Leto X, št. 20 Naročnina «naša meeefcuo 25 Din, ea inozemstvo 40 Din Uredništvo: LJubljana, Knaflova ulita 5. TelefoD St 3122. S123 3124. 3125 in 3126 Maribor: Aleksandrova cesta Telet IL 440 Celje: Kocenova ulica 2. Telefon iL 190. Bokopisi se ne vračajo. _ Oglasi po tarifu _ Ljubljana, sreda 23. januarja 1929 Cena 2 Din Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (ЈргатпШто: Ljubljana, Preiernova . ulica 54 Telefou it 3122. 3123. SI 24 8125 io 3126 (nseratni oddelek: Ljubljana. Prešernova a lica 4. Telefon M 2492. Codruinic« Maribor: Aleksandrova ce-«ta 1Я Telefon St 455 Podruinica Celje; Kooeuova ulica l Telefon 5t 190. Računi pri poŠt бек га vodih: Ljubljana « 11.842. Praha čislo 78.1Ы); Wien Nr. 105.24L feSa tudi Slovensko kmetsko stranko Ista usoda je Včeraj je ljubljanska policija dostavila glavnima tajništvoma obeh strank dekrete o razpastsi ter zapečatila njuno imovino Liubljana. 2 januarja. Danes je policija izvršila formalni razpust SLS in Viada je ooe stranki proglasila za prepovedani, SLS kot piemensKO-versiiü, bKS pa Kot plemensko ter je odiedila v simsiu či. д. гако-na o zaščiti dizave njun razpust. Policijski organi so tekom popoldneva izvedli ta odlok. Ki poinenja v poi.tičnem življenju slovenskega dela nagega naroda historičen dogodek saj je bila SlS najmočnejša slovenska politična organizacija, ki je z vsemi sredstvi svojega verskega in plemenskega obeležja in г vsemi triki moderne organizacij* in demagogij držala ogromno število slovenskih voiilcev v svojih rokah ter po prihodu do moči z brezobzirnostjo, ki je narodu povzročila mnogo občutne škode, čuvala in jačala svoje pozicije. Kraljev manifest od 6. januarja je kot najvišje nače;o vse državne politike svečano proglasil čuvanje narodnega in državnega edinstva. V izvajanju tega man.iesta je bila v novi zakon o zaščiti države vnesena posebna odredba, ki izrecno prepoveduje vse politične stranke, ki nosijo versko ali plemensko oboiežje, ter odreja njihov razpust. S tem so bile te stranke postavljene v isti red z raznimi prevratnimi političnimi organizacijami, le s to razliko, da se aktivno delovanje v prevratnih organizacijah v čl. 1. zakona o zaščiti države kvalificira kot najtežji zločin, kaznjiv s smrtjo ali do 20 letno ječo, dočim se udejstvovanje v plemenskih in verskih strankah proglaša sicer tudi kot kaznjivo dejanje, vendar pa naravno ne kot težak zločin. Ci. .3, namreč določa, da se kaznuje z zaporom do 1 leta in z globo do 10.000 Din vsak, kdor organizira, podpira ali postane član verske ali plemenske stranke. Seveda se ta kaz. določba ne more nanašati na udejstvovanie v prepovedani stranki popre.ie. nego se je izvršil formalni razpust te stranke. V konkretnem slučaju velja torej, da je članstvo v organizacijah SLS kaznjivo šeie od danes, ko je bil razpust dejansko izvršen. Kakor javljajo iz Beograda, se je vlada odločila izvesti nače.a kraljevega manifesta do kraja, ter je zato prišla do zaključka, da je treba razpustiti tudi vse na zunaj sicer kulturne aH gospodarske, a v stvari vendarle politične organizacije plemenskega in verskega značaja. Zakon o za-čiti države razpusta takih organizacij sicer direktno ne predpisuje, a vlada očividno smatra, da je v duhu zakona, ako se tudi taka društva prenovedo. Go.ovo je, da je težko ločiti, kdaj so posamezne organizaciie izrazito verskega a!i plemenskega značaja povsem nepolitične. odnosno nolitične. Vlada se i° postavila na stališče, da sta «Orel» in «Hrvatski Soko!» izrazito plemenski in torei v svo;em bistvu politični organizaciji. ki j'li je treba razpustiti Vko se razpust izvede, notem nastaneio gl-de članstva posledice čl. 3.. t. j. članstvo pri takih organizacijah postane kaznjivo. 7. velikim zanimanjem pričakuje javnost odločitev vlade gede strank, ki niso prevratne, plemenske an vet ske V tem pog edu besedilo zakona ni povsem jasno. Či. 4 pravi, da je usta-nav janje in obstoj že obstoječih «po-litiokih društava, ko.ia ima du drugi cilj nego ona iz čl. 1. in vezano na oo-sebno dovoljenje velikega župana one oblasti, kjer ima «društvo» svoj glavni sedež. Če to dovoljenje v teku eneica meseca ne bo izdano, je smatrati da društvo ni dovoljeno in je potem č'an-stvo pri takem društvu kaznjivo s kaznijo do 3. mesecev., Radi ne'asnosti izraza «društvo», ni mogoče točno reči. ali se nanaša ta določba tudi na stranke. V vladi prevladuje mnenje, da se nanaša in da morajo torei stranke ki niso prepovedane. pros;ti za odobritev svojega nadaljnega obstoja. To so tudi storile ter ie m. dr. tudi glavni odbor SDS predložil velikemu županu v Beogradu svojo prijavo. * Odločitev bo padla, kakor se zatrjuje, čimprej in s tem bo rešeno vprašanje, ali je smatrati v državi vse politično delo za sistirano. aH pa je strankam. ki stoje na programu narodnega in državnega ed'nstva, v gotovem ožjem okvirju nadaljna aktivna eksistenca mogoča. Ljubljana, 2. januarja Z današnjim jutranjim beog ajskim brzovlakom sta se vrnila iz Beograda oba slovenska velika župana, dr Vo-doplvec v Ljubljano in dr Schauhach v Maribor Oba sta se mudila v Beogradu na poziv predsednika vlade in notranjega ministra generala Živkovi-ča, od katerega sta dob4a potrebna navodila giede razpusta plemenskih in verskih strank v Sloveniji, to ie Slovenske ljudske stranke in Slovenske (bivše Samostojne) kmetijske stranke. Glede splošne peftike. ki se naj izvaja pod novim režimom v Sloveniji, sta dobila oba vel'ka župana navodila, da mora b'ti politika strogo nac'jonalna ter imeti v vidu samo državne in narodne interese. Za Dovratek velikega župana dr. Vo-dopivca je vladalo v Ljubljani veliko zanimanie. кет se je že vedelo, da prinaša nalog o razpustu SLS. S kolodvora se je odpeljal veliki župan dr. Vodopivec naravnost v velikožupansko palačo, kjer ie sklical konferenco načelnikov svojih uradov ter iim dal in-strukcije v smislu navodil notranjega ministrstva. Po konferenci je pozval vel:ki žunan direktorja ljubljanske policije dr. Gti-ština. kateremu je dal nalog, da v smislu določb zakona o zaščiti države razpusti SLS in SKS. prvo kot versko in plemensko, drugo kot plemensko stranko. Policijski direktor se je po kratki konferenci z velikim žuoanom vrnil v svoj urad ter takoi izdal nalog. da se sestavijo dekreti o razpustu omenjenih strank in še tekom današ-n;.*ga.poldneva vroče predstavnikom SLS in SKS. izvrši popis imovine, za-oleni gotovina in zapečatijo tajniški ornstori. V tajivšfvu SLS je b'lo že vse pri-oravljeno na razpust stranke. Ze dopoldne so sneli napisno tablo na glavnem tam štvu. v tain'ske .prostore, pa namestili razne druge pisarne. V glavnem tain:š?vu sta se naselila unrava in konzorcij »Slovenskega lista« (no-nedelikove izdaje »Slovenca«), v ljubljansko ta.imštvo pa so namestili propagandni oddelek unrave »Slovenca« P^av tako so počistili arh'v ter odstranili vse sp:se in akte, ki bi mogH stranko kakorkoli kompromitirati. V tajni, štvu ie ostalo le nekaj t'skovin in par volilnih Imenikov. Izvršitev naročila velikega župana, odnosno notranjega ministra glede razpusta obeh strank je b'!a poverjena Dolicijskemu nadsvetniku Aloiziju Ger-zinxu in revirnemu nadzorniku Keku. V tajniških prostorih SKS V smislu naročila policijskega direktorja sta se oba imenovana uradnika popoldne ob pol S. z uradnimi pooblastili zglasila najprej v tajništvu SKS v Kolodvorski ulici 7. V ulični sobi pritlična h;še je uredništvo in uprava Kmetijskega lista«, v sosednji, dvoriščni sobi pa tajništvo SKS. Ker so bila vrata tajništva zaklenjena, sta se policijska organa oglasila v redkciji »Kmet-skega lista«, kjer je bil pravkar navzoč tajnik SKS. bivši obl. poslanec g. Bukovec Policijska organa sta mu pojasnila namen svojega prihoda, nakar -co se podali v tajniške prostore. Ker .stranka ni razpolagala z obsežnejšimi pro 'fori, je bila policijska procedura km a 4i končana. Polici jska organa sta * g. Biikovcem izvršila popis imovine, se-stoiečs iz pisalne mize in par stolov, nekaj spisov, kraljeve slike ter napis-ie tablice. Vsi ti predmeti so bili spravljeni v predale velike pisalne mize, ki sta jo nato policijska organa zaprla in zapečatila. Stranka bo sporazumno s policijsko dirckcijo določila osebo, ki bo hranila pod zakonito odgovornostjo vso imovino stranke. Razpust SKS je bil s tem končan. Dekret o razpustu SLS Iz tajništva SKS sta se policijska organa napotila v Jugoslovansko tiskarno, kjer se nahajajo tajniški prostori SLS. Poleg tajniškega osobja je bil navzoč tudi bivši narodni poslanec Krem-žar, ki je prisostvoval razpustu svoje stranke. Policijski nadsvotnik Gerzinič je navzočemu glavnemu tajniku Kosič-ku izročil sledeči policijske direkcije Pov. br. 251 1. Načelstvu Slov. Hudske stranke v roke gospnda dr. Antona Korašca ali njegovega namestnika v Liubliani Ker je Slovenska ljudska stranka po čl. 3. zakona o zaščiii javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929, Uradni list št. 5 L dne 17. januarja 1929 zabranjena in razpuščena, Vas kot predstavnica stranke vabim, da omogočite mojemu odposlancu, g. polic, nadsvetniku Alojziju Gerziniču popis celokupne imovine Slovenske ljudske stranke, da mu izročite ves denar v gotovini in vrednostne papirje proti potrdilu, nadalje, da izročite vse ostalo premakljivo in nepremakljivo imovino SLS na čuvanje pod zakonito odgovornostjo skrbniku. ki ga bom določil sporazumno z Vami. Vabim Vas, da mi takoj predlagate primerno osebo, ki bi prevzela posle oskrbnika. Policijski direktor: dr. Güstin s. r. Nato se je vršil konnsijonalni popis strankine imovine. Kot tak je bil deklariran del v prostorih se naliajajočega inventarja, razni tajniški spisi in seznami. V blagajni so našli 6.30 Din gotovine. Napisne table in druge slične predmete je osobje tajništva že dopoldne odstranilo. Nepremičnin stranka kot taka ni imeia. Po komisijonalnem popisu imovine, ki je bila spravljena v omare in pisalne mize. so policijski organi sestavili zapisnik. Bivši tajniški prostori niso bili zapečateni. Skrbnik zaplenjene imovine bo do'očen naknadno. Vsa procedura je trajala približno pol ure. Ob 6. zvečer je bila Slovenska ljudska stranka formalno urauoo proglašena za razpuščeno... Razpust SLS in SKS na Štajerskem Maribor, 2 januarja, d. Danes je tukajšnje tajništvo SLS izvršilo likvidacijo. To se je zgodilo z ozirom na razpust SLS. ki je bil danes izvršen v Ljubljani. V Mariboru je. kakor znano, imela SLS svoje oblastno tajništvo, ki je obsegalo mariborsko oblast. Z razpustom SLS ie smatrati za razpuščene tudi vse okrožne, okrajne in krajevne organizacije klerikalne stranke ter njena strokovna udruženja. Ravno tako ie smatrati za razpuščene tudi vse organizacije SKS na Štajerskem. Kaj bo z ostalimi strankami Beograd, 2 januarja р. V notranjem ministrstvu se vršijo danes konference, kako postopati s strankami, ki po zakonu niso prepovedane in razpuščene. Kakor smo že poročali, se glede teh strank oojavljajo razna mišljenja Prevladuje za enkrat naziranje. da te stranke sicer niso prepovedane, ker ne zasledujejo ciljev, ki bi bili v direktnem nasprot-stvu s kraljevim programom, vendar da bi trebalo na njihove programe, ki niso v skladu z današnjim stenjem v državi, njihovo nadaljnje aktivno delovanje začasno ustaviti. Odločitev še nj padla ter se pričakuje za jutri. V po-štev prihajajo poleg obeh srbijanskih strank, radikalske in demokratske, še zemljoradniška. socijalistična in samostojna demokratska, ki edine sedaj še obstojajo. Razpusti političnih organizacij po drugih pokraiinah Sarajevo, 22. jan. r Včeraj so bili v srni« slu čl. 3. zakona o zaščiti javne varnosti razpuščeni vsi odseki bivše JMO. S tem so prenehali obstojati delovni odbor, krajev« ni odbor in vsi pododbori. Prevzeta goto= vina in arhivi so bili položeni na sodišču, dokler ne bo imenovan skrbnik. Istočasno je bil razpuščen tudi krajevni odbor bivše HSS. Split, 22. jan. n. Danes dopoldne je po» licija izvršila razpust tukajšnjih organiza* ci j HSS. federalistične stranke in hrvatske klerikalne stranke Prostori so bili zapeča> teni brez incidentov. Sisak, 22 jan. n. Danes je policija za* pečatila in popisala inventar orgainzacije radičevske. klerikalne in federalistične stranke. Sršak. 22. jan. n Danes je policija zape» tratila prostore odnosno obvestila o razpu* ~tu njihovih strank tukajšnje organizacije HSS ir federalistične stranke. Prepoved bratskih skavtov ukinjena Oslek. 22 ianuarja č Tukajšnja poljerja le pred dmev.j prepovedala nada.i'no delovanje »Hrvatskega sJovtske^a stega«. Prepoved je bila motivirana г novim pcMaiem v državi. Danes je polio-ia raz-veVavib prvotno prepoved ter pozvala skavtsko ocia lizaciio, da lahko št nadalje dcluie. Tudi „Orel" in „Hrvatski Sokol" razpuščena Kot plemensko politične organizacije Beograd, 22. januarja p. Vlada je odločena izvršiti kraljev program narodnega in državnega edinstva v vseh konsekvencah. Zato se zatrjuje, da bo prihodnje dni razpustila tudi vse formalno sicer nepolitične, a stvarno ipak plemenskopolitične organizacije, pred- vsem telovadno zvezo »Hrvatski Sokol« In slovenskega klerikalnega »Orla«. Razen tega bo razpuščenih več manjših p!emensko-političn5h organizacij. Tozadevne odredbe ministra notranjih del bodo izdane še tekom tega tedna. škofovske intervencije v Beogradu Ponovna konferenca z ministrom ver — Vlada se bavi z mislijo skorajšnjega izenačenja koledarjev — Patrijarh Dimitrije pri ministrih Beograd, 22. januarja p. Jugoslovenski škofi, ki se mude že dva dni v Beogradu. so danes ponovno posetili ministra ver ter zopet imeli z njim dal:šo konferenco. Deli časa so se posvetovali tudi z dr. Korošcem in s papeškim nuncijem Popoldne so b li škofi spreleti v avdijenci pri kralju. Poleg interkonfesijonalnega zakona, ki je sedaj najaktualnejši, gre pred vsem tudi za sklenitev konkordata z Vatikanom in za izenačenje koledarja, da bi se na ta način odpravili brezkončni prazniki, ki zeln oviraio celokupno gospodarsko in javno življenje. To- zadevno se je vršila danes dal.iša konferenca med ministrom ver in univ. prof. dr. Milenkovičem. znanim strokovnjakom za koledarska vprašanja. Ze od prej obstoja načrt za izenačenje koledarja. Ta načrt ie bil tudi že odobren od pravoslavne sinode povodom zasedanja v Karlovcu. Sedaj bo na podlag; tega načrta sestavljen zakonski predlog, ki bo uredil tudi to pereče vprašanje. V zvezi z vsemi temi problemi je bil tudi današnji poset pravoslavnega patrijarha Dimitrija pri ministru ver in zunanjem ministru dr. Ku-manudiju. Konec slovenskega šampanjca Važna konferenca pri zunanjem ministru — Vorašanje inozemskega posojila postaja zooet aktualno — Posebna zaščita francoskih vin — Trgovinska pogajanja s Španijo Beograd, 22. januarja p. Danes dopoldne se je vršla v kabinetu zunanjega ministra dveurna konferenca med zunanjim ministrom dr Kumanudijem, finančnim ministrom dr. Svrliugo in ministrom za trgovino dr. iMažuiraničem. Razpravljali so o treh važnih problemih, ki so na dnevnem redu: inozemsko posojilo podpis trgovinske pogodbe s Francijo in trgovinska pogaiania s Španijo. Kakor se zatrjuje iz vladnih krogov. Je vlada prejela v zadnjem času več novih ponudb za inozemsko posojilo. V Beogradu se maidi tudi zastopnik londonske finančne skupine Rotschilda. s katero so se že lansko leto vršila pogajanja za najetje trinajst-milijardnega posojila. To vprašanje postaja zc'i>et aktualno. Prav tako je velike važnosti podpis trgovinske pogodbe s Francijo. Na današnjem sestanku v kabinetu zunaniega ministra je Redukcija ljubljanskega oblastnega budžeta Beograd, 21. januarja n. Minister financ Je naknadno znatno reduciral proračun ljub. danske oblasti ter ie črtal nekatere postavke za javna dela in socijalno politiko. Redukcija znaša po dosedanjih vesteh okrog 2 milijona Din. Nov občinski zakon Beograd. 22. januarja č. V ministrstvu notranjih del pregleduje in proučuje posebna komisija že od preje sestavljeni občinski zakon Kakor se doznava. bo obsegala nova redakcija občinskega zakona znatne izpremembe. ki so večinoma Zpotrebne zaradi novega položaja Izpremembe se nanašajo zlasti na organizacijo mestnih občin v Beogradu, Zagrebu In Ljubljani. Po najnovejšem načrtu bo občinska uprava v teh treh mestih obstojala iz župana, dveh podžupanov in Iz 60 članskega senata. Celokupna občinska uprava bo postavliena s kraljevim ukazom. Ostale občinske uprave bodo imenovali veliki župani. Pogajanja z Italijo Beograd. 22. januarja, č. Vprašanje naših odnošajev z Italijo, predvsem vprašanje podaljšanja dosedanjega pakta o prijateljstvu med Jugoslavijo in Italijo, ki bo potekel 27. t. m., vzbuja splošno pozornost vseh zainteresiranih krogov. Merodajni krogj pa odklanjajo o tem vsa pojasnila. V poučenih iiplo-matičnih krogih se trdi. da ie iiugoslovenska vlada predložila italijanski vladi, naj bi se dosegel aranžma na ta način, da ostane pri dosedanjem pogodbenem stanju Pogajanja z Italijo vodi naš rimski poslanik Milan Rakič s predstavniki italijanske vlade v Rimu. V zvezi s temi pogajanji je bil danes opoldne opažen obisk italijanskega poslanika Gallija pri namestniku zunanjega ministra dr. Kumanudiju. Intervencije pri oblasteh prepovedane Beograd, 22. ianuarja č. Danes je predsednik vlade in minister notranjih del razposlal vsem vel kim županom naredbo. ki prepoveduje vse intervencije in posredovani pri upravnopnijtičnih oblastvih. Uradniki nai v teh uradih sprejemata državljane uliudno. nai jim dajeio nasvete in navo^la kako in kje naj oprnvijo svoje zadeve Tudi naj skrbe za to, da opravljalo svoje posle čim hitreje. S tem postopkom nai se izklju-čij-o vse intervencije in posredovanja, ki se vrše na škodo državne oblasti in orebi-valstva. ker je znano, da so ta posredova. »ia bilo sklenjeno, da odpotuje trgovinski minister dr. Mažuranič v Pariz kier bo prihodnje dni na svečan način izvršen podpis pogodbe Najbolj sporno ie bilo vprašanje uvo za francoskih vin. Po dolxotrainih oogaia-njih ie bil končno dosežen sporazum tako, da je šla naša država Franciji pri uvozu francoskih vin toliko na roko. da določa pogodba zaščito francoskih vin T?ko se bo po uveljavljanju trgovinske pogodbe smelo prodajati pod imenom šampanjca samo vino iz Champagne, ne pa več domače šumeče vi no Carina je določena za francoska vina na 56 zlatih frankov za 1П0 kg. Kar se tiče trgovinskih pogajanj s бра. nijo, bodo pričela v najkrajšem času. Naša vlada je izrazila želio. da bi bila pogodba s Španijo na svečan način podpisana po. vodom otvoritve mednarodne razstave v Barceloni dne 15. maja. Likvidacija bivše Narodne skupščine Beograd. 22. januarja, p. Danes ie bila imenovana komisija, ki ima nalogo, da izvede likvidacijo bivše Narodne skupščine. V komisijo so imenovani: član glavne kontrole Vasovič inšpektor ministrstva notranjih del Kuzmanovič in načelnik ministrstva financ Vojinovič. Ta komisija bo določila, v kake svrhe se bodo v bodoče uporabljali prostori Narodne skupščine. Poljsko odlikovanje zunanjega ministra Beograd, 22. januarja p. Predsednik poljske republike je odlikoval z redom Po io-n i a restituta I. stopnje zunanjega ministra dr. Voja Marm-koviča in z istim redom II. stopnje dr. Aleksandra Bodija, direktorja trgovinskega oddelka zunanjega ministrstva in poslanskega svetnika. Svetislav Petrovič toži madžarske liste Beograd. 22. januana. p. Znani filmski igralec Svetislav Petrovič, rodom iz Novega Sada, ki se je nedavno mudil na posetu v svoji domovini, je sedaj vložil tožbo proti vsem madžarskim listom ki so uprizorili zaradi tega njegovega poseta na Madžarskem pravcato kampanjo proti njemu, ter pozivali na boikot filmov, v katerih nastopa on v glavnih ulogah. Petrovič zali'eva 1 milijon pengov odškodnine. Za proces vlada v vsej madžarski javnosti veliko zanimanje, ker je lo prvi primer, da zahteva filmski igralec odškodnino zaradi bojkotiranja njegovih filmskih nastopov. Mraz na jugu države Beograd, 22. januarja p Dočim traja v zapadnih pokrajinah južno vreme, je nasto-pil v južnih in vzhodnih pokrajinah zopet občutnejši mraz. Glasom poročila tukajšnje meteorološke postaje je stanje temperature sledeče: Beograd —14. Zagreb —A Ljubljana —2. Mar;bor —1. Sarajevo —22. Vel. Gradiška —15, Koviljača -15. Niš —17. Skoplje —14, Kragujevac —18. Split +1. Dubrovnik +3, Sušak +1. Sava in Dunav prinašata iz zgornjih pokra'in ogromne trno žine ledu. tako da je paroplovni promet pri Beogradu popolnoma nemogoč. Velike zamude vlakov na liški progi Split, 22. Januarja n. Čeprav. vlada v vsej Dalmaciji lepo vnreme, so vendar irneii vsi v!a.ki. ki so prispeli semkaj, velike zamude Brzovlak, ki bi imel priti sinoči, je prispel šele davi, vlak pa. lei bi bil moral priti danes opoldne, je pn-ши) « ВтШ 1л.u лЪ 7. zvečer. Nova nečedna afera v Franciji Sladkor iz reparacij so prodajali na Angleško — Država Je oškodovana za 80 milijonov frankov Pariz. 22. januarja s Danes je bila odkrita nova korupcijska afera V afero ie zapetena »Societe Fermiere Sucreries«, velka sladkorna tovarna, ki ie preieniala sladkor ua račun stvarnih dajatev Poročila o rišini deficita so do sedaj zelo nasprotujoča Dočim cenijo nekateri, da ie država oškodovana za 80 milijonov frankov, ugotavljajo drugi, da znaša škoda samo 30 do 40 milijonov. Tvrdka je izlavfca. da, nemških pošiljk slad oria ki lih ii le država prepuščala ria račun stvarnih dajatev, ne more poravnati Zato ie bi danes pregla-šen nad njo konkurz Ravna tel i tvrdke ie b:i aretiran Razen tega ie bilo izdano zaporno povelje za dva upravna sveinika Kakor se zdi ie bil Vad or. ki га do'gujc tvrdka državi, večji de' prodan v Anglijo Coty iztožil milijonsko odškodnino Tiskarna, založništvo in konzorcij tiska obsojeni skupno na 1,900,000 frankov odškodnine — Tovarnar parfuma kot poli- tik in lastnik časopisov •L* Am» du Peuple« To Cotyjevo srlasilo. ki se ie prodajalo po 10 santimov bi bilo kmalu izpodrinilo osta'e časopise, ki so stali 25 samimov za Številko »L* Ami du Peuple« ie dosegel v kra.kem času . naklado enega miliiona 'JI ostali časopisi sq se , odločili da mu ohemoibčiio izhajanje. Tiskarna m založništvo »Hachette» sta kliuh pogodbi na pritisk časopisnega konzorcija odpnveda i tisk oziroma razoečavanje . ii sta. konzorcii sam Pa ie dajal og'ase novega lista pod zaporo Ako ie kaka »vrd mseriraiia v listu »L* Ami du Petiale« ; ni nienih otrasov sprejel noben drue list Tako se ie posrečilo prizadeti novemu listu obJu'no škodo Coty oa se ie rateke' na sodišče ki ie obsodilo tiskarnarja. založ- >. ništvo .in konzorcii časopisja na silno od- | škodnino . ;■:-..:• parlz. 22 Ianuaria d. Včeraj ie sodišče Izreklo sodbo v odškodninski tožb znanega tovarnarja oarfemov Cotyia zoper ti-ikarno. zoper založništvo »Hachette« in jsoper konsorcii časopisov. Tiskarna ie obsojena na 200.000 frankov. za'ožništvo na 500.000 frankov konzorcii časopisov pa na I milijon frankov odškodnine Cotyiu. ^ Tovarnar Coty. ki si ie zaslužil v časih boljše konjunkture težke milijone, se ie spustil pred leti tudi v poli.iko da zadosti svoji slav-hlepnesti Korsika niegova domovina. ga ie izvolila v senat vendar ie bi njeerv mandat razveljavljen Da si za-sigura iavno mnen:e. ie Cotv nato kuni! dva velika pariška časopisa. »Gaulois« in »Figaro« in začel izdajati svoi poseben list Carigrad že dva dni v plamenih Ves grški del mesta je zajel ogenj — Gašenje onemogočeno radi hudega mraza — 1000 frš je voeoelfenih, preko 5000 naj-bednejšib ljudi je brez strebe Carigrad. 22. januarja s Ves grški del mesta je že dva dni v plamenih Zaradi silnega vetra se ogenj katastrofalno širi Rešilna moštva ne morejo uspešno nastopiti proti divjaiočemu elementu Grški del leži na griču, po niegovih oizkih ul'cah ie vsak pro met z vozovi nemogoč ker so ulice zgrajene večinoma v terasah Vrhutega zaradi silnega mraza voda v ceveh sproti zmrzuje Doslej je pogorelo preko tisoč hiš. k? so v velikem delu lesene Hiše so ble prenapolnjene. zato je število žrtev brez strehe ogromno,. Pr'zadeti spadajo med najsi.ro- -našnejše sloje prebivalstva Vlada le prožila prizadetim pomoč v hrani in iih za sin oorazmestila po šolah fn vojašnicah Voia> Stvo ie odposlano na pomoč gasilcem in jt zaposleno s podiran'em nekaterih иГс da na ta način zabrani razSir'enje ognja v druge mestne dele Turški jn evropski mestni del še nisra ogrožena Stvarna škoda se ne da za sedai niti pribl žno oceniti nit1 ni znano, koliko človeških'žrtev ie zahteva' požar Vlada ie dbs'ej räzmesHla po lavnih in privatnih poslopjih preko 5000 brezdomcev.' ■ Proslava obletnice ujedinjene Rumunije Romuniia namerava letos kar nais'oves-neie praznovati obletnico. svdne zgodovine Prvi tak dan ie 24 tanuar Letos nn ta dan poteče 70 let odkar sta se združil obe romunski kneževin . Vlaška in Molda-vjja. pod skupnega vladarja 'n se je šele s tem postavila osnova za naeijonaino državo Romuni so tudi pod turškim režimom ftneli precejšnjo samoupravo. Bili sta dve kneževini. Vlaška in Moidavija. ki sta imeli krščanske kneze seveda ood sultanovri ofo astio: kneževini na sta ureial5 svoje no-traniie zadeve avtonomno S;cer ie bilo to romunskemu kmetu razmeroma m.mj v korist, zakai deiansko oblast v deže'i so Imele bolarske rodbne Turški režim pa seveda spričo teea nikdai ni bil tako krut Jsot v balkanskih deželah Tekom avstriiskih in ruskih vonj s Turki je pričelo romunsko ozemlje postaiat: važnejše in ekspanzivne težnie habsburškega in carskega gospostva so merile tudi na Moldaviio in Vaško Večje uspehe pa ie pri tem imela Rusija saj ie preko romunskega teritorija vodila pot na Cari grad Koncem XVIII stoletja ie Rusija dosegla Protektorat nad kneževinama toda ne da bi se sultanova nadoblast s tem nehala. Krimska voina. ki so io Turkom v i o-moč vodile zaoadne države zoper Rusijo, le spremenila mednarodno politične odno-šaje romunskih kneževin Rusiia se >e morala odreči protektoratu nad nMma. prevzeli pa sta ga zato zapadni veesili Ta čas na ie bilo že pričelo r< munsko naciionalno eribanie. ki si ie postavilo za c* i j ujedinienie v eno skupno državo Toda na konferenci v Parizu se ie i. 1Я53. sklenilo da morata kneževini ime': vsaka svoiega viadaria pod sultanovo nadoblastjo Kiiub temu oa ie dne 24 ianuari3 1 1Я50 Viaška izvolila moldavskega kneza Aleksandra Cuzo tudi za svoiega kneza, kar fe pomenilo uiedinienjc v obliki personalne tmiie Seveda so sosednje države protestirale Proti izvršenemu deistvu in novega stania пћ.о hotee priznati Tuch so v notranji politiki vladale hude razprtije Situacija se le izboljšala šele. ko so čez sedem let izvolili novega kneza Carola, enega od nemških nrincev. ki se mu ie posrečilo da so velesilp oriznae tudi pravno uiedinienie obeh kneževin v eno državo S tem ie bil postavljen pričetek enotni romunski državi in Romuni po pravici oraznuieio 24 ianuar kot svoi narodni praznik Vendar se slovesna obletnica romunskega osvobojenia in uiedinienja ne bo praznovala dne 24 -anuaria marveč dne 10 maia Na dan 10 maia 1877 ie namreč Romuniia. ki se ie udeležila orotiturške voine na lusk' strani oroplasi'a svoio po-po'no neodvisnost od Turčiie in « tem do-sta'a zares povsem samostojna država Temu ie knez Kari hotel dati tud' na zu nai izraza « tem da sp 'e da' Ю mri* <е*я 1881 kronot* za krpHa dočim ie svo'o državo »a kraljevino Proglasil že v ■ imrui I. 1M1 Srečne nknlrvetf so orlnomng'e. da. si ie motla RomunHa z Mdnm svetovne vaj®;. prBcljučiti vse romunske dežele, žal. da tudi mnoge predele s slovanskim prebi- ; valstvom Slovesna obletnica vsth teh naciionalno pomembnih dozodkov se bo vršila dne 10 maja letošniega leta. Preko 300& zlocincev, v em noci ^ - - Chicago ' 2? ianuaria d Tukajšnja policija ie včerai v enem samem pogonu zajela in zapr'a nič mam кг, 3394 zloč nctv To znamenito noč se v vsem mestu ni pripetil .niti en zločin Zadnjih sedem dni so bili iavlijeni oblasti 104 roparski napadi in umori. To grozovito naraščanie zločinov ie Do'icro prisi i!o. da ie energično posegla v znana skrivališča zločincev ter pograbila kar 'e blo količkai sum'iivo Mid aretiranimi ie leoo število žnan?h razbojnikov in svedrovcev Volitev »Miss Europe« Pariz, 22. januarja g V ponedeljek 4 februarja Sf .ho zbralo v slsvnosttti dvoran' redakci-i&k^ ga poslopja »Joumala« 20 na)lepvala na prihodnji arm-rt-,. širi lepotni копкигенсј z Miss \me-riko za prvenstvo naijlepše žene ha sVetu Uuor v Gvatemali zatrt Washington, 12 januarja (п.) AmeriSkf zunanji urad ie prejel od ameriškega poslaništva v Gvatemali poročilo, da so vladne čete- popolnoma zatrle upor in zasedle mesta in forte, katere so zasedli pred kratkem vstaji Hrioa v An»eriki Toronto. 22 lanuarja (to) Higijenski схМекЈ* države fVnrarKi poroča da je v državi Ontaflf obolelo oa hnpi 40 odstotkov prebivalstva Bolezen 4edaj ponehuje levilo smrtnih slučajev je razmeroma maihno Pač pa so se pomnožilii-primer pljučnice napram minulemu letu za 50 odstotkov. , . ■ ^ ■ Demisija vlade v Iraku - Bagdad. 22. januarja (be.) Kakor p<>ružmh afzanskih rodovih ze+o simpa-. tičen 'Hlmev. Ker so zv-eze s Kabiilom sedaj telo težavne, se prično vojaške operacije $et» spomladi. .^.i;. London. 22. januarja (be.) V Pešavarju In v Lahori sta se vršila dva dobro obiskana shedji mdiijskih muslimanov, na katerih so se zboro-valci soglasno Plavili za Amanuteha Silni ootresi po svetu London, 22 fanuarja (lo.) Sinoči so zabeležil v Fairhanksu na Alaski silen potres, ki le eden. najsilnejših in. najdolgotrajnt;ših. kar iih je bili kdaj zabeleženih v t»m delu sveta . Potre* Jt; pričel ob 0.40 in le trajal skoraj štiri ure Prebivalstvo le zbežalo v strahoviti paniki na prosto. da reši golo življenje. Peking. 22. lanuarja (Io.) V okraju Snijuan. v severozapadnem delu pokrajin Sansi je bil zabeležen katastrofalen potres. Po dosedanjih twiatkih ie poginilo 200 oseb. Vpbabiti umonli misijonarja Basra 22 lanuarja s Kakih 100 Vahatotov j< •ostran -raške me le napad.1« 4 Američane • Mi Mlonarla k« le bil med .til:mi. so «strel'li O^efc. trije so in oriipoy.vd.tt'e'o -da so Wir napa- • dalci tako skriti v goščavi, da ni b:lo mo^očt opaziti n:,ti nj"h niti n:ihov'h konl In vWbk'dov Američani vale vso krivdo ta napad oa vaha-bitskega vodjo Ibn Saada. Situacija v Afganistana Vojna in pu>iitiči4 scenenja v Aiganieta» nu se spreminja tako hitro« da se n.hče ne more napraviti-količkaj jasne slike o si» tuaciji ,/ -.,} fo.oiila iz onih virov, ki se jim sme re» ču da poznajo deželo in razmere v njej, ю pred abdikaeijo kralja Amanulaha trdi' la, da ere pri up<>ru pravzaprav za zelo vsaKdanje. pojave, vsakdanje vsaj z afgan> skega stal.šča Navdali so vzroke dvojne vrste za uptrrrw gibanje. Po eni je šlo za plemena, katerih moško prebivalstvo je va* j eno živetivbaj v> precejšnji meri od ro» pa. Tolpe te vrste so napadle karavane, ki so bile z blagom- aa potu iz Indije v Ka* bul. z blagom, ki. ie bilo namenjeno za kra» lja Druga plemena so se uprla zaradi .e» form. ki jih je na hitro uvajal kralj Naj« večje ogorčenje so .vzbudile uvedbe obče vojaške dolžnosti, splošnega obdavčenja, dalie pa osobito še verske reforme ki so «zbudile med muslimani povsod kjer se uvajale, r ezadovoljstvo m so ga morale vzbuditi tembolj v tej kulturno zaostaji islamski državi. Plemena, ki so nastopila zoper kraljev re» zim. tega niso storila prvič, marveč je imel Afg-.nistan tekom «adnjib let že ponovno opvraviti z večjimi, in manjšimi lokalnimi ■jpori Poznavalci atganskih razmer pa. so trdili, da ravno, spričo tega itvar ni tako frag č-a Zakai £rali si je doslej že često pomagal na ta način, da je podkupil vodje nekaterih plemen iih izifirai proti drugim in kmalu zagospodoval zopet nad vsemi, v kolikor ie seveda v patrijarhalni državi kot je Afganistan. §jploh mogoče govoriti 0 gospodstvu. ; ; ' Koliko je polee tega bilo še vnanjega ŠJuvanja. ki je se* eda tudi mogoče, o tem n h5e n^ ve povedati ničesar konkretnega Dosedanji potek upora v Afganistanu ka» le. da je tolmačenje v gurenjem smislu mo5no verjetno Zd se zares, da ie upor le delo nekaterih plemen, da pa je ogrom» na večina države povsem p?sivna. Pred vsem je gotovo, di 'jporniki ne predstav» Ijajo neke organizirane politične enote, marveč precej epizoden. Posebno se to vi» di iz dejstva, da rrore bivši krali Aman» ulah vztri ati v dežel' v enem od mest iz» ven prestolice. da preklicuje svoj odstop in se znova smatra za vladarja. Vidi se 'z tega. seveda ako so poročila točna, da upa dobiti na svojo stran del prebivalstva/neka plemena in z njihovo pomočjo obvladati upor V Kabulu samem se zdi. da novi kralj samozvanec, Hab.bulah, ne predstavlja ni» kake avtoritete in da ga morejo že dogod» ki bližnjih dni vreči v pozabi jen je. iz, ka» teregi se je dvignil tako nenadoma. Da si zgradi svoj prestol, zato bi bilo treba sa« mozvancu pač nekaj več. nego samo uspeh nad kabulskimi četami, potrebna je zato vsaj večja organizacija in izdatnejše za» led»e Zato je zelo mqg >5e. da nam že prihod* 1 dnevi prinesejo,, nova presenečenja in de notranji položaj v kratkem popolnoma spremeni. r Angleški parlament za predor pod Rokavskim prelivom London. 22. januarja (lo> Danes popoldne «e je sestad prvič po bož:^ni'i počitnicah ang'e«ki p-irlamcnt. Na vprašrmie de-avskeca poslanca Wedgwooda glede iz-prazritve Porenia ie zun~ni: nrn ster Ch.->m-berlain odgovo-i!. da se noložai v Poreniu r.d megove zadnieMziave v decembru ni v n!čenr-r izprem-ni" Na'o ie poročal m'nis'r-;ki pred^edtvk Baldwin o vpr"§?n'u predora tv>d Rokavskim ,pre"vom. Predsednik ie ooudaral. da ie postalo to vt>raJanie z«i-rad; veli' eza interesa iavnosti aktualno in zrelo za vsestransko proučevanje. Ta 7f deva tvori važen faktor v narodn' politiki, zato smatra za potrebno, da ga od e^ne strankarski atmo-fpri in reši na nnč n k' b bi1 trajen in ne odvisen od r*znih vladnih sprememb Vlada je pripravljena, da prouči ta problem na bod'agi s>mernic katere sta začrtala bivši .mlnistrs',i oredrednk Macdona'd in liberalni voditeli L'oyd George Vlada bi tud: želela, da bi omenjena sospoda sode'ovala pri rešitvi tesra vpraša-nla. o Češkoslovaška cona v Hamburgu ... Praga, 22. lanuarja h Na zadnji seji ministrskega sveta je bila sprejeta pogodba glede najemne pogodbe p češkoslovaškem delu v ham-burškem pristanišču j Ta sklep ie bil istočasno sporočeni nemšk vladi Obenem je pristojno ministrstvo stopilo v stik s paropkovno družbo na Labi. da se pogodi glede najemnin« tega dela in potrebnih investicü ' - • '- Avstrijski kancelar v Mona-j kovem Monakovo. 22 januarja s Avstrijski zvezni kancelar dr Seipel je posetil dopoldne ministrskega predsednika" Heida in im vrnil s tem svo-iečasm -ibisk «Ki Duilaftt Opoldne se le kancelar .»dzval vabilu minšMrškeft predsednica ЙеЙа na zajotrek v ožjem krogu. Mednarodni;; goljuf v rokah policije Beograd 22 ianujaria p. Beogrnlska no-Itcija ie nocoi povsem s'«ča!no d bila v to-•'e mednarodnega pusto ovca Itilita vVcissa Weiss ie že več mesecev potoval no naši državi in pod razn'm.i krnkami izvabila! iudem denar Pred' par dnevi se ie poiavil v Beogradu kier se ie izdajal za glavnega tam ka Jugos!ovenskeea nov narskega udr m zbral prispevke -Ы9 nevinars' I jok-.in ski fond Na ta m»č'n ie nabra' vcč!e zneske. k' na lih ie seveda nor?b'l zase. Nocoi ie nosetil tudi kapitana neke ladic И ie pristaa v ЬсютзЗ&кет pristanišču ter v menu novinarske«,i udru?enia or.x'i za 7risnevek Kapitanu se ie zdel «um!i!v zakadi česat ga ie na3C'"d".zn<- novHbi' v svojr-Valrno пя nogo«nte!ts.ineti t»*m ьз reio ie predvsem produktivnega značaia Zato nai bo merilo o tem. ali se primerno upo. števajo ti naib tne'Si interesi n-jšega podeželja in poljedelstva s katerm se havi nad Яnft, vs°ga nrehivalstva v državi Pri iskanju dohodkov za pokritje svojih v naivečM meri neproduktivn h izdatkov so podeželske In mestne obč"ne f^okal malo račnnale s olačll^o sposobnost?« svo"|j obča"^ In z načelom socHab!» oravl^e. na' vsP-k^o nosi bremena Po svo"! gosn^d-rskl moč'. Sedan'e «<оЫа(?е in dav^nn bremen-4 пч račun občln si dosegli vt-ek р1чб'1пе sno«osnos'l. Nal?as«t?!ši dokaz tem« ie de'-stvo. da pobira le 26 odst. vseh «'•čin samo do "00 o-*st. 4S 6 n**t. obč?« dokln^e do 1°0П odst.. ooslalo v Beograd pravosodnemu ministru, da odloči v predloff:h drživneira pravdnišiva. ni res. aa je minister pravde dr Srskii1 podp:sal odlok da se vsi osumljenci takoi izpuste na svo bodo ker preiskava ni mogla dognati nobe nega dejstva iz kojega bi se dalo sklepati na kakršnokoli njihovo sokrivdo pri umoru Eg:dija perica, in ni res da se je dr Ma stnnk. ki da ie z julran:im beograjskim br zovlakom prispel menda 19 t. m v Ljubljano, takoj napotil k državnemu pravilniku kate remu je izročil odlok pravosodnega mini tra, _ res pa je da državno pravduištvo po za konu ni upravičeno stavi'.i predlogov ministru pravde do državno pravdništvo tudi viS jemu državnemu pravdništvu ni stavilo pred logov, da Se kazensko postopanje ustavi, in da vsled tega tudi višje državno pravdni štvo ni odposlalo spisov ministru pravde, da odloČi o predlogih drž-ivnega pravdništva. _ da so se zadevni sodni spisi od časa Ko so bili od preiskovalnega sodnika predani dr žavnemu pravdnišlvu. do vrnitve preiskovalnemu sodniku ki ie sklenil ustavitev uvodne preiskave glede umora Egidija perica in izpustitev obdolžencev nepretrgoma nahajali pri državnem pravdništvu, — da dr Mastnak po svo.lem prihodu v Liubljnni sploh ni vstopil v uradne prostore državne ga pravdništvo, da ni izročil državnemu pravdniku odloka, da se osumljenci spuste na svobodo in da minister pravde ni podpisal takega odloka. Ker nastopa drživno pravdništvo. ki je po svoji notranji organizaciji vezano na naloge viš;ega državnega pravdn štva in ministra pravde pred sodiščem povsem samostojno in ker spisi pri državnem pravdnišlvu razen nadzorstvenim organom niso nikomur na vpogled so navedbe članka zsjoli domneve, ki po uradnih spisih niso potrjene.» Podpis razsodišene ророЛе z Ameriko Beograd. 22 i?nuar'a p Iz wPSh!ng*on^ poročalo da le ЬРя dan?* no 'plsano razs«. i ' iščna ln o^rj-vnal*»« pogodba med na'" državo In Amiriko. Za našo ie podrisal pi godbo naš poslanik v Wpshingtonu. та ame riško vlado pa ameriški zunanji ministei 1 Kellogg. Moč bivših režimskih narodnih poslancev Po srbskih listih najdemo sedaj mnogo trpkih in ostrih besed na naslov b vših narodnih poslancev Pera S Taletov ie takole zapisa' v »Vremenu«: »Večina pojiti ov. celo vaški kričači so se smatrali za neko vrsto poooln h suvere-nov Od niihove milosti ali nemi'osti ie bila odvjsna usodn uradnikov Uradn k se ni mogel priporočiti « svoio inteligenco, s svoio moralno kvalifikacijo, naimani oa s svojo strokovno naobrazbo Ce ie bil prožen stran'ar ga ie lahko priporočil samo narodni poslanec Če t>a ni bi' orožen strsn-kar. ga ie lahko un:čil samo narodni poslanec Interesi narodnega poslanca «n bili navadno nad narodom nad državo Imel ie vse pravice in nobenih dolžnosti Lahko ie namestil premestil povišal in odstavil, koear ie hotel Cesto ie bil tudi honoriran posredovalec med državo in liferamti:: zanj ni bilo zaprtih vrat Vsaka vrata ie odprl, če se niso pred niim odnira'a sama On se ie prilizoval narodu mln stri so se prilizovali memu Varal ie voü'ce da je v njihovi s'uzbi v resnici pa so oni bili v njegovi l? svoiesa volilnega okraia ni nikdar videl države Če ;e govori' o državi, je mislil na svoi volt ni okrai in če ie govoril o volilnem okraiu. ni nikdar mislil na državo.« — »Olas naroda« v Somborn ва vprašuje: Zakai so vodili pos'anci liudi na veliko županstvo občinsko upravo itd? Zakaj niso judie hodil sami če so imeli prošnie aH pritožbe? Končno nred'aga. nai bi se biv-5e poslance i?nra«alo oo naslednjem: Ime. poküc. izobrazba, koliko let ie zastoni v'e-kel p'ačo ko'iko hiš in vil si ie zcradil ko-'iko denaria ima v bankah in koliko gramov sramu mu ie še ostalo, ko ie prodal svoie ooštenie» Ka''or ie videti, so z^čel- volilci bivš'm rež movskim oo-Iancem temeljito izpraše-vati vest Jme'i oa so za to Prilike tudi orei — celih 10 let Odhod nemške križarke iz Dubrovnika Dubrovnik. 22 Ianuaria n Danes je o sti 50.5 miliiona dinariev Glavni kupec je ЫЬ tako predlanskim kakor iaol Nemčija Naši Kraji in ljudje Močna epidemija influence v Ljubljani Po zadnjih vremenskih izpremembah so začela obolenja močno in rapidno naraščati Ljubljana, 22. jan. Barometer je začel padati. Nad mestom in vso ljubljansko ravnino je bilo danes ves dan močno oblačno, drugače pa je vreme prav suho. Termometer se je začel dvigati in je v zadnjih 48 urah zrastel kar za 18 stopinj. Ti nagli skoki temperature so povzročili mnogoštevilna obolenja na influenci. Nagle vremenske izpremembe so začeli povzročati tudi trdovratnežem. ki so se doslej vztrajno borili proti influenci. hude neprijetnosti. Influenca po barakah in predmestjih Influenca se je presenetljivo močno razpasla zlasti v predmestjih in v bližnji okolici. Povsod nastopa epidemično in po nekod celo v težji formi. V mnogih delavskih družinah na periferiji vladajo naravnost obupne razmere. Posebno strahovito razsaja influenca po raznih stanovanjskih barakah, kjer so bolniki izpostavljeni ponoči še znatnemu mrazu, ki se v njih stanovanja vti-hotaplja skozi špranje. Stanovanja po barakah trpe seveda posebno tudi zaradi pomanjkanja kuriva. In stanovalci v barakah obupujejo. Bolniki, slabo hranjeni, milo tožijo in se zavijajo pod skromne odeje. V ozkih sobah barak leže bolniki kar po tleh. na slamnjačah. po slabih žimnicah in celo na goli slami. Vsi se zavijajo j>od skromne odeje, a ne morejo se dovo'j-яо ogreti. Nad vse žalosten je tudi položaj šolske mladine po barakah. Tej preti velika nevarnost, da si mnogi na-kopljejo težke pljučne bolezni. Ponoči in podnevi odmeva po barakah hud suh kašelj. Trgovine in uradi Influenca je zadnja dva dneva navalila tudi na starejše, že utrjene ljudi, ki so ji prav dolgo kljubovali. Po trgovinah in obrtniških delavnicah si je influenca začela izbirati prav številne žrtve. Mnogi trgovci, sami že inficira-ni. opravljajo z velikim naporom svoje delne posle, ker so po večini oboleli vsi sotrudniki. Nekaterim trgovcem preti celo nevarnost, da bodo morali zaradi bolezni zapreti lokale. V obrtniških delavnicah je slika nekoliko drugačna. Obrtniki s svojimi pomočniki hrabro klubujejo influenci in io odganjajo iz delavnic. Med obrtniškim stanom je dejansko res prav malo primerov influence in neki ugledni ljubljanski obrtnik se je na vprašanje, zakaj da obrtniki ne dobijo influence. drastično izrazil: — Brinjevec pijemo, zato se hripe ne bojemo! Po nekaterih uradih je influenca močno razširjena. Vsi tožijo zaradi influence, ki je mnogo uradnikov in uradnic priklenila na posteljo. Mnogi državni uradi si morajo izposojevati pomožne moči od drugih oddelkov, da morejo ekspeditivno uradovati in da delo ne zastane. Mnogi uradniki pa influenci klubujejo in redno prihajajo v urad, čeprav z 38 do 39 stopinj vročine. So še trdne korenine med nami. Naval bolnikov na bolnico Mestni fizik dr. Mavricij Rus vodi z vsem svojim obširnim strokovnim znanjem skrbno in vestno preventivno sanitarno službo, da Ljubljančane obvaruje pred hujšimi posledicami chripe». To se mu je večji del dobro posrečilo, ker danes kljub temu, da so že znani tudi težji primeri bolezni, še ni doslej nikdo na «hripi» umrl. Mestni fizikat prejema od dne do dne vedno več prijav novih obolenj. Samo danes je bilo fizikatu prijavljenih kar 40 novih primerov. Odkar se je influenca zadnje dni močno razpasla, je opažati tudi večji naval bolnikov na iavno bolnico. V treh dneh je bilo spreietih že 1015 bolnikov. Oddelek za notranje bolezni je prenapolnjen in bolniki morajo ležati na zasilnih posteljah. V ambulatoriju OUZD se na insluenci obo'eli zavarovanci kar dreniaio. Naval ie velik. Tudi med uradništvom OUZD še vedno razsaja influenca. Šole se zapirajo Influenčna epidemija si je izbrala največ svojih žrtev med šolsko mladino. tako na srednjih kakor tudi na osnovnih šolah. Položaj na nekaterih šolah postaja kritičen in vodstva so primorana. da ukinjajo šolski pouk v mnogih razredih, ker je obolelo nad 50 odstotkov učencev ali učenk. Influenca še jx>sehno grasira med dijakinjami (učenkami). Napadla pa je tudi mnoge profesorje, ucite'ie in učiteljice. Tako ie na neki dekliški šoli obolelo kar 5 učiteljic. Učitelji m učiteljice vztrajajo do skrajnosti. Ravno tako tudi srednješolski profesorji vrše svojo plemenito dolžnost, da nadomeščajo obolele tovariše. Kolikor smo mogli danes ugotoviti je za pet dni zaprtih 24 razredov na raznih srednjih in nekaterih osnovnih šolah. Šolska poliklinika je danes ves dan Vršila svojo humanitarno misijo ter pregledovala šolsko mladino. Zeta se je influenca razpasla na učiteljišču. Ravnateljstvo ženskega učiteljišča je danes odredilo ukinitev pouka na vseh štirih razredih, ker je od 250 dijakinj obolelo na influenci njih 150. Že včeraj je bil zaprt četrti razred dekliške vadnice. kjer je obolelo od 40 učenk njih 23. Na moškem učiteljišču je ravnateljstvo zaiprlo prvi in drugi letnik. ker je obolelo polovica dijakov. V III. razredu deške vadnice je od 40 učencev obolelo njih 32 in zato je tudi ta razred začasno za pet dni zaprt. Naj-brže bo tudi pouk na III. in IV. letniku moškega učiteljišča jutri ukinjen. Na gimnazijah istotako grastra influenca v večjem obsegu. Pouk ie bil ukinjen v IV. razredu I. državne gimna- 0© Biser vseh Hlmov 1 tinakega še ni b lo in ga tudi kmalu ne bo! Samo se danes! | Ne zamudite ta sporedi Ob 4., У, б, И 8. ta 9. ©ElL RIO Elitni cčara slehernega gl dalca do navdušenja ob enem Irin «v Matina ga pa tudi gane v dno srca! ÄI111? IflČlIlCo Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani LJUBLJANSKA DRAMA. Sreda, 23.: «Dobri vojak švejk». Ljfudska predstava po znižanih cenah. Izven. Četrtek. 24. ob 3. popoldne: с Modri osliček Miško>. Mladinska predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, 25.: Zaprto. Sobota 26.: cVolpone». D. Nedelja. 27. ob 3. popoldne: «Krog s kredo». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 8. zvečer: «Kukuli». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek: «Herman Celjski» A. LJUBLJANSKA OpEBA. Sreda, 23.: «Pri treh mladenkah». C. Četrtek, 24.: Zaprto. Operna premijera. Ljubljanska opera uprizori prihodnje dni za Ljubljano novo operno delo «Ljubezen treh kraljev», katero je napisal po znani pesnitvi Sem Benellija. skladatelj Italo Montemezzi. Opero dirigira kapelnik gosp štritof, režira ravnatelj gosp. Polič. Glavno basovsko partijo ima gosp. Be-teto, v ostalih ulogah nastopijo ga. Vilfan-Kunčeva in drugi. Dejanj« se godi v »red-v*ku na osamljena^ Sprememba opernega repertoarja. Vsled obolelosti nekatrihe opernih solistov je potrebna sprememba opernega repertoarja in se poje danes v sredo 23. t. m. zvečer mesto napovdeane opere «Jönny svira» za abonma A. opereta «pri treh mladenkah» za abonma C Abonenti reda A. naj to oproste in upamo da dobe svojo predstavo v petek. «Dobri vojak Švejk». V sredo, dne 23. t m. uprizori ljubljanska drama po zelo znižanih dramskih cenah Haškovo veseloigro «Dobri vojak švejk» z gosp. Cesarjem v naslovni ulogi. Predstava je ljudska. Mladinska predstava oo globoko znižanih dramskih cenah. V četrtek popoldne ob 3. se uprizori zadnjič v letošnji sezoni mladinska igra «Modri osliček Miško». Cene globoko znižane. Simfonični koncert Orkestralne-nega društva Glasbene Matice Pri nas bi moral pomeniti vsak simfonični koncert velik muzikalni dogodek, saj nismo tako srečni, kot po drugih večjih mestih kjer se vrše taki koncerti redno veak teden po enkrat, dvakrat aH še večkrat, človek bi mislil, da bodo enaki, pri пае tako zelo redki koncerti do zadnje vstopnice razprodani, jjosebno jja v slučajih, ko so pa zije. Dalje je ukinjen pouk v I. razredu škofove gimnazije v St Vidu nad Ljubljano. Na ostalih ljubljanskih gimnazijah je enako mnogo primerov influence, vendar se je tudi danes pouk še redno vršil. Na trgovski akademiji so sicer mnogi dijaki Oboleli na influenci, toda dosiej vodstvo še m bito primo-rano sistirati pouk. Tehnična srednja šola je deloma precej obvarovana pred influenco. V po-samnih razredih je zabeleženih le nekaj obolenj. Več primerov je le na strojnem oddelku. Pouk je reden in neoviran. Bolj žalostna je fcila slika po osnovnih šolah, zlasti v onih na periferiji. Na deški šoli v Šiški sta bila danes zaprta dva razreda, in sicer III. a in IV.b. Zelo se je začela širiti influenca tudi na deški šoli na Ledini, kjer od dne do dne rapidno napreduje. Vodstvo deške šole je sestavilo prav zanimivo statistiko. ki ugotavlja, da so se prva obolenja pojavila že 14. t. m., ko je v vseh razredih obolelo 31 učencev. Od dne do dne je bolezn začela zavzemati vedno večji obseg te rje bito danes zaznamovanih že 83 obolenj. Pouk pa se še vrši redno. Tudi na Hcejski osnovni šoli je začela influenca med učenkami močno razsajati ter sta bila danes zaprta II. in II. a razred. Pouk je prekinjen za pet dni. V II. razredu je obolelo od 36 učenk kar njih M. Zanimiva so poročila šolskih upraviteljev, ki obveščalo merodafce višje oblasti o razvoju influenoe na posamnih osnovnih šolah. Poročila lapidarno po-vdarjajo: — Vlekli bomo do skrajnosti, samo da se pouk vrši redno in neovirano. Influenca je v Ljubljani začela zavzemati najširši obseg. Zopet lep uspeh $ejma s kožuhovino Ljubljanski sejmi kožuhovine, ki iih prireja vsako leto oo dvakrat »Divja koža«, napredujego od leta do leta. Misel, sprožena med člani SLD. da se ustanovi »Lovska zadruga«, ki bi prevzela skupno prodajo kožuhovine in omogočila vredno prodajo naše dobre robe. rodi lepe sadove. Velike dohodke prinaša vsej državi, v prvi vrsti pa našemu poklicnemu lovstvu. Zelo posrečeno ie bilo da sta se združili v »Divji koži« dve panozi in sicer lovstvo in tr-govstvo. ki ga najbolje zastopa velesejem. »Divja koža« ima strokovnjake, kj so uredili naše sejme po vzorcu svetovnih kožu-hovinarskih tržišč. To pripoznajo posebno kupci, ki so zelo zadovoljni z načinom sortiranja. kakor tudi s prodajo. Trgovci prihajajo iz vseh važnejših krajev in zastopajo naijvečje svetovne tvrdke. Prvo leto le »Divja koža« prodajala le domače b'ago. Sedai pa prejema in prodaja blago iz vse države. Ljubljana ima vse ugodnosti da obdrži vodilno mesto pri prodaji kožuhovine in to že zaradi najboljše robe. ki prihaja baš iz Slovenije, nadalje pa tudi zaradi izbornih želeamiških zvez. kakor tudi primernih prostorov. Velik napredek so pokarale posebno letošnje izredno visoke cene. dosežene pri lisicah in kunah. Ljubljanske cene omenjene kožuhovine nadkriHujeio cene največjega kožuhovinarskega trga v Lipskem. Dočim notirajo prvovrstne gorske lisice v Lipskem 680 Din. so bile v Ljubljani prodane na letošnjem sejmu v ponedeljek in še včeraj celo po 720 Din. V splošnem je bila cena gorskim lisicami od 550 do 670 Din. Prodanih ie bilo 550 komadov. Poljske lisice so bile prodane po 520 do 640 Din Od lanskega leta so se dvignile sp1ošne cene lisicam za celih 100 Din. Najvišjo ceno so dosegle kune-zlatice. Dočim so bile lani prodane najlepše po 1735 Din. je bila letošnja splošna cena od 1400 do 1790. Prodanih je bilo 96 komadov Belic, ki so jih plačevaH od 1050 do 1100, je bilo naprodaj samo 18. Vider so prodali 15 oo 900 Din. dehoriev 600 od 260 do 290 Din. najlepše pa po 340 Din. Jazbeci niso bili posebno lepi. Prodanih le bilo 360 komadov гя ceno od 40 do 50 Din. DomaČih zajcev ]e bBo malo. cena 4 do 5 Din. Divjih pa je bilo prodamh350 komadov in sicer mešano blago, zimsko in polletno. po 23.80 Din. Veveric 1900 od 10 do 18 Die. Poletne so Ьйе brez vrednosti. Belih podlasic 28 Po 85 Din. rujavih 100 po 11 Din. Srednje so bile slabe. Domačih mačk ie bilo prodanih 300 po8 Din. divjih 60 po 116 Din. srn 150 in sicer samo zimsko blago po 16 Din. jelenov 32 po 45 do 75 Din. gamsov 15 od 39 do 48 Din. 10 merjascev po 2S Din in 400 krtov po 2.50 Din. Omenjene cene veljajo le za prvovrstno Ыако. Sekunda je dosegla polovico, tretja četrtino, ostalo blago, paie bilo raz-pečatto deloma v tretjo ali pa sploh izločeno. V splošnem ie bilo povpraševanje večje, kakor Je bilo nudenega blaza. Kakor vsako leto. so cene kvarSi raznj prekupci in pa tudi lovci sami, ki so prodajali kože na lastno roko in dosegli seveda precej nižje cene ter tudi škodovali splošnemu trgu. Mnogj trgovci, ki so kupili izven »Divtje kože«, se niso več inte-resirali za skupno prodajo. Skoda, da se najdeio taki kvarljivcj cen celo med člani SLD zaradi katerih ie bila »Divja koža« ustanovljena. V splošnem bi bilo želeti, da bi se končno vse lovstvo zavedalo, da ima »•Divja koža« edini naitnen dvigniti cene naši kožuhovini. . Veliko škodo so utrpeli letos prekupčevalci polhov. Namesto, da bi se bili zani-mafli za cene svetovnega trga. ki bi iih lahko zvedeli pri »Divji koži«, so kupovali kar za slepo ceno. Nakupili so ogromne količine polhov za ceno do 10 Dm. Na trgu pa ni bilo zaenkrat nikakega povpraševanja. Ostale so vse polhove kože. Splošni promet »Divje kože« na letošnjem kožuhovinskem trgu ie znašal nad milijon Dirt. Ako bi bilo vse blago skupaj, bi se vsota andmanj popetorila in dosegle bi se morda še boljše cene. kakor liti ie tako dosegla »Divja koža«. Najveöio škodo pa so utrpeli prekupčevalci sami. kakor tudi tisti, ki so prodajali na lastno roko Dravogradska rafinerija mineralnega olja zgorela Dravograd, 22. Januarja. Včeraj popoldne okoli 3, ure so se začeli dvigati, strašni stebri gostega črnega dima Iz dragovradske rafinerije mineralnega olja. ki je last g. Dolla. Rafinerija se nahaja v trikotu med Koroško in labudsko železniško Progo ter dravsko železniško postajo. Prebivalstvo je vznemirila preteča katastrofa, saj je splošno znano, da se v tovarniških skladiščih nahajajo skrajno vnetljive in gorljive snovi: olje, mast in bencin.. Iz rafinerije so začeli kmalu švigati proti nebu tudi velikanski zublji. Tovarniško osobje je takoj klicalo na pomoč gasilce iz bližnjih krajev, kajti bilo je nemogoče gasiti velikanski požar samo z enostavnimi gasilnimi aparti, ki jih ima tovarna za prvo pomoč na razpolago. Kmalu so prispeli na mesto požara gasilci rz Mute, Guštanja in Slovenjgradca s svojimi brizgalnami. Ob 4. popoldne se je nujnemu pozivu lz Dravograda takoj odzvala tudi mariborska gasilna postaja ter dospe, la na pogorišče z dvema turbinskima briz-galnama. Plamen in gosti dim. ki se je valil iz tovarne, so videli daleč na okoM po dravski dolini. Po dolgotrajnem napornem gašenju se je posrečilo požar lakolizirati. Rafinerije* kjer je izbruhnil požar, ni bilo mogoče Več rešiti. Neustrašeni gasilci so požar omejili v toliko, da se nI razširil v prostore, kjer so bile shranjene velike množine olja. bencina itd. Tako so preprečili strašno eksplozijo, ki bi nastala, če bi se vse te snovi vnele. Požar Je nastal na ta način da je počila oljevodna cev v rafineriji. Posrečilo se je rešiti tudi vse sosedne objekte, kakor žago. stanovanjske hiše itd. Ogenj je divjal vso noč in Še tekom današnjega dne. Mariborski gasilci se iz Dravograda po 26 urni odsotnosti še niso mogli vrniti. Jannings Krik mesa* и В Z »m Mittag" Film je klasično molstersko delo, ki prika zi je globoko člo «sxo življ-nje in drži gle da'ce od /aSetka do konca v napetosti. KINO »DVOR« kot je bil na včerajšnjem koncertu n. pr. Lajovičev «Caprice» in ko priredi koncert z največjo skrbjo in veliko požrtvovalnostjo Orkestralno društvo Glasbene Matice, ki se z gosp L. M. škerjancem kot dirigentom in gosp dr. Karlinom kot predsednikom tako vneto trudi m povzdigo domače simfonične produkcije in reprodukcije. Zmotili smo se v naši koncertni publiki. Celo mala dvorana Filharmonične družbe ni bila obiskana tako. kot bi smeli po vsej pravici pričakovati. Koncert, ki je v moralnem in umetniškem oziru prelepo uspel, naij bi se na vsak način ponovil morda kot mladinski koncert s primerno ustno razlago. Sigurno bi bil mladini ki skoro nikoli nima prilike slišati orkestralnih koncretov v velik užitek in zanjo važnega vzgojnega pomena. Nedavni mladinski vokalni koncert Ljubljanskega Zvona je dokazal, da so take prireditve zelo hvaležne in zelo potrebne. Včerajšnji simfonični koncert je obsegal Schbert: Trije menaerti. Schrecker: Intermezzo — oboje ra godalni orkester; La lovic: Caprice. v Ljubljani prvič izvajano, ter Borodin: Simfonija št. 2 (H - mol) I. AJlegro; II. Scherao; III Andante: IV. Fi nale, Allegro. Koncert je dirigiral g. prof L. M. škerjanc. Orkester Orkestralnega društva je štel okoli 60 izvajalcev. Lastnih članov Je okoli 40. ostali, redkejši instrumenti pa so bili v rokah opernega orkestra in godbenikov mu zike dravske divizijske oblasti. Močni godalni orkester (nad 30 članov) je izvajal Schu-wttkaooteuo. a vendar v vseh detajlih municijozno izdelano ter je posebno sočno zvočni, pri nas še zelo malo poznani, v svojem Intermezzu še ekspresijo-nistični Schrecker dosegel izredno močan vtis. Lajovičeva skladba «Caprice» je nastala predlani in je bila pod taktirko opernega dirigenta gosp Stritofa na praškem festivalu jugoslov. glasbe 6. novembra 1927- s posebnim uspehom in splošnim odobravanjem izvajana prvič. Vsled bakhantskega petdelne-ga ritma, kompliciranosti partiture in velikega orkestra ki zahteva poleg harfe še klavir, je dostopna le najboljšim orkestrom. Pod živahnim, temperamentnim vodstvom gosp. Škerjanca je orkester odsviral «Caprice» z virtuziteto ter kljub vsem težkočam lahkotno in prepričevalno. Skladba ki je bila ta-korekoč center večera, je dosegla velik uspeh ter moramo komponistu, dirigentu in orkestru za njeno izvajanje le čestitati. Koncert je zaključila gromadna Borodino-va Druga simfonija v štirih delih, ki je šele nedavno poleg istega skladatelja Prve, pri nas baš pod vodstvom gosp. Škerjanca izvajane simfonije, zavojevala skoro vse evropske in ameriške koncertne odre. Močan aplavz je bil dokaz, da je tudi pri naši publiki delo prišlo do popolne veljave Gosp. škerjanc je ves koncert skrbno in vestno pripravil ter ga dirigiral umetniško lovr-šeno. Kakor rečeno pa bi koncert na vsak način zaslužil obilnejšega obiska in resnej šega zanimanja. Nadaljnji razpored finančnega uradnistva za Slovenijo Pri finančni direkciji za Slovenijo v Ljubljani je izvršen še nadaljni razpored finančnega uradništva v smislu reforme finančne uprave. Imenovani so: za šefa oddelka fin. direkcije 1-3 dvorni svetnik fin. delegacije Fran В o n a č, za računske inšpektorje H-l: Fran Goričnik, Albin Megušar, Josip Maihen. Josip Šireelj. Albin Zaje, Anton Bemik Bojan Drenik in Fran Lenarčič; za glavna blagajnika П-1: Edvard Bre-skvar in Josip Hočevar; za višji knjigovodji II-2: Vladimir Dekleva in Božidar Tomšič; za blagajnika И-2 Vladimir Ogorelec, za kontrolorja И-2 Josip Bi t ene. za likvidatorje II-2: Andrej Golob, Blaž -Naglic ia Fi an Hartman, za revizorje П-2: Adolf Po-tokar, Ivo Finderle in Fran Fermantin. za knjigovodje И-2: Rajko Šetina. Fran Papež. Alfred Biber. Milan Juvanc. Viktor Bischof, Fran Gabrovšek, Peter Glažar. Ivan Kranjc, Janko Hab jan, Fran Štrukelj, Fran Pečnik. Šteian Krhne in Janko Spreitzer. Imenovani so nadalje: za knjigovodje И/3: Mirko Osana, Josip Kolbezen, Vojteh Galovič; Anton Pestot-nik, Frani Zupan, Ivan Sporn, Anton Gnido-vec, Leopold Pehani, Viktor Markič, Fran Žitnik, Fran Sirca, Josip Gruden, Andrej Uran, Rudolf Türk, Stanko Lazar, Vlado Pavčič, Ivan Laznik, Viktor Kovač, Vinko Rakušček, Franc Meglič Vladislav Gabršek, Fran Božič, Anton Porenta, Fran Weitzer. Karol Vavpotič, Mirko Benedek, Leopold Koman, Josip Cesar, Mihael Majcen, Anton Intihar, Danilo Hrkov, Alojzij Vesel, Maksimilijan Presker. Viktor Nachtigal, Josip Janežič in Ernst Erjavec, vsi dosedanji knjigovodje računovodstva delegacije mnistrstva financ v Ljubljani. Iz Maribora sta premeščena za knjigovodjo H/3 Valter Samida in Oton Omersa. Za pomožne knjigovodje И/4: Bogdan Zupan, Anton Vrhovec, Albert Zupan, Lju-devit Kome!, Matija Degelič, Stanko Pav-letič, Ferdo Drofenik, Mira Grum, Ljudevit Lenič, Mara Rekar, Marija Zupan, Ida Skalar, Bogomila Žebrč, Silva Roti in Vera Kitek Za računske pripravnike II/4: Anton Ple-stenjak, Marica Škulj, Anica Petrič, Stanko Pele, Franc Bogataj, Josip Praznik, Blaž Sobotinčič in Franc Vračič Iz Maribora je premeščen v Ljubljano računski pripravnik pri velikem županu Alojz Ma-rničič. _ Drugi Gašpar Häuser Zagrebška policija je zajela mladeniča ter napisala v prijavni list pod rubriko »Oče in mati« opombo: Najden v gozdu blizu Zagreba. Ta mladenič je Ivan Najden, fci je bil še do nedavna gluhonem ter je, kakor sam pravi, spregovoril naenkrat po čudežu. Ivan je prekoračil lani okrog 1. decembra našo mejo pri Kastvu. 4£er je prišel iz Italije bre: Marija Reich v Sevnici; in Marija Pristave? v Podplatu, Blaž Camer v Trbovljah 2. Odpuščena je pogodbena pošta rica Vida Straus v Sv. Križu pri Kostanjevici. Izpit ?г vodstvo pogodbenih pošt sta napravila Amalija Popovič in Alojzij Pavlič. Pogodbena pošta V-2 Golnik je bih uvršena v 1-1; * Organizacijsko gibanje. »Dobrota«, ob-«nrrtno podporno društvo poštnih nameščen cev v Ljubljani, je štelo koncem preteklega leta v skupini »A« 26Э9, v skupini »B< pa 1200 članov. Lani те pristopilo k »Dobroti« 258 novih članov, umrlo jih ie pa 24. Umrli *o: Ocepek Elizabeta, Pod gornik J uric a. Cu. «ierman Evgen. Govekar Mirtka. Zorjan Alo) zija, Kenc Antonija, Nesman Marija, Mehle Marija. Mihelčič Franc, Maienšek Alozjia, Jufkovič Rudolf, Von čina Ladislav Kiemen-čič Jožica. Hrovat Anton. Delca Ana, Gruner Marita. Mataiec Karolma, Šimenc Fran Jn Ceh Josip. Njih preostalim ie društvo iz-plačalo: Po članih, ki so bili vpisani samo v skupino »A« v dveh primerih po 1500 Din, v treh primerih po 5000 Din in po enem Izrednem članu 2000 Din. Po 13 članih, ki so Dili vpisani v obeh skupinah »A« in »B< je izplačalo društvo po 10.500 Din: po enem članu pa se ni Izplačala nobena podpora, ker še ni bil pol leta član društva. Člani skupine эВк so po sklepu zadnjega občnega ibora plačali do konca lete 1928. že naprej prispevke za 6 smrtnih slučajev, t. j. 30 Din. Ker pa je umrlo v skupni »B« do konca leta 13 članov, mora vsak član te skupine naknadno doplačati prispevke še za 7 članov, to je 35 Din, Aktivnim nameščencem se ta znesek odtegne po računskem odseku v obrokih od osebnih prejemkov, drugi člani pa plačajo ta znesek v obrokih oo položnicah. + Tovarišem dobrovollcem! V smislu pravilnika k novemu zakonu o dobrovoljcih pozivamo vse interesente, da vlože nove prošnje za uverenja, ker so stara razveljavile-na. Rok ie do 24. marca t. 1. Priznane so *amo naslednje skupine: dobrov. korpus in divizija iz Rusije, murmanski bataljon, oddelek ppuk. Andjelkoviča, ki je prišel v Dubrovnik, bataljon dr. Pivka, dobrovljci s Korzike pod proto Mitrovičem, italijanski ujetniki in Nocera Uinbra, ki so prišli v Mi-kro, vstaš; iz 1. 1875—78.. ter razni drugi, k! pa za Slovence ne pridejo v poštev. Svojpi padlih in umrlih dobrovoljcev imajo istota-ko pravico vložiti prošnje za uverenja, ki so splon prosta takse. Kdor se je javil kasneje kakor 5. novembra 1918.. ga ne bodo priznali. Ker bodo ukinjene s starimi uvere-Tiji obenem tudi vse ugodnosti starega do-brov. zakona, pozivamo prizadete, da nam lakoj javijo svoje naslove na naslov Kolo. dvorska ulica 3. da jim pošljemo formularje 1n ostala navodila Ker pa je to združeno s stroški, bomo priložili položnice. Kdor označenih zneskov ne bo poravnal do zad njega februarja t. Ц se njegova prošnja ne bo upoštevala. Opozorite nujno še druge! — Odbor. 172 * Volitve za delavske zbornice odložene. Minister za socijalno politiko je odredil, da se odlože vse volitve za delavske zbornice, ki bi se imele vršiti v prvi polovici letošnjega leta. Odložene so tudi volitve za delavske zaupnike v podjetjih. O tej odredbi so obveščeni vsi veliki župani, inšpekcija dc'a 'n delavske zbornice. ♦ Split ima 37.818 prebivalcev. Po najnovejših podatkih ie imelo mesto Split ob novem letu 37.818 prebivalcev, izmed katerih je samo 17 600 domačinov Leta 1928 so se priselile 4704 osebe, odjavljeno pa je bilo 1974 oseb. Največ priseljencev ie z bližnjih otokov in iz dalmatinske Zagore, ker se naide v mestu lažje zaslužek kakor v domačem kraju. ienzacija i Velenapeto Tajnosti na dvoru Fiim iz pos'ednie dobe turških su tanov Usoda dveb francoskih arlistov aa Cbrigrajskem dvo'U Živ 1 enje zadniega turškega sul »ana Car grad! Veležaiiimivo P-iemi erä danes ob 4,; pol 6., pol ts. in 9. un KINO IDEAL * Invalidi dobe dolžno Invalidnino; Iz Beo grada poročajo da je ministrski predsednik general Živkovič sprejel predvčerajšnjim deputacijo invalidov, ki so zaprosili, naj bi se jim je iz monopolskega posojila Izplačala invalidnina, ki jim jo dolguje država. Predsednik vlade je obljubil, da se bo prošnji ugodilo. * Nov rekord v pešačenju. K našima dve-та poročiloma o lani abso!viraned 7e-lezniškega prelaza' do cerkve >ri «v Kri. štofu je strogo prepovedana in se bede prof eventuelnim krivcem postopi.o v smislu § 11. ces. nar. z dne 20. aprila 1854. drž. zak. št. 96. - sd n— Obrtniško predavanje o davkih. Obrt-rvSko društvo v LJubljani bo priredilo danes zvečer v salonu restavracije »Pri Mraku* : na Rimski cesti predavanje o napovedi pri-dobniue Opozarjamo na to predavanje vse obrtnike, ki se naj ga v čim večjem številu udeleže. • • s~, в— čalanka Francosko-Jngoslovenske*» kluba v Ljubljani se ne vrši — kakor le bijo prvotno objavljeno, v klubovih prostorih v Narodnem domu, temveč v zgorniih prosto-rih kavarne »Emona- danes dne 23. L m. ob 9 zvečer. ' e— Zopet ukradeno kolo. Ključavničar-ski vajenec Lado Jpnter. stanujoč v Veliki čolnarski ulici 10^. -fe. prijavil da mu le bilo 21. t m ponoči -ukradeno 800 Din vredno kolo znamke »Torpedo«: Juotes Je imel kolo spravljeno v zaklenjeni drvarnici na dvorišču. Tat je v drvarnico vlomil In kolo nemoteno odpeljal. n— Razne tatvine. Oskarju Kodrinu. delavcu, stanujočemu na v. Petra nasipu št. 47., je izmaknil neznan tat iz površnika srebrno uro znamke »Magija« v vrednosti 300 dinarjev. — V noči na 20. t. m. je na Tržaški cesd pred hišo št. 8 ukradel varnostno svetiljko. ki ie bila obešena poleg izkopane, ga Jarka za polaganje plinskih cevi. Iz pisarne Josipa Puha na Emonski cesd Je nekdo ukrade! avtombilsko evidenčno številko 15/8-653 Mogoče je. da bo kdo skušal to številko izrabiti za svoj avta n— Čigava Je vprega? V noči na 22. t m okrog ene ure je ustavil policijski nadzornik Zabukovnik v Janševi ulici v Šiški nepoznanega moškega, ki.se je petiai z enovprež nimi sanmi brez luči Nadzornik ie voznika ponovno pozval, naj se legitimra. česar pa oni tri hotel storiti. Zaradi voznikove trmoglavosti mu je nadzornik napovedal aretacijo in ga pozval naj mu s konjem in sanmi sledi na policijo Neznani voznik ie nato skočil s sani in se odstranil v nasprotno smer, pustivši konja in sani na cesti Nadzornik videč, da ie mož izginil, je nato za-pelial konia k Figovcu. kjer ga je izroči? v oskrbo najemniku hleva Kdo le bil neznani voznik, ki mu je tako malo za konja in sani še ni ugotovljeno. u— Policijski drobiž. Od ponedeljka na torek so bili prijavljeni policij! naslednji dogodki: 1 tatvina kolesa. 1 pretep v kavarni. 1 tatvina denarja. 1 Izguba psa. 2 prestopka obrtnega reda, 1 primer kaüenja nočnega miru. 1 prestopek avtomobilskih predpisov. 4 prestopki predpisov o zapiranju trgovin in 3 prestopki cestnega policijskega reda. Aretirane so bile 4 osebe in sicer France M zaradi suma tatvine Leon P za rdi splošnega suma, Janko P zaradi pijanosti in Anton A. zaradi razgrajanja. Фот/cscf v cvetju 9. februarja na t>abcrii a— Ljubitelje lepega avtomobila opozarjamo na razstavljeni Opel Mode! 1929. (ho-tel Union veranda). Danes zadnji dan. Glej oglas. u— Pravljice za deco bo pripovedovala danes ob 17. Manca Komanova v beli dvorani hotela Union. Vhod s Frančiškanske ulice 2. čez dvorišče. 175 u— Natečaj za aranžman Izložbenih oken SK Ilirija razpisuje konkurenco za aran-žtnan izložbenih oken v svrho reklame za svojo veliko predpustro prireditev »Reduta SK Ilirije«, ki se bo vršila dne 1. februarja v hotelu Unionu. Izložbena okna naj bodo aranžirana v duhu redute, barve poljubne. Cas konkurence traja od 27. t. m do incl 1 februarja. Za prve. tri najboljše izložbe so določene diplome. Jury za oceno izkiž-benih oken tvorijo.gg.: ujnet. rei. Tratnik, inž. K. Hus, prof. Ad. Lapajne. rež. Nar. gledališča C. Debevec in novinar Hugo Kenn. SK. Ilirija. 52 po ra, okrog 200 ljudi pa je prišlo ob kruh. Litijskim obrtnikom in trgovcem ta ukinitev seveda ni bila po godu. med tem ko kmetje trdijo, da iim zdaj pridelek bolje uspeva m so tudi čebe» le bolj pridne. V nedeljo je bilo torej ▼ vseh družbah in «o-'ikiah dovolj debatira» nja o vzrokih ustavitve obratovanja v to» nttnlci. hi iih kot kronisti beležimo. Ob« lime topilniške stavbe pa čakajo zaposlit* ve ie nekaj let Bale se vr§e zadri i e čase pogajanja, da pride tovarna v roke neko živilske industrije, in so ie menda blizu «JUTRO St 20 Sreda 23. 1. 1929 мВДобка. Tukajšnja okolica bo * vese» Ijem pozdravila vsakršen obrat, ki se bo «ačel v sedanjih zapuščenih prostorih. j— španska razsaja. Zadnje dni je začela aadležna hripa divjati pri nas, ki nam je dozdaj sicer prizanašala. Redke so druži» ne, kjer ne bi bilo bolnika, več pa je ta» bih. kjer so vsi družinski člani v postelji m so odvisni od milosti sosedo , ki jim •trežejo Razsajanje hripe pa se pozna- tu» di na Šolskem obisku, ki je po zadnji od» Jugi tako padel kot letos še nikoli. i— Nezažeijeni lisičji obiski Lisice so postale zadnje čase prav sitne m obiskuje» jo kokoši po kurnikih. Posebno divjajo po grbinski okolici, kjer so ponekod domala popolnoma izpraznile kurnike. Več pregreh pih ljubic kurje juhe pa je plačalo svojo •ladkosnednost z življenjem. lz Ptuja j— Slovanska italnica ima svoj redni občni zbor v sredo 23. t m. ob 20. v Na* vodnem domu z običajnim dnevnim redom. j— Nenadna zapreka poroke. V nedeljo popoldne bi se imela vršiti poroka posest« Bikovega sina Martina Mastena s hčerko ugledne rodbine iz Pobreža, gdč. Hočever» jevo Ko so prihajali gostje na ženinov dom, mu je postalo nenadoma slabo, tako. da so morali poklicati zdravnika, ki je od« redil preložitev poroke na prihodnji dan. V ponedeljek zjutraj se je zdravstveno sta» nje ženinovo tako poslabšalo, da so ga morali prepeljati v avtomobilu v ormoško bolnico. Zelo priljubljenemu in marljivemu ženinu želimo čimprejšnje okrevanje. I? Murslc» Sobote тот— «švejk» v Murski Soboti. 1. febru» ar j a zvečer in 2. februarja popoldne bo uprizoril Dramski odsek «švejka*. drama» tizacijio neprekosljivega Haškovega spisa. mr— Občni zbor Sokola. V sredo 23 t m. se bo vrSil redni letni občni zbor Soko* Ia. Na dnevnem redu bo tudi sklepanje o gradbi Sokolskega doma. Da je to nujno potrebno in da se bo investirani kapital vsaj glede dvorane dobro obrestoval, je ne» d /orano. Vprašanje pa je, ali ie članstvo prožeto tolikega idealizma, da bo priprav» ljeno žrtvovati marsikatero svojo osebno ugodnost za zgradbo doma. mr_ Celjska Ljudska posojilnica se inj tereslra za veleposestvo grofa Szaparya. Te dni so bili v Murski Soboti trije go» spodje od upravnega sveta, ki so si ogle» dovali graščinsko posestvo Znano je, da namerava soboška občma odkupiti grad in ga preurediti za okrožno sodišče, ki se ima ustanoviti. Grof se pa prodaji gradu proti» vi m išč« sedaj na posestvo novo hipote» ko. Če se mu bo posrečilo dobiti hipoteko pri Ljudski posojilnici v Celju, še ni goto» ▼o. Kakor čujemo, je bilo Szaparyevo gozd» no posestvo Mačkov ci te dni prodano. mT_ Sresko učiteljsko društvo za okraj Murska Sobota si je izvolilo svoj novi upr. odbor Predsednik je g. upravitelj Ciril Ho» čevar, podpredsednik g. upravitelj Ivan Titan, tajnik pa g. upravitelj Franjo Gabri« jelčič. Pred sodniki Ibrahim in lepa Ljubljančanka Ibrahim, sin premožnega mohamedanca, je bil v Bosni oženi en. Zenka nieeova je bila krasna, iedva 15 let stara muslimanka Mladega Ibrahima oa ie oriscnala radovednost v naše kraje in to ie postalo zanj usodna Našel ie v Ljubljani več rojakov siadoledariev, pa je tudi sam sklenil prodajati sladoled Nabavil si je voitček in začel ponujati po Ljubljani siadko robo. Svojo haremsko lepotico je Ibrahim kmalu pozabil Zaaledai se ie v stasito ljubljansko blondinko in zaklel se ie Dri Mohamedovi bradi, da mora postati njegova Priče! ii je dvor rti. ii pripovedovati o bogastvu svojega očeta in ii prisegati ljubezen Mara r.S zavračala mladega sladoledaria. ki ga je smatrala za fanta, in ii je zagotavljal, da ie pripravljen celo zatajit; Mohameda !n se krstiti, če g2 ona poroči In tako ie Mara oristala na ljubezensko zvezo z mladim Ibrahimom ter mu ie porodiia ljubko hčerka Kmalu tb ie nezakonska mati izvedela, da je bil Ibrahim oženjen. To jo ie hudo bolelo. Ko ii je Ibrahim predlagal, naj se z niim poroči, ona iti hotela oristati. Ker pa ie sladoledar nekoč te-leion:ral nekemu svojemu znancu iz Zagreba, da bo Maro ubil. če, ne postane tiiegova žena. se ga je }e!a celo bati ter ga ie končno ovadi'a zaradi nevarne grožnje Sladoledaria ie odvede! stražnik v zaoor in ljubezenski roman se ie zaključi! pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Pbrahim je zagotavljal da ljubi Maro, da }o hoče ooročiti in da ti ni nikoli nameravaj storiti zlega. Omeni" je. da je tudi večkrat kai zanjo žrtvoval in da ie porodila v Leonišču na njegove stroške. Mara o poroki spMi ni hoteia slišati. Boji se s'adoicdara in se ne želi nikoli srečati z niim. Zaslišani so bili nekateri Ibra-himovi tovariši in eden Izmed njih je potrdil. da ie obtoženec res nekoč rekel po telefonu da bo Maro ubil. ibrahrm fe d°bü f> tednov ječe. prestal pa ie kazen ž v preiskovalnem zaporu. To ie njeaove tovariše navdušilo, da so Ibra-htma kar v dvorani obiemali in mu stiskat roko . . Mara pa ie zamišljena od-harala iz sodne palače Ibrah'm se le šp enkrat ozrl za nio In pridušeno vzdihnil Nato na le odšel pospravljat svoje stvari. Sklenil je. da se takoi odo eti e v Zagreb, ali oa kar nazai domov, kier bo lažje pozah?! svoio lepo liubliansko ünbsco Stara poteptoka Ljubljana počiva v jutranii megli. Ulice so tihe in prazne, le na oglih glavnih cest postajajo stražniki Tudi koncem Prešernove ulice se elbUe senca stražnika v motni luči bližniie cestne svetil ike. počasi na-letava sneg. Ostra buria reže stražnku v obraz, kakor Ы ga zbadala z ostrimi ši-vanka-mi; mož postave pa mirno vztraja na svojem mestu, vršeč svojo nočno službo. V zvoniä'.u bližnje frančiškanske cerkve ie odb.!a šesta ura. Naenkrat preruši tišino vpitje v Prešernovi ulici. Neka ženska kriči s hreščečim glasom. naj io «strele in ubijejo . Stražnik se urno okrene v Prešernovo ufico. Po ulici se mu primaje nasproti v dva сера pijana potepinka Urška in kotae kakor star dragonec. Stražnik jo aretira. Pijanka se ne zmeni zani in samo kriči Naposled vendar one-more in se vzdrami šele na slamnici v policijskem zaporu. Urša mora pred sodnika, kier se za«o-varia zaradi vlačugania: »Potepinka sem res ie! Privadila sem se jesti sramotni kruh in zdai ne morem drugače. Včas; me postane še malo sram Rada bi tedai delala pa kaj naj delam? Za teč;e delo nisem, kai lahkega pa ne dobim Sama pred seboi zbežim. ko začutim v sebi želio po pnteoanniu Zdi se mi. da bom boljša, če pridem drugam. In napotim se iz Liubliane. postopam bo Ooreniskem. Dolenjskem in Notramiskem dok'er me ne iz-ženo. In spet sem Pri vas. vedno ista. vedno stara Urška! Le Pleite mole spise! 28-vrat sem bila že ori vas in tud: zdai sem se morala oglasiti Sicer pa iečo sov-ražrni. previsoka oVna ima in tako so zamrežena. da niti na dvorišče re vidim. Rajši imam prostorne sobe. Če oa so že tesne. morajo biti oofne veselih fantov, smeha, petja in (F-ma!* Urška ie končala dvignla svojo stari-kavo bubi-glavo in se ozrla izzivalno naokrog. Sodnik ie samo obiav'1 sodbo in ukazal pazniku, naj ženščmo odoelje za 14 dni v zaoor. Saš ve. da ie pri njei vsaka beseda bob ob steno ZIDANI MOST. Posnemanja vredno! Cisti dobiček lovskega družabnega večera, ki so ga ime- S vestiii Icvci 5 t- m. (785. Din) se le porabil га nakup simskega perila ia čevljev 15 najrevnejšim šotekim o trnkom Hvala lepa vsem. ki 90 se udeiežili, prispevali ali kakorkoli pripomogle BRASLOVCE. V nedeljo 27. t. m. bo priredil Sokol svojo običajno letno maškerado v prostorih g. Rössnerja. To bo pri nas edina večja pred-pustna prireditev, ki k> bodo posetile maske iz bližnje iti daljnje okolice Najavllecih je več zanimivih skupin Kdor se hoče prisrčno zabavati, ne bo osta! doma. « RAJHENBURG. Sokolsko društvo v Rajhenbor-Sil bo smelo svoj redni občni г bor v nedeljo 27 t. m. ob 15 v Sokolskem domu г običajni® dnevnim redom. Za članstvo udeležba obvezna. Dne 9 februarja priredi Sokol v sokolskem domu maškerado г bogatim sporedom Bratskr dru&frva v Prvsaviu s« ва to prireditev že dane* opozarjajo Podrobni program in vabila slede pravočasno - SREDIŠČE OB DRAVI. Martjtvi igratai Sokolskega društva v Središču ob Dravi м nam nudi in v nedeljo. dne 20 t. m. res lep užitek z igro M a niče Komanove: «Prisega o polnoči». Vloge so bile dobro razdeljene ki tudi igralci 90 bili popolnoma na svojih mestih Presenetile so nas zlasti: prva scena s plesom m-iade ciganke, petje fantov in scena na Dravi. \a-ka je dobrv obvladala svojo vlogo, videti Je bilo. da se je popohioma vživela; rastla le od dejanja do dejanja Ugajala sna tudi Koritnik ia Lovrinka, ki sta г nekako iabkcto pogodila svoji vlogi Kmetje: Košir. Mrak. čižman in Marinovec so kreirali pristne vaške tipe ZaloeWia Neža. ki je bila v začetfca sicer nekoliko pretiba. se k požueje jaiko dobro razvila. Ree dobro se le podale tudi četrto dejanje, kjer Je Pavle z igralko popolnostjo podal vk>го sicer dobrega, a vendar razkačenega. pozneje pa obupanega moža. Tu ugaja-! tudi A%inček s svojo otroško neprisilje-nostjo. Meta te bila pristna tet le popolnoma ugajala. — Splošna želja je. da se 'gra v najkrajšem časa ponovi, da bodo imeli priliko ogledati si to prekrasno narodno igro tudi oni napredni krogi, ki so bili zadržani zaradi raznih sedaj se vršečih gosti) in zaradi igre v «Društvenem domu». Tudi oni, ki 90 sedaj igro že videli, M si Je radi drugič osrtedaS. LAŠKO. Obrtno društvo v Laškem le na svojem dobro obiskanem rednem občnem zboru dne 20. Januarja 1929 v hote'« Henke v Laškem izvolite sledeči odbor: Zupane Blaž, brivski mojster in posestnik v Laškem, predsednik; K krpe j Rudolf. mehanik v Laškem, predsednikov namestnik. Cilenš&k Josip, kleparski mojster in instalater v Laškem, tajnik. FasswaM Fran. trgovec v Laškem, blagajnik. Urat&rič HV.tfigoJ. krojaški mojster v Laškem, gospodar. Koschier Maks L.. kovaški mojster in posestnik v Laškem, odbornik. Perger fvan. krojaški mojster hi posestnik v Laškem, odbornik, Antloga F-ггс. orarsk5 mojster v Laškem, odbornik. Kofcol Prane čev-fjarski mojster m posesÄmifc v Laškem, namestnik. Cerovšek Jakob, mfnar. Žagar m posestnik v Rečici pr; Laškem, namestnik in Peternell Franc, krojaški monter v Laškem namestnik. Občni rfr>r. ki te bil prav zanimiv. !e skieni! med drn-grm г traviem ndanositno noto Nj. Veličanstva. več važniih sk^eipov giede izobrazbe obrtnega naraščaja, zahteva po lastn' okrajni bolniški blatjaijaii. protez aa OliZD glede razposlanih lepakov, češ. da ne bo razpošiljal glede VRFMPWQKO P0R0ČI10 „ЬЧя"« 22. januarja 1929. VWna barometra 308 R m Kraj Barom Timpei. * > * Smer «sli a in оггша z с -u - * 1 Pioavire oo- Ђ ' m in «еК Vrsta * mm a Pohorju je zelo ugodna ter za vs ' udeležence najlepši izlet. Svetujemo, da se priglase udeleženci dr. Orožnu, Prva hr» vat ska štedionica v Mariboru, kjer si lah» ko zasigurajo prenočišče in po želji vod» nika. . -.vv» Svetovno nogometno prvenstvo. V ne» deljo se je vršila v ženevi konferenca pri» reditvuiega odbora za svetovno nogomet« no prvenstvo. Zastopane so bile Francija, Švica in Avstrija. Pravila za te tekme so sestavljena po vzorcu olimpijskih pravil ter bodo predložena konferenci FIFA, ki se bo sestala v Madridu. Ženevska kon» ferenca je sklenila, da pri tem ne more so» delovati več kot 32 moštev. Ako bi se pri» javilo več moštev, ima FIFA pravico, da odredi izločilne tekme To sc najbrže ne bo zgodilo mnogokrat, ker se dosedaj za olimpiiado =ni priglasilo več kot 30 mo» štev Določitev mest za te tekme, bo рте» puščena FIFA Sluibeno tz LNP V zadevi reprezentančne tekme ZNP : LNP. ki se vrši 27 t. m. v Zagrebu, se vr&i jutri, v četrtek toč» no ob 18.15 kratka seja upravnega odbora Lokal: kavarna «Emona». — Seja poslov» nega odbora jutri odpade. — Tajnik L Sm-ški kurz pri Zlatorogu v Bohinju. JZSS razpisuje smuški kurz za začetnike, ki se bo v slučaju zadostnih prijav vtšiI pri hotelu Zlatorogu ob Bohinjskem jeze» ru. Tereni okoli hotela <0 kakor na'ašč za zač-tnike. Prijave treba poslati do petka na naslov: Jugosi zimskoeportni savez, Ljubljana. Dunajska cesta 1. Opozarjamo, da so cene prehrane kakor tudi prenočišča zek) nizke. adio Četrtek, 24. !annar]a. LJUBLJANA: Zaradi snaženja strojev program izostane. — ZAOkEB ti. 15: Reproducirana glasba — 17.30: Poljuden viotinsKi in kiavuski koncert. - i»J4i. Prc«o» iz Prägt: simiwiiötn koncert čfcikt fiiiharmonije. — PRAGA {6.30: Koncert komorne glasbe. — 19: Orkestralen koncert lahke stasbe. — 19.30: Simfoničen končen češke t»toarmo«Mie. - 22.30: Lahka godba. -BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. - 19 30: Violinski koncert. — 20: Odlomki ia starih čeških oper. — 22.30: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17-55: Koncert komorne glasbe. -20.30: Orkestralen koncert. - 22.30: Lahka eud-ba. — DUNAJ 11: Dojwldanski koncert — 16: Koncert kvarteta. - 20.05: Zabavne scen« iz nočnega življenja velemest. - Orkestralen koncert lahke godbe - BERLIN 16.30: Koncert na orgle — 17-30: Dramski večer. — 20: «Le Laude»; H. Smeriev koral za soliste, zbor in orkester. - Lahka glasba. - FRANKFURT 16.15: Prenos popoldanskega -koncert« iz Stuft! ga rta. — 20: Orkestralen koncert društva za propagando modeme glasbe. — Relacijski večer. — LANGENBERG 20.10; .. Orkestralen koncert faške glasbe. — 21: Literarno-giasbeni večer — Koncert lahke glasbe - STUTTGART 16.15: Po-poldranski koncert francoske glasbe. — 20.15: Melodramske scene iz dijaškega življenja. — 21.45: Koncert orkestra m solistov. — Humoreske.. - TOULOUSE 21.30: Labka glasba. -22.50: Violinski koncert. — 23: Koncert vojaške «odbe. - BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 18 20. Prenos, simfoničnega koncerta — 20.10: Dramski večer in koncert ciganske kapele. — LONDON 19 49 \ . Beethovnove komorna glasba - 20 35: Labka,'glasbe - 20.40: Prenos simfoničnega koncerta I Manchestra - RIM 17.30: Vokale« in lfls*iOrientalen koncert. — 20.45: Simfoničen - kancirt MartueoHevib skladb — 20.15: Orkestralen- koncert. — 21.40; Židovske narodne pesmi. Gospodarstvo Nevarnost pomanjkanja zlata za valutne svrhe Vprašanje, ali bedo svetovne zlate rezerve zadostovale, če bo polagoma večina denarnih sistemov zgrajenih na zlati podlagi, postaja vedno boli pereče. Znani švedski valutni strokovnjak profesor Cassel je ie pred leti opozoril na nevarnost pomanjkanja zlata za valutne svrhe ki more povzročiti težke posledice v svetovnem gospodarstvu Če je za kako blago veliko povpraševanje pri nezadostni ponudbi, se mu dvigne cena. Ker ra je zlato merilo za vrednosti mora pomanjkanje zlata dovesti do nezdravega nazado-' vanja cen in do krize v vsem svetovnem gospodarstvu. Spremembe v razdelitvi zlata na posamezne novčanične banke, ki so se lani pojavile v zvezi г uvedbo zlatih valut, zlasti v Franciji in Italiji in s povečanjem zlatih zakla dov nekaterih evropskih novčaničnih bank. so pokazale, da je nevarnost pomanjkm'a zlata hudo aktualna. 2e valutna konferenca v Genovi L t922. j« priporočala, da bi efektivno zlato imele le nekatere velike novčanične banke, dočim bi ostale države osnovale svoie valute na podlagi zlatih deviz (Goldexchange standard). Da bi se določile glavne smernice takega valutnega sistema je konferenca pooblastila Bank of England, da skliče posebno konfe renco vodij novčaničnih bank Га konfereu-«a oa se do danes še ni sestala V zadnjem času v evropskih državah sicet kovano zlato ni prišlo v obtok, vnedar pa je ie j «o večanje zlatih zakladov oosameznib navčaniČ-nih bank povzročilo težavno in morda celo nevarno situacija Naziraniu profesor Cas.-ela so se v zadnjem času pridruzüi tudi drugi ugledni strokovnjaki, med njimi znani John Mavnard Keynes. Kevnes računa, da je ns vsem svetu za valutne* svrhe na razpolago 2!Mi0 milijonov Inn-toT zlata od tega imajo Zedinjene države 40 % (pred leti so imele 50 %). Od letne produkcije zlata v.višini 80 milijonov funtov se polovica porabi za industrijske svrhe, tako da ostane za valutne svrhe 2rt milijonov ali 2 % svetovnega zaklada. Ker z napredovanjem gospodarstva in povečanjem prometa narašča tudi potreba po zlatu bi ta letni dotok novega zlata le tedaj zadostoval in bi ne vpiival na cene, če bi tudi normalno razširjenje gospodarske delavnosti ne znašalo letno več kakor 2 % V resnici j« ее mora računati, da znaša normalno raz širjenje gospodarske delavnosti okrog 3 % in bi torej svetovne cene m »rale glede na nezadosten dotok uovega zlita vsako lete nazadovati za 1 Pri tem pa se predpostavlja, da bi povečanje zlatih zakladov pri novčaničnih bankah ne presegalo potrebe, ki nastajajo zaradi napredka v gospodarstvu Upoštevane tudi niso potrebe, ki bi nastale če velike države v Aziji preidejo od srebrne k zlati valuti. V zadnjem času se opaža težnja nekaterih novčaničnih bank, da si nakopičijo čiui več zlata. Enakovrednost zlata in deviz za kritje so po statutih priznale le Avstrija, Madžarska. Bolgarija. Estonska in Italija. Nemčija Belgija, Poljska in Grčija so se od principa Gold exchange standard že boli oddaljile kajti v teb državah je predpisano, da mora pri 40% kritiu znašati kritje v zlatu vsaj 30 %. Pri češkoslovaški Narodni banki je predvideno da se ima zlato kritje povečati od 20 na 35 %. v Nizozemski je bil te dni minimalni odstotek kriti« povečan na 40 %, v Franciji pa se po novih statutih zahteva 35 % zlato kritje cbtoka bankovcev in Si-rovnih obveznosti. Če bo sedaj бе Kitajska rrevzela sistem ris te valute in nastopila koi kupec zlata potem so težki pretreeliaji neizogibni. Zaradi predpisov o visokem zlatem kritju :e največji dej svetovnega zlatega zaklada (dve trtejini do treh četrtin) tako rekoč pod zaporo in eo mobilne rezerve zelo majhne. Koncom preteklega leta »e bilo stanje zlatih rezerv pri štirih največjih novčaničnih bankah naslednje (v milijonih funtov): skup. rez. proste Zedinjene države 538 215 Bank of England 155 31 Banque de France 2т6 28 Deutsche Reichsbank 138 09 Kakor je iz gornjega razvidno, znašajo mobilne zlate rezerve teh štirih bank skupaj le 343 milijonov funtov. Francoska banka. Ki je že znatno povečala svoje rezerve, ima dane-s izredno močno pozicijo, ker ima pol^g 256 mililonov funtov efektivnega zlata (za 64 milijard Din) v inozemstvu še dobroime-tij za 270 milijonov funtov, od tega 100 milijonov funtov v Londonu Dobroimetja Francoske banke v Londonu znašajo torej 3 -io 4 krat koliko kakor proste zlate rezerve Angleške banke. Za la dobroimetja pa Francoska banka lahko vsak čas zahteva efektivno zla to. Glede na težko situacijo, ki je v zadniem času nastala opozarja Kevnes da je skrajni čas, da temu perečemu problemu posveti svojo pažnio Društvo narodov ker bi neza-željene spremembe kuprte moči zlata lahko izzvale težke posledice. — Naše rečno brodarstvo. Naše rečno bro-darstvo (na Dunavu Savi, Tisi Dravi. To mišu, na begeljskem kanalu in na kanalih kralja Petra in kralja Aleksandra ter na derskem in Ohridskem lezeru) se polaaoina toda stalno razviia. edino naš rečni izvozni promet je v 1. 1927 zaradi slabe letine nazadoval Preko naših rek je bilo 1. 1927. iz voženih (v oklepajih podatki za 1. 1926. in 19°5.) 330.900 ton (861.5000. 886 9Г0). uvoženih pa 4*25.700 ton (400 600 367-600), notranji promet le znašal 1.038 400 ton (1,025 700 912.300). tranzitni pa 1.121.000 ton (687.600. 4^0.200). Notran;i promet se je napram letu 1923 (ko je znašal 470.100 ton) več kakor podvojil. _ Občni »bor npnikov konltunsne mane Slavonske banke. d. d. v Zagrebn le sklican га 29. t. m ob 9. dopoldne v prostorih kon-kurzne mase v Zagrebu V laška nl'ca 53 I. stopniišče. I. nadstropje. Na tem občnem zboru se ima odobriti prodaja dragonskih vojašnic v Mariboru. — projekt delavsko • statistične centrale v Beograda Centralni sekretarijat delavskih zbornic v Beoeradu je izdelal projekt delav dobi torej Sušak « kratkem dva italijanska denarna zavoda, ki pripeljeta seboj tudi ves potrebni personal iz Italije. — Ko tik uri je razglašen o zapuščinski imovini Valentina Borina posestnika in gostilničarja na Vranskem (prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju 7- februarja, ogla sitveni rok do 1. marca, ugotovitveni narol 14. marca). Borze 22. jannarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devirni promet slab. Nekaj več povpraševanja je bilo le v devizah na Dunaj. Curih in Prat;o. Razen potrebe v devizi na Pariz W* vso ostalo potrebo krila Narodna banka Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji Vojne škode ostali v glavnem nespremenjeni Pri sredra'em prometu je za aranžma nrf-tirala 447-5 — 44Я5 trgovala pa se je kasa po 448 5. za februar po 425 — 423.75 in za december po 465 — 463 Investicijsko je dalje čvrsto pri 87 — 87 5 Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Prašiedioni po 925. v Unionbanki po 50.5. v Jugohanki po 91, v Srpski 153. v LjubPanski kreditni po 125. Med bančnimi vrednotami ie bila Slavonija nekoliko čvrstejša in se ie trgovala po 5.2-5 — 5.50. V ostalem so bili zakl nčki v Slaveksu po 101 — 100 in v Isisu po 24. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.815 _ 22.875 (22.845), Berlin IS.5.4—13.56 (13.545), Bruselj 0—7 9187. Budimpešta 0—9.9469. Curih 1094.4—1097.4 (1095-9). Dunaj 7.9924—8.0224 (8.0074), London 0—276.38, Newyork 0— 56.87, Pariz 221.6—223 6 (222.6). praga 1U8.2 -169 (168.6). Trst 0_ 298.23 Zagreb Amsterdam 22.81 _ 22.87 7.9924 do 8.0224 Berlin 13 53—14.56 Bruselj 7 У037 do 7.9387. Rudimnešta 9.9219 _ 9.9519. London 275.98 - 276.78. Milan 297.117-299.117, Newyork kabel 56.885 - 57 085. Newyork 56.77 — 56 97. Pariz 221-74 - 224.74.'Ргэяа 168.2 - 169 Curih 1094.4 — 109-.4 Cnrih. Zagreb 913. Pariz 20.42. London 25.21875, Newyork 520, Milan 27-21 Praga 15 335. Dunaj 73-05 Budimpešta 90.675, Rer-lin 12a56, Bruselj 72.25 Amsterdam 20S.45. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kre-L 125 den- praštediona 920 den. Krfditni zavod 175 den., Vevče 120 den- Ruše 260— 280. Stavbna 56 den., šešir 105 den. Zagreb Državne vrednote- Vojna škoda aranžma 447.5 - 448.5. kasa 447-5 - 148 5, za februar ex 423.75 — 424 za december 461 do 461.5. investioieko 87 — 87.5 agrarne 53 — 53.5; bančne vrednote: Praštediona 925 — 940. Unionbar.ka 56.5 — 57. Kreditna 93 den., Juso 91 _ 92, Poljo stara em:?i'a 17-5 - 18 53 — 53 5 Narodna 7l00 _ 7200, «rpska 152 — 153. Zemaliska 138 — 140. Ljubljanska kreditna 125 _ 126. Hrvatska 64 blago: industrijske vrednote. Narodna šum-ska 30 - 35. Gutmann 199 _ 205. Slaveks 100 — 10t. Slavonija 5 — 5 5 Danica 162 00 170 Drava 470 _ 510 §ečerana 475 — 490, Mlinska 20 den.. Brod vagon 325 — 35D. Vevče 125 den Trbovlje 480 _ 485, Dubrovač-ka 505 blago, Isis 23 _ 25. WIUJJUIHW u t-»wuU LjnMlan«ka Masovna borza (22. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena Zaključeni so b-li 3 vagoni desk. smreka • jelka. Deželni pridelki: Tendenca čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov posta.xa, mlevska tnrifa. plač 40 dni)" baška 80 ks, promotna pc 285 _ 287 5 za februar po 290 _ 292.5. za marc po 297.5 — 300: moka: ?Og> fco Ljubljana plač po sprt emu blaga po 420 do 425: turšHra: baška času primerno s-iha po 295 — 297-5: tečmen: baranjski, pivovar-ski 68/69 kg 345 — 347 5; baški. ozimni «7 68 kg 430 _ 432.5. Novosadska blagovna borza (22. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 28 vagonov pšenice. 4 vagone 'efmena. 22 vagonov turščice. 10 vagonov moke m 1 vagon ovsa. pšenira: baška. b^ška potijeka in sremska. 79 80 kg 240 — 242.5: banaška in gornjeba-пябкч 235 - 237 5 Ječmen: baški 252.5 do 257-5; baški. pomladni 270 _ 280 Oves: baški sremski in slavonski 240 — 245 Tnršči-ra: baška in sremska 250—252.5; za februar 260 _ 265: baška za marc mai 282.5 do 287 5: sremska za marc - mai 2825 - 287 5. Moka: baška tOff» in <0»rg> 340 _ 350: <-2» 320 — 3.40; *5» 300 — 310. <65 270 — 275; *7» 260 — 265 Otrobi: baški ir sremski 180 do 185 t>unaiska borza ra kmetijske proizvode (21. t m.) Po močnem nazadovanlu tečajev v preteklem tednu, je ta teden nastopila mirnejša tendenca. Zaradi nazadovanja cen v Budimpešti so interesenti postali bolj re-»ervirani V pšenici tudi pri cenejših oomid-bah ni bilo najti kupcev Tudi v turščici jo bil promet zaradi mlačneiših južnoameriških notacij slab- Uradni tečaii so ostali nespremenjeni Dunajski goveji sejem (21. I m.) Dospin 3025 komadov, od tega 60 iz Jucoslavi e, 12Л8 iz Rumuniie ln 5"5 i* Madžarske One ад popustile *a 10 groSev promet ie bil slab. Za ket žive teže notirajo- voli Izjemno 2 - 2.20 I. 1.80 — rl.90 H 1.Ю — 1.55 III. 0Я0 — 1.05, biki 0:95 — 1 35, krav« 080 do 1-30, slaba živina CL5S — 080. Iz življenja in sveta Afganistanski uzurpator Baka Sakao ^ - ш « ш «v« л ч тёш Karijera bivšega poglavarja razbojniške tolpe, ki je pregnal Aman Ullaha in san zasedel prestol Osebnost novega vlastodržca afga» nistanske države je zavita v precej glo» boko temo in tajinstvenost. Angleški {isti, ki se močno zanimajo za najno» vejšo revolucijo v azijskem življenju pišejo, da je ghazi Habib Ullah kan res sin navadnega nosilca vode, ki se je z izredno spretnostjo zavihtel na prestol suverena. Njegova preteklost je v mnogočem nejasna, vendar pa ze» io dramatična. Radi neke storjene mu krivice, se je maščeval nad svojimi prijatelji in znanci s tem, da je pu« «tošil po deželi. Nekoč se je potikal v bližini prestol« niče, koder se klatijo sumljivi elementi. Sešel se je z obskurnimi tipi, ki so ga napadli in mu hoteli odnesti puško. On pa, ne bodi len, popade orožje sam, sproži parkrat petelina in ubije dva na« padalca, ostale pa rani. Oblasti so ga obtožile zločina in mesto zmagoslavnega vhoda v Ka» bul, po katerem je vedno hrepenel, je moral prikorakati v prestolnico Afga» nistana vklenjen v verige. Sodišče ga je obtožilo radi umora in ga vrglo v ječo. Pozneje mu je bila kazen odpu« scena na podlaöi dekreta o amnestiji. Iz ječe prisedši. se je prepustil divie« mu življenju in je živel v planinah, kier je zbiral okrog sebe podivjane ti» pe. Z njimi je kradel in napadal ne sa» mo zato, da je lahko živel, ampak tu» di zato, da je dajal drugim. Tako je kmalu postal popularen med neukim prebivalstvom, ki ga je vzljubilo in vi* delo v njem svojega branitelja. Pogumen kakor lev Neki angleški častnik pripoveduje, kako se je srečal z njim na afganistan» sko«indijski meji. Baka Sakao je bil takrat delegat pri nekih pogajanjih г Angleži. K pogajanjem ga je delegiral baje sam Aman Ullah in ker se je do» bro obnesel, je bil celo odlikovan. Že njegova zunanjost ga je delala izredno priljubljenega. Ljudstvo je fascinirala že njegova postava, kajti Baka Sakao meri v višino 1.80 m. Barva njegove kože, je nekoliko svetlejša od polti af» ganistanskega prebivalstva. Zelo je liudem imponirala tudi njegova spret» nost v streljanju. Ne le, da je spreten strelec, ampak ima tudi levji pogum in je že večkrat izpričal, da je pravi moj« ster v bojevanju. Angleškemu častniku je pripovedo« val, da je imel v mladih letih privid ki mu ie obetal sijajno prihodnost. Vi« del se je na čelu muslimanske armade, ki je podila nasprotnike in ustrahova« la ves svet. Odtlej mu žilica ni dala miru. dokler se ni povzpel na sedanje mesto. Prvi Byrdovi poskusni poleti Pusta bela površina, ki ovira orijentacijo. — Byrdovo moštvo bo moralo zgraditi aerodrom. Preko Londona prihaja vest, da je komander Byrd že podvzel prve po« skusne polete proti južnemu tečaju. Dvigni se je vselej z oporišča na Ros« §ovi ledeni barijeri, in sicer s točke, odkoder je Amundsen 1. 1910. nastopil potovanje proti južnemu tečaju. Dasi pa je letel precej daleč proti kopnu, vendar ni mogel napraviti posebnih ugotovitev. Posrečilo se mu je dognati le to, da je teren, ki ga ima pod seboj izredno težak in pust. Nikjer na njem ni opazil značilnih po« sebnosti, ki bi omogočale orijentacijo. Površina terena je bela. Črta, kjer se konča led in začne morje, je edina, ki ее ostro loči in da spoznati, vse drugo je zamegleno in zabrisano. To je napotilo Byrda do spoznanja, da bo raziskavanje južnega tečaja v aeroplanu silno težavno. Ekspedicija bo morala čim hitreje in sigurneje na« daljevati z utrjevanjem oporišča, ki mora biti dovršeno preden nastopi zi» ma. Delo je sedaj silno težko. Gradi« vo za zložljive lesene hiše in tovori se morajo prenašati s «City of Newyork» na led, kar je zelo zamudno. Obala pa« da strmo v morje in prenos vsake tone zahteva velikanske priprave. Byrd je tudi prišel do prepričanja, da ne bo mogel opraviti ničesar, če ne bo imel na razpolago primernega aerodroma Zato bo moralo moštvo čimprej za« četi s temi pripravami. Najkočljivejše vprašanje je, kako zaščititi letališče in vzletišče z lesom in lopami, da ne dvig5 ne vihar vsega skup v zrak in ne odne» se oporišča v morje. Kakor so poka« zala dosedanja izkustva, nastajajo v bližini Rossovega zaliva čez noč silni viharji, katerim se ni mogoče upirati. Vse to bo treba premagati, da se omo« goči uspešen potek ekspedicije. Byrd je velik optimist in njegova dobra vo« lja vpliva izborno tudi na njegovo mo« štvo, ki zaupa svojemu poveljniku. Pred nastopom zime kani letalec raz« iskati Kitov zaliv in Rossovo morje, potem se bo lotil poglavitne naloge — polet? na južni tečaj. Za predpust! konfeti. serpentine kreppaipir in zirlamde za dekoriranie. papirnati krožniki in čepice, razslednice za šaiiivo pošto itd priporoča M. TIČAR, LJUBLJANA. Društva popust! Društva popust! Paiiški boulevard v solncu in snegu Moderna amaconKa Gdč. Rahela Grossl ie zmagala pri prvenstveni jahalni tekmi Iz Pariza v Cannes. Progo, ki It dolga 980 km, ]e preiezdlla v desetih etapah Cecile Sorel, znana pariška Igralka, je Imela pred kratkim eno Izmed svojih običajnih afer. Neka pariška tvrdka ]o Je tožila, ker ni hotela plačati 81 klobukov, ki iih ie prejela od te tvrdke. Sorelova se ie zagovarjala, da Jih Je prejela samo v reklamne svrhe In da so bili dovolj plačani že s tem, da iih Je nosila na odru in na ulici. Sodišče Ji Je dalo v glavnem prav ln Ji Je odmerilo samo manjšo odškodnino Temne oči Londona Umoril ženo. da bi prejel zavarovalnino V Londonu so odkrili umor, ki ga je izvršil morilec radi tega, da bi prejel visoko zavarovalnino, za katero je bi« la zavarovana njegova žrtev. Zanimi« vo je da se je morilec odločil za umor pod vplivom kriminalnega romana Ed« garj« Wallacea «Temne oči Londona». Junak tega romana zavaruje za veli« ke zneske celo vrsto ljudi in jih po« tem na skrivnosten način ubije, samo da prejme zavarovalnino. To roman« tično figuro si je napravil za vzor vrt» narski podjetnik Henry Davies, za žr« tev pa si je izbral svojo lastno ženo. Nekega jutra so našli 581etno Mary Daviesovo mrtvo v sodu vode. Davies je imel v svojem vrtu več takih sodov. Sprva je bilo videti, da je starka pad» la v sod in se utopila. Preiskava pa je dognala, da je neznan morilec privle» Maksim Gorki: Moj sovražnik Ko mi je bilo devet, deset let, sem $mel. sovražnika, svojega sošolca Va-sjko Ključareva. sina nekega uradnika. Bil je izredno pogumen rokoborec, mr-šav, a prožen kakor jeklen prot. Bila sva se. kadarkoli sva se srečala, da so tekle solze in kri. №sva pa jokala toliko od bolečin, kolikor od jeze: eden kakor drugi ni nikoli zmagal. Ko sva se drugič zopet srečala, je izbruhnil boj iznova — nikoli pa ni bilo zmage. Vso zimo sem upal. da bom Ključareva vendar že kdaj toliko pretepel, da mi bo priznal prvenstvo. Ta pa se je seveda tolažil z isto mislijo. in tako sva strašno sovražila drug drugega, kakor se pač sovražijo samo otroci. Veliki teden sem srečal Ključareva v Predilni ulici, znameniti zaradi močvirja. ki se niti poleti ni popolnoma posušilo. in v katerem je baje utonil celo koni. Na eni strani ulice so bili po vsej dolžini vrtni ploti. na drugi strani pa so stale nizke hše, pred njimi ozke brvi — in glei. tu mi je prihajal naproti po stezi Ključarev, praznično napravljen. V hipu se je vrgel name, pri tem pa mu je spodrsnilo in njegove roke so se skoro do komolca zarile v blato. Pomagal sem mu na noge; omahnil je, pogledal zamazane rokave svoje srajce itn rekel priseljeno se smejoč: — Nu, to bom teipen! — Kako? — Zares, ie potrdil, nato pa je vzdih-nih in vprašal: — Kdo tebe tepe? — Stari oče . . . — Mene pa oče ... Premišljeval sem, da mora pač- oče gotovo imeti zelo trdo roko, pa sem hotel tolažiti sovražnika: — Saj je velika noč, najbrže ne bo hudega. A Ključarev je brezupno zmajeval z glavo. Nato sem se mu ponudil, da mu oči-stčm rokave. Obotavljaje se in molče ie privolil v to. En konec ulice se je iztekal v rupo. Tu je bila mlaka, ki so io ljudje imenovali »Djukov ribnik«. Ključarev si je slekel srajco, jaz pa sem stopil do kolen v vodo in sem si iel izpirati umazano srajco. Dan je bil meglen in hladen, moj sovražnik je prezebal in klavrno opazoval, s kakšno vnemo sem se spravil na pranje. Ko je postala temmorjava barva njegove srajce rumena, je tiho rekel: — Je pač vse zaman. Saj je takoj videti, da je pokvarjena. Po kratkem premisleku sva sklenila, da posušiva sraico. Že takrat sem bil jel kaditi izvrstne cigarete »perzičan-ke«, deset za tri kopejke. Užigalice sem imel v žepu. Stopila sva iz rupe, zakurila na samotnem kraju v razvaji-nah pogorele kovacnice ogenj in sušila srajco. Molčala, sva. O čem naj bi se tudi pogovarjal s sovražnkom? Od dima ie srajca počrnela. Na dveh krajih je napravil ogenj luknjo: manjšo na rokavu in večjo na hrbtu. To je bilo pač vredno smeha. In sva se tudi v resnici smejala — seveda, ne preveč veselo. S težavo si je Ključarev oblekel srajco, ki je bi'la še vedno mokra, namazal si s sajami obraz in mračno rekel: — Domov pojdem. Danes se ne bova več tepla. In je šel. Smilil se mi je. Častna beseda, tisti dan bi bil rad nastavil svoj hrbet udarcem njegovega očeta. Čez nekaj dni sem spet naletel na sovražnika in sem gar vprašal: — Ali si bil tepen? — Kaj tebi mar, mi je odgovoril in stisnil pesti: — Nastop! Naptej! kel starko do soda in jo pahnil vanj. Izkazalo se je tudi, da je Davies pred kratkim zavaroval svojo ženo za dva» najst tisoč funtov. Kritične noči so čuli sosedje obupno kričanje na pomoč iz Daviesove hiše, ker pa se je vpitje kmalu poleglo, se niso dalje zanimali za dogodek. Davies je nato legel spat, zjutraj pa naložil Eovrtnino na avtomobil in oddrdral v ondon. Branjevec, katerega je zalagal z ze« lenjavo, je videl, da je razpraskan po obrazu in krvav na roki. Vprašal ga je, kaj se mu je zgodilo. Davies se je ta» ko nerodno izgovarjal, da so prišli zlo« činu in storilcu na sled takoj po nje* govem povratku domov, kjer so bili med tem odkrili, da leži žena mrtva v sodu. Zdravniki so ugotovili, da je bila žena po obupni borbi z morilcem za« davljena in potem vržena v sod. Dva zoba sta ji bila izbita. Obraz ji je bil strašno razpraskan. Daviesa so takoj aretirali. Krivdo je skušal zvrniti na neznanega storilca, ko pa so mu pred» očili vse indicije, je priznal, da je iz» vršil umor pod vplivom romana «Tem» ne oči Londona»._ Srce izven prsnega kosa V neki porodnišnici v Birminghamu se je pred nekaj dnevi rodilo dete, ki je silno privlačen objekt za zdravnike cele Angleške. Dete nima srčne miši« ce v prsnem košu, ampak izven njega. Srce je priraščeno nad košem in pre» vlečeno samo s tenko kožico. Utripa« nje srčne mišice je vidno s prostim očesom. Ker pozna zdravniška veda malo takih izrednih slučajev, so kirur» gi skleniti otroka operirati in prevleči srce z močnejšo kožo, da bi otrok ostal ohranjen vsaj za eksperimente zdravniške vede. Volkovi napadli vas, srne prišle v mesto Rumunsko naselbino Homario na Sedmograškem je prošle dni napadel trop volkov. Poročila govore, da je bi« lo zverin štrideset repov. Trop je glas« no zavijajoč šel skozi vas, naskakoval plotove in podiral vse, kar mu je bilo na poti. Nekega kmeta je zavijanje iz» vabilo iz postelje. Stopil je iz hiše, da bi zadostil svoji radovednosti, a pla» čal je to z življenjem. Kmetje, ki so mu prihiteli na pomoč s sekirami, ko» sami, vilami in drugim poljedelskim orodjem, so morali prestati težko bit» ko z volkovi. Šele po napornem boju s razfjnali lakotnikt in jih pregnali v gozd, odkoder so prišli. Nasprotno je ostra zima letos pri« vabila srne iz Dunajskega lesa narav« nost na Dunaj. Ena je prišla do Meid» linga, kjer so jo vjeli živo in oddali društvu za zaščito živali, ki je žival nakrmilo in jo izpustilo zopet na svo« bodo. Dve drugi pa so ljudje tako dol» 2o preganjali, da ju je od strahu zade» la srčna kap še preden so ju lovci ute» gnili ustreliti. шшш 'шешшшш. Bacili bolezni pridejo najlažje v naše telo potom ustne in ?rlne odpr'ine Го naneme-Ijitejše razkužite in jo napravite odporna proti napadu bacilov ako uporabljate okusne ÄNACCTPAST a.WÄKTDERA Dobe se v vseh lekarnah, cena jim je zelo primerna! Nov praznik v Albaniji Sledeč vzorom Kemala paše v Tur» čij, je sedaj albanska vlada uvedla ne» deljo kot oficijelni dan odmora v ted» nu. Muslimansko prebivalstvo dežele je novost sprejelo mirno brez protesta. Albanci so doslej svetkovali v petek. Vlada v Tirani je izdala odlok, ki pra» vi, da ostane petek še zanaprej v ve» Ijavi kot dan molitve, ne pa tudi kot dan počitka. Smrt na smučarski turi Ravnatelj Češkega tiskovnega mada v Piagi, И ie, kakor smo pisali, pred dobrim tednom zntrzoit na smučarski turi v Krkonošifa Najboljše, naj trajnejše, zato najcenejše! Kakor starorimski diktator Cincinatus sa |e vdal ameriški državni predsednik Coolidge po dovršenem delu na svojih zadnjih počitnicah na otoku Sapeln v Georgljl radostim pod eželskega žlvljenla. Kmalu se ilm vda popolnoma — ko Izroči svoje posle novemu predsednika Hooverju. Na sliki ga vidimo, ko se vrača s volovsko pripre go z lova. Bila sva se, kakor se mi vidi, še bolj togotno nego poprej, a brez uspeha. Moj sovražnik se je naslonil na plot, obrisal si je fari z razbitega nosu in rekel: — Močan si postal. — Tudi ti, sem odgovoril, stoječ na kamnu; imel sem oteklo oko in razklano ustnico. Po teh besedah, v katerih ni bila samo prikrita bolestna zavist, amnak tudi vzajemno spoštovanje — tiha slutnja. da si ne stojiva nasproti le kot sovražnika, ampak tudi kot mojstra — sva se ločila. Nato sva se še dvakrat alu" trikrat udarila, nisva oa mogla dognati, kdo izmed naju je zmagovalec in kdo premaganec: pač nisva nikdar razpravljala o tem. kdo se je slabše obnesel. V avgustu, po dvodnevnem nalivu, sem zadel na Ključareva v zagati za Poljsko udico. Sedel je na prevrnjenem plotu in stiskal brado v dlan. Ko ie dvignil obraz, sem zapazil, da so bile veke njegovih drznih oči rdeče in otekle. — Nočem se biti, je rekel. — Mar se bojiš? sem ga vprašal, da bi ga zdražil. Nato pa je odgovoril: — Sestra mi je umrla. Pa to še ne bi bilo tako hudo — bila ie majhna, še dojenček. Je pa nekaj hujšega: v kadetnico me hočejo vtakniti. Razlika med kadetnico, velikanskim poslopjem v Kremlju, in med kaznilnico ie bila pri meni edino v tem. da je bila kadetnica siva, kaznilnica pa neprijetno rumeno pobarx2na Vse visoke hiše so se videle meni, majhnemu paglavcu, sovražne in sumil sem, da je tamkaj doma dolgčas, zaradi katerega bi si lahko oči izjokal. Moj sovražnik se mi ie smilil, ker so ga hoteli predati temu dolgočasju. Sedel sem k njemu in sem mu rekel: — Pobegni! Vstal ie in mi je prvič podal svojo bojevito roko, katere moč je bila mojemu telesu le predobro znana. — Zdravstvuj. bratec, je rekel tiho in ne da bi me pogledal. Čeprav je gledal vstran, sem zapazil, da so mu ustne drhtele. Z veliko težavo sem mu odvrnil: — Zdravstvuj! Pa tu ni bilo nobene pomoči. Dolgo, otožno sem gledal, kako je odhajal moj ljubi sovražnik počasi, nevoljno po razmočeni, spolzki stezi. In še dolgo potem mi je bilo življe. nje brez sovražnika pusto in prazno» i ; Harvala, m* u/e. dopisa : Ьл суса, j a. nahh, одиълоо. j у* pustah, oAj, OgLcunood j d^Ak Jutra,', 1мЉЏсиш, i ^'Jtrn,спмЈиџ Tal iL j ж iJU, oglasu, k*, jluijfo o pckfbdouaJsva. иг. roafxL ; it» tcwuuv. obcubsUia. ivaka Ьглмйз, jo pcu~ -Naj j ^ uyst zjrM-jak Dtn. 5 - Pn^tayhcfta. uv tijrx> VuiJ- 'vnm ^т^шттштт^шяш^шшчяшт^тшттттштшшшшяшттшттшвв^^явшятшшш' Ost pnstojlxJiA. jt^ Kjpathv U. оЬвллт. i nstrocJim,. so c*r /» oylasv пл prynheut* čikovas гоеил ро/Ыл trn пЈ/исл (fublf/uia.. it n&42 iibUcK,, djtypur-oxjtubfO. UL, oylauro tryor*rke4j J)ul 5 - '( a pošiljanie oonudb in dajanje naslovov je plačati oosebno pristojbino Din 2.— kličite telef štev 7-*<>•> tor eVany — na lrn*b* v Ljubljani, androva 2 1615 -sar oomoxn?ka . Jetalra in lzd"lovalc,a i klob&s dobrega n -га i^em Ponu ib» na > oddelek «Jutra« |К>! «7ac 1610 r»xr Nemško konverza-ci.io in pouk daie izobražena go^pa |ю 10 D'n uro Vprašati na Poljanski cesti 13/U levo 1CÖ0 Katera plemenita oseba bi tr a«milil» mlade Inte. 1'ffentne lekli"» b bi ji irw-k rb'-!a mesto prodajal ke t! hlagainifarke Pro -i usmiljeno -rce NaHo? v oglasnem^ oddelkn »Ju rra« 1441 Eksportnim tvrdkam Ve58 nakapovalec vsakovrstnega le-a. kakor tuli ielezn uragov, z dolgoletno prakso, ki pozna vse kraje in dobavitelje \ Sloveniji io Hrvatski Seli tvrdk«, za katero bi proti proviziji aii -рогагпти stal no nakupoval Ponn ibe na oglas oddelek «Jutra» pol «Ve !k promet». 1673 Entlerlca mlada izurjena v entlanjti in Šivan и linesra nerila — iS5e *1и£Ье Rre tndi ij-v"n Ljubljan' Cenjene jk). nu Ibe na o r Zanesljiv šofer Ire" i ki ie tndi zmoi n Sü on o^ria pi-arni*k» moč — Ы>1 služIlo v večjem £Г r n» deieh Preilnost zučeni ključavničarii '•i v i ogla. nem od I Iku .Ji »» 1578 [merko dekfe г ъ lu^n kuhat) a je o »sel. iO-podinj»ki>i ; r, ii .;ob) službo v i..: Ii tioljäi ilruž П' v > eč ;rajn na deželi Našlo» ».-nem oddelku «Juira» 1577 N>akarico servlrko in sobarico rrijn sprejmt- takoi Mar bcr^ki dvor Ma 1575 Vajenca mizarski moj-ter Po , daje Kopriva. Ljub-Alelu-androva e 14 1681 Šofer -posoben v«b |wpravil na avtomob.lu, želi službo k osebnemu vozu Službi nastop. iahko takoj Gre za vrako plačo Pismene po nudb« na podružtiico Jutra v Celju pod «Zanesljiv in trezen» 1626 Kot gospodinja k -ainostojueuib go-(« ta ali vilovcu i !i boljše dekle. vešče go-[>o linjstva in samo tojne kuhe ter lju biteljica otrok Cen ene po nu lbe na oglasni od lelek «Jutra» pod «Gospodinja». 1651 Absolventlnja trgovske šob. žel primerne službe Cenj ponudbe na oglasni oddelek «Jutra pot «Začetnica». 1642 Kontoristlnja lllelljrer.tna - t V. б etno or*ll>0 I enanjem oopolne ■-a kniffovodstva verzira na P vseti ni-arniškil' oa iieah nam^šč^n.ia orl jšeflr IW'ljetju Cenjene .Mtnutbe na «е'я- oddelek .Jutra» (>od «Zane*!jiv4 in 'nčna 1200» 12:« Ekonom verztran v vsi h «trokah l.m>tij.-tva « večletno prakse na velepo-estvih. »eli -i|rtem niti 'lužbo -Cenjene [ЮПП Ibe na oglas .iddelek «Jutra» pod Šifro «Ekonom» 808 Th Kntman: Janko in Stanko t. * Nov skobefnik Na lov «Jutra» pro!arn oddelku ogla 1664 Otroški voziček na peresih dobro ohranjen prodam Naslov v oglas, oddelku «Jutra» 1663 Gospodinje! Podgane ubija RAIOL |>oljsk- miSi ubija ARVIi IN' ščurke ubija GAM 1 PIM -tenice ubij, S'IKNOL t.»lhe ubija PULEKSIV Dobiva -e p o v - o d Biokemia Zasreb Hatzov* ulic» st 25 Telefon 59 69 Puhasto perle -azpotiljaa ih» o o o » - t n o*jtn7 Z, izv-fitev vsakovrstnih kleparskih in kovi-nostiskarskih del i priporoča tvrlka Jo-Otorepec Za Gradom St 9 (ob koncu StreliSke olice), Ljubljana 1662 Krznar prejem» 1мюе Rune In mačke » »troj-nje lei bar Vanje oo celo nizki een K netit Juru krznarstvo Marijin trn 1/4 167 Avto hladilnike vs® vrete strokovno po pravlj« Ou-tav Puc, -plo šno kleparstvo, TrlaSka c.eeta. 1545 N. Sadlucki hirosol pMhogralolog m lizipnonn.t — Po -kujinih («datkih i dlani pisave in iic č.ta značaj prošlott. ■edunjost in bodočnost — S|»ejetna vsak dan od 9 do 12 iii od Ž do 1 ure v Ljubljani, hotel «S on» soba St 21 1 nadstropje 1271 Stanovanje 4 crliktb «.b »nhin», ae oalnic. *n orlttklin ...Idam tokoj »Ii poil№J' г« tntMi D:b mesečno »lov po« oglasni «Jutra» Mirna družina išče i 1 februarjem »ta novanje 1—2 sob in kuhinje Ponudbe X navedbo cene ta oglasni oddelek «Jutra» pod «A E stanovanje». 1677 Gospoda sprejmem takoj na stanovanje v sobo i posebni u vbodom. Ulica na gran 7. 1684 Javna dražba najdenih |>reo«>stvom — Po;zve «e v oe1»?nem oddelku «Jntr*» 1378 Galanterij, trgovino prodam na iirom tni oe-ti v Ljubljani Ponudbe pod «Galanterija» na oglasni oddelek «Jutra». 1640 Gospodična .rednje bUro>ti. s 70.000 Din premoženja, teli res-negk znanja z večj.m po-Za 475 se^tnikoui ali trgovc m о I ------45_5ij let starim Vdovci bre* otrok nieo lakijučeni Cenjene dop.sp do 5 febr. oa oglasni odiltlek «Jnt-a» pod «9t 1494» 1653 Strokovna podjetje o «plošno radio tehniko KUIUAN« tltko« rov» C. 4 puškar f. K. Kaiser, £jubljana Kiitieresni trg «t 9. kupuje m prodaja «tare puške, «amokrese ter t>r«rvzema iste « icunnei'sk« orndaio LACIGOGNE čeko ?(h ie naiboliša Tvrdka S T. NOVOTNY Z Ljubljana, Dunajska cesta razdeljuje darila vsem kupovalcem te izborne znamke. Vse vrste moko IZ nnjbuIjSe han&Ske |>Se-nice dobavlja po najn.ljih cenah Fran Juvan valjčni mlin Sr-dnje Gameljne — (•oSta St Vid nad Ljublja no Zahtevajte cenik! So lirtn» postrežba 35 Spone: 00 000 кг bukovih ta. 120 cm dolgih. 30 (-m Širokih, 1 mm debelih, ab vagon Din 3.50 kg Radio Reklam Jugoslavija. Subot.ea — Pošt pre-inac 48. 1371 Lep avto dobro ohranjen. äe?tsede-žen poceni nap-o 'яj Na-s'ov pove oglasni oddelek «Jutra» И87 Ц Büffet prodam *» 35 00Г Din. ali Pa sjvrelm m družabn;k* ali sotrudnika * IO—15 000 Din - Buff.t. Zagreb. Maksi-1 takojSnfem' plačilu mirs&a 69. 1644 Dergan Laško X 'JI Salonsko garnituro Oost'lno ■'obro Irtočo prodam za 70 000 Din Bnlfet. Zagreb. Maksimirska 69 1645 Skladišče ki pod «Trgovin»» t406 'ШШЖЈЈЈ Jamski les na nrogi 81ovenjirrart»e— Celje in Olje Maribor kn nim Ohvezn> ponudb* na naslov Drairotin KoroSec, Šmartno ob Paki 1204 Opremljeno sobico tračnu 1С -vetlo Uko idilam mirni to «olidni go •podični Naslov v oglas, oddelku «Jutra» ll«S Kot sostanovalko -jirejrnem takoj go-jiodično |Ю nizki četi Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 1665 Opremljeno sobo * posebrrm vbodom oddan takoj v bližini dramskega gledališča Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 1634 2 pisarniški sobi vt-okopritlčnt - odne-no -knpno S'iri sobe. zelo |>ri tn»rn» zdravnik* oddam v centru mesta Naslov -Stanovanje ogUenew oddelku «Jutra» pritik'lnami, v Trnovm ^609 ali Na Prulah Ift« m n» stranka Najemnino plača ,% .. . ev-nt po! leta naprej — 'Wem|lewn «Ob" Ponudbe na oglas oddelek ln parketlrano. rtek- «Jutra» pod šifro «Takoj "'ka oddam t go-podlč stanovanje». 1239 nama n» Starem trgu 34/11. levo 1605 Stanovanje „ „ ., 2 «on. kuhinje predsob« /ИаШПО SOmCO in («rltlklin olrtam » 18 'akoj poceni oddam - hra- febrnariem Naslov v ogl. no alt brez lat« т Jldovkl oddelku «Jutra» 1549 uliel 8Д. 1690 I esna veletr?ov?na obäirna. iSč- drnlabni'ke za povečanje . prnm-ta ki bi so'e'oval aH flnan"i-al r ?.ne«ku Soo—5^0.000 Din. — P sm^ne ponn'be na o?la«. oddelek «Jutra» pod šifro «Resni drulabnik». 1079 Stanovanie petsnhno iščem hlizn Poziv! Pro»im dotičnega gospoda i očai za njegov naslov, ki mi je vračal pogled« pri Zalazniku in 22 t- m opoldne na Jurčičevem trgu, na vogalu marja Krapeža. Na oglasni oddelek «Jutra» pod «Svidenje». 1682 Ivo Milijonska hvala! Rud prehlad in -tara bolezen Hrepenenje neizmerno! Kedaj pride čao? Vroče poljube — M 1687 Trgovec Seli znanja s simpatično sro-podično v -taro ti od 30—26 let. ki hn3 veeelie do tr„'ov:ne ter da poseduje n»VaJ rotorine - Ne anonimne dopise po mož nosti » sliko ki »e vrne na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Dober mož» 1658 Amerikan. harmonij l» Kanade, prodam Ozle-dati na trgu Tabor 6'p — levo. 1595 5 mladih psičkov lepih volčje pa.-me napro daj na Brdu 18 nad Vičem 1590 Nove citre g o ugodni ceni proda vegler Ce!je, Sodniiska *'eza t 1686 Očala so se naš*a Dobe «e na Jurčičevem trsu «t 8/ТП 1637 Lokomobila poHi«tablln» t« -20 HP _ za kn» tenfe a la^nlem -n ortj»rttr| l*vanrnrtro "i потоп nanrodai Itadlo Reklam Jn rt"enn-rte«nn z Ю 11 tn 12 dMPivVofl, ohran:e- ne kun'mn Ponit't^e na nnSfni n-edal 133. T.iuv,!" na. 1688 l^lpvrt^p fitr« samo še Oin 380 - ti te pn Шпt Brezni uunliano Mestni trg 3 v-a do ukoi igra na epše ■iioven>ke i" nem ške komade 'n šlagetje ki o v največji izb ti na ra/polago retefon tn». 43« Popravila vseh pisarniških strojev IVAN LEGAT. Maribor Specijalist za pisarniške stroje Vetrinjska ul. 30. /SAK PCTElf nemo ena 90 enovkf Anton Legat t gov na Liub>|üna. .ukioS eva c. «t 28 lä/l. Cfanovan'p v 5 a .obno :iče »dravnlk Ponn Ibe ns Orl»-ni .odde lek »Jutra« pod Šifro »t* ЬеичпЛа 14 na'cor erte" koj stanovanje«. Dvo prprnl sobi m—-H. s Stedl'nlki po 195 Din takot na ratpolaso [ ^sl P- "- »>o4 N.»»!ov v oglasnem oddelku i «'arl'a PnVit 14471 «Jutra». 40 m»1« v tmffli no- ma -f«nltt «.irft. .Tn<*n Poltan- 1372 16831 fkl pretlnac 48. < »re« n «eravt želodec uOVRO SEBENtl iJUeiJAN* VII Zahvala« Ob bolezni in smrti našega predragega, srčno ljubljenega soproga in očeta, gospoda Matko Röthla sekretarja direkcije pošte In telegrafa v pokoju izrekamo svojo toplo zahvalo vsem prijateljem in znancem, ki so ga obiskovali in spremili k zadnjemu poč.tku. izrazajoč nam s tem svoje sočutje. Posebej pa se zahvaljujemo zastopniku direkcije pošte m telegrafa, zastopniku glavne pošte in drugemu peštnemu uradništvu; dafje zastopnikoma ljubljanske mestne občine in mestnega stavbnega urada, kakor tudi ostalemu uradništvu raznih uradov. Enako se iskreno zahvaljujemo za mnogobroj-no izraženo sožalje in vsem darovalcem prekrasnega cvetja. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala. Za vse izraze sožalja ob smrti našega nepozabnega Niko Štempiharja se toplo zahvaljuje ŽALUJOČA RODBINA. V Kranja, 22. januarja 1929. Zahvala. Za vse ob smru našega nepozabnega soproga, oče a, tas и firijspcda dr. Antona Schiffrer ja oieete izraze blagod jnegn sečuta, za pr«kasna ev tllčna darla, >л mnogobroino častno s remstvo k njegovemu 'adn em •očitku n s loh vsem, ki so kak r ob počastil njegov zadni poml t, Izrekam najtup'ejSo gah^aio. R BN CA NA DOL. dne 22. januarja 1929. St fanija Schiffrer >oj. Rudei m ostalo sorodstvo. ia /karano sočutje ob oreran smrt našega ljubljenega brata, svikd n >mo t-oižn gg./dtavn ho ' a ar. Lav-iču n dr. Majienu za trui in skrb v njegov' bolezn^ oal.e ge Marii i\alužev n pomoč in nego v pj^lednuh tienu klh n končno gg stanovsk m tovarišem n vsem, k so blage a okoin ka si r n i'i na niegov t»dnji poti. Ljn il.ana-Böckstein-Kamnik 23. I. 1929 Zaluioči ostali Politični 1 memoari I soadalo med nalDriliublleneiSe čtlvo v v«eh literaturah Sem «Dada dr. Vošnlakova kniiea U borbi za ufedinfeiiB narotfnu držami ki le za bo»ič ln le «lino Interesa nt na in г ozirom na oravkai se vršeče spremembe veleaktnaln*. Jako elegantno nnreml'ena knüea obsega 410 £er§n 1694 ostranski in I stalni zaslužek nudimo vsem dotičnim, kii bi bili voljni prevzeti naše zastopstvo v svrho razpe-čave raznih, vseobče potrebnih predmetov. V poštev pridejo predvsem timirov-Ijeni uradniki kakor tiwü gospodje, ki so sicer nameščeni, a imajo vendar toliko prostega časa na razpolago, da lahko obiskujejo stranke. Pismene životepisne ponudbe poslati ob enem s sliko na Inter-rcklam d. d., Zagreb, pod šifro «Agilnost P—1372». 174S-a Cai „Dva Lenaera' v originalnih omotih sloveče ruske firme GUBK1N-KUZNFCOV. Osnov 1843 v Moskvi Potrjeno z uradno analizo ie brez Drimesi barve. Dobiva se v vsaki večii koloniialni trzovini. Generalno zastrmstvo: »Slovenska Uzaiamnost. Beograd. Frankooanova 24 — Pab 136. Cenik oošiliamo na zahtevo te treovcem Centrala: I*87 a The Asiatic Tradine Cornnr London \eiiku tuvaraa zelezmb izdelkov išče ioznej;i nastop izinVnega železotrgovca kot d je vešč vseh opravil v skladišfu, zlasti glede nakladanja in ekspedicije. Vpošteva se samo prvovrstna, energične, za organizaciji, sposobna in zaupanja vredna moc v starosti 2S—38 let, katera se loti vsakega opravila in se ne boji nobenega dela. Izčrpne prošnje s prepisi spričeval in s fotografijo pod STALNA Sl.l*ŽBA< na Aloma Company. Ljubljana. I668a ove stolovšcine v v • v svetovni vojni razveseljujejo ves svet. Imamo iih tudi Slovenci v dveh knjigah. Druga knjiga, ki oooisuie Švejkove doživljaje na potovanju na bojišče za fronto, na fronti, v ruskem ujetništvu in do vojni zopet v Praži, ie pravkar izšla in velia broš. Din 46.—. vezana D'n 56.—. Dobiva se v KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI Prešernova ulica 54. ali Alariboru. Aleksandrova cesta 13. kokošje, purje, gosje, naravno in s strojem čiščeno dobavlja v vsaki množini E. V AJDA, Cakovec (Medjimurie Telefon 50. 3. 60. Kdor oglašuje, ta napreduje! ппппппппппппппппппппппппаапраарраараапапрпрд □ □ □ □ □ □ Zapuščina odvetnika v pok. dr. Ivana Krškem, Dimnika, oddaja odvetniško pisarno ki je opremljena inventarjem. vsem odvetniškim C Informacije na licu me- с sta so na razpolago. Na pismena vpra- с sanja odgovori Krškem. Julijana Dimnikova v _ 1749-a £ "Kdovje nezadovoljen s svojim kruhom, ali pecivom,naj poskusi peči x pa bo lakaj nadvse zadovoljeni S. pllcr - i sinovi - prvi hrvatstl g>adi telj ol jardov Zagreb MAKULATURNEGA РДРШ1А i III IlWii W 4 Din Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za «'•dustrijo večja množina na razpolago po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. Kuoujte! Čitajte! .Princesko Zvezdano' Zahvala. Vsem, ki so spremili našega nad vse do'brega in plemenitega očeta, gospoda Rihard E. Michelčiča veletrgovca na zadnji poti in vsem, ki so mu s cvetjem poklonili zadnji znak svoje ljubezni in vsem, ki so sočustvovali z nami, izrekamo iskreno globoko zahvalo. Žalujoči ostali. taivečja razprodaja na vsem sveti radi svoje prvovrstne kvalitete LIPTON i 241 čaj Društvo Lipton Ltd, London Zastopstvo >n skladišče za Sloveniio, Hrvatsko, Slavonijo, Dal macijo Bosno. Hercegovino in Črno goro Nikola Stankov, Zagreb Prilaz 75 Prodaja iz skladišča in direktno n ondona. iščejo se okalm zastopniki гдШ sQzöd ovo* , ,, џ 5 drugimi . Izdelki, Ki 50 baj<2, f ravno tako dobri; [akomožete vendar povsod 1 I .dobili pravi original: ГИЖШГШ TllLO Zahtevajte znamko M galoše Ul snežne 6evl|e. nimajo tekmeca PREŠERNOVA ollca, poleg frančiškanske cerkve 4 H. SUTTNER Lastna, protokollrana tovarna UR v Svld Največja ealoaa UR, ZLATNINE to SREBR-NINE NIZKE CENE, SOLIDNA POSTREŽBA. St tOO. Kovina st» «nker-Roskop) Dia <9.60 St. tli. Kovinasta anker-Ruskopl i radlum Stevilk.itnJ in kazalci Din «9.20 St. 108. Budilk,i It em visoka, a prvovrstnim aoker-strojem. Din 64.20 ZAHTEVAJTE BOGATO ILUSTRIRANI CE-NIK S KOIJEJMRJEM. GRATIS IN FRANKO! od H. Suttner, Ljub jan » A i —= Kupujte tarna KINA SRE. BRNO JEDILNO ORODJE S PETDESETLETNO TO-VARNlSKO GARANCIJO pri Л SLTTNER Ljubljana, Prešernova olica WMP 4 Tovarna lesnih izdelkov išče poslovodjo ki je povsem siguren v delu s stroji in v politiranju. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače pod Verziran delavec« na Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova 2. иткаанммнимипсаимг» -j Cn Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, pradeda, tasta, svaka in strica, preblagorodnega gospoda Janeza Ш meščana ljubljanskega, trgovca, posestnika itd. itd. in za poklonjeno krasno cvetje in vence se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebej nas veže dolžnost, zahvaliti se škofijskemu ordinarijatu, čč. duhovščini Sv. Petra in stolne župnije, čč. očetom jezuitom, osobito čast. gospodu priorju Kopatinu za tolažilne obiske med boleznijo in za podelitev zadnje popotnice, gg. članom centralnega sveta »Vincencijeve družbe«, Stolni in sosednim konferencijam »Vincencijeve družbe«, požrtvovalnim sestram usmiljenkam, vodstvu Marijanišča, dalje gospodu županu ljubljanskemu dr. Pucu, zastopnikom mestne občine in mestnega magistrata, zastopnikom raznih oblasti in korporacij, uradništvu zavarovalne družbe »Sava« in Kranjske hran'lnice, osobju tvrdke I. C. Mayer in Kune & Co. ter končno vsem cenjenim prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Vsem naša ponovna in topla zahvala! V Ljubljani, dne 22. januarja 1929. Globoko žalujoče rodbine ROGER - MEJAC Lrcjujt Davorin Ravljtu. Izdaja za konzorcij «J.tra» Adoll Ribiukar. Za Naroduo tiskarno d. d. kot tiskaroarja frant JczeršeL Za moralni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.