62. številka
Ljubljana, v soboto 14. marca 1806
XXIX. leto.
(ghaja vsak dan »večer, isimli nedeljo in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vatro-ogerake dežele ia vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld. ia četrt leta 4 gld . za jeden nesec 1 gld. 40 kr. — Za L j ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom racnna se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko v«-c, kolikor poStnina saa&a. Za oznanila plačuje ae od Itiristopne peti t-vrste po H kr., če ne oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frunkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u prav ni iS t v o je na Kongresnem trga fit. 12. U pravnistvu naj m blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Se jedenkrat volitev v dež. šoleki svet.
Za „Slovencem* je sedaj pricapljal tudi mariborski .Slovenski Gospodar" in se zaletel narodni stranki pod noge. Kar sovražijo „Sloven^e^ „Domoljub* in „Dolenjske Novice", tega n^ov£n»ki Gospodar" seveda ne more ljubiti. Kar obsojajo ti trije, to obsoja tudi on; kar hvalijo ti trije, to hvali tudi „Slovenski Gospodari*1 .Slovenec" se je zaganjal v narodno stranko kakor kak kmetski sultan, zato smo se ga morali obraniti s bičem, .Slovenski Gospodar" pa nas je le skusil ugrizniti v peto, in za tegadelj bo zadostovala mokra cunja, da ga poženemo v kot.
Le nekoliko vrst je posvetil ,Slov. Gospodar" volitvi v de«, šolski svet, a te so tako perfi lue, da jih moramo pribiti. Glase ae:
.Zagrizenega Nemca dr. Schafferja sta v de ielni Šolski svet volila Af urnik in dr. Tavčar. Tako poceni je pri teh gospodih narodnosti"
Kakor se vidi, si je tudi .Slov. Gospodar" osvojil o poštenju nazore, katere sicer ves svet ob soja in kateri se na Kranjskem po zaslngi naših klerikalcev, imenujejo .katoliški". .Slov. Gospodar" piše, kakor da sta Murnik in dr. Tavčar storila kako izdajstvo ali da sta bila podkupljena. Tako nesramno sum ničen je zavračamo z vso odločnostjo. Posten list bi bil konštatoval fakt ali brez dostavka, ali pa bi bil nepristransko pojasnil vso stvar, posebno pa bi bil to moral storiti štajerski list, kateri se vender poteguje prav za to, za kar so so kranjski Nemci doslej potegovali, namreč za to, da dobe štajerski Slovenci svojega zastopnika v dež. šolskem sveta.
Ne bomo pogrevali tega, kar smo že navedli v obrambo narodnih deželnih odbornikov, ki sta glasovala za dr. Scha (Terja. Stvar je povsem jasna ia kdor hoče, da imej narodna stranka kaj npliva v deš. zboru, mora priznati, da drugače ni bilo moči postopati.
nSlov. Gospodarju" so razmere v deželnem šolskem svetu kranjskem popolnoma neznane, pa neznane so tudi drugim krogom, sicer bi izvolitvi dr. SchatTerja ne pripisovali tolike važnosti.
V deželnem šolskem svetu sedi deset gospodov;
ti so: dež. predsednik, referent dež. vlade, dež. šolski nadzornik, dva zastopnika ačiteljstva, dva zastopnika knezoškcfijstva, dva zastopnika dež. odbora in jeden zastopnik mesta ljubljanskega.
Ker hodita zastopnika koezoškofi.stva čez drn in strn za vlado, ima ta na vsak način in za vsak slučaj zagotovljeno večino. V zednjih letih ni dež. šoleki svet storil ni jednega sklepa, kateri bi ne bil vladi ngajal; dasi je imel mnogokrat priliko, storiti kaj v narodnem ozira, ni storil nič, ker to vladi ni všeč, in to žalostno spoznanje je napotilo dr. viteza Blelvveisa, da je pri neki debati v dež. zbora I. 1895. rekel glede dež. šolskega sveta: La-sciate ogni speranza!
Doslej je imela narodna stranka tri zastopnike v dež. šolskem sveta, odslej jih bode imela dva, zgodilo se bo pa prej kot slej jedino to, kar bo hotela vlada. Zategadelj pa je tudi volitev dr. Schaflerja sama na sebi brez materije!nega pomena in se je ž njo ustreglo le stari Želji kranjskih Nemcev.
Ustreglo pa se je s tem tndi želji nančnega ministra baro na Gautscha. Ta je že za časa grofa Taatfea delal na to, da bi se dal kranjskim Nemcem zastopnik v dež. šolskem svetu in podpiral to zahtevo zlasti s tem, da bi potem bilo tudi laglje izposlovati štajerskim Slovencem zastopnika v dež. šolskem svetu štajerskem. Takrat je vlada nameravala naprositi ravnatelja Junovvicza, ki je po narodnosti Malorns, sicer pa najzvestejši sluga visoke vlade, naj izstopi iz dež. šolskega sveta, da bi se m njegovo mesto imenoval prof. Wallner kot zastopnik kranjskih Nemcev. Ta namera se je opustila, ker se je reklo: od vlade imenovan prisednik je vi dim le vladni zastopnik ia ne more postopati drugače nego želi vlada
Štajerski Slovenci v<do dobro, koliko bi bil prav zanje vreden zastopnik v dež. šolskem svetu, in kako Blabo se godi slovenskim učiteljem in slovenskim šolam prav ker v njem nimajo svojega zagovornika. Izročeni so na milost in nemilost dež. šolskemu nadzorniku, po čigar nasvetih se ravna dež. šolski svet. Narodna strank*, jim je z izvolitvijo dr. SchdHerja dala dobro sredstvo, s katerim
lahko pritisnejo na ministra Gautschs, a mesto da bi jej bili za to hvaležni, pride „Slov. Gospodar* in jo na nesramen način napade!
Državni zbor.
Na Bunaji, 13. marca.
Poslanska zbornica je v današnji seji dognala razpravo o proračunu poljedelskega ministerstva in začela debato o proračunu trgovinskega ministerstva.
Predlog dra. Scheicherja, naj se odkloni postavka 50 000 gld. za dirke, se je pri glasovanju po imenih odklonil.
Pri razpravi o proračunu trgovinskega ministerstva je posl. dr. Hallwich omenjal, da je glede ustanovitve železniškega ministerstva nastal nekak ustavnopravni konflikt in pojasnjeval vso stvar.
Posl. Bfeznovski je trdil, da se je na poŠti v Karlinu pri Pragi oddano pismo na pošti odprlo in izročilo drž. pravdništvn. Ker se je v tem pismu izrekla kritika o pravdi zoper Omladince, je bil pisalec obsojen na 18 mesecev v ječo.
Posl. Borčič je govoril o propadanju trgovinske mornarice in stavil več primernih predlogov.
O lokalnih stvareh so govorili posl. Kaiser, Baza nt in dr. Menger.
Trgovinski minister baron G lan z je na dolgo in na široko razvijal svoj program, v katerem pa sta le dve točki vredni zanimanja, točka glede pogodbe z Ogersko in točka glede obrtnega vprašanja.
Glede pogodbe z Ogersko je minister rekel, da so vrše sedaj pogajanja in da zategadelj posa-mičnostij ne more navajati. Pogodba se mora obnoviti, ker govore baje za to najvišji državni interesi, in ogniti se je negotovosti, katera bi nastala, ako bi se pogodba odpovedala. Vlada ima dolžnost, varovati avstrijske interese in je spraviti v pravično razmerje z interesi drugega kompaciscenta.
Z drugimi besedami: Minister je povedal, da je vlada pripravljena ustreč', vsaki želji Madjarov, samo da ae doseže pogodba!
Glede obrtnega vprsšanja se je minister izrekel za zadružno organizacijo, odklonil pa vse, kar meri na utesnitev veleprodukcije.
Prvo pismo.
„Poprej tičnico — potlej tičico . .
Nar. pr.
Zadnji prepust je bilo.
Sedelo nas je, kakor navadno skoraj vsak večer, pet ali šest v postranski sobi predmestne gostilne. Kakor druge večere, smo se i danes lepo vedrili v prijateljskih pogovorih in si z dobro, pošteno kapljico razgrevali srce in živce . . .
»Bratci, danes popolndne videl sem pred farno cerkvijo pristnega kandidata za Pasterjeve zavode", prične naš drnžnik Ivan. ki je sploh .naprej" in ■koraj za vse govoril. ,Bog ne daj, da bi človek tako pamet izgubil in — stekel I"
.Stekel? Kaj praviš, kdo je stekel?" zapra-•amo vsi hkrati.
.No, nol Ali pa je še hnjše ž njim — s tem »tarim norcem t Pomislite, nad sedemdeset naših «»m tov6ri na svojem sključenem hrbtišču in vender —' piri s pomladansko rožico. Seveda — v sedemnajstem letu ima ona dosti praktične pameti, a «alo več cveta in dišave . . . Dekle ve, da se je •Jed dobro preskrbel za zimo in da lahko obadva v
I zlato zagrebe. Ej, ona ve dobro, da zaduši pomlad zimo zato, da se prej poroči z letom . . . Čujte, skopuh N. poročil se je danes s predobro znano toČajko Z. — saj jo poznate; i mi smo jej večkrat gladili ličica — in jej brez izgovora zapisal dvajset tisočakov. Lepa komedija, lepa! Ha, ha!"
„Kaj se rogaš, Ivan P Kaj meniš, da res ni več idejalov in ž njimi nesebičnosti, ljubezni in zakonov ne glede na leta, lepoto ali imetje? In zakaj bi ne vzela točajka Z. bogatina R. zaradi ljubezni, saj zaradi usmiljenja in prave katoliške ljubezni, da mu postreže in kratek čas dela na koncu življenja? Zakaj bi ne bile tukaj zlite dve duši v jedno telo ?
„Streže in kratek čas dela"? .Vse je spekulacija in sleparstvo pri sedmem zakramentu — brez izjeme skoraj vse!" rohni Ivan v svojem pričetem tiru. „Veste, te dni poslušal sem moža, ki je kaj izkuŠal in tudi kaj ve; pravcat filozof je o zakonih. Napravil je premišljeno in veljavno lestvico za zakone. In ravno ta lestvica me je napetila, da sem dašnjega ženina uvrstil mej Pasterjeve kam 11 date. Razdelil je ljubezen, oziroma zakone v šeBt vrst po letih v dekadičnem sistemu. Po mojem bi bilo bolje pričeti s petnajstim letom in dalje po
desetih letih. No, pa ostanimo pri originalu? Kako je ta? Oojtt in zapomnite si! Z dvajsetim letom: dijaško in vojaško znanje, ki zgori, kakor kup suhe slame; s tridesetim: leva roka je na srcu in desna na Čelu; srce z možgani telegralira ; s štiridesetim: navadno vdovec ali vdova ; otroci so in matere je treba, seveda lepše in mlajše; s petdesetim : trgovec, podjetnik v p.; toliko imam, toliko hočem . . . cher-chez la femme! s šestdesetim: BOMO; mlad starec vidi kresnico in halo za njo, kakor dete; s sedemdesetim : to ste videli in figura pri bogatinu II. — In tako je prijatelji, če ne še huj-e! Kje je nesebičnost in ljubezen?! — Morebiti pa ni tako, kaj, vi idealisti?! Realizem, realizem 1"
nPri meni že ne velja!" ugovarja družnik Anton. „Jaz sem se prvič in — zadnjič zatelebal po tvoji drugi stopnji. Pisal sem takrat prvo pismo dekletu in to brez vsake pameti. Se danes se jezim in me je sram, če se na to prvo pismo spomnim."
.Povej nam, Tone, kdaj in kako je to bilo, ko si se celo ti unel?" silimo vsi v tovariša.
wNo, pa vam bodi! — Prišel sem iz vojakov in stopil za poskušnjo v sedanji stan na debeli. Nekoč pride prijatelj in me povabi za nedeljo sul oj
Govorili so ae posl. Steiner, W rabe t z, ki je provocira! precejšen škandal, in Erb, potem se je razprava pretrgala.
Prihodnja seja bo v ponedeljek.
V MJublJanl9 14 marca. Katoliška ljudska stranka, katera je v vprašanju celjske gimnazije v državnem zboru pokazala, da hoče biti proti Slovencem bolj pravična, kakor nulo pričakovali, se nekaterim ne zdi dovolj katoliška. Tako jej bero hude levite „Wiener Neaeste Nachrichten", očitajoč jej, da je popolnoma prezrla verske šolske zahteve pri letošnji budgetni debati. Najbrž krščansko socijalnomu listu ne ugaja kato-liško-ljudska etranka zaradi tega, ker se ne mara kar pridružiti krščanskim socijalistom. Jako značilno je, da si stranke, ki hočejo veljati za krščanske ali katoliške, drtiga drugi očitajo, da niso katoliške. Pri tem se pač usiljuje vprašanje, kje je še kak katolik v Avstriji? S takim zabavljanjem morejo pač pri prebivalstvu še vero pripraviti ob veljavo.
Razpor mej stranko prava Na Hrvatskem B'? sedaj posebno ugiblje, kako bi se dal poravnati lazpor moj stranko prava. Sedaj je še čas ta razpor por ivnati, kajti na deželo se ša ni razširil. Prepirajo te le voditelji v Zagrebu, drugod so pa pristaši še popolnoma j "dini in se še nikdo ni odločil za to ali ono frakcijo. Nasvetov, kako naj se ta razpor poravna, se ne manjka. Najboljši se nam zdi nasvet „Agramer Tagblatta", da se skliče shod zaupnikov iz vse dežele. Ti zaupniki naj brez vsacega dolgega razgovora volijo bodoče vodstvo stranke. Tej volitvi se pa potem more vsakdo ped vreči. Seveda nista za to misel dr. Folnegović in dr. F*-ank, ki ae v prvi vrsti bijeta za vodstvo, ker bi zaupni shod utegnil odriniti oba. Zaradi tega pa jako dvomimo, da bi se IlOlkosalo na ta način poravnati razpor.
Shod treh vladarjev. V ponedeljek se neki snidejo v Gnnovi avstrijski cesar, nemški cesar in italijanski kralj. Ta shod bi imel svetu pokazati, da trodržavna zveza še vedno obstoji, da je ni omajal ■.t t! j i o h ki poraz pri A lui. Posebnega pomena bi pa tak shod ne imel. Da se precej zveza ne razdere, h no mi že tako niglašali, da se pa na Italijo ne bode vhč toliko poštovalo, je pa tudi gotovo. Prevrat v evropski politiki izvršil se bode počasi. Tudi v Italiji se opaža prevrat mišljenja. Opažajo se vedno veče simpatije za Francijo. Mnogi italijanski krogi so prepričani, da bi v Afriki ne bili Italijani tepeni, da so v dobrih ndnošajih s Francijo in da jim tudi sedaj j -dino Francija pomarrati more Samo kralj se še odločno protivi približanju Franciji, boječ se, da bi to le utrdilo republu'anMko stranko v Italiji.
Novi italijanski ministri so največ možje sredn • vrite, o katerih se ne ve dosti dobrega pa tudi ne slabega. 0 novem poštnem ministru pravijo, da je poštenjak m tudi v upravi izurjen. Še bolj je pa o njem zn:ino, da je dober inženir. Novi pravosodni minister C Mrta je strogo pošten mož. Bil je do sedaj generalni pravdnik državnega sveta. Da je šlo po njegovem, bi že marnikak italijanski sodnik, ko je prikrival razne sleparije, ne bil več na svojem mestu. Dela bode imel dovolj, kajti treba mu bode velike metlje,  da pomedH,  kar  je gnilega pri itali-
janskem pravosodja. Učni minister Gianturro je izobražen, sicer pa ravno nasproten značaj kakor Costa. Kot odvetnik je najrajše zagovarjal razne bančne sleparje, kjer se je dalo kaj zaslužiti. Tudi bivšega ministerskega predsednika Giolittija je opiral v zbornici, ko so se mu razne nelepe stvari očitale. O ministra unanjih stvari Caetaniju vojvodi Sermonetti ni druzega znano, da je jako finega vedenja. Sicer pa razen visokega plemenitega naslova nima druge lastnosti, ki bi ga delala sposobnega za njegov sedanji posel. Novi finančni minister Brunco, novi minister državnega zaklada Colomho in minister javnih del Perazzo so najbolj na svojem mestu. Če se jim ne bodo delale ovire, utpgnejo marsikaj dobrega izvesti za državo. Posebni talenti niso, a imajo neko lastnost, ki je posebno a-daj jako potrebna italijanskim državnikom, vsi bo skrajno varčni. Perazzi je bil že minister državnega zaklada, a je zaradi svoje varčnosti z državnim denarjem bil prišel z zbornico v navzkrižje. Reči moramo, da so taki ministri jako redki Posebno bi bil on pač na mestu fiaančnega ministra. Ti trije se bodo gotovo upirali, da bi se dosti trosilo za vojno v Afriki. Veekako je pomenljivo, da je kralj tri take stiskače poklical v novo vlado.
Električna razsvetljava v Ljubljani.
Vsled lanskega potresa se je bila nekoliko zakasnila naprava električne razsvetljave v Ljubljani. Mestna uprava je invda polno druzega posla. Sedaj je pa vender tudi to vprašanje  prišlo v tir.
Delo »e bode izročilo tvrdki Siemens in Halske na Dunaju. Naprava bode urejena na istomerue toke z uporabo parne sile in akumulatorjev. Po dobrem preudarku se je meseni zastop odločil za parno silo. Naprava z vodno silo hi prišla predraga, ker hi bilo treba od daleč dovajati električno silo in tudi pri Savi ni dosti pripravnih krajev za dotične naprave. Potem se pa tudi dovodne žice lahko kako poškodujejo hodi si po elementarnih nezgodah ali pa tudi po človeški zlobnosti.
Po proračunu tvrdke Siemens in Halske na Dunaju bi bilo potreba dveh parnih kotlov in dveh parnih strojev, kar bode stalo s postavljanjem, nadalje s potrebnimi sesalkami, s pripravo za čiščenje vode, itd 61.070 gld. Dva dinamoelektrična stroja z učinkom 140.000 vatov z dovoznino in postavljanjem vred bodeta stala 27.050 gld.
180 akumulatorjev s kapaciteto za 690 do 090 amperov in ur, kadar dajejo 207 oziroma 118 amperov jake toke, bodo veljale 47.510 gld. Vso elektrovodno omrežje, napajalno omrežje za 6000 istočasno svetečih žarnic po 16 normalnih sveč in razdelilna mreža za 7000 istočasno svetečih žarnic po 16 normalnih sveč, bo stalo 180*830 gld. Svetila in nosila za javno mestno razsvetljavo bodo veljala 21 960 gld., telefon mej centralo in postajo za akumulatorje 1840 gl., 45 elektroštevcev 5890 gl Stavbeni Htroški in drugi stroški podjetništva so proračunj'ni na 16.340 gld., orodja in instrumenti za merjenja v centrali na 2150 gld. Stavbišče bode stalo 2O00 gld., razne stavbe v centrali 51.000 gld., polaganje kabljev po cestah in ulicah 6300 gld., za delavce, ki bodo pomagali pri postavljanju strojev bode treba 3O0O gld., 7O0 kolov in drogov za ave-tilnice in elektrovode bode stalo 6300 gld., stroški za stavbeno vodstvo in drugi nepričakovani stroški so pror.ičunjeni na 10.013 gld. Vsi stroški so torej proračunjeni na 40O000 gld.
Važno je vprašanje, kako se bode podjetje izplačevalo.    Plače osobja  in  uprava se računijo na
leto na 14.000 gl., uporaba materijala na 16.000 gl. letni stroški za ohranitev na 4000 gld., za zaklad za obnovitev raznih delov naprav bode treba n% leto 7900 gld., za obresti glavnice bode treba na leto 17.000 gld. in za amortizacijo 4000 gld. Vsi letni stroški bi torej znašali 62.900 gld.
Mej dohodki je pa omeniti donesek mestne občin« za razsvetljavo 10000 gld. Za 4200 pri« vatnih žarnic po 16 normalnih sveč in 600 ur svetljenja na leto bi se dobilo 47.880 gld. Za motorje (20 konjskih sil, delujočih po 5 ur na dan in 300 dnij na leto) bi se dobilo 6000 gld. in za elektroštevce, instalacije itd. 500 gld. Vsi dohodki znašali bi torej 64.380 gld.
Pokaže se torej letnega prebitka 1480 gld. Ta račun se pa nikakor ne more preoptimističen imenovati, kajti pri privatnih svetilmcah se je pri računanju dohodkov Čas svetljenja računal na leto I samo s 600 urami, dočim se je pri stroških zaračunaval s 675 urami, kar pri 4200 privatnih žarnicah kaže 5085 gld. razlike. Ravno tako pri motorjih se je pri računanju dohodkov upoštevalo manje število, kakor pri računanju stroškov. Vidi se torej, da se je jako gledalo na to, da se ne bi sestavil kak prenptimističen račun. Električna razsvetljava ne vpelje, ker se more s popolno zanesljivostjo pričakovati, da se bode dobro izplačevala.
Za izvršitev tega dela se sklene mej mestom in omenjeno tvrdko pogodba. V tej pogodbi bode točno določiti, katera dela ima izvršiti mesto in katero podjetnik. Podjetnik bode moral uložiti 10.O0O gld. varščine. Podjetnik mora jamčiti, da bodo posamični stroji, oziroma vsa naprava zares dosegla dogovorjeni učinek. Oe ga ne bodo dosegli, bode moralo mesto podjetniku primerno vsoto utr-gati, ali pa celo zahtevati, da se stroji z boljšimi zamene. Za vodilno omrežje bode podjetnik moral jamčiti dve leti, za druge naprave pa jedno leto. Za akumulatorje bode podjetnik jamčil jedno leto, a jih bode moral vzeti v zavarovanje še na daljnih devet let, ako bode mesto to zahtevalo, za kar bode dobival primerno premijo. Ko bode mesto vršbeno poslopje toliko dodelalo, da se bode moglo začeti postavljati potrebne naprave, bode pozvalo podjetnika, naj začne z delom. Podjetnik mora potem v osmih mesecih toliko napravo dodelati, da se bode lahko poskusila, a vendar tega ni trebi jedno leto po podpisu pogodbe.
Električna razsvetljava se bode torej mogla vpeljati v Ljubljani še le v teku bodočega leta, želeti je pač. da se z delom hiti, ker plinarna oči-viti no več ne zadošča svoji nalogi.
Dnevne vesti-
V Ljubljani, 14. marca.
— (Zadnja beseda o podpori gledališča.)
Kakor tista ženščica, ki je, vrapljajoč se, še s prsti kazala, da se trava striže, tako gode „Slovenec" svojo. V članku „Pokop narodne stranke" je trdil, da 6000 ostane 6000 in da je Andrej Kalan predlagal podpore 6000 gld. V včerajšnji številki pa je prijavil „Slovenecu Kalanov govor in njegov dotični predlog, kateri slove: aDramatičnemu društvu naj se dovoli 6000 gld. in sicer 4000 za tekočo sezono, 2000 pa v ta namen, da se dobi primernih slovenskih dramatičnih iger." Kalan je torej predlagal za priredbo gledaliških predstav v tekoči sezoni samo 4000 gld., 2000 gld. je predlagal za pridobitev primernih slovenskih dramatičnih iger. Ako bi se take igre ne dobile, in Andrej Kalan ve
Dalje v prilogi.
k sorodnikom v N. Šla sva iu lepo, prav lepo so nij'i sprejeli in pogostili. Bili so to etric, teta in sestričina, ki so jo pa le za svojo imeli. Prijatelj m<* je predstavil samo po imenu in nič ni povedal v pričo mene, kaj h iu ia kaj delam ... S starima sem malo prišel v pogovor, pečala sta se bolj s prijateljem. Pač pa som ee zabaval s sestričino. Ali j .no •?'.♦■. izvirke misli m hotelo biti in še manj pametne, primerne- besede vender pa sva se vedno in velno iskala in srečavala z očmi in zdelo se mi je, da tiste lepe oči na vsako mojo misel in na vsako željo tako sladko odgovarjajo . . . hitro je prišel čas za ločitev.
V tistih krajih so še zdaj pri boljših hišah v navadi, z zelenim platnom lično pokriti kolen. Stric napreže rejenega belca pred takšen voz, da naju zapelje na kolodvor. Ni vam moč povedati, kako mi je bilo, ko sem tresočo roko prožil gospodični v slovo . . .
nPočakajte, saj vas spremim na železnico. Kaj ne da, stric?"
„No, pa eedita zad, midva imava še rodbinske pogovore; ali pridna bodita z gospodom!"
Kakor sruca skoči dekle v ozadje in jaz se skobacam za njo nerodno kakor drva. Saj sicer nisem bil takšen ; ali dan 'S hodilo mi jo vse narobe.
gAs . . . as!"
,Oh, goepodična, kaj sem vam stopil na no —
no — nožico?"
„Ne za smrt, je že bolje ..." Stric požene.
„Hem, ms — bč<n! Oh, pri vas je tudi lepa, krasna pomlad! Kako lepe rožice cveto pri vas . . . Hem, no . .
„No, no! Kako imate dobre oči, gospod! Jaz jih ne vidim niti ne vonjam; na levo in desno so pusti pašniki! Ali imate vi radi rože in rožice?" —
„0h, gospodična, cvetoče, dubteče — žive — takfiue ..." glas mi usahne in nekaj mi vrat zadrgne.
»Tudi jaz ne maram za suhe ali za — osat."--
„Bog ve, če je kmalu postaja, da bi le ne zamudili ?"
„Vam se mudi?"
n0h, ne, ne! Tako, kakor danes, vozil bi se na konec sveta!"
„No, ravno zdaj smo na koncu sveta, na postaji," metne prijatelj, kateri je vjel moje zadnje poetične beBede.
Poslavljamo se iskreno.
»Ti piši kaj, ne bodi tako pust in len," kara sestričina prijatelja.
„Ne morem, kajti trgovina mi ves čas požre...' „Če dovolite pa pišem jaz namestu bratranca. Ali odgovorite?"
„No, seveda.   Kaj tacega zahteva že navadna uljudnost. Na svidenje . . J*
Tisti večer hitel sem prej, kakor sicer, v svoje stanovanje. Želel sem, da sem sam in da si zberem misli za prvo pismo dekletu. Ali ni šlo, pa ni šlo! Vsa kri mi je silila v glavo in srce mi je tolklo, kakor, da je v stopah . . . Pritiskal sem vroče čelo na hladno steklo v oknih, zroč v temno noč in na Črno oblačno nebo . . . Da bi saj vedro bilo, da bi saj lun i svetila! Zdaj se nekaj zasvita na oni strani! In tudi v meni se zbudi nekaj, kakor sladak up, zveneč v  zadnjih  njenih besedah:   „Na svidenje!
Navadna  uljudnost že zahteva odgovor......
In pri vas ni uljudnost, pri vas je vse kaj več*. To zadnje je sramežljivo zaostalo!
Tako in spet tako prebdel sem večinoma prvo noč. In drugi dan so mi mej posli vedno in vedno uhajalo misli na pismo. »To napišem nocoj to noč 11" Kupim si novo svečo ter jo koj popoludn« nažgem, da jo prikapljem na polico pri oknu. Svečnika in mize ni bilo v mojem stanovanja . . .
Priloga „Slovenskomu Narodu" št. K2, dn6 14. marca 18%.
prav dobro, da ga sedaj  nimamo pisatelja, kateri bi nam jih napisal,  ostal  bi denar neporabljen. Kalan je prav zvito   postopal;   nastavil   je naši stranki past, hotel je dva namena doseči, napraviti razpor mej narodnimi in nemškimi poslanci in znižati subvencijo slov. gledališču, a hvala Boga, da ge mu to ni posrečilo; 4000 pa ostane vedno 40001 — (Torej imamo vendar prav) „Primorskemu Listu" ni de nihče očital,  da je liberalen list, vsakdo ve, da zastopa načela dr. Antona Mahnito, zato pa je zanimivo tudi za nas „liberalce", kar piše ta list o kranjskih klerikalcev počenjanju od katoliškega shoda sem.  V članku, naslovlenem Kje je zavornica", pravi mej drugim: „. . . Pač pa ae je od takrat (t. j. od katoliškega shoda) marsikaj zgodilo.   Tako je v tem času g. Karol K lun mej drugim v državnem zboru zagovarjal judovsko južno železnico; se je v koaliciji zavezal z liberalci inje, da bi judovski liberalizem pomagal rešiti, mej vsemi najvažniše, versko vprašanje na stran potisnil, ako-ravno se je na katoliškem shodu tako strašno lin-doval nad onimi slovenskimi poslanci, ki „ v odločilnih trenutkih omahujejo, in jim je katoliška vera postranska reč"; je s svojim molčanjem in glasovanjem izdajal Judom sveto stvar krščanskega ljudstva, in sedi še zdaj s predsednikom 1. katoliškega shoda v razpadajoči   tiobli  baraki   Hohenvvartovega kluba
— zopet v veselje liberalcem in Judom. Ako tako dela predsednik slovanskega katoliškega odbora, mora Človek res vprašati, ali so se slovenskega katoliškega shoda res ndeleždi tudi Judje in liberalci? Pohujšanje je očitno. Ali res vsi katoliški Slovenci mislijo, kakor misli in dela gospod predsednik katoliškega odbora?. .. Prav imajo liberalci, ako nam očitajo, da katoliški shod je bil pesek v oči, da je šlo le za osebnosti, a ne za stvar, da nam ime katoliško služi lev nlepil o. ... Prav imajo!"
— To so moške in resnične besede ; „SIoven.ec" je stvar kar zamolčal in s tem priznal, da je vse resnica, tudi da imamo mi liberalci prav, ko klerikalcem očitamo, da katoliški shod je bil pesek v oči, da je šlo le za osebnosti, a ne za stvar, da ime katoliško služi le v slepilo.
— (Društvo zdravnikov na Kranjskem) ima dne 17. t. m. ob G uri zvečer izvanredui občni zbor v drnštveni sobi Turjaški trg št. G, II. nadstr., da se razdeli       dinarjev a ustanova.
— („ Jožef inum") se imenuje zavetišče ženskih poslov v našem mestu. Ustanovila je ta zavod znana dobrotnica gospa Hočevarjeva. Darovala je v to svrho „Ženske m u društvu" svoto 20.000 g'd. 8 pogojsm, da kupi poslopje, v katerem bi imeli štiri, za delo nesposobni posli zavetišče. Društvo je kupilo otroško bolnico. Poslopje se je moralo prezi-dati in razširiti, kar je prisililo „Žensko društvo", najeti posojilo 10 000 gld. Ta dolg še ni plačan. Kranjska hranilnica je darovala 5000 gld., da se dolg vsaj deloma pokrije, a potresna katastrofa je to preprečila. Potres je „Jozefinum" močno poškodoval in so poprave in adaptacije veljale celih 14 000 gld. „Žensko društvo" se trudi ugoditi želji ustanoviteljice in preskrbeti, da postane „Jozefinum" pravo zavetišče za stare služabnice, pa tudi za tiste
Kaj se smejete? Ne pretiravam ne! Kakšen je bil ta čas moj dom, vam lahko priča naš znanec in prijatelj Drago iz Šiške.
Ta je nekoč zašel k nam po noči.
„Kam pa spat?"
„Danes prespiš lahko pri meni, ker jaz nocoj bedim."
Pretapava dvojne temne stopnjice. Pri prvih vratih, kjer je bila kuhinja s skoraj propalim ognji-
j ščem, priporočim  prijatelju,  da  naj  hodi po sredi
I bliži mene, da mi kaj ne prevrže in ne pob'je . . .
j 1° 'os je zadržava! celo sapo v sebi in opremljajoč
J se za mojo oplatnico tako mebko in varno stopical najprej skozi kuhinjo in iz te dalje v veliko in čisto prazno sobo,   iz  katere so celo pajki pobeg
j odi.   Na sredi velike sobe ohdrgnem pripravljeno
I žveplenko ob hlačnico . . .
„Aaa, zlodja, to je tvoj  brlog!" vrisne neko-
s liko nevoljen Drago.   Ali ko se pogledava, udariva
I obadva v glasen smeh.
Položil sem prijatelja v drugi mali sobi v po
1 steljo,  kakor  malo  dete;  bal  sem se, da mi vse
Ipodere in polomi, ker ni bil vajen takih prožnih ložišč. Seveda si je prej ogledal in prestel drugo P »liietvo razvun stare črvive postelje, v kateri je pa konštatiral čedno plevnico, belo blazinico in čiste
mlajše služabnice, katere so brez službe in v takih prilikah izpostavljene velikim nevarnostim. V zavodn naj se dekleta s kmetov, ki iščejo službe, poučujejo v ženskih delih in kuhanju, da jim bode legije dobiti boljše službe. Tak zavod je velike važnosti in da se mu zagotovi obstanek, se prirede pod protektoratom gospe baronice Heinove dobrodelne predstave. Ljubljansko meščanstvo se temu apela na njega radodarnost gotovo odzove.
— (Vstop h koncerta .Glasbene Matice") v ponedeljek bo samo s Tržaške ceste, izhod pa na obe strani. Vestibule bo zakurjen. Za pojasnilo bodo občinstvu na razpolago reditelji, razstavljeni pri uhodili. — Besede k .Mrtvaškemu ženinu" se dobivajo po 10 kr. od drevi nadalje pri g. Šešarku in na koncertni večer pri blagajni.
— (Za Dunajska koncerta n Glasbene Ma tice") se bo reserviralo nekaj sedežev obiskovalcem iz Ljubljane. Oznanila na take sedeže se sprejemajo od 3.— 4. ure v pisarni »Glasbene Matice" v Cojzovi hiši, kjer se izdajejo tudi legitimacije za posebni vlak.
— (Benefioa gospodične Jungmanove) je določena za prihodnji torek dne 17. t. m. Pela se bo Bizetova opera „Carmen", v kateri poje gospodična Jungmanova naslovno ulogo. Gospodična Jungmanova si je kot izborna igralka in vrla ter marljiva pevka pridobila splošne simpatije. Mimo velikih ulog kakor so Azuctna v „Trubadurju" „Carmen" in vešča hruetalka v operi „Jatiko in Metka" je pela tudi več manjših, nehvaležnih ulog, v vsaki od njih pa pokazala, da je jako nadarjena iu marljiva nmetnica. Pripomogla je mnogo k ve likemu uskpehu letošnje opere in zato bi bilo umestno, da ii občinstvo s številnim obiskom nje bemfične predstave izkaže svoje priznanje.
— (Glas iz občinstva.) V ponedeljek bode zopet koncert .Glasbene M a ti ce" v „ Narodnem domu". Glede na nastalo slabo vreme se usojamo nn prositi slavni mestni magistrat, da hi se vender malo bolje skrbelo za čednost in snaž nost potov o k o In „Narodnega doma". Nekoliko trug peska bi morda vender še ne spravilo mestnih financ v zadrego. Tudi razsvetljava je vtem kraju skrajno nedostojna. Jedna plinovih sve-tilnic nasproti gledališču je vedno temna, na vsej poti ob zidu vojnega oskrbo valiŠča proti Koli-zeju pa ni nobene svetilke. Ali bi bo ne dala tam nasproti uhodu v „Narodni dom* že vender nastaviti vsaj petrolejska svetilka? Prosimo, da se to zgodi, ker tudi pri teh vratih hodi na stotine ljudi v „Narodni dom".
— (Zadruga krojačev, klobučarjev, roko vičarjev in krznarjev) imela je v nedeljo dne 8. t m. svoj občni zbor. Navzočih je bilo okoli 40 članov. Zborovanje vršilo se je po sledečem vzporedu : 1. Prečitanje zapisnika lanskega ob'nega zbora. 2. Letni proračun in poročilo predsednikovo o zadružnem delovanju, 8. Volitev novega odbora. 4. Posamezni nasveti. — Poročilo zapisnikarja in poročilo o lettiem proračunu oe je brez ugovora odobrilo Dohodkov je imela zadruga v preteklem letu 114 gld. 86 kr., stroškov pa 128 gld. 41 kr. Preostanek v blagajnici  dne 31. decembra 1995 je
rujutie. Pogrešal je odejo. Ali mesto nje so bile na razpolaganje vse suknje po potrebi in letnih časih, kar sem jih imel. Pri postelji je Btal po koncu zaboj, ki je imel še Oinkeljevo firmo za cikorijo in na zaboju je bila ribniška skleda za vmivanje in primeren lonec in prikapana sveča . . . Slamnatega stola in nekaj cvekov po zidu za hlače in telovnike ne smem pozabiti — in pri kraju smo. To bi bil vabl'iv ogled za nevesto in tasta . . .1
Torej v tem stanu sem pričel prvo in zadnje zaljubljeno pismo pri oknu ob sveči. Ta večer mi je bilo i nebo milo! Mogočno mi je plavala polna luna po jasnem svodu in nebroj blestečih zvezdic smehljalo se je ljubko okrog nje ... Zapišem stavek, a ga koj prečrtam Zapišem druzega, tret jega in spet naredim križ; in tako storim še večkrat . . . Zdaj se obrnem proseč v polno luno za pomoč; šlo je! — Kmalu ležalo jo pred manoj več Rtranij popiaanih. In kako popisanih! Jeklo bi omočile in karano, skale oživele ! Sklatil sem v njih luno z neba, obral vse zvezdice po nebu, p.-trgal sem vse rože po vitih in planinah in pclovil vse ptice pevke po logih in — vse, vse njej podaril — — — Prisegal sem jej, da ukrote njene plave oči vse divje zveri, da otemnš njeni zlati lasje* vse zlato in vse bisere i. t. d. i. t. d, nTu me imaš,
znašal 16 gld. 44 kr. Dalje je poročal načelnik o svojem delovanju na zveznem shodu avstrijskih krojaških mojstrov na Dunaji. To so navzoči na znanje vzeli. Novim načelnikom izvoljen je bil gosp. Fr. Šturm, njega namestnikom g. Fr. Saik, odborniki pa gg.: Krejči, Caserman, Parme, Jeločnik, Jordan, namestniki gg.: Tomitsch, Merschol in Nučič. Bilo je še več posameznih nasvetov vzprejetib.
— (Ekspresna vožnja blagp po južni železnici) S 1. dnem januvarja t. I. se je vpeljala na vseh progah južne železnice ekspresna vožnja za blago, katere prednost obstoji v tem, da se blago vHprejemljo in oddaja na ta način, kakor potni pratež in sicer tudi pri pratežnih blagajnicati, brez vožnjega lista itd., samo proti pratežnemu listu. Ta pratežni list pošlje odpošiljatelj adresatu, kateri potem ž njim dobi blago. Na zahtevanje odpoši-ljalca se pa adresat obvesti, ali se mu blago do-Btavi proti prejemu potrdila. Takso se kakor pri pratežni vožnji zaračunajo, po njegovi teži v okroglem številu od 10 do 10 kilogramov (pri hrzovlaku za 50° 0 povišani), pri čemer je določena s 40 (ozir. 60) vinarji najnižja pristojbina. Kot ekspresno blago se vsprejemajo tudi male živali v kletkah ali zabojih itd. in sploh vse ono blago, ki je pripravno za transportni in pratežni voz, in ni izključeno od pratežne vožnje.
— (Ogenj v dimniku) Pri peku Matiju Čadu na Poljanah št. 20 vnele so se sinoči saje v dimniku. Oddelek gasilnega društ ?a hitel je takoj na lice mesta ter je ogenj kmalu udušil.
— (Spomlad) bi morali že imeti po pravilih kmetskega koledarja — meatu nje imamo pa pravcato zimo in optima forma. Dva dni pred ev. Gre-gorijem zapadel je sneg. Sv. Gregorij je nekako naredil čast svojemu imenu, predstavil se nam je v prijaznem sijaju solnca, ki je do malega pobralo ves sneg, kar so ga nara naklonili 40 mučeniki. Sv. Matilda pa nas je danes z nova obsula z izdatnim snegom. Od jutra naprej je medlo kakor v Božiču, da se ni videlo nikamor.
— (Narodna čitalnica v Kamniku) priredi v nedeljo dne 15. marca na korist fonda za pre* novljenje čitalniških prostorov veselico. Vzpored: 1. A. NedvČi: „Domu in ljubezni", moški zbor s tenor-samospevom; 2. ,To eem bil jaz". Šaloigra v jednem dejanju. 3 + * # .Rožici", četverospev. 4. A. Nedsčd: „Nazaj v planinski raj", mešan zbor. 5 „Pesem o zvonu", zložil Miroslav Schiller, prevod po Koseškem. Deklamacija s petjem in tremi živimi podobami. 6. Ijoterija z mnogimi lepimi dobitki. Vstopnina navadna. — Začetek ob '/B8 uri.
— (Častnim članom celjske čitalnice) je izvolil občni zbor prof. Ivana Krušiča, jednega ustanovnikov tega društva in sicer prezaelužnega rodoljuba.
— (Moška podružnica sv. Cirila in Me toda v Ormožu) Pri občnem zboru, ki se je vršil dne 8. t. m. v čitalniških prostorih, bil je za tekoče leto voljen sledeči odbor: Predsednikom č. g. Jakob Menhart, mestni kaplan v Ormoži; rsjnikom gosp. Avguštin ftabee, učitelj na Humu in blagajnikom g. Adolf Rosina, učitelj v Ormoži.
— (Na smrt obsojen Celovško sodišče je 74letnega Martina Kopa iz Bistrice v Lavantinski doliui obsodilo na smii na vešalah in sicer zaradi izvršenega za vratnega umora.
stori ksr hočeš z manoj črvičem ... s svojo slugo
. . .  Tisoč oral  Črne rodovitne zemlje, sto življenj
vreden je „jeden pogled tvoj" . . .
* »
P. n. gospod.
Potrdim s tem prejem Vašega pisma z dni . . . in poštnim pečatom . . ., katero sem koj stricu in teti v presojo izročila.
Stre ao rekli: „Kaj te ... . Pisal naj bi bil v kratkem kaj je, kaj ima in koliko služi. — .Poprej tičnico — potlej tičico!"
In tet; : Strica poslušaj I Jaz ne urnem teh visokih pisem Doma imamo dosti kruha! Kaj bi hodila za „hodnikovem" škricem?!
In jaz Vam pa naravnost rečem, da sem Vam hvaležna na pismu. Dosti sem že prejemal«! pičeni, ali tako lepega in kratkočasnega še nikdar. Samo na nekaj Vas opomnim. Vi govorite v pismu o plavih očeh iu zlatih laseh. Ali ste pitali oh jednem dvema in napis izgr* šili ? Kar pomnim pravijo vsi, da imam črne oči in orne lase in tako mi izpričuje tudi zrcalo, katero ravno v roki držim Če je tako ali tako, pišite prosim, ali naj Vam vrnem pismo ali pa to naravnost dalj" plavim očem in zlatim lusem odpošljem . .   Z odličnim spoštovanjem — J. J.
Doni n.
* (Ariski in židovski veliko solci) Dunajski nemškonacijonalni vseučiliščniki so sklenili, da ae odslej ne bo nobeden iz njih sabljal z Židom, ker so židje nesposobni dati satisfakcijo.
* (Skandalozna afera ogerskega domobranskega ministra barona Fejervarvja.) Bivši mi-nisterijalni svetnik Kasics je v nekem budimpeStan-skem listn priobčil škandalozne reči o sedanjem ogerskem domobranskem ministru baronu Fejer-varyju. Kasics je svoj članek podpisal s polnim imenom. V članku pripoveduje, kako je Fejervarv intrigiral zoper prejšnjega ministra, kako lažnjive reči je širil o njem, dokler ni sedel na njegovo mesto. Ko pa je postal minister, jel je, tako trdi Kasics, izkoriščati svoj položaj. Vhs dajatve dobe le taki podjetniki, ki plačajo ministru primerne odstotke, minister si daje celo drva iz ministerstva domov voziti in mu tako država plačuje vso kurjavo. V privatnem življenju ni nič boljši. Svojo ženo je dal proglasiti kot blazno in jo vtaknil v blaznico, da bi se od nje ločil. Ko pa je podedovala večjo svoto, jo je vzel iz blaznico in jo primera!, da mu je cedirala 100 000 gld. Čim je imel denar, je morala nesrečna žena zopet v blaznico. Pod* dovala je drugič lepo premoženje ; minister se ga je polakomnil, dal jo je pod kuratelo in sebe dal postaviti za kuratorja, potem pa skušal isposlovati ločitev zakona. Papež pa ločitve ni hotel dovoliti in naposled se je zdravniško dokazalo, da je baronica Fejervarv popolnoma normalna. Kasics poživlja v članku ministra Fejervarvja naj ga toži, a minister tega ni storil, nego Kasicsa pozval na dvoboj.
* (Krvava zakonska drama) V neki vasi blizu Brna je mesarja Karla Valento vzbudil iz spanja skrivnosten ropot. Pogledal je in prestrašeno zapazil, da stoji poleg njegove postelje tuj človek. V tistem hipu je tujec ustrelil in zadel mesarja v desno roko. Mož se je za nekaj ur zavedel in dasi je jako nevarno ranjen, je vender upati, da se reši. Policijska preiskava je dognala, da ga je poskusil umoriti njegov pomočnik Jožef Spaniel in sicer dogovorno z mesarjevo ženo, katera je že dlje časa imela ljubavno zvezo s pomočnikom.
* (V marca zmrznili.) Blizu Senja sta te dni dve kmetici, namenjeni v Senj, zmrznili na potu. Imeli sta s seboj z raznim blagom otovorjenega konja, kateri se vzlic hudi burji in snegu ni maknil od trupel, dokler niso prišli ljudje.
* (Grozna zdivjanost) V Ladanvju na Ogerskem so orožniki zaprli nekega Šttfana Nemeta, ker je „na prošnjo" svojega prijatelja Lorenca Kirjaka zadavil pocestnico Marijo Pater. Kirjak je dal to Marijo Pater pred nekaj meseci zavarovati za precej visoko svoto in je želel, spraviti jo čim prej s sveta. Nemet je ženo zadavil, ker mu je Kirjak obljubil, da umori Nemetovo teto, precej imovito žano, katere jedini dedič je bil Nemet. Preiskava je dokazala, da je Nemet pred 18 meseci zav ratno umoril svojo svakinjo, da jo podeduje, da je nesel nje truplo na skedenj in ga zažgal. Vrla prijatelja sta svoja hudodelstva že obstala.
* (Premišljevanja amerikanskoga časni karja ) Neki amerikanski list je priobčil naslednje premišljevanje o vrednosti dela: Če zapiše pesnik Tennyson na prazen listek novo pesmico, je listek vreden 65 000 dolarjev; to je žeuijalnost. Čh zapiše Vanderbild ua prazen menični papir nekaj besed in se podpiše, je listek vreden pet milijonov dolarjev ; to je kapital. Če pritisne vlada na okrogel košček zlata državni grb je košček vreden 20 dolarjev; to je denar, če naredi mehanik iz koščka jekla, vrednega 5 dolarjev, za 1000 dolarjev peres za ure, je to spretnost. Če proda trgovec 5 centsov vredno stvar za jeden dolar, je to kupčija. Če kupi kaka dama klobuk mesto za 76 centsov za 25 dolarjev je to prismojenost. Če prenaša kak delavec deset ur kamenje in dobi za to 1 dolar, ae imenuje to pošteno delo. če pisatelj teh vrst spiše ček za 80.000 dolarjev in mu ga nihče ne honorira, to je podlost
Darila s
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
so zadnji teden poslali: Neimenovanka iz Velenja 40 gld.; si. posojilnica v Slovenski Bistrici 10 gl.; gOBpod Martin C igran, urar v Ljutomeru 3 gld.; si posojilnica v Pišecah 5 gl ; podružnica na Greti 15 gld. 50 kr. — Živeli blagosrčni darovalci! BI a gajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Za družbo sv. Cirila in Metoda prepustil je g. Milan Orožen, c. kr. notar v Trebnjem litijskim Slovenkam svoj zaslužek v neki konkurzni stvari t. j. 7 kron, za kar mu bodi tukaj izrečena presrčna zalivala !
Književnost.
— Vabilo na naročbo Na željo mnogih prijateljev sem naumil obelodaniti svojega „Bosan skega korabljarja, katerega je naše občinstvo tako laskavo vzprejelo. Delo se natisne prirejeno za klavir ter bode veljalo 1 gld. 20 kr. Ker pa se domače kompozicije navadno slabo prodajajo in jaz sam v tem oziru daljnjih žrtev ne morem dopri-našali, tiskalo se bo to delo le, če se oglasi zadostno število naročnikov. Pozivljem s tem vsa kogar, kdor želi delo imeti, da da mi to po dopis niči a obvezno naznani tekom tega meseca. — V Zagrebu, 8. marca 1806. — F, 8. Vil bar.
— »Popotnik" ima v št. 5. naslednjo vsebino: Kako praznuj slov. učiteljstvo petdesetletnico vladanja Njega Veličanstva našega cesarja Frana Jožefa 1.? H. Scbreiner: Samodelavnost učencev pri pouku; J. Bezjak: Slovniška teorija Kernova; L. Lavtar: Načrt za računanje na jedoorazredni ljudski šoli; Miško Cizel; Jeden šolski dan v 3. razredu trirazredoice; Slovstvo; Društveni vestnik; Dopisi in droge vesti.
— Mittheilungen des Musealvereines fiir Krain Č-trti eešitek, kateri je še uredil profesor Anton Kaspret ima naslednjo vaebmo: Nevvhaus-Castelnnovo; K. Črnologar: Die Protestanten zu VVeichselburg; A. Paulin: Die Biirlappgevvachse Krains; S. Rutar: Carniolana am dem Graf Coro-nini Cronbergischen Archive; Literatur iiber Krain.
Dunaj 14. marca. Odsek za volilno reformo je danes sklenil važno premem bo vladnega načrta volilni reformi. S privoljenjem mi nisterskega predsednika Badem ja je odsek sklenil, izločiti iz načrta določbo, po kateri bi posli ne imeli volilne pravice v novi kuriji. Vsled tega sklepa pride v novo kurijo še 2 1 0.0 0 0 v o 1 i 1 c e v. Zoper ta predlog so glasovali samo grof Falkenh»yn, J e -d r z e j o w i c z, Szczepanowski, Lupul in kmet 11 a g e n h o f e r. Odsek je nadalje vzprejel določbo, da mora vsak, kdor hoče v kaki občini imeti volilno pravico v peti kuriji, prej vsaj šest mesecev prebivati v dotični občini.
Dunaj 14. marca. Veliki lepaki naznanjajo koncerta ,,Glasbene Matice". Danes zve Čer se snide dunajski komite na posvetovanje, v ponedeljek se povabijo po posebni deputaciji posamični dostojanstveniki. Za koncerta se kaže obče zanimanje.
Dunaj 14. marca. Avstrijska kvotna deputacija je dognala generalno razpravo glede kvote v avstro-ogerski pogodbi. Vsi govorniki so povdarjali, da se mora kvota premeniti. Levičarju dr. Beeru se je naročilo, da sestavi poročilo.
Dunaj 14. marca. Na univerzi so se danes primerili veliki izgredi. Nemškonacijo-nalni vseučiliščniki so se spoprijeli z židovskimi in razvila se je škandalozna rabuka. Na-cijonalci so prepevali Bismarckovo pesem in „\Vacht am Rhein", židovski pa marseillaiso in socialistično delavsko pesem. Uzrok rabuki je sklep nacijonalcev, da židje ne morejo dajati satisfakcije z orožjem.
Sofija 14 marca. Včeraj došlo sultanovo odposlanstvo  je danes Koburžanu v slovesni avdijenciji  vročilo ferman, s katerim se Ko hur/.an priznava kot legitimni knez bolgarski.
Rim 14. marca. General Baldissera se je začel pogajati z Menelikom glede miru. Vlada je vsled tega ustavila odposiljanje vojaških krdel v Afriko.
Narodno-gospodarsKe stvari.
Mestna hranilnica v Novem mestu Številke iz denarnega prometa so neovrgljiv dokaz, kako prepotrebna je bila novomeška mestna hranilnica za Dolenjsko. V upravnem letu se je vložilo 211.001 gld. 60Va kr., vzdigni o pa 80.158 gld. 1)1 kr Torej seje več vložilo 180.989 gld 78' , kr. S saldom iz I. 1801 z 67 825 gld. 7 kr., in v leta 1805 kapitalizovanimi obrestmi z 4 611) gld. 37 kr., se je pomnožilo stanje vlog na 203 407 gld 22 kr. Lansko leto je izkazala v hipotečnih posojilih saldo 41.60!) gld. 70 kr, v računskem letu izplačalo se je novih posojil 131000 gld. 20 kr. Torej so vsa posojila 172.760 gld. 8 kr. Vrnilo pa se je 1700 gld. 44 kr. Ostane torej 171 050 gld. 64 kr. Menična posojila so od salda 1700 gld.. v letu 181)4 z ozirom na nova posojila z 10 850 gld, po odlitku plačil 13.450 gld., se povišala na 8100 gld Posojila v tekočem računu so se od 11) 6f>8 gld. 56 kr., po novih vlogah z 52 475 gld. 32 kr., iti po odbitku vračil z 40.405 gld. 52 kr., povišale na 19 728 g!d. 36 kr. Posojila na zaloge (zastava vrednostnih papirjev) so se od lanskih 320 gld., z ozirom na nova posojila 1125 gld po odbitku plačil z 1245 gld. znižala na 200 gld. Rezervna zaklada, v katera se je dal čisti dobiček prvega leta z 225 gld. 27 kr , se je po dodatku letošnjega čistega dobička z 1674 gld 84»/, kr., povišala na 1801) gld. lil1 , kr., oziroma s kapitalizovanimi obrestmi na 1007 gld. 171/« kr., torej OU4°/o vseh vlog. Premotrivaje ta računski zaključek, vidi se torej, da se smo hranilnica v onih strokah poslovanja, katere goj ti je nje glavni namen, s ponosom ozirati na uspehe mino-
lega leta — 130 000 gld. so si večinoma manj premožni prebivalci Dolenjske (poprečna vloga znaša 258 gld.) naložili v tem letu na obresti — lep dokaz, da se z vsako hranilnico vzbuja štedljivost in s priliko štedenja pomnoži prišteden kapital. ln 130.000 gld. so si posestniki Dolenjske mogli dobiti na posodo pod najugodnejšimi pogoji. Posebno se mora naglašati, da npeljane anuitete pri hipotečnih posojilih (s 3% na pol leta plača dolžnik v 36. letih ves dolg z obrestmi vred) strankam sploh ugajajo in kaže se, da je hranilnica ravno anuiteto, katero je za pravilo vzela, pravo pogodila, ker še dozdaj ni zahteval nikdo kakega druzega načina odplačevanja. S temi uspehi je pa hranilnica gotovo dokazala, da je jej resno na tem, ugodno u plivati na gospodarski razvoj Dolenjske.
Narodno zdravilo. Tako se nme imenovati bolesti utefiuioče mišice in živce krepčnjoče, kot mazilo dobro znano .Moli -ovo francoske žganje in sol", katero se splošno in uspoSno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLb, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJ I, Tuchlanben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 2   (17 (J—l)
»Glasbena Matica44 v Ljubljani.
V ponedeljek, dne 16. marca 1896
v „Sokolovi dvorani" Narodnega doma
KONCERT
pod vodstvom koncertnega vodje g. M. Hubada.
Sodelujejo: g. Oeoll Vailoek, operni pevce, pevski zbor „Glaabene M »tlo« ' in slavna godba o ln kr. pei-polka Leopold II , kralj Belgijcev, it. 27.
VZl'OHEDi
Mrtvaški ženin.
Balada, po narodni snovi zložil K. J. Erben, za „Glasbeno Matico' poslovenil Josip Stritar. Za soli, mešan zbor iu veliki orkester uglasbil  dr. Anton Dvorak, op. Gil.
Začetek točno ob 8. url zvečer.
Cena prostorom: SedeJ.i v parterji a 3 gld., 2 gld., 1 gld. 50 kr. in 1 gld., iu na galeriji a -A gld. in I gld. Vstopnice k 50 kr.  Dijaške vstopnice a 30 kr. — Sedeži se dobivajo pri g. Šefi ar k u in na koncertni večer pri blagajni.
Darila za „N&rodni Dom44.
LXXIV. ».u
Preuesek   .   .   .   24141 gld. 1<» kr. Po igralnih mizah v ljubljanski .Čitalnici" nabral kavarnar  g. Majnik na
krajcarsko knjižico 6t. 357 ....        12   „   — „ Doneski  za  mesec prosinec;
plaćali so fič gospodje:
Fr. Gorilnik, Ferd. Souvan, dr. I. Tavčar in I. Vončma, a 5 gld., skapaj .        20   „   — „
Dr. A. Ferjanfiič, I Gogola, F. Kollmann, J Lozar, M. Pletersnik iu U. pl. Trn-k6czy, a 8 gld, skupaj..... 18   „   — „
Dr. vitez K. Bleivveis, J. Lenfie, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, V .Robrmann, S Katar
in Fr. Soss, a 2 gld., skupaj   ...        14    „   — „ A. Bayr, J. S. Benedikt, O  DeMi, 1\
Drahsler, J. DurTe, A Gogola, 1 Gricar,
J. Jenko, M   Klein, E. Kratochwill,
dr. J. Kosar, E.  Lah,  J Martinak,
1. Mejač, A. Novak, M. Pavlin, G Pire,
K. Pire, L. Pire, K. Pleivveiss, K. Ple-
fiko. M Pleako, T. Povfie. A Prosenc,
J. Boda, A Skaberne, H. Suyer, dr.
Fr. Tek-v-ič, J. Velkovrh, K. \Veb.-r,
Fr. \Viesthaler, A. Zajec, dr. Fr. Zupane, M. Zupane iu K Žagar, a 1 gld.,
»kup»j.......... 36   B —
Fr. Ban, A Bartel, 1   Bona«, V. Borlt-
ner, A. Foerst.-r, I. Frisch, 1'. Kajzelj,
J.  Maček,  M. Petri«   Fr. Rozman,
I. Seunig. P, V. A Suyer, dr. 1. Svetina. I. Šubic, A, Tiivftar. J. Tomec, A Trstenjak in I.  Žargi   a 50 kr.,
»«up»j........... •   * —
XVIII. izkaz .krunskih daroV, nabranih po uredništvu .Slov. Naroda" v
II. polletji 1806. leta...... 78   m   14 ,
Doneski za mesec nvečan: plačali so «\ gospodje: Fr. Gorilnik. Ferd. Souvan, dr. 1. Tavčar in 1 Vončina, h 5 gld., skupaj .        20   m   — „ Dr. A Ferjanči«, I. Gogola, Fr. Kollmann, J. Lozar, M. Pletersnik in U. pl. Trn-
koczy, a 3 gld, skupaj..... 18   B —
Dr. vitez K. Bleivveiss, J Lcnč.e, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, V. Rohrmann, S Butar
in Fr. Sosh, a 2 gld, skupaj ... 14 . — „ A. Bayr, J. S Rened kt. O. Detela P. Drahsler, J. Duffe A Gogola, I. Griftar, J. Jenko, M. Klein, E. Kratochwill, dr. J. Knsar, E. Lah, J. Martinak, I. Meja«, A Novak, M. Pavlin, G. Piro, K. Pire, L Pire. K. Pleivveiss, K. Ple-skn, M. PleBko, T. Povfie, A. Prosenc, J. Rode, A. Skaberne, A. Stor, H. Suyer, dr. Fr. Tekavfti«, J. Velkovrh, J. Visnar, K W.ber, Fr. \Viesthaler, A. Zajec, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in
K Žagar, a 1 gld., skupaj .... 37 , — „ Fr. Ban. A  Bartel, I. Bona« V. Borftt-
ner, A. Foerster, I. Frisch, P. Kajzelj,
J.   Maček,  M.  Petri«, Fr. Rozman,
I. Seunig, P. V. A 8uyer, 1 Šubio,
A. Tavčar, J. Tomec iu A. Trstenjak,
n 50 kr., skupaj......_8   , —
Skupaj   .   .   .   24424 gld. 30 kr. Opomba: Vaem ««. p. n darovalcem in darovalkaiu> ki 2 njun v sedanjih, tako težavnih razmerah lepo vstrajajo, izreka zu njih požrtvovalnost najtoplejšo zahvalo
odbor „Krajcarske družbe4'. V Ljubljani, dn« 10. sulea 1896.
Iz uradnega lista.
Iavrftllu* »11 eknekatlvu© dnibet Karola (joloba zemljišče t Selu-Miini, cenjeno 1130 gld. 30 kr., dne 18- marca in 18. aprila v Trebnjem.
Jožefa in Klize Škaf ca posestvo ▼ Seču, cenjeno <, D gld., Matije Jakliča polovica posestva v Mosvaldu, cenjena 65 gld. in Marije Jaklič po ovica posestva istotam, cenjena 65 gld.. vsa tri dne 18. marca in-22. aprila v Kočnvji.
Antona Grošelj na posestvu v Gorenjem Laknicu, c. njeno 61 gld, dne 18. mam in 22. aprila v Mokronoga.
Ivana Valenčifia posestvo v Kilovčah, cenjeno 35.675 gld. in Andreja Z adu posestvo v Knežaku, cenjeno 775 gld. kr-i oua dne 20. marca in 20. aprila Ilirski Bistrici
Antona M i kl i č * posestvo v Jerovi * asi, cenjeno 3-ti>0 gld. ia Marijane Gaber posestvo v Goričanah, ce-njoiio 1040 gld., oda due 21. marca in 25. aprila v Ljubljani.
Valentina Kurenta posestvo v Prevojab, cenjeno 9777 9ld. 80 kr. in Matevža Ko var a posestvo v Dolih pri Sv. Andreju, cenjeno 2187 gld , oba dne 21. marca in 25. aprila na Brdu.
Umrli so r Ljiitiljatil:
7. marca: Ihlda Horrisch, skladiščnega paznika hči, 1'/, leta, Cesta na južno železnico st. 1, gknrlatica. — Jožef Storle, hlapec, 54 let, Vegove ulice st. 9, otrpnjeuje srca. _Magdalena Demšar, gostija, '.mi let, Zabjak st. 12, ostarelost.
8. marca: Matija Plcha, črevljurjeva vdova, 72 let, Krakovske ulice st. 3t, pljučnica. — Pavla Kavsek, delavčeva hči, (i let, Dunajska cesta St. 21, Polvnenritis po davici.
9. marca: Franc Božič, hlapec, 29 let, Hrenove ulice ftt. 15, pl učna tuberkuloza. — Anton Šircelj delavec, 67 lat, Poljanska cesta St. 4a, otrpnjenje pljuč
Meteorologično poročilo.
Marec j	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 urah
13.	9. zvečer	788 1	4 5	'si. zahod	oblačno	
14.	7. zjutraj	732 6	14	si. jjvzh.	dež in sneg	4-0
n	2. popol.	734 1	22	bI. jvzb.	sneženo	
malom.
Srednja včerajšnja teroporatura 4*G°, za 1*5° nad jor-
IDiO-na^Gina "borza,
dm* 14 marca 1896.
Skupni državni doljr v notah.....101 gld. — kr.
Skupni državni dolg v a rebru ....
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4°'(.....
Ogerska zlara renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4',,,.....
Avstro-ogerske bančne delnice ....
Kreditne delnice.........
London vista.   .   .   . :......
Nemiki drl. baukovci za 100 mark    . .
3) mark............
2<) frankov...........
(talijanNki bankovci........
C kr. cekini...........
Dne* 13. marca 1896
!•/« državne srečke iz 1. 1854 po 25U gld. Državne srečke iz I. 1H64 po 100 gld.. . Dnnava reg. srečke fi°/0 po 100 gld. . . Zeralj. obč avstr. 4''M*0 zlati zast. listi
Kreditne srečke po 100 gld......
Ljubljanske srečke.........
Rudolfove srečke po 10 gld......
Akcije anglo-a\str. banke po 200 gld.. . Tramvvajr-druftt. velj. IT«* gld. a. v. . , . Papirnati r uhelj.........
101	gld	-
101	n	—
122	■	46
101	■	40
122	n	20
98	*	95
998	p	—
378	h	25
120	t	70
59	n	—
11	■	80
q	n	53
43	n	80
b	•	65
151	gld. 50	
15*5		25
127	n	75
202	i i	_
22	1	—
25	•	—
171	n	75
477	K	—
kr.
28
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočnemu do-pudlo, naft • iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater, sestro, tuSco in st.no mater, gospo
posestnico in slaščica rico
danes dopoludne v (V.), letu svoje starosti, previđeno s svetotajstvi za umirajoče, k Bebi poklicati.
Pogreb bode v ponedeljek, dne 16. marca t. I. ob it  uri zjutraj v šent Vidu nad Ljubljano.
Sv. mase zadušnice bo bodo sluzih- v lami cerkvi šentviški nad Ljubljano. ('Ju'.* I)
V Ljubljani, dno 14. marca 1896.
Ivan Gutntk, posestnik, soprog — Anton Outnlk, magistrat m uradnik, Marija Outnlk omož. Brajnik, Ceolllja Outnlk, Benedikta Outnlk, m An ho k u, otroci — Apolonlja, Terezija, Katarina, Ivana in Antonija Debe-veo, sestre- Ivanka Outnlk roj. MenoeJ, h i a ali a. — Matija Brajnik, zet. — Ciril Brajnik, vnuk.
Zahvala.
Vsem sorodnikom, znanc-m in prijateljem zahvnljujemo se tem potom za mnogobrojne izkaze iskrenega sočutja mej boleznijo in o smrti gospice
Terezije Zaje
istotuko za obilo udeležbo pri pogrebu in za mnoge, lepe, darovane vence.
(2074
Žalujoči ostali.
Podpisana naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znacetn pretužno Vest, da je Vsemogočni najino hčerko
po kratki mnčni bolezni v r.elni starosti 21/, let danes k Sebi poklical.
Prosi se tihega sožalja.
Novomesto, dne 12. marca 1896.
Leopoldina Schegula (2085) Dr. J. Schegula
Mesto vsakega dragega naznanila.
GLAVNO SKLADIŠTE
-o
CS3
ČL.
Cm
letijo luftne
KISELINE
kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih (Html in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehur-nem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolele L in mej nosečnostjo. (1698-3)
Najboljša dijelrtilna in onveievalna pijafa. Henrik Mattoni, Giesshtibl Slatina.
C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda
-' -»       ttn«ej*■  ©A   1- okte era 1865
«a»'.opno   jmeujtrvi prihajal"!  ln  ocliajalul oul  oumitui to t
Odkod 1» Ljubljane (juž. kol.)
a tnin   'X> *+oci oeebnl Tlak t TrbU, Poutabel, Beljak, O«
(Ji Mit
!cree, Frane«,r.ifeete, LJubuo, Am Selathal t Acuh, ieolil, Oman-Jen, HoUt*(r»U, RtejT, Line, Bndejerloe, Flaeuj, Marijine var*, Holt, Herlove   »»ro, PrmnooT« ▼•r«, Prago, l/.psko, Dunaj »1» Ametatten.
O*  C. ter« tO m%in *}*ttntf m.luil Tlak t KoootJ*, Moto meato.
CM t. ter* IO tmin. mJutr*A) oeebal vlak t Trhle, Poutabel, Holjak, Oe-Ictbo, Krer.noiitfngis, UJabno, DanaJ, c«c Seltlhal t Solnograd, Don* Tla Amatt-tteti.
CM IV. Mrl 83 eteiM. p&i*ol*nt*+ moeanl Tlak T Noto tneeto, Kočarje.
Oh 11. etrt * O min iofHtt*^n* naab&l t lak t TrbU, Pontabal, B«Uak, 0«l0T«a, Ijjaboo, SeUthal, DauaJ.
Ot 4 mri popoludu* oael.nl »lr* t Trbla, Helmk , OaloTM, Ljubno, 0«i Salaihal t Bolno|rra<l, Loud - Oaal«in, Zeli na Jaaarn , I iuk.ic.i, Uređeno, Curih, Oaoovo, Paria, Ht«yr, Lino, Otnundan, lotil , Huda-Jarlo«, PlaonJ, Marljiue t»ra, Heb, Pranoovo Tara, KatIot« Tara' Pra^o, Ldpako, DtinaJ Ha Ara.t.ttcB
fM f. tmri Hit atmo«wr —1—1 Tlak t Koiev]., Noto maato.
H*—-- tega ob nedeljah In praanutlh ob H. url Vfi mlnuf popoladne oeobnl Tlak t Loeoe-Bled.
Prihod ▼ LJnblJauo fjnž. kol.).
Ut 0. m*4 6* tmin ajuirtij oeebnl Tlak • Uanaja Tla Aiihi.ih:,, Lip ■keg* Prage, PranoOTih tatot, Karlovih varnv, lleba, Marijinih virm. lluija, BuJajarlo, 8olnograda, Linoa, Hraira, Umandena, Iaohla, Ani-•«<-a.  L.i.iSi.1, Oelorea, Beljaka, FtanaineJMte, Trblia
Ob 9. Mri lil mia. mjutritj ruoiani vlak la KooeTja, Norefta mcii
Oe 21. hH INI •»»•%. ateftoiaarfne oeebnl rlak a I>aua|a via JLmateUen Lipakega) Prage, PramooTih »ar. v, Karlovih tbtot, lleba, MartJinU raroT, r/ltiija, BndeJejTto, SolnoiTrada, Llnoa, Hleyra, Pariaa, Oenere, Onrlha, Bregenoa, Inouoeta, Kella na jMeru, Lenđ-OMtelna, LJubna t^eloToa, Ponlabla, Trbla*
CM t   **H .SV min   popotman* maaanl Tlak la KooeTja, Novega maata
(M 4. uri %& enlH. aaMagaalae oeebnl rlak a Dunaja, Ljobaa, Belrthala. Beljaka, Oeloroa, Praouianifeate, Punlabla, Trblia
CM 0. uri itd *•»«•»  Maia* astmi vlak la Kočevja, Novega Meei*.
■J>. 0. «H   4 Pttitf oeebnl Tlak a Dunaja  preko AjneteHana li
Ljnbneira, Beljaka, OelOTea, Ponikhla, TrbUa
(M
Odhod ia Iajabljana (d.v kol.j
r. *r* »9 •>»»*•  *^«atr<4>       v Kamu"-. ,     ».    a    05     .     5,t>jH>i».<*»»« . , ,     8.   .   SO    .    ei>*v>#r        . .
Prihod v lajabljano (dri. kol
CM   •   eere 80 mirt. *f**tr,\J       U Kamnika .   11.   .    t&    .    etef>ol«Ml«ae  . H
M      ••     •!     90 i.
lir. Frideriku l.ciii;!*'!-«
Brezov balzam.
2e sam rastlinski sok, kateri t*nV iz breze, ako se navrta njt-no deblo, je od puniti veka znan kot najizvi-stnejfie lepotilo; ako se pn ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa Čuduvit učinek.
Ako m' namaže zvečer i njim obraz ali drugi deli polti, lomijo a*> ie «lruKl claii ne-anatne liiakine od polti, ki puNUue vMlfd <-i«t«» bel* lo neiiia. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno harfo; polti podeljuje Celoto, nežnost In čvrstost; odstrani kaj naglo pege. žohavost, ogorce, nosno rudečiuo, zajedce in druge neimažnosti na polti. — C*uia vrču z navodom vred itid. 1.541.
l»r. ■ VlclcrlUa I<eiiKtel-«a
ĐENZOE-MILO.
Najmilejsu   in najdobrodejnejfie  milo   za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad «4» kr. (1849—4) Dobiva b« v abjultljitnl  v I •». |>l. Trtikoo«*-j» lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naroČila vzprejema W. lleun, I»uhm(, X.
I. najstarejša posredovalnica stanovanj in slnžeh
Ljubljana Gr. FXjiXTX Breg št. 6
najbolje priporoča iu name&ča
službe iskajoče vsake vrste
(moSke in ženske' za Ljubljano in drugod. — Za naglo in vestno postrežbo se jamči. (2083)
Trgovski učenec
(2063—3) in
izurjena prodajalka
▼sprejmeta ne v trgovino z mešanim blagom. — Ponudbe tvrdki Ivan Razboršek, Šmatno pri Litiji.
ZSTa. prodaj je
isa v Liti ji
nr'tlicna, ima 4 sobe, kuhinjo, drvarnico in mali pod pred bilo velik vrt. Cena okoli :im»0 «i»l. — N.itaučne|e pogoje pove lastnica lialm im* .VloOllalkur It. al. *J5. ^2088-1)
(1705-62)
k
I. občnemu zboru
.•Posojilnice v Zagorji ob Savi"
reglutrovano zadruge z neomejenim poroitvom,
ki se bode vršil
dne 22. marca 1.1. ob 4. uri popoludne
v poHojilničtii pisarni v hiši gosp. Medveda. Dnevni red;
1. ) Poročilo naČelatva in pot.rjenje  letnega računa.
2. ) Volitev načelstva.
3. ) Razni nasveti. (1090)
V prvem upravnem letu in sicer od G 2 1895 do 31 12 1895 im«la jn posojilnica v Zagorji ob Savi 87.i»50 Kr. 78 vin. denarnega prometa. Koncem leta 1895 imela j« 73 hranilni<*arjev z 33.121 Kr. in 25 dolžnikov z 30.140 Kr. Čistega dobitka pa 204 Kr 68 vin.
Posojilnica v Zagorji ob Savi obrestuje hranilne vloge po 41 a°,o M1 daj« posojila po 51 a°,0.
Posojilnica v Zagorji ob Savi.
Postranski zaslužek
i .'■'>—200 i'ld meieino za osobe vseh poklicnih vrst, ki se hotć pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk, — Ponudba na ,.Hauptstadtlsohe Wechsolituben-Geiellaohaft Adler & Comp. Budapeat 1927-9)
I s(itn<>\l|< uit I.
Na najnovejši in najboljši načiu
umetna (1601—34)
izobe in zobovja:
♦ uitavlja brez vsakih bolečin ter opravlja  plombo- ** J  «nu|w  iu  \se aoliu«*  ttptTHcIJ©, — odstranjuje 0 voltu«- z nsmrterijem živca
j zobozdravnik A. Paichel
♦ poleg čevljarbkej-a mostu, v Kiihlerjevi hiSi, 1. nadstr.
(1934)
Oslajena e^Wi>
rS$^ kavi
^ij«?**      se od mnogih znamenitih zdravni 4k ^5^^ kov slednjemu toplo priporoča.
jedini zaiesni kavini nadomestek
Xv   L. Koestlin, Bregenc.
(l832) Ljudevit Uorovnik m
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
bb pri|k>roča v izdelovanje vaskot rNtnili |>iih«-U.
za lo .ce in strelce po najnovejših siutemib pod popolnim jamsffom. Tudi |ir«-«l«lnj«- stare snmokresnice, vzprajema vsakovrstna popravllta in jih točno in dobro izvišiijr. Vse puško so na c. kr praskusovalnici in od mene preukusene. — Zluitrovani oeniki zastonj. «a
je vsakemu prosto w<*-v
v gramozni jami za Bežigradom na Dunajski cesti štev. 35.
Natančneje se izve v lesni trgovini ondu. ta"iaaa%aa%a*<a*<a%a%aa,a
{Tuzi listki t Se?. Ameriko |
DUNAJ. j
ava * Dunaja* ^
i (1710—11) pri
i Im^^i nizozems'f0*anierišk j Jr^^l   parobrodni družbi. %
I '~'-----
IV WeyringergaB8« 7'
izdelovalec kirurgičnih instrumentov, nožev in orožja
Vnnk tlati odprtina % I>un<ij*t%
£j r<»jllHllila   /HHtlMl j
lini ekstrakt za uho
n
H I url c in kr. sekund, zdravnika «lr-. f-*l|>oW-n. H H Ta ekstrakt priporočajo /.uradi sigurnega uspeha vn' let avtoritet«*. kiT odpravi vsako priro-^SJ^sJj^r jeno KlulioMt. uklanja tukoj alni* pn-luh, uh«'siiI lok in VHako u£«*muo ttoleseu; dobiva bo proti dop'/fiiljatvi gl«l. 1*70 v vsej Avstro-Ogerski frankotHint po poŠti iz lekarn : glavna zaloga v lekarni ,,pri sv. Duhu" g. Ede pl. Tomaya, v lekarni g. A nt, Kogla in v mestni lekarni * Zagrebu; nadalje pri Zanerti-ju v Tratil t Jožofu C h ri stofoletti -j u v dorlrl; gla\ na zaloga: c kr.stara vojna lekarna dh I>uiim|I F. P le ban-h ua Štefanovem trgu St. 8 — Pristno blago Be dobiva samo v steklenicah z ntisuenim napisom: «. tu kr. npkuint. »Iratnltt tir. Nl|»ek iim Dqum|I. (1872-6)
Jajca za valjenje
pristnih liralima-koUoMi j komad po lf> kr, holaiidk.
ornih, z velikimi belimi čopi, komad po 25 kr., kou«lwnH komad po Bfi kr., pristnih Al«j«r*Uili koUonlj komad po 10 kr, srebrnih |>«a«luva\nlc komad po 30 kr., lMii|£»tntiiN komad po I 0 kr., purana* komad po 80 kr., »rebrnih m)wuiIuII«'s komad po 80 kr , Italljaak komud po 80 kr , pritlikavk komad po 30 kr , ko-Ainaiiik komad po 2iS kr., HedinoicraAkili ualoi mik komad po 20 kr., <lork Iiik komad po 95 kr., Jokobaiuk komad po BO kr., euideiiHklh arjMftalli komad po 1 gld., iM-klunklli rav komad po 20 kr,, velicih
Mtajerakili r»e komad po 'JO kr. Ilazpoftiijam jajca za valjrnje živalij elstegn |»leuieua, ki so že bile večkrat odlikovane in dajem jamstvo za čistost in pristnost plemena.        (1961—5)
Maks Pauly, Kcflach (Štajersko).
za pivo in meso, kakor tudi več mnnlr-plp Be po ceni «idiiM.
z dvema posteljama ne odda a dnem I. npr lin.
Već se izve v upravnistvn „81ov. Naroda". (2077-1)
Lekarna Trnkćczv, Dunaj, V.
Doktor  pl. Trnkoczy-jev
zeliščni sirup
od občinstva navadno zahtevan pod imenom
sok za  prsa,   pljuča in zoper kašelj
prirejen is planinskih sellift in lahko raztopljlvega vapnenega talasa.
Steklenica i navodilom o porabi 56 kr., 12 fteklenie 5 gld.
Dobiva se pri (1706 4
U l>a lil u pl. Triik<fcczy-Jii
lekarnarju v Ljubljani.
Poallja a« a obratno pusto.
Lekarna Trnkćczv v Gradci.
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo bogato iwI»ko
najfinejših, britev, žepnih in dražih nožev, škarij za krojače, šivilje in manufakturi ste ter vsakovrstnega vrtnarskega orodja.
Schicht'
OHO
p nie nt o ti a no
milo
(1788—1«)
z znamko „labud" je naj boljše vseh mil.
■
J-OO »
Največje skladišče
raznega semena
n. p.: nemške, štajerske, inkarnat, turške in travniške detelje, rasnih vrst pesnega
semena, splošno zim no kot najboljša krma za živino; travnega sšmena za Huhe, mokre, peščene in glino vite travnike; velika i/.bera semena sa salato, kumare, peterdilj, zeleno, sladki grah, fižol in vse druge vrste semena za zelenjad. —  Proseč mnogobrojnoga poseta
(2018-3)
•T. Klauri'-j<'v
kemično cisti higijenični kranjski
liker iz planinskih zelišč
vpliva v visoki meri oBveževalno in o>.ivajoč, če se kdo neugodno, slabo in nevsečno počuti, pospeSuje prebavlje-nje in se priporoča kot vsakdanja dij<t> tičua pijača.
Zajamčeno čisti izvleček je in se ne sme primerjati z nobenim likerjem, ker dobrode.no in zdrasilno upliva ter vse druge prekaša.
Ta jedini domači proizvod te vrste bi se moral
Eovsodi popolno roniti in bi ne smel manjkati v nobeni isi, v nobeni restavraciji in v notieni kavarni.
1'ristuega prodaja (1870—40)
/«k»uihi satarovan
•ja* •jaT*
■V
v»v      0»^ vT^ vTlc v^v \y^t q*^t yt^ y*> v»v      -wT> v^Of v*^ v»v       v*^       v**',*       v^Ot vT*
(fcgf Naznanilo obrtovanja.
Dovoljujem si uljudno naznaniti, da sem po 251etnem delovanju pri najboljših t vid k ah v velicih mestih, mej drugim v Gradcu, na Dunaju, v Olomucu, Zagrebu, v svojo domovino vinivfii se, pričel samostojno izvršbo
sobnega in dekoracijskega slikarstva
T7- I_o\x"blja.nI.
Priporočam se najuljudneje za naročila del v vsaknjakem slogu modernega sobnega, salonskega ln dekoraoljikega slikarstva v mestu in na deželi, z zagotovilom fine i/.vr&lie in nizkih cen.
S spoštovanjem i.daui (1928—f>)
Ivan Terdan
sobni in dekoracijski slikar, Ljubljana, Križevniške ulice 9.
Vabilo. Posojilnica v Žužemperku
rogistmvanu zadruga r. ucomcjeiio zavezo iuia
redni občni zbor
dne 25. marca t. I. ob 3. uri popoludne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1. ) PorOOalo p stanji iu ib-lovanji posojilnice.
2. ) Pveđloii in r«fti mh račun za loto 1895.
3. ) Volitev nadzorstva. (209J—1) 4 ) Nasveti.
K obilni udeležbi vabi uljudno (IZ 1,1*01H l. V O.
■1
V zmislu §§, 8. in 12. postave z dn^ 23. junija 1892, St. 35 dež zak., razpisuje podpisani zdravstveni okrožni odbor
službo okrožnega zdravnika
za zdravstveno okrožje nrmo&ko I, obsegajoče politične oMioe! 1. trgovsk", 2. franjkovsko, 3. ormoško, 4 hardečko, 5. humsko, G litmersko, 7. veliko-nedeljsko, 8. podgorsko, 0. sardinjsko, 10. sodinsko, 11. cvetkovako in 12. pu-sensko z Iftno plačo 700 gld. a. v. Razveo tegu in privatne prakxs zvezani so a to alužbo dohodki za ogled mrličuv in pa dohodki od okrajne liolnisk« blagajnice ormnake.
Pronnje za  to mfsto z dokazi,  predpisanimi  v §. 15. goti navednin postave, vložijo se  naj vnhJ do lil ar 4'u IMBO pri podpisan- in
okrožnem odbora.
Odbor zdravstvenega okrožja ormoškega I.
(9088 - s)
dne 22. f. briivarja 181MJ.
Načelnik: II»n#.«'Ii^ I. r.
1
i
Josip Lehner
mestni tesarski mojster in zaprisežen vešcak v Hijiibljanl
prevzema vwh v nj» govo stroko spadajoča dela, ki kor: lesena
tla lz tablet in dolzih dil, cerkve, stolpe in vse vrste tujezemskih streli, amerikanske ledenice, kegijisča, verande, paviljone, hišo iz hlodov, mostove in jezove itd.  ter zagotavlja n,<j-t r* žjo solidno in
ceneno izvršitev. (9064—1)
854404
Umeten vrtnar
|enjen, brez otrok, idn«a Mlužbo aH pa tndi prevzame vs»ko delo njegove vrste proti dnevnemu plačila. (2061-2)
gg. restavraterjem in gostilničarjem!
Gospodom restavraterjem in gostilničarjem, ki gotovo Tti\ tvojim gostom postreže 10 ■ dno ogerako ■•lamo, priporočam
najfinejše salame
3cllo po 3. B*lčL. SO Icr. — PoSiljam tudi po posti.
Z veIe8poStovanjem (2075—2)
Anton Gorian
v Ii|iibl|aiil, CJevl|nrwk«»  ulice *tev. 4.
■saT~ Pristen
medicinski malaga
po kemični analizi
prav dober, pristen malaga
kot izborno krepčalno m-edstvo za slabotne osobe, bolnik«, rekonvalescente, otrok« Itd., proti krvorev-oosti la Slabosti želodoa. po-.ebno uspcSno učinkujoč,
dalje
sherry, madeira, portvina, prlst, franccognac
itd. v 1 i in '/n original steklenicah iu pod zakonito deponirano varstveno znamko
se dobivajo
v Ljubljani v lekarni g. Josipa Mayer-ja.
flffinmllA " '^'A l'i'67-pogojno pristnost, in dobroto naših U|JU a * izvirnih napolnitev jamčimo, čo imajo /ama-lek, kapsulu in etiketa isanauiek nafte tirme: Veli>i>'^iiiiia m inu*«1 mak a tlim Oskar Huilić «V Co. N.Se etikete ho pod zakonitim varstvom iu se najstrožje svari, da se ne ponarejajo. (PJ70 —2)
Zjednačilne stružnice
ki se gonijo s kako silo ali z nogami, vrtalne stroja v vseh velikostih, stroje za rezanje ovijakov, vobljalne in pline stroje, vrtalnica za luknje in škarje, kakor tudi stroje za obdelovanje lesa, trakovne in krožne žaga. zllkalno stroje
itd pošilja po najnižjih cenah        (1789—9)
Friderik Merores, Dunaj, t., Rathhausstrasse 2.
Ceniki zastonj in frunko.   Vedno 100 Btrojev v zalogi.
Stavbeno podjetje
(koDctiijoDOfaii zidarski mojster)
se priporoča (2022—4)
za izvrševanje vseli v to
stroko »padajočih del.
Ivan Pittini, Kongresni trg 12.
CAO
Lepo stanovanje
s 5, eventnelno s 4 Bobnmi in pritiklinami odda se takoj ali s 1. aprilom ali s 1. nmjein.
Natančneje pove lastnik g. ^Vlo|«i| Vodnik, kamnosek, K«>lo«lvor»Ue uliee At. .11. (2009—3)
prav hvaležno postransko opravilo tudi v prostih tira h, S C n rilH nn me8ec m provizija pri dobri vporabi i OU   y IU.   in dcfinitivncm nameftčenji. — Ponudbe na:
-A.. LiiUa^, Pruga, KEit-l—II._(2026—2)
Čudovito po ceni se kupi
'&*W Milino x» ftlil. "~^«f
Ker moramo opustiti svoje podružnice in veliko zalogo blaga, ko smo ustavili svoje velike tovarne, oddamo zarudi tega 40 lepih, dobrih in jako koristnih stvarij po ti ki slepi  ceni, o kakcrsni bo  še  ni nikdar  slišdo, za
-2. gld. U) kr., in s<cer: (19.10—6) 1 elegantno pozlačena ura, ki točno gre, za kar se jamči 4 leta, l elegantno pozlačena zlata verižica, ki se jako težko loči od pristno zlate, ker je jako lepo narejena, »J dvo-jnofinih žepnih robcev, 1 jako lopo žepno zrcalo t. tino bru* lenim steklom, 1 prekrasno pristno svilena kravata najnovejša fa<;one, 1 jako fina kravatna i^la z umetnim hriljnntom, I preknnmi častniški usnjeni portomonaie iz jako tinega usnja> ') jako fini prsni gumbi (semiset) od imitovanega zlata z umetnimi hriljurit i, 2 jako lepa mansotna gumba od imitovunega zlata z mehanično patentovanim zaklepom, 1 jako elegantna ženska broSna igla, 1 fini smodkovnik, 1 fini ustnik za Btnod« čice, 10 finih anglelkih pismenih papirjev in 10 finih angla-šk h pismenih zavitkov.
Vseh teh 40 jako lepih stvarij vkupe z uro vred velja samo 2 gld. 10 kr. Iz razprodaje prodajamo tudi fine ako elegantne pristno srebrno žepne ure, ki jako točno gredo, za kar jamčimo Štiri 'eta, z jako lepo v ognju fino pozlačeno urno verižico z lepim prive/.kora vred samo po 8 gld. Ta srebrna ura z gori omenjenimi jako lepimi 80 stvarmi velja samo .'J uld. 50 kr. Hiti naj se naročiti, kolikor le mogoče, ker se zaloga hitro razproda, in so nikdar več ne ponudi v življenju tako ugodna prilika.   Razpošilja proti povzetju
krakovska urna osrednja razpošiljalnica
F. Windisch
v Krakoveni, Verka Joselowicia cesta it. 10 O.
NI3.   Neugajajočc blago se takoj nazaj vzame.
sta^binskim podjetnikom in vodjem za popravo župnih cerkvenih stavb
razpisuje podpisani  odbor.   Vho poprave so proračunjen« na 119*000 Nacrti  in  drugo  priprave se  morejo  ogledati v žnpnišću in na licu mesta vsak dan raznn nedelj in praznikov.    Piaane  ponudbe  je vlagati  «!»» «1im'-27  NiaJicii I. I. o|>olii«lise.    Podjetnik vloži lb% varačiiiH do [Svriene kolavdacije.
Na Homcu (p. Mengeš), dnć 10. susca 1896.
Za stavbinski odbor: "\7~. IBerriilc, načelnik,
Preselitev krojaške obrti.
Usojam si najudanejc naznanjiiti p. n. častitemu občinstvu, da sem 8e z današnjim dnem preselil s svojo krojaško obrtjo
na Kongresni trg št, 14, nasproti nunski cerkvi.
Zahvaljujoč se cenjenim naročnikom za tlosedsj tni skazano zaupanje skozi let, zagotavljam, da hodem v vsakem obziru zadovoljeval p. n. naročnike a dobrim blagom iu solidnim delom po nizki ceni.
l'r i poročam bo
z velespoltovnojem
Anton Mer & olj
krojaški mojster.
V Ljubljani, dne 2. su&ra 189o.
(2027—3)
oooooooooooooooooooooooo
Karola Wolf-a
restitucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljisč).
Mnogo preskuAeno uMveievalno in «»n r«»|m«'% »In« wre«lMl \» po t«>ftklla porik, trafiilli |<**uk itd. — Najbolje se je ohnesel pri vseh vnaujih boleznih, kukor: protluu, rt'vutaiienriii «>irpnes|n. ■vitju in preiegatmlu šil itd. *'«•»!«» Miektemiei i /;f«f. -* »
Karola Wolf-a
redilni prašek za živino.
^reskulen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor pri konjlu, icuvcmIIii, ot«'tt|i, presiMU itd., re it« eeju če Mlabo  prenavljajo, izvrstno
varovalno sredstvo proti kniniui b«»le*alia.
Cmmm »nifu *.» (im-48) laT" Premovano. ~rs«M — Mnogobrojna pismena priznanja.
Dobiva ee v vsaki lekarni, illavna sisloga prl |«*«llii«u* ia«l«4ovat«*IJu
m "^7"olf"--u., lekarju v Vipavi, Kranjsko.
P»»i naj se na varstveno znamko, — llaapeailjn «e vsak slan p«» p«iAll.
Bk
Usojiim si* p. n. občinstvu najndaneje javiti, da sem zopet odprl svoj
čevljarski obrt
v Ljubljani, na Kongresnem trgu štev. 17
A' llllii!*iU«klll pOSjlo^>jll«
Najbolje zah nljujoč se cenjenim naročnikom za dotdaj mi izkazano zaupanje, se priporočan) njim, kakor tudi častitemu občinstvu za mno^ohrojna naročila ter se bodem potrudil, da jih v vsakem oziru zadovoljim X dobrim, solidnim delom in z nizkimi cenami.
V Ljubljani, «ln6 11. marca IHHfi.
(20GB—D)
Izprašan in Izučcn čevljar na o. kr. tehnologldnem obrtnem muzeju na Dunaja.
Najnovejše za dame! ""^Sjt
Univerzalni moderc
napravi  Čudovito lep život in ribje kosti se ne morajo polomiti, narejen je iz dobrega trinitnika z ribjo kostjo: (80Iti— 7j
III___II___I
a gld. 2f>'»       a gld. y ;"><>        a gld. 4 f»t> sivi, sivkast rumeni in  beli;  v LJubljani jih prodajata :
Zarol Rccknagel, Mestni trg 24,
Ana Šinkovic, Mestni trg IZ Naše univerzalno korzetno varovalo S
omogočuje, da more slednja dama nositi s< «-j polomljen  moderc, ne da bi ga dala popraviti
-1*1»»- -*.w no lit-.--
dobiva se v vseh holjs h modnih, drobuinskib in galanterijskih trgovinah.
Na debelo pri patentnih imejiteljih
Spitzer & Steiner, Ounaj, VIL,
NlehenNt4>rui(ttMNe n«. j i «1 A.
L Luser-jev obliž za turiste.
«U«tl«>\«> in kilro upli- A^* vajoee  sredstvo proti tf^r knrjiui ufrMini,   >^^«x     ♦^V'^ mm\. auljen* na pod- H *S
plstib, petah in jj?Vidiko
drugim trdim v^JN^    X I,riznH,,"n
Eraskam & \r      pi»«*'m j« «"*
ole.      >/v<X" J.»s>^   ogled v
Dobi va no v lekur- y»-v,
L. Schwenk-a lekarna
K*yT\HM-l Meldling-DunaJ.
Pristen samo, če imata navod in y j-     obli* varstveno /.»siuko in podpis,
■fV^^* ^y     ki j« tu  zraven; torej  naj so pazi A* 4»*/^ in «avrne vss manj vrsdne ponaredbi.
Pristen v i.|ubt|Mui i J. M iy r, Mardetschlager, U. pl.Trnk6cEy.(*.Piceoli,L. Grečel; v ltu«l«>lfovein S. pl. Sladovič, F. Haika; v K Minul kn J Močnik ; v « vio%rl A. Eggor, W. Tburmwald, J. Riruha-cber; v Breiah A. Aich-ioger; v TrKU (na Koroškem) ('. Mennor; v Bel|nku K. Seholi, Dr. E. ktitupf; v S-orlrl O. B. Pontoni; v Wolf»-Imtku A. lluth ; v Krs* n 11 K Šavuik; v Ilad-K«miI C. E. Andrien; v I«lrl|l Josip VVarto; v llM«lovl|lel A. Koblea; v €>1J1 K. Ools: v €*>-noinlfm F. Haika.
^9^71446
mpji
DOBRA USPORNA KUCMMt
(■Mricl'JevM iHb<"U m Jalte je jedina svoje vrste, da Be hipoma vsaka slaba mesna   k   Istotako se priporočajo nag-gl-tesi boalllonovl SMVofekl po 1» in 20 vin. za h
juha naredi dobra in krepka, — zadošča malo kapljic. y pripravo izvrstue, gotove mesne juhe.
Dobiva se v vseh drogerijah, Špecerijskih in delikatesnih prodajalnicah.
itta
(1975^
Kancelist
večć no tur* k lli opravil In m lepo pl*»vo ae vaprejnse.
Ponudbe s spričevali vzprejeraa upravnifitvo »Slovenskega Naroda". (2067—4)
100
do 300 goldinarjev na mesec
l»hko zaslužijo osobe vsacega stann v vseli krajih gotovo brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe pod „Leichter Verd jen st" Rudolfu Mosse na Danoj d. »2092—1)
izurjen v notarskih opravilih in prepirnih rečeh,
so takoj vzprejme. (2091-D
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda".
Jutri v nedeljo, dn6 15. marca 1.1. v hotelu ,,Pri slonu"
nastop elitnega
alnmskeoa in pevskega ensambla
Albert Calvo.
3 dame, 3 gospodje. <vo8i)
Začetek ob 8, uri. Vstopnina 40 kr.
■jBgT" «I«ko zabaven vspored. "Sajajf.
vzemi slavno-znanih in zrni*
(1429-19)
Kdor kašlja
rom zanesljivih
Kalser-jevlh
prsnih b »a bo no v.
Pomagajo gotovo pri ku*l|u, lirlpavoatl,
pranem kataru in aaalUeii Ju. Po  mnogobrojnih   sprldevallb  so prlananl sa najbolj•• In najoenejse.
V zavitkih po IO in 20 kr. prodajata jih Viljem VlH>«r in 91. MardeCMealkaer, lekarja v l.|ul»-l|«ol, in Martlu Petek v Veliki Nodeljl.
Rokoviee
za gospode in <3.a.zne iz sukanca, svile itd.
praške glace-rokovice
izvrsten fabrikat
častniške rokoviee
priporoča I. (2054 — 2)
Dr. Ruse balzam
saet želcdLec
iz lekarne
B. FRAGNERJA v Pragi
je že več kakor 30 let  občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, prebavljanje pospe-suječega in milo odvajajočega učinka.
Svarilo ! Vsi deli anbalaže imajo y^oš zraven sinječo postavno depo-   fif tf^r-*'*\ nov.m i varstvi-no znamko, | '"a?"***
-■- v?- 4n &
(i7oo- ti i      Glavna zaloga: Lekarna B. Fragnerja vrl „ćrnem orlu"
I'i-h«i». in M;.li Strani, ogelj Sponurjovn ulice.
Velika steklenica I glil., mala 50 kr., po pošti 10 kr. več.
Po pcatl razpošilja so vsak dan. z«.ioc« "v avateo-oaraaflte&aa Ivksmavsvk
Alojzij Kor sika
umetni in kupčijski vrtnar v Ljubljani
priporoča svojo bogato zalogo: Dveletne Visoke vrtnice ■ močnimi kronami in gladkimi stebli, več kot 3000 komadov, s pravimi imeni zaznamovanih. Cene: Ako izbira p. n. naročnik : Čajne vrt ni o • 100 kom. 70 gld., 10 kom. 8 gld., 1 kom. 90 kr.; remontantne in borbon 100 kom. 60 gld., 10 kom. 7 gld., 1 kom. 80 kr.; ako izbiram jaz: čajne 100 kom. 60 gld., 10 kom. 7 gld., 1 kom. 80 kr.; remontantne in borbon 100 kom. 50 gld., 10 kom. G gld., 1 kom. 70 kr. Dveletne vrtnice, kakor gornje, brez imena, vsakovrstne: 100 kom. 45 gld., 10 kom. 5 gld., 1 kom. 65 kr. Jednoletne vrtnice, tudi prav lepe in močne so za 2u" 0 ceneje kakor gornje. Pri pismeno naročenih vrtnicah prosim visočimo približno naznaniti; vse vrtnice so gojene v loncih in se ob vsakem letnem času lahko razpošiljajo brez poškodovanja. Ob jednem priporočani tudi sparglove sadike triletne Conovers Colosal in Erfurtske velikane, lOOO kom. 12 gld., 100 kom. 1 gld. GO kr., kakor tudi raznovrstna semena, za katerih pristnost in kalilno moč jamčim; istotako moogovrstne cvetlice in rastline za gorke im mrzle sobe in rastlinjake in rastline sa preprogne skupine, lepotna drevesa in grmiče sa napravo novih vrtov itd. Posebno se priporočam za izdelovanje šopkov in vencev s trakovi in napisi in vseh v to stroko spadajočih stvari po najnižji ceni in po najnovejši tasoni
in hitri izvršitvi Za obilna naročila in obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
(1762-9)
Alojzij Korsika.
; Se dobi povsod • 54 Kile za 25 kr.
pjjFo j« »drava hišna in družinska
pijača, ki se izdeluje v Kathreiner-| jovih tovnrnab ter ima podoben okus kakor prava bobova kava.   Poleg drugih prednosti,ij ae ta sladna kava že po tem okumi odlikuje prod drugimi takimi izdelki.
Kathreinerjeva kava  je najoku-sne;ša, nejzdravejša in najcenejša primes k bobovi kavi.   Ona jo čisto prirođen plod v celih zrnih in se rabi B  velikim   pridom   namesto   cikorije in drugih zmletih tvario, ki se h' kavi mešajo, o kterih se pa kupeo ne more prepričati, is česa da so; uradne preiskavo so pa dokazale, da so taki kavini nadomoHtki dostikrat s raznimi pritiklinami popačeni. Is začetka se vzame ena tretjina Kathroinerjove in dve tretjini prave kave; pozneje pa vsake polovico.
Tako postane kava voliko bolj zdrava in tudi mnogo cenejša. Kathroinorjovo kavo priporočajo najimenitnejši zdravniki, vsaki dan je bolj obrajtana kot zdrava radilna pijača v javnih zavodih, kakor tudi v stotisočerlh družinah. Dobra je pa tudi »čistac, to je, brez primesi bobove kave, ker j« zdrava, lehko prebavljiva, redilna in ob enem okusna jed.
Vsaka Vestna gospodinja in mati, vsnk prijatelj kave, ako mu je mar za lastno zdravje, naj rabi odslej Ksthreiner-Kneipovo sladno kavo.
Le na to naj vsak pazi, da ne bo goljufan s kakim ničvrednim ponarejenim izdelkom, zato naj jemlje le izvirne bele zavoje Z varnostno znamko, kakor se tu na strani vidi, ter a imenom.
Kathi*einer!
Pozor! Bodite previdni in ne pustite se prekaniti. Pristna „Kathreiuerjeva kava" ima vedno enake, bole aavoje in se nikdar ne prodaju  odkrita in na vago.
Izdajatelj in odgovorni undnik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne",