m
^J^FofT
Največji slovenski dnevnik
v Združenih državah
VeUa za vie leto - • -
Za pol leta.....
Za New York celo leto -Za inoxemstvo celo leto
$6.00 $3.00 $7.00 $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih .delavcev v Ameriki.
rThm largest Slovenian Da2y i the United State*
Saacvad every day except Sunu-avc and legal Holiday* 75,900 Reader*
tslsrolf: coetlaifdt »70.
September 21, 1903, it the Post Office *i New York, H. Y, under the Act of Congress of March 3, 1878.
TKLKFON: OORTLANDT 2876.
NO 259. — ŠTEV. 259.
new york. saturday, november 3, 1923. — sobota, 3. novembra, 1923.
VOLUME XXXL — LETNIK XXXI.
PRIPRAVE ZA DRŽAVLJANSKO VOJNO
Med Bavarsko in Saško pride lahko vsak hip do obročene-ga. spopada. — Ob meji kar mrgoli vojaštva. — Komunisti izjavljajo, da se bodo povzpeli potom zmede do zmage. — Odstavljeni ministrski predsednik Zeigner ima baje na razpolago 10,000 vojakov. — S kruhom bi bilo mogoče vse 4'premagati".
Berlin, NVnn'ija, 2. novembra. — Vsakdo, ki potuje jz Bavarske na Saško ali obratno, opazi na meji veliko množino vojaštvo. Nehote se mora prepričati, tla bo šlo enkrat zares in da se ne bodo vršile le ust men i boji kot se vrše drugod po Nemčiji.
V roških in tnrinških vaseh v bližini bavarske meje, živi pri prost in laeen narod, ki veruje vsakomur, kdor mu obljublja kaj boljšega. Komunistični agitatorji mu ob-ljubljajo vse dobrote, in vsledtega se strinja ter sinipa-tiziru ž njimi. Xe glede na jvostavne prepovedi, so se povso' organizirale obrožene proletarske stotine, ki pa store narodu ve«" slabega kot dobrega.
K«, je vprašal časnikarski poročevalec uglednega ko-iinimsta v Zvvikau, kaj je pravzaprav namen saških ko-inunistov. mu je enostavno odvrnil: "Mi si hočemo pri-horiti zmago potom zmede. Ko bo nastala splošna zmeda, bomo mi zmagali."
Bivši sa-ki ministrski predsednik Zeigner, katerega j«- preti kratkim Strescniann odstavil, ima baje na razpolago 10,<J00 doliro-ohroženih vojkov.
Neprestano se širijo poročila, da prodira Zeignerje-va armada proti temu ali onemu mestu.
Značilno pa je, da te skupine niso organizirane po strogem Vojaškem načinu ter da so skoraj brez vsake discipline.
Vojaki so brez izmcjc sestradani ljudje, ki so tu ali tam prilastili nekaj orožja ter čakajo ugodnega trenutka. «la bodo * pomočjo orožja izboljšali svoj bedni položaj. ^ si so lačni in sestradani.
Vso to armado bi bilo mogoče premagati s pomočjo kruha, krompirja in premoga.
LA FO LUSTTE PRAVI, DA JE TREBA NEMČUI POMAGATI.
\ a »j tiri* naj • P«
Portland t, Me., 2 novembra. — \\ utroa^imki *«*«ator L« Follette ki j»* k svojega t rime.*e«"np}ra bi-i v Kvrnpi vrnil v Združene e, je pozval ameriški narod. Mitna^ra Nemčiji, iužaj, posebno v velikih me-je obupen. Sklanja Nemčija t h k.. |>orn-bna pomoči, kot i omajal v*o «lržavo v«-Iik ]>o-Am«*ri»ki nunMl m* sme «*a-<la bo vlad* kaj likr**uila v oziru. ampak inora takoj na Prebivalstvo NVarije že m»-l»t ni dovolj hranjeno. Otroci ariši umirajo kot muli«*.
I>»*
PET TISOČ TON PREMOGA ZGORELO.
I2VANRE0N0 DOBRA LETINA V KANADI
NOV FILIPINSKI KOMISAR.
Še sikdar se ni v Kanadi pridela-lo toliko pšenice kot letos. Razpošiljanje se vrši kooperativnim potom. Zadruge — največja pomoč farmerjem.
Washington, D. C. 1. novembra. — Nikdar v zgodovini ni Kanada pridelala toliko pšenice, kot ravno letos, in kako spečati te ojrroni-ne zaloge j»šenice na tr« ]*> primerni ceni z dobičkom za farmer-je, je eden največjih ekonomskih j problemov to jesen. Farmer ji v Kanadi so ustanovili pred leti ta-kozvani pš»»tL*«"iii "pool". to je organizacijo farmerjev. katere «rlav ni namen je. razpečavanje žita. tako, da ne bo trg prenaipoinjen in da se na ta način umetno vzdr ži primerna e^na pienici. Pri tem podjetju kooperirajo s farmerji bankirji in žitni trgovci. Tudi po krajih v Združenih državah, kjer se prideluje jišenica. imajo kmotje filične or gaj vi za e i je. ki pa se ne morejo kosati s kanadskimi crga nizaeijami.
Kana<l.sko farmarske kooperative. l"n:ted Grain (iroers in — Saokatchervan ('{»-ojxTaitive Eleva tor Company prejmejo okrog -10 odstotkov vse p.-eniee, pridelane a žitnih provincah. S p->močjo teh farmarskih ustanov je ml pravi jen stari na«" in graft a in izkoriščanja, i reseda j je farmer v stanu prodati svoje žito kadar in kakor hoče. Obe kooperativi dobro napreju jota in Ia?»tujeta skoro vsa skladišča v Port Williams. Port Arthur hi v mnogih drugih pristaniščih in železniških skladiščih. —
SOCIMLISTI SO IZSTOPILI IZ KABINETA
Ko je kancler Stresemann odločno zavrnil zahteve nemške socijalistične stranke, so odstopili trije socija-listični ministri. — Njihova mesta bodo najbrže zavzeli nemški narodnjaki. — Stresemann je zašel v politični vrtinec, iz katerega se ne bo mogel rešiti.
i.
SaskaČevanska kooperativa lastu-
V skladišču Lehi^h-Scrauton Coal ("o. v Brooklvnu je izbruhnil.
požar. Pri tej priliki je zgorelo ^ fi^cjn pljuje osem od-pet tisoč ton trdega premoga.
Povzročena škoda znaša nad 50 live dolarjev.
(►gnjegasorm se j«- ko.iču {>o-srt-eilo jHiiar omejiti.
tetii delo
ZELEZKICE ZAVRNILE C00L-IDGE0V NASVET.
NOVA TURŠKA REPUBLIKA.
I>
xv
ameriških železnic
Washington, I). <*.. 2. nov. — OCanimrv opis organizacije nove tuiške n publike je |>o-i..I semkaj po«la<lniiral Uristol. ameriški \isoki komisar v < ari^ardn. v svojem |>oročilu na državni department.
"Oblika turške države je republikanska,' ' se Klasi v sporcs'ilu.
/a vrrrtle nasvet in pnpo- rSjfmx vera je mohamedanska in pred
stotne di^ndende. PoJeg tega je ta organizacija odplačala že precej-i Jen del vladnega posojila. ki ga | je potrebovala za gradnjo žitnic in skladišč. Tudi I*r»ited Grain Growers ima velikanski promet z žitom, poleg tega pa nabavlja tudi i za farmer je stroje in druge potrebščine po znižanih cenah. Ta organizacija je dobro uspela pri svojih transakcijah z žitom, napravila pa je izgube z nabavljanjem farmerskih Rtrojev.
Te velike kooperative so pripravljene pomagati farmerjem, ki so pri volji stopiti v "pool", to je. prepustiti organizaciji, da ona raz peča žito po najboljših cenah. — NT ji hove ženice, veiika skladišča v pristaniščih in dolgoletna izkuš-
r
»t i
.	.	,	nja jim veliko pomore pri pra-
x.-dnika < ool k I ge-a. da ofieijelni jezik je turški. Predsed- ^lnem ra^5aVatijii Ž4ta po dob-
»unjMile prevozimo za pše- nik republike, ki je glavar držav, rih cenah. Mnogo farmerjev po
je izvoljen od narodne skupščine'Alberti pa je bik) v takih d*nar-
. inik ('...lidffr je bil m..e-,iz njenih članov za dobo. za kate- njh stiskah, da so morali spra\-itn
l>i na ta način lahko .1 mti ro ho izvoljeni poslanci in v tej; žito takoj na trg. čim je bilo omla-
farmerjem. pa s<» mu Že-j lastnosti i>re<lseduje, kadarkoli se teno. in ker je bil trg preplavljen.
le/mre prekrižale nač-rte.	mu zdi potrebno, zbornici ter sve- se razume, da so dobili tudi veli-
--tu ministrov.	k„ majlj z® s-x.0j pridelek. V te.t
"Ministrski predsednik je iz- provinci je bila letina zadnjih Sti-
ZASLED0 V an j e italijan- bran iz poslanske zbornice cxl rih let jako slaba <m farmerji s«.
3KIH beguncev.	predsednika republike, ki izbere bili v hudih denarnih stiskah. kaT
tudi druge ministre izmed člamov ;e bilo tudi vzrok, da ni članstvo
( v zadrugi rastlo tako. kot se je
način ustvarjeni svet' pričakovalo.*
amik " 1 >ante Alighiori \ je po- ministrov predstav predsednik Tu(Ji T ^^ženih državah so
begniin % kr
Berlin, Nemčija, 2. novembra. — Nemška vlada jo vprvič izza sklenitve miru poskušala vladati, put oni ustavue diktature. To diktatostvo ja pa trajalo samo devetnajst dni. Noeoj so namreč izstopili iz kabineta trije socijalistični ministri.
Soeijalisti so zahtevali, naj Stresemann takoj odpravi obsedno stanje po deželi in naj pokliče svoje vojštvo iz Saške.
Ker pa tej zahtevi ni hotel ugoditi, so odstopili iz njegovega kabineta naslednji: notranji min. čjollmaim, podkaneler Schmidt in justieni ministet Badbrueli.
S tem je bila postavno končana izvanredua polnomoč, ki je bila pred časom poverjena Stresemannu in njegovemu kabinetu.
Postava naj bi bila v veljavi le toliko časa, dokler bi se vzdržala na površju koalicijska vlada.
Nekemu časnikarskemu poročevalcu je rekel kancler da bo še naprej vladal kot diktator.
Najbrže bo imenoval direktorij, v katerem bo on sam, Iz deveti dežela ne bo smel do l. j Dosedaj 30 izgnal: :c veliko števi-'minister državne brambe Gessler in delavski minister
Pred krakim je dospel v Washigton novo izvoljeni komisar za Filipinsko otočje. Petro Guevara. Slika nam kaže fotr>grafirane-ga poleg vojnega tajn ka AVceksa. V zadnjem času se je prebivalstvo navidez pomirilo, toda nihče ne ve. kaj se lahko pripeti nasletlnjetra dne.
9 DEŽEL JE ŽE j BAVARCI SO ZACELI IZCRP/LO KVOTO! PREGANJATI ŽIDE
julija noben izseljenec v deželo. Štirje pamiki so morali,odpluti v Portland, Maine.
One 1. novembra je tiospelo v
la Židov. — Prejšnja poročila Brauns.
o tem so v polni meri potrjena. I Drugi pa domnevajo, da bo na izpraznjena mesta p<>-Vcč-na Židcv je pobegnila v zval tri nemške nacijonaliste ter stopil z reorganiziranim Avstrijo.	f kabinetom pred državni zbor.
,, . ~	j Stresemann je zašel v politični vrtinec, iz katerega
irzr z, r ra—............1— 1	-	-
nevvorško pristanišče 12.003 iz- , v™'™**' *: ^v,'ral,.ra-— se ne bo mogel tako zlepa rešiti.
selieneev Prisi't-'i-niAki	Židovske organizaeije v Parizu so	t>____: .. •	n ^	• .......
stij«nct\. triMf.«nisKi k<)..i,sar	- /	i. roti njemu so odločno vsi sociialisti m vsi komunisii
Curran ie mnenia <la kvotj. ! v «krbeh radi poročil o vel.:kih an- ,	.	, v. . , v ...	». i n. ".ihiimi,
urran je mnenja <u e hot- tlsemi kn z,rredih na »__„ ker se je posluževal držajih brambovcev proti Saški.
najmanj devetih dežela izerpana, »Lsemirsxui lzjiretiin na I5a\ar-	.	a t i	^ i , * • ,
1	1 1'roti njemu so pa tudi druge stranke, ker je bil spre-
jel v svoj kabinet tri socijaliste.
rpana
in da iz. teh de^el ne bo imel no- sk,;>»- Žrtve tega gibanja, ki so ben izseljence -pravice priti v I«»»kale zavetja na Dunaju in
Ko je dospel dne 10. oktobra v zbornice, newyorako priktuilSe italijanski! "Na ta "Dante Alrghieci'\ je po- ministrov
ova 23 Italijanov. Za republike zbornici v odobrenje. zaMi ustanavljati slične koope-njimi pot/.vedujejo priseljeniški To odol.-enje se zavleče do sestan-j	po kaTia^skeTn vzoru. Ko-
fira.ln ki in p-.lieija. i> jih ne naj- ka narodne skupščine, če slednja operativni tržni zakon, katerega de jo. bo morala plačati družba j ne zboruje."	je nedavno-sprejela državna zako-
pris, IjenL-ki oblasti *a vsakega Na ta način je bila ameriška|	v Miimesoti, predstavlja
100 dolarjev kaani.	vlada informirana o izpremebi rajbolj« tozadevni zakon, ki ga
vladne oblike v Turčiji.
pravice priti v Ameriko ]>reil 1. julijem prihodnjega leta.
Med t?mi deželami Rusija, (Irska. Portugalska. Kgijit in Palestina.
Že prvi dan so preiskali 800 priseljencev. 750 so jih sputili v deželo, ~t0 so jih pa prklržali iz gotovih vzrokov. Ž njimi se bo ba-vil takozvani "Board of Inquiry".
Ce gre vse posreči in gladko, lahko odpravijo z Ellis Lslanda dnevno 2000 priseljencev. l>o torka aH srede bo že vseh 12,000 ve delo. kaj jim je početi.
Potniki so dospeli na enajstih parnikih. Enajst pamikov je pa moralo odpluti v druga pristanišča: v Portlandt, Boston, Providence in Philadelphijo.
Kolikor se je moglo dosedaj dognati, je dospelo dne 1. novembra v Ameriko skoraj 28,000 oseb.
Pretežna večina se jih 1h> lahko izkrcala, dosti jih bodo pa tudi poslali nazaj.
Parniki. ki so morali odpluti v Portlandt. Maine, so; Georg«-Washington. Seydiitz. President Polk in Tuscania.
Prvi parnik. ki je dospel dne 1. novembra v newyorsko pristanišče. je bil parnik "Byron", last gr?ke pa rob rod ne družbe.
ilrugod. pn-sijo. naj dvigneta Nadalje mu nasprotujejo nemški industrijalci, kato-franeoska in angleška vlada pro- rim načeljuje Stinnes. Hočejo ga odstraniti ter osnovati so-test v Monakovem proti izgonu!cijalistični kabinet ali pa diktaturo.
Danes zvečer je bilo razglašeno, da Stresemann noče odstopiti kot kancler.
nemški
KRONPRENC VRNIL.
se bo
Židov v masah, katerega je odre-oil bavarski diktator v on Kalir. Nadalje naj se obrneta obe vladi r.a Lijz^ narodov, čeprav ni Nemčija članica Lige.
Z izjavo, da je vsled pomanjkanja stanovanj in živil to potrebno.
VELIK USPEH DELAVCEV PRI napad samo začetek splošne
ANGLEŠKIH VOLITVAH
.fen-
London, Anglija. 2. novembra.
so izdali nacijonalLstieni in proti-1 Dosedaj je znana četrtina izida sem.tski državni uradniki stroge! zadnjih občinskih volitev, toda že odredbe proti špekulantom in odi- iz tega je jllsno ra2,-idno? da SQ
soeijalisti izza zadnjih volitev jako napredovali.
Največ so Izgubili liberalci, za njimi pa konservativci.
KOLEDAR
u lato 1924
tar* STAKE SAMO 40c
Naročite ga takoj, da ne boste brej njega
"d LAS NAROD A"
82 Cortl&ndt St., New York
potres na filipinih.
imamo v eni ali drugi državi na-ie unije. Ta postava je skoraj »lična oni v Kanadi z izboljšanimi dodatki. kajti ameriški farmer ima • ~	; veliko večje svoboičine z o žirom
Filipinsko otočje, 2. no- na regulacijo trg*, kot pa njegov vembra. — Tukaj *»e je tekom kanadski «osed. in ves uspeh je zadnjih treh dni pojavil že četrti odvisen največ ,od tega. kako se potres. Povzročena škoda ni veli-, bodo ameriški farmerji zanimali ka. vendar so ljudje v velikem za to stojo uranovo. Tudi zadnji strahu, ker jim je japonska ka- , zvezni kongres je sprejel tak za-tastrofa še vedno v živem sporni- j kon. ki naj pomaga farmerjem mi. Tistega, ki si je upal zadnje ustanoviti riične kooperativne or-noči v hwi prenočevati, so srna- ganizacije, in v tem oziru «e lah-
Berlin, Nemčija! 2. novembra Bivši nemški kronprinc jc dobi/ dovoljenje, da se sme vrniti v Nemčijo. Nemški zunanji urad je naročil nemškemu konzulatu v Amst^damu. naj da bivšemu kror: po kanadskem vzoru. Ko- j princu potni list in vizej. kakor 1 :	1 1	hitro ga bo zahteval.
Za kronprinca se je bil posebno zavzel kancler Stresemann.
Poročilo, da se že nahaja v Sle-ziji. je bilo iamišljeno.
ralcem. ki se obračajo v glavnem ter izključno le proti Ži<lt>m. Do oktobra so izgnale oblasti 170 židovskih družin, večinoma trgovcev in industrijalcev, ki so imeli zaposleno veliko število delavcev.
Ti delavci so "izgubili vsled tega delo in brezdelnost je bila še povečana.
Oblasti so zaplenile lastnino izgnanih, denar in nakit. Brezobzirno so postopale z ženskami, ki imajo majhne otroke. Židje, ki so tekom vojne služili v bavarski at-madi. niso bili izvzeti ter so morali delitiypregnanst vo.
Večina izgnanih je pobegnila v Avstrijo, kjer so brez vseh sredstev ter izključno le navezani na dobrodelnost domačinov. Izgnani Židje so dobrli v najboljšem slu-čaju le deset dni. da spravijo svoje zadeve v red ter za puste deželo. Več st-o drugih ljudi je dobilo povelja, da morajo oditi i -z dežele in pristaši Hitlerja so vzbudili med celrm prebivalstvom Bavarske veliko sovraštvo do Židov. 7
s pomočjo farmerskega bloka v kongresu.
V Ameriki se pridela povprečno več pšenice kot se je porabi doma. m če bi ameriški farmerji obsojali svoja polja z drugimi pri delki, katerih primanjkuje, bi s tem pomogl tistim farmerjem, ki so odvisni od setve pšenice. Po krajih/kjer raste alfalfa in koruza. bi htlo bolje, ako bi se farmer
' trali za junaka.
ji posvetili živinoreji in mlekar-ko rečeT da je bilo to edino mogoče stvu.
značilne besede lloyd georga.
Včeraj zvečer je govoril v new-vorčjci Metropolitan Operi bivši angleški ministrski predsednik Lloyd George ter svečano izjavil, da bo tekom enega generacije vsa civilizacija uničena, če ne bosta začeli Amerika in Anglija sodelovati ter skušali rešiti Evropo pred poginom.
Lloyd Georpre po jutri odpotoval proti Angliji.
BELGIJSKI ČASTNIK USTRELIL NEMCA.
Erkelem, Nemčija, 2. novembra. Pri tukajšnih pocestnih nemirih je ustrelil neki belgijski častnik nemškega civilista, ki se pa ni udeleževal demonstracij.
odbit napad porenskih separatistov. '
žive.
Voditelj separatistov Matth«-* je baje organiziral petdeset bataljonov, ki so pripravljeni vsak trenutek zavzeti vsako, še tako mučno postojanko. Francozi sicer izpirajo separatiste, trxla ne javno.
KONEC PREMOGARSKEGA ŠTRAJKA.
Scranton, Pa., 2. novembra. — Danes je prizivni odbor majnar-ske unije izdal povelje, naj se vr-Berlin, Nemčija, 2. novembra. — n^jo na delo vsi premogarji Penn-Osemsto poren.s'kih separatistov je svlvania Coal Compnay, ki so bili danes napadlo mestno hišo v pred kratkim zaštrajkali. Vsoh Aachen. Po dolgem boju s policijo skupaj jih je nekaj nad deset ti-in ognjegasci so se pa morali J soč.
umakniti,-ne da bi dosegli svoj j Predsednik okraja št. 1. Rinal-
[do Cappelini je označil stavko kot Ljudje domnevajo, da je bi ta ' protipostavno.
DENARNA IZPLAČIL. .
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENI i
OZEMLJU
«• prtom nife banka Ixvriujajo sanaaljiTo, hitro bi po nixkik
▼taraj M M« Mi« mm »talni«! Jugoslavija:
BaapoMlJa na ndnl« potte ls lspUSnje "Kr. poitnl Cekoral wrta "Jadranska banka" t LJubljani. Za^retm. Beogradn, Kranja, Geljn. Maribora, Dubrovnika, Hitita, 8armjera ali dracod. kjer je pad ma. hltr« hlJaCllo najugodneje.
1000 Din....... $12.70
2000 Din.......$25.20
5000 Din....... $62.50
M nakazilih, ki znala)* manj kot »n tlaoA tflnarjav rafiunlm* iWMbtl m* W cantov sa poitnlna In irufle atroik«.
Italija in tu^dta« esemlje:
RumUJc na eadaje poiU tm lviaAJ«	"Jadranska banka" t Trat«. Opatiji to Sadrm.
200 lir ................$10.10
300 lir ................$14.85
500 lir ................$24.25
1000 lir ................$47.50
Pi* nakazilih, ki anaiaja manj at Me lir ratunlm* »a zabil •a 1« nrim «a pettnlne In tfnifl« atralka.
■e petnjatre, U pmegaje meeek r«t ttoei Itnrjev aH »e tratM Br
imljajMM pe ■•gogneetl ie paeehnl ptpuL ▼rednost dinarjem in Uram aedaj i l stalna, menja ee rečkrat ln neprl-Bakovano; Is tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. Haflunamo po ceni onega dne. ko nin dospe poslani denar t roke.
r ssnsrMkfh dolarji S glejte mefcw egtos t UaaUatm Je poalatl aaJboDe pe Doesesni Money Order an pa
Tel.:
Cor'landt 4687
• Ji
New York, V. T,

t*
GLAS NARODA"
(SLOVENE DAILY)
r*ANK SAKSER, President
Owned and Published by
81ovenic Publishing: Company
(A Corporation)
ALAS NARODA, 3. NOV. 1923
Novice iz
Zanimiv popotnik.	I Vila), ker je mež v vseh c«irili na
V Ljubljano je prišel conte Ko-
LOUIS BENEOIK. Treasure
»c« of Bueteeee of the Corporation and Addressee of Above Officer*: Cortlandt »tre«. Borough of Manhattan. New York City. N. Y.
'GLAS NARODA' <Voice of the People)
Issued Every Day Except tundayi and Holidays.
Za celo lete velja list xa Ameriko (Za New York za lelo let?....................»7.00
In Csnado ................ tt.00 Za pol leta ................................................»3.50
Za pel leta ........................ $3 00 Za inozemstvo za celo leto ................$7.00
Za tetrt leta ...................... $1.50 Za pol leta ........................ *3.5
Subscription Yearly >6.00
Advertisement on Agreement.
•Glee Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov.
Doplat brca podpisa In oabenoeti s« ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli po-»lljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naroO-nlkov. prosimo, da se nam tudi prejflnjo bilvaliftfe naznani. da. hitreje najdemo naslovnika.
"G LAS NARODA" •2 Cortlandt Street. Borough of Manhatttan. New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2076	*
NEKATERIM JE DOBRO
Sodnik Gary, predsednik ravnateljskega sveta jeklarskega trusta, je pred kratkim govoril o lepili zlatih časih, katere uživajo Amerikanei.
Ravnatelji United States Steel Corporation, jeklarskega trusta—so se pred par dnevi prepričali o dobrih ea-tiih s tem, ker so sklenili, naj dobe pred par dnevi prepričali o dobrih časih s tem, ker so sklenili, naj dobe delničarji te velike družbe posebne dividende.
Da, dobro, izvanredno dobro se godi tistemu, ki je tako srečen, da ima akeije jeklarskega trusta.
Letos bo imel trust več dobička kot kdaj prej izza konca vojne. Edinole ublagoslov'' vojnih let je bil podoben tem velikanskim profitom.
V treh mesecih, ki so se končali dne 30. septembra, je imel skoraj 50,000,000 dolarjev dohodkov. Četrt leta prej so bili dohodki še znantno večji. Cisti dobiček jeklarskega trusta znaša v zadnjih šestih mesecih nekaj nad trinajst milijonov dolarjev.
Ko človek čita te številke, šele izprevidi, kako nesramna je ta gospoda, ki se je toliko časa tako trdovratno borila zoper ustanovitev oseinurnega delovnika.
Pod splošnim pritiskom je pa trust vseeno skrajšal dolge ure. Od tega pa ni imel nobene izgube, pač pa večje profit e.
Takoj, ko je bilo uveljavljeno osemurno delo, se je jeklo znatno podražilo. Delavcem so pa skrčili dnevne plačo. Xa uro dobivajo sicer nekoliko več, nikakor pa nc dobe toliko za osemurno delo kot so dobili prej za deset, oziroma za dvanajst urno.
To, kar delavci ob krajšem delovniku na uro več pro-ducirajo, teče v obliki višjih dividend v blagajne delničarjev.
Oni, ki imajo prednostne akeije, dobe v četrt leta divid end. Oni, ki imajo navadne akcije VA%.
Soglasno z zadnjim sklepom ravnateljev, bodo dobivali še trikat po posebnih dividend.
Prednostne akcije nosijo »torej na leto skoraj osem odstotkov. Vsakdo ve, koliko se morajo delničarji mučiti za ta denarIn koliko se morajo mučiti ravnatelji ii visoki uradniki.
Delavci, ki pripravljajo v peklu jeklarskega trusta. te silne svote ravnateljem in visokim uradnikom, se pa morajo omejevati v svojih vsakanjih potrebščinah. Iz rojevali so sicer krajše delovne ure, s tem so pa izvojevaii tudi znižanje plač.
Dopis.'
dsndfe. P s.
p« doLgrm pre»tanku mmii se sopat Da»«ml napisati j>ar v niti e v naa delavski lirf. Gotovo be bo ta ali oni čudil, kaj je za en vra». tla ni i* Clarklge nobenega dopis« Well, pa Tzrok je enostaven: k^m bil malo na sprehod tja z* Pittsburgh in malo posedat, kako kaj tam maj ne rona jo, nakar Mm po par moaeeih prirotnal nazaj v Ciaridpre. kjer bil sprejet z navadno vljudnostjo zopet nazaj v 4 bratovščino' ladarjev na Meeali. Torej glede vzroka »em na jasnem.
— Kaj pa jr *t*Jaj tam okoli 1 laxidgv-a * — me bo fpo&ovo mar-eri vpraaal. Povem, da ni^ni am^I mnogo izprememb. nazen da je narava prinesla al«d jeaeni. — Hiie že tudi »toje in ravnot&kn so if mi in hrti ljudje, katere sera ptiatil pri svojem odhodu, ravno tak je ie tudi delovni položaj. Majne delajo in štarpajo kakor je navada, posebno pri nas na Meeali. Radi tega nikogar ne vabam s«n. raam če rvusa tako tehtnih vzrokov, kakor aem jib imel jaz. Res ni tukaj veliko poxebooati: ekuanja zadnjih par mesecev mojega potepanja me je izučila in prišel seri do zaključka, da je tu še najbolje. Tu sem sedaj komaj pm let, pa
P«*- $
k.o Prenovit". rojen leta 1853. na otoku Vkv. ki že petdeset let potuje po .*jvetu in je otaskal v resnici ves svet — peš. Ilil je celo na skrajnem severu med Eskimi, v burski vojni (v iiržni Afrikš) se je vojskoval v burskih vrstah in bil ranjen. V južnoamerSkd republiki Peru je pri neki priliki napr.del n Ski Lah in na« hrabri Dalmatinee ga je ustrelil z revolverjem. Kntalu se je dognalo, da je ubiti Lfih znani razbojnik, ki ie l>»! strah in trepet Peruareev, Antonio Pasqualino. in naš Dalmatinee je dobil nagrado v ocne-*ku 3000 dolarjev in zlato svetinjo, k<»r je r'aii! državo največjega razbojnika Evropo, Ameriko,
Mestni občinski urad se je preselil iz starega rotovža v novo popravljeno meetno	(Ogrinče-vo), kjer bo imel veliko lepše ter večje prostore.
V rožeukranski cerkvi že cel te-
den obešajo nove zvonove. So si-! stih.
Kot znano, so hoteli Francozi Nemce s tem ponižati, da so poslali v njihovo ozemlje iz ovojih afriških kolonij na tisoče napol-divjih zamorcev, ki uganjajo največje nesramnosti po nemških me-
ter železni, vendar imajo prav "edne glasove.
Uradniška zadruga prav ipridno deluje, ga zimo je preskrbela sko-ro vsem uradnikom drva po znižani ceni. Drva je dobavil graščak Horn iz Tržiča. Vso akcijo pa vodita marljivi profeser Košnik in
Mestne uprave morajo za te divjake vzdrževati javne hiše. Nobena deklica in nobena žena ni varna pred njim L
To je najhujše zaničevanje, ki ga je zamogla kulturna Francija privoščiti nemškemu narodu.
| iugoslnumtjika
Ustanovljena L 1898
2Catm. 3febuota
Inkorponrana I 190'
GliAVNI URAD v ELY. MINN
okrajni tajnik Planinšak.	i	*
Hodniki na savskem mostu so ^tar Nemec je s svojim prijate-potrebni nujnega popravila. Po-1 Uem slonel na oknu. Gledala sta sehno ob deževnih dneh ne ves.
Afriko, Avstralijo, Novo Zeiandi- kam h}	ker stoJl voda ^
jo in Azijo je pvrehodil pogumni in podjetni Dalmatinee. o čemer pričajo dokumenti konzulatov in lrugih uradov v številnih jezikih. In ir>ož je navzlic temu, da mu ne manjka vel-ko do 70. leta .starosti, <e zelo krepak, čil in gibčen in hoče še dalje potovati. Vzdržuje »e s tem. da prireja predavanja.
tem *o povedane tukajšnje delovne razmere, katere i>a naj vsak po svojem razume.
Pred nekaj tedwi so imeli tu primarne volitve. Kakor mi povedo. je bilo volilnih listov obilo in vtoak je lahko zbiral stranke, ka' tere je hotel, s kardMat* vseh baž. dobrih in slabih. Kv»l ponavadi, so se tudi letos socijalisti dobro na noge postavili. Ce se bodo tako držali i nadalje, bo napočil da«, ko nam bo zasijalo lepše solnce.
Omenim naj, da se še vedno držim naših časopisov, posebno G-la-sa. Naroda, v katerem pridno zasledujem delavske novice, od tu kakor tudi iz starega kraja. Vidim. da *e deiavei povvtod bore za borni svoj obstanek, povsod jih ^kiibejo kapitalisti ali pa jih vlačijo za nos njih brezvestni voditelji, katerim trpini tu in tam sedajo na lim krasnih njihovih obljub. kar smo videli tudi tu, v — Farete-Sommet štrajku. ker je vsak pameten človek videl, da je ta mnen ja stavka prazen nič. Toda prepričali so one. ki »o kaj o-porekali m alo je naprej do žalostnega konca.
Kakor vidim ▼ časopisih med starokrajakuri novicami, ponuja Italija Jugoslaviji baje Postojno m Idrijo za Reko Pozdraviti je to veselo novico, kateri pa ni vrr&t i, £
Razne vesti iz Kranja.
Umrl je v Kranju posestnik in mesarski mojster Ivan Jeršin. Bil je poštena in odkrita <luša.
Mestnemu nadsitražniku Gogali ie unu-la hčerka Edvrna v najlepši mladosti. Skrbni stariši in so-odniki storili vse, da bi ji re-iili življenje, vejidar ni bilo ponoči.
Vlada je popravila storjeno 'cnvieo pri zadnji prenagli redukciji umirovljenemu pc*5tajeaiačel-liku Ogore^cu s tem. da ga je re-iktivirala (v staro službo posta-
povsod.
Na tukajšnjo gimnazijo pride v kratkem profesor Kusčer, ki nam bo kot odličen sokolski delavec-jako dcibrorošel
Draginja je ista kot rovsod.
na ulico ter opazovala oddelek afriških zamorcev, ki je paradirai po mestu.
Možak se globoko zamisli ter reče:
— Ko sem bil še mlad fant, je
katehet v šoli pobiral za uboge
_r . , . .	A	i afriške zamorčke. Vsak šolar je
v sled konkurence trgovcev so go-i , , ..	..
,	,,	, * i moral dati po par fenikov za s\.
tovi nredmeti celo cenejši kot vi.. .	.
Ljubljani.	Detinstvo. S temi prispevki smo
i» i	-	* -	- omogočili, da so bili zamorčki kr-
Iiolezen nasenvu mostu se precej;.. ° 1
prizanaša.
,le sicei- nekaj slučajev	^^ dorasH in
griže in drugih bolezni, toda niti v pri meri s prejšnjimi leti.
Nesrečen skok.
la bi se uresničila, ker Postojna in Idrija, prva s svojo čudovito prirodaio podzemsko krasoto, druga s svojim rudniškim bogastvom, lesetkrat odtehtata Reko. Zdi se ni. da so časnikarski poročevalci
tem vprašanju potegnili jugoslovansko jaATbOst malo za nos. — talija ne da iz svojih krempljev ničesar in bo kljub temu obdržala udi Reko. Glede Reke sem slišal >d ljudi, ki so bili nekdaj na Revi ali ki so od tam doma, da so ta-nošnji Slovenca sami delali in dajali Reki laško lice. in sieer z rabo aškega jezika, katerega je govo--ilo vse. bodisi Italijani ali Slovani. Kamor si se obrnil, povsod s? dišal samo laščino, s katero so se pcmašali posebno Slovani. Čemu torej sedaj godrnjamo? Če se pa to uresniči, bodo še rožce cvetele v naši domovini, in to tudi v moji ožji domovini, pod Poreznoan. Potem odrinem tudi jaz tja na ■ivojo odrešeno zemljo, in z menoj vred še marsikdo drugi. Sicer kot pravijo, se z Italijani kot žandar-ii in financarji dobro izhaja, težava je le i njihovo gosposko, pri kateri so sami fašisti, ki naših ljudi ne moreijo videti ne slišati njihovega jezika. A tam na oni strani 9o pa Srboviči, ki tudi vlečejo na svojjo stran, ki pa tu in tam kaj pod roko naredijo. Vendar pa je le prava domovina, pa naj bo že tako ali drugače. Dokler pa se to ne uresniči, bomo pa v Ameriki, kjer bomo počakali, da nam u\re-mena bodo se zjasnila * \
S tem dopišem sem nekoliko obširen m tudi zaklem nekoliko preveč tu in tam v stran, toda nič zato.
Omenim naj še. da <*o govorice o štrajku tu pri nas popolnoma prenehale: poprej si še slišal, češ, sedaj in sedaj se bomo dvignili ali pa spomladi. Ljudje so videii. da s praznim govoričenjem ni nič. razen če pride do skrajnosti, kar pa pri nas še ni ki tudi še ne bS.
Sedaj sem pri koncu tega s*w>{ jega skromnega dopisa, ker nočeni delati g. uredniku preveč trubla z mojo stvarjo. Predno pa zaključim, želim Glasu Xoroda 1000 novih naročnikov ter da bi ga oni, ki ga slučajno bero, pa. niso njegovi naročniki, tudi naročili. Potem upam. da ne bo daleč čas. ko bo izhajal na osmih straneh in moi da ie z znižano naročnino. Zato pa je dolauttt nas vseh, do stopimo □a noge za naš prvi m edini de-larvski liat, ki je še vsikdar zagovarjal interese trpinov ter nam kazal pravo pot.
Tako do druge prilike.
■ Vai Naee. -
nas v zahvalo oblagodarili s svojo' kulturo.
i . Sr
Glavni odborniki: Pnaednik: RUDOLF PERDAN, m S. 1SS SC. Cleveland, Ol Podpredaednxk: LOUIS EALA.VT, Box 10« Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSETH PISHLER, Ely. Mian. ZaCaanl blagajnik LOUIS CHAMPA. Pox »61. Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnln: JOHN MOVEBN, «12 — 1Kb At* "Dulutli. Minn.
t	Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, SOS American State Bank Bid«.. ••• Grant St. at Six tli Ave., PittaburKb. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBA8XIK. Room 20« Bake well Bid«., tor. Diamond and Qraat
Streeta. Plttabursh. Pa. MOBOR MLADIC. 1334 W. 18 8treet. CThlca«o. m FRANK SKRABEC. 4322 Waabinffton Street. Denver, Goto.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNTK. Box 480. Ely. Minn.
GREGOR J. I'ORENTA, 310 Stevenson Bldp.. imvallup. Wash.
FRANK ZOR1CH, «217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 720 London Rd.. N. E.. Cleveland. O.
PAULINE EHMENC, 3«3 Park Str., Milwaukee, Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Meea Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CELARC. 638 Market Street. Waukeff&n, UL
•	JednoUno uradno glasilo: "Glaa Naroda".	-- —
Vae atvarl tlkajoPe se uradnih zadev kakor tudi denarne poilljatv« naj ee poiiljnjo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poAUja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za »prejem novih Članov ln bolDllka spričevala nal se pofillja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoliSka Jednota se pr!i>oro€a v»em Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor teli postati član te organizacije, naj »e zglael tajniku bI12n<ega društva J. s. K. J. Za ustanovitev novih druitev ae pa obrnite na gL tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl s 8 člani ali članicami.
Delavec Luka Gostinčar, zaposlen na upravi graščine bai*ona Oodellija na Kodeljtveiu. je sko-čil z voza. pri eeuier se je nabodel j pod pazduho na na tleh ležeče vi-' le. Prepeljali je bil v bolnico.
Avtomobilska nesreča.
Olmmanj plače dobi človek, tembolj se mu podaljša obraz. 4 . *
Iz Jugoslavije.
Obsojen tihotapec.
^	Šibvniš4vi< carinama je <-bs»Klila
. .	irsrow-a Marijana Raduliea Avgu-
Najznačilnejši ameriški doku- J	ij£ Ribnja na :,;i8 7G(> Dm
(ment je "Izjava Xeodvisnosti". ! „lnlrt. in	tilioipstva.
(Očetje naše republike sose oave-| >>ia^>. !;1 j.., je hf>tel vtihotapili. : ličali bosanja in lilapeevanja. Se-. jt. j)![<> zaplenjeno in stali so se in sestavili Izjavo Ne-J na javni dr:ubi. j odvisnosti.
>a Trojanah sta skupaj trčda| ?a jzjaya je toUko bolj umevna Poneverbe v Dubrovniku.
i-kava M::rko la in
j»a je dognala. je Url n.»tte!jen od lastnega bra-s;e»M zaradi vpora ijled«'*
dt
a bila
Slednji n n jt ari t i rana.
>va nuit i
l»o prodano
dva avtomobila. Pri tem je l^eo-: pold'Jia Kc-šakova. ix>jena Javoar-
in pomembna, ker so bili skoraj v Dubrovniku
nikova, nti-pela težjo poškodbo ?ia rebrili. tako da so jo morali prepeljati v ljubljansko bolnieo.
Vaški pretep ob meji.
Pri Gornji Kungoti so se zopet enkrat prav grdo razmesarili. Vi-nl'-arrki vn Anton Marko ld je prišel f'hiskat k ]>osestniku EUaci-svojega tovariša Franca Gani-zerja. Kmalu pa sta se tovainša sprla m Ganizer je brer vsefč^ ndaril Marholda s pestjo po desnem očesu. Ta je p«»grabil nož in ijn zasadil napadalen v brl»et Po-£se.<tn»k El^ik ie hotel napadalci l>oiuiriti, t-.da Marbold se je obrnil z nožem proti njemu in iuu razrezal trebuh, tako da mu je izstopilo d robov,je. Morali so ga prepeljati v mariborsko bolnico in je le malo upanja, da okreva.
Tatvina na Brega pri Celjn.
V noči od 11. na 12. oktobra so vlomili neznani tatovi v hišo go-stilniČarja Rožiča ter odnesli iz veže sledeee predmete: 1 moško
t vsi. ki so tozadevno 'Izjavo podpisali, poročeni.
* * *
Uspeh ti ne sme nikdar tako dvigniti glave, da bi ne videl prijatelja, ko gre mimo tebe.
je bil aretiran
platni uracinik Dobrivoj Jertič, ki ].l ie odpiial denarna pisana in rzvr-:il veliki- poneverbe. Posanniosti o :«i'eri so še tajne. Aretacija Jerti-ea je vzbudili« veliko senzacijo.
Bravomcr v Dalmaciji.
V Šibeni'<n so našli kmeta Mar-Xi je lažje stvari na svetu kotila Aras;i v njegovem vrtu ležati postati dober govornik.	| mrtvega. V splošnem se je naj-
Stopi na oder ter se najprej i 1>-»'je smatralo, da je Aras >zvršH prikloni "nežnemu spolu". Po- j amonior. ker je nje-/t»va aia'i h-tem poskušaj navzoče prepričati j i (,lli l>«»preje pravila o stvari, o kateri so že zdavnaj j :,oni' 'e -Alai*k<> otir/cn m da je prepričani. Potem vzami zastavo, žc vKkrat M?uišal ,zvrilt'i v roko ter mahni ž njo park rat pol Vcudar pu ,,n	Sil-
zraku. In pri tem kriči na vse rr-ii,wl,lor i^P^^n- l'..Licijska lo: — Naprej za domovino!
Ploskali ti bodo, da bo — joj! * * *
V starokrajskir listih sem te dni * čital naslednjo notico:
Služkinja z 28,000 dolarji. — V Siibotici je neka Terezija Vereš. služkinja katere oče se je ponesrečil v neki tovarni v Ameriki, prejela od ameriškeg konzula v Beogradu uradno obvestilo, da ji je
Ureditev rednega prometa na Jadranu.
Mestna ob<" ii:i S.ibenik j'' sklicala >est:Piek delegatov vs^-h oli-i*in severne Dalmaeije in ot.-k<,\\ je vr-Ll dne 21. cktobra. Xa tem sestanku jt razpravljalo o »>:ir< br( (!ii' m promet u na Jadralni. V Heofrra-l se odpošlje poseb-m:i d'*putaeiia. ki na) bi na niero-lajnili me-:i!i p->reilo\ ala, da vzpostavi čim prej r< tni promet
-Jadran.-krm morju, ka' ob-t'\ial v predvojni <1<»I»;.
or .]«



MOŠKI! ZaKttlte Proti nmlezcniu
PREKLAD MEHURJA
N'«hi»i(p mi najboljšo raS'rto PREPRE»_BA u MOjKE Velika tub« SSe. Kir (4's) I) Vri Ickuutji ali S.n-Y-K.t ltcpt: r. 92 Bnkman St.. tJe*- Vork Pišite okrožnico.
.viknjo, črn mošlci površnik, mo ški zimski plaw, volnen jopič, 2 tuvarnfe P^jena odškodnina , žametna klobuka. 2 para mofikih I v znesk» 28.000 dolarjev. Obenem [ čevljev, moški dt-žnik m veedru-M' ^ nakazana omenjena svota. ^c obleke. Skupna vrednost vseli teh stvari se aeni na 7495 Din.
Preiskava radi mariborske klavnice.
tO pravi« ev, hladdniee in javljanja masti se kot rdeča nit že več mesecev vleče po maribor-K-kem magistratu. Ker je postala klerikalcem stvar neprijetna in nevarne, za <pre<tiž. so sedaj naenkrat predlagali, da se spravi pre-IsViiva v drug odsek, in .sicer v ma-■-"stratno dLsciplmanio komisijo. Tu bi mmrali seveda zadevo 7jq>et od zadetka študirati in preisko-. vati in tako bi prills bridka res-j o klerikabieni oln-uiskem go- f •lM»darst\ni tiele čez kakega |>ol b-ta pop<4nr>ma na dan.
Kabito je Moral Bergljc; se Počuti Fino v 64. Iietn.
Je preoral in oskrboval 35 akrav koruze in ae i« vedno počuti dobro Mr. M. Oxburger iz Sheffield. Ill
jAvlj*.: -Vam dam vnltU kaj i«
Ker mi očitajo, da sem včasih poreden, znam tudi biti.
Pri tem pa nimam najmanjšega namena žaliti veličanstva.
Veličanstvo je namreč nekaj : več, kot smo mi navadni smrtniki. Čast in slava mu. dasiravno ima že itak obojega v izobilju.
Malo nedolžno opombo bi si pa kljub temu privoščil:
Morda je tudi njegovo kraljevo veličanstvo čitalo to notico ? j AH je bilo veličanstvu kaj težko! pri srcu, ko je čitalo to notico?
Mogoče se je veličanstvo vseeno j nekoliko pokesalo. ker ni svoje ženi t ve od godilo že v^aj za eno leto in par mesecev.
Terezija Vereš s svojimi osemindvajsetimi ameriškimi tisočaki, r bi bila. že vsaj po mojem mnenju IZ_ j nekoliko boljša partija, kot so v*e
.. _ „„	torn** balkanske princeanja skupaj,
me Nuga-Tone. Bil sem v postelji en,
le<l«-n ln ko sem vstal %em moral rabiti
bervlje. Prijatelj mi je dal popir in mi
BOZIQ
čas lepih spominov je pred durmi!
r*£3p|A praznik vzbuja pri vsake-yj1! mu dolžnost, da se s kakim ' * denarnem darilom spomni svojih sorodnikov, prijateljev in znancev v stari domovini, kjer je vsak še tako mali dar s h"*" težnostjo in veseljem sprejet.
Ako hočete, da bodo taka darila pravočasno in v redu dostavljena, pošljite jih potom znane —
v
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
Cene zsiene!
Dobra postrežba zajamčena!
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE
rekel naj pISem 1» Xu*a-Tone in poaku ! aim to zdravilo. Še nisem porabil cele! steklenice, ko sem te lahko opravljal de-j la. okoli h lie. soral in oskrboval 35 »krov p
kenue in pomagal spravljali seno. ro-.
Čutim se izvrstno. Star sem «4 let.	■
Citaieljl tega lista bodo naiii Nuga-f
Tone izvrstno zdrs.vik> v takih sluCaJih.
Poskusite ra. lato je Jako priprosto. pri-f
Jetno aa vUvaU in tako učinkovito, da wt> boate v teku par dni čudili kako dohro se pottttke. Ista poveča vato moO n krap-koaC otmti kri. Uvea In telo. daj* oiivlja-JoC spanec, stimulira Jetra in na prlje-teh naein rtnUn. idodee ln črevesje
lato Je positivn« jamčeno. da vam bo po-
ma«alo. all vd a« vam vrne denar. Ka vaaktm savoju ie jamstvo. Priporočano, sarastlrano ln na. prodaj v vseh lekarnah. alt p« podUiie tkM naravnost na National Laboratory, 1M« S. iWabash
CUcaco, » m.____- —AdVt,
NA KRVAVIH POLJANAH
Spisal Ivmn MmBSi
HP RPLENJE in strahote s bojnih pohodov biv&ega Blovenskega planinskega polka.
V knjigi 80 popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in p polkovem upora ter njega zakletvi.
Knjiga J« trdo
WW"
trnja «70 «t«uil in 25 ilik ii vojna 83 Oartlandt Stmt, New York, 9. 7.

GLAS NAROUA, 3. NOV. 1923
Na Bledu.
Povest. — Spisal Rado Murnik.
(Nadaljevanje.)
I
Ust
Ov rat k ii» rl tii »
r j«- bližal g<fwpod Zlato-z dol gnili život <«u ita >gah. R<tke je držal na >r»l«ftal z rumeno palico
im
w
U1
| Tudi gospodična Nada Baleuo-\ iveva je bila jako elegantno oblečena. Izraz njenega teoiucnpoltne-
tTa cfbii<"ja je bil plemenit, nekoliko pon'"**!!. Njeno resno, malone strogo !»-p< to so v Oudoviteai kontrastu milile saiijave oei z nežiihni
•aja
poli
it
i ski niarfžarcn ali madžarski Tiro-u j Jee gTof lledenan* ? "A! IIed*»rvary
Iz dnevnika pomočnika«
A. P. Cehov.
Dne 11. maja 1863. Naš šestde-setletni knjigovodja G lot kin je z ozirom na ?»voj kašelj pil mleko s konjakom m je pri tej priliki padel v delirij. Zdravniki zatrjujejo z njim lastnim samozaupaujem, da jutri umre. Končno vendar postanem knjigovodja! Mesto mi je že dolpo obljubljeno.
Tajnik Kleščev je nekega prosilca*. ki ga. je nazval birokrata, pretepel, in se bo moral za to — to je gotovo — zagovarjati pred sodiščem.
Jel sem piti zeliščni čaj proti svojemu želodčnemu katarju.
Dne 3. avgusta 1865. Knjigo-v<>dja Glotkin je zopet obolel na
pravo. Poletna uiee uiu ni kazila žlahtni-ga t -.<tirui trepalniearai. Krasuii l«aje
: r ja\ a obleka, že dolino; *« !»'lt e»"iii z modrim odavitom ka-Uua, je bila poki* Jik«*-U"r gavranje krilo.. Skozi pn«*-i gub in t/prva beli Oamiiik no tkanino njene bele bluze je j« bil /a- tudi precej rumen in oti-l 'll »" r&d* roma. polt nežno ob-
pan. liujnordeči no* je molče tro- j 1'kroiih rok.
bent al. da ga možiček rad pije. I	«»"» ^ večali, me je Janko
Janko naju jc pre:*-♦•vil.	j predstavil Lil vprašal goeflpoda lia-
" Povečajmo državi dohodke«."j >noviča: "No, ali se je že kaj poje dejal gospod Zlatoust in m pA-l'^'i^l vaš jasni kajtei, vaš tirul-/>tal Hiitodko.
**Kako k pa ie kaj imate, go ( spod svetnik?" ga je vprašali "A! Hed**rvary!" je nejevoljno
Janko.	j ponavljal Hrvat in zablumilo je njakom. Ako umre, pripade mesto
ii• ».spod Oven si je leno potegu»1 zlato	z"b. Zauičlji?vo ra(5nj Upam, seseda le lahno, za-
/ r«-'<o po iuH<ubaiiem dbrazu in i1' zamahnil z roko in poudarjal: wj delirij se očividno ne konča
ftrkrih brkih. Lokavo je pogtadj|"W,0*en1' Slovel Phjrtloxe- vedno s smrtj0.
v uvojimi drobnimi rjavimi oemi;ra - _	Kleščev je nekemu Armencu
Janka ter »e ocfrezal: "Kaj pravi Ubzur*	šiloma vzel menico in jo raztrgal.
Medtem sem motril draz^-stno', ... „,	. i Mogoče pride stvar pred sodisce.
Hrvatico. Zlasti so me zanimale!	. ^	. .
, .	. .. „ . ,	-f Starka Gurjevna mi ie včeraj
i njene divne črne oci. Zdelo se mil , . , , . „ , _ * , ,	. -	-i i i ; I dejala, da nimam želodčnega ka
da se skriva v njihovih glubi-'	e
nah zaeno mirna ljubkost in hudo-«tarJa-	zlato Prav lah"
širna strast, za>no angel in demon.
Jiahlo je žvenketala srebrna veri-
žiea njene pahljače ob zlati
pert.iiei.
Nekaj o nohtih.
Iz las, oči. zob, hoje. pisave itd. se je že v davnih časih, sklepalo na kožuh. Kar se tiče ženitve, ji ni- značaj. Prebrisana glava pa je iz
Novi ruski bracxxL zakon.
se mprotiven. Zakaj naj bi se ne poročil, ako se ponudi ugodna prilika? Le posvetovati se moram s kom; zakaj to je vendar velepo-membeti korak.
Kleščev je namenoma zamenjal svoje <raloše z onimi tajnejra svet-nika Lirmana. To je škandal!
Vratar Paj*i mi je svetoval, naj vzamem proti svojemu želod C-nem n katarju sublimat živega srebra. Sedaj poskušam s tem.
Iz ledene dobe naše zemlje.
našla tudi sklepanje iz — nohtov. Razpredelila je svojo i * znanostT v sledeče vrste:
Kdor iui|i bele lise na nohtih. ( ljubi nežni spol, obtmem pa je rav-notako nestanoviten kakor vnet-
V Rusiji je še vedno ,v veljavi revolueijonarni bračni zakon iz 1. 1918. jZakon pa bo v kratkem reformiran in to na sledeči način : Pod zakonom (brakom) — pravi ta zakoniti osnutek. — je razumeti trajno seksualno zvezo sto razliko, da obstojajo registrirani in | neregistrirani zakoni. Pri registriranih zakonih se zakonci medse-
— .... •
ljiv. Človek z vzbočenimi nohti j« boJno sporazumejo, katero ime ponosen. Komur nohti odstopajo, i P^zamejo, ali ime žene. ali ime da je videti konec prsta izredni, imoža ^ obeh	Otroci iz
velik, ta naj se rajši ne poroči, ker re?Lstriranil1	^obe pri-
ga čaka nesreča v zakonu. Kratki i,mek r0(lrteljev- a otroci iz ,iere" nohti oeitnjejo potrpežljivost, po-1 ^"ranih zakonov imajo lahko
štenost in predvsem udauo ]>renn-
meii^ Ln .int.ka ter se *' Preilolgo s^ni jadral po jezt^ru in 1 zda j me tare morilka bolezen. I
Rm!"
G<*^"oril j«* skozi nos, kakor «<tari nci. Franefwfi in
ko mogoče!
Dne 30. junija 1867. Časopisi za- poročajo, da divja v Arabiji kolera. Mogoče se zanese v Rusijo •
"Prosim, dovolite mi, čiVstita' potem bo mnogo mest praznih. — kako vatn ugaja pri'Morda umre takrat tudi stari Glot-na> na Slovenskem?" sem jo| kin in jaz nastopim mestoknjigo-vprašal. dočim sta jela n.K*n papa vodje. Trdoživ človek! Tako dolin Janko vneto politizirati.	| go živeti je po mojem mnenju na-
bila'
krat poskusim s set v ar jem?
Slovenei, Francos^ in arlutdkrati.
"Ali to nas nikai- ne oviraj, da bi 7 ' i-M'! i m zaupanjtsn glodali v prftudnoAt!" je tolažil sam sel»e in dodal: "Moja Geuofefa, moja preljuba žena, mi ne verjame, da ^m bolan. Pa luč ne de. Zdravit ?«*Podana se grem v hladno oazo, katerih se. hvala Uogn, ne manjka na Bledu. Da se kiualu zopet vidimo, čili tn
iv '"	|	dobro, gospod vLšji ofi-' ravnost neodgovorno.
Odkril se je, pokitual m romal	^ odgovorila živahno.' Kaj naj uporabim proti svojemu
pi . ti bližnji gostikuci.	"Ah va* ,i,ed- vaSe pla-nu-.e, v««a želodčnemu katariu ? AU na;j en-
"Ooopod Oven je jako N-net «vo-! ^ojnska jama! nekaj se mi	.
bodottinnik V* mi je razlagal Janko. "Rajši seii v nijnianjai krčmi ali kavarni nego v največji pisar niči. Di>ma ga pika m zUada iu graja njegova preljuba žena kakor s:tua guvernanta. Pušiti sme ivvei It* v veži ali na vrtu. Zato rad desert i ra svoji * * Genofeli' Vo!»če je prav dob*"r človek, morda predober; le škoda, da je tako mlačen nnr*»dnjak ! Gospa Obnova, veš, je gorrenjeatajtTska Nemka in po nemški jtiščalki ple«e vhh rirlbina. Slovenci imamo preveč takih žalostnih Ovnov!"
Jzpruhaja sva ,sc pod zeleno strt-ho kostanjevega drevorvda. Na šetališču je bilo čimdaljt* več elegantnih svetlih oivlek k pisanih m bičnikov. Vmk čas je pozvonil kolesnr. Kolesarie je bilo takrat še malo; kadar se je katera pokazala, j«- vse gledalo za njo. Mimo naju je prulrdrala mar sik nt era kočija Pestunje so varovalo lične otroške vozičke. Lope in nelepe guvernante *u krotile nagajive gosposke paglavce, ki m> delali zg<*go z obroči, žugauii m
gladki nohti pripisujejo nosilcu miroljubnost in spravi ji vo^t. Škrbasti nohti desne roke očitujejo ik>žrešnast in nenasitnost. Kdfir nohtov ne poreže enakomerno, je
poroče. V poslednjem slučaju naj iii boljša polovica prevzela nehvain zamudno striženje noh-
zdi čudno 8 papanotn sva t—; J>ne o januarja 1870. Na Glot.
ludi v Ljubljani m n]eni okoiiei. . .	, — -	- .
.	., kinovem dvorišču je vso noc tu-
ra ko leni i;raji — aJi tako prazni! ...	. , ,	.
. . . .	lil pe.s. Moja kuharica Pelageja
.'širna ravan, vi3C»ke planine — ...	... . .
.	^ t pravi, da je to zanesljiv znak in
vsa ta mnogoliena divota v mest- 1 .
uem obliiju! Kako krasen je raz-	sejn ž	dveh W^1-
^led Gradu! Ali kako malo ob- da Sl ^"P1™- kakorhitro postanem iskovaleev je gori!"	| knjigovodja, kožuh in spalno suk-
4 * Ljubljančani menda mislijo,' Morda se potem tudi poročim. • da je i.'rad le za tujce."	^ Seveda ne z mlado deklico — to
Mimo naju je stopala družba se ne spodobi za moja leta — turistov. Vsi so imeli velike rodo- temveč z vdovo.
dt'iidrom>\ e in košutnikove šope Včeraj so Kleščeva izključili iz na klobukih in palicah.	j kluba, ker je plašno pripovedoval
•*Xa ljubljanskem Gradu hi mo- nedostojno anekdoto in se nor-ral hiti lep. velik hotel!"	jeeval iz patrijotizma gospoda Po-
(iife|»odi na, počakaj mo t,c ujuhova. člana trgovinske zborni-petdeset ali sto let! Zdaj pa v*in|ee Kakor HC	ga bo tiral Po.
moram v povračilo pohvaliti vaše njuhov pred čudovito lepo Primorje, vaša pr^j Radi sv<ojega ^
!;rasi:a Plitvička jezera, vašo sli-
kovito "hnatsko Švieo"
pre-
kryqK» Zagorje, kjer so .se Hrvati
želodčnega katarja pojde mk zdravniku Bortkinu. Baje ima mnogo usj>eha pri svojem zdravljenju.
in Slovenci dvignili zoper gra-	. .. ____ „ . .
ščiitsko tirane. IVežived «em urno-! Dne 4- Jun,^a 18i8' ^ ™vmah go	mnogo nepozabnih dni1^«™- da PUStO« v Vetljankl ku-
vKi apinskih toplieali, v Klajij<-u.! in da trupla kar leže po tleh.
Ko se umaknejo levi. se pojavijo ; hijene.
Mrzlega železa se ne izplača !
na Cesar-gradu, v Novih dvorih, na Pristavi iti tam okoli (>b idil-s!;i Sotli. 1'ŽJViil seni pa tudi divjo kra.v»t<> romantičnih krajev v
Glotkin radi tega pije poprovo žganje. No, tako staremu možu poprovo žganje komaj pomore. Ako se pa-itepe kuga sem. posta-
Znanstveniki cenijo, da je trajala ledena doba naše zemlje okoli enega milijona let in samo njen zadnji (IV.) del je trpel več kot 20.000 let. Takrat so neizmerne množine ledu pokrivale vso Severno in Srednjo Evropo ter sedale t je preko Rusije v ravnine Se- nagel in odločen. Ljudje, ki st no verne Amerike.	vzamejo časa. da bi si redno pora-
Danes imajo le še najvišji vrlio- zali nohte, ponavadi nesrečno kon-vi gora ledene kepe in lelo v cen-	s samomorom, ali pa — sr
tralnili Alpah se moramo vzpeti zelo visoko, ako hočemo pred seboj videti ledenike; saj pokriva večni ležno sneg le gore in njih vrhove, ki so tov-navadno višji nego .1000 metrov V ledeni dobi je pokrival večni sneg v Julijskih Alpah gore že v višini od 1400 metrov naprej. Vse alpsko gorovje je bilo eno sa~ mo morje ledu. Na severni strani j kovati. Alp so .segali ledeniki do današnje železnice, ki veže Monakovo z Augsburgom. na jugu pa tja do bojišča pri Solferinu in pri Kusto-eL
Velike ledene mase so napolnjevale tudi glavne doline Save. Drave in Mure. Obe savski dolini sta bili pokriti z ledenikoma tja do Radovljice. Ledeirik Soče je segal do Sv. Lucije, ledenik Drave do Celovca. Njegov jezik je bil tamkaj 36 km širok. Po ožjih dolinah je bil led ledenikov tudi 1500 metra v visok. Najnovejši rauni znanstvenikov pravijo, da je v ledeni dobi pokrival zemljo v Evropi čez 1000, v Ameriki pa čez 2000 metrov visok led. Izračunali so. da je znašal takratni led okoli 30 milijonov kubičnih metrov. Kako so strašne te množine in kako velika i je bila njih teža. si samo približno I lahko predstavljamo, ko pomisli-1 mo, da znaša naprLmer pritisk — 300 metrov visokega ledu na en ( kvadratni meter 225.000 kg.
očetov, ali materin ali priimek o-
šanje v nesreči. Človek s prozor- [beh Nkupaj' V sl,,:'a-'u nesporazu-nimi, rožastimi nohti, je vedrega ' ma mlWa	R^trirani za-
duha. mil in ljubezniv. Kdor ima | kom "kujejo ^ nereglstri-dolge in špičaste nohte, je umetni- ran,h : M v t(>111' da 1,llu''e ne in°-ško nadarjen. Debeli nohti znač:-|re 1,lTj ust<Klobn,> v dveh re£rkstri" jo trmoglavost in zlobnost. Proge na levem palčnem nohtu so značil-jbejii zakonoc mora a°ljiti ne za učiteljski poklic. Okrogli in !	krepkejšega zakon-
; ranih zakonih, 2.) materijelno sla-
Severovo zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
KAŠELJ
je vendar neprijeten znak in se ara no sme zanemarjati. Uživajte
SEVERA'S COUGH BALSAM,
kateri olajša kašelj t« odvrni mnogo trpljenja. Je ravno tak dober za odrasle kakor za otroke.
Cena 25 in 50 centov.
Vprašajte po lekarnah.
SEVERA'S
COLD AMD GRIP TABLETS
*
zoper prehlad, gripo in za od pomoč ph glavoboli vsled prehlada.
Cena 50 centov.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
(■a. Torej mora tudi žena vzdževa-
[
iti moža. če je premožnejša od nje-; «ra. V slučaju razvedbe ta ob vez-| rovt ne ugasne. Ločitev ziikona je : mogoča sporazumno ali pa na zahtevo ene stranke. Ločenci se lah-! ko |>oroče v drugič.
POTOVALNI ZASTOPNIKI.
kateri so pooblaščeni nabirati naročnine za "Glas Naroda", so: Joseph Černe, Anton Simčič in Joseph Smalzel.
Upravništvo.
drugimi igračami. Marsikateri i
topličar je MpoitUivo pozdravil	zlAstl je Uf?ajal!nem -otovo knjigovodja,
doktorja Janka /alokai ja.	, Wo	2eleni Vrbaa od Ua-| Dne 4. junija 1883. Glotkin leži
"Kako ti zavit I am tvoj pleme-' njaluke do .Jezera pred Jajcem,'^ smrtni postelji. Bil sem pri niti, ,-z>išem poklic, Janko! Oteti ker ^ mi ^ zdel tilko podoben njem i„ sem ga s solznimi očmi človeku z:v4jeo>e — ali bi mogeljn^g mladi Savi." človek kaj iep^eira na svetu?" j ' Potemtakem ste videli celo Janko se je nasmehnil in dejal: j več hr\at^ijli krajev nego jaz'*, "Svoj čas sem se hotM poaveiiti; je pripomnila gospodjčna I»aleno-
prosil, naj mi oprosti, da sem no-strpno čakaJ njegove smrti. Med solzami mi je plemenito odpustil
. i	» „ ...... .	,	, in mL svetoval, naj pijem proti
1'ledaliskemu »dru Z najpveejan viseva in se obrnila k očetu: Ou-j	, .	i „
'	„ jsA-ojemu katarju zelodno kavo.
Bolgarski komunist v Beogradu.
veseljem sem »»deloval pri dile- ješ, drac»i papa, vedno uii obetaš, tpntskih pre<lstavah. Že medici-j da bova potovala p^^ Hosini. Kdaj; iK'e. pa tudi pozneje, zdra%-nik. j pa pa žc jv>jdeva?" sem igral še vedno rad razne ulo-! "Kadar hočeš, dušica zlata, sa-kuij>rtda z večjim navdušenjem I mo zdajle še ne! Zdajle odpotu-neg> uspehom. Še zrlaj hranim po-! ieva v hotel' Napisati moram več
nur-ej'Mio črno brailo. ki sem z njo paindiral prvikrat na odru. lia-hd! — Poglej naraN-nust! Nasproti nama prrhnjata gospod |>ragittiiii »ialeuovič. ju ko bu^t \-*slet rjtovee iz Zaerreha, in njegova hčerka' Nada. Vidi »e jima. <la nista do-,
pisem. Pro«i'n. oprostite mi! Pri-poročaun .se gospodoma TT
"Vrlo m* je bilo drago, go*pod višji oficiul: " je rekla Nada z dra-ž^tiiim iLosuiehoru.
'' Prosim vas. čas-tita gospodič-
na, ne pozabite jutri piiti h kro-
šla na Bled niti zatradi revmatiz- kftu!" je opomnil Janko odhaja-ma ali bolnih živcev, niti zaradi j jočo, se priklonil in odkril; od rnalokr^-no^i in bledice. Oba sta'njegovih kratko ostrizeniti la« je čl«ia uaiaga ožjega kroga, se ude-' zadehtelo po iri?:ei>tkih dišavah. Ježnjeta na^ih »letov in igrata z j	(Dalje prihodnjič,)
nami lavrr.-tennia aH pa croquet, t Drugi naii gospodi te predstavim že it o priliki."
"Hvala lepa!'*
(fo»q>od Dragutm B*leom ič je bil »rednje velik, ogorel. ?dok in žilav. V ornih laseh in bikcih se je svetila se uuuwikalera beta nitka, toda knst*l me je ie vedno prožno in iz temnih uči mu je žarel skoraj raladcoiški ogenj. Poteze njegovega podolgastega obraza so bile odločne, ostre, obrvi xsredbo močne, spodnja ustnica dc4x*la; knviea dolgih brkov sta visela navzdol. Slamuik, obleka, rokavice in ini	v*e j« bHo sivo. Iz
ifwrsga topa kratke suknje mu je
Mašilo velikega slovesa.
Za. obolele nklepe ln rr.iiice Koper bolettne v prsih in hrbtu. C« »pr»vi rrvmatU^tn vaie mi-
4ic<e v klopilfi. Za pomirji-nje bolestnih, skeletih sbodljajev n®\-ra!«tj«. Za ixp&hke in Zoper Loles'j in bolefitne. Vdrsaite t* — prepodite bolečino.
Imejte pri rt, k ah steklenico —■ nlkrtir ne ver*.-. kiUi jO frirttt rebilL ; Sf in 79c. eteUeaiea. v Veke mah
I te«-i r
Kleščev bi bil zopet kmalu prišel pred sodišče; zastavil je judu izposojen klavir. In navzlic temu ima že red sv. Stanislava in čin kolegijskega asesorja. Čudovito je. kako »e godi na tem svetu.
0*em gramov in % ver j a. šest gramov galgantovega korena, »tiri »rane so lil aro e kisline; vse dobro zmešata, namočiti v litru žganja in izpiti vsako jutro na teše želodec kozarček proti želodčnemu katarju.
Dne 7. junija istega leta. Včeraj smo pokopali Glotkina. Ah. smrt tega starega moža mi ne pri naša blagoslova. Prikazuje se mi ponoči v sanjah, v dolgem, belem oblačilu in mi žuga s prstom. — In gorje mi, gorje nesrečnežu! — Knjigovodja nisem postal jaz, temveč Čalikov. Nisem jaz dobil tega mesta, nego ta mladi človek, ki ga je proteanrala generalka, — njegova t«ta. Vse moje nade so uničene!
Dne 10. junija 1886. Knjigovodji Čelikovu je skrivoma pobegu la njegova z ena. Žalosti so ubogi revež. Mogoče si iz žalosti kaj prizadene. Ako stori to, postanem jaz knjigovodja. Govori se se o tem. Torej mi še m treba izgubiti
Voditelj bolgarskih komunistov ! Kolarov je pobegnil iz Bolgarske ter prispel pred kratkim v Niš. Dovoljeno mu je bilo potovanje v Beograd, kjer so mu politične oblasti nasvetovale. da zapusti jugoslovansko prestol ico. Kolarov namerava odpotovati na Dunaj in od tam v sovjetsko Rusijo. Bolgarska vlada je od jugoslov. vlade zahtevala njegovo izročitev. Ta zahteva pa je bila odklonjena na ta način, da se je Kolarova opozorilo. naj zapusti Jugoslavijo. —-Oficijelna bolgarska poročila ne slikajo popolnoma pravilno položaja na Bolgarskem. Vlada se še vedno nahaja v težki situaciji. —-Teror makedonskih komitašev začasno tišči nezadovoljstvo kmet-skih mas.
Trn v peti.
iTi	i£,i/ir. v.'M 1 vsega upanja. Lahko še doživim in
ae bo vrt ddfOy da dobim
"Piccolo" od zadnjih dni napada goriškega nadškofa Sedeja in zahteva njegovo odstranitev, ker je Slovan. O kdaj bodo izdrti vsi trni iz italijanske pete!
IZPUČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH,
V Jugoslaviji —
•e mere izpUCmti dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista ln ne reč kot protlvred-noot od 3.00U. — frankov, to Je približno $200.— as enega potnika.
V slučaju, da naslovljenec sa ia-plaSilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljat ?lj lahko dolarje nazaj ali aam pa na novo naroči izplačati nakazani sneaek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi nmeatno pripomnit*, da nikakor ne moremo priporočati pdfciljati čeke ▼ Jugoslavijo.
Splo3no mnenja vlada, da m čeki, ki m glus na dolarje, tndi v dolar jib Izpit čajo, kar pa ni res, ker,
kot Se zgoraj omenjeno, je t Jago-rle.viji od vlade pod kaznijo prs-roTedano isplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne tmerlške čeke ▼ domovino. Ti pa nikakor niso pripravni sa ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo take čeke ▼ dinarjih Sele [>otem, ko dobe is Amerike potrdilo, da ao jim bili odobreni.
Onim. ki stanujejo na deieli ln m potujejo f Amerika je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri ee jim izplačajo na zadnji poet* »res neprillk.
Tudi k. nabavo potnega Usta (posa) Je najprlpravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne mor« potnik dvigniti dolarjev. Stroške sa rasne listine in potni list se pa lahko plača tudi s dinarji.
V Italiji in oxemljn ——
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje komur do poljubnega znesks. Če je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati ls. ako naslovnik potuje.
Vsled nsrsRuJoOh stroikov tmo ae morali odloQtl prev rediti pristojbino za doUuvks. izplačila kakor
sledi: Zs lsplsOla do |2S. raCona mo po 79 centov; od 928. naprej po 8%. to J« po S cente od
dolarja.
Na uhlrt n| bs vMta
tens: Tiplsfsff v Mtrjfe.
Ta pristojbina Je velja' dolarska fsplaffla v Jugoslaviji la Italiji
FRANK SAKSER1 STATE RANK
82 Cortlamk St., NewTsrkCty
Pozor čitateljie
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
KDOR je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vain jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkuSnje, Vain bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v IIL razretlu.
Tudi oni ki niso amerlSki državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se i»ovrnejo tekom sestih mesecev in so pripufičeni brez vsake neprilike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali pa svojta iz starega kraja, noj nam
piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša 6420 novih priseljencev.
Za potne otroške Izplačuje po našem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadranske banke.
ADVERTISS IN "QI AS NARODA".
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani,
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	,
Frihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tn sliks v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. J£njiga vsebuje 157 strani,	i J- v f
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena poveat. Vsebuje 170 strani,
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Aleeovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani,	4 '
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-Kanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna t življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. —; Vsebuje 231 strani,
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem sveta mana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuj« 144 strami
|1.00
.7»
if
k
JO
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.ti
ff
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in dragi kmečki junaki borili zoper prevzetne graSčake in jnna-iko n**"**!* mučeniSke smrti.
Vsebuje 878 strani,	* '""i .Ti
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt St, New York

v-	».fc&r •... ■
GLAS NARODA. 3. NOV. 1923
CAROVNICA.
L: A; ti
SpiaalJKAV
r t

1A
19
(Nadaljevanje.)
r +
Izpred sodišča.
ROYAL MAIL
g«
do
J t y V .
Večerilo je. in vsprejemnici je vladala ie tema. Ko so se polkovnikov? oči nekoliko privadile tenuiuti, je opazil sredi sobe veliko postavo starega župnika.
<){>r» ••tite, gospod polkovnik. oprostite mi, ker vas motim, lia-iravii<. niti ne |H»/-iiava. Vaš gospod sin me pa pozna, in za-»trail njpft mi lio«te brez <1 voina oprostili.
s »vojim obiskom ste me jako počastili — je odvrnil pol kovnik. Prosim vas, xylite. Moj mi je večkrat pravil o vas Zal. da ga »»-daj ni duma. < e boste pa ostab par dni pri nas, ga bo ste lahko videli. On vas bo gotovo jako veseL
—	Prišel st-m samo vslrtltega iz Bretonske, da govorim z va sun g sjKxl»»nx sinom. Sporočiti mu moram nekaj niezmerno važne
Hvaležen vam bom, če bi mi ]>ovedali, kje ga laiiko že noco.
m-	___ik. ^ it iiu . Ai«*.
—	Se noeoj 1	\ \	a __	<
—	Da. ie nocoj, prosim vas, gospod i>olkovnik.
i,,-a— Strela! Težava težava. Moj sin je pri .sorodnikih na lo vu. Tudi pri večerji bo ostal tam.
Ali stanujejo njegovi sorodniki daleč o^ltukaj?
—	Približno dvajset kilometrov je do tja.
Morda bt dobil v mestu kočjaža. ki bi me odpeljal?
—	Ali je zadeva res tako nujno?
Da. gospod [Htlkovnik. Ena sama ura zaauude bi lahko imeli: usudepolne ]>osh-dice. Vašemu sinu imam sjx>r»očiti nekaj važnega in B"g daj, da bi mu mogel sporočiti pravočasno.
—	N<i. če je j>a stvar resna — je odvrnil polkovnik in vstal b< m po>UI hlapca s konjem tja in krog denete ure bo že tukaj
Ali hočete večerjati pri nas?
'/. ve><*|jeiu sprejmem vaše vabilo in vam zahvaljujem n prijaxii'iht. Naročite svojemu sinu, da mi je žal, ker ga moram od trgati od prijazne družbe in zabieite mu, da je važno, brezprimerni važno. 1'riti mora brez vsake zamude.
Polkovnik j.* ftozvon:!, in pojavil se je -s&ižabnik.
Povej vrtnarju, naj takoj osedla konja, in naj jaha k gospo «iii JI. neventu p<» mojega sina. Medtem bom napisal pLsmo, ki na ga izroei gospodu Pa*ealu. Oprostite za trenutek, gospod župnik.
Polkovnik je zapisal par vrstic na vizitko.
Pet minut kasneje je že oddirjal vrtnar v velikem kalopu.
Pascal je bd res za tisti dan povabelren na lov k svojemu stri eu. Zr par tednov je bil tam stalni go^t. in gospodična Kenee ga n nerada videla.	1 •	r
Večkrat sta se ]w» cele ure izprehajala. in četudi se nista pre ve.- uneto ljubila. >ta čutila drug napram drugemu neko j>osebn< naklonjenost. Slutila >ta. da se bo iz tc naklonjenosti nekaj druge ga razvilo.
Pri vsem tem je na neprestan«! misli! na Slelanijo. Nikdar se n mogel sprijazniti z mislijo, da ga je ta. navidez tako nedolžna žen si'i. mogla varati. Ni mu šlo v glavo za ves svet. Toda je že mora lo biti nekaj, kajti sama mu je bila priznala.
Ko je pomislil nanj. je začutil težko bolečrno v srcu.
Da. če bi bila Melanija bogata, če bi mo$rla ugoditi vsem nje govim željah, bi nkdar ne prišlo lako <ialeč.
V takt*m razpoloženju j»* bil tudi pisal Melnruji ono pismo te: j<> prosil za sestanek. Ker pa ni bila prišla, je bilo mnenje o njen krioli še potrjeno v njem.
Drugega mu ni kazalo kot da je zahteval ločitev zakona. T< je bil njegov zadnji korak.
Svojemu očetu je povedal, da ga je Melanija varala, in star polkovnik ni nn gel vrjeti. Neverno je kimal z glavo. Ni mogoče, n mogoče. Zdela se m; je pravi angel j.
Ko je sedel krog osmih zvečer preti hišo svoje neveste, je opa zil vrtnarja, ki je dirjal z grozovito naglico proti njemu.
—	Kaj se je zgodilo? — je pomislil satn pri sebi.
Vrtnar mit je izročil polkonlkovo vizitka. Pascal Je prebledel Malr<-ški župnik pri njegovem očetu? Ka počne v Liboume? Bre; dvoma je prišel zastran Melanije.
Bil j»> izvauredno razhui 'en. Nekaj posebnega se je moral« zgoditi — je pomislil. — siee bi se malereški -župnik ne podal ni tako dolgo pot.
- Takoj. Sabin. — .ie rekel vrtnarju. — Osedla jte mojega ko nja. - Jaz se grem preoblee.
Deset minut pozneje je že dirjal proti Libottrne.
Po preteku «*ne ure je vstopil v svojo domačo hišo. Polkovnil ga je sprejel na pjragu.
Povej mi oče, ali je res prišel abbe Vigneui* Ali res lioč< govoriti z menoj?
—	Da. ne govori tako "lasno. Tukaj je.
—	Kaj pa hoče? Ali prihaja zastran---
Ne vem. Meni ni ničesar povedal. Pojdi notri.
Polkovnik je odprl vrata v spreje.mnieo rekoč:
—	Prečastiti. tukaj je moj sin. Dober jahač je, kaj ne? V po ure bomo večerjali.
Polkovnik je oba pozdravil ter odšel v sosednjo sobo.
V sprejemnici je služabnik prižgal luč. Pascal, ki se je bil ve zmeden približal, je takoj spoznal dobri obraz malireškega župni ka. Ob pogledu na trea moža so se porodili v njem lepi spomini.
—	Dober večer, gospod Aubier! — je rekel župnik ter mi krpko stisnil roko. — Žal mi je, da vas motim na ta način.
—	To ni nič. go.^pdo župnik Baš nasprotno. Veseli me, da va* vidim. Prosim, sedite, toliko da vzamem ostroge. Zdelo se mi je, da je stvar važna in zato sem hitel.
—	Prav ste storili, da ste hiteli, gospod Aubier. — Prišel sem zastran jako važne zadeve.
—	Res? — je vprašal Pascal s pridušenim glasom. — Torej je dosti novega v Malirecu?
—	O, še preveč novega. Kmalu boste izvedeli. Najprej mi pa dovolite eno vprašanje. Precej zaupano je sicer, pa je potrebno: ali »e mislite vnovič pomočili?
—	Vi torej veste, prečastiti? . . .
—	Da. jaz vem. Vem. da ste ločeni od svoje žene. Ne vem pa. če >te že obljubili zakonsko zvestobo kaki drugi.
—	Ne, še ne.
—	Hvala Bogu! Potem se bo lahko še vse poravnalo in uredilo. t
Boljševiki se nočejo mešati v nemške spore.
Posledic« rudarske stavke t Trbovljah.
Jožef Rus, rudar v Retju pri Trbovljah, je 12. septembra skušal z nagovarjanjem odvračati druge delavce od dela ter jih pozival, naj gredo raje na kmete. Nadalje je strasil hrvatske delavce, da bodo morali po končani stavki delo zapustiti. Ko so nekateri delavci zopet hoteli iti na de-o. je prinesel iz Hrastnika nakazilo za brezplačno dobavo živil v 'riščausko s»r>eijalr.em konzuiunem Iruštvn. Razdeljeval je tudi med ■»tavkujoče listke, češ, naj vztra iajo, ker dobijo v kratkem iz inozemstva 4 milijone dinarjev v pomoč. Končno je metal letake podbudo na stavko v rudarsko kuhinjo. Obtožen radi pregreska zoper zakon o varnosti Ln redu v dr- vencijo proti .sovjetski vladi žavi je l il pred celjskim okrož-j bo rdeča armada branila z vsemi uim sodiščem obsojen na šest te-
Pooblaitena parobrodna črta o4 jugoslovanska vlada
Neposredna sluiba med
New Yorkom in Hamburgom
svojemu tovarišu kožuh v skupni vrednosti 64! d mar je v. Obtoženec Cherbourgom in Soulhamptonom je vsako krivdo trdovratno tajil.; ..^DUMA"	'*tSSfTA'
veildar pa je b:l te dni obsojen j Ti parnikl m v vseh ozirlh novi in mo na 14 dni ječe. katero je prestal .de!nI; pri,jub«eni. 1,0 prekooieanskim
.	T	potnikom ter so slavni vsled avojih pri-
ze S Moreiskovabiuil zaporom. j Viačnm naprav, izborne službe, in kar Je
___i najvažnejše vsled udobnosti.
ITljudni strežniki nosijo na bela pogrnjene mize dobre, okusne in zadostne

a

Kretanje pantikov - Shipping News
C. novembra: Berengaria. Cherbourg.
obede. Posebna pozornost je posvečena ženskam in otrokom.
Za podrobnosti vprašajte agenta v va-f	mestu ali pa pri:
--ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY
Troekij je imel nedavuo velik Broadway new vork. n. v.
15. decembra:
Pres. Polk. Cherbourg. Bremen: Pres. Arthur, Bremen; Bremen, Bremen; Co-Belgenland' Cherbourg; Suffren. Hav-'lombo- Cenoa-e; Pres. Polk. Cherbourg; Seydlitz. Bremen; Conte Rosso, Genoa.
govor, v katerem je naglašal med drugim: — Ruska vlada hoče imeti predvsem mir. Rdeča ruska ar- i mada ne l>o v nobenem slučaju prekoračila ruske meje. ako ne bo v to prisiljena. Ako pa se nemški monarhisti sporazumejo z antan-to in dobe od teh nalogo za inter-1
Na potu v domovino.
-
se!
S posredovanjem trrcfke Frank Sakaer State Bank 90 odpotoval1 r stero domovino:
S parnikom Majestic
13. oktobra:
J nov poostrenega zapora.
Radi težke telesne poškodbe
je zagovarjal pred celjskim 1:rožnim sr,di-sčem Ivan Vengust, lelavee h. Št. Pavla pri Preboldu. Iz podivjanosti in ose!>iie mržnje je vdrl dre 26. junija t. 1. v stanovanje Ivana Tarkuš, kjer je najpiej pretepel njegovo ženo, 11a-:o tolkel Tarkutia po -glavi ter ga
Janez Radoš iz Crested Butte, sredstvi. Toda takšna možnost je Oolo.. v Suhor. skoraj izključena., zato je treba j
naglašati. da se ruska vlada v nobenem drugem slučaju ne bo mešal a v notranje nemške razmere ali v meščansko vojno v Nemčiji.
S parnikom Reliance
16. oktobra:
a novembra:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg; Pitta-urgh, Cherbourg. Hamburg. 10. novembra:
Leviathan. Cherbourg; Martha Washington. Trst; Ciympic. Cherbourg; Derf-ningAv Bremen; Orca. Cherbourg, Hamburg: Albania. Cherbourg. 3. novembra:
Aquitania. Chertwurg; Reliance. Cher, bourg. Hamburp: \reorg-e Washington. Cherbourg. Bremen.
14.	novembra:
Paris. Havre. Pres. Adams. Cherbourg; Torek, Bremen.
15.	novembra: Westphalia, Hamburg.
17. novembra:
America, Cherbourg. Bremen: Orduna. Cherbourg. Hamburg: Chicago, Havre; Ryndam, Boulogne; Muencben, Bremen.
20.	novembra: Duilio. Genoa.
21.	novembra:
Canopic. Cherb«->urfr. llambunr: l*r« s. Van Buren. Cherbourg: Zetland, Cherbourg.
22.	novembra:
Mount Clay, Hamburg. Z4. novembra:
Majestic. Cherbourg: Rochambeau.
6.	decembra:
Thuringia. Hamburg; Cherbourg, Hamburg.
7.	decembra:
America. Genoa.
^linnckahda,
Jejte in shujšajte
8. decembra:
Aquitania. Cherbourg Sierra Ventana. Bremen; Rotterdam. Boulogne.
11.	decembra:
Suffren, Havre.
12.	decembra:
Paris. Havre; Pittsburgh. Cherbourg. Hamburg: Pres. Adams. Cheibourg; Muenchen Eremen: Laptand, Cherbourg; , Conte Ilosso, Genoa.
13.	decembra:
Oorpf Washington. Cherbourg, Bremen: Hansa, Hamburg.
14.	decembra:
Andania, Cherbourg.
15.	decembra:
Majestic. Cherbourg: I>erfflinger. Bremen.
19.	decembra:
Pres. Monroe. Cherbourg; Orbita, Cherbourg, Hamburg: Veendam, Boulogne.
20.	decembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg.
22. decembra:
Berengaria, Cherbourg: America. Cher
Fv.n l*i»ti "an ir Vo.-tl,	(Havre: Ohio. Cherbourg, Hamburg; Pres. l>0urg. Bremen: Albania. CherlK»urg; Seid-
I\an I.enean IZ .NO! 111 rat tort. I Roosevelt. Cherbourg. Bremen; New {Bremen.
26. decembra:	.
Chi<-.ig<>. Havre; Pres. Van	P-uren.
Cherbourg: Canopic, Cherbourg.	Hamburg.
N. H.. V Dolenjo vas pri Rakeku. | Amsterdam. Bourogne; Tyrrhenia. Cher, j
S parnikom Ohio
20. oktobra:
jbaurg.
27.	novembra:
Berengaria, Cherbourg.
28.	novembra:
Pres. Garfield, Cherbourg.
w Ivan Klancar 1/. Cleveland, 0.. novembr»:
-r .. .	'	Albert Ball in.
V ( el KlUCO.
Hamburg;
si ie pri padcu »tri levo roko. Za ta silni izbruh jeze ie dc*bll Veu-rrust dva nies»»ea pooeitrene ječe.
Občinski svetniki pred sodiščem.
1'elegaeija klerikalnih občiin-vkih svetnikov v Središču je že .lalj časa a- ostrem boju proti ta-iiiošnjemu zaslužnemu napreilne-mu županu Frai:cu Lukačiču. Ker pa klerikalci kot povsod drugod
S parnikom Paris
24. oktobra:
To ]• stara fraza, obrnjena narobe, to- Frančišku 1 Vruigoj iz
potegnil S tal^o silo iz poete-lie. da *** "Oderne metode za Odpravo maičobe htlld Ohio V A idovščilio
ao omogočile ta izrek.	|	J
Ce ate preveč debeU ter se nočete telesno veibatl; če radi Jeste, pa kljub ta-iru hočete shujšati za. par funtov, ato- ! rite to: ojdite k svojemu lekarnarju (aH pa pišite na Marmola Company. C84 «larfit-ld Bldfc.. I>etroit. Mich. t*-r mu J»Jta (ali pošljite) en dolar. Za to zmer- ! w svoto vam bo lekarnar pokazal pot, ds j ■e I r pol ne vafia želja po lei 1 sloki. suhi ' postavi. Dal vara bo zavoj Marmola Pred- , Pisanih Tal. le t (Marmola Prescription I Tableta) sestavljenih po Marmola Pred- 1 pisu. Eno morate vzeti po vsaki jedi in | pred počitkom, da boste pričeli izgubljati; »naičobo stalno In lahko. Potem se zdra- j vite do zafeljive teže. Marmola Predpla- I ne Tablete (Marmola Prescription Tablet* I
Cherbourg, Mongolia. Hamburg. Cieve- ' 30. novembra:
| President Wilson. Trst. j 1. decembra:
I.eviathan, Cherbourg: La Savoie, Hav- I tmurK, Bremen*, j re; Olympic, Cherbourg.	Ii»gne.
27. decembra:
Westphalia, Hamburg; Yorck.
Bremen.
28.	decembra:
Martha Washington. Trst.
29.	decembra:
I .a Savoie. Havre; Pres. Harding, Cher-Xew Amsterdam. IJou-
Antcn Perše iz Thomas, W. Va., Št. Rupert.
Anton Li]>ovec iz Wigner, La., Prezid.
Kratic -Jerman i:c Sheboygan, Wv Novo mest o.
v
ne znajo V boju S političnim na- !«> neikodljive ter dobre za Splošno Zdrav. |
„ro»nikon, ..porabljat, dn.g.hnalTST«.I
sredstev kot žaljivke an natolce- letl> toda vzemite malo tableto s zaupanjem. Brez dvoma bo preobilo meso hitre
S parnikom America
•H. oktobra:
vanja, s- ubrali središki klerikalni občinski srvefcniki to pot. Na-
1 zginilo, vi boste pa ostali svoj naraven Jaz. leno pokrit a trdim raeaam ln nl^iH- ,
....	.	i Bit milicami.	—Adv'L I Ind.
iloviu so namreč na župana Luka-1 -^r— :*iča tako žaljivo ulogo, da je bil' ta primoran njihovo p^mo izio-1 '"•iti državnemu pravdništ^u. ki je i vse podpisar.e si o v erusk olju d.sk o-'
Franc Spilar z ženo iz Hoovers-lle. Pa., v Ilrašče pri Postojni. Anton Blagonič iz Terre llaute. v Paarubice.
r
-itrr.nkarje oJitožilo žaJjenja urad-j ne osebe. Mariborsko okrožno so-1 dišče je možakarje obsodilo poj >00. n'katere pa po 600 dinarjev,! »zironia na en teden zapora.
Kaznovano obrekovanje.
Za časa zadnje skupščinske vo-ilne borbe je klerikalni ^jfitator Ivan Lskra obdolžil Ivana Ažma-i ia. LiMi^nša in Ovara. pristaše ^anufsttojne kmetic stranke, av-:twj.-*kejra koiifideaitstva, seveda, ie da bi navedel kake dokaze. Sledila je tožba in so se tekom zadnjih mesecev \TŠile že Stili razprave, na katerih je skušal Iskra nastopiti d(Aaz resnjce, kar !ia s<» mu je popolnoma ponesrečilo. Setlai je obrekovalca dolete-a pred radovljiškim sodiščem zaslužena kazen. Ivan Iskra je bil namreč obsojen na 14 dni zapora j in plačilo vseh stroškov.
Priporočljiv uslužbenec,
Fr. Grad;šnjjrk, dela-vec, uslužbenec pri Žitnem zavodu v Ljubljani. si je hotel zboljŠati dohodke na ta način, da si je prilastil s rečo moke in ukradel nekemu
ii
Izšel je
Slovensko - Amerikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE GA ŠE DANES.
Cena s poštnino 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
V IN IZ JUGOSLAVIJE
14 ogromnih hitrih potniških parnikov
plove s progo
Canadian Pacific
Cherbourg Southampton
Neposredna služba
HAMBURG
Glasgow
Antwerp Liverpool
Kadar potujete v Jugoslavije, ali ako želite dobiti katere, ga avojih rojakov ali prijatejev k aebi, obrnite a« na CANADIAN PACIFIC
KRATKA MORSKA PROGA V EVROPO - SAMO ŠTIRI DNI NA ODPRTEM MORJU
Za potne listke in nadaljna pojasnita, se obrnite na lokaln« agente, ali na glavne agente Canadian Pacific, ki ae nahajajo v vsakem vetjem mestu.
Canaffiariftcific Steamships
j
(Dalje prihodnjič.)
Naša hitrost v veseljstvu.
Če vidrš naglo vozeč avtomobil, ne zavidaj onim, ki se vozijo v njem. Ti se veliko hitrejše premikaš. Vesela družba zvezd sestoji iz solnea in osmih planetov; Merkurja. Venere. Zemlje, Marsa, Jupitra, Saturna. Urana in Neptuna. Zemlja in ii na nji, potuje skozi vesoljstvo z nagrlieo 11 milj v sekundi ali 39.600 milj na uro. Toda ta naglica je veliko manjša kot so obrati zemlje krog solnca. Znašajo namreč devetnajst milj v sekundi. Vse tvoje življenje naj bo vesela dogodovščina. Goji veselje in zadovoljstvo in v ta namen imej vedno doma Trinerjevo Grenko Vino! To zdravilo te bo osvobodilo želodčnih neredov, ki spadajo med največje skrbi našega življenja. Prežene slab tek. zaprtje, napihnjenost, glavobol in ner-voznost. ojači ves sistem ter izči-sti glavo. Joseph Triner Company, Chicago, 111. izdeluje tudi slavni Trdnerjev Liniment in Trinerjev Miri« Kašlja. Vprašaj lekarnarja ali prodajalca zdravil za ta jako zanesljiva zdravila.
Izšla je nova izdaja
'PESMARICA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
I.	Na dan; 2. res oSenll bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka pe-aem; 5. Vasovalec; 6. Na trgu; 7. Pesem o beli hi81d; 8. Prošnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja;
II.	Se eoa: 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj. solnCice; 14. Lahko noč; 15- Deklica inila; 1«. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček; ID. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. Prošnja; 22. Imel sem ljubi dve; 23. Danici; 24. Savska; 25. OblaSek; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. ljubezen in pomlad; 29. Rožica 1 slavulj; 30. Naša zvezda; 31. Lahko noC; 32. Pod noč; 33- Kaj bi te prašal; 34. Bože pravde; 35. Na grobih: 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. UsliSi nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčica; 43. Ob* laček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobova ; 47. Katrica: 48- Deklica, ti si jokala; 40. Jaz bi rad ru-dečib rož: 50. Zdravlca; 51. V mraku; 52. Lepa naga domovina ; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. O j dekle, kaj s tak žalostna; 56. Slanica; 57. Oj. te mlinar; 58. Pojdam v rate; 50. Slovenac. Srb. Hrvat; 60. Na5a zvezda; 61. V slovo; 62. Izgubljeni cvet; 63. Sanak spava; 64. G'ejte, kako umira pravični ; 65. Naprej ; 66. Kje dom je moj, 67. Hey SlovenL 71. Domovini; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj: 78. Večer na Sari; 79. Zrtnsko. Frankopanka; 80. Sto čn t iS. Srb i ne tužni?: 81. Pobratim! ja; 82. Pomlad in jesen: 84. V tihi noči. 85. Milica; 8». Njoj; 87. Njega nit 88. Pod oknom; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91. Pri okna sva molče slonela: 92. Strunam; 93. Slovo; 94; Strunam; 96. Pro-taja; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 96. Ljubezen in pomlad; 99. Lahko noč: 100. Raztanek; 101. 8vračanje; 102. Tam. gdje stoji; 103. Prdja.
Gena s poštnino $3.
"GLAS NARODA"
[DSUIICH UNF
I* BI »ravnost v Ja^0iiarij0 V
Edino direktno »pomladno odplutj«
Otvoritven* vožnja snaneca MARTHA WASHINGTON —
10. nov.; 28. dec.
PRESIDENTE WILSON ____ 30. nov.
v Dubrovnik alt Trat. Železo na v no t ran jo »t zmerna. Nobenih vl-uW Vprašaj t« pri blttnjem a*enta ali pri PHELPS BROS. * CO, 2 Waal St.. N. Y
Cortlandt Street
Hew Yoric
new york hamburg
UNITED AMERICAN LINES
(HARR1MAN LINE)
JOINT SERVICE WITH
HAMBURG AMERICAN LINE
Najkraiia pot v vse dels
JUGOSLAVIJE
Odplutja. vsak* teden a pomola 86. North River, ob vznožju 46. ulice. New York z naSimi razkošnimi parnikl "Resolute", "Reliance", "Albert Ballin" "Deutschand" parnikl a t. S. ln 3. razredom
In znanl parnikl "Mount Clay". "Cleveland", "H«n$a", •■Thuringia" in "Westphalia",
■ kabinami ln 3. razredom.
Uspe&na. uljudna služba. Izboma kuhinja, prijetni In privlačni prostori.
S. S. CLEVELAND a nov. ob 10. dopoldne.
United American Line
39 Broadway, New York.N. Y Ali katerikoli pooblaščeni krajevni zaatoonlk.
RAVNOKAR JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA ! SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovaiia izdaja. Vsebuje 308 strani. Cena s poštnino $2.— "^H SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St. New York City, N. Y.
SLUŽBO DOBI SLOVENKA
za pomoč v kuhinji. FMač-a po dogovoru. — Mrs. Marie Kerne, Box 36. Riehhtrrg. New York.
ŽELIM KUPITI
harmoniko Cehnarjevega izdelka iz CracJea, 3vrstno -'i- ali 4krat uglajeno. Kdor jo ima. naj mi pi-5e eouo in pove. kakšno ima. — Mike It., Box 353, Verona, Pa. .
Prave pristne glasna VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONI
s rogom ali bras roga, Cena od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le pri
IVAN PAJK
Victor Dealer
24 Main St., Gonemaagfa, H Cenike aaatonj, piiite pdnj.