconijem (tajnik DSL je predsedniku Kartela anticipi-ral Prodijevo obvezo), kar je dokaz, da se dialog med njima nadaljuje. Dejstvo je tudi, da bo dosedanja večina po včerajšnjem sporu le s težavo obnovila koalicijske vezi. Vprašanje je torej, ali je kriza samo odložena ali pa se nakazujejo drugačne možne rešitve. Finančni trgi so včeraj stavili na to, da krize ne bo. Predsednik vlade Romano Prodi (Telefoto Ap) POGAJANJA, ZASUKI IN ZAKULISNI POGOVORI »Najdaljši dan« za Prodija in vlado Oljke »Zvečer pojdem k Scalfaru« je stavek, ki je odločilno vplival na razvoj dogajanj RIM - Za Romana Prodija je bil včerajšnji dan, tudi glede fizične vzdržljivosti, zelo naporen. Ponoči se je nekajkrat telefonsko pogovarjal s Silviom Berlusconijem, ob zori pa še z Massimom D’Alemo, ki je prižgal zeleno luč za poznejši politični dogovor med Oljko in Polom svoboščin. Uradni politični dan, Ce ga tako lahko imenujemo, se je začel nekaj po devetih zjutraj, ko so se v Berlusconijevem stanovanju srečali voditelji desnice. Vsi so se strinjali, da bo Kartel pristal na sporazum z Oljko le, Ce bo Prodi priznal, da nima veC parlamentarne večine. Ob 11. uri je vodja Hrasta potrdil Berlusconiju in Gianfrancu Finiju, da bo Prodi po razpravi v zbornici v vsakem primera Sel na Kvirinal. Nekaj minut zatem je Fausto Ber-tinotti potrdil nasprotovanje misiji v Albaniji, dodal pa je, da se SKP s tem ne odpoveduje podpori Prodijevi vladi. Mi smo, da vlada ostane pri življenju, podčrtuje Armando Cossuta, zelo zaskrbljena pa je Ersi-lia Salvato, po kateri obstaja nevarnost, da bo po tej poti spet prišla na oblast desnica. Nekaj po enajsti uri se Prodi neformalno podal na Kvirinal, pol ure kasneje pa pred poslanci obljubi, da bo zveCer Sel na uradni pogovor k državnemu poglavarju. Predstavniki Oljke mu nekoliko sramežljivo zaploskajo, na desnici odobravajo, Cossutta pa nekaj minut zatem (ce je bilo to sploh potrebno!) uradno potrdi nasprotovanje misiji. Prodijeve obveze se najbolj vese- li Fini (večine, ki je zmagala na volitvah ni več...), previdnejši je Berlusconi, ki je vsekakor zadovoljen, da je Prodi sprejel zahtevo Pola svoboščin, še previdnejši je Pierfer-dinando Casini (premier je bil jasen), ki se boji (a to ne od včeraj), da bi v Kartelu prevladala toga Fi-nijeva stališča. Sporazum med Oljko in desno sredino postane tako le formalnost, nic novega se ne zgodi niti med razpravo, kjer vsakdo zagovarja svoja (znana) stališča. Prodi pazljivo posluša vse diskutante, podpredsednik vlade VValter Veltroni pa napoveduje odločilno soočenje o reformi socialne države. »Moje vlade še ni konec«, pribije Prodi pred sinočnjim odhodom na Kvirinal. Čakajo ga še dolge noči in naporni dnevi... Oljka za »odločno« preverjanje s SKP RIM - Načrt za »ofenzivo« proti Stranki komunistične prenove in zahtevo po »jasnem in odločnem preverjanju« je bil zasnovan v sredo zveCer na srečanju med predsednikom vlade Romanom Prodijem in predstvaniki komponent Oljke. Izhodišče za razmišljanje je bilo dejstvo, da predsednik republike Oscar Luigi Scalfara ne bo zahteval odstopa sedanje vlade, ampak bo premiera naložil, naj v parlamentu preveri, ali ima njegova vlada Se večino in zaupanje parlamentarcev. Zaupnico naj bi zato Prodi zahteval na osnovi dovolj razčlenjenega dokumenta, ki naj bi v bistvu anticipiral smernice dokumenta o finančnem in gospodarskem načrtovanju, ki je uvod v finančni zakon. Se zlasti naj bi se za odločnost v odnosu do SKP zavzeli predstavniki sredinskih komponente oljke (Ljudska stranka in Italijanska prenova), ki so bile v zadnjih Časih še najbolj nestrpne do zahtev Fausta Bertinottija in njegovih somišljenikov. Zavzeli so se tudi, naj bi za uvedbo strukturnih reform vlada poiskala v parlamentu soglasje in večino, različno od sedanje. Po poročanju Časopisnih agencij je Prodi osebno telefoniral Bertinottiju in se zavzel, naj bi SKP spremenila stališče, toda odgovor je bil negativen, Čeprav je tajnik komunistične stranke dejal, da mu je »osebno žal«. Sicer pa so o nujnosti jasnega preverjanja vCe-raj govorili tudi predstavniki ostalih komponent Oljke. »Politični problem, ki ga je ustvarila SKP s svojim stališčem,« je dejal predsednik poslancev Demokratične levice Fabio Mussi, »ni majhen.« Dodal je, da mora biti zaupnica politično obvezujoče dejanje in zato jo Prodi lahko zahteva samo na osnovi obvezujočega dokumenta ah obvezujočih izjav. In jasnost je od SKP v imenu enotnih komunistov zahteval Famiano Crucianelli. Na ta pritisk je predsednik SKP Armando Cossutta odgovoril, da njegova stranka, kljub različnim pogledom o Albaniji, ne odreka zaupanja sedanji vladi. Toda zavrnil je možnost dolgoročnih obvez in ponovil, da je dogovor o reformi socialne države možen samo brez kleste-nja postavk za socialne izdatke. Cossuta je v bistvu potrdil, da SKP ne namerava pristati na dolgoročnejše obveze, ki jih zahtevajo vse komponente Oljke. Predsednik Fiata Cesare Romiti obsojen zaradi poneverbe bilance TURIN - Sedanji predsednik grupe Fiat Cesare Romiti, ko je bil še pooblaščeni upravitelj in finančni direktor Francesco Paolo Mattioli sta poneverila bilanco in zato sta obsojena na poldrugo leto oz. na leto in štiri mesece zapora. Tako je razsodilo prvostopenjsko turinsko sodišče, ki je glede Mattiolija celo poostrilo kazen, ki jo je zahtevalo tožilstvo; vsekakor pa je dosojena kazen pogojna. Med prvimi je zaupanje v obsojena potrdil sedanji Častni predsednik grupe Fiat Gianni Agnelli. Sodna peiskava je vzela v pretres obdobje od leta ’89 do leta ’92, ko naj bi pri upravljanju Fiatovih sredstev prikrili kakšno stotino milijard lir, s katerimi naj bi finančno podprli stranke in njihove predstavnike. Tako je sodnikom v prvih mesecih leta ’93 sporočal poslanec Lige Mario Borghezio, maja istega leta je Romiti sodnikom poslal dokument z navedbo podkupnin, ki jih je grupa morala plačati pri raznih javnih natečajih. Do marca ’95 se je vsa zadeva nekoliko utišala, točneje do preiskave, ki jo je finančna straža izvedla v Fiatovih upravnih sedežih. Sodniki so nato sodni poziv poslali Romi ti ju, Mattioliju in tudi Signoroniju, bivšemu upravnemu direktorju Fiata Uno, tožilstvo pa je zahtevalo kazen za prva dva. ___________AFERE / PETNAJST LET PO BANČNIKOVI SMRTI__ »Blagajnik mafije« Pippo Calo vpleten v umor bančnika Roberta Cahrija Preiskavo rimskega tožilstva razkriva nekatere nepojasnjenje plati afere RIM - Ko so 18. junija v Londonu pod mostom »Cmih menihov« našli truplo bančnika Roberta Calvija, je v Italiji malokdo verjel, da si je poslovnež vzel življenje. Pot, ki jo je prehodil naslednik Micheleja Sindone, njegova bitka za preživetje in za ohranitev zasebnega denarnega zavoda Banco Amrosiano je nakazovala, da je bil Roberto Calvi mnorjen. Petnajst let po odkritju trupla so italijanski preiskovalci potrdili, da je bil Calvi umorjen in da ga je umorila mafija. Včeraj je rimski sodnik za predhodne preiskave Mario Almerighi na zahtevo tožilca Giovannija Salvija podpisal zaporni nalog za Pippa Caloja, nekdanjega blagajnika palermske mafije. Skupaj s Calojem je Almerighi odredil pripor tudi za poslovnega mešetarja Flavia Carbonija. Poslovnež pa ni bil aretiran, ker mora sodstvo počakati na izrecno dovoljenje švicar- skih oblasti. Carboni, katerega stanovanje je policija včeraj dodobra prečesala, je pospremil Calvija na begu v London. Poleg Caloja in Carbonija sta na seznamu preiskovanih rimskega tožilstva nekdanji voditelj prikrite framazonske lože P 2 Licio Gelli in mafijski boss Francesco Di Carlo. Slednji naj bi dejansko umoril bančnika. Roberto Calvi je prevzel vodstvo zavoda Banco Ambrosiano in ga kot pred njim njegov vzornik in zaščitnik Michele Sindona razvil v središče drznih špekulacijskih operacij. Povezan je bil s številnimi italijanskimi politiki, poslovne vezi pa je imel tudi z vatikansko banko IOR. V Ambrosiano je pristopil tudi Carlo De Benedetti, ki pa je po enem mesecu zapustil upravni svet. Banka je krahirala, ker zaradi spodletelih špekulacij skih operacij Calvi ni bil veC kos svojim obveznostim. Da bi se izognil roki pravice, je Calvi pobegnil v London, kjer naj bi skušal zbrati sredstva, da bi lahko kril »luknjo« v proračunu Ambrosiana. Toda v britanskem glavnem mestu se je Calvijeva življenjska pot tudi končala. Po izsledkih zasebne detektivske agencije Kroll, ki so jo najeli Calvijevi svojci, so morilci prišli po bančnika nekaj ur pred njegovo smrtjo. Počakali so ga v hotelu Chelsea Cloisters, kjer je bil nastanjen, in ga odvedli neznano kam. Zasebni detektivi so namreč prepričani, da Calvi ni bil obešen pod mostom »črnih menihov«, ampak da so ga morilci zadavili kje drugje, nato pa obesili truplo pod omenjeni most, da bi zavedli preiskovalCce in zbrisali sledove. Rimsko tožilstvo ni pojasnilo, zakaj sta bila Calo in Carboni formalno osumljena, da sta vpletena v Calvijevo smrt. Po nekaterih nepotrjenih novicah naj bi vseka- kor sodniki zarisali v utemeljitvi svojega sklepa dokaj mraCen okvir, v katerem naj bi zadevo z zavodom Banco Ambrosiano povezovali z vlogo nekaterih italijanskih politikov. Carboni je bil v zvezi s Calvijevo smrtjo že preiskovan, saj je on pospremil bančnika v London in on je hranil Calvijevo torbo z gradivom, ki ga je bančnik vzel s sabo za zadnjo misijo. Poleg tega je bil tako v prvi stopnji kot na prizivnem procesu obsojen zaradi kraha denarnega zavoda. Novost je zaporni nalog za Pippa Caloja, ki velja za enaga od zgodovinskih voditeljev mafije in je bil že obsojen na dostmrtno jeCo zaradi sodelovanja pri atentatu na brzec 904 pri San Benedettu Val di Sambro. Poleg tega je vpleten v nekatere od še nepojasnjenih afer, ki so pogojevale razplet političnih dogodkov v Italiji. Primer Calvi in zavoda Banco Am-brosiano je sodi tudi v ta okvir. Danes začetek Evrošole‘97 z ganskimi dijaki šole Trinko TINGLEFF - »Naše triletno upanje se je končno uresničilo«. S temi skorajda odrešujočimi besedami je Sara iz ene od številnih Devetakovih rodbin, ki bogatijo zamejsko skupnost na Goriškem, pozdravila včerajšnji prihod goriških dijakov in profesorjev nižje srednje šole Ivana Trinka in njenega doberdobskega oddelka na Dansko, kjer se bo danes popoldne uradno zaCela Evrošola ’97, srečanje manjšin Evropske unije, ki že petič poteka pod pokroviteljstvom evropskega urada za manj razširjene jezike. Goričani in Do-berdobci so prispeli na Dansko po petindvajse-turni vožnji z avtobusom, ki jo je prekinilo le nekaj krajših postankov, prenočevanje v ljubkem srednjeveškem mestecu Melsungnu in kratek obisk v Hamelnu, mestu velikem kot Gorica. Mesto je zaslovelo po znanem godcu, ki ga je s sladkimi zvoki svoje piščalke najprej otel podgan, nato pa je se v jezi, ker so mu nehvaležni meščani odrekli obljubljeno nagrado, ugonobil v reki še tamkajšnje otroke. Prihod na Dansko, ki ga je pozdravilo skoraj mediteransko sijoče sonce je takoj olajšal trudno-st naporne vožnje. Profesorje in dijake je sprejel-njihov star znanec iz slovenske evrošole ’95 Nijels Christian Nijelsen. Prav Goričani so namreč pred dvema letoma gostili Nemce iz Danske, zato so mladi domači dijaki težko pričakovali njihov prihod, ki so, ga - ko so izvedeli kdo prihaja z avtobusom - pozdravili kar z vriskanjem na Čast »italjenerjev«, kot so se preprosto izrazili. Gostitelji so pripravili sprejem v izredno funkcionalnem v sveže zelenje odetem športnem središču, kjer so se gostje najprej okrepčali, nato pa so jih razmestili po družinah. Naša skupina bo domovala v zahodnem delu Severnega Schlesvviga skupaj z zamejskimi Slovenci iz Koroške, ki so prispeli na Dansko le nekaj minut po Goričanih. Naši dijaki so družinam prinesli v dar glinaste maj olike s slovenskimi narodnimi motivi, ki so jih bili izdelali v Soli. Večer so prebili pri gostujočih družinah, že danes pa jih čaka naporen dan. Dopoldne si bodo po skupinah skupno s Slovenci iz Avstrije in Irci ogledali štiri nemške šole v zahodnem delu Severnega Schlesvviga, popoldne pa se bodo udeležili slavnostnega odprtja Euroschule ’97. V trenirkah, ki so jih bili izdelali prav za to priložnost in z zastavo z goriškim, tržaškim in beneških grbom na Čelu, bodo zakorakali v družbi 220 dijakov enajstih manjšin evropske skupnosti, ki so se včeraj zbrali v Tingleffu. Z njimi bodo veliko prireditev mladih manjšincev pozdravili rojaki s Koroške, Ladinci, Frizijci iz Nemčije in Nizozemske, Skoti, Lužiški Srbi iz NemCije, Valižani, Bretonci iz Francije, Finci iz Švedske in seveda domačini, gostoljubni Nemci iz Danske. Marjan Kemperle LETOS NA DANSKEM -i r EVROŠOLA / OB DNEVU EVROPSKIH JEZIKOV n SSK / TISKOVNO SPOROČILO V soboto v Gorici praznik naših šol Na prireditvi se bo zbralo skoraj osemsto šolnikov in šolarjev - Mimohod po Korzu GORICA - To soboto bomo na pobudo evropske komisije (se pravi izvršnega organa Evropske zveze) obhajali dan evropskih jezikov, še posebno manj razširjenih in manjšinskih. In prav na ta dan bo tudi praznik manjšinskih šol v Evropski zvezi oziroma Evrošole, kot mu tudi pravimo. Osrednja slovesnost bo pri nemški manjšini na Danskem, kamor je odpotovala skupina 25 dijakov nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice. Toda naše šole bodo praznovale dan Evrošole tudi posebej, in sicer na celodnevni prireditvi v Gorici. Goriška evrošolska prireditev bo kar mogočna zadeva. Na njej bodo namreč sodelovali gojenci in šolniki naših nižjih srednjih šol in petih razredov osnovnih šol s slovenskim uCnim jezikom s Tržaškega in Goriškega, z Videmskega pa bodo prišli učenci in učitelji dvojezične šole v Spe-tru. Računajo, da bo vsega skoraj 800 udeležencev. Tržačani bodo v Gorico prišli z vlakom, na goriškem Korzu pa se jim bodo pridružili Goričani in Benečani ter skupno krenili do Kulturnega centra Lojzeta Bratuža. Mimohod po glavni goriški ulici bo kar veličasten. Na Čelu bodo korakali zastavonoše z veliko, 20 kvadratnih metrov obsežno zastavo Slovenske Evrošole ’95, ki je pred dvema letoma zaplapolala na osrednji evrošolski prireditvi v Trstu. Vsi udeleženci pa bodo Giornata delte Lingue Europe ___________12 Aprile 19i Lepak, ki so ga pripravili ob Dnevu evropskih jezikov nosili bele Cepiče. Okrog 10. ure bo v telovadnici Kulturnega centra Lojzeta Bratuža otvoritvena slovesnost. Pozdravni nagovor bo imela didaktična ravnateljica iz Doberdoba Nataša Paulin. Nato se bodo udeleženci razdelili v 8 delavnic (športno, glasbeno, likovno, plesno, gledališko, fotografsko, literarno-je-zikovno in novinarsko). Nekatere izmed teh bodo delovale v prostorih bližnjega Kulturnega doma. Popoldne se bodo vsi udeleženci ponovno zbrali v telovadnici pri Bratuževem centru in pokazali, kaj so v posameznih delavnicah napravili. Ob koncu bo dijak prebral listino o zaščiti manjšin, koordinator prireditve, ravnatelj nižje srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine prof. Zvonko Legiša pa bo prebral izjavo predsednika evropske komisije Jacquesa San-terja ob Dnevu evropskih jezikov. Tudi ob povratku domov bodo udeleženci okrog 16. ure priredili mimohod po goriškem Korzu vse do kolodvora, kjer se bodo med seboj poslovili. V celoti spoštovati dogovor o Primorskem dnevniku Zoskrbljenost zarodi nameravane prodaje sedeža Glasbene M. Od deželnega tajništva Slovenske skupnosti smo prejeli v objavo naslednje tiskovno sporočilo: Razpolagati z lastnim dnevnikom predstavlja izredno bogastvo za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. V danih razmerah pa to bogastvo lahko stvarno obdržimo samo tako, da ohranimo Primorski dnevnik. Zaradi tega in spričo danih zagotovil vseh merodajnih komponent, da je treba oblikovati pluralistično in skupno glasilo, si SSk ne pomišlja napraviti vsega, kar je v njeni moči, da bi Primorski dnevnik rešili iz finančnih težav, v katere je zbredel tudi in predvsem zaradi povezave z zgrešenim in danes dokončno propadlim projektom Republika. V tej perspektivi je SSk tudi podprla ustanovitev zadruge, ki bo prevzela lastništvo dnevnika, in zdaj tudi poziva vse Slovence v Italiji, ki jim je za obstoj in razvoj dnevnika, naj se v zadrugo včlanijo. To stališče je v skladu s sklepi nedavnega strankinega deželenga kongresa potrdilo deželno tajništvo SSk na svoji zadnji seji z dne 4. t.m. v Nabrežini. Ob tej priložnosti pa je tajništvo tudi poudarilo nujnost, da se v celoti spoštuje dogovor o Primorskem dnevniku, ki so ga predstavniki raznih komponent Slovencev v Italiji sklenili 1. februarja letos. Tako je nujno, da si vsi zainteresirani, vsak Primorska poje v Teru TER - Terska dolina bo Prizorišče enega od dveh zaključnih koncertov zborovske revije Primorska poj Pevsko srečanje v centru Lemgo v Teru (Pmdielis) se bo začelo ob 17.uri in bo tamkajšnjim poslušal-Cem ponudilo šestero skupin. Za uvod bo nastopila pevska skupina Beneške korenine iz Srednjega, ki jo vodi Davide Klodič. Iz Trente bo Prišel moški pevski zbor Triglav, ki ga vodi Dane Škerlj, mešani pevski zbor Peter Jereb iz Cerk-nega bo vodila Vanja kampi c, komorni dek-'iški zbor iz Ilirske Bistrice pa Marija Slosar -Lenarčič. Zadja dva zbora pa bosta Oton Zupančič iz Standreža ter komorna skupina Iskra iz Bovca. Ean prej, v soboto, pa bo moški zbor Matajur (vodi ga Davide Klodič) nastopil na koncertu Tumorska poje, Id ga ob 20. uri prirejajo v kulturnem domu v Kobaridu. _____ZBOROVSKO PETJE / NA SPOREDU JE ŽE PET KONCERTOV_ Letošnja Primorska poje se izteka TRST - Prejšnji konec tedna so se po velikonočnem premoru spet zvrstili koncerti letošnje mednarodne revije Primorska poje; v petek zveCer so zbori zapeli v Sežani, kjer je bil med predstavniki naše dežele poleg MePZ Lipa iz Bazovice, MoPZ Rdeča zvezda iz Saleža, MePZ Hrast iz Doberdoba in MePZ Resonet z Opčin tudi MePZ Zahre iz Sau-risa. Zbor je elan Zveze italijanskih pevskih zborov FJK nastopil pa je kot poseben gost v sklopu sodelovanjskih vezi z večinskim narodom. V soboto je bil koncert Primorske poje na Koprskem pri Sv. Antonu, kjer sta se od »naših« prestavila MePZ Skala iz Gropade in ZPZ Glasbene matice. V nedeljo pa se je mednarodna zborovska revija oglasila v Trstu (o tem smo že poročali v včerajšnji številki) in pa v Bovcu. Koncerta sredi zasneženih slovenskih gora so se med drugim udeležili kar trije zbori s Tržaškega: prireditev so otvorile pevke dekliške skupine Valentin Vodnik iz Doline pod vodstvom Tatjane Jercog, nato so se na odru predstavili pevci MoPZ Vesna iz Križa, ki jih vodi Marij Pavlica, v nadaljevanju koncerta pa so pod vodstvom Ignacija Ote zapeli še dolinski pevci MoPZ Valentin Vodnik (na sliki - foto Mario Magajna). Mednarodna zborovska revija, ki jo že 28. pomlad kot tradicionalna pobudnika oblikujeta Združenje pevskih zborov Primorske in Zveza slovenskih kulturnih društev, v določenih krajih pa koncerte udejanjajo posamezne krajevne organizacije, se bo ta konec tedna zaključila. Na vrsti je še pet koncertov, od katerih bo prvi jutri, 11. t.m., posvečen izključno ljudski pesmi. Odvijal se bo v portoroškem Avditoriju, na njem pa se bodo med drugim predstavile pevke tržaške skupine Stu ledi in rezijanske skupine Rože majave. V soboto se bo Primorska poje oglasila tudi na naši strani meje, poleg koncerta v Kobaridu bo namreč srečanje tudi v go- riškem Kulturnem domu. V nedeljo bosta na vrsti še res zadnji letošnji prireditvi, in sicer v dvorani osnovne šole v Cerknem in pa v Centru Lemgo v Tem. (dam) v okviru svojih možnosti in pristojnosti, zavzemamo za to, da bi Primorski dnevnik res bil v vsakem smislu čedalje bolj Časopis vseh Slovencev v Italiji. Bistvenega pomena bi morala biti v ta namen prav zadruga Primorski dnevnik, saj bi s svojim množičnim Članstvom iz vrst slovenske narodnostne skupnosti morala predstavljati največje poroštvo, da bo Časopis tudi sicer veren izraz potreb, koristi in zahtev celotne skupnosti. Od tod vabilo tudi tistim, ki so doslej bili posebno kritični do dnevnika, naj se včlanijo v zadrugo, kajti s tem bodo pridobili pravico do besede pri vodne ju Časopisa. SpriCo raznih govoric velja posebej in ponovno pojasniti, da kdor se vdani v zadrugo, ne tvega nišesar, razen vsote najmanj 50 tisoč lir, ki je potrebna za vC-lanjenje, saj gre za zadrugo z omejeno zavezo. Dogovor z dne 1. februarja pa predvideva tudi nekatere druge bistvene obveze, ki še vedno Čakajo na uresničitev. Tako krovni organizaciji SKGZ in SSO še vedno nista imenovali treh garantov za »medije vsemanjšinske-ga pomena«. SSk ju poziva, naj to storita brez nadaljnjih zavlačevanj. Poleg tega pa dogovor z dne 1. februarja predvideva, da bo treba na podoben način kot za Primorski dnevnik poiskati tudi rešitve za vprašanje, »kako zagotoviti vsemanjšinsko lastništvo in uprabo nepremičnin vsemanjšin-skega pomena in pripadnosti«, se pravi tako imenovane družbene imovine- Slovencev v Italiji. Za to bi morala poskrbeti posebna komisija, ki pa je skupno predstavništvo kljub opozarjanju SSk še vedno ni imenovalo. Vprašanje nepremičnin je velikega pomena tudi zato, ker je neposredno povezano z vprašanjem, kako pomagati Primorskemu dnevniku iz sedanje hude finančne stiske. Zal pa moramo glede tega beležiti razna sprenevedanja in poskuse, da bi postavili ostale pred izvršena dejstva, ki očitno gredo proti duhu in Črki dogovora z dne z dne 1. februarja. SSk na kaj takega ne namerava pristati. Zelo hud je med drugim glas, ki se je razširil v teh dneh, Ceš da nameravajo formalni lastniki prodati stavbo v Ul. Ruggero Manna, v kateri ima svoj zgodovinski sedež Glasbena matica. Vse to terja takojšnje in temeljito razčiščenje. Deželno tajništvo SSk GLOSA mm Kaj bi videla Italija, če bi imela pogum, da se pogleda v ogledalo? Italijanski ministrski predsednik Romano Prodi me je pogosto spominjal na Anteja Markoviča, o katerem bo morda Se kdo vedel, da je bil zadnji predsednik bivSe Jugoslavije. Oba sta imela namreč značilnost, ki ju je povezovala: neprenehoma sta se smehljala, kot da bi bila najboljše volje v trenutku, ko je okoli njih država propadala in se je tragedija njenega bližnjega konca kopičila na obzorju kot nevihtni oblak. Včeraj in danes je Prodi sicer izgubi svoj prešerni izraz, kot ga je Markovič po juliju 1991, to pa samo pomeni, da se je tudi on zavedal, kakšno nemogočo nalogo je prevzel, ko je stopil na čelo italijanske države v upanju, da jo z iluministično politiko od zgoraj preobrazi in s tem reši. V trenutku ko pišem, ni še povsem jasno, ali bo poslanska zbornica odobrila italijanski vojaški poseg v Albaniji ali ne. Ce ga ni odobrila, si je Italija v mednarodni skupnosti zaigrala še tisto malo ugleda, ki ga je imela. Ce ga je, toda z glasovi Berlusconijevih in predvsem Finije-vih poslacev, ni samo usodno spodkopala temelje Prodijeve vlade, temveč vrgla črno senco na albansko ekspedicijo. Kajti očitno je, da dobi podvig tolikšne humanitarne odgovornosti, kakor je poskus ureditve notranje-albanskih razmer, povsem drugačno vsebino, če so med njegovimi pobudniki nasledniki tistih fašistov, ki so pred šestdsetimi leti jadransko državico zasedli, zasužnjili in jo pridružili žalostnemu »cesarstvu« Viktorja Emanuela III. V obeh primerih bo Italija nasedla na čereh svoje politične in civilne nebogljenosti, za katero je v prvi vrsti kriv vodilni razred, ki jo je upravljal od druge svetovne vojne dalje. Ta vladajoča »elita« ni storila ničesar, da bi se distancirala od politične prakse liberalnega in fašističnega režima, ki sta bila njena predhodnika, temveč je, naspro- tno, še razbohotila tisti klientelizem in etični relativizem, ki sta-od nekdaj poglavitni značilnosti italijanske družbe. V takih razmerah je bilo treba ljudstvu dati predvsm«panem et circenšes«, kar se je zgodilo s podporami vseh vrst, z napihnjenim upravnim ustrojem in z absurdno pokojninsko zakonodajo, kakršne ni nikjer v Evropi. Za »circen-ses«je skrbela in še skrbi državna TV skupaj s privatnimi kanali, v orgiji neumnosti in plaže, ki očitno odgovarja okusu najširših množic in njihovi potrebi po begu v bedasto pozabo. Težko si je predsta- vljati, od kod naj Italija najde v sebi dovolj moraf-ne moči, da bi dostojno opravila svojo nalogo v Albaniji, saj ji jp sama v svoji civilni razpuščenosti in razklanosti še kako podobna. To pa pomeni tudi, da bo težko sprejeta v evropski klub, katerega osišče je Nemčija, tudi če ji uspe, da se kolikor toliko približa normam pogodbe iz Maastrichta. Nezaupanje vanjo je onkraj Alp preveč zakoreninjeno, da bi ga bilo mogoče kar tako premostiti. Država je namreč kot človek, ki gradi svoj obraz z dejanji vsakršnega dne in se v času zrelosti znajde s takšnim, kakršnega si ga je zaslužil. »Človek«, pravi Emerson, »najde v skromnih kvadratnih, centimetrih svojega obraza prostor za poteze vseh svojih prednikov; za izraz vse zgodovine in svojih želja«. Kakšen je izraz, ki bi ga videla Italija, če bi imela pogum, da bi se pogledala v ogledalo? CCTT/01 CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. marca 1997 in zapadlostjo 1. marca 2004. ■ Znesek prvega kupona in naslednjih kuponov izplačljiv 1. septembra in 1. marca za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila konec meseca pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,15 na semester. ■ Dohodki vrednostnih papirjev za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,5%. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. .s ae* i as* Še o odnosih med slovensko matico in manjšino V svojem četrtkovem Ogledalu v PD (3. aprila letos) razglablja Ace Mermolja o odnosih med osrednjo Slovenijo in njenimi manjšinami v zamejstvu. Pri tem ugotovi tole: »Ce Slovenec v Sloveniji ne ve, da so v Trstu, Gorici, Benečiji, Celovcu in na Madžarskem Slovenci,, pomeni, da se informacija znotraj narodnega telesa ne pretaka in da se jedro naroda na tihem odpoveduje enotam, ki ne živijo znotraj države.« Pred kakim tednom je bila naši slovenski zamejski televiziji oddaja (vodi jo Joži Peterlin), ki mi je dala v tem oziru mnogo misliti! Časnikar in televizijski snemalec sta se postavila pod Prešernov spomenik na Tromostovju v Ljubljani in spraševala mimoidoče Ljubljančane (pa tudi druge), če vedo kaj o Slovencih v zamejstvu (konkretno v Italiji,), kakšne organizacije, da imajo in koliko jih je. Odgovori so bili »super« in »full« enkratni, vsaj za moje pojme! »Ne vem, koliko jih je. Me ne briga. Sami privilegiji so jih! Številčno jih je 600 tisoč. Nekaj več kot tritisoč jih je. Sami so si krivi! Ja, ja, škandale imajo s svojimi bankami. Naj si sami pomagajo! Itd.« Tako so bili odgovori naši televizijski ekipi na ljubljanskem Tromostovju danes, ko nam manjka samo še tisoč dni do leta 2000. Tile odgovori, pa tudi ugotovitev Aceta Mermolje, da se namreč »informacija o nas zamejskih Slovencih znotraj Slovenije ne pretaka«, me ne presenečajo, ker so pač precej točni in žal resnični. Slovenci, skoraj vsi Slovenci v Sloveniji -razen seveda častnih izjem - o nas Slovencih na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, na Koroškem in na nadžarskih tleh ne vedo skoraj nič ali bore malo. In to je žalostno, zelo žalostno! Predvojna, stara Jugoslavija je imela do svojih zamejskih Slovncev Drago Štoka v Italiji (takrat smo bili še v Postojni in na Koprskem) mačehovski odnos, povojna, socialistična Jugoslavija je imela do nas morda nekoliko boljši odnos, a žal v glavnem samo do enega dela Slovencev v Italiji in na Koroškem, do tistega dela pač, ki je - po lastni izbiri - verjel in dosledno sledil njeni marksistični ideologiji. Drugi katoličani in liberalno misleči Slovenci -smo bili zanjo v bistvu odpisani. Sele v času vlade Staneta Kavčiča se je nekaj premaknilo in smo začeli biti nekoliko bolj tolerirani, celo spoštovani. Nič več! Po padcu Kavčiča pa spet vse po starem! Nobene finančne pomoči ni bilo takrat s strani jugoslovanske, oz. slovenske socialistične oblasti do tistega dela slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki smo se prepoznavali v znaku lipove vejice ali kasneje v Svetu slovenskih organizacij. Da je Jugoslavija imela skoro petdeset let tako stališče do nas Slovencev v zamejstvu, je -gledano skozi ideološka očala - tudi razumljivo, delno morda tudi opravičljivo. Oblasti pač ni bilo mnogo do tega, da bi se mi zamejci ohranili kot zavedni Slovenci, ampak ji je bilo predvsem zato, da bi bili čimbolj zgrajeni marksisti, zavedni komunisti, napredni levičarji in do dna prepričani v zdravo fratelanco med tu živečima narodoma. In v tem smislu so sloven-sko-jugoslovanske oblasti z nami dosledno ravnale skoraj vseh petdeset povojnih let. S tem nočem seveda nikakor zanikati, da ni bila med našimi slovenskimi zamejskimi levičarji zelo močna večina res narodno čutečih in zavednih Slovencev! Nikakor! Ni se bilo torej treba čuditi, da so nas Slovenci, ki so k nam prihajali iz osrednje Slovenije, debelo gledali in nepoučeni spraševali, kako to, da tako lepo govorimo slovensko in se debelo čudili, ko smo jim pravili, da imamo svoje časopise in radio, da imamo svoje šole in organizacije. Iskreno so se pri tem čudili in se prav nič ne sprenevedali. Ker so bili odkriti: o nas in našem življenju niso bili prav nič obveščeni in poučeni, zato so z nami raje govorili le o cenah, lirah in markah, poceni in dragih predmetih v izložbah in trgovinah. Tako je bilo in tako je, žal, še danes, in pri tem se z ugotovitvami Aceta Mermolja popolnoma strinjam. In tu je zdaj vprašanje: zakaj je tako pa še danes, potem ko je že sedem let Slovenija povsem samostojna in ni več v socialistično-komunističnem objemu? Odgovor na to ni težak: ker ni v vseh šolah vseh stopenj v Sloveniji ene same, ponavljam, ene same ure na teden, med katero bi učitelj, oziroma profesor razlagal učencem, kje vse bivamo Slovenci ob morju, pod Karavankami, ob reki Rabi, pa tudi v Severni in južni Ameriki, itd. Nikogar ni, ki bi mladim rodovom razlagal, koliko nas je in kaj delamo in s kakšnimi problemi se ubadamo Slovenci izven matične Slovenije. Slovenija je danes država, ki pa je obenem še v povojih, ki se šele mora začenjati razvijati. Tudi ona mora še v šolo, saj se v šolo gre komaj s šestim, oziroma sedmim letom. Toliko jih ima danes tudi Slovenija kot država. Sedaj je čas, da gre tudi ona na pot učenosti in da začne svoje mlade državljane pravilno in objektivno vzgajati in poučevati tudi o nas, Slovencih izven njenih meja, o nas, ki morda nebogljeno, a vztrajno in uporno živimo v mejah drugih držav: Italije, Avstrije, Madžarske. Mi smo sestavni, rekel bi celo bistveni in nujnos-tni del celotnega slovenskega narodnega telesa, ki živi, dela, trpi in se veseli od Mure do Jadrana, od Krke do Gospe svete in onkraj globokih oceanov. Tudi tod je Slovenija! ■ Varčevalci privatniki lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia, pri bančnih zavodih in pri pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 14. aprila. B Obresti obveznic CCT se koristijo od 1. marcem 1997; ob vplačilu (17. aprila) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznic bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka 9.7.92 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic). ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. PISMA UREDNIŠTVU Se nekaj o knjigi ko so se med bolnike pomešah in za- »Slovenski psihiatri« tekali in pomešali politični prega- Spoštovano uredništvo 1 njanci, mnogi Judje, ranjeni partiza- po predstavitvi v Gorici knjige dr. ni in domobranci. Doživel je nočni Janka Kostnapfla »Slovenski psihia- vdor nemške policije, ki je aretirala tri«, želimo dodati, da -čeprav v knji- vse politične osumljence in Jude. Rogi ni omenjeno - je na Goriškem de- zneje tudi deportacijo mnogih do loval tudi slovenski psihiater dr. Jo- maja 1945. Po razmejitvi je postala sip Vertovec, primarij goriške psihia- polovica bolnikov jugoslovanskega trične bolnišnice in to celih 33 let. državljanstva; za te se je potegoval, Bili so to težki časi, posebno med da niso bili proti svoji volji poslani vojno in še potem, ko je moral voditi preko meje. Boril se je, da je potem bolnico sam in oskrbovati vse štiri Jugoslavija plačevala stroške za nji-moške in štiri ženske oddelke (sku- ' hovo zdravljenje. Služboval je nato pno nad šest tisoč bolnikov), se udej- še mnogo let in se upokojil ravno, ko stvovati s splošno medicino (kar je je prišel v goriško bolnico prof. Basa-bilo v umobolnicah normalno) in ce- glia. » lo z zobozdravnistvom. Bila je doba, Sledita podpisa ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK Četrtek, 10. aprila 1997 5 SKLEP UPRAVNEGA SVETA ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIK Seznam članov, ki so bili sprejeti v zadrugo o> Upravni svet zadruge primorski dnevnik je Debeliš Luigi Trst, 50.000 Kenda Lidia Trst, 50.000 v skladu s statutom na nedavni seji sprejel v Debeljuh Mara Trst, 50.000 Kobal Francesco Trst, 100.000 zadrugo prvih 496 članov. Danes objavljamo Debenjak Nadja Trst, 50.000 Kodrič Ravel Trst, 50.000 seznam prvih sto elanov iz Trsta. V na- Dobrila Eugenio Trst, 500.000 Kokorovec Marino Trst, 50.000 slednjih dneh bomo objavili imena ostalih Dolhar Miran Trst, 250.000 Koren Aleksander Trst, 100.000 članov zadruge in tudi tistih, ki jih bo uprav- Dolhar Poljanka Trst, 250.000 Koren Giuseppe (Jože) Trst, 500.000 ni odbor potrdil na naslednjih sejah. Fabec - Callin Annamaria Trst, 50.000 Korenjak Marija Trst, 100.000 Filipčič Edoardo Trst, 50.000 Korošic David Trst, 50.000 Abram Lojze Trst, 50.000 Fischer Filippo Trst, 50.000 Korošic Alessandro Trst, 50.000 Abrami Nedda Trst, 50.000 Fonda Pavel Trst, 50.000 Korošic Marko Trst, 50.000 Abrami Laura Trst, 100.000 Furlan Alessandro Trst, 100.000 KorosicPeter Trst, 50.000 Babič Sonja Trst, 100.000 Gabrovec - Pahor Marija Trst, 100.000 Košuta Carlo (Drago) Trst, 50.000 Baša Jožko Trst, 50.000 Gašperlin Francesco Trst, 100.000 Košuta Miroslav Trst, 100.000 Batelli Giovarma Trst, 300.000 Gašperlin Aljoša Trst, 50.000 Kravos Marko Trst, 50.000 Batelli Fischer Maida Trst, 50.000 Gerbec - Novak Vittoria Trst, 100.000 Kravos Bogomila Trst, 250.000 Benedetič Filibert Trst, 50.000 Germani Edoardo Trst, 100.000 Lavrenčič Sonja Trst, 50.000 Bevilacqua Nedda Trst, 100.000 Giovannini Casimiro Trst, 50.000 Leghissa Maria Trst, 50.000 Birsa Giovarma Trst, 50.000 Gombacci Lilian Trst, 50.000 Lipovec Tamara Trst, 50.000 Birsa Milena Trst, 100.000 Gombač Augusto, Trst 100.000 Lozej Marcella Trst, 100.000 Bizjak Danjel Trst, 100.000 Gruden Rado Trst, 100.000 Magaina Danilo Trst, 100.000 Bolčič Milan Trst, 500.000 Gruden Tjaša Trst, 50.000 Maganja Mario Trst, 1.000.000 Busechian Erika Trst, 50.000 Guštin Graziella Trst, 100.000 Mahne Bruno Trst, 100.000 Bozzi Mario Trst, 50.000 Gustinčič Giuseppe Trst, 50.000 Mahnič - Ban Olga Trst, 50.000 Buzzi Raffaele Trst, 50.000 Hmeljak Marco Trst, 100.000 Mahnenvall Patricia Trst, 50.000 Ciuk Alberto Trst, 50.000 lune Adolf Trst, 100.000 Martellani - Kriščak Giulia Trst, 500.000 Civardi Alessandro Trst, 100.000 Ivašič Marta Trst, 50.000 Marži Mariagrazia Trst, 50.000 Civardi Marko Trst, 50.000 Jakomin Dušan Trst, 100.000 Marc Giancarlo Trst, 100.000 Civardi Igor Trst, 50.000 Benci - Gašperlin Lihana Trst, 50.000 EUR0SAVA S.R.L. Trst, 10.000.000 Colja Vojko Trst, 100.000 Jančar Aleksander Trst, 50.000 AUR0RA VIAGGI Dl KRAUS E. S.N.CTrst, 1.000.000 Corbatti VValter Trst, 50.000 Jančar Rudolf Trst, 50.000 Maver Mario Trst, 50.000 Cossutta Nives Trst, 50.000 Jazbec Ladislao Trst, 100.000 Mikac Willly Trst, 100.000 Cossutta Seigio Trst, 100.000 Jevnikar Martin Trst, 50.000 Možina Boris Trst, 50.000 Cunja Aldo Trst, 500.000 Kalc Federico Trst, 50.000 Obad - Colja Alojzija Trst, 50.000 Cunja Andrej Trst, 50.000 Kalc Massimiliano Trst, 200.000 Pahor Breda Trst, 100.000 Cunja Cristiano Trst, 50.000 Kaučič - Baša Majda Trst, 50.000 Pahor Milan Trst, 200.000 Cunja Živa Trst, 50.000 Kaučič - Dobrila Marija Trst, 500.000 Pahor Miroslav Trst, 50.000 Izjave prvih članov: »V tem trenutku moramo dnevniku vsi pomagati« Dnevno objavljamo, kje in kdaj se lahko vsak posameznik včlani v zadrugo našega dnevnika, začasni odbor pa je že v skladu z zakonskimi določili v člansko knjigo vpisal prve stotine članov. Med tistimi, ki so pristopili med prvimi in prispevali veliko več od predpisane kvote je tudi Dragotin Danev z Opčin. Prispevati precej več od osnovnega deleža je po njegovem mnenju v trenutnem položaju nujnost. 2e pred ustanovitvijo zadruge PD se je pogovarjal z nekaterimi izmed pobudnikov, po njegovi oceni je bila zamisel o zelo širokem krogu članov dobra, vendar težko uresničljiva. Zato se je takoj odločil, da v osebnem imenu prispeva veliko več od osnovnega deleža in to z upanjem, da bi njegovemu zgledu sledilo Se več drugih in bi lahko v najkrajšem času zbrah nujno potrebno vsoto denarja. Glede na neizpodbitno dejstvo, da zadruga v začetni fazi (in ne samo) potrebuje precejšnjo vsoto, je po Danevovi presoji vprašanje lažje rešljivo, če interesenti ob pristopu položijo le minimalne kvote. V sedanjem kriznem položaju je navezanost na dnevnik seveda dobrodošla, vendar sama po sebi ni dovolj: čustvom je treba dodati trezni premislek in uvideti, da ohranitev dnevnika terja precejšnje vsote denarja, ki jih mora zbrati manjšina. In po istem treznem premisleku je treba po njegovem mnenju začasno odmishti krivde in krivce za nastali položaj: slovenski manjšini je dnevnik nujno potreben in temu primemo je treba ravnati. »Primorski vzameš v roke vsako jutro, da preletiš novice in pogledaš, kaj se pri nas dogaja. Ob ponedeljkih nam je prav težko, ker zjutraj v poštnem nabiralniku ni časopisa, tako si ni mogoče zamisliti, da ga tudi vse ostale dni ne bi bilo.« Zato je Dragotin Danev prepričan, da je treba najprej ohraniti PD in potem doseči, da bi spet izhajal tudi ob ponedeljkih. V pogovorih z ljudmi je po eni strani zasledil nezaupanje do pobude (»še vedno so v vodstvu isti ljudje«) po drugi pa tudi nezadostno obveščenost (»kaj če s pristopom v zadrugo izgubimo vse«). Ljudem je zato treba stalno naglašati, da tvegajo samo prispeva-ni delež, zavedati pa se morajo, da je v igri obstoj dnevnika. »Sedaj moramo vsi pomagati, da bomo imeli čisto vest«, je rekel Danev, potem morajo svoje narediti še »oblasti«. pridi TUDI Tl v zadrugo Primorski dnevnik Prijaviš so lahilco: - na sedežu zadruge v Ul. Montecchi 6 v Trstu s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 13. ure. - v sledečih bančnih zavodih (osrednjih sedežih in podružnicah): Zadružna kraška banka, Nova Tržaška kreditna banka, Kmečka banka, Zadružna kreditna banka -Doberdob, Zadružna kreditna banka -Sovodnje. Poleg tega pa zbirajo prijavnice za Zadrugo Primorski dnevnik v sledečih organizacijah in ustanovah: TRŽAŠKA POKRAJINA - osrednji sedež Zadruge v Ul. Montecchi 6 -Tržaška knjigarno - Slovensko deželno gospodarsko združenje -Kmečka zveza - Knjižnica Rinko Tomažič in tovariši - Opčine (ob torkih in petkih od 16. do 19. ure) - Slovensko deželno gospodarsko združenje -podružnica Nabrežina - Slovensko deželno gospodarsko združenje -podružnica Dolina -Stadion 1. maj pri Sv. Ivanu - Dijaški dom Srečko Kosovel GORIŠKA POKRAJINA - uredništvo Primorskega dnevnika v Drevoredu 24. maja št. 1 - Katoliška knjigarna - Kulturni dom - Slovensko gospodarsko združenje - ZSKD - Gorica Ul. Malta 2 - K3D Kremenjak iz Jamelj v __________________y ^ VIDEMSKA POKRAJINA 'x - uredništvo Novega Matajurja v Čedadu - uredništvo Doma v Čedadu - Slovensko deželno gospodarsko združenje v Čedadu - Dvojezični šolski center v Špetru - Kulturno društvo Ivana Trinka v Čedadu V y Včlani se lahko vsak polnoletni italijanski državljan ali pa tuj državljan s stalnim bivališčem v Fur-laniji-Julijski krajini. Izpolniti mora prijavnico z osebnimi podatki, izjaviti, da soglaša s statutom in pravilnikom zadruge, s seboj pa mora imeti veljaven osebni dokument in davčno številko. S članstvom v Zadrugi Primorski dnevnik boš prispeval k vsakodnevnemu izhajanju svojega časopisa. OBČINSKE VOLITVE 1997 Kandidati se predstavljajo Peter Močnik (SSk-Oljka) Po poklicu je odvetnik in šolnik (poučuje na zavodu Žiga Zois). V tržaški občinski svet je bil izvoljen leta 1993, predsedoval je svetovalski urbanistični komisiji. Bil je član vzhodnokraškega rajonskega sveta. Je pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti. Osebno upam, da bomo lahko nadaljevali s pozitivno izkušnjo dosedanje Illyjeve uprave, saj je le-ta odprla nov pogled na krajevno stvarnost v celoti in na naša še nerešena vprašanja. Primer sprejemanja urbanističnega naCrta brez »pohodov na Kras« v korist mesta ter drugih važnih zahtev naše skupnosti daje pravi obraz tej upravi. Seveda ni šlo vedno vse tako, kot smo si mi sami vCasih želeli, toda v politiki moramo gledati na možne rešitve, ne da bi pri tem seveda izgubili cilja izpred oCi. To ne pomeni sprejemanja postopnosti, am- pak samo uresničevanje vseh danih možnosti. To velja tudi za naše pravice, ki se jim nismo gotovo odpovedali, nasprotno, prisilili smo večinske stranke, da jih vključijo v svoj program in da jih izvajajo. Upam, da ne bodo slovenski volilci nasedli lahkim in nerealnim demagoškim programom, ki so usmerjeni samo v golo kritiziranje uprave, ne da bi upoštevali prehojene poti in raznih dosežkov. Prepričan sem, da volilci in volilke ne bodo oddali samo »jeznih« glasov, ampak da bodo predvsem podprli stvarne rešitve. Pred sabo imamo reševanje problemov naših šol, ureditev kulturne dejavnosti, uveljavitev rabe jezika z dopolnjevanjem prevajalskega kadra urbanistike itd. Zato kar vsi ponosno na volišča, za našo boljšo bodočnost! Igor Pavletič (SKP) Rojen 5.5.1958. Živi v Skednju in je zaposlen v Novi tržaški kreditni banki. Od leta 1982 je predsednik Tržaškega partizanskega pevskega zbora Finko Tomažič. Dve mandatni dobi je sedel v škedenjskem rajonskem svetu, kjer se je boril za javno priznanje slovenščine. Kandidiram za občinski svet in za ške-denjski rajonski svet z namenom, da bi bilo v izvoljenih telesih čim-več slovenskih svetovalcev. Glede programa soglašam s stališči in predlogi našega županskega kandidata tovariša Jacopa Venierja, zanima pa me predvsem raba slovenščine. Zanjo sem se že boril v škedenjskem sosvetu. Menim, da se na tem področju z Illyjevo upravo Zal ni ničesar spremenilo. Komisar, ki je pred Illyjem prevzel Občino, je res razveljavil zloglasno Staffierije-vo okrožnico o slovenščini, z novo upravo pa je v praksi, kljub lepim besedam in obljubam, ostalo skoraj vse pri starem. Mislim na vprašanje izredno pomanjkljive prevajalske službe. Illy bi lahko nekaj prištedil npr. pri izplačevanju zunanjih ekspertiz ter s prihanjenimi sredstvi finansiral prevajalce. Paradoks je, da na papirju uživamo pravico do rabe slovenščine, ki pa se v praksi ne izvaja. Rajonski svet so žal tudi pod Illyjevo upravo pravzaprav mlatili prazno slamo, saj so životarili brez stvarnih pristojnosti in vseh potrebnih proračunskih sredstev. Upam, da se bodo stvari na tem področju sedaj spremenile, a dvomim, da se bo to res zgodilo. Zelo me je prizadelo in užalostilo, da je občinski svet odločil, naj se Občina predstavi kot civilna stranka na morebitnem procesu o fojbah. Gerdi Schojer (SKP) Je doma iz Trbiža, stanuje v Barkovljah. Je hčerka avstrijskih staršev, ki se je naučila slovenščine. Po poklicu je ginekologinja. Zaposlena je v krajevnih družinskih posvetovalnicah (že 17 let dela v nabrežinski posvetovalnici). Sem komunistka, ki se je prej prepoznavala v stališčih in usmeritvi KPI, sedaj pa v SKP, čeprav se ne ukvarjam z aktivnim političnim življenjem. Spremljam zlasti zdravstveni sektor in bavim se tudi z mladinsko problematiko. Dobro vem, da se Občina Trst sooča s številnimi in zelo različnimi problemi in da je za področju zdravstva v prvi osebi pristojno zdravstveno podjetje, vseeno pa menim, da bi lahko tudi Illyjeva uprava nekaj več naredila na področju, za katera le ima pristojnosti. Lahko bi npr. učinkoviteje vplivala na zdravstvene teri- torialne enote, ki delujejo v neposrednem stiku s prebivalstvom. Upam in pričakujem, da bo Komunistična prenova pozorneje od ostalih strank prispevala k reševanju teh problemov, zato sem tudi sprejela kandidaturo za občinski svet, čeprav ne računam na izvohtev. V trenutku, ko se med ljudmi (ne samo med mladimi) širita apatičnost in brezbrižnost do družbenih vprašanj in tematik je dobro in koristno, da se ljudje angažirajo. Seveda tudi v političnem in strankarskem življenju. Menim tudi, da bi se morale javne uprave in ustanove - v tem primeru Občina Trst - konkretno in aktivno angažirati za mladinsko problematiko. Pri svojem vsakdanjem delu opažam, da je mladina ne glede na narodno pripadnost vse bolj zbegana in brez realnih interesov. PRIPRAVE NA OBČINSKE VOLITVE llly pod udarom obeh kandidatov desnice Donaggio in Dressi v borbi za slehernega volilca Volilna kampanja se je glede izvolitve župana po pričakovanju osredotočila na tri kandidate, ki so Riccardo Illy, Adalberto Donaggio in Sergio Dressi. Dosedanjega župana podpirajo Oljka, občanska lista »Z Illyjem za bodočnost Trsta« in skupina »Rinnovamento italia-no«, Donaggia CCD-CDU ter »Forza Italia«, Dressija pa Nacionalno zavezništvo in Segnijev pakt. Illy je pod udarom obeh desničarskih kandidatov, ki se borita za sleherni glas volilcev Pola svoboščin. Če bo prevladala strankarska organiziranost se bo v balotažo prerinil Dressi, če bodo na desnici prevladala zmernejša stališča pa bo v drugi krog prišel Donaggio. Županski kandidat očitno namerava med volilno kampanjo ohraniti funkcijo predsednika Trgovinske zbornice, kar je nedopustno, res čudno pa je tudi, da stranke (tudi na levici) o tem ne rečejo ničesar. Za balotažo seveda tudi Illy rabi glasove. Koalicija Oljke je z nekoliko zamude začela volilno kampanjo, veliko neznanko pa predstavlja II-lyjeva lista, ki jo vodita Roberto Damiani in Marina Luzzato Fegiz. Lista je v par dneh zbrala skoraj dva tisoč podpisov za predložitev liste, zato so njeni pobudniki optimisti in računajo na dober volilni uspeh. Se večjo neznanko pa predstavlja skupina »Rinnovamento ita-liano«, ki se sklicuje na stališča zunanjega ministra Lamberta Dinija. Dosedanji župan se je doslej, kolikor je le mo- gel, izognil polemikam z Dressijem in Donaggiom, ki ga vsakodnevno napadata in blatita. Illy se očitno noče postaviti na njuno raven, v zadnjih dveh tednih pred volilno kampanjo pa bo moral hočeš nočeš »pokazati zobe«, čeprav ga desnica zvablja na močvirje populizma in demagogije, ki jo bivši upravitelj sovraži. Stranka komunistične prenove, ki tudi sama ne štedi s kritikami na račun Illyja, je svojo volilno kampanjo doslej v glavnem posvetila prvemu krogu, to se pravi izvolitvi čimvečjega števila občinskih svetovalcev. Ja-copo Venier in somišljeniki bodo v novoizvoljeni skupščini v vsakem primeru v opoziciji; SKP pa še ni pojasnila, kaj bo naredila v balotaži, ko bo Trst pred nevarnostjo, da dobi desnosredinsko ali celo fašistično usmerjenega župana. V volilni kampanji so zelo aktivni socialisti, ki so ostah zvesti bivši PSI, medtem ko so se drugi porazgubili na levo in desno. Zanimivo je, da se njihov županski kandidat Arduino Agnelli predstavlja volilcem kot levičar, potem ko so vsem znane njegove simpatije za melonarsko gibanje, ki ga je nekaj časa zastopal tudi v rimskem parlamentu. Radikalci (reformatorji) so medtem dali vedeti, da ne bodo podprli Dressija v primeru njegovega dvoboja z Illyjem. Tega ne morejo narediti, pravijo, ker je Finijeva stranka med najbolj odločnimi nasprotniki legalizacije lahkih mamil. VOLILNA KRONIKA Fassina ne bo na Proseku Zaradi znanih rimskih političnih težav je podtajnik na rimskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino odpovedal današnji obisk na Tržaškem. Poslanec ; DSL bi se moral drevi udeležiti predvolilnega shoda Oljke na Proseku, ki zaradi njegove odsotnosti odpade. Dini odpovedal obisk Zunanji minister Lamberto Dini je zaradi znanih rimskih političnih zapletov odpovedal današnji obisk v Trstu. Dini, ki podpira župansko kandidaturo Riccarda Illyja, je vsekakor obljubil, da bo med volilno kampanjo prišel v Trst, morebiti pred drugim volilnim krogom, seveda ce se bo do njega prebil dosedanji župan. Zeleni srečajo volilce Zelena lista, ki je sestavni del Oljke, bo danes srečala občanke in občane, da jim obrazloži volilni program in razloge, zaradi katerih navarovarstveniki podpirajo Riccarda Illyja. Kandidata za občinski svet Alberto Russignan in Elettra Rinaldi se bosta z občani pogovarjala med 11. in 12. uro v Ul. delle Torri in med 16. in 17. uro na Proseku. SKP o težavah zdravstva Stranka komunistične prenove bo na današnji novinarski konferenci (sedež agencije ANSA ob 11. uri) predstavila svoja gledanja o težavah javnega zdravstva. Govorili bodo županski kandidat Jacopo Venier, primarij Sergio Minuttilo in vsedržavni predsednik gibanja Demokratične medicine Fulvio Aurora. Liga pričakuje Bossija Tržaška Severna liga bo v četrtek, 17. aprila gostila Umberta Bossija, ki bo ob 19. mi govoril na volilnem zborovanju na Trgu sv. Antona. V ponedeljek, 14. 4. pa bo prišel na predvolilni obisk bivši notranji minister Roberto Maroni, ki bo govoril ob 20.30 vedno na Trgu sv. Antona. Na obeh shodih bo sodelovala tudi Federica Seganti, županski kandidat Severne lige. Agnelli s trgovci Županski kandidat novoustanovljene socialistične stranke SIU (Sociahsti itaiiani uniti) Arduino Agnelli se bo danes ob 11.30 srečal z vodstvom Združenja trgovcev na drobno. Srečanje bo na sedežu Združenja v Ul. S. Nicolo 7. BIL JE NA PODVODNEM RIBOLOVU Utonil v morju pri Vrsarju V morju blizu Vrsarja se je včeraj smrtno ponesrečil šele 25 let stari Massimiha-no Savron iz Milj. Skupaj s prijateljem se je odpravil na podvodni ribolov, kar mu je bilo usodno. Savron (na sliki), ki je prebival na Rebri Ubaldini 22/1, je v Vrsar odšel s prijateljem, policijskim agentom pri letečem oddelku Vittoriom Fasanom. Z gumenjakom sta zapustila Vrsar in se namenila na odprto morje. Na kraju, kjer sta se ustavila, je bila voda globoka okrog 20 metrov. Do nesreče je prišlo ob 14.30: Savrona, ki je ribaril brez pomoči dihalnih aparatov, ni bilo na spregled. Fasano mu ni mogel pomagati, voda je bila motna in ga nikakor ni mogel opaziti. Ni mu preostalo drugega kot sprožiti alarm, pri sebi je imel mobitel in je zaprosil za pomoč. Prišla je tamkajšnja policija in potapljači so kmalu našli truplo Savrona. Odpeljali so ga v Poreč. Vzrokov ne- sreče niso ugotovili, domnevajo pa, da ga je obšla slabost ah da se je preveč zadržal pod gladino in so mu pošle moči, onesvestil seje. Starše Massimihana Savrona so za tragedijo izvedeti šele zvečer. Začelo jih je skrbeti, ker sina ni bilo domov in so naposled dobiti zvezo s Fasanom. Policija jih namreč že prej skušala obvestiti, vendar jih nikakor ni mogla najti. V pristanišču odkrili okrog 40 Kurdov Pomorska policija je včeraj v pristanišču odkrila okrog 40 turških in iraških Kurdov, med katerimi so biti štirje mladoletniki in dve ženski. Izkrcati so se z nekega trajekta, s katerim so ilegalno prišli v Italijo. Agenti so jih že hoteli spet vkrcati na ladjo, ko se je vest razširila, posegli so deželni svetovalci Elena Gobbi (SKP), Paolo Ghersina (Zeleni) in Anna Piccioni (Mešana skupina) ter predstavniki italijanskega solidarnostnega konzorcija. Aktiviral se je tudi senator Stefano Boco, z notranjega ministrstva so prišla pomirjujoča zagotovila o usodi tujcev, ki pa so jih sinoči začeli vkrce-vati na trajekt, skaterim so pripotovati. Zamenjava v trdaškem pristaniškem poveljstvu Kapitan bojne ladje Paolo Castellani je novi namestnik komandanta tržaškega pristaniškega poveljstva. Nadomestil bo Pierangela Ivaldija, ki je mesto zapu- stil na lastno prošnjo. Castellani je doma iz Gorice, kjer se je rodil leta 1944. Dokončal je pravno fakulteto na tržaški univerzi, službo pri pristaniških poveljstvih je nastopil leta 1970, prav v Trstu, nazadnje pa je bil v Anconi. Natečaj za 900 mest pri karabinjerjih Pri rodu karabinjerjev so razpisali natečaj za 900 mest kadetov. Pri natečaju lahko sodelujejo mladi, poročeni ati vdovci (če so poročeni, morajo imeti več kot 26 let), ki bodo 17. aprila dopolniti 17. leto in ne bodo imeti več kpt 26 let (ati 28 let, če so že odslužiti vojaški rok). Prošnjo je treba do 17. aprila predstaviti na karabinjerske postaje v kraju bivanja. Razpis je bil objavljen v Uradnem listu (IV. posebna serija) št. 22 z dne 18. marca letos. Za nadaljnje informacije se zainteresirani lahko obrnejo na katerokoli karabinjersko poveljstvo. ŠOLSTVO / USODA ZAVODA A. M. SLOMŠKA REDNA SEJA UPRAVNEGA ODBORA Učiteljišče mora ohraniti avtonomijo V petek bo o zadevi razpravljal pokrajinski šolski svet Solo GM čakajo zahtevne naloge Priprave na zaključne glasbene akademije Predlog tržaškega šolskega skrbnika Vita Cam-Pa, da bi ukinili avtonomijo Državnega učiteljišča Antona Martina Slomška z eksperimentalnim programom pedagoškega liceja in ga priključili znanstvenemu liceju Franceta Prešerna, je še vedno v središču pozornosti. Na drugem mestu objavljamo y celoti spomenico, ki jo je odobril zavodni svet Učiteljišča na izredni seji v ponedeljek, 8. im., in ki so jo predstavniki šole izročili naslednjega dne funkcionarjem tržaškega Šolskega skrbništva med demonstracijo proti takšni obliki ^racionalizacije« zavoda. Ta petek bo o zadevi Predvidoma razpravljal Pokrajinski šolski svet, katerega elan je med dru- gimi tudi ravnatelj učiteljišča prof. Samo Pahor. Sicer pa se bo konec tega tedna vrnil v Trst tudi šolski skrbnik Vito Čampo in bo predvidoma na začetku prihodnjega tedna sprejel predstavništvo učiteljišča. Vprašanje seveda je, kaj se bo zgodilo na petkovi seji oziroma na sestanku na šolskem skrbništvu. Če ne bo pozitivnih premikov, potem se bodo dijaki, profesorji in starši učiteljišča A. M. Slomška skoraj gotovo odločili za to, da bi poostrili protest. Govori se o tem, da bi skupno z drugimi slovenskimi šolami v Italiji in sploh z drugimi dejavniki naše narodnostne skupnosti priredili protestno manifestacijo še pred koncem tega meseca. JUTRI NA COLU Barve in zven mlade slovenske poezije Pred točno tridesetimi leti so prvič izšli Integrali, velika knjiga slovenske moderne lirike, ki jo je Srečko Kosovel zasnoval že leta 1926. Pomenila je avantgardni prelom v naši književnosti, danes pa v njej razberemo tudi že klasično obstojnost teh krčevitih, raztrganih poetičnih besedil. A kaj vse se je v teh sedemdesetih letih zgodilo z evropskim Človekom, s slovensko poezijo in njeno vlogo? Se vedno sta tu tako zanos ob ustvarjanju kot sk-msenost ob besedi, ki nikoli ne zajame, ampak le izrezuje pomene iz skrivnih pobud, ki jih seje čas v človekovo zavest in srce. O tem nam pričujejo tudi vezi pesniškega generacije, rojene med leti 1961 in 1974: Le besede imajo to moč, da nekatere stvari odnesejo s seboj pod pazduho. Le besede ostanejo. Ne zgodovina Tako pravi Taja Kramberger, ena od petih pesnic in pesnikov, ki se nam bodo v petek predstavili na Colu pri Repnu. Večer, ki ga v sodelovanju z Občino Repentabor prireja Skupina 85, bo po daljšem Času spet priložnost, da v živem stiku in ob sugestivnih osebnih branjih spoznamo ustvarjalce iz osrednje Slovenije, ki z novo senzibilnostjo, pa tudi z novih konceptualnih razgledišč nagovarjajo današnje občinstvo. Jim uspeva presegati hermetizem, avtoizolacijo, ludicno razvezanost, ki je zaobsegla kar lepo število sodobnih slovenskih pesnikov? Kako usklajujejo svojih besedil? Za današnji čas je značilno, da je toliko poetskih Izbir, kolikor je pesnikov. Individualni estetski nazori so odraz vse bolj prepletenega sveta, ustvarjalec se lahko po mili volji naveže na nepregledno s,evilo izkušenj iz najrazličnejših civilizacij in kultur, iz vseh časov in z vsh meridianov. Pa zato mu ni nic lažje najti naCin, da izrazi svoj enkratni in univerzalni jaz. V uiar,_________r____,_____)__ lu Taje Kramberger. Objave v revijah, številne nagrade, ki so jih bili deležni, ter kritiška poročila o njihovih delih nam napovedujejo, da so ti ustvarjalni svetovi zanimivi in izzivalni. Prav gotovo bodo zvabili marsikoga, da se sreCa z njimi. Tudi za ljubitelje in bralce poezije je namreč nadvse pomembno, da se med množico sodobnih poetik razgledajo, 81 ostrijo Cut za poetično in si konCno tudi vedno znova »odbirajo« pesnike, ki so jim najbolj po meri. Prireditelji so veCer najavili z naslovom Barva besed:. Poskrbeli so, da bodo pesmi na razpolago tudi v italijanskem prevodu. Nastop bosta uvedla in sodelujoče predstavila tržaška pesnika Roberto Deden aro in Marko Kravos. Srečanje s peterico mladih 'n svežih glasov v slovenski liriki bo jutri ob 20. uri ^ Kulturnem domu na Colu. In pomladni Kras bo kar najbolj primeren okvir za tako doživetje! (Mak) Spomenica zavednega sveta učiteljišča SPOMENICA o razlogih, zaradi katerih ne pride v poštev nobena oblika racionalizacije zavoda 1. Številčno stanje uCencev na šolah s slovenskim učnim jezikom in seveda tudi na zavodu »Anton Martin Slomšek« ni enostavno posledica demografskega razvoja, temveč je posledica genocidnega ravnanja pristojnih oblasti. Od leta 1948 je tržaška občinska uprava, v rokah italijanske liberal-nacionalne stranke, skrbela, da v mestu ni bilo Sol s slovenskim učnim jezikom in so bili otroci slovenskih družin prisiljeni obiskovati šole z italijanskim učnim jezikom. Izraba gospodarskega, socialnega in političnega pritiska za dosego tega cilja uvršča tovrstno politiko v kategorijo genocidnega ravnanja v smislu črke e drugega člena konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Politika priložnostnega toda sistematičnega zapiranja šol s slovenskim učnim jezikom v letih 1918-1923 ima enak cilj in značaj, da o genocidnem značaju zaprtja šol s slovenskim učnim jezikom po 1. oktobru 1923 niti ne govorimo. Leta 1945 so se demokratični Italijani ponovno izrazili proti odprtju slovenskih šol v tržaškem mestu, v naslednjih desetletjih pa so z gospodarskim, socialnim in političnim pritiskom dosegli, da je bilo ogromno slovenskih otrok vpisanih v šole z italijanskim učnim jezikom. 2. Številčno stanje učencev na šolah s slovenskim jezikom in seveda tudi na zavodu »Anton Martin Slomšek« ni enostavno posledica demografskega razvoja, temveč je posledica raznarodovalnega pritiska pristojnih oblasti. Čeprav bo 1. januarja 1998 dopolnjenih 50 let, odkar je stopila v veljavo Ustava Italijanske republike, ki v 6. členu predpisuje varstvo jezikovnih manjšin z ustreznimi predpisi in v 10. prehodni določbi predpisuje takojšnje izvajanje 6. člena v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji, še danes ni ustreznih predpisov italijanske države, ki bi jamčili vsaj »minimalno varstvo« slovenske jezikovne manjšine (Ustavno sodišče, razsodba št.28/1982). Tudi avtonomna dežela Furlanija-Julijska Benečija v več kot tridesetih letih obstoja ni storila nič za izvajanje 3. člena deželnega statuta (Ustavno sodišče, razsodba št. 15/1996). Raziskave med udeleženci zasebnih tečajev slovenskega jezika so ugotovile, da so take tečaje obiskovali predvsem bivši učenci in dijaki šol s slovenskim učnim jezikom, ki so pod pritiskom narodnostno nestpmega okolja pozabili svoj materin jezik. 3. Na račun šol s slovenskim učnim jezikom je italijanska država že prihranila bajne vsote. Medtem ko ni uredila položaja osebja šol s slovenskim učnim jezikom na Goriškem vse od leta 1947, Italija po sprejeti obvezi o ureditvi položaja osebja šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem leta 1954, ni izdala ustreznega zakona vse do leta 1961, prvi natečaj za učiteljska mesta pa je bil šele leta 1967, medtem ko je bil natečaj za profesorska mesta komaj leta 1971. Čeprav se je leta 1954 obvezala, da bo dvoletne poklicne tečaje spremenila v triletne poklicne šole, za dva taka tečaja tega ni storila in tako preprečila, da bi nastali dve nižji srednji šoli. Leta 1973 je zakon določil letni prispevek 105.000.009 Ib za pripravo in tisk učbenikov za šole s slovenskim učnim jezikom. Ze po dveh ali treh letih je bil prispevek skrčen, zaradi varčevanja, za 10% (na 94.500.000), zaradi padca vrednosti lire pa začetni znesek ne preseže vrednosti 10-12 milijonov Ib iz leta 1973. Z odrekanjem z mednarodno pogodbo določene ohranitve plače za učitelje in profesorje, ki gredo na izpopolnjevanje na ljubljansko univerzo (sporazum z dne 21.7.1964 s kasnejšimi dopolnili), je bilo prihranjenega, na škodo kakovosti pouka, že veliko denarja. Ze vrsto let so nezasedena mesta nadzornikov za slovenske šole: enega za višje srednje šole, enega za nižje srednje šole in enega za osnovne šole. Ne gre pozabiti tudi na ogromni prihranek, ki je posledica dvajsetletne zakasnitve pri izvajanju slovenskih televizijskih programov, ki so zelo pomembni za jezikovni razvoj manjšine. 4. Univerzitetno izobraževanje učnega osebja oboških vrtcev in osnovnih šol zahteva ustrezno pripravo kandidatov. Ob popolni brezbrižnosti šolskega skrbništva, minisbstva za javno šolstvo, minisbstva za znanstvene raziskave in univerzo ter avtonomne dežele Furlanije-Juhjske Benečije se prav na pobudo državnega učiteljišča »Anton Martin Slomšek« vendar nekaj premika, da bi se tudi za slovenske šole zagotovilo izvajanje zakona št. 341/1990. Zavod lahko pri tem odigra vlogo materialne baze in organizacijske osnove za ustrezne tečaje. Njegova okrnjenost, kot posledica priključitve drugemu zavodu, bi mu lahko odvzela pogoje za opravljanje te funkcije. 5. Mednarodno jamstvo ni še nadomeščeno z nobanjim jamstvom. Posebni statut z dne 5. oktobra 1954 ima priložen seznam manjšinskih šol, ki jih ni mogoče ukiniti brez soglasja sosednje države. Republika Slovenija je že zdavnaj zajamčila italijanski manjšini odločilno besedo pri vseh zadevah, ki se tičejo varstva manjšine in seveda posebej na področju šolstva. Neobhodnost soglasja predstavniškega organa manjšine na zakonodajni in upravni ravni za vsak ukrep v zvezi z manjšinskimi šolami je v praksi pravica veta. Slovenski manjšini v Italijanski republiki še ni bil zagotovljen tak mehanizem varstva. Se huje. Čeprav je obče znano, da je zakon št. 1012/1961 predvideval odloke predsednika republike v zvezi z ustanovitvami slovenskih šol kot posebno‘obliko jamstva in je osimska pogodba določila, da ostanejo v veljavi vsi nobanji ukrepi, ki so bili že sprejeti za izvajanje Posebnega statuta z dne 5. oktobra 1954, zakon št. 13 z dne 12. januarja 1991 ni predvidel, da je za ukinitev ali reorganizacijo šol s slovenskim učnim jezikom pobeben odlok predsednika republike. Zaradi vseh teh razlogov ne pride v poštev nobena oblika racionalizacije šol s slovenskim učnim jezikom in posebej državnega učiteljišča »Anton Martin Slomšek« v Trstu. V ponedeljek 7. aprila se je sestal na svoji redni mesečni seji upravni odbor Glasbene matice v Trstu. V izčrpnem poročilu pedsednika Draga Stoke o dogajanju v zadnjem mesecu, je bil najprej podan potek pogovorov z ministrom za šolstvo Berlinguerjem in njegovim posebnim tajnikom dr. Campionejem. Posebno dolgo je bilo posvetovanje s slednjim, ki je predlagal dve možni rešitvi publicizacije Glasbene matice, iri sicer avtonomno sekcijo tržaškega konservatorija G. Tartini ali pa rešitev v okviru reforme višjih srednjih šol, ki naj bi se zaCela v teku tega leta. Odbor GM, ki še vedno načelno vztraja pri zahtevi po slovenskem konservatoriju, je mnenja, da, Ce to ne bi bilo mogoče, se v podrejeni zahtevi izreCe za avtonomno sekcijo italijanskega konservatorija. Pri tem je izrecno poudarjena tudi upravna avtonomija, kajti nedopustno bi bilo, Ce bi bilo delovanje slovenske glasbene šole odvisno le od dobre volje italijanskega ravnatelja. Kot je bilo dogovorjeno z dr. Campionejem, bo šla delegacija GM v Rim na ministrstvo za šolstvo predvidoma še ta mesec. V ta nemen bo tehnična komisija, ki je bila imenovana pred nekaj meseci, pripravila programski osnutek slovenskega glasbenega šolstva. V drugi točki dnevnega reda je predsednik poročal o problemu sedeža GM v ulici R. Manna 29. Lastnik, Založ- Miela: zadnje »gledališko prepletanje« in poklon Leviju Niz »gledaliških prepletanj«, ki sta jih v gledališču Miela priredili zadruga Bonawentura in gledališče La Contrada, bo imel drevi še«repek«, in sicer izvenabonmaj sko predstavo Valigie (Kovčki). Kot pojasnjuje podnaslov, gre za predstavitev »zapiskov« oz. izhodiščnih misli za predstavo. Osnovna tema je identiteta, potovanje, na katerega opominjajo kovčki iz naslova, pa je treba brati kot odkrivanje samega sebe. Tekst sta napisali Kenka Lenkovi-ch in Barbara Della Polla, slednja v delu tudi nastopa s Simono Arrighi. V petek, soboto in ponedeljek dopoldne pa bodo v gledališču Miela za šolsko mladino predvajali film La tregua (Premirje), ki ga je Rosi posnel po istoimenskem romanu Prima Levija (umrl je 11. aprila ’87). Leviju bodo posvetili tudi sobotno večerno prireditev. ništvo tržaškega tiska, namerava stavbo Cimprej prodati, ker ima hude finančne težave. GM ne premore zadostnih sredstev za odkup in se bo tako morala izseliti. Dr. Stoka je kontaktiral slovenski konzulat in slovensko zunanje ministrstvo v Ljubljani, vendar je bil odgovor negativen. Tajnik Primož Možina je povedal, da je imel pogovor z vršilcem dolžnosti tržaškega župana prof. Damianijem, ki je že na obenem zboru GM obljubil, da se bo zavzel za ta problem, vendar tudi tu ni še nic konkretnega. Ravnatelj Bogdan Kralj je nato podal program delovanja GM in nastopov njenih gojencev. Najvažnejši manifestaciji bosta v maju, in sicer srečanje glasbenih šol iz zamejstva (prej se je imenovala srečanje treh dežel), ki naj bi ga organizirali skupaj z glasbeno šolo E. Komel iz Gorice in tako spet navezali stike, ki so se v zadnjih letih precej zredčili, ter nastop z evropskim mladinskim pihalnim orkestrom, v katerem naj bi GM predstavljala Italijo z desetimi gojenci. Sponsor pobude je Evropska skupnost. Tudi letos bodo zaključne glasbene akademije, in sicer v Goethe Institutu, v cerkvi sv. Silvestra in v evangeličanski cerkvi. Padel je tudi predlog, da bi bila v Gorici akademija v novem centru L. Bratuža. Velik uspeh predstavljajo letos kar štirje diplomski izpiti, in sicer dva iz harmonike in po eden iz violine in klavirja. V tretji točki dnevnega reda je spregovorila načelnica Helena Trampuž o delovanju umetniškega sveta. Povedala je, da se koncertna sezona uspešno nadaljuje, kljub skrajnemu kle-stenju sredstev. Izrazila je pomisleke glede nadaljevanja koncertne dejavnostjo v Gorici v prihodnji sezoni, ker veliko stane in je dokaj slabo obiskana. Odbor je odločil, da se pogovori z glasbeno šolo E. Komel, da bi eventualno skupaj organizirali koncertno sezono v Gorici. Govor je bil tudi o sanaciji finančnega stanja GM, ki ne razpolaga z zadostnim fondom za odpravnine. Izrečenih je bilo veC predlogov, kako sanirati finančni položaj in kako zagotoviti od-pravninske fonde. R.M. NOVICE Na Dunaju predstavitev Raziskovalnega centra. Danes bo na Zvezni gospodarski zbornici na Dunaju seminar na temo »Možnosti sodelovanja Raziskovalnega območja in Tržaške industrijske cone z avstrijsko gospodarsko stvarnostjo«. Prireja ga Zvezna gospodarska zbornica Avstrije v sodelovanju s , Tržaško trgovinsko zbornico. Udeležence študijskega srečanja bo uvodoma nagovoril avstrijski zvezni minister za znanost, raziskovanje in prevoze Leopold Maderthaner, glavni poročili pa bosta imela predsednik padriškega Raziskovalnega centra Do-menico Romeo in predsednik Tržaške industrijske cone Francesco Slocovich. Prisotni bodo tudi predstavniki več inštitutov in laboratorijev, ki delujejo pri PadriCah. Tržaško predstavništvo bo po seminarju sprejel tudi dunajski župan Michael Haeupl. Prof. Danilo iz Pariza jutri predava na univerzi Jutri bo z začetkom ob 10. uri v konferenčni dvorani tržaške ekonomske fakultete na Trgu Europa 1 predaval prof. Michel Danilo s pariške univerze na temo »Podjetniški svet«. Govoril bo v francoščini. Predavanje prireja jezikovni odsek ekonomske fakultete. Solidarnost sindikata avtonomnih prevoznikov Tržaški avtonomni sindikati prevoznikov RdB so izrazili solidarnost uslužbencem avtobusnih podjetij ATAC in COTRAL iz Rima, ki so v teh dneh izvedli veC protestnih sindikalnih akcij proti znižanju cene dela na področju javnih prevozov, proti uvedbi maksimalne fleksibilnosti delovnega umika in proti vsakršni obliki odlaganja sklenitve nove kolektivne delovne pogodbe javnih prevoznikov. Tržaški sindikati RdB so ob tem tudi ožigosali nekatere izjave rimskega župana Rutellija in občinskega svetovalca DSL Enza Foschija, ki sta stavkajoče prevoznike obtožila sabotaže. Študentsko zborovanje o deželnem referendumu Odbor študentov za obrambo javnih šol prireja jutri (10. trn.) z začetkom ob 17. uri v dvorani Santi v Ul. Pondares 8 študentsko zborovanje o deželnem referendumu proti javnemu podpiranju privatnih šol, točneje proti deželnemu zakonu št. 14 iz leta 1991. REPENTABOR / OBČINSKA PRIREDITEV NA POBUDO OŽ ALOJZA GRADNIKA ^ PRIREDITVE Skrb za naravo v besedi in dejanju V soboto kulturni večer s predavanjem, v nedeljo čistilna akcija V soboto, 5. t.m. je re-pentabrska občina priredila kulturni program na pobudo osnovne šole Alojz Gradnik. Na sporedu so bile točke na temo Narava, čuvajmo jo! Učenci so predvajali diapozitive o živalih, rastlinah in pravilnem ravnanju v odnosu z naravo. Vsako sliko so popestrili z zanimivim opisom, priložnostno pesmijo in kdaj pa kdaj s pevsko točko ali skladbo na kljunasti flavti. Sledilo je strokovno predavanje biologinje Damjane Ota, naše priznane zamejske izvedenke za ekologijo. Najprej je nazorno razložila, kaj ekologija pravzaprav je in jo predstavila kot vedo, ki raziskuje okolje. Moderni človek naravi samo jemlje in ji ničesar ne vrača. To povzroča v naravi neravnovesje, ki se maščuje že nad nami, še bolj pa se bo nad našimi potomci, če ne bomo sprejeli potrebnih ukrepov, da bi se stanje izboljšalo. Poleg tega je narasla proizvodnja nerazgradljivih snovi, ki ne predstavljajo več le estetskega problema, pač pa imajo že kar uničujoče posledice. Zaradi tega so ekologi pripravili načrtno in selektivno zbiranje odpadkov, da bi lahko nekatere spet uporabili, druge uničili in tretje razgradili v gnojila ali celo v živinsko krmo. Naslednjega dne pa je potekala čistilna akcija v organizaciji komaj ustanovljenega glavnega odbora Jus-Repen v sodelovanju z občinsko upravo. Smeti so vaščani navdušeno nabirali ob cestah Re-pen-Briščiki, Repen-Opči-ne in Glinca-Kržišče. Sortirane odpadke so v vrečah pustili ob cestah, od koder jih je odpeljal občinski tovornjak. Uspehu hvalevredne pobude je botrovalo tudi čudovito spomladansko vreme. M. Možina KROŽEK VIRGIL ŠCEK Še dva »bela priročnika« NOVICE Lonjerski popoldnevi KD Lonjer-Katinara V skladu z že vpeljano društveno dejavnostjo, ki večkrat sega na področje otroške animacije, prireja tokrat KD Lonjer-Katinara sklop »Pomladanskih popoldnevov«. Prvo srečanje bo na vrsti že to soboto, namenjeno pa je najmlajšim, t.j. otrokom iz vrtca in prvih dveh razredov osnovnih šol. Ob dobri vplejavi in uspehu srečanja, namerava KD Lonjer-Katinara prirediti v naslednjih tednih še tri zaporedne sobotne popoldneve. Program in cilji, ki so si jih zastavile lonjerske animatorke, segajo predvsem na področje razvijanja otroške domišljije in ustvarjalnosti preko pravljice, likovnih in ročnih izdelkov, glasbe in pa predvsem iger. Slednjim je poleg društvenega sedeža, na voljo tudi prostor, kjer gradijo Lonjerci svoj športno-kultumi center. Prvi »Pomladni popoldan« bo torej že to soboto, od 16. do 17.30 v Lonjerskem društvu. (JPC) Prekinitev vodne dobave v dolinski občini Uprava Občine Dolina sporoča, da bodo danes zaradi nujnih popravil na vodovodnem omrežju prekiniti dobavo vode Ricmanjem, Borštu in Za-brežcu. Prekinitev bo od 9. do 12. mre. Vpisovanje za Vivicitta 97 Na sedežu združenja UISP na Trgu Duca degli Abruzzi 3 (tel. 639382) poteka te dni vpisovanje za štirinajsti tek Vivicitta, ki bo na sporedu v nedeljo, 13. aprila. Kot vsako leto, bo tekmovanje razdeljeno v dva dela: na dvanajstkilometrski progi, ki bo tekla po mestu in predmestjih, bodo tekmovali atleti, krajša, petkilometrska po mestnem središču pa bo namenjena ljubiteljem. Vivicitta je istočasno športno tekmovalna manifestacija, sprostitev za družine in solidarnostna pobuda. Letošnja izvedba, ki bo potekala istočasno v petdesetih italijanskih mestih, je namreč posvečena vzgajanju k spoštovanju zakonitosti in izkupiček od vpisnin bo šel združenju za boj proti vsem mafijam Libera. Tek se bo začel ob 10.30 na Trgu Duca degli Abruzzi ter zaključil na Trgu Unita. Med tekmovalci bodo tudi nekateri vrhunski športniki, kot n. pr. Michele Gamba in Gino Ganeva. Prikaz Slovencev v Trstu in vzpona njihove narodne zavesti ter kulturne in politične zavzetosti v času od »pomladi narodov« leta 1848 do prve strankarske diferenciacije leta 1890, kot se kaže v takratnih slovenskih društvih in časopisih v Trstu. To je vsebina študije Robija Sturmana, ki jo je v letniku 1996 izdal v svojem nizu »belih priročnikov« Krožek za družbena vprašanja Vir-gil Sček iz Trsta. Izšla je v italijanščini kot 20. zvezek omenjenega niza zgodovinskih in pravnih študij. Krožek jo bo predstavil javnosti v torek, 15. aprila, ob 19. uri na svojem sedežu v Ul. Gallina 5 v Trstu, in sicer na okrogli mizi o prvem vzponu modernega slovenskega narodnega gibanja v Trstu, pri kateri bodo sodelovali prof. Jože Pirjevec, prof. Samo Pahor in avtor študije dr. Robi Sturman. V kratkem bo nato Krožek predstavil še drugo, zajetno knjigo iz lanskega letnika svoje zbirke z naslovom Engelbert Besednjak v parlamentu. Za tisk jo je pripravil mag. Egon Pelikan, ki je zbral vse parlamentarne nastope primorskega politika dr. Engelberta Besednjaka v zakonodajni dobi 1924-29 v Rimu. Objavljeni so vzporedno v slovenščini in italijanščini. V obeh jezikih je tudi Pelikanova uvodna študija, ob tem pa je v knjigi še bogato slikovno gradivo. Tako so v knjižni obliki med drugim prvič objavljeni znameniti Besednjake vi govori proti ukinjanju slovenskih šol z Gentilejevo reformo, ko je fašistofn napovedal, da bo postala vsaka družina šola in bodo vse matere in vsi očetje postati učitelji, ki bodo prenašati iz roda v rod naš jezik in našo narodno zavest. KD IVAN GRBEC - Skedenjska ul. 124 - vabi na predstavitev knjige Neve Lukeš »DELČKI NAŠEGA VSAKDANA«, ki bo danes, 10. aprila ob 20.30. Govorila bo Damiana ota, sodelovali bodo 2PZ in članice KD Ivan Grbec. Vabljeni! OBČINA REPENTABOR na pobudo SKUPINE 85 - Trst organizira jutri, 11. aprila t.l. ob 20.30, v Kulturnem Domu na Colu, večer poezije z naslovom BARVA BESED -MLADA SLOVENSKA POEZIJA. Avtorje Majo Vidmar, Uroša Zupana, Aleša Stegerja, Matjaža Pikaloja in Tajo Kramberger bosta predstavila Marko Kravos in Roberto Dedenaro. Vabljeni! KRD DOM BRIŠCIKI vabi na družabni večer, ki bo v domu v BrišCikih v soboto, 12. aprila 1997, ob 20.30, na katerem se bo KD Rdeča zvezda predstavilo z oktetom Odmevi in dramsko skupino, ki bo v narečju zaigrala »Pripravo na zlato poroko«. Vabljeni! SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine. Mladinska lutkovna skupina priredi jutri, 11. aprila in soboto 12. aprila ob 20. uri igro Svetlane Makarovič »Korenčkov palček« v režiji Olge Lupine, sceni, likovhi zasnovi in realizaciji lutk Magde Tavčar ter glasbi Mirana Košute. Vabljeni! SKD BARKOVLJE priredi jutri, 11. t. m., ob 20.30 na sedežu Sirene predstavitev knjige Neve Lukeš »DELČKI NAŠEGA VSAKDANA - spomini zamejske novinarke«. Sodeloval bo MoPZ Rdeča zvezda iz Saleža, ki ga vodi Rado Mitič. Nekaj odlomkov iz knjige bo prebrala Sandra Poljšak. KD LIPA vabi jutri, 11. t. m., ob 20.30 v bazovski dom na predstavitev knjige Vesne Guštin Grilanc »JE VEC DVEVOU KU KLOBAS« - nekdanje prehranbene navade in recepti tržaškega podeželja. Sodelujeta mladinski pevski zbor Bazovica in solistka Dana Furlani. Vabljeni! KD S. ŠKAMPERLE, Vrdelska cesta 7, vabi na prikaz PERUJSKIH ANDOV jutri, 11. aprila ob 20.30 v društvenih prostorih. V besedi in sliki bo udeleženec slovenske odprave 1995 Jožko Baša ponazoril osvojitev gore Pisco v družbi z alpinistom brez nog Mirkom Lebarjem. SLOVENSKI KULUTR-NI KLUB (Ul. Donizetti 3) prireja v soboto 12. t. m., v sklopu predavanj o ruski stavarnosti, večer z i naslovom RAZVOJ RUSKE POLITIČNE MISELNOSTI OD PTERA VELIKEGA DO JELCINA. Govornik bo univerzitetni profesor Jože Pirjevec. Začetek ob 19. uri. vabljeni vsi, posebno maturantje. DRAMSKA SKUPINA KD KRAŠKI DOM vabi na ogled igre Vinka Modern-j dorferja »Štiri letni časi«. Režija Drago Gorup. Predstava bo v soboto 12. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu v Colu. PD SLOVENEC vabi v nedeljo 13. aprila ob 18. uri v Srenjsko hišo v Boršt na otroški popoldan. Sodelujeta otroška dramska skupina Kraški Dom iz Repna z igrico »Tačkova sreča«, besedilo in režija Stana Milic in otroški pevski zbor Vigred iz Sempolaja pod vodstvom Eve Ciuk. SKD TABOR OPČINE -Prosvetni dom. V nedeljo, 13. aprila ob 18. uri bo Mladinski oder SKD Ta-| bor ponovil komedijo po M. Fraynu HRUP ZA ODROM. Režija Edita Frančeškin, glasba Nevio Miklavčič. Pridite, smeh zagotovljen. PD MACKOLJE vabi v nedeljo, 13. aprila ob 17. uri v dvorano srenjske hiše v Mačkoljah na ogled komedije v štirih dejanjih Marcela Franck »Sreča na kredit« v izvedbi dramske skupine PD Standrež. Režija Emil Aberšek. Lepo vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEJA in SLOVENSKA PROSVETA organizirata v nedeljo, 13. aprila t. 1. ob 20. uri, koncert v dobrodelne namene TRIA BAROCCO FORTE. Trio sestavljajo vrhunski umetniki: sopranistka Olga Gracelj, trobentar Stanko Arnold ter skladatelj, orglar in čembalist Maks Strmčnik. Prostovoljni prispevki bodo šli v Sklad za odkup hiše, kjer bo župnijski dom Andreja Zinka. KLUB PRIJATELJSTVA vabi člane in prijatelje na koncert mlade violinistke Raffaelle Petronio v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v sredo, 16. t. m., ob 17.30. Na klavirju jo bo spremljala prof. Bea-trice Zonta. Vstop prost. KINO ARISTON - Do četrtka dvorana rezervirana. V petek: 16.00, 19.00, 22.00 »II paziente inglese«, i. Juliette Binoche, VVillem Dafoe. EKCELSIOR - 17.35, 19.55, 22.15 »Guerre stel-lari«, r. George Lucas. EKCELSIOR AZZUR-RA - 18.00, 20.00, 22.00 »Shine«, i, Geoffrey Rush. AMBASCIATORI -16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »La carica dei 101«, i. Glenn Glose. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’ombra del diavolo«, i. Harrison Ford; Brad Pitt. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.15, . 20.15, 22.15 »M.D.C. Maschera di cera«, r. Dario Argento, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II senso di Smilla p er la ne-ve«, i. Giulia Ormond, Gabriel Byrne. Richard Harris. NAZIONALE 4-16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »Di giorno e di notte«. MIGNON - 16.00, 22.00 »S.P.Q.C. - Sono porche queste cameriere«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Spi-riti nelle tenebre«, i. Michael Douglas. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Mars at-tacks!« r. Tim Burton, i. Jack Nicholson, Glenn Glose, Pierce Brosnan. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.10 »Michael Collins« r. Neil Jordan, i. Liam Neeson, Julia Roberts. H IZLETI KD F. PREŠEREN oega-nizira v petek, 25. t. m., izlet v Bistro in Volčji po- tok, za vse, ki so sodelovali pri organizaciji letošnjih pustnih plesov in za ljubitelje dobre družbe. ! Zainteresirani se lahko ja- ' vij o do petka 11. t. m., od 20. do 21. ure v gleda- ; lišču F. Prešeren v Boljuncu ali pa direktno pri odbornikih društva. DRUŠTVO SLOVEN- 1 S KIH UPOKOJENCEV -Trst obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Pulj, 16. aprila. Oglasite i se lahko na tel. št. 360324 j v dopoldanskih uradnih urah. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu in KMEČKA l ZVEZA obveščata, da je na razpolago še nekaj prostorov za izlet na Holandsko od 20. do 25. aprila 1997. Vpisnine sprejemamo na uradih Kmečke zveze in Kmetijske zadruge- KROŽEK ANSALDO iz [ Tržiča priredi 7-dnevni izlet v London, od 23. do 29. aprila. Za informacije telefonirati na št. 040/299072. SK BRDINA organizira v nedeljo, 4. maja t. L, izlet v Gardaland. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseška 133 - Opčine, vsak ponedeljek ob 20. uri. PRISPEVKI Ob 10. obletnici smrti drage mame in none Milke Rupel vd. Starc darujejo Slava, Dušan, Jadranka in Pavel 50.000 tir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu in 50.000 tir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. Ob rojstnem dnevu prof. Gojmirja Budala, ki se ga vsi spominjamo z žalostjo v srcu, zlasti pa žena Ksenija, ki je z njim strokovno sodelovala in j mu vedno stala ob strani, daruje sestra Breda, 100.000 tir za Narodno in študijsko knjižnico. V spomin na Žito Kante, Frančkota Škabar, Lučkota Kralj in Danilota Osic darujeta Bruna in Pepi Milič 100.000 lir za NT SK Kras in 50.000 lir za KD Rdeča zvezda. V spomin na Albino Tavčar vd. Zivic daruje Marija Mitič 50.000 lir za SK Kras. V spomin na Franca Škabar daruje družina Križman (Repen 128) 20.000 lir za NK Kras. V spomin na Franca Škabar daruje družina Škabar (Repen 18) 20.000 lir za NK Kras. V spomin na Josip3 Zuccoli darujeta Igor in Donatella Zotti 50.000 lir za Cerkveni pevski zbor s Proseka. V spomin na bratranc3 Josipa Kalca darujeta Sil' vestra in Pepka Zag3r 50.000 lir za KD Slovan. Ob priliki poravnave članarine VZPI-ANPI darujejo Alojz PraSelj 10.000 lir, Rajmund PraSelj 10.000 lir in Ange1 Grljanc 10.000 lir za vzdrževanje spomenik3 padlim v NOB na Kontovelu. ■ ■ BARI 82 64 48 65 47 CAGLIARI 44 38 79 69 54 FIRENCE 75 1 22 18 73 GENOVA 41 32 81 89 27 MILANO 14 30 47 7 17 NEAPELJ 18 34 32 55 42 PALERMO 13 59 76 74 01 RIM 12 72 39 46 53 TURIN 73 10 25 38 66 BENETKE 30 11 72 ENALOHO 26 43 2X2 XII 1 KVOTE 12 i 11 10 1 2 1 89.677.600 2.927.200 194.500 X 2 I,- 1- 1,- sywEi!iro smilim© • ©LUMLUt©!! Danes, 10. t. m., ob 20.30: POLNOČNO KRIČANJE; jutri, 11. t. m., ob 20.30: STAROMODNA KOMEDIJA, red F; v nedeljo, 13. t. m., ob 16. uri: POLNOČNO KRIČANJE SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja danes, 10. aprila ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani predavateljski večer GORE V SLIKI IN BESEDI Splet diapozitivov, glasbe in poezije so pripravili Silvan Pittoli in člani fotokroZka Skupina 75 iz Gorice. Povezuje Barbara Rustja Vabljeni člani in prijatelji društva KD IVAN GRBEC - Skedenjska ul. 124 vabi na predstavitev knjige NEVE LUKES »DELČKI NAŠEGA VSAKDANA« danes, 10. aprila ob 20.30 Govorila bo Damiana Ota, sodelovali bodo 2PZ in članice KD Ivan Grbec. - Vabljeni VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 10. aprila 1997 POLO Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 19.39 - Dolžina dneva 13.06 - Luna vzide ob 7.52 in zatone ob 22.27. Jutri, PETEK, 11. aprila 1997 LEVIN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10 stopinj, zraCni tlak 1035 mb narašča, brezvetrje, vlaga 47-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODIL SE JE: Massi-miliano Fasano. UMRLI SO: 87-letna Olga Tedesco, 87-letna Concetta Zaccaria, 91-letna Ludmilla Berdon, 88-letna Matilde Corbatto, 75-letna Maria Marussi, 92-letna Antonia elemente, 83-letna Lucia Fa-bijanovic, 56-letni Gio-vanni Florean, 90-letni Marcello Travan, 62-let-na Fausta Millo, 89-letni Fiorenzo Memoli, 83-let-ni Livio Moro. I ] LEKARNE Od PONEDELJKA, 7. do SOBOTE, 12. aprila 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. Fabio Severe 112 (tel. 571088). BAZOVICA, Grudnova ulica 27 - (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Gin-nastica 6. BAZOVICA, Grudnova Ulica 27 - (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. H ŠOLSKE VESTI LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešča, da bodo roditeljski sestanki po sledečem razporedu: v torek, 15. aprila 1997, ob 17. uri razgovor o Tednu v naravi za bienij znanstvenega liceja in bienij klasične smeri, ob 18. uri govorilne ure za bienij znanstvenega liceja in celotno klasično smer; v četrtek, 17. aprila 1997, ob 18. uri za trienij znanstvenega liceja. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. 3 OBVESTILA TAMBURASKI ANSAMBEL SKD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja tečaj igranja mandoline z diplomiranim profesorjem. Tečaj se vrši v popoldanskih ali večernih urah v društvenih prostorih. Zainteresirani se lahko javijo osebno v prostorih SKD F. Prešeren (Boljunec 507) v ponedeljkih od 20.00 do 22.30 ali naj telefonirajo v večernih urah na št. 228781 (Pavel). RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Maria Magajne je odprta v Baragovem domu v Ricmanjih vsak delavnik od 9. do 12. ure. Vabljeni! SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja danes, 10. aprila ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani predavateljski večer GORE V SLIKI IN BESEDI. Splet diapozitivov, glasbe in poezije so pripravili Silvan Pittoli in člani fotok-rožka Skupina 75 iz Gorice. Povezuje Barbara Rustja. Vabljeni člani in prijatelji društva SKD PRIMOREC TREBČE in upraviteljica Tatjana Carli vabita jutri, 11. aprila, ob 19. uri na ponovno odprtje društvenega članskega bara v Ljudskem domu. SZ BOR obvešča vse zainteresirane za nove tečaje aerobike, ki se bodo pričeli 14. aprila in bodo potekali ob urah kosila (13.30 - 14.30) ter popoldne (16.30 - 17.30) in 19.00 - 20.00), da bo sestanek z vaditeljicama (Grgič in Mezgec) jutri, 11. t. m., ob 19. uri na Stadionu 1. maj. Za vse informacije tel. v urad (tel. 51377 od 10. do 13. in od 17. do 20. ure). KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIR-GIL SCEK ob izidu knjige Robija Sturmana o slovenskih društvih in časopisih v Trstu v letih 1848-90 vabi v torek, 15. aprila, ob 19. uri na svoj sedež, v Ul. Gallina 5 v Trstu, kjer bo okrogla miza PRVI VZPON MODERNEGA SLVOENSKE-GA NARODNEGA GIBANJA V TRSTU. Sodelovali bodo zgodovinarja prof. Jože Pirjevec in prof. Samo Pahor ter avtor študije dr. Robi Stur-man. KD LONJER-KATINA- RA prireja v svojih prostorih v Lonjerju 1. POMLADNI POPOLDAN v so- boto, 12. aprila od 16. ure do 17.30. Vabljeni otroci iz vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole, ki bi se radi zahvali ob igri, pravljicah, ročnih delih... in presenečenjih! SK BRDINA vabi vse člane, tekmovalce in prijatelje na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 12. aprila ob 20. uri v Domu Brdina na Opči- nah. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Krožek za družbena vprašanja VIRGIL SCEK vabita v ponedeljek, 14. aprila, na srečanje s poslancem Lucianom Cave-rijem, ki bo govoril o USTAVNIH REFORMAH in NARODNOSTNIH MANJŠINAH V ITALIJI. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. ZDRUŽENJE STARSI SKUPAJ in KRUT vabita na predavanje »ALI SE HRANIM PRAVILNO? (Z boljšo prehrano do boljšega življenja)«. O zdravi prehrani in o pravilnih kombinacijah-trofologiji bo govoril Franc Božjak. Predavanje bo v torek, 15. aprila, ob 20.30 v prostorih KRUT-a, Ul. Cicerone 8. KD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse ljubitelje plesa na napredni (avan-zato) tečaj salsa-meren-gue, ki bo potekal v društvenih prostorih. Prva vaja bo v četrtek 17. aprila ob 21. uri. Za informacije telefonirati na št. 572595. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od 1. januarja /997 dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure ZDRUŽENJE LUPU-SINFABULA v sodelovanju s KD S. ŠKAMPERLE vas vljudno vabi v petek, 18. aprila 1997 ob 18. uri na Stadion 1. Maj (Sv. Ivan, Vrdelska cesta 7 - Trst) na predstavitev in ogled videokasete »Mi z vami - voi con noi«, ki je nastala po petletnem sodelovanju med italijansko osnovno šolo Largo Isonzo iz Tržiča in slovensko osnovno šolo O. Župančič iz Gorice. SDK CEROVLJE-MAVHINJE in vaška skupnost GORJANSKO v sodelovanju z občinama DEVIN-NABREZINA in KOMEN organizirata v nedeljo, 20. aprila 1997, »4. POHOD PRIJATELJSTVA« Gorjansko -Mavhinje z odprto mejo. Program bo sledeči: ob 10. uri zbirališče v Gorjanskem, ob 11. uri odhod, ob 12.30 kratka prireditev na kmečkem mejnem prehodu in govori županov občin De-vin-Nabrežina in Komna, ob prihodu v Mavhinje vas bo čakal topel obrok, po kosilu bodo razni govori in kratek kulturni program, sledil bo ples z ansamblom Kraški kvintet, ob 20.30 tombola. Za vse udeležence pohoda bo od 8.30 dalje na razpolago avtobus za pravoz z Mavhinj na Gorjansko in nazaj. Vabljeni! PREDSEDNIK SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INSTITUTA sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 22. aprila 1997 ob 19. uri v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20 v Trstu. Sledila bo predstavitev publikacije »Med Alpami in Jadranom: Slovenci v Evropaski uniji«, prisoten bo avtor Bojan Brezigar. SKUPINA SONČNI ŽAREK vabi na tečaj latinskoameriških in standardnih plesov, ki se vrši vsako sredo ob 18. uri v prostorih KD S. Škamperle (Stadion 1. Maj). Za informacije tel. 360072. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo njeni uradi do 24. aprila 1997 na razpolago vsem upokojencem in odvisnim delavcem za sprejemanje in izpolnjevanje davčnih prijav 730. Za morebitna pojasnila se lahko javite na sedežu Kmečke zveze v Trstu -ul. Cicerone 8 - mednad-stropje - vsak dan od 8. do 14. ure razen ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 13. ure, na podružnici v Nabrežini vsak torek od 8. do 13. ure, na podružnici na Opčinah vsak četrtek od 8. do 12. ure. OSHO MEDITATION CENTER »ANANDITA« v Briščikih št. 2, organizira od petka, 2. maja popoldne do nedelje 4. maja zvečer, vveekend za boljše počutje v svojem telesu in duhu. Bivanje v šotorih in ribiških hišah v samotni laguni blizu Bibione-ja. Informacije na tel. št. 040/327488. KRUT prireja 10-dnev-no zdravljenje v zdraviliščih Šmarješke toplice od 4. do 14. maja in v termah Zreče od 25. maja do 4. junija. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka. Tel. 360072 v uradnih urah. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi starše, vzgojitelje, pevske in glasbene pedagoge, besedne in likovne ustvarjalce, gledališke igralce, animatorje, izdelovalce ročnih del ter vse, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi zanimivimi, poučnimi in razvedrilnimi dejavnostmi in ki bi radi s svojim znanjem in sposobnostmi ponudili otrokom trenutek veselja ter tudi sami uživali ob druženju z mladimi, da sodelujejo na veselem nedeljskem popoldnevu, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. junija na vrtu openskega Marijanišča pod geslom POJ, PLEŠI IN IGRAJ V VESELJE SEBI IN DRUGIM. Prijave na telefonski številki 211258 (Nadja Perini) in 215367 (Majda Danev) v večernih urah do torka, 15. aprila zvečer. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst (Ul. Ginnastica 72, tel. 573141) sporoča, da je za letovanje na Medvedjem Brdu v času od 30. 6. do 10. 7. 1997 za otroke od 6. do 12. leta na razpolago samo še nekaj prostih mest. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst, sporoča, da je v teku vpisovanje za aktivne počitnice v Fiesi pri Portorožu od 28. 7. do 6. 8. 1997 za mlade od 6. do 17. leta. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst, organizira poletno središče, ki bo od 16. 6. do 1. 8. 1997 za otroke od 3. do 14. leta. Vpisovanje je že v teku. MALI OGLASI tel. 040-7796600 IZGUBILA SEM zlato verižico z obeskom iz kristala na Opčinah (med banko in Prosvetnim domom). Poštenemu najditelju dam nagrado, tel. na št. 220680 ob uri kosila. ŠPORTNO DRUŠTVO, ki se ukvarja z raznimi panogami in deluje na državnem in mednarodnem področju je pripravljeno na vsakršni pogovor s podjetji interesi-ranimi za eventuelno reklamizacijo firme ali sponsorizacijo društva. Interesenti se lahko oglasijo na tel. št. 212289 ali fax 214335 (ob uradnih urah). POČITNIŠKI DOM za strejše in invalide odpiramo v Ankaranu, ob morju v zelenem parku, zdravniška oskrba zagotovljena - telefonirati 00386-66-281848 po 20. uri. PRED DVEMI TEDNI se je v okolici Trebč izgubil rdeč perzijski maček. Odzove se na ime Flik. Najditelj ali kdor ima kakšno informacijo, naj pokliče ob uri kosila na tel. št. 212387. DIJAKINJA LICEJA išče profesorja, ki ji bi nudil lekcije iz matematike. Tel. 251031. ZARADI SELITVE prodam v Rojanu dvonadstropno stanovanje v odličnem stanju: dnevna soba, kuhinja, dve sobi, kopalinca in balkon, v zgornjem nadstropju pa salonček s kaminom, dve sobi, kopalnica in terasa, krasen pogled na mesto in zaliv ter še dvojna garaža, skupni vrt in igralnica. Cena po dogovoru. Tel. 417689. ISCEM VINOGRAD v najem Tel. 229574. MORIS - trgovina čevljev in torbic v centru v Nabrežini vam nudi novo kolekcijo pomlad-poletje. FIAT UNO 1000 Fire, rdeče barve, letnik 87, v dobrem stanju, edini lastnik, 100.000 prevoženih km prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 0481/537123. VSI STAREJŠI od 75. leta dalje, ki bi želeli kaj povedati o svojem življenju za uresničitev »Knjige spominov« naj telefonirajo v nedeljo, 6. t. m., od 8. dol2. ure na tel. 942808. ZAGOVORNIKE NARAVNE MEDICINE in naravnih metod zdravljenja vabimo na seminar INTERNATIONAL RESOURCES v Gradišče ob Soči, v nedeljo, 6. aprila. Za nadaljne pojasnila pokličite na tel. 040/393473. KUPIM REGISTRACIJO oddaje »speciale TGl« od 29. marca 1997. Tel. 212730. V NAJEM ODDAM na Opčinah prostor s straniščem primeren za pisarno ali majhno trgovino - pritličje, 25 kv. m. Tel. 214538 v delovnih urah. OSMICO ima Frandoli v S livnem. Točijo odlično belo in črno vino. KMEČKI TURIZEM je odprl Milič v Zagradcu. Ob torkih zaprto. Tel. 229383. OSMICO je v Zgoniku odprl Miro Žigon. OSMICO sta v Logu odprla Maksi in Rosana Komar. Točita belo, črno, vitovsko in malvazijo, nudita domačo slanino in oljčno olje. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Max Pipan v Samatorci. OSMICO je odprl Boris Skerk, Praprot 20. Nudi točena in sortirana vina. OSMICO je v Repnu odprl Alojz Milič. Toplo vabljeni! OSMICO ima pri Piščancih Andrej Ferfolja. OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju. t Nepričakovano nas je zpustil naš dragi Danilo Osi Žara pokojnega bo ležala v šempolajski cerkvi pol ure pred pogrebom. Pogreb bo jutri, petek 11. aprila, ob 14. uri. Žalujoči žena Jerica, sin VValter, hči Tamara z Mauriziom, mama ter ostali sorodniki Zahvaljujemo se vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, in počastili njegov spomin. Prečnik, 10. aprila 1997 Ob izgubi dragega očeta izrekajo VValter ju iskreno sožalje. nekdanji sošolci, 3.B razreda nižje srednje Sole t V 92. letu starosti je Bog poklical k sebi našega ljubljenega moža in očeta Ivana Sedmaka Pokojni leži na svojem domu v Borštu št. 15. Pogreb bo jutri, petek 11. aprila, ob 10.30 iz hiše žalosti v borštansko cerkev. Za njim žaluje žena Danica, hčere Zmaga, Marija z Albinom, Magda s Sergijem, nečakinji Danila in Darinka z družinama, svakinji Cirila in Marija ter nečaki Darujte v dobrodelne namene. Boršt, 10. aprila 1997 Zadnji pozdrav dobremu dedu vnuki Boža z Vladijem, Loredana z Adrijanom, Luka, Aleksej, Maks, in Ivana Pozdrav pradedu Ketty in Mija Žalovanju se pridružuje družina Rubino Za dragim Ivanom žaluje Ida Mahnič Ob izgubi dragega Ivana Sedmaka izrekata iskreno sožalje družini in vsemu sorodstvu PD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec t Za vedno nas je zapustila naša draga sestra in teta Ludmilla Berdon Pogreb bo v soboto, 12. aprila ob 10. uri iz mrtvašnice v ulici Costalun-ga v ricmanjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo brat Milan z ženo Viktorijo in nečakinja Sidonia Ricmanje, 10. aprila 1997 TRŽIČ / GOSTOVANJE ČRNEGA TEATRA VESNA BENEDETIČ Gledališko čaranje praške Ta fantastike Tokrat so praški gostje uprizorili Priliko o don Kihotu »V mojih slikah je velik del mene« Od sobote bo razstavljala v Saležu V občinskem gledališču v TržiCu je bilo ta ponedeljek v gosteh praško črno gledališče Ta fantastika s Priliko o don Kihotu. Gre za skupino, ki šteje nedvomno najboljše mojstre gledališča slike, lahko bi rekli celo prave Čarodeje različnih animacijskih tehnik, novih in starih, ki z mimicnimi in plesnimi gibi igralcev, s skrajno dodelano osvetlitvijo, z učinkovito glasbo v živo in z dobro pomočjo filmskih posnetkov ustvarijo pred gledalci v dvorani vzdušje pravljične poetičnosti. Don Kihota so praški umetniki postavili v hiralnico, kjer Cas mineva brez vsakršne perspektive prihodnosti. Bedna stvarnost hiralnice se kaže v Crnobelem posnetku na prozornem zastoru, za njim se dolgin in njegov bolj zaobljeni prijatelj zatečeta v do-mišljiski svet, v katerem zaživita življenje viteza in njegovega oprode; na konju in na oslu jahata Cez planjave, medtem ko se v ozadju vrti krilo mlina na veter in ansambel v ospredju igra temperamentno špansko melodijo. Domišlijski dogodki, katerih junaki so Črne sence na belem platnu, postanejo resničnejše od stvarnosti, fantazija preplavi oder, da zaživijo še sanje ostalih bolnikov. Med letečimi angeli in balerino iz labodjega jezera se pred oCmi gledalcev prikažejo domišljijski in simbolični liki brez racionalne povezave, temveč po logiki sanj. Predstavo pre- veva poudarjena, skoraj brezupna melanholija, ki se razblini šele v drugem delu, ko domišljija popolnoma premaga stvarnost, da izgine izpred gledalčevih oCi. Don Kihot z breztežno lahkotnostjo poleti nad rdeče strehe praških palač, dotlej skoraj brezbarvni oder prelijejo barve, prizori sreče se zvrstijo drug za drugim, sle- dijo jim prizori bolečine in trpljenja, katerih simbol je Kristusovo križanje. In na koncu smrt, ki je stalno strašila s koso, zamahne po dolginu, ki umre, da don Kihot ostane živ in z meCem daje življenje. Tako gledalec vendarle odide s predstave z občutkom upanja in zlasti poln obCutovanja ob gledaliških Cudesih praških umetnikov, (bov) HUMOR / NOVA KNJIGA ANDREJA JELAČINA upcpip uPnAlA 17 Sirom Primorske, vse od Goriških Brd, preko Krasa pa do Istre in obale, potekajo v teh dneh predstavitve knjige znanega primorskega humorista Andreja Jelačina, poznanega pod psevdonimom Toni Karjola, zato je naslov knjige Vesele in debele iz Karjole. Knjigo, ki je lani izšla pri založbi Primorske novice v Kopru, so že predstavili v Kanalu, Braniku, Dekanih, prisrčen sprejem pa je doživela tudi v zadružnem domu v Hrpeljah. Knjiga je v slovenski, še zlasti pa v primorski literaturi, prava redkost. Primorci, ki smo poznani veseljaki, smo morali Čakati skoraj pol stoletja, da smo po drobni knjižici Franceta Magajne z naslovom Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih dočakali novo zabavno satirično knjigo primorskega avtorja. Predstavitveni večer pa z ubranim petjem popestrijo pevci vokalnega kvarteta Istrski vinogradniki iz Izole ob spremljavi Ivana Šekoranje na diatonično harmoniko (na sliki, foto Olga Knez). Andrej Jelačin je doma iz Senožeč, kjer se je 1932 leta rodil. Po diplomi na igralski akademiji v Ljubljani je veC let delal v gledališču v Novi Gorici, napisal je tudi prvi povojni satriCni kabaret z naslovom Prepih, leta 1969 se preseli v Koper, kjer vodi obalne kino-matografe in nato še Studijsko knjižnico Srečka Vilharja, do upokojitve 1992 pa je delal kot vodja režije na Radiu Koper. Prav kot humorista Tonija Karjolo ga večina ljudi pozna po številnih humoreskah in šaljivih oddajah, ki jih je vodil na koprskem in tržaškem radiu, imel pa je tudi stalno rubriko Občasna, začasna in ne prav gvišna parcela Tonija Karjole v Primorskih novicah. V pogovoru z občinstvom rad pove, zakaj si je nadal psevdonim Toni Karjola. »Zato,« pravi, »ker je Toni primorsko ime, karjolo pa poznajo vsi in ni ga Človeka, ki je ne bi imel vsaj enkrat v življenju v rokah. Za vožnjo s karjolo, oh, pardon, po slovensko s samokolnico, ne rabiš patentina (vozniškega dovoljenja), niti žlajfov (zavor), pa auspuha (ker ga imamo v sih. Njegova komedija Piknik s tvojo ženo, ki jo je napisal in v kateri sam igra s soprogo Marijo Pa-rovan, nosi s ponosom naslov slovenskega rekorderja v številu ponovitev, saj sta jo kar 310-krat zaigrala širom Slovenije, v zamejstvu in tujini. V najnovejši knjigi šal, bodic in humorja avtor opisuje dogodke iz pretekle in polpretekle zgodovine hlaCah). Karjola je nadstrankarska, saj jo vsi vozijo, tudi KuCan.« To ime se ga je zelo dobro prijelo. Jelačin je precej pisal za Silvija Kobala, Adrijana Rustjo in druge, poznamo pa ga tudi kot dobrega režiserja in igralca. Poleg kabareta Prepih (1967) je napisal številne komedije (Piknik s tvojo ženo, Agencija za ločitve), tragikomedijo Ljubezen nad prepadi in otroško igro Vesela šola na kole- in sedanjosti slovenskega naroda. Sam pravi, da satirik ne dobiva priznanj, le ljudstvo prebuja iz sanj. O socializmu pa pravi, da ni bil tako slab, kot nekateri menijo, da naša nova oblast ni tako dobra, kot smo pričakovali. Vsekakor si velja knjigo Vesele in debele iz Karjole avtorja Andreja Jelačina vzeti v roke in se ob njej nasmejati ter tako olajšati življenje. Olga Knez . Umetnika je težko spoznati samo preko podatkov o razstavah, tehniki in slogu. To še bolj velja za osebnost, kot je mlada Tržačanka Vesna Benedetic, slikarka, ilustratorka, scenografka - pa ne samo to. Se najbolje sta njena dejavnost in osebnost zaobjeta v samem pojmu »umetnica«: besedi, ki je na prvi pogled preprosta, pomeni pa lahko izredno veliko različnih stvari, ki niso nujno povezane samo z delom. Prav takšna, na prvi pogled preprosta in nekomplicirana, pa vendar izrazito raznolika in polna globin, je Vesna sama. Najprej odkrita, živahna, neposredna. SonCna plat njene osebnosti je takoj na dlani in je ravno tako prijetna ter vesela - z dobršno mero ironije in avtoironije - kot njene ilustracije za otroške in mladinske revije (sodeluje z revijo »Galeb«) ter njene slike iz zadnjega obdobja. Okrogle muce in navihane miške, ki se jim zadnje Čase posveCa in jih predstavlja v vsakdanjih situacijah v humorističnem slogu, izražajo njeno igrivo plat, misel, da je trdo umetnikovo delo lahko tudi vir zabave. »V mojih slikah je velik del mene, mojega življenja in načina, kako doživljam«, pove Vesna. »Navdih se lahko pojavi od koderkoli: iz vsakdana, iz določenega razpoloženja, iz fotografije, ki mi jo je podaril prijatelj.« »Moja prva osebna razstava je bila leta 1989 v Galeriji San Mi-chele v Trstu. Takrat me je navdihnila Lennonova pesem »Imagi-ne«. Veliko zadoščenja pa mi je dala predvsem razstava na lanskem »Trgu Gutenberg«, posebno zaradi zanimanja obiskovalcev in stikov, ki sem jih vzpostavila. Leto poprej pa sem ob 8. marcu sodelovala na razstavi na železniški postajiv Trstu s slikami na temo »Zenski liki v teku zgodovine«. »V obdobjih, ko pripravljam razstavo, spim le po nekaj ur na dan, ker večji del Časa posvečam slikanju. Nemogoče je seveda opisati, v kakšnem stanju je takrat moje stanovanje... Akvareli, ki sem jih pred kratkim pripravila za svojo zadnjo razstavo na železniški postaji v Gorici ter tisti, ki jih pri- pravljam za naslednjo« - ki bo v prostorih društva RdeCa Zvezda v Saležu od 12. aprila dalje, op.p. - »izražajo veseli, sončni, nekoliko otroški del mene. Tovrstne slike ljudje radi kupujejo, ker so običajno zelo tabavne. Težje gre seveda, ko se zresnim ali ko doživljam temaCnejša obdobja: moji tedanji izdelki so potem samo za na razstavo - vsak je običajno tako in tako že dovolj obremenjen z lastnimi morami, da bi si želel kupovati še tiste koga drugega«. Zasmeje se, nato pa razloži: »To se veže na nek drugi del mojega opusa - na slike, ki sem jih kadarkoli v preteklosti izdelala kot odmev in obsodbo grozot v svetu. Izredno me je na primer presunilo, ko sem med vojno v bivši Jugoslaviji slišala za množična posilstva. 2e od nekdaj imam v sebi globok Cut za pravičnost, zato si ne morem V bistvu pa ni tako. Ali bolje, lahko velja do neke mere. Ko greš preko meja škatlice, v katero so te zaprli, si lahko gotov, da boš to osebno plaCal, vCasih tudi zelo drago. Vendar sama sebe ne morem prisiliti, da bi v imenu takozvanegamiru« in ugodja odstopila od tega, kar sem. Zaman tudi nisem imela slabe šolske ocene v vedenju - da ne govorimo o ostalem«, se zareži. »Pri tem mi je pomembno tudi neko drugo naCelo, ki sem ga prejela od oCeta in ki mi pravi, da se mora Človek katerekoli stvari lotiti in jo delati z ljubeznijo. Resnično ti si samo, Ce svoje delo opravljaš z ljubeznijo, Ce je tvoja pot začrtana po tem naCelu; takrat bo karkoli še tako nepomembnega postalo vredno tvojega truda in vseh težav, s katerimi se boš spopadal. V to sem prepričana, Čeprav moram priznati, da pri- ga kaj, da bi obsodba krivic ter namernega in zastonjskega zla ne prišla do polnega izraza tudi v mojem delu. Takrat pa se me je to dotaknilo še globlje: pojem materinstva je zame nekaj svetega -posredovanje življenja kot ljubezen v svoji najcistejši obliki. V tedanjih slikah sem skušala - ne, morala sem! -izraziti vse svoje občutke nemoči in groze ob skrunjenju tega ideala. Zato so tako moreCe, tako polne strahu in bolečine.« Se en ideal je pri Vesni zelo pomemben, in sicer svoboda. Svoboda umetniškega izražanja, ki izvira iz svobode mišljenja in življenja. »To mi je že povzročilo kup preglavic povsod,« se nasmeje. Ljudje tega sploh niso veC vajeni in težko sprejemajo nekoga, ki misli drugače kot oni sami. Družba zahteva, da si konformist. Ko od tega odstopiš, postaneš nevaren. Umetnost naj bi sicer bila nasprotje konformizma in umetnik nosilec ideje o popolni osebni svobodi. de včasih tudi do trenutkov, ko je težav toliko, da bi najrajši vrgla puško v koruzo in se prepustila toku.«. »V likovnih delavnicah, ki jih vodim že leta, opažam tudi to: otroci so že tako vajeni, da dobijo vse z veliko lahkoto, da se vCasih celo kujajo, češ zakaj pa se morajo truditi, da bi nekaj izdelali sami, ko pa lahko tako zlahka stopiš v trgovino in isto stvar kupiš. Poleg tega pa so pogostoma tako vezani na programe in navodila, da se mora Človek prav pošteno potruditi zato, da jim vtepe v glavo pomembnost iniciative in spontanega likovnega izražanja. Družba, televizija in šola lahko povzročijo kar veliko škodo, ko skušajo izvirnost otrok zapreti v že omenjene škatlice.« Toliko o osebi sami. Njene pisane izdelke pa si bo vsak lahko ogledal na razstavi, ki jo KD RdeCa Zvezda prireja v društvenih prostorih v Saležu in katere otvoritev bo v soboto, 12. aprila zvečer. Miriam Rebula L ALBANIJA / V TIRANI VOJAŠKI IZVEDENCI ZA VEZE IN LOGISTIKO ■ BIH / »POTOVANJE MIRU« Vse pripravljeno za prihod mednarodnih zaščitnih sil Prehrambeni in zdravstveni položaj v Albaniji postaja dramatičen V Sarajevu vlada pričakovanje za obisk papeža Janeza Pavla II. Revščina in zanemarjenost s katero se bodo zaščitne sile spoprijemale v Albaniji (AR) TIRANA, RIM - Kakih štirideset častnikov in vojaških izvedencev iz držav, ki bodo sodelovale v zaščitni mirovni misiji v Albaniji, je že prispelo v Tirano, da bi rešili logistična in druga vprašanja. Kot se je izvedelo, so vsi v civilu in so se nastanili v tiranskih hotelih. Za italijanske vojake so baje že ugotovili dve lokaciji, in sicer zapuščeno vojašnico, kakih 10 kilometrov od Vlore in neki poletni počitniški dom pri Draču, ki so ga že uporabili med operacijo »Pel-licano« leta 1991. Danes bo v Rimu na generalštabu italijanske vojske konferenca vojaških predstavnikov držav, ki bodo v Albanijo poslale svoje vojake. _ ZAIRE / UPORNIKI VKORAKALI V LUBUMBAŠI Mobutu ima štete dneve KINSASA - Zairski predsednik Mobutu Sese Seko ima štete dneve. Vojska uporniške zairske | zveze Laurenta Desireja Kabile I je včeraj vkorakala v Lubumbaši, i drugo in gospodarsko najpo-i membnejše zairsko mesto, uporniške enote pa so že 250 kilometrov od glavnega mesta Kinšase. Zaman je torej maršal Mobutu predsinočnjim proglasil izredno stanje po vsej državi, včeraj dopoldne pa odstavil komaj imenovanega prvega ministra Etien-na Tshisekedija, ki naj bi kot predstavnik radikalne opozicije in kot njegov tradicionalni sovražnik vodil tranzicijsko vlado. Tshisekediju nista namreč režim in zmerna opozicija dovolili, da bi prevzel svojo funkcijo, tako da so ga hoteli njegovi pristaši s silo umestiti. Varnostne sile so posegle s solzilcem, Mobutu pa je na Tshisekedijevo mesto imenoval generala Likulia Bolonga. Ti manevri pa so obsojeni na propad, saj je tudi predstavnik za tisk Bele hiše Mike McCurry pomenljivo zaželel, da bi Mobutu odstopil, ker nima več podpore ljudstva in političnih sil. Vesti s terena potrjuejejo, da ljudje povsod pričakujejo upornike kot osvoboditelje. Laurent Desire Kabila sedaj išče politične povezave, ker mu je jasno, da mora ob vojaških zmagah doseči tudi podporo zairskih plemenskih in političnih voditeljev. To pa bo skoraj gotovo dosegel, ker je v njegovih rokah že vsa Shaba, z rudami najbogatejša zairska pokrajina, brez katere je država obsojena na propad. Kabila bo skoraj gotovo še pred junijem uresničil svojo napoved, da bo njegova vojska vkorakala v Kinšaso. Seveda si še bolj želi, da mu tega ne bi bilo treba storiti, ko bi Mobutu mirno predal oblast. Vse bo sedaj odvisno od zairskih politikov. V Kinšasi je včeraj vladala popolna zmeda, policija je najprej aretirala Tshisekedija in ga nato pospremila na dom. Oblast v zairskih pokrajinah so prevzeli vojaški guvernerji, ki pa jim je še bolj kot politikom jasno, da ne bodo uspeli zaustaviti uporniške vojske na njenem pohodu proti Kinšasi, ker so ljudje siti tridesetletne Mobutujeve diktature. Po napovedih tu ne bo prišlo do zapletov, ker se načelno vsi strinjajo z italijanskimi načrti in vizijo misije Zora. Se več, tako Spanci in Francozi so se včeraj dobesedno oddahnili, ko je tudi italijanska poslanska zbornica dala zeleno luč vojaški misiji. Spanci so celo za nekaj ur zavlačevali svojemu kontingentu izlutje iz Malage, dokler ni bilo jasno, da se Italija ne bo umaknila. Oddahnile so se tudi albanske oblasti, saj se je že predsinočnjim predsednik albanske vlade Bashkim Fino zahvalil predsedniku senata Mancinu za sklep senata. Zadovoljni pa so tudi tisti pošteni Albanci, ki jim je jasno, da same tiranske oblasti ne bodo uspele vzpostaviti reda in odpraviti sedanjo anarhijo. Vesti iz posameznih krajev so dobesedno dramatične, ker je na nekaterih območjih že dva meseca zastala proizvodnja, zaloge živil in zdravil pa so pošle. Albanske noči so še vedno skrajno nevarne, ker se kljub policijski uri nadaljujejo pohodi oboroženih tolp. Da pa se položaj postopoma normalizira, priča včerajšnja vest, da je parlament, v katerega so se končno vrnili opozicijski socialisti, odpravil cenzuro. Medtem pa je evropska komisarka Emma Bonino podprla predlog albanskega socialističnega voditelja Fatosa Nana, da bi mednarodne zaščitne sile poskrbele tudi za varnost volišč na prihodnjih predčasnih političnih volitvah. VATIKAN, SARAJEVO - Papež Janez Pavel H. je tudi včeraj v pozdravu romarjem iz Splita poudaril, da bo njegov sobotni in nedeljski obisk v Sarajevu »potovanje miru«. »Z Božjo pomočjo se bom prihodnjo soboto podal na pastirski obisk v Sarajevo,« je napovedal papež in med drugim navedel, da gre kot Petrov naslednik potrditi v veri svoje brate in sestre v tem mestu, ki je postalo »žalostni simbol tragedij, ki so v 20. stoletju prizadele Evropo«. »To apostolsko potovanje postaja tako tudi potovanje miru, s katerim Cerkev izraža svojo solidarnost vsem trpečim ljudem in narodom,« je še v hrvaščini dodal papež. V Sarajevu je medtem že vse pripravljeno za papežev obisk. Pred katedralo so razgrnili 8 me- : trov visoko papeževo sliko, povečani »uradni« i plakat dobrodošlice (na sliki AP). Na nogometnem igrišču Koševo, kjer bo papež z bosanskoher-cegovskimi škofi v nedeljo daroval mašo, so že postavili oltar, orjaški križ in zvon. Papeža bosta v soboto na sarajevskem letališču dočakala predsednik Alija Izetbegovič in hrvaški član kolektivnega j predsedstva Krešimir Zu-bak. Iz »varnostnih razlogov« bo odsoten srbski član predsedstva Momči-lo Krajišnik, ki se bo s papežem sestal v nedeljo ! dopoldne. SAVDSKA ARABIJA / »HADŽ« IZRAEL / OB POKOPU 2RTVE STRELJANJA ZIDOVSKIH KOLONOV Iraški romarji kršili prepoved poletov v tujino NIKOZIJA - V odkritem nasprotju s sankcijami OZN zaradi invazije Kuvajta je Irak včeraj kršil prepoved poletov in v savdsko Džido poslal letalo z romarji za vsakoletni »hadž«. Savdske oblasti niso preprečile poleta, še več, dva prestreznika sta baški iljušin pospremila do Džide. Nekaj podobnega se je zgodilo 29. marca, ko je v Savdsko Arabijo prispelo letalo z libijskimi romarji. Tudi hbijska letala ne smejo namreč zapustiti državnega ozemlja, kot so to skleniti Združeni narodi zaradi atentata nad Locker-biejem, v katerega je bila baje vpletena libijska tajna služba. Savdske oblasti so že poudarile, da ne bodo dopustile nobenemu od dveh milijonov romarjev, ki bodo v teh dneh prispeti v Meko in Medino, da bi »hadž« izkoristil za politične namene, ki bi motiti versko zbranost. V Savdski Arabiji niso še pozabiti na tragične dogodke leta 1994, ko je v paničnem begu umrlo 270 romarjev. Prav tako niso pozabiti na še bolj tragične dogodke leta 1987, ko je v spopadih s savdsko policijo umrlo 400 v glavnem banskih romarjev, ki so »hadž« poskušati izkoristiti za rušenje savdske monarhije v imenu banske islamske revolucije. Oblasti v Riadu vsako leto namenjajo težke milijone dolarjev, tako da bi zagotovile večjo varnost in boljše počutje romarjem. Hadž je namreč ena od petih obvez muslimanov, ki ga morajo z romanjem v meko in Medino Uresničiti vsaj enkrat v življenju. V Hebronu spet spopadi s policijo, Nalanjahuja skrbi osamitev Izraela Palestinci zahtevali sklicanje Generalne skupščine Združenih narodov TEL AVIV - V Hebronu so včeraj ob pokopu predvčerajšnjim ubitega 24-letnega Palestinca Nadirja Saida, ki sta ga ubila dva izraelska rabinska študenta, izbruhniti srditi spopadi (na stiki AP). Izraelske varnostne sile so na kamenje in molotovke odgovorile z gumijastimi naboji, tako da je bilo ranjenih kakih 40 protestnikov. Palestinska policija je tudi včeraj zaman poskušala preprečiti protestnikom, da bi vdrti v tako imenovani sektor H-2, kjer prebiva kakih 400 židovskih kolonov. Palestinski predstavnik pri OZN je zaradi Hebrona zahteval izredno zasedanje Generalne skupščine, danes pa odpotuje v Wa-shington palestinska delegacija na pogovore s Clintonovo adminisbacijo. Izraelsko raznorodovalno politiko v Jeruzalemu je vče- • raj pred Evropskim parlamentom najodločneje obsodila Nizozemska kot predsedujoča v Evropski uniji. Evropa pri tem poudarja, da je za sedanjo napetost in zamrznitev bližnjevzhodnega mhovnega procesa kriv Izrael s svojo politiko spreminjanja narodne in verske podobe Jeruzalema. Tudi Turčija je od Izraela zahtevala naj prekine gradnjo židovske četrti Har Homa v Jeruzalemu. Kljub Clintonovi popustljivosti pa izraelskega premierja Netanjahuja vseeno skrbi osamitev Izraela. Prav zato bo jutri v Italiji začel svojo evropsko turnejo po »nekdanjih kolonialističnih državah«, kot je sam nedavno izjavil. Od evropskih sogovornikov pa lahko ta amerikanizi-rani Zid pričakuje samo kritike. NOVICE V Doberdobu javno srečanje o Kraškem parku V občinski sejni dvorani v Doberdobu bo drevi s pričetkom ob 20. uri javno srečanje o deželnem zakonu št. 42/96 o naravnih parkih ter o številnih vprašanjih, ki se postavljajo v zvezi z medobčinskim kraškim parkom. Govoril bo predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca. Srečanje prireja občinska uprava v Doberdobu v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo. Občni zbor ZSKP V kulturnem centru Lojze Bratuž bo danes ob 20.30 redni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Dnevni red je dokaj obsežen, saj zajema enajst točk. Zasedanje se bo pričelo s tajniškim, blagajniškim in predsedniškim poročilom, sledila bodo poročila članic, zaključilo pa se bo z izvolitvijo predsednika zveze ter članov nadzornega odbora in razsodišča. V sporedu Gorica kinema film Glasovi skozi čas Četrti večer pomladanskega sporeda Gorica kinema, ki ga prireja Kinoatelje, predstavlja nocoj ob 20.45 v Kulturnem domu film italijanskega režiserja Franca Piavolija. Glasovi skozi čas (Voci nel tempo), ki je bil predstavljen na festivalu v Benetkah 1996. V filmu igrajo naturščiki, prebivalci mesteca Castellaro. Film govori o letnih časih življenja in narave in se odvija na dveh ravneh. Življenje začenja v igrah, začudenjih in odkritjih otroštva, se krepi v prvih dvorjenjih in ljubezenskih razočaranjih, poroka pomeni vstop v svet odraslih, ki se mu toži po odhajajoči mladosti, nazadnje pa bolečina in spokojnost starosti. Narava pa se ciklično obnavlja v izmenjavi letnih časov. Koncert orkestra Ottenia in pianista Massima Gona Društvo “Rodolfo Lipizer” opozarja na izreden glasbeni dogodek. V okviru niza večernih koncertov bo jutri ob 20.30 v kulturnem centru L. Bratuž nastopil romunski filharmonični orkester Oltenia iz Craiove, sofist na klavirju pa bo Massimo Gon. Na sporedu bodo skladbe J. Brahmsa. GOSPODARSTVO / PO STROKOVNEM TEČAJU Priznanja novim evrokonzulentom Pobudo je priredilo ustanova Informest Večina slušateljev iz Vidma in Pordenona Na Trgovinski zbornici je bila včeraj namreč pridobljeno znanje skušali doka-slovesnost ob zaključku drugega strokov- zati konkretno, to je s prakso v podjetjih, nega tečaja za "evrokonzulente” za mala kjer so pripravili, na osnovi dejanskega in srednja podjetja. Tečajnikom so izročili stanja in upoštevanju predpisov evropske priznanja. Tečaj je priredila ustanova skupnosti ter držav, ki so bile predmet za-Informest v sodelovanju z ministrstvom nhnanja, prave načrte, za delo in Deželo FJk. Pobudo pa so fi- Od dvajsetih tečajnikov jih je večina iz nancirali iz skladov EU za leto 1996. videmske in pordenonske pokrajine, šest Tečaj je bil posebej prirejen za potrebe iz Gorice in eden iz Trsta. Slovesnosti bi malih in srednjih podjetij iz naše dežele, se bil moral udeležiti tudi podtajnik Paski imajo precejšnje težave pri sino, a je zaradi zapleta v zvezi z alban- uveljavljanju na zunanjih tržiščih, zlasti skim vprašanjem, moral ostati v Rimu. na območju Vzhodne Evrope. Ni šlo zgolj Na sliki (foto Bumbaca) predsednik za teorijo, so poudarili na včerajšnji slo- zbornice Bevilacqua s predstavniki dru-vesnosti. Slušatelji, dvajset po številu, so gih inštitucij ob podeljevanju diplom VOLILNA KRONIKA Današnja volilna srečanja kandidata Giorgia Brandolina Koordinacijski odbor Oljke nam je posredoval razpored današnjih volilnih srečanj kandidata za predsedstvo pokrajine Giorgia Brandolina. Ob 18.30 bo srečal volilce na sedežu Oljke v Krminu, Ul. Udine. Z njim bosta kandidatki za pokrajinski svet v dveh kiminskih orožjih Nadia Zentilin in Roberta Demartin. Brandolin bo nato srečal volilce v občinskih dvoranah v Medeji (ob 20. uri) in Ro-mansu (ob 21.00). Z njim bosta kandidat v tem okrožju Maurizio Bertolutti in pokrjainski tajnik Ljudske stranke Alberto Bergamin. Posvet o širjenju Noto pakta Goriška univerza in Združenje študentov diplomatskih ved so pobudniki 7. mednarodnega posveta, ki se je začel včeraj in se bo končal jutri na sedežu Univerze v Ul. Alviano. Letošnja tema je Bodočnost Nato pakta v novem geopolitičnem okviru. Na posvetu razpravljajo o širjenju vojaškega zavezništva na vzhod. Posebno pozornost namenjajo vstopu Slovenije v Nato, ki bo dokončno spremenil že itak zastarelo vojaško-strateško vlogo Gorice. Posveta se včeraj ni mogel udeležiti podtajnik Fassino. TRST / SODIŠČE V Baobabu dvojni umor Na porotnem sodišču v Trstu se je včeraj začel proces zaradi požara bara Baobab v Podgori, v katerem sta februarja 1989 umrla priletna zakonca Anna in Nicolb Perissin, stanovalca gornjega nadstropja. Obtoženi so trije upravitelji lokala, 32-let-ni Maurizio lurlaro, 43-letni Paolo Livon in 33-letni Flavio Lovini, ki naj bi podtaknili ogenj, da bi vnovčili denar od zavarovanja. Favoriziranja je obtožen tudi 38-letni En-zo Mastrorillo. Proces se je pred tremi leti že začel v Gorici, sodniki pa so ocenili, da je šlo za namerni umor, ker so obtoženci dobro vedeli, da utegne požar imeti to osledico. Proces so zato prenesli na porotno sodišče v Trst. POKRAJINSKE VOLITVE 1997 ■ Kandidati se predstavljajo Vilma Braini (SKP) Rojena v Gorici pred 68 leti, upokojenka, živi v Standrežu. Končala je nižjo srednjo šolo (ind. smer). Delavka v tekstilni industriji. Med voj- ^ no deportirana v nacistična taborišča. Aktivna v slovenskih organi- & fjgfF|jj| f zacijah, v sindikatu CGIL, dva mandata občinska svetovalka KRI v a Gorici, danes rajonska svetovalka SKP Standrežu. Kandidira v ok- /V rožju Gorica 6, podpira predsedniškega kandidata G. Brandolina. Dolgo ste že prisotni v družbenih dejavnostih in v politiki. Bili ste občinska svetovalka, sindikalistk^, še zmeraj ste članica rajonskega sveta v Standrežu. Tokrat kandidirate za pokrajinski svet Po eni shani bi bila rada bolj prosta, po drugi sem prepričana, da lahko še zmeraj kaj naredim. Zdaj imamo veliko priložnost, ki je ne smemo zamuditi, da skupaj z Oljko zagotovimo leovsredinsko upravo na pokrajini. Zato sem tudi takoj sprejela predlog, naj kandidiram za pokrajinski svet. Kako bi označili trenutno stanje v politiki? Zelo preprosto. Preveč je besed, sporov, polemik. Malo konkretnega, malo načrtov. Politika se je zreduchala na besede, manjka načrtov, še bolj konkretnih stvari. Je to razlog, da so mladi tako nezainteresirani za politiko? Razlogov je gotovo več. Morda smo k apatičnosti pripomogli celo sami z naivnim prepričanjem, da je naša generacija razrešila vse probleme. V družbi pa ni nič dokončnega. Družba se hitro spreminja, toda spremembe niso odpravile vseh krivic in odklonov. Premalo smo vztrajali na osveščanju mladih, da je prizadevanje za družbeno enakopravnost,1 za demokracijo, za ' svobodo pravzaprav potreba vsake generacije. Velja to tudi za aktivno udejstvovanje predstavnikov manjšine v politiki? Prav gotovo. Najslabše je zanašati se, da nam bodo drugi reševali zadeve, ki se nas najbolj od blizu tičejo. Tako pomembnih vprašanj ne moremo "delegirati” drugim. Kandidirate v okrožju, kjer volijo tudi Standrd. Na tem območju je bilo v zadnjih desetletjih več velikih posegov v prostor (industrijska cona, avtopor-to), ki so povsem spremenili podobo kraja. Že dalj časa razpravljajo o dograditvi tovornega postajališča. Kakšno je vaše osebno stališče? Prepričana sem, da je treba upoštevati spremembe, ki so nastale v zadnjih letih in predvideti, kako se bodo stvari razvijale v prihodnje. Ce je treba avtoporto res dograditi, potem naj se dogradi res najbolj nujne objekte in nič več. Kaj pa stališče glede goriške industrijske cone? Moram biti zelo kritična. V preteklosti ni bilo posluha za potrebe krajevnega prebivalstva in niti za smotrne predloge glede prostorskega načrtovanja. Ce bi bili industrijsko cono načrtovali na desnem bregu Soče, bi bile st- vari danes precej drugačne. Že pred leti smo opozarjali, da je treba s prostorom gospodariti smotrno. Vztrajah smo, da se pred pozidavo novih parcel uporabi obstoječe hale, ki so popolnoma ali deloma neizrabljene, prazne, nekatere celo že razpadajo. Pokrajina ima glede prostorskega načrtovanja v glavnem vlogo koordinatorja, glavne izbire pa mora opraviti občina. Govori se o Soškem parku, financiranje je že zagotovljeno. Vaše stališče do tega načrta? Ocenjujem pobudo kot zelo pozitivno, saj se bo na ta način ovrednotilo območje, ki je bilo doslej močno degradhano. Katere naloge bo morala najprej rešiti nova pokrajinska uprava? Kot predstavnica slovenske narodnostne skupnosti postavljam seveda na prvo mesto vprašanje dejanskega priznavanja in uveljavljanja jezikovnih in drugih pravic. Pokrajina bi lahko veliko naredila tudi na mladinskem področju, na področju vzgoje, osveščanja. Premalo se zavedamo pomena prisotnosti na tem področju. Zadeva tudi sožitje, sobivanje in sprejemanje različnosti. Kako bi lahko s preprosto besedo povedah? V Gorici smo eni še zmeraj “slavi” ali kvečjemu “sloveni” drugi pa so Goričani. Dopovedati in dokazati moramo, da Slovenci nismo noben tujek ali gostje, ampak smo sestavni del goriške stvarnosti od zmeraj. To zavest bi morali uveljavljati. Bogdan Mi ki us (CCD) Rojen v Postojni 1.2.1955, vedno živel v Gorici razen 6 let dela v Rimu. Opravil šolo za geometre v Gorici in obiskoval fakulteti za arhitekturo in inženirstvo. Je solastnik podjetja GS Fognature. V slovenskih društvih ni aktiven, slovenščino komajda obvlada. Je podpredsednik gradbenikov pri zvezi ARI. Prvič kandidira, v okrožju Gorica 1 in podpira predsedniškega kandidata A. Devetaga. %>ccdJ Zakaj kandidirate? Vedno se mi je zdelo lahko kritizirati politike. Ko s podjetjem izvajamo javna dela, se stalno soočam z njimi. Zato sem čutil dolžnost, da tudi sam prispevam kaj konstruktivnega. Zakaj ste izbrah listo CCD? Vedno sem bil simpatizer demokratičnih sil. Sprva sem se približal k Forza Italia, ki me je pritegnila zaradi novosti. CCD pa mi bolj ustreza, ker tu čutim bolj odprt in človeški odnos. Tudi za vprašanja manjšine? Kandidiram v okrožju Gorical, kjer živijo Furlani v Ločniku, Slovenci v Podgori in priseljenci pri Madonnini. To mi ustreza, saj osebno nikoli nisem čutil razlik med narodnostmi. Ste torej za valorizacijo kultur na teritoriju? V programu bo tudi to. Vendar pri manjšini ne gre za običajni problem zahteve pravic. Treba je premostiti razlike, obnoviti enotnost teritorija, odpraviti konflikte s Tržičem, pritegniti Cervinjan in se spet povezati s starim teritorijem onkraj meje, kar bo mogoče z vstopom Slovenije v Evropo. To zato, da bo Goriška kompetitivna, kar danes ni. Izkušnja z Berlusconijevo vlado ni bila najboljša glede odpiranja čez mejo. Nekaj so politična načela, drugo so konkretni programi. Treba je privilegirati slednje, reševati stvarne probleme. Sodelovanje je danes v interesu Goriške. Ah ta pragmatični pogled ni v konfliktu z nacionalističnim, ki prevladuje v AN in v FT? Nacionalni konflikti izvirajo iz ekonomskih. Ko ni denarja, se tudi v družini kregaš. Ce bomo rešili ekonomske in strukturalne probleme, se bodo tudi nasprotovanja, ki jih omenjate, rešila sama po sebi in bo sodelovanje naravnejše v obojestransko korist. Vendar podpirate predsedniškega kandidata, Id še vedno poudarja italijanstvo Gorice. No, jaz govorim o aspektih, ki jih bolje poznam. Devetag ima gotovo globalno vizijo problemov in prioritet, v kar pa se ne bi spuščal. Ima leta 2000 še smisel razglašati itahjanstvo Gorice? Gorica je raznolika po sestavi prebivalstva. Treba pa je premostiti konflikte, uresničiti homogenost teritorija, kar bo mogoče le, če prej rešimo ekonomske probleme. Ti so prioritetni. Dvojezičnost pa ostaja strašilo. To je le pretveza za ustvarjanje politične napetosti in za obračunavanje med nasprotnima stranema. Poznanje jezikov ne sme biti problem. Meni je žal, da ne znam bolje slovensko, ker je to prednost. Kako gledate na zahteve manjšine po zakonski zaščiti? V CCD se o tem še nismo opredeliti. Osebno mislim, da gre tudi za vprašanje spoštovanja ljudi. Ce znam oba jezika, moram biti do sogovornika, ki ne zna slovensko, toliko korekten in Spoštljiv, da z njim govorim italijansko. Ce pa vsi govorijo slovensko, se problem ne postavlja. Ste torej proti normam, ki bi jamčile rabo slovenščine? Norme so navadno pretveza za politične spopade. Odpraviti je treba pretveze za te spopade in odpravili bomo problem: kdor bo želel, bo govoril slovensko, drugi ne bo. Ce odpravimo razloge za politični spopad, se bo to rešilo samo od sebe, a ne od danes do jutri, potreben je čas. Naj tačas manjšina izgine? Preveč se poudarja zakonski aspekt, vprašanje pravic. Problema ne občutim tako, jaz sem prijatelj z vsakim: bistveno je zagotoviti ekonomsko rast za vse, da bomo presegli tudi te konflikte. Gre za teritorialno situacijo, kjer moramo preseči ločevanje na Slovence, Furlane, Italijane. Potrebna je večja integracija Ni to asimilacija manjšine? Ne, jaz hočem ovrednotiti naš teritorij, ki je že specifičen v odnosu do Furlanije ali Trsta in bo po vstopu Slovenije v EU še bolj. Oprostite, toda vi se mi zdite živ primer asimilacije: starši Slovenci, vi pa še komaj obvladate njihov jezik. Žal mi je za to, moja sestra že bolje govori slovensko. Jaz sem sicer živel tudi v Rimu. Znanje jezika je gotovo pozitivno, ne zanima pa me, da bi se getiziral v neko zaprto manjšinsko okolje. GORICA Četrtek, 10. aprila 1997 r GORICA / VABILO BRALCEM n Informativno srečanje o Zadrugi PD Drevi v Kulturnem domu V Kulturnem domu v Gorici bo drevi ob 18.30 prvo informativno srečanje o Zadrugi Primorski dnevnik. Prirejajo ga Kulturni dom, Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenskih športnih društev v Italiji z namenom, da o pobudi informirajo bralce, naročnike in nasploh vse, ki jim je pri srcu obstoj in razvoj dnevnika. Predstavniki zadruge bodo obrazložili potek operacije in smisel pridobivanja Cim večjega števila elanov. Možno bo tudi včlanjevanje v zadrugo. Gre za izbiro, ki je v prvi vrsti pomembna za ohranitev dnevnika manjšine, ki pa je tudi preizkusni kamen za razreševanje tudi drugih pomembnih manjšinskih zadev. Od načina razreševanja je odvisno, če bo manjšinska skupnost v odnosu do ita-lijanske države in matične domovine močnejša ali pa še bolj razdrobljena in ranljiva. Glede naCrta "Zadruga Primorski dnevnik” obstajajo tudi pomisleki in določeno nezaupanje. Oboje je razumljivo spričo vseh dogodkov, ki so se zgrnili nad našo skupnost. Vendar je treba prav v takih trenutkih , pogledati .resnici v oCi, biti odločnejši in si vsak zase prevzeti del odgovornosti, Ce menimo, da je dnevnik nepogrešljiv dejavnik povezovanja manjšine. In to najbolje vedo elani kulturnih in športnih društev in raznih organizacij. Nocojšnje srečanje prirejamo prav z namenom, da prikažemo naCrt, pojasnimo potek operacije, poskušamo pojasniti dvome, odgovoriti na pomisleke glede tveganj, pa še, da poskušamo utrditi v nas vseh zavest, da je obstoj manjšinskega dnevnika odvisen predvsem od nas samih. Preiskusni kamen, kakor je bil Travnik pred trinajstimi leti, vendar v drugih okoliščinah. KULTURNI DOM / S FOTOKLUBOM SKUPINA 75 Fotograf Viljem Cigoj uporablja krajino kot kuliso fotografske igre Razstava bo na ogled do konca meseca V galeriji Kulturnega doma v Gorici so prejšnji Četrtek otvorili fotografsko razstavo Viljema Cigoja iz Ajdovščine, ki jo prirejata v skupnem sodelovanju upravni odbor Kulturnega doma in fotoklub »Skupina 75«iz Gorice. Na otvoritveni slovesnosti je po pozdravnem nagovoru ravnatelja doma Igorja Komela spregovoril likovni kritik Joško Ve- trih, ki je na osnovi kritike Andreja Malniča predstavil ajdovskega fotografa. Vetrih je še posebej izpostavil »krajino, ki je na Cigojevi fotografiji v resnici le kulisa fotografski igri«. Nato je dodal: »Cigoj je sebičen fotoraf, gledalcu ne dovoli svobodne izbire, ker ve, da je paC taka nrav vsake fotografije. Fotografija nam vedno pokaže le to, kar je najprej po godu njej. Ljudje smo zmeraj samo njeni gledalci...« Razstava fotografa Viljema Cigoja bo v galeriji Kulturnega doma odprta vse do 28. aprila po sledečem urniku: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 (ob delavnikih) ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Na sliki (foto Bumba-ca) Joško Vetrih, Igor Komel in fotograf Viljem Cigoj ob odprtju razstave 3 OBVESTILA SKD KREMENJAK vabi na občni zbor jutri, 11. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih v Jamljah. OBČINSKA KNJIŽNICA DOBERDOB obvešCa, da bo odslej ob Četrtkih zaprta. Delovala bo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 18. ure. SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEI-GRT. je v pozni jeseni razpisala literarni natečaj Humoreska 1997. Do določenega roka, t.j. 1. aprila 1997 je prišlo nekaj prispevkov, do sestanka ocenjevalne komisije sredi aprila pa je še mogoče izročiti zaostale spise. PRI KMEČKI ZVEZI GORICA (ul. Malta 2, tel. 531644) deluje v sodelovanju z italijansko konfederacijo kmetov pooblaščeni Center za fiskalno pomoč in svetovanje (Centro Autoriz-zato di Assistenza Fiscale). Občani se lahko na ta naslov obrnejo glede izpolnjevanja davčnih prijav. OBČINA SOVODNJE sporoča, da so stopili v veljavo novi urniki občinskih uradov. Matični urad je odprt za javnost od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.30 in od 12.00 do 13.30, v ponedeljek tudi od 16.00 do 18.00 in sredo od 15.15 do 18.00; tehnični urad je odprt v ponedeljek in sredo od 16.00 do 18.00, v torek in četrtek pa od 12.00 do 13.30. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje v ponedeljek in sredo od 15.00 do 18.00, v torek, četrtek in petek od 10.00 do 12.00. KINO GORICA KULTURNI DOM Gorica kinema, 20.45 »Voci nel tempo«. R. Franco Piavoli. VITTORIA 1 16.00-19.00-22.00 »II paziente in-glese«. Rež. Anthony Min-ghella, igrajo Ralph Fien-nes, Kristin Scott Thomas, Juhette Binoche. Dobitnik 9 oscarjev. VITTORIA 3 16.ISIS.15-20.15-22.15 »Camere da letto«. Komedija, rež. Simona Izzo. CORSO 18.00-20.00-22.00 »La carica dei 101«. I. Glenn Glose. E LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MORANDUMI, Ul. Crispi 23, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405. POGREBI Danes: 10.00, Mario Zoff z glavnega pokopališča v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče; 11.30, Stanislava Cenci z glavnega pokopališča v cerkev sv. Ane in na glavno pokopališče. Letniki iz Jamelj in Doberdoba izrekajo ob izgubi Milkota Crosellija iskreno sožalje ženi in otrokoma. Še 3 dni manjka do odprtja novega storitvenega centra za vid. Gorizia Od 12. aprila v Gorici na korzu Italia 21 v bližini gledališča. Pordenone Cordenons Spilimbergo S. Dona di Piave Azzano Decimo Treviso Otlica Tomasini vam nudi: ♦ nadomestna očala. ♦ pomoč po nakupu. ♦ očesne proteze. ♦ informacije o možnostih za oprostitev plačila. ♦ vse v zvezi s kontaktnimi lečami. ♦ konvencijo z ASS (nekdanja KZE). ♦ brezplačen pregled vida. ♦ olajšave pri plačilu. ♦ tax free. ♦ možnost plačila z bancomatom in kreditnimi karticami. ♦ na razpolago vam je osebje, ki govori slovensko. REŠ OTTICA TOMASINI Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 NOVICE Iran postavil novo petrokemično tovarno TEHERAN - Na severozahodu Irana je zaCela obratovati nova petrokemična tovarna, ki bo omogočila, da država pri preskrbi z organskimi bazičnimi snovmi iz surove nafte in plina ne bo več odvisna od uvoza, je poročala iranska televizija. V osmih letih gradnje so v tovarno vložili preko milijardo dolarjev. Tovarna stoji v mestu Tabriz, postavili pa so jo v sodelovanju z zahodnoevropskimi podjetji. Iran naj bi v njej na leto proizvedel 13 milijonov ton petromke-mičnih proizvodov in tako po besedah iranskega ministra za nafto Gholamresa Agasadeha postal na tem območju drugi največji proizvajalec v tej panogi. (STA/dpa) Boss bo povišal dividende METZINGEN/STUTTGART - nemški izdelovalec oblačil za moške Hugo Boss ssedežem v Metzingenu je leta 1996 povečal prihodek za dobrih deset odstotkov na 995 milijonov nemških mark. Hkrati se je dobiček povečal za 31,2 odstotka na 75 milijonov mark, tako da bodo skupščini delničarjev koncerna predlagali, naj poviša dividende. Iz podjetja so tudi sporočili, da bodo leta 1998 prvič predstavili tudi oblačila za ženske. (STA/dpa) Nemčija priljubljen turistični cilj FREIBURG - Nemčija je med tujimi turisti vse bolj priljubljen počitniški cilj. Kot ugotavljajo v nemški turistični centrali DZT, so lani v Nemčiji našteli 32,3 milijona nočitev tujih turistov, kar je za odstotek več kot leto poprej. Prihodek od turizma pa se je povzpel na 23,8 milijarde nemških mark. Ponovna rast števila turističnih nočitev je posledica večjega obiska vzhodnega dela Nemčije ter Berlina, kjer se je število nočitev povečalo celo za sedem odstotkov na 2, 9 milijona. Najpomembnejši motivi tujcev za obisk Nemčije so narava ter zgodovinska mesta in znamenitosti. (STA/dpa) Manj brezposelnih v Nemčiji NUERNBERG - Število brezposelnih v Nemčiji se je marca zmanjšalo za 194.700 na 4.477.200, so sporočili iz centralnega urada za zaposlovanje v Nuernbergu. Stopnja brezposelnosti v Nemčiji se je tako v primerjavi s februarjem zmanjšala za pol odstotne točke na 11,7 odstotka. (STA/dpa) Južnokorejska industrija močno odvisna od težke industrije SEUL - Južnokorejska industrija in izvoz sta po mnenju cenbalne banke v Seulu preveč odvisna od proizvodov težke in kemične industrije. Delež lahke industrije v posameznem proizvodnem in potrošnem blagu je lani padel na 23,8 odstotka, ugotavlja poročilo Banke Koreje o problemih industrije v državi. Delež lahke industrije v celotni industriji je bil leta 1980 še več kot 46-odstoten. V poznih 80. letih, ko je močno od izvoza odvisna Južna Koreja še beležila visoke trgovinske presežke, se je delež znižal že na približno 40 odstotkov. Nasprotno se je v letu 1996 delež ključnih proizvodov, kot so atomobili, jeklo, stroji, elektronika in petrokemični proizvodi, povečal na preko 50 odstotkov. Neenakomerna struktura izvoza je vzrok za upočasnitev rasti izvoza, še ugotavlja centralna banka. Južna Koreja je lani v blagovni menjavi z industrijskimi državami zabeležila več kot 40 milijard ameriških dolarjev primanjkljaja. (STA/dpa) LJUBLJANA / PREDSEDNIK SLOVENSKE VLADE NA SEJI GOSPODARSKE ZBORNICE Drnovšek: Sloveniji nujna hitrejša stopnja razvoja V dveh letih bodo inflacijo uskladili z evropskimi stopnjami LJUBLJANA - V prostorih ljubljanskega podjetja Lek je bila včeraj 4. seja skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Seje se je udeležil tudi predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je članom skupščine orisal vladno gospodarsko politiko za letošnje leto in v prihodnje, navzoči pa so bili tudi ministri za finance Mitja Gaspari, za ekonomske' odnose in razvoj Marjan Senjur ter za delo družino in socialne zadeve Anton Rop. Člani skupščine so sprejeli poročilo o delu GZS v lanskem letu in program dela za letos ter poročilo o finančnem poslovanju GZS za lani ter finančni načrt za letos. Predsednik GZS Jožko Čuk je uvodoma med osrednjimi problemi domačih podjetij omenil previsoke stroške kapitala in dela ter tečaj tolarja, "kar najbolj občutijo izvozniki, ki nosijo največje breme tranzicije in gospodarskega razvoja". Izpostavil je tudi visoko stopnjo brezposelnosti, ki praktično ne upada. Posebej kritične pa so po njegovem razmere v nekaterih delih industrije, zlasti delovno intenzivnih, kjer se najbolj zmanjšuje zaposlenost in propadajo celi proizvodni programi. Poudaril je tudi nujnost nadaljnjega zniževanja inflacije, tečajna politika mora vzpodbujati izvoz, skupne obrestne mere pa so se po njegovih besedah konec lanskega leta komaj opazno zmanjšale. Prepričan je bil tudi, da lanski junijski ukrepi vlade niso prinesli pričakovane nadaljnje razbremenitve gospodarstva in zmanjšanje stroškov dela. Premier Drnovšek je pojasnil, da bo vlada parlamentu predlagala sprejem zakona o začasnem proračunskem financiranju za prvo polovico tega leta, poslanci pa naj bi ga obravnavali že na na- slednji seji parlamenta 22. aprila. Obenem pa vlada skupaj pripravlja proračuna za leti 1997 in 1998; parlamentu bo predlagala, naj o njiju razpravlja sočasno in tako postavi temelje ekonomske in javno finančne politike za naslednje dveletno obdobje, je dejal Drnovšek. Sicer pa je premier prepričan, da Slovenija potrebuje hitrejšo stopnjo razvoja, da bi se lahko v doglednem času priključila skupini gospodarsko najbolj razvitih držav v Evropi in na svetu. Drnovšek je tudi prepričan, da bi samo zaustavljanje inflacije ob stagnaciji proizvodnje v Sloveniji negativno vplivalo predvsem na socialno področje. Vlada bo po njegovih trditvah nadaljevala s postopnim zniževanjem inflacije v letošnjem in v prihodnjem letu, "tako da bi v naslednjih dveh letih inflacijo povsem uskladili z evropskimi stopnjami". Letna gospodarska rast pa bi morala v omenjenem štiriletnem obodbju znašati od štiri do pet odstotkov. Ta cilj je po njegovem možno doseči ob upoštevanju pravih ukrepov ekonomske pohtike ter ugodnega mednarodnega okolja. Vlada se zavzema tudi za počasnejšo rast plač od rasti bruto domačega proizvoda. "Sindikatom predlagamo, naj se plače usklajujejo z inflacijo enkrat letno, " je še dejal. Izpostavil pa je tudi zavzemanje vlade za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest. Vlada pa pripravlja tudi revizijo vseh socialnih transferjev. Glede javnih financ je premier opozoril zlasti na pomembnost njihove strukture; vlada si bo prizadevala predvsem za povečanje deleža investicij v proračunu. Reforme pokojninskega sistema pa se povsod po svetu lotevajo previdno in postopno, zato bomo tako rav- nali tudi v Sloveniji, je dejal Drnovšek. Priznal je tudi, da po tako visokih obrestnih merah ni mogoče financirati razvoja in tekoče proizvodnje. Vlada bo zato sprejela zakon o preoblikovanju Razvojnega sklada v Razvojno družbo. "Povečali bomo kapital te družbe in ga usmerili v razvojno funkcijo, " je dodal Drnovšek in pojasnil, da bodo pomoči omenjene družbe deležna predvsem podjetja, ki imajo trg in so razmeroma uspešna, tarejo pa jih zlasti finančni problemi iz preteklosti. Povečati pa nameravajo tudi kapital Slovenske izvozne družbe. Po besedah premiera naj bi prek bank v sanaciji poskušali bolj narekovati pogoje financiranja na trgu. Pridružitveni sporazum z EU naj bi ratificirali na majski seji parlamenta, članstvo v zvezi NATO pa ima posredno korist tudi za gospodarstvo, je še dejal Drnovšek. (STA) r BANČNIŠTVO / TUDI V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI ZASKRBLJUJOČ POLOŽAJ Vse več rizičnih posojil VIDEM - Tudi v Furlaniji -Julijski krajini naraščajo rizična posojila pri bankah. Do konca lanskega septembra je teh rizičnih posojil bilo za 1.348 milijard, v sami videmski pokrajini jih je bilo za 589 milijard. V treh deželah gospodarsko razvitega italijanskega severovzhoda (Veneto, Tridentinska - Južna Tirolska, Furlanija - Julijska krajina) so rizična posojila dosegla 7.007 milijard. V Italiji je vsega skupaj bilo rizičnih posojil za 103.273 milijard lir. V naslednjih mesecih so se še povečala. Luknja je vidna povsod, največ v južnih deželah države, zaradi česar je kar veliko bank na .robu bankrota. Vendar pa se tega ne rešijo niti gospodarsko bolj razvite severne pokrajine. V naši deželi so najbolj zaskrbljeni prav v videmski pokrajini. V njej banke niso v stanu dobiti nazaj kar 7, 8 lir od 100 izposojenih! V odstotkih je to rahlo višje od deželnega povprečja (7, 3), znatno več od povprečja na severozahodu (6, 2) in predvsem več kot na Tridentinskem - Južni Tirolski, kjer je odstotek rizičnih posojil le 3, 2-odstoten. Vse več je zaradi tega tudi bankrotov še zlasti malih in srednjih podjetij. V številnih primerih prejšnje lastnike zamenjajo bolj uspešni iz drugih predelov Italije in iz tujine, še zlasti iz Nemčije. To velja tudi za izredno uspešno industrijo v takoimenovanem »trikotniku stolarske industrije« vzhodno od Vidma, kjer v približno tisoč delavnicah in tovarnah izdelajo kar 3 četrtine italijanske proizvodnje stolov. Tuji kapital vdira v deželo tudi drugače, tudi s prisotnostjo v tamkajšnjih bankah. Se zlasti po potresu leta 1976 si je Furlanija zelo opomogla, po zaslugi lastne pridnosti in velike državne pomoči. Veliki in mali industrij-ci so docela obnovili svoja podjetja ali zgradili nova. Zaradi obilice denarja so v Furlanijo prišle iz drugih krajev Italije številne banke, ki so z lahkoto nudile posojila. Marsikateri podjetnik pa ni bil kos novi nalogi. Gornji podatki so iz lanskega septembra. Vsaj za domače banke bomo v kratkem izvedeli, kakšen je gospodarski položaj pri nas, ko bomo v roke dobili lanskoletne bilance. Najbrž tudi zaradi teh težav so bankirji letos bili bolj skopi kot v prejšnjih letih v nudenju podatkov. V prejšnjih letih so nam v grobem podatke posredovali že v februarju. Letos pa so bili bolj zadržani in nas z njimi seznanjajo šele v teh dneh ali pa kar čakajo na občne zbore konec aprila ali v začetku maja. Marko VValtritsch IhaE 9. APRIL 1997 vlil SAH |5 valuta nakupni prodajni g ameriški dolar 1673,00 1718,00 i °i-5 a i < | " nemška marka 977,00 997,00 funt šterling 2730,00 2785,00 švicarski frank 1135,00 1165,00 belgijski frank 46,70 48,70 francoski frank 288,30 298,30 danska krona 254,00 264,00 norveška krona 239,20 249,20 švedska krona kanadski dolar 215,60 1199,00 225,60 1239,00 M (g portugalski eskudo 9,33 10,23 - IZ? M nizozemski gulden 862,30 887,30 o avstrjski šiling 137,70 142,20 španska pezeta 11,19 12,29 M grška drahma 5,98 6,76 irski šterling 2578,00 2658,00 japonski jen 12,86 13,76 mSm avstralski dolai 1272,00 1342,00 m' ‘ madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 230,00 280,00 , ..." slovenski tolar 10,60 11,00 9. APRIL 1997 v Ul $AH 9. APRIL 1997 v URAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1677,00 979.00 288.00 862,00 47,00 2702.00 2582.00 255.00 6,08 1198.00 1136.00 137,85 10,60 1707.00 997.00 298.00 887.00 48,80 2782.00 2677.00 265.00 6,68 1233.00 1161.00 142,35 11,00 ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt šterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka 1694,420 1926,560 986,160 293,090 2750,380 876,850 47,801 11,681 258,910 2621,610 6,265 9,834 1223,580 13,387 1149,070 140,100 243,400 220,870 329.940 v i-------------------------------------------------------1 9. APRIL 1997 INDEKS MIB-3P; +1,42% delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 11.722 +1,31 Mediolanum 15.177 +0,24 Bca dl Roma 1.200 +1,52 Montedison 1.120 + 1,54 Bca Fideuram 4.406 + 1,21 Olivetti 604 -0,06w Benetton 21.560 +2,06 Parmalat 2.512 +1,33 Comit 3.368 -0,38 Pirelli Spa 3.747 +2,71 Credit 2.411 +0,33 Ras 14.918 +0,99 Edison 8.851 +2,12 Rolo 15.292 + 1,88 Fiat 5.471 + 1,89 Saipem 8.118 +0,64 Gemina 686 -1,30 San Paolo To 11.267 +2,54 Generali 30.095 +0,26 Sirti 10.355 -1,57 Imi 15.163 +1,60 Štet 7.784 +1,15 Ina 2.326 + 1,17 TIM 4.844 +1,16 Italgas 5.793 +1,97 Telecom Ita 4.431 + 1,48 La Fondiaria ■ 6.396 +1,36 Mediaset ^ 7.060 +2,14 Mediobanca 10.096 +1,94 Podtajnik Fassino danes na obisku v Ljubljani LJUBLJANA - Danes se bo mudil na obisku v Ljubljani podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino, ki bo imel pogovore na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve in na vladi republike Slovenije. Ob zaključku pogovorov bosta Fassino in državni sekretar Ivo Vajgl imela tiskovno konferenco. O vsebini Fassinovih pogovorov v Ljubljani ni uradnih sporočil, znano pa je, da se bo predstavnik italijanske vlade pogovarjal tudi s sekretarko Vojko Ravbar, ki je zadolžena za gospodarske odnose s tujino. SLOVENSKO-AVSTRIJSKI ODNOSI Predsednik Kučan je sprejel koroške Slovence Predstavniki ZSO in NSKS so mu izrazili svoje nezadovoljstvo LJUBLJANA - Predsednik republike Milan Kučan je včeraj sprejel predstavnike obeh ■osrednjih organizacij koroških Slovencev pred današnjim srečanjem s koroškim deželnim glavarjem Christofom Zemattom v Sloveniji, so sporočih iz urada predsednika republike. Predstavniki manjšine so pri predsedniku ponovili svoje znane kritične ocene o njihovem položaju in uresničevanju njihovih manjšinskih pravic. Nezadovoljni so, ker se zakonske določbe, ki zadevajo manjšino in dane obljube, ne izpolnjujejo. Večina vprašanj manjšinske zaščite je v pristojnosti zvezne vlade, ki pa praviloma upošteva stališča dežele. Ta pa ne stori dovolj za reševanje problemov, za ustvarjanje prijaznejšega vzdušja, razumevanja in zaupanja med manjšino in večino na Koroškem, pa tudi ne dovolj za izvedbo sprejetih stališč in določb. (Foto Bobo) PREDSEDNIK EVROPSKE KOMISIJE Jacques Sankt bo jutri obiskal Slovenijo BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jacques Santer bo danes uradno obiskal Romunijo, jutri pa Slovenijo, so včeraj sporočili na Evropski komisiji v Bruslju. Santer, ki v Romunijo in Slovenijo odhaja v okviru turneje po vseh državah kandidatkah za polnopravno članstvo v Evropski uniji, se bo s slovenskimi in romunskimi oblastmi pogovarjal o njihovih pripravah na približevanje uniji ter spodbudil proces političnih in gospodarskih reform, je pred obiskom povedal tiskovni predstavnik Evropske komisije. Govora bo tudi o izvajanju programa Phare v Romuniji in Sloveniji, pri čemer bo Santer predstavil nove smernice tega programa, namenjenega pripravam držav kandi- CELOVEC / PRED ZERNATTOVIM OBISKOM V SLOVENIJI Poziv slovenski vladi, naj zagovarja interese Slovencev CELOVEC - »Dolgoletne zahteve slovenske manjšine na Koroškem za ureditev dvojezičnih otroških vrtcev, za enakopravno financiranje Slovenske glasbene šole iz deželnega proračuna, za sprejemanje signala TV-Slovenija na dvojezičnem ozemlju, za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov v skladu s 7. členom Avstrijske državne pogodbe in nenazadnje za ureditev zastopstva slovenske manjšine v koroškem deželnem zboru od dežele Koroške doslej niso bile upoštevane. Zato pozivamo slovensko vlado, da odločno podkrepi zahteve koroških Slovencev po uresničevanju manjšinskih pravic«. S to izjavo pred današnjim obiskom koroškega deželnega glavarja Christofa Zematta in njegovega namestnika Karl Heinza Grasserja opozarja predsednik Centra avstrijskih narodnosti (CAN) Marjan Pipp slovenski politični vrh na šte- vilna nerešena vprašanja slovenske manjšine na Koroškem. Pipp v svoji izjavi nadalje opozarja tudi na Resolucijo državnega zbora Republike Slovenije o položaju slovenskih manjšin v sosednjih državah, ki podpira omenjene zahteve slovenske manjšine v Avstriji in obvezuje državne organe RS, da pri oblikovanju odnosov z Republiko Avstrijo uveljavljajo v Resoluciji sprejeta načela. Izjavo Pipp zaključuje s pozivom predsedniku slovenske dr. Janezu Drnovšku, da se »tudi pri naročilih za gospodarske projekte, ki jih želi dobiti dežela Koroška v Sloveniji (projektiranje in gradnja elektrarn, itd), ozira po pripravljenosti Koroške za reševanje manjšinskih vprašanj«. Koroškega deželnega glavarja Zematta in njegova (svobodnjaškega) namestnika Grasserja bo danes v Ljubljani najprej sprejel predsednik države Milan Kučan, popold- ne pa se bosta v Logarski dolini sestala s predsednikom in podpredsednikom slovenske vlade Janezom Drnovškom oz. Marjanom Podobnikom. V ospredju pogovorov bodo aktualna bilateralna vprašanja na področjih gospodarstva, kulture in turizma - manjšinsko vprašanje v vabilu deželnega tiskovnega urada ni omenjeno. Obisk politikov v Logarski dolini je dober znak, da se večletni projekt mejnega prehoda Pavličevo sedlo končno le uresničil. Zer-natto bo v Slovenijo prispel z zagotovilom, da bodo še jeseni letos na koroški strani začeli z gradnjo ceste do mejnega prehoda. Realizacija projekta na koroški strani bo stala približno 23 milijonov šilingov, novi mejni prehod pa bo povezal dolino Bele na Koroškem z Logarsko dolino v Sloveniji in približeval dve regiji s skupno približno 30.000 prebivalcev. Ivan Lukan PO GROŽNJAH NEZNANCA Thomyjevi proizvodi so povsem vami dov (opozorilo torej ne velja samo za proizvode »Thomy«), ki so bili kupljeni v zgoraj naštetih trgovinah med 1. in 7. aprilom letos. Preiskava proizvodov še vedno poteka in za sedaj izključujejo podobno nevarnost za proizvode, ki so bili prodani v drugih trgovinah v omenjenih mestih ali drugod v ZR Nemčiji. Vsi proizvodi »Thomy«, ki so bili uvoženi v Slovenijo, so proizvedeni v Švici in zato podobna nevarnost ne obstaja. Zaradi potrebne skrbi in zaščite kupcev, zagotavlja Droga Portorož, pozorno spremljajo vsa dogajanja v zvezi z omenjeno zadevo in so v stalni povezavi z Nestle-jem. PORTOROŽ - V zvezi s kriminalnim izsiljevanjem multinacionalke Nestle oz. njihovega podjetja Thomy Nemčija s strani nekega nepoznanega posameznika, ki je zagrozil z zastrupitvijo proizvodov »Thomy« v določenih trgovinah na področju ZR Nemčije, če omenjeno nemško podjetje ne bo plačalo več milijonov mark »odkupnine«, je Droga iz Portoroža na podlagi informacij, prejetih od firme Nestle objavila sporočilo za javnost, da je nemška policija za sedaj samo v treh supermarketih v mestih Regensburg, Bremen in Saarbriicken opozorila prebivalce, da ne uporabljajo nobenih prehrambenih in drugih proizvo- datk na vključitev v EU. Santer bo predstavnike oblasti obeh pridruženih držav seznanil z dogajanji znotraj petnajsterice ter s potekom medvladne konference, od katere je odvisen začetek pogajanja s kandidatkami iz Srednje in Vzhodne Evrope. Medvladna konferenca o reformi maastrichtskega sporazuma naj bi se predvidoma končala na vrhunskem srečanju EU sredi junija letos v Amsterdamu, pogajanja z državami kandidatkami pa naj bi se začela najprej šest mesecev kasneje. Evropska komisija bo julija letos predstavila mnenja o vseh desetih državah kandidatkah iz Srednje in Vzhodne Evrope, v katerih bo ocenila njihovo pripravljenost na vključitev v unijo. Države kandidatke morajo v ta namen prilagoditi svojo nacionalno zakonodajo evropskim standardom ter uspešno opraviti politične in gospodarske reforme. Tudi prilagajanje zakonodaje bo ena od tem ob Santerjevem obisku, se je izvedelo iz virov komisije. V Ljubljani se bo predsednik Evropske komisije sestal s predsednikom Slovenije Milanom Kučanom, predsednikom vlade Janezom Drnovškom in zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem. Sestal se bo tudi s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom ter nagovoril poslance državnega zbora na plenarni seji. Evropska unija je Slovenijo priznala januarja 1992. Odnose med EU in Slovenijo je najprej urejal sporazum o sodelovanju, ki je zečel veljati 1. septembra 1993 ter je vseboval razvojno klavzulo za možnost napredovanja k evropskemu pridružitve-nemu sporazumu. Slovenija in EU sta evropski sporazum paraCrali junija 1995, podpisali pa 10. junija 1996..(STA) Boris Bergant spet podpredsednik Evropske zveze TV LJUBLJANA - Na letošnji skupščini Evropske radiotelevizijske zveze (EBU) v Mainzu, ki je potekala na postaji nemške televizije ZDF, so drugič zapored za podpredsednika z dveletnim mandatom izvolili Borisa Berganta, pomočnika generalnega direktorja RTV Slovenija za mednarodno sodelovanje, so sporočili z RTV Slovenija. Vnovična izvolitev Borisa Berganta za podpredsednika je potrditev ugleda slovenske nacionalne televizije v tej najvecji radiotelevizijski uniji. EBU namreč združuje 67 organizacij, ki opravljajo naloge javnega servisa v 49 evropskih in sredozemskih državah, so še zapisali v sporočilu za javnost. ____OBISK SLOVENSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA THALERJA NA MADŽARSKEM_ Srečanje s slovenskimi gospodarstveniki BUDIMPEŠTA - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler se je v Budimpešti sešel s predstavniki slovenskega gospodarstva na Madžarskem. Vodja slovenske diplomacija je predstavnike slovenskih podjetij seznanil o izčrpnih pogovorih z madžarskim zunanjim ministrom Lasz-lom Kovacsom, slovenski gospodarstveniki pa so ministra opozorili na nekatere težave, s katerimi se soočajo, predvsem s slabo cestno in železniško povezavo med državama. Uvodoma je minister Thaler dejal, da je Madžarska izredno pomemben gospodarski partner Slovenije, in zagotovil, da je med prednostnimi nalogami slovenske vlade izgradnja železniške povezave. Thaler je omenil, da prav projekti boljših povezav in lažjega prehajanje meja Slovenijo zanimajo v okviru Pobude za jugovzhodno sodelovanje (SEČI). Gospodarske razmere in gibanje na Madžarskem je uvodoma orisal prvi sekretar za gospodarske zadeve na slovenskem veleposlaništvu v Budimpešti Iztok Grmeč. Delovnega zajtrka s slovenskim zunanjim ministrom so se med drugim udeležili predstavniki Luke Koper, Slovenskih železnic, Slovenskih železarn, Krke, Nove Ljubljan- ske banke, Mercatorja in nekaterih drugih podjetij, ki poslujejo na Madžarskem. Predstavnik Luke Koper Drago Vaupotič, ki je prav tako opozoril na problem slabših cestnih in železniških povezav, je dejal, da je Madžarska izredno zainteresirana za sodelovanje z Luko Koper. Za Madžarsko je Luka Koper drugi partner v prekmorskem transportu, za Luko Koper pa je Madžarska, takoj za Avstrijo, prav tako drugo najpomembnejše tržišče. Madžarska je po izvozu 13. in po uvozu sedma partnerska država Slovenije. V letu 1996 je znašal izvoz na Madžarsko 105, 181 milijona dolarjev, uvoz pa 236, 932 millijona dolarjev, kar je manj kot leto poprej. Kot razloga za upad oz. stagnacijo v blagovni menjavi z Madžarsko slovenski gospodarstveniki omenjajo nestabilnost madžarskega trga in upadanje kupne moči, dodatno ugodno carino za tuje blago na Madžarskem in med drugim prepoved izvoza žit v letu 1996. Predstavniki slovenskega gospodarstva so kljub temu za prihodnost izrazili optimizem in znova poudarili, da se bodo razmere vsekakor izboljšale z boljšo avtocestno in železniško povezavo. Poleg tega Slovenija v letu 1997 predseduje skupnemu odboru Srednjeevropskega prostotrgovinskega sporazuma (CEFTA), zato je pričakovati, da bodo določene dejavnosti posredno posvečene tudi reševanju dvostranskih vprašanj med Slovenijo in Madžarsko. V torek se je Thaler sešel z madžarskim kolegom La-szlom Kovacsom, s katerim sta se izčrpno pogovarjala o dvostranskem in večstranskem sodelovanju ter razmerah v svetu. Thaler se je sešel tudi z obrambnim ministrom Gyorgyjem Kele-tijem in članom madžarskega atlantskega sveta in Društva za mednarodne odnose. Mihela ZupanCiC/STA NOVICE Rokometašem Principa prva finalna tekma MODENA - Rokometaši tržaškeega Principa so včeraj dobili prvo finalno tekmo za državni naslov. V Modeni so premagali domaCo ekipo Gammadue s 25:24 (10:7). Srečanje je bilo sila izenačeno predvsem v drugem polčasu in v končnici, ko so trdoživi gostitelji nadoknadili štiri gole razlike in tri minute pred koncem zmanjšali zaostanek na samo gol razlike (22:23). Naposled pa so TržaCani le ohranili mirne živce in z razpoloženima Riccijem Schmidtom, ki je skupno dal 6 golov, in Massottijem (5) ohranili tesno vodstvo in tudi zasluženo zmagah. Ostali strelci Principa so biti: Milosavljevič 4, Tara-iino 4, Marco Lo Duca 2, Pastorelli 2, Guerrazzi 1. Pri Modeni je bil daleč najboljši Nezirevid, ki je dal 8 zadetkov. Druga tekma bo v soboto v Trstu. Tržačani imajo tako možnost, da osvojijo še en naslov. Pokal UEFA: Španci tesno TENERIFE - V drugi polfinalni tekmi pokala UEFA je španski Tenerife gostil nemški Schalke 04 in slaviti z-1:0 (1:0), edini zadetek pa je že v 6. minuti z enajstmetrovke dosegel Fetipe. Nemcem se je ponudila izredna priložnost za ugodnejši izid. 2e v 55. minuti je moral zaradi grobega prekrška na klop Dorado, od 74. minute, ko je moral v slačilnico še Ojeda, pa so imeti celo dva igralca več na igrišču. Prednost jim ni pomagala, v 76. minuti pa je de Kock zapravil celo enajstmetrovko. Rapajič izključen, a ne zaradi »roke« MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi izkkljuCila osem nogoem-tašev, med katerimi je tudi hrvaški nogometaš Pe-riugie Milan Rapajid. Hrvaški igralec pa ni dobil izklljuditev zaradi znane zgodbe, igranja z roko na nedeljski tekmi proti Napotiju, temveč ker si je prislužil rumeni karton na tej tekmi zaradi protestov. Ker je bil že prej na seznamu opomnejnih, je tako izključen. Prepoved za eno kolo igranja so aprejeti še: Rustico (Atalanta), Andersson (Bologna), Grossi (Reggiana), Tramezzani (Piacenza), Serena (Firoen-tina), Aldair (Roma), Ametrano (Verona). V C2 ligi je bil za eno kolo izključen Corino (Triestina). Gand - Wevelgem: zmaga Francoza P. Gaumonta WEVELGEM (BELGIJA) - Francoz Phiutippe We-velgem je zmagal na 59. mednarodni kolesarski dirki Gand - VVevelgem (208 km), ki je veljavna tudi za svetovni pokal. 24-letni francoski kolesar je v sprintu premagal Ukrajirica Cmila in Belgijca Ca-piota. VRSTNI RED: 1. Philippe Gaumont (Fra) 4:45.00 s poprečno hitrostjo 43, 368 km na uro; 2. Andrej Črnil (Ukr); 3. Johan Capiot (Bel); 4. Sergej Ovčakov (Ukr); 5. Andrea Ferrigato (Ita); 6. Henk Vogels; 7. Stuart 0’Grady (oba Avstral); 8. Fabrizio Guidi (ita); 9. Johan Museemv (Bel); 10. Giuseppe Calcaterra (Ita) vsi v zmagovalčevem času. V Španiji slavje Zaninija VITORIA (ŠPANIJA) - Italijan Stefano Zanini je osvojil tretjo etapo (Viana - Vitoria, 189 km) mednarodne kolesarske dirke po Baskovskih deželah. Francoz Stephane Heulot pa je ohranil prvo mesto na skupni razvrstitvi. NOGOMET / POLFINALE LIGE PRVAKOV Juvenlusovo slavje sredi Amsterdama Turinčani povsem zasluženo premagali domači Ajax - Amoruso in Vieri strelca zadetkov Tako se je Amoruso veselil po prvem golu. (Foto AP) Ajax - Juventus 1:2 (0:2) STRELCI: Amoruso v 13. min., Vieri v 40. min., Litmanen v 65. min. AJAX: Van der Sar, Blind, Melchiot, F. De Boer, Scholten (od 77. min. Wootwr), Witschge (od 70. min. Dani), Litmanen, Overmats, Mu-sampa (od 27. min. Bo-garde), Babangida, R. De Boer. JVUENTUS: Peruzzi, Ferrara, Montero, Porrini, Pessotto, Di Livio (od 69. min. Tacchinardi), De-schamps, Jugovič (od 85. min. Lombardo), Zidane, Vieri, Amoruso. SODNIK: Lopez Nieto (Španija). RUMENI KARTONI: Di Livio, Tacchinardi in Jugovič. GLEDALCEV: 50.000. AMSTERDAM - Juventus je tudi na sinočnji prvi polfinalni tekmi lige prvakov dokazal, da je ta Cas v odlični formi ter v gosteh zanesljivo in zasluženo premagal, sicer okrnjeno postavo Ajaxa. TurinCani, ki bodo Cez petnajst dni igrali doma proti tem nasportnikom, so s sinočnjim uspehom tudi na zelo dobri poti, da se uvrstijo v finale. Juventusov trener Lip-pi je taktično zelo dobro pripravil sinočnjo tekmo, tako da so njegovi varovanci takoj prevzeli po- budo na sredini igrišča in v kali zatrti vsako pobudo nizozemske ekipe, ki verjetno tako uspešnega začetka gostov ni pričakovala. S hitrimi napadi je Juventus večkrat spravljal v težave obrambo gostiteljev, ki je že po 14 minutah kapitulirala. Amoruso, verjetno v »of-fisideju«, se je odlično znašel v kazenskem prostoru in z diagonalnim strelom ugnal, sicer zanesljivega domačega vratarja. Nizozemci so ostro reagirali, zlasti z odlič- nim Babangido, ki je vnašal zmedo v Juventu-sovo obrambo. Lippijeva ekipa pa je še naprej imela premoč na sredini igrišča in tudi ustvarila veCj število priložnosti za azdetek od domačinov, tako da je moral Van der Sar večkrat drzno poseči. Nič pa ni mogel v 40. min., ko je Vieri z močnim strelom zadel drugi gol. Tudi v nadaljevanju je turinsko moštvo držalo v šahu domačine, ki pa so v 25. minuti z Litmane-nom zmanjšali zaostanek na 1:2. Tedaj so si gostitelji opogumili in na vse viže skušali doseči izenačenje. Juventusova obramba pa je zdržala do konca. Ne samo: bila je zelo nevarna s protinapadi in predvsem Zidane je imel izredno priložnost, da še tretjič premagal Van der Sara. V drugi polfinalni tekmi tesna zmaga Borussie iz Dortmunda DORTMUND - V drugi polfinalni tekmi lige prvakov je Borussia v Dortmundu tesno premagala Manchester United z 1:0 (0:0). Pred približno 50.000 gledalci so Nemci v glavnem napadali, dosegli pa so le en zadetek, in to v 31. minuti drugega polčasa s Tretschockom. NAMIZNI TENIS / KVALIFIKACIJE Krasove mladinke in naraščajnice odlične v Temiju Nastop na DP si je že priborilo sedem ekip Krasa Telital Kvalifikacijske točke za nastop na mladinskem državnem prvenstvu, ki bo v Temiju, od 21. do 25. maja, so dokončno razdeljene. Mladinska vrsta Krasa Tehtal jih je nabirala na treh deželnih, turnirjih (Gorica, Latisana, Zgonik) in na štirih državnih turnirjih (Alassio, Temi, Turin, Temi). Od državnih je bil Temi vsedržavnega značaja in prav na zadnjem, 5. in 6. aprila, so se ponovno izkazale Krasove naraščajnice in mladinke. Kras Telital je dvakrat segel po najvišjem mestu, in sicer z Vanjo Milic pri mladinkah in z Martino Milic pri naraščajnicah. Od štirinajstih Krasovih predstavnikov jih je kar enajst igralo tudi v višji starostni kategoriji od svoje, z nekaterimi prijetnimi presenečenji. Dektice/Dedd Z izjemo Alessie Gerebizza so vse Krasove deklice uspešno prišle iz začetne skupine. Nataša Doglia se je že četrtič uvrstila med prvo šestnajsterico. V osmini finala je izgubila s Culazzo iz Piemonta. Med dvaintrideseterico so se uvrstile Sara Sardo, Martina Tretjak in Giada Vidoni ter med dečki Boštjan Milic, Uroš Fabiani pa med 64-terico, kjer ga je v prvem krogu izločil Sardinec Locci. Naraščajnice/NarašCajniki V ženski konkurenci je Kras Tehtal nastopil s petimi na-rašCajnicami in petimi deklicami. Štirim deklicam ni uspel preboj, medtem ko so se kar tri naraščajnice morale pomeriti med seboj. Zmagovalka je bila Martina Mitič, ki je v dragem krogu (v osmini finala) izločila soigralko Martino Tretjak, ki je edina od Krasovih deklic igrala v dragem delu tekmovanja pri naraščajnicah. V četrtfinalu je sledil klubski obračun Martine Milic z Jasmin Kralj (-16,11,16). V polfinalu je Martina najprej nadigrala Ingrid Calliari (Tramin) in v finalu še Mario Rito Pilloni (17, 22), s katero sta igrati skupaj v para na drugih tumirjih. Z isto nasprotnico je v polfinalu izgubila Daša Bresciani (17, -12. -18), ki si je prislužila s tem tretje mesto. Barbara Santini se je uvrstila med 16-terico, Nadja Blasone med 32-terico. DeCka Milic in Fabiani ter naraščajnik Jurij Verč v konkurenci naraščajnikov niso imeti sreče in se niso prebili iz skupine. Mladinke/mladinci Pri mladinkah je že dragic slavila zmago Vanja Milic. V četrtfinalu je imela za nasprotnico sestra Martina, ki je osvojila 5. mesto. Vanja je zatem v polfinalu premagala Bazzanijevo in v finalu prisilila k predaji tudi Karin Calfia-ri iz Bočna. V osmini finala je z 1:2 izgubila Nina Milic proti drugokategomici Aliče Bisaccione (Arezzo), ki je njena nasprotnica tudi v ekipnem dragotigaškem prvenstvu. Naraščajnici Jasmin Kralj in Daša Bresciani sta prišli med 32-terico. Jasmin je izgubila z Ingrid Calliari (17, 16), Daša proti Guarientovi (18, 22). Edini predstavnik med mladinci Bojan Simoneta se je prav tako uvrstil med 32. V prvem krogu je bil uspešen nad Leonardom Taddejem (18, 17), v dragem pa ga je premagal kasnejši finalist Davide Gusmini. Kdo vse bo branil barve Krasa na državnem prvenstvu, v tem trenutku še ni točno znano. Vsekakor pa lahko z gotovostjo računamo, da bo to število veliko. Na mladinsko DP se je namreč že kvalificiralo 7 Krasovih ekip. Najkasneje dva tedna pred državnim prvenstvom pa bodo znana tudi imena posameznikov. (J.J.) PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Predzadnje predavanje SPDT Nocoj ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani predzadnje predavanje, ti ga v tej sezoni prireja SPDT. Zvestim planinkam in planincem, ti redno obiskujejo Četrtkove večere, se bodo s predstavo »Gore v sliki in besedi« prestaviti elani fotokrožka Skupina 75 iz Gorice, ki so z vrsto diapozitivov pri- rstih recitacijami pesmi, ti jih podaja Barbara Rusija. S predstavo so Člani goriškega fotokrožka želi velik uspeh v Gorici, zato jih je SPDT povabil v svojo sredo, da svojo stvaritev posredujejo tudi tržaškim planincem, ki so vabljeni, da se nocojšnjega predavanja udeleže. Po izvajanju goriških gostov, pripravlja nocoj SPDT še prikaz niza diapozitivov Zvonka Vidaua o lepotah Visokih in Nizkih Tater. Gre za reklamizacijo privlačnih gora in lepih krajev na Slovaškem, kamor misli SPDT konec avgusta popeljati elane in somišljenike na enotedenski pohod. Podobne informacije o pohodu na vrhove Tater bo SPDT sporočilo pravočasno, ustne prijav za izlet pa sprejema že sedaj. Na izlet ob reki Reki Pravšnji Cas je za izlete in oglede naravnih zanimivosti v naši neposredni bližini. SPDT se je zato odločilo prirediti izlet, na katerem bodo udeleženci lahko spoznati enega najznamenitejših, svetovno znanih kraških pojavov. Podali se bodo po turistični poti ob strugi reke Reke in opazovati njen tok in pojav ponikanja. Izletniki se bodo z osebnimi avtomobili odpeljali do kraja Famlje, kjer začenja peš pot in se mimo cerkvice sv. Tomaža spustih do opuščene- ga mlina ob Reki. Vzdolž struge bodo opazovali sotesko, ti si jo je reka izdolbila s tem, da je globoko zarezala v apnenčaste skale. Uživali bodo ob pogledu na bujno cvetoCo podrast in se nato povzpeti do razvalin gradu na Skolju te se spet spustiti v sotesko. Nadaljevati bodo pot do Nakelske cerkvice in mino Motovuna odkoder se odpira lep razgled na sotesko, do Škocjana. Po postanku na škocjanskem mostu se bodo vrnili na izhodiščno točko v Famlje. Izlet bo v nedeljo, 20. aprila, z odhodom ob 8.30 z Oberdankovega trga in ob 8.45 izpred prosvetnega doma Tahor na Opčinah. Izet vodi Marinka Pertot, prijave pa sprejema ZSSDI (tel 635627.) Nezgodno zavarovanje SPDT SPDT mora spet spomniti svoj člane, ti koristijo nezgodno zavarovanje in vse, ki bi se radi zavarovati, da zapade jutri, petek, 11. aprila, zadnji rok za vplačilo 35.000 lir premije. Od jutri dalje SPDT ne bo sprejemalo vplačil zamudnikov. Le-ti lahko izkoristijo priložnost nocoj pred začetkom predavanja. »Gore v sliki in besedi« v Gregorčičevi dvorani, kje bo od 20.00 ure dalje »uradoval« Frač Armani. Ugodna je tudi prilika za poravnavo članarine za leto 1997. Pohod od Praprota do Repna SPDT ponovno poziva tržaške planinke in planince, naj se v nedeljo, 13. aprila, polnoštevilno udeleže tradicionalnega pohoda od Praprota do Repna, ti ga v spomin na nepozanega odbornika Mirka Škabarja, že enajstič prireja SK Devin. Odhod iz Prapro-tabo ob 8.30 do 10.00 ure, prihod v Repen pa je predviden po približno štirih urah hoje. Občni zbor koprskih planincev Prejšnji petek so se na 40. rednem obč- ki so potegniti črto pod enoletno dejavnostjo in z zadovoljstvom ter nemalo zadoščenja ugotovili, da so žeti zavidljive uspehe na vseh področjih, izletništvom, alpinističnim in zlasti mladinskem. Največji njhov dosežek je izid planinskega vodnika po Slovenski Istri, Čičariji, Brkinih in Krasu, za katerega je bil glavni pobudnik in soustvarjalec Karlo Kocjančič. Vodnik, ti je opremljen s krasnimi fotografskimi posnetki Branka Bratoža - Jožka, Vojka Franetiča in Hinka Potočnika in za sestavo katerega je sodelovalo veC v planinstvu znanih imen, zapolnjuje dolgoletno vrzel pri odkrivanju prelestnih kotičkov, splaninskega vidika doslej manj znanega predela slovenske zemlja. Planinski vodnik, o katerem bomo še poročali, je izšel pri založbi Planinske zve- konec aprila. Mimo vodnika, so koprski planinci na obenem zbora izvoliti nov pomlajen odbor, ki bo v prihodnje vodil društvo in za predsednika ponovno portdili Franca Goriška. (L. A.) Dr. Peter Skoberne predaval o značilnostih flore na Sabotinu Na pobudo Slovenskega društva Gorica in Kulturnega c tin je bilo prejšnji petek v mati dvorani Kulturnega doma v Gorici zanimivo predavanje. Dr. Peter Skoberne je v besedi in stiki predstavil značilnosti sabotinske flore in opozoril na problematiko ustrezneih rešitev za njeno zavarovanje. Osnovni element je seveda poznavanje in utrjevanje zavesti, da mora biti človekovo poseganje v prostor premišljeno in odgovorno, tudi ko gre za nadelavo stez in p sk, kakor se to zad nu. Dr. Skoberne je na barvnih diapozitivih prikazal najbolj značihe rastline, ki imajo na Sabotinu skrajni rob razširjenosti. Na vršnem grebenu uspevajo izrazito alpske vrste (jeglič, kamnotiec), samo nekaj metrov stram, zlasti na južnih pobočji je opaziti prisotnost vrst, ti jih prištevamo v takoi-menovano ilirsko, oziroma balkansko območje, močno pa so zastopane tudi subme-diteranske sorte, katerih najbolj značilen predstavnik je Cmi ati zimzeleni hrast. Sabotin ima trajno mesto v zgodovini odkrivanja rastlin na Slovenskem. Tu je že pred skoraj petsto leti Mattioli prvi našel in opisal znano rastlino, znano z imenom kranjska bunika. Prireditelja sta veCer pripravila z namenom, da bi širši krog občinstva, pa tudi dijake in profesorje, seznanila s pestrostjo in bogastvom rastlinstva, ki uspeva na Sabotinu in ti je žal, premalo znano. Zal je bil odziv s šol skromnejši od pričakovanja. Izlet v Gorski Kotar Za cilj prvega letošnjega avtobusnega izleta je SPDG izbralo narodni park Risnjak Gorskem Kotarju, kakih 20 kilometrov od Reke. Izlet bo v nedeljo, 20. aprila. Udeleženci se bodo z avtobusom peljali do Platka, znane planinske in turistične postojanke. Od tu je na vrh Risnjaka (visok je nekaj nad 1500 metrov) poldruga ura hoje. Gora je zelo razgledna, saj seže pogled do Julijcev in Triglava. Za povratek na Platak je predvidena dobra ura hoje. Torej vsega kake tri ure. Na Platku je planinski dom, kjer se bodo lahko ustavili izletniki, ki iz takih ati drugačnih razlogov ne bodo šli na pot skozi goste in zelo zanimive gozdove. Društvo bo poskrbelo tudi za vodstvo. Nazaj grede se bomo zapeljati še na Učko (če bo vreme primemo), sicer pa je predviden obisk starodabnega mesteca Kastav. Vračati se bomo preko Buzeta. Kosilo iz nahrbtnika. Za prehod slovensko-hrvaške meje je dovolj veljavna osebna izkaznica. Avtobus bo odpeljal ob 6. uri iz Rožne doline, povratek je predviden okrog 21. ure. Vpisovanje za avtobus se zaključi 14. aprila. Staničev pohod bo zadnjo nedeljo v aprilu Planinsko društvo "Valentin Stanič” iz Kanala prireja tradicionalni pohod po Poteh Valentina Staniča. Start je v Solkanu, na glavnem trgu, cilj pa v Kanalu. Celotna pot zahteva dobrih sedem ur hoje. Mogoče pa je opraviti tudi samo polovično pot in sicer z Vrhovlja v Kanal, oziroma iz Solkana do Vrhovlja. Zelo zanimiv je zlasti začetni del, od Solkana preko Sabotina na Vrhovlje. V nedeljo pohod Vivicitta V priredbi združenja UISP bo v nedeljo, 13. aprila tudi v Gorici pohod Vivicitta. Pohod se bo odvijal na dveh različno dol- je tudi Slovensko planinsko društvo, ki bo poskrbelo za okrepčevalnico na Rafutu. Start in cilj manifestacije bo v križišču Cat-terinijeve in Skabrijelove ulice. Start bo ob 10.30. ŠPORT Četrtek, 10. aprila 1997 RITMIČNA GIMNASTIKA ODBOJKA / POKRAJINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM ODBOJKA Borova mladinka Veronika Žerjal prva s kolebnico Kolajno osvojile tudi Erika Gregori in Karin Mezgec Ugodno kolo za Naš prapor Soča Unitekno zdržala en set 2. ŽD: odličen odpor Multiservicea Proti močnemu Corridoniju klonil šele v petem setu Slogine deklice v finalu , brez točk Jutri še Bor proti Virtusu V nedeljo je bil v Trstu sklepni del deželnega prvenstva, v športno-ritmič-ni gimnastiki, v okviru katerega so nastopile tudi štiri borovke. Kljub dejstvu, da sta Veronika Žerjal in Karin Mezgec nastopili delno poškodovani, je odšla Borova vrsta iz športne palaCe s kar štirimi odličji, med temi celo z enim prvim mestom. To si je zagotovila s svojo vajo s kolebnico med mladinkami Veronika Žerjal, ki je bila zelo opažena. To pa kljub temu, da v vajo zaradi poškodovane mišice ni mogla vključiti vseh težavnostnih prvin, katere sicer odlično obvlada. Žerjalova je osvojila še eno (bronasto) kolajno z vajo z obročem med mladinkami, tudi tu pa ni mogla pokazati vseh svojih veščin. V isti kategoriji si je priborila bron z žogo tudi »povratnica« Erika Gregori, kateri je uspelo doseči celo drugi najboljši rezultat med bo-rovkami. Med Članicami je bron v nastopu z obročem osvojila tudi Karin Mezgec, isto orodje pa je njeni sestri F j oni prineslo-z zaostankom le O, 30 točke četrto mesto. Sestri Mezgec sta nastopili tudi v vaji z žogo, kjer jima je pripadlo 5. do 6. mesto. Prvenstva se je v celoti udeležilo približno 20 te-Ipvadk. Naj dodamo, da si je Karin z izkupičkom točk, ki jih je zbrala v nastopu z žogo zagotovila tudi nastop na med-deželnem finalu, ki bo 20. t.m. v Trstu. Naše mladinke in na-rašCajnice bodo tekmovale tudi to nedeljo in sicer na promocijskem deželnem prvenstvu v Gorici. Nastopila bo vrsta kar šestih Borovih ritmiCark. (-boj-) Na sliki: Veronika Žerjal osvojila dve odličji 1. MOŠKA DIVIZIJA Naš prapor - Fossalon 3:0 (15:1,15:12, 15:5) NAS PRAPOR: Bevčar, Cevdek, Bo-schin, Sfiligoj, Paulin, Miklus, Tomšič, Ju-retič, Ippolito, Sosol, Korečič, Leghissa. Bolj kot pričakovana zmaga nad Fossa-lonom je tabor Našega praporja ta teden razveselila vest, da je Intrepida zadala Cormonsu drugi prvenstveni poraz. Kr-minčani so edini tekmec Našega prapora v boju za napredovanje in ta njihov poraz v bistvu izniči posledice onega, ki so ga slovenski odbojkarji doživeli v neposrednem dvoboju 12. kola, to pa preprosto pomeni, da so se njihove možnosti spet povečale, saj imajo enako število točk od Kr-minčanom, a s tekmo manj in z boljšo razliko v setih (32:10 Naš prapor, 31:15 Cormons), do konca pa manjka še pet kol. Mossa - Soča Unitekno 3:0 (15:10, 15:2,15:6) SOČA UNITEKNO: A. in M. Cemic, Faganel, Golob, Kovic, Lukeš, Messina, Miklus, Orel, Prinčič. Sočani, ki se intenzivno pripravljajo na nedeljsko prvo dejanja deželnega finala prvenstva dečkov, so tekmo pričeli presenetljivo dobro, saj so se v prvem setu izkazali v vseh elementih. Dobro je deloval servis v skoku, napad je bil agresiven, obramba solidna. Zal je v končnici, kot vedno, prevladala izkušenost mnogo starejših nasprotnikov, ki so nato v na-slendjih dveh setih takoj izrabili padec storilnosti v igri Soče in gladko zmagali. Ostala izida 13. kola: Intrepida - Cormons 3:1, Turriaco - Tomana 3:0. Vrstni red: Naš prapor in Cormons 20, Turriaco 16, Intrepida 14, Mossa 12, Tomana 10, Agraria Terpin 8, Fossalon 4, Soča Unitekno 0. 1. ZENSKA DIVIZIJA Izidi 13. kola: Grado - Val 3:0, Mondo Computer - Azzurra 3:1, Pieris - Intrepida 3:1, Morarese - Cormons 3:1. Vrstni red: Morarese in Mondo Computer 20, Cormons 18, Grado in Azzurra 14, Intrepida 12, Pieris 6, Val 0. 2. ZENSKA DIVIZIJA Corridoni - Multiservis 3:2 (16:14, 13:15,15:10,12:15,15:6) Multiservis: Corsi, Bagon, Berce, Bene-detti, Sfiligoj, K. in V. Batistič, Cetul. Goričanke so na zahtevnem gostovanju v Foljanu odigrale enega izmed najboljših letošnjih nastopov, saj so se enakovredno borile z mnogo bolj izkušeno ekipo, ki zaseda drugo mesto na lestvici. Skoda za prvi set, kjer so vodile z 12:9 in imele štiri zaključne žoge, od katerih so dve zapravile s sevisom, eno pa z zgrešenim napadom. V drugem setu jim je uspel podvig, saj so nadoknadile stanje 10:3 za nasprotnice. Ključen dogodek tekme se je pripetil v tretjem setu, ko se je poškodovala Kristina Corsi, ki ima v tej mladi ekipi poleg tehnične tudi važno psihološko vlogo. Kljub poškodbi je vztrajala na igrišču cel četrti set, a je lahko dala doprinos le v obrambi, naše pa so vseeno osvojile 15 točk. Na žalost so v zaključnem setu pošle moči. (LP.) Ostali izidi 15. kola: Farra - Staranza-no 3:0, Fossalon - Villesse 3:0, Tomana -Lib- Gorizia 2:3, Acli Ronchi - Pro Ro-mans 0:3. Vrstni red: Lucinico in Corri-donk26, Farra 24, Fossalon 16, Tomana in Libertas Gorizia 14, Multiservice 10, Staranzano, Villesse-in Pro Romans 6, Acli Ronchi 2. Sloga - Virtus 0:3 (9:15, • 14:16,2:15) SLOGA: Crissani, Kovačič, Gregori, Goreti, Žagar, A. in J. Ban, Obad. Okrnjena Sloga je svoje nastope v finalni skupini prvenstva deklic končala z gladkim porazom in brez osvojene zmage. Že nemotivirane slogašice so zaigrale premalo odločno in prepričano, medtem ko je Virtus vedel, da mora zmagati s 3:0 in je zato igral zelo zbrano. Kljub temu ni manjkalo dosti, da bi Sloga osvojila drugi niz. Zadnja in odločilna tekma bo jutri na 1. maju (ob 19.30) med Borom in Virtusom. Za osvojitev naslova potrebujejo borovke en set. Vrstni red: Bor 6, Virtus 4. Sloga 0. HODBOJKA / NARAŠČAJ N ICEh Prvi korak valovk na poti do naslova Val Mti - Farra - 2:1 (15:11,9:15,15:11) VAL MTI: Sosol, Uršič, Gej, Kuštrin, Plesničar, Simčič, Del Fabbro, Černič, Visintin, Bressan, Figelj, Jakin. V prvi polfinalni tekmi so narascajnice Vala Mti premagale Farro in tako napravile prvi korak proti finalu za pokrajinski naslov. Naloga v povratni tekmi, ki bo 25. aprila v Fari, sicer ne bo lahka, toda v Valovem taboru so prepričani, da bodo kljub izgubljenemu setu v prvi tekmi oni tisti, ki se bodo pomerili z zmagovalcem dvoboja Villesse - Azzurra. Srečanje v Gorici je bilo lepo in izenačeno, valovke pa so v prvem in tretjem setu zaigrale zelo zagrizeno in zasluženo slavile. Zal so v drugem nekoliko popustile in dovolile nasprotnicam, da osvojijo ta set. Povedati je treba, da je pri valovkah tokrat manjkala Cuminova, ki je v prvi šesterki, pohvalo pa posebej zasluži Paola Uršič, ki je bila najboljša na mreži. UMETNOSTNO KOTALKANJE / V TRSTU ZA ZAČETNICE V treh na deželnem finalu Uvrstitev so si priborile M. Milič, M. Picini in M. Guaggiato Po podelitvi pokrajinskih naslov se na področju umetnostnega kotalkanja začenja niz bojev za naslove deželnih prvakov. Tekmovanje preteklega konca tedna na kotalkališču tržaškega Gionija za kategorijo začetnic je bilo v tem pogledu »ogrevanje«. Tam je namreč kar 80 dekldt iz vse dežele na polfinalu merilo moči za sobotni nastop na deželnem finalu v Pierisu. Organizator je tekmovalke razdelil v dve, skupini, nastop v Pierisn pa si je v prostem programu priborilo po 12 najboljših iz vsake skupine. Prodor v deželni finale je uspel trem ko-talkaricam naših dveh društev: pole-tovkam Mateji Milič in Mateji Piccini in članici Vipave Martini Quaggiato. Pole-tovki sta v svojih skupinah zasedli 7. mesto, Quaggiatova pa je bila v skupini, v kateri je bila tudi Miličeva, šesta. Glede na izredno številčno udeležbo pome- ni uvrstitev v deželni finale za vse tri res lep uspeh. Poletovke Jasna Kneipp (29.), Helena Pertot (37.) in Mija Kalc (37.) so dosegle manj odmevne uvrstitve, potrebno pa je vedeti, da so vse za leto dni mlajše in bodo v tej kategoriji lahko tekmovale tudi prihodnje leto. V Trstu so istočasno podelili tudi deželni naslov v obveznih likih. Prijavilo se je 54 tekmovalk, poletovke pa so dosegle naslednje uvrstitve: 21. Mateja Milič, 24. Martina Quaggiato, 28. Mateja Piccini, 32. Jasna Kneipp. V nedeljo bo v Pierisu tudi deželni finale za deželno A kategorijo, na katerem bo poletovka Maja Berzi branila naslov prvakinje iz lanske sezone v prostem programu. Na pokrajinskem finalu je Berzijeva, kot znano, zmagala v obveznih likih in kombinaciji ter zasedla drugo mesto v prostem programu. NOGOMET / NAŠE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM Naraščajniki: šestnajst golov Zarje! Začetniki: smola obeh naših moštev Cicibani: v derbiju tesna zmaga Brežanov proti Primorju Telital Obvestila SK DEVIN - planinski odsek priredi v nedeljo 13. t. m,, pohod »Memorial Mirko Škabar« od Praprota do Repna - koča pod Rupo. Odhod iz Praprota od 8.30 do 10.30. Za povratek bo preskrbljeno. SKBRDINA vabi vse člane, tekmovalce in prijatelje na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 12. aprila ob 20. uri v Domu Brdina na Opčinah. SK DEVIN - smučarski odsek prireja ob zaključku sezone, v nedeljo, 20. aprila, društveno tekmo na Ne-vejskem sedlu (Prevala). Poleg zabave bo tudi prigrizek in žlahtna kapljica ter žrebanje daril. Pričakujemo vas kot ponavadi v polnem številu. Prijave in informacije na tel. št. 040/2916004 - tajništvo, do vključno petka 18. aprila. ZSSDI obvešča, da je goriški urad do nadaljnjega odprt samo v jutranjih urah, in sicer od 8.30 do 12.30. NARAŠČAJNIKI Zarja-Domio 16:0 (7:0) STRELO: Manzin 8, Skrl 2, Berce, Kariš, Primosi, Špacapan, Zomada (11-m) in avtogol. ZARJA: Jaš Gregori (Ba-buder), Zomada, Jan Gregori, Balti, Longo, Kariš, Berce, Skrl, Špacapan, Manzin, Primosi (Križmančič). Zarjani so v zaostali tekmi premagali Domio kar s 16 zadetki razlike. Bil je to le dober trening za nedeljsko odločilno domače srečanje proti Olimpii za končno 3. mesto. Junak je bil Alessan-dro Manzin, ki je dosegel kar 8 zadetkov, (d.gr) ZAČETNIKI NA TRŽAŠKEM Primorje Tehtal - Domio A 0:1 (0:0) PRIMORJE: Bernetič, Franco, Ota (Cecchi), Gregori, J. Milič, lozza (Matjačič), Kante, Stoka, Pipan, A. Mihe. Prosečani so tokrat zamudili lepo priložnost, da bi osvojih vsaj točko. Prejeh pa so gol dve minuti pred koncem srečanja, in še to po ne- zavzeto igrali, bi gotovo izsilili vsaj neodločen izid, čeprav je večina za leto mlajših. OSTALI IZIDI: Fani Olimpia - Esperia A 0:2, Muggia - Opicina odložena, Ponziana A - San Luigi A 1:1, San Gidvanni - CGS 1:1. VRSTNI RED: San Sergio A 12, San Luigi A 11, Ponziana A in CGS 10, Esperia A in Domio A 9, Muggia 3, San Giovanni A, Primorje Telital 2, Opicina in Fani Olimpia 0. NA GORIŠKEM Sovodnje - Pro Gorizia 0:3 (0:1) SOVODNJE: Francescot-to, Cescutti, Vižintin, Gal-liussi, M. Roner, Semolič, Terpin, Cefarin, Špacapan, Kogoj, B. Roner, Bernetič, Ferlež. Sovodenjci so proti moč- ni Pro Gorizii odigrali eno svojih boljših tekem. Zal, pa vsakič, ko prejmejo gol, popustijo. To se je zgodilo tudi tokrat. GOBANI NA TRŽAŠKEM Primorje Tehtal - Breg 0:1 (0:0,0:1) PRIMORJE: Kante, Clau-dio, Cozzutto, Furlan, Batti, Siccardi, Ziani, Nanut, Jova-novich, D’Oronzio. BREG: Slavec, Ghezzo, Romano, Merlak, Mihelič, Keber, Klun, Carli. Na derbiju (na sliki), ki je bil zelo izenačen, občasno pa tudi dokaj razburljiv, so naposled zmagali Brežani, ki so bili v igraicah za las boljši ob Prosečanov. Nogometna tekma pa se je končala brez zadetkov. Čeprav ni padel niti en gol, pa je bilo srečanje živahno in igralci obeh ekip so pokazah, da že zadovoljivo obvladajo prve elemente igre. Občasno sta obe moštvi tudi predvajali zadovoljivo skupinsko igro. NA GORIŠKEM Piedimonte - Juventina 3:1 (2:0) JUVENTINA: Prinčič, Piccolo, Scarabot, Kogoj, Camiehi, Battistuta, Pellegri-no, Fatturetto, Di Palma, Blasi. Čeprav je Juventina izgubila, je bil trener Sermino s svojimi varovanci zadovoljen predvsem za borbenost in požrtvovlalnost, ki so ju pokazali. Standrežcem je bil usoden prvi polčas, ko so prejeli dva gola, v drugem pa se je stanje končalo z neodločenim izidom. Juventina pa je zadetek doseglapo avtogolu. Sovodnje - Piedimonte 7:10(6:7,1:3) SOVODNJE: Kuštrin, Mi-locco, Mauro Peteani, Figelj, Manuel Peteani, Prinčič, Grillo, Batistič, Bin, Cevdek. V zaostali tekmi so Sovodenjci bili skoraj povsem enakovredni moštvu iz Pod-gore, ki pa je izkoristilo manjše napake gostiteljev. Gostje so bili namreč boljši tako v igricah kot v tekmi. MLAJŠI aOB ANI Primorje Telilta - Monte-bello Don Bosco 1:4 (0:0, 0:1,1:3) PRIMORJE: Dobranovich, Regent, Škabar, Tuccio, Mari, Zuppin, Druscovich, Smotlak, Pipan, Candotti, Lucchesi, Meriggioh. Proti za leto starejšim nasprotnikom so bili naši enakovredni skoraj dva polčasa. V tretjem so desegli tudi gol s Pipanom, gostje pa so bili prisebnejši. Za požrtvovalnost je treba pohvaliti vse, posebno pa vratarja Do-branovicha. Chiarbola - Breg danes Tekmo so preložili na danes. Srečanje bo ob 17. uri v Ul. Umago. Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v »elitni ligi« izključila Juventininega trenerja An-drea Zuppicchinija do 18. t.m., v promocijskem pr-. venstvu pa za eno kolo igralca Sovodenj Edija Buj-sineliija in Zarje Marca Pa-doana V1. amaterski ligi je prejel prepoved igranja za eno kolo Roberto Morleo (Vesna), v 2. AL pa Fulvio Granieri (Breg). Stefane Frasson in Fabio Simonetti (oba Primorec). 18 Četrtek, 10. aprila 1997 PRIREDITVE Program 2. festivala sodobne dramatike V soboto, 19. aprila, se bo v Trstu začel festival sodobne dramatike, ki ga že drugič prireja Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine. Tokrat je pobudo denarno znatno podprla tržaška Trgovinska zbornica, poleg tega sodelujeta pri pmeditvi festivala Se Institut za italijansko dramatiko I.D.O. in fundacija CrTrieste. Program festivala, ki so ga pred dnevi predstavili v gledališču Rossetti, je letos še precej raznolik, za naslednje leto pa organizatorji obljubljajo, da bo zastavljen bolj monografsko, kolikor je to sploh mogoče glede na nov, ki jim bolj ustreza strukturna homogenost Vsekakor se bo v okviru letošnjega, drugega festivala sodobne dramatike, v različnih tržaških gledališčih zvrstilo več kot 40 gledaliških dogodkov. Festival bo v soboto, 19. aprila, v gledališču Rossetti uvedel toskanski komik Giorgio Panariello, kot zadnjo pa bodo konec maja, prav tako v gledališču Rossetti, predstavili itahjansko verzijo znanega musicala Sladka Irma. Kot je na predstavitveni konferenci podčrtal ravnatelj Stalnega gledališča FJK Antonio Calenda, so tudi tokrat namenili pozornost domačim avtorjem. Med temi gre vsekakor omeniti Marka Sosiča, katerega delo Balleiina, ballerina (Balerina balerina) bodo predstavili 9. in 10. maja, v gledališču dei Fabbri v istoimenski ulici, iz slovenščine je delo prevedla Darija Betocchi, režiser je Branko Završan, igrala pa bo Lučka Počkaj. Program tržaškega festivala sodobne dramatike’97: sobota, 19. aprila gledališče Rossetti Boati di silenzio (Grom tišine) avtorja Giorgio Panariello in Davide Lubrano, nastopa Giorgio Panariello; nedelja, 20. in ponedeljek, 21. aprila gledališče Rossetti Chissa se un giomo butteremo le maschere (Kdo ve, Ce bomo nekega dne odvrgli maske) poklon Virginia Gazzola Eugeniu Montaleju; od nedelje, 20. do torka 22. aprila avditorij muzeja Revoltella SaRazza gledališka skupina Masca mednarodna nagrada Flaiano ’96 -sekcija mladih; ponedeljek, 21. in torek, 22. aprila gledališče dei Fabbri Le animucce di Cecov (Čehove dušice) gledališče delle Briciole Parma; torek, 22. in sreda, 23. aprila gledališče Rossetti Mai stata sul camello (Nikoli nisem bila na kameli) avtor Aldo Nicolaj Teatra Popolare iz Rima; četrtek, 24. in petek 25. aprila Avditorij muzeja Revoltella Chi ha paura del lupo cattivo? (Kdo se boji hudobnega volka?) produkcija Teatre in IDI avtor Enrico Luttman; od četrtka, 24. do nedelje, 27. aprila gledališče dei Fabbri Ma cos’e questa crisi (Kaj je pravzaprav ta kriza) produkcija Stalno gledališče FJK v sodelovanju s tržaškim odbomist-vom za kulturo; četrtek, 24. aprila gledališče Rossetti Desideri mortali (Smrtne želje) Teatro Segreto iz Neaplja avtor Ruggero Cappuccio po romanu II Gattopardo Tomasija di Lampedusa; petek, 25. aprila Kulturni dom Eleonora, ultima notte a Pittsburgh (Eleonora, zadnja noč v Pittsbur-gu) Teatro Popolare iz Rima avtor Ghigo De Chiara; sobota, 26. in nedelja, 27. aprila gledališče Rossetti Vizio di famiglia (Družinska razvada) Teatro Franco Parenti avtor Edoardo Erba; sobota, 26. in nedelja, 27. aprila Kulturni dom Amerika La Compagnia Teatro I.T. iz Rima musical Maria Morettija po Kafkovem romanu Amerika; sobota, 26. in nedelja, 27. aprila avditorij muzeja Revoltella Eris, la guerra di Troia (Eris, trojanska vojna) produkcija Stalnega gledališča FJK in gledališkega pokrajinskega združenja iz Pordenona; ponedeljek, 28. in torek, 29. aprila avditorij muzeja Revoltella Nessuno puo coprire 1’ombra (Nihče ne more zakriti sence) Ravenna Teatro avtorja Marco Martinelli in Sai-dou Moussa Ba; ponedeljek, 28. in torek, 29. aprila gledališče dei Fabbri Privacv Argot Produzioni iz Rima avtor in režiser Duccio Camerini; sreda, 30. aprila in četrtek, 1. maja Kulturni dom I me ciamava per nome vierundvierzigtausendsiebenhu- dertsiebenundachtzig - 44.787 - Ri-siera di San Sabba (Klicali so me po imenu - Rižarna) produkcija Studio giallo nagrada Riccione za gledališče ’96 avtor in režiser Renato Sarti; sreda, 30. aprila in četrtek, 1. maja gledališče dei Fabbri Ne calda, ne fredda...solo tiepida! (Niti topla niti mrzla...samo mlačna!) Societa di produzioni Cubatea srl avtorica in izvajalka Claudia Pog-giani; sreda, 30. aprila in četrtek, 1. maja avditorij muzeja Revoltella Bmciati (Sežgani) Argot Produzioni iz Rima avtor in režiser Angelo Longom; od petka, 2. do nedelje, 4. maja Kulturni dom Sopra e sotto il ponte (Nad in pod mostom) produkcija Stalnega gledališča FJK in Argot Produzioni iz Rima avtor Alberto Bassetti; petek, 2. in sobota 3. maja avditorij muzeja Revoltella Loch Ness Stalno gleališče FJK avtor Antonio Nediani; sobota, 3. in nedelja, 4. maja Kulturni dom ponedeljek, 5. maja avditorij muzeja Revoltella Le due sorelle (Sestri) Stalno gledališče FJK avtor Alberto Bassetti; od 3. do 5. maja gledališče Rossetti H guerriero, 1’amazzone, lo spirito della poesia nel verso immortale del Foscolo (Bojevnik, konjenik, duh poezije v nemprtnih verzih Foscola) Stalno gledališče FJK avtor Carlo Emilio Gadda; od 4. do 6. maja gledališče dei Fabbri La coscienza di Ulisse ovvero Sve-vo e Joyce in proscenio (Odisejeva vest oziroma Svevo in Joyce na pro-sceniju) Stalno gledališče FJK avtor in režiser Silvio Fiore nagrada I.D.I. ’93; nedelja, 4. maja avditorij muzeja Revoltella Istrione, cantastorie e maschera (Histrion, trubadur in maškara) Stalno gledališče FJK avtor Silvano Torrieri; od 5. do 7. maja Kulturni dom Mussolini e il suo doppio (Mussolini in njegov dvojnik) C.P.T. Nuovo Politecnico iz Rima avtor in režiser Mario Prosperi; torek, 6. in sreda, 7. maja avditorij muzeja Revoltella Fosse piaciuto aL.cielo (Ko bi bilo povšečL.nebu) Compania Trasporti Teatrali avtor in interpret Maurizio Dona-doni; četrtek, 8. maja avditorij muzeja Revoltella II maestro e ’U scemo del paese (Učitelj in Vaški bebček) monologi Bruna Cariella; petek, 9. in sobota, 10. maja gledališče dei Fabbri Ballerina, ballerina (Balerina, balerina) Stalno gledališče FJK avtor Marko Sosič; , sobota, 10. in nedelja, 11. maja Borzni trg Il visibile 6 in mezzo a noi (Vidno je med nami) Teatro Ambulante dei Sensibili avtor Guido Ceronetti; od 10. do 12. maja avditorij muzeja Revoltella Ne ho mangiata troppa (Pojedel sem je preveč) . Teatro Scientifico iz Verone avtorja Umberto Simonetta in Lu-ca Sandri; od 11. do 13. maja Kulturni dom Un capriccio (Kaprica) koprodukcija Stalnega gledališča FJK in Arte della Commedia avtor Ghigo De Chiara; torek, 13. in sreda, 14. maja gledališče dei Fabbri Solo per amore (Samo iz ljubezni) Stalno gledališče FJK avtorja Carla Evangelista in Luca Di Fulvio; sreda, 14. maja Kulturni dom Musiča e parole (Glasba in besede) Koncert Germana Mazzocchettija; od 15. do 17. maja gledališče dei Fabbri Mises en espace nagrajenih tekstov na natečaju I.D.I.; četrtek, 15. maja Kulturni dom Beethoven nei campi di barbabie-tole (Beethoven na pesinih poljih) produkcija Accademia Perduta -Romagna Teatri/Asti Teatro 18 po Rolandu Dubillardu; četrtek, 15. in petek, 16. maja Foyer gledališča Rossetti Salotto Proust (Proustova dnevna soba) produkcija Societa di Produzioni Teatrali Cubatea srl avtor in režiser Rosario Galli; petek, 16. in sobota, 17. maja Kulturni dom Una moglie - i mesi incantati (Zena - čarobni meseci) avtorica Maricla Boggio; od 17. do 19. maja gledališče Cristallo Alida Valli che nel Quaranta iera putela (Alida Valli, ki je leta ’40 bila dekle) koprodukcija Stalnega gledališča FJK in gledališča La Contrada avtor Claudio Grisancich; od 18. do 20. maja avditorij muzeja Revoltella La morte di VVinckelmann (VVinckelmannova smrt) Stalno gledališče FJK v sodelovanju z deželnim sedežem Rai avtor Franco Pero; nedelja, 18. in ponedeljek, 19. maja gledališče dei Fabbri Disturbi di memoria (Spominske motnje) Comunita Teatrale Italiana avtor Manlio Santanelli; ponedeljek, 19. in torek, 20. maja Kulturni dom Un biglietto di teatro un solo penny (Gledališka vstopnica en sam penny) produkcija Artisti Molisani Asso-ciati avtorica Maria Pia Daniele; torek, 20. in sreda, 21. maja gledališče dei Fabbri Deserto (Puščava) izbor del Gabriela Garcie Marque-za; od 28. maja do 8. junija gledališče Rossetti Irma la dolce (Sladka Irma) Stalno gledališče FJK musical Alexandra Brefforta. Od 2. do 4. maja bo v okviru festivala posvet na temo avtor in zakonski predpisi - sodobna dramatika v novem italijanskem teatru. V tržaški kinodvorani Ariston pa bodo v obdobju gledališkega festivala predvajali niz filmov, ki so jih posneli po literarni predlogi znanih sodobnih italijanskih, avtorjev. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 10. t. m., ob 20.30: Matjaž Kmecl »Polnočno kričanje« v izvedbi Toneta Gogale. Predstava na izbiro za abonma odrezek št. 8. Ponovitev v nedeljo, 13. t. m., ob 16. uri Jutri, 11. t. m., ob 20.30 (red F); Aleksej Arbuzov »Staromodna komedija«. Režija Marko- Sosič. Nastopata Lidija Kozlovič in Polde Bibič. SSG gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« danes, 10. t. m., ob 19.30 v Slovenjgradcu. Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 Danes, 10. t. m., ob 20.30 (red H) balet Rolanda Petita »Il Gattopardo«, ki ga izvaja Ballet National De Marseille. Direktor David Garforth, orkester gledališča Verdi. Ponovitve predstav: jutri, 11.4., 20.30 (red C); sobota, 12.4., 15.30 (red L) in 20.30 (red F); nedelja, 13.4., 16.00 (red G). Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich: urnik 9-12, 16-19. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 10. t. m., ob 20.30 (red četrtek): Moni Ovadia in Theater Orchestra »Ballata di fine millenio«. Predstava v abonmaju: odrezek 10 - rumen. Gledališče Cristallo - La Contrada Jutri, 11. t. m., ob 20.30 premiera: gostovanje gledališča Teatro slabile del Venelo Carlo Goldoni s komedijo »Se no i xe mati no li volemo«, režija Giu-lio Bosetti. Nastopajo Giulio Bosetti, Antonio Salines in Gianni Bonagura. OPČINE Prosvetni dom Jutri, 11. t. m., ob 20. uri - premiera: Mladinska lutkovna skupina SKD Tabor predstavlja igro »Korenčkov palček« Svetlane Makarovič. Rezija Olga Lupine. Scena, likovna zasnova in realizacija lutk Magda Tavčar, avtorska glasba Miran Košuta. Ponovitev v soboto, 12. t. m., ob 20. uri. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V torek, 15. t. m., ob 11. uri srečanje otroških folklornih skupin Primorske. PORTOROŽ Avditorij V soboto, 12. t. m., ob 20.30 gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«. Režija Boris Kobal. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA GORICA ■ trtek, 17. t. m., ob 20.45 »A comedia de Kulturni dom Deus«, r. Joao Cesar Monteiro; v Četrtek, 24. Gorica Kinema: danes, 10. t. m., ob 20.45 t. m., ob 20.45 »Haut bas fragile«, r. Jacques »Glasovi skozi Cas«, r. Franco Piavoli; v Ce- Rivette: KOROŠKA CELOVEC Modestov dom: jutri, 11. t. m., ob 19.30 »Mladina spoznava avstrijske narodne skupnosti« - referent Branko Lenart. ŠENTJAKOB V ROŽU Farna cerkev: v nedeljo, 13. t. m., ob 15. uri »Luč in ljubezen« - pesmi in dueti: Schubert, van Beethoven in Brahms. ŽELEZNA KAPLA Farna dvorana: v soboto, 12. t. m., ob 19.30 koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. ŠKOCJAN Kulturna dvorana Kassl: v soboto, 12. t. m., ob 20. uri vigredni koncert. KOTMARAVAS Ljudska šola: v nedeljo, 13. t. m., ob 14.30 vigredni koncert »S pesmijo v pomlad«. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k center: jutri, 11. t. m., ob 19.30 diskusija »Pomoč oz. samopomoč za ženske«. V soboto, 12. t. m., ob 9. uri »Informacijske mize« - možnosti za osebno informacijo in izmenjavo izkušenj. TRST Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97 Kulturni dom V ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 nastop Slovenskega kvinteta trobil iz Ljubljane. Na programu Purcell, Vivaldi, Bach, Clarke in Brahms. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 koncert pianista Richarda Goode. Na sporedu Stravinski, Ravel in Schonberg. GORICA Kulturni dom Jazz srečanja: v sredo, 23. t. m., ob 21. uri koncert Davida Murray in Aki Takase. SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 V sredo, 16. t. m., ob 19.30 koncert Damjane Bratuž - Svet Bele Bartoka. NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 11. t. m., ob 20.30 nastopajo »Filharmonični virtuozi«, Komorni orkester Berlinske filharmonije - glasbeni abonma in izven. Primorska poje: jutri, 11. t. m., ob 20. uri v Avditoriju v Portorožu; v soboto, 12. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici in ob 20. uri v Kulturnem domu v Kobaridu; v nedeljo, 13. t. m., ob 17. uri v Centru Lemgo v Teru (Beneška Slovenija) in ob 17. uri v osnovni soli v Cerknem. TRST Rižarna: do 15.5. je na ogled razstava umetnika Zorana Mušiča. Urnik: 9-18; ob nedeljah in praznikih 9-13; zaprto ob ponedeljkih. Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod pokroviteljstvom tržaške .občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«. Občinska razstavna dvorana (Trg Unita), Palača Costanzi, Sala Albo Pretorio: na ogled je razstava »Zone d’arte«. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 15.4. razstavlja slikar Gligorov. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munarija »L’ar-te di tutti«. Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do konca maja bo na ogled razstava »Generali in Modiano«. RICMANJE Baragov dom: na ogled je razstava fotografij Maria Magajne. Urnik ogleda ob delavnikih od 9. do 12. ure. GORICA Kulturni dom: do 13. t. m. razstavlja Viljem Cigoj. Ogled je možem samo ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med kulturnimi prireditvami. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava Goart Online. KOROŠKA CELOVEC Mestna galerija: do 17. maja je na ogled razstava Oskarja Kokoschka. Na univerzi: danes, 10. t. m., ob 19.30 verni-saža Simona Veratschniga »Skandinavske impresije«. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k center: do 14.4. razstavljajo umetnice iz Slovenije, Avstrije in Italije v okviru projekta Zenske-manjšina-umetnost-identitete. ROŽEK Galerija Sikoronja: do 11. maja razstavlja Alfred Hrdlička. ŽITARA VAS Kulturni dom Kumst: na ogled je etnološka razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Gustav TV DNEVNIK Slovenski film: Vdovstvo Karoline Žasler (režija Matjaž Klopčič, ponovitev) i RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 RAI 1 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: II piccione di piaz-za San Marco (pust, Fr. ’80, r. G. Lautner, i. Jean-Paul Belmondo) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina Dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Dunbarjeva hiša (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Aktualno: Test Dok.: Kvarkov svet -Shingalana (3. del) Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, M. Serio), vmes risanke Heidi, nan. Lassie Nan.: Zorro Dnevnik Aktualno: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, dnevnik in šport Aktualno: II fatto (vodi Enzo Biagi) Variete:-La Zingara (vodi Cloris Brosca) Film: II padre della sposa (kom., ZDA ’91, i. Steve Martin, K. VVilliams) Dnevnik Aktualna odd. o ženski problematiki: No Com-ment (vodi Danila Boni-to) Dnevnik, zapiski, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Rai Educational Nočni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma Variete za najmlajše Nan.: Lassie lo scrivo, tu scrivi - Jaz pišem, ti pišeš Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti) 17.15 dnevnik - flash Aktualno: La cronaca in diretta - Kronika v živo Dnevnik in šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Hun ter Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Variete: Macao (vodi Alba Parietti) Nogomet: Barcellona -Fiorentina (p. pokalov) Dnevnik, 0.00 Zvezde meseca, 0.10 Danes v Parlamentu, 0.20 Avtomobilizem Fl lo scrivo, tu scrivi RAI 3 Jutranji dnevnik Dok.: Circeo, park v nm- močvirju Film: Marija škotska (biog., ZDA ’36) Temamagazin Dnevnik Aktualno: Telesogni Aktualno: Media/Mente, II grillo Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.05 Tgr Bellitalia Športno popoldne, vmes smučanje, košarka, 16.30 kolesarstvo Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Tgr - Regioneitalia Variete: Blob Aktualno: Tg3 - Prima serata Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Top Secret -Druga plat zgodovine, 23.55 Italians, cioe italia-ni - Gost Dario Fo Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario I Nad.: Angelica Film: Komisar Cordier Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 10.00 Perla nera, 10.30 Ali del destino, 11.00 Aroma de cafe, 11.45 Mi-lagros, 11.30 dnevnik Variete: La mota della fortuna - Kolo sreče Dnevnik Tg 4 Es T essenza della vita Nad.: Sentieri - Steze Film: Facciamo 1’ amore (kom., ZDA ’60) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Seduzione perico-losa (krim., ZDA '89, i. Al Pacino, E. Barkin) Film: Paura d’ amare (kom., ZDA ’91, i. Al Pacino, M. Pfeiffer), 1.25 pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani, vreme Dok. oddaja o naravoslovju Galapagos TV film: Mamma Lucia (dram., It.-ZDA '87, i. So-fia Loren, Hal Holbrook) Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Hunter Tylo) Aktualne teme: Uomini e donne - Moški in ženske Variete: Maurizio Costan-zo Shovv Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodita Cristina Parodi, Enrico Papi) Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: A-Team, 10.15 Ma-gnum P.L (i. Tom Sel-leck), 11.30 Mc Gyver Aktualno: Planet Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: Happy Days Variete za najmlajše: Ciao Ciao Parade in risanke Varieteja: Telepanzane, 14.30 Colpo di fulmine (vodi A. Marcuzzi) Nan.: Baywatch - Hudičeva usta (i. D. Has-selhoff, 1. del) Variete za najmljaše Nan.: Primi bani, 18.00 Karine in Ari Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Flipper - Na dnu morja (i. Brian VVimmer) Variete: Edizione straor-dinaria! Aktualno: Moby Dick (vodi Michele Santoro) Aktualna nan.: Alex - In-dagini su mondi segreti -Raziskave o skrivnostnih pojavih (i. R. Modello) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport # TELE 4 m 19.30, 23.00 Dogodki in 1 odmevi Nad.: La ribelle Hmj »s 11 supplemento J5 Aktualno: Zoom s® Gospodarstvo j® In diretta - V živo Presenza industriale s Gospodarstvo fr* Slovenija 1 Vremenska panorama Euronevvs Včeraj, danes, jutri Videoring Tedenski izbor: nan. Moesha (ZDAJ. epizoda) Film: Platinasta blondinka (ZDA) Poljudnoznanstvena serija: Svet divjih živali Poročila | Tedenski izbor: TV igrica l - Kolo sreče Videostrani Novice iz sveta razvedrila Tedenski izbor: V vrtincu TV drama: Politikova žena (P. Milne, VB, 2. del) Videostrani Obzornik Otroški program: Sprehodi v naravo (4. oddaja), 17.25 Santo Zužkito (ris.,' ZDA) Po Sloveniji Sejem avto in vzdrževanje Tv igrica: Kolo sreče Včeraj, danes, jutri, 19.10 Risanka Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov TV Dnevnik, vreme, šport Tednik Napovedniki Forum Nan.: Frasier (ZDA , i. K. Grammer, J. Mahoney, 7. epizoda) Včeraj, danes jutri Odmevi, vreme, šport Omizje Tednik Forum Videoring Slovenija 2 - 0.25 Teletekst TV Slovenija Euronevvs Tedenski izbor: Domače obrti na Slovenskem: Tkalci in predice Koncert Simfoničnega orkestra SF Ameriška nanizanka: Posadka (8. del) Nogomet: Manchester United - Bomssia (polfinale lige prvakov) Evrogol Dokumentarna oddaja: Nedelja na vasi Nanizanka: Echo Point (Avstralija, 51. ep) Angleška nanizanka: Podeželski utrip (VB, zadnja epizoda) Zgodbe iz Škotske: O kiltu (1. oddaja) Oddaja o računalništvu: Resničnost resničnega Avstralska nanizanka: Echo Point (52. epizoda) Napovedniki Včeraj, danes, jutri Film: Trije dnevi v aprilu (Nemčija, 1995, r. Oliver Storž, i. Dieter Eppler, Eva Michel, Karoline Ei-chhorn) Napovedniki Sejem avto in vzdrževanje Zapik Quincy Jones gala night (1. del) Zapik (ponovitev) H? Koper MONTECARLO Variete: Tira e molla (vo- Euronevvs di Paolo Bonolis) Nogomet (Champions League, polfinale) Dnevnik TG 5 19.30, 22.30, 1.20 Dnev- Darovi narave Variete: Striscia la noti- nik, 19.50 Šport Program v slovenskem jeziku: V njihovem imenu zia (vodita Gene Gnocchi I ragazzi della prateria Nedeljska reportaža, 18.45 Primorska kronika in Tullio Solenghi) Variete: Stettamente per- Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: Caro maestro 2 (i. sonale - Strogo osebno glSJfl Nan.: Nočni sodnik M. Columbro, Stefania Film: 11 ladro di Bagdad Dok.: Vatikanski muzeji, 20.10 Dokumentarna oddaja Sandrelli, E. Sofia Ricci) (pust., VB ’40) Četrtkova športna oddaja Dnevnik Varieteja: Tappeto volan- Aktualna odd.: Meridiani Variete: Maurizio Costan- te, 17.55 Zap Zap Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme zo Shovv, vmes (0.00) Nogomet: Barcellona-Fio- Euronevvs nočni dnevnik TG 5 rentina Program v slovenskem jeziku - Zabavno glasbena oddaja: Ka- Sgarbi quotidiani Cinema & Ginema raoke - Dobra volja je najbolja Striscia la notizia Dok.: Imagina Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 19.45 Lahko noC, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30.7.30.8.00.8.30.9.30.10.30.11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.30 Stergo ergo; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Jazz; 20.30 Sence adolescence; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Zgodnja dela; 12.05 Igramo in pojemo; \^13.30 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Naši operni pevci; 17.00 Ban-chetto musicale; 18.05 Hale-Boppov komet; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Kratka igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo slovenske skladatelje; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30,9.30,10.30,13.30,14.30 Poročila; 12.30, 17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva, 9.45 Modri val svetuje; 10.40 Power play; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Poslovne informacije; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni pr.. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu; 18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi; 9.15 Odprta knjiga: Tisoč dni, dvesto noči (M. Sosič, 9.); 9.40 Telovadba za vse; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: C.A. Seghizzi - Zbor iz Nuora; 18.00 Kavarna Bratuž, nato Evergreen; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28,'tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 čepe oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni Lr. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: meseCna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro raCun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu SL 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG |p| . SRH ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes: ob 5.59 najnižje -51 cm, ob 12.14 najvišje 30 cm, ob 17.49 najnižje -24 cm, ob 23.52 najvišje 43 cm. Jutri: ob 6.34 najnižje -45 cm, ob 12.57 najvišje 22 cm, ob 18.18 najnižje -15 cm, ob 0.16 najvišje 35 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Konec tedna 25. mednarodni salon iznajdb ŽENEVA - Od konca tega tedna bo za deset dni v Ženevi že 25. mednarodni salon iznajdb, zelo resna a obenem najbolj nora prireditev, na kateri predstavljajo in nagrajujejo najrazličnejše iznajdbe in inovacije. Tokrat bodo razstavljali 998 iznajdb inovatorjev iz 47 držav. Med njimi je v tehtnico spremenjena straniščna skolka, žepni merilec ultraviolic-nih žarkov, duda z vgrajenim telesnim toplomerom, ribiška palica z alarmnim sistemom, dežni plašC z vgrajenim zložljivim dežnikom... Kot je lahko vsakomur jasno, bodo v Ženevi razstavljali koristne in nekoristne izume, vsekakor prave inovacije genijev iz vsega sveta. Med italijanskimi izumi sta palica za sprehode, ki zavira hojo pri sestopih in poseben sistem, ki z zrakom polni nogavice, tako da si jih lažje obujejo predebele osebe. Nedvomno bo precejšnje zanimanje vzbudil poseben protiugrabitveni pas, ki samodejno pošilja radijske impulze, tako da lahko policija sledi ugrabljencu. Največ izumiteljev je iz Francije, Švice, Nemčije, Tajvana, Kitajske, Južne Koreje in Madžarske. Prvič so prisotni tudi izumitelji iz Ruske federacije in Južnoafriške republike. Žirija 55 izvedencev bo podelila 36 nagrad. Prva je seveda najbolj zaželjena, prav tako sta pomembni nagradi, ki jih dodeljujejo ženski iznajditeljici in inovatorju iz držav v razvoju. Titanic se je potopila zaradi manjših razpok NEW YORK - Znanstveniki so ugotovili, da se Titanic ni potopil zaradi velikanske odprtine na ladijskem trupu, ki naj bi - kot so domnevali odslej - nastala po trčenju v ledeno goro, temveč je ta 270-metrska ladja potonila zaradi več manjših razpok na njenem dnu. Kot je znano, se je ta doslej najhujša nesreča na morju zgodila leta 1912 na Titanicovi prvi plovbi, v njej pa je življenje izgubilo več kot 1500 ljudi. Potopljeno ladjo so leta 1985 našli v globini 4.000 metrov, vendar sprva niso raziskovali vzroka nesreče. Pred kratkim pa je ekipa znanstvenikov in potapljačev ugotovila, da je na ladijskem trupu šest presenetljivo ozkih odprtin, ki so potnikom na ladji prinesle smrt. Petletnica oropala banko CARIGRAD - Turški časniki so nedavno poročali o nenavadnem roparskem paru - v Izmitu, 60 kilometrov vzhodno od Carigrada, sta enajstletnik in petletnica oropala banko in odnesla plen v vrednosti 600 milijonov turških funtov. Nadebudnima roparjema je sprava uspelo celo pobegniti, vendar ju je policija kmalu ujela in ju vrnila staršem. Banka, ki sta jo kratkohlačnika oropala, jima je "zločin" že velikodušno oprostila. (STA) Seksualne fantazije nemških žensk MUENCHEN - Vsaka peta ženska v Nemčiji sanja o ljubezenskem razmerju s kolegom iz službe, je rezultat raziskave, ki jo je objavila nemška revija Freundin. V raziskavo so zajeli 721 žensk, starih od 20 do 35 let. Skorajda polovica vprašanih (48 odstotkov) je priznala, da v svojih erotičnih fantazijah mislijo na "strasten seks" s svojim partnerjem, na drugem mestu pa je željo po ljubljenju na prostem (38 odstotkov). Na desetmestno lestvico so se uvrstili še "spolni odnos v hotelski sobi" (35 odstotkov), nasilni seks (29 odstotkov) ter ljubezenske igre s tujcem (27 odstotkov). (STA/dpa) Najbolj nevarne ceste na svetu so v Armeniji WASHINGTON - V Armeniji je cestni promet nevaren kot nikjer drugje na svetu - vsaj kar zadeva statistične podatke. Na vsakih 1000 prometnih dovoljenj v nesrečah na cesti umre 150 ljudi. V letu 1994 so v tej nekdanji Sovjetski zvezi na 1000 prebivalcev imeli štiri osebne avtomobile. Na drugi strani zemeljske poloble pa je razmerje popolnoma drugačno: Avstralija je s 547 avtomobili na 1000 prebivalcev ena od najbolj motoriziranih držav, z dvema smrtnima žrtvama na 1000 vozil ima pa najmanjši delež nesreč s smrtnim izidom. Za Armenijo so se kot prometno najbolj nevarne države uvrstile Gvineja s 118, Laos s 85 in Mozambik s 84 prometnimi nesrečami na 1000 avtomobilov. (STA/dpa) Do leta 2000 dvajset odstotkov manj živalskih in rastlinskih vrst PARIZ - Po predvidevanjih Svetovnega sklada za naravo (WWF) bo do leta 2000 z Zemlje izginilo 20 odstotkov živalskih in rastlinskih vrst. Da bi zavaroval naravno bogastvo sveta, je sklad WWF pričel izvajati akcijo "2000 za planet z živimi bitji". Sklad je objavil podatek, da se bo do leta 2000 za velikost Francije skrčila celotna površina tropskih gozdov. Za 70 odstotkov se je doslej zmanjšalo tudi število rib, namenjenih človekovi prehrani. Sklad WWF je sprožil preplah zaradi nevarnosti, ki grozi ekološkemu ravnovesju planeta; le-to je ogroženo zaradi klimatskih sprememb, ki jih je povzročil človek. (STA/Tanjug) Eurodosney največja turistična atrakcija PARIZ - Park Eurodisney v Marne- stična atrakcija vse Francije, saj je la-Valleeju vzhodno od Pariza je pet po številu obiskovalcev presegel let po odprtju med pikrimi pripom- tako Eiffellov stolp kot sloviti muzej bami Francozov postal največja turi- Louvre (telefoto AP)