7REDN1STV0 ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanski! o'ica 'I. :■ tiskarna L nadstr.). Uradna ure zn stranke so od 10. do 11. lopoldue in od 5. do 6. po| oldne vsak dan raten nedelj m iraznikov Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma ?e ne . sprejemajo .. . . ; : ; NAROČNINA : celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za ivtiro-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, oetrt elna fr 6-40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26 40: za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K ah . Posamezne številke po 8 vin. jtAitJA s it'; Cim ia/.en nedelje in praznikov .* .* pol 11. dopoldne. \ •. • UPRAVNISTVO «c n ;i h n ji v Seletihnr^ovi itlici 5tev. 6. II., in uraduje za stranke ed 8. do 2. dopoldne in o a ii) ravniStvo. Nefrankirana ali prem*'o frankirami pisma se ne sprejemajo 1 ■ Reklamacije lisla so poštnine proste. * — Stev. 648. V Ljubljani, v soboto dne 2. avgusta 1913. Leto LIL Kakšen bo balkanski mir? B e 1 g r a d , 29. julija. V Bukareštu se shajajo odposlanci balkanskih držav, da sklenejo mir. Pričakovati je. da ga bodo sklenili, ker je postalo nadaljnje uničevanje nemogoče. Bolgarska vojska je izčrpana. le ob začetku druge vojne je bila vsled silnih taporov proti Turkom tako izmučena in izsesana da je bila nesposobna za energično akcijo proti’ Srbiji in Grški. Sedaj je tudi srbska vojska na tem. da je potrosila svoje najboljše moči. Verjetno je torej, da bodo v Bukareštu sklenili mir. Prerekali se bodo, mnogo bodo mešetarili, pošiljali bodo vsakovrstne note v svet. ali naposled se bodo nekako pobotali. Veselili bi se- od srca, ako bi mogli reči, da bo trajen mir. Na žalost ne moremo tega verjeti. Ko se je pričela turška vojna, je srbska socialna demokracija upozarjala, da bo to uvod za nove spore na Balkanu, in če se spominjajo čitatelji »Zarje« na naše lanske dopise, bi našli, da jih je naša stranka v svoji izjavi dne 24. septembra v narodni skupščini napovedovala! Seveda jih ni želela. Toda ker je dobro poznala značaj prve balkanske vojne in sti em-Ijenje mogotcev, je stala na straži. In takoj, ko se je sklenilo prvo premirje s Turčijo, je uvedla naša stranka veliko akcijo pioti novim sporom, ki so se že kazali na horizontu. V časopisju in na shodih smo nastopali proti novi vojni in razlagali svoje stališče, zahtevajoči fedetacijo balkanskih narodov. Počasi se je približaval mir s Turčijo; kakor je šla prva vojna h kraju, tako se je pa boljinbolj kazala nevarnost druge. Srbska socialna demokracija je zasledovala ta fatalni razvoj, pa je storila, kar je bilo mogoče, da se prepreči katastrofa. Meseca februarja, marca, aprila in maja je priredila celo vrsto velikih shodov, na katerih je pridobivala mase za svoje nazore in s tem izvrševala pritisk na vladajoče kroge. Naš dnevnik je neprenehoma agitiral proti novi vojni. Razuntega so vilni letaki podpirali protestne akcije. Tudi proslava prvega maja. ki je bila impozantna kakor še nikdar doslej, je bila posvečena temu namenu. Naša parlamentarna akcija je čitateljem »Zar/e« ie deloma znana. Skupščina je zborovala meseca marca deset dni. aprila deset dni, maja deset dni, junija pet dni. Socialno demokratična stranka pa je porabila vsako sejo, da je zahtevala mir, brezpogojno demobilizacijo, sporazum in federacijo Balkana. Naj je bilo na dnevnem redu karkoli, socialna demokracija je nastopala v navedenem zmislu. Razpravljalo sp ie n kovanju denarja, o železniških delavcih, ollr Jbi železnic, o proračunu o krmilih. Socialistična poslanca sta se oglašala za besedo pa sta vsak svoj govor začenjala in zaključevala s temi zahtevami. Ko ie bila direktno politika vlade o razmerah na Balkanu na dnevnem redu. ie podala naša stranka kategorične izjave, ki’so čitateljem znane Lahko ie razumeti, da je bila naša akcija težka. Bojevati smo se morali s šovinisti in z oficirsko kliko, kateri je prestolonaslednik na čelu. Ta klika je z vsemi sredstvi širila bojno razpoloženje; naša stranka je po mestih in vaseh agitirala za mir in širila svoje nazore tudi v armadi. Kljub vsem zaprekam smo pošiljali »Radničke Novine« vsem polkom in vsem vojaškim oddelkom. In ta agitacija ni ostala brez uspeha. Tako je učinkovala pri vojakih, da so oficirji že jeli odneluavati s hujskanjem. Kakšeji je bil ta vpliv, dokazujejo sledeča dejstva: Naša stranka je dobivala cele kupe dopisov od vseh vojnih oddelkov; nekatere izmed njih so objavile »Radničke Novine«. Prvega maja je dobila naša stranka pozdrave od vseh polkov s stoterimi in tisočerimi podpisi. Pri mnogih polkih so praznovali prvi majnik, kakor so pač dopuščale razmere. Pri enem so priredili po noči zbor z referatom o pomenu prvega maj-nika, pri drugem so igrali marzeljezo in peli internacionalo; pri nekaterih so vojaki ves dan nosili rdeče cvetje. Naši sodrugi, ki so člani glavnega odbora stranke ali pa posameznih organizacij, pa so bili pod zastavo, so vestno in odločno izpolnjevali svojo socialistično dolžnost, prezirajoči vsako nevarnost. Glasno in jasno so agitirali za mir in za sporazum i Bolgarsko. Vojna pa je vendar izbruhnila. Vlade imajo pač tudi na Balkanu še več moči kakor ljudstvo. Tako divje se je pričela' ta vojna, da bo v zgodovini zadnjih stoletij težko najti kaj podobnega. To ni več krvava vojna; to je strašno klanje ljudi na tisoče in tisoče. Bestialnosti, ki se vrše nad ranjenimi, ujetimi, nad neoboroženim prebivalstvom, nad otroci, ne po kakšnem divjem instinktu bolgarskega, srbskega in grškega naroda, temveč po ukazu in pod divjim pritiskom onih, ki vladajo in komandirajo in žele, da bi ob teh bestialnostih podivjale vojske in se izkopal Čim globokejši prepad med narodi, se ne dajo opisati. Sestanek delegatov v Bukareštu daje nekoliko upanja, da preneha to živinsko klanje in požiganje. Ali delegati balkanskih vlad se ne shajajo, da bi sklenili svobodo balkanskih na-j rodov. Naj podpišejo pogodbo kakršno 'hočejo, sklenjen bo le nominalen mir; če se ne pride do tesnejših vezi med balkanskimi narodi, ali naravnost povedano do federacije balkanskih republik, tedaj nas čakajo 'na Balkanu novi spori, kajti vse dinastije, militaristične, biro-kratične in kapitalistične klike streme po nadvladi, in ti spori in te vojne nas bodo izsesale, izžele, ugonobile in dale v plen velikim evropskim imperialističnim silam, da si nas razdele. Edina pomoč zoper to nevarnost bi bila sočasna revolucija v vseh balkanskih deželah, ki bi obračunala z vladajočimi klikami, povzdignila demokracijo, odpravila meje, gospodarsko, kulturno in politično zedinila balkanske dežele in garantirala vsem narodom svobodo in razvoj. To bi preprečilo nove krvave prizore na Balkanu, ki sramote civilizacijo. To je naloga proletariata in socialne demokracije. vodje. Ali dolgo ne pridejo ti vodje 'do stalnega upoštevanja; človek srepo gleda, da mu ne vzame kdo njegove svobode. Vodniki premorejo le toliko, kolikor jih podpira skupnost. Merodajna so zborovanja vseh sodrugov. Sčasom se pa to jenja. Močnejše nature si pridružujejo krepke ljudi, ki bi radi živeli od dela drugih, in s tako družbo si pridobe vodniki več veljave. Vodniki takih band postanejo sčasom vladarji. Dokler je tak mogotec in njegovo vojaško spremstvo fizično močno, nadvladava še druge družitve, ali ko jenja ta moč. ga odvržejo okrepčane podvržene družbe. Ko se začne stalno obdelovati zemlja, pridobiva kmet več nego rabi, sam pa1 lahko preživlja več ljudi. Kmet je najboljši predmet za izkoriščanje; odpelje se kot suženj v druge kraje, in zasužnjuje se tam, kjer živi. Sužnji se pripeljejo iz srečnih vojn. lova in ljudi drugih družb, pa se rede kakor domača žival. Lastniki kmetijske zemlje skrbe sami za pomnožitev tlačanov; oni so tudi zarejalci tlačanov. Vojaško organizirani ljudje si potem učvrste svoja domovanja in skrbe za to, da se sužnji Krščanska načela. (Dopis z Dolenjskega.) »Naš ideal je in mora biti, da zavladajo spet v vsem mišljenju in življenju narodov krščanska načela.« Tako je pisal pred nedavnem profesor bogoslovja dr. Ušeničnik, učitelj naših mlajših bogoslovcev. Naši duhovniki imajo polna usta krščanskih načel, za njih varstvo so baje organizirani kot duhovniški stan, njih delo. njih politični boji streme za tem, da se krščanska načela uveljavljajo med slovenskim narodom; kakor hitro je to doseženo, zapuste naši duhovniki pol. bojišča in se posvetijo le bogoslovnim, fi}020fičnirn študijam in oskrbujejo verska sve-totajstva. Tako~so .pisali tudi pred leti naši bojeviti duhovniki, ko so se posebej organizirali proti liberalizmu na Slovenskem. Slovenci smo katoličani in vživali smo od časa naše naselitve v sedanjih krajih dobrote katoliške vere in ž njo spojenega delovanja katoliškega duhovništva. Posegli smo veliko s to šolo in s tem vodstvom! Sedaj se nam te dobrote z veliko vnemo zopet predstavljajo po duhovništvu, ki ne pozna dru-zega kakor boje za svojo nadvlado v vsem javnem in zasebnem življenju. Nemara je dobro, da se tudi socialni demokratje bavimo s krščanskimi načeli in s tem, kako so se udejstvovala in kako se še. Dr. Ušeničnik je izrazil željo, da b krščanska načela spet zavladala v mišljenju in življenju narodov. Glavno krščansko načelo je po ustanovitelju krščanstva: ljubezen do bližnjega. V vsem razvoju človeštva nahajamo dva principa: boj za biti ali ne biti, in poleg tega: medsebojna, vzajemna pomoč, ki pomenja toliko, kolikor Kri-stov nauk: ljubi sočloveka kakor samega sebe, ali: kar tebi ne godi, ne stori drugemu. Stoletja pred Kristom so naglašali visoki izobraženi sofisti enakopravnost vseh ljudi in krivičnost su-#ens*va stoiki sn pridigali bratstvo vseh dobrih ne spuntajo. Sužnji, tlačani stteme za osvoboditvijo in za boljšimi kosi kruha, nikdar pa niso prijatelji mogotcev, lastnikov zemlje, katero morajo obdelovati njim v korist Ti lastniki zemlje, ti mogotci niso nikdar varni, tudi najboljši ne, kajti podjarmljeni se vedno druže za pridobitev boljših eksistenčnih sredstev in nočejo delati za druge. Mogotci so v vednih bojih s podvrženimi in imajo vedne boje s sosedi, ki streme po večjem ozemlju in po ljudeh na njem. »Bistvo vsake premoči obstoja v razpolaganju s človeškim delom.« (Gutnplowicz.) Moč vlade je tolika, kakor nezavestna reva podložnikov. Mogotci plačujejo svoje pomagače — vojake, uradnike s prepustitvijo kmetijske zemlje in tlačanov na njej; kmetijsko zemljo si mogotci osvoje skoraj vso, in ko nastane izmenjavanje blaga med ljudmi s pomočjo denarja, ki postane sredstvo za to. plačuje mogotec svoje vojake, uradnike z denarjem, katerega dobiva iz prebitkov tlakarske kmetije in obdačenja mestnih delavcev, tako plačujejo delavni ljudje sami pomagače za vzdrževanje svojega suženjstva. (Dalje.) ljudi na zemlji. 130 let pred Kristom sta šla ple menita Rimljana Graccha za rimski proletariat pot na Golgato. Ne more se torej trditi, da so bila krščanska načela nova. Naš bogoslovec želi, da bi spet zavladala krščanska načela. Kdaj pa so vladala krščanska načela, kakor jih je gojil Kristus v svojem velikem srcu? Le v prvih časih krščanstva in dokler so kristlane preganjale državne oblasti Rimljanov. Tedaj je zmagoval kaj krasno princip vzajemne pomoči, tedaj je živel pravi komunizem med rimskimi kristjani; ko pa je prenehalo preganjanje krist Janov, ko so se duhovnik} kat. cerkve organizirali kot stan in se združili z državno oblastjo, je zatemnela krščanska ljubezen in poslej je videti le na delu splošni princip vsakega druže vanja in človeškega dela: vzajemna pomoč, ki pa težavno zmaguje v bojih ravno proti organiziranemu kat. duhovništvu. Večkrat je treba kat. duhovnikom predoče-vati, kako so njih predniki razumevali krščanska načela, da se spomnijo, da so bili in so še prav navadni ljudje, ki bolje razumevajo princip: Človek človeku volk, kakor pa: ljubi svojega bližnjega. To dokazuje dosedanji razvoj evropejskih narodov. Posamezen človek v svojem delu za pri pravo jela in druzega, kar še tako malega potrebuje. ne premore nič. On se mora družiti; le tako more premagovati nasprotne sile, ki jih nahaja povsod na svoji hoji skozi življenje. Reči se mora torej, da je povzročeval prve družitve ljudi gmoten interes, gmotna korist. Socialne družitve so torej zveze enako delujočih ljudi v vprašanjih svojega obstanka. Dobri pašniki pri vabijo več ljudi in iskanje dobrih sredstev za ohranitev življenja druži ljudi. Pa tudi o teh družitvah velja, da hoče družitev drugo in druge izkoriščati. Dodajalo se boji. V njih nastopajo Dnevne beležke. — Za naš delavski list. Tretje leto izhaja »Zarja« kot dnevnik. Veliko dela, nesebičnega in uspešnega, so izvršili v tem času sodrugi in organizacije, da se je »Zarja« tako močno razširila med slovensko delavstvo. Ali dela za razširjenje delavskega časopisja ne more in ne sme biti nikdar dovolj. Koliko je še delavcev v naših vrstah, ki radi bero »Zarjo« in si jo izposo-jujejo od tovarišev, sami pa niso naročniki. Kdor plačuje naročnino za »Zarjo«, naj bo uver-jen. da onih osemnajst desetic na mesec ni žrtev zanj. temveč izpolnjuje s tem le svojo strankarsko dolžnost. Tn Čudno se glasi, če pravi delavec, da je socialist, da je organiziran, svojega glasila pa ne čita redno vsak dan. Kako hočeš razumevati veliki, sveti boj socialne demokracije, kako zamoreš biti njen pravi bojevnik, če ne veš ničesar o njenih namenih, če ne veš kako bi zamahnil uspešno proti nasprotniku? »Zarja«, delavski list, ti pa tolmači vsak dan pota in cilje svetovne armade proletariata, vsak dan ti kaže hibe in zmote naših nasprotnikov. Postani, če si res zaveden delavec in socialist. zvest naročnik »Zarje«, da si širiš obzorje in izpopolnjuješ svoje znanje o socializmu. In kadar si sam naročnik, tedaj pridobivaj druge. V začetku novega meseca smo, zato je najlepša prilika, da agitiramo za »Zarjo« in ji jiridobimo obširen krog naročnikov. — Železničarjem po deželi, katerim pošiljamo nekaj dni »Zarjo« na ogled, priporočamo, da jo čitajo m eventualno pokažejo še kakšnim tovarišem. Prepričali se bodo, da je za socialista ravno čitanje njegovega strankinega glasila neizogibno. Brez tega ne more ostati v trajnem stiku s svojo stranko. Zatorej pričakujemo, da se pridružijo našim starim naročnikom in postanejo zvesti odjemalci »Zarje«, ki se jim bo gotovo tem bolj prikupila, čim dalje Jo bodo Čitali. — Dobro službo na Balkanu oddajo v šestih mesecih evropske velesile primernemu prosilcu. Inserirali najbrže ne bodo razpisa, ker piše o njem itak vse časopisje v političnem delu; Škodovalo pa nemara vendar ne bi, zakaj ljudje, ki prihajajo največ v poštev za to službo, čitajo včasi tudi inserate, posebno če so »pikantni«. Iščejo namreč kneza za albanski prestol. Troii bo popolnoma nov, kar je že nekaj vredno v naši dobi, ki je premagala romantiko. Seveda je mogoče, da bodo starejši kolegi nekoliko pomilovalno gledali na novega tovariša, zakaj v teh krogih veljajo še fevdalni nazori. Ali tako se je godilo vsem balkanskim potentatom; vsakdo ne more priti kot star kralj na svet, in mlad knez navsezadnje tudi ni slabo biti. Če se povrh še pomisli, da je albanska država nalašč za to ustanovljena, da dobi kneza, tedaj je že vredno, da se človek malce potegne za to službo. Plača sicer še ni določena, ali pričakovati je. da ne bo treba prehudega mešetarenja zaradi par frankov. Izkušnje sicer še ni, da bi se moglo reči, kako se ravna z albanskim knezom; to je morda malce kočljiva reč. ker Albanci še nc poznajo prav naše kulture, pa se v tistih krajih rad kakšen revolver nenadoma sproži. Ali kar tako brez rizika ne postane človek dandanes niti zavirač pri železnici; in zato je prosilcu tudi odprta kariera. Nastavljen bo za začetek sicer'le kot knez, toda sčasoma postane lehko kralj in morda še kaj več. Ferdinand Koburški je n. pr. začel kot lajtnant pri ogrskih domobrancih, in tam mu niso prerokovali niti polkovništva. Ko je pa prestopil v vladarsko kariero, je kmalu avanziral od kneza do kralja in danes je takorekoč car vseh Bolgarov. Uniformo bo novi Albanec gotovo tudi imel lepo. ker si jo bo lahko sam izbral. Kaj bo z vero. ni povedano v konkurzu; ali nemara ne bo takih sitnosti, kakršne so imeli razni na Balkan presajeni princi, ker imajo Albanci sami tri oficielne vere in še nekoliko neoficielnih poleg. Dasi je služba mikavna, pa morajo biti z zasedenjem vendar gotove težave, ker so si dale.velesile kar šest mesecev časa, da najdejo pravega moža. Kaj, če bi si ga enkrat poiskali na Kranjskem? Saj pravijo, da Kranjca sreča išče in um mu je dan; našel jo bode. če ni zaspan. In mi imamo moža, ki bi ga lahko ponudili Albancem. V vladanju ima že nekai prakse, kneževski i>onos mu je prirojen in za Albanijo se ie tudi že zanimal. To je namreč naš spoštovani deželni glavar dr. Šušteršič. Vemo, da bi ga Kranjci težko pogrešali. Toda če bi s tem ugodili Evropi, bi vendar kazalo uvaževati to reč. Tembolj ker je dokazal, da se tudi atentatov ne boji, ko so v deželnem zboru padale smrdeče bombe. In če bi prišel v Skadru v. zadrego s sestavo ministrstva, bi mu lahko dali še par deželnih odbornikov s seboj. Nemara bi dr. Pegan tam lahko porabil staro zastavo kranjskih deželnih stanov; tako bi prinesel vi deželo vsaj nekoliko zlata, ki ga bodo Albanci zelo potrebovali. — Pa vendar ne bo blamaže? Odkar je na Balkanu vojna, iščejo avstrijske oblasti pridno za vohuni na jugu države. Na Zidanem mostu so pred meseci aretirali gramofon. vi celjske zapore so prignali že več izletnikov, ki so občudovali krasoto spodnještajerskih ravnin in so jih hoteli napraviti na vsak način za izdajalce in vohune, v Schvventnerjevi knjigarni so konfiscirali Smrekarjeve karikature, ker bi bile lehko koga speljale na izdajalska pota in sedaj so srečno iztaknili tudi v Ljubljani vohuna — upokojenega c. kr. tajnega policijskega agenta. V ljubljanski vohunjski zadevi •— najmlajši na Avstrijskem — pridno zaslišujejo priče. Če le ne bo prevelika gorečnost pripeljala v blamažo. — Avstrija na prvem mestu! Italijanska revija »Rivista internationale di Szienze so-ziali« priobčuje statistiko oseb, ki umrjo v Evropi za jetiko. Vsako leto umrje v Evropi okolo pol miljona ljudi za jetiko. Od vsakega miljona prebivalcev umrje v Avstriji 3330 oseb za jetiko, v Nemčiji 2200, na Angleškem 1400, v Italiji 1300 itd. Tretjino vseh smrtnih slučajev med 15. in 70. letom povzroča jetika. Za velikopotezno socialno politiko nima^ avstrijska vlada smisla; premožni sloji lehko iščejo zdravja v Švici in Egiptu, proletarci pa naj si pomagajo sami, drugače pa naj lepo mirno pričakujejo v zatohlih stanovanjih, da jih odreši smrt — Moloh ie zopet lačen. Budimpeštanski list »Pesti Hirlap« je dobil iz vojaških krogov informacije o novi brambni reformi. V vojnem ministrstvu in v obeh deželnobrambnih ministrstvih izdelujejo z največjo naglico zakonski načrt za novo brambno reformo. Po novf brambni »reformi« se bo izdatno povišald stanje moštva skupne armade in obeh deželnih bramb. Zakonski načrt »utemeljujejo« z izpre-menjenimi strategičnimi razmerami v jugovzhodni Evropi. Stanje moštva hočejo povišat*, pri posameznih kompanijah na 120 do 130 mož., na severovzhodni hi jugovzhodni meji na bo prezeučni stalež tudi povišan. Arteljeriio hočejo tudi zgraditi. (Da bo imela nova tovarna za topove na Ogrskem vsaj kaj dela.) Maksimalni povišek prezenčnega stanja pri skupni armadi bo znašal 30.000 mož, pri deželni brambi po 10.000 mož in bo do leta 1917. popolnoma izvršen. Takrat bo štela skupno armada 262.000 mož. Ogrska bi prispevala 103.000, Avstrijska 159.000 vojakov. Z novo brambno retormo se bo pečala skupna ministrska konferenca v avgustu in v vojaških krogih pričakujejo, da pride tozadevni zakonski načrt že na spored jesenskega zasedanja državnegaz zbora. — K temu bi le še pristavili, da se patriotje k temu zakonu že sedai vesele na kimanje. In ljudstv >? — »Kulturna« Ogrska. Ogrsko ljudstvo še nima splošne in enake volilne pravice. Krmarji ogrske vlade gos; udarijo zato v deželi, da ie groza in strah. Kako je na Ogrskem vse zanemarjeno, kar bi moralo biti prva skrb vlade, kaže naslednja statistika: na 42.000 ljudi prid« na Ogrskem ena bolnišnica in na 2000 prebivalcev ena šola. Zhto jc pa bolj »razveseljiva« druga stran stat s il e: na 200 oseb ena gostilna in od vsak‘^a prebivalca pobira vlada devet kron alkoholnega davka. Če v deželi, k> Je sredi Evrope, izgleda tako, potem ni čudno da se branijo Tisza in njegovi oprode demokratične volilne pravice. S splošno in enako volilno pravico bi dobilo tudi delavstvo svoje zastopnike v parlamentu in potem bi bil konec te »kulturne« idile na Ogrskem. — Pevcem združenih organizacij naznanjamo, da je v nedeljo 3. avgusta dopoldne pevska vaja. Nujno jc potrebno, da se je udeleže vsi člani zbora. Odbor torej prosi, da naj nihče ne manjka. — Opozarjamo še enkrat na vrtno veselico lokalne organizacije v Sp. Šiški, ki se vrši jutri, v nedeljo na vrtu gostilne pri Anžoku (J. Reberšak) v Sp. Šiški. Spored raznovrsten in kar najobilnejši. Krasna dekoracija vrta in dvorišča. Petje. Koncert tamburaškili zborov, 'jles, umetaien ogenj itd. Začetek ob 4. po-ooldne. Vstopnina 30 vin. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. — Če bi »Danov« »polemlčar« in srbski izvedenec molčal, kadar je že ustrelil kozla, bi bil pač pametnejši kakor če se zaletava, ko sam ne ve. kam se bo zaletel. Danes se možak najprej izgovarja, da ni trdil nič druzega. kakor da v Srbiji ni militarizma, ampak da imajo tam milico. ki je tudi ideal socialne demokracje. Imenitni peresni junak bi povsod rad veljal za strokovnjaka, pa jo povsod polomi. Kaj je ideal socialne demokracije, bi utegnili socialni demo-kratje že bolje vedeti, kakor gospod o. O tem. kako je v Srbiji, pa vedo nekateri drugi ljudje tudi še toliko kolikor gospod o. Da je srbska armada s svojim kadrskim sistemom nekoliko drugačna od avstrijske, je tako stara istorija, da je o njej smešno govoriti. Ali da bi bil to vzor narodne obrambe, je še bolj smešno trditi. Srbski narod ima gotovo zelo demokratično nag-nenje; imajo ga sploh balkanski narodi, ki se še niso vživeli v to. da mora biti vsak korak paragrafiran. In če izvaja gospod o. svoje simpatije odtod, potem mu morajo biti Bolgari enako simpatični, in niti na Arbanase ne bi smel popolnoma pozabiti. Ali povesti o »nekakšnem« demokratizmu Karadjordjevičevega Petra, o »nekakšni samo-reprezentanci kralja« so prazne čenče. Peter bi prav tako rad igral popolno veličanstvo kakor Ferdinand, in njegovi domišljavi fantalini še bolj, le da se srbsko ljudstvo še ni naučilo tako božansko spoštovati familijo v konaku, kakor bi sama želela. Prav ta vojna, ki je gospoda o. tako strašno ogrela, da se človeku kar čudno zdi, kako da ne pomaga bombardirati Vidin, je pa največja nevarnost za demokracijo v Srbiji, najmočnejši inštrument za pospeševanje militarizma in za povečavanje dinastične prevzetnosti. Ako bi imel gospod o. količkaj pojma o demokratizmu, tedaj bi moral od jutra do večera preklinjati to' zločinsko vojno, ki je protidemokratična in anti-jugoslovanska in kljub srbskim zmagam tudi protisrbska. Najbolj nepotrebni so nam pa nauki gospoda o. o srbski socialni demokraciji. Če je kdaj videl na Kalitnegdanu sodruga Lap-čeviča, si res še ne sme domišljati, da pozna srbsko socialno demokracijo, to prekrasno stranko, ki je znala sredi vrišča in trušča šovinistične bande, sredi tuljenja in rjovenja nacionalističnih hujskačev trdno braniti svoje nazore in kljub nevarnosti in izkušnjav z železno doslednostjo voditi boj za svoje prepričanje. Z volkovi tuliti kakor gospod o. je zelo komodno. Naloga žurnalista. ki noče biti samo trobilo kakšne klike, ki je momentano na konju, bi pa morala biti drugačna. Ali tega ne borno razlagali gospodu o., ker ne bo tega nikdar razumel. — Konj za miljon kron. Mister Pilkinson v Londonu je predvčeranjem prodal konja z imenom Princ Aladin mister Joelu za en miljon kron. Kajpa, da to ni bil navaden fiakerski konj, temveč plemenita žival za dirke, žival, ki je vredna, da nosi ime pravljičnega princa. Ampak miljon kron je tudi nekaj vredno. To je denar, s katerim bi se n. pr. lahko pokril letni proračun kakšnega mesta srednle velikosti. V kakšni manjši državi je to že letna apanaža resničnega princa. Na Nemškem so nekatere konje naučili računati, ne le seštevati in odštevati. ampak celo izvlačiti kvadratni koren. Ti konjski učenjaki pa so bili neprimerno cenejši. Po tem sodeč bi moral biti princ Aladin pravi veleum in bi moral imeti najinanje vso višjo matematiko v kopitu. Ali bržčas je ta slavna žival le na ta način matematična, da računa njen gospodar, kakšen dobiček da bo imel od nje. Vsekakor pa — nas je sram. Kdo je med nami, ki bi smel upati, da plača kdo zanj miljon kron? Seveda nismo konji, ampak le ljudje. Pa vendar — doslej so pravili, da je Človek najplemenitejše bitje na svetu, edino ki ima dušo in pr!«a 6V6nitrarm> šs lahko IH e d svetnike. Ali zdai so to preživeli nauki. Če pogine človek od lakote lahko za kakšnim plotom in ni par vinarjev, da bi ga rešili smrti, za konja se pa plača miljon kron, tedaj mora biti konj več kakor miljonkrat plemenitejši, veljavnejši, vrednejši od človeka. Konj velja miljon kron; bil bi zanimiv račun, koliko plače ima tisti, ki mu čisti hlev. — V obljubljeno deželo je odšel kranjski klerikalni deželni poslanec Bartol z Dolenjskega. Dolgo je bila že razširjena govorica, da je Bartol pred gospodarskim polomom in da namerava oditi v Ameriko. Ali ga vsemogočni gospodarji naše dežele niso mogli oteti, ali ga niso hoteli? Najbrže so postali zadnje čase nekoliko previdnejši in so rajše ob poslanca — saj pri izberi novega kandidata ne bodo v zadregi. v stranki je aspirantov za taka mesta več kot dovolj — kakor pa da bi Sii naprtili novih skrbi, če bi slučajno zopet bila kdaj prilika, da dobi kašna »nora ženska« nekoliko preveč vpogleda za kulise njihovega delovanja. — Odgovornega urednika > Gorenjca«, gorenjskega bratca ljubljanskega »Slovenca« toži gdč. Theimerjeva. »Gorenjec« ni hotel zaostati pri reševalnem delu za klerikalne mogotce in je po zgledu »Slovenca« v 25. številki od 20. junija napadel gdč. Theimerievo, ki je nato ova- dila odgovornega ureefnika. g. Florjančiča, čev^ Ijarja in grobokopa V Kranffl. Na to kazensko ovadbo je bil dne 25. julija t. 1. zaslišan odgovorni urednik »Gorenjca«, ki je pri zaslišanju izjavil, da si pridrži svoj zagovor za glavno razpravo. Zato je gdč. Theimerjeva vložila po svojem zastopniku g. dr. Alojziju Kokalju, odvetniku v Ljubljani, obtožnico proti Florjančiču, kot odgovornemu uredniku tednika »Gorenjca. V svoji obtožnici pa obtožuje gdč. Theimerjeva odgovornega urednika pregreška zoper varnost časti pred ljubljanskim deželnim kot porotnim sodiščem. Le-ta porotna zadeva pride v razpravo najbrže že v tem porotnem zasedanju, ki se vrši koncem avgusta. Katoliški shod v Ljubljani bo končal torej s prav primernim epilogom. — V nedeljo v Postojno, kjer se vrši ob vsakem vremenu velika poletna veselica v sve-tovnoznani jami. ki traja vse popoldne. P. t. občinstvo se še enkrat opozarja, da odhaja posebni vlak iz Ljubljane ob pol dveh pop. za polovično vozno ceno. Nikomur ne bo žal, če porabi redko priliko ter se popelje ta dan v Postojno in si ogleda pri čarobni razsvetljavi bajne podzemeljske krasote ter se hkrati razvedri in razveseli ob najrazličnejših zabavah v jami. Posebni vlak odhaja iz Postojne ob devetih 10 minut zvečer. Tifus v Mostah je zahteval že drugo žrtev. Včeraj je umrl na tifusu Jurij Schuster, delavec v zalogi piva Puntigam, stanujoč na Selu štev. 50, občina Moste. — Goljufija s poštuohranilničnhni knjižicami. Letos spomladi so odkrili več goljufij s poštnohranilničnimi knjižicami, in sicer v Ljubljani in v Postojni in na več poštnohraniiniji uradih na Spodnjem Štajerskem. Po daljšem iskaju so prišli goljufu na sled in so končno aretirali 22letnega trgovskega pomočnika Ivana Kolmaniča. Prepeljali so ga v Maribor, kjer se je vršila v torek pred tamošnjim okrožnim sodiščem obravnava. Kolmanič Je goljufal, kakor se Je dognalo pri obravnavi, na ta način, da je vložil v poštno hranilnico recimo 9 K. Iz teh kron je naredil v knjižici 89 K. Odpeljal se je takoj iz dotičnega kraja in je dvignil še isti dan na drugi pošti 75 K. Kolmanič je imel več knjižic glaseče se na razna imena. Goljufijo je priznal in sodišče ga je obsodilo na osem mesecev ječe vštevši mu enomesečni preiskovalni zapor. — Samomor neznanca v Medvodah. V Medvodah so ljudje opazovali v četrtek neznanca. ki je večkrat prišel pod most preko Save. se slekel in zopet oblekel. Pozneje je mož skočil v Savo in utonil. Truplo neznanca, ki je bil menda iz Beljaka ali Celovca, so potegtiiji iz Save. — V vodnjaku je utonil. V Jaršah je padel 81etni Ivan Cerar v vodnjak, ko je zajemal vodo. Ker ni bilo ob času nesreče nikogar v bližini, ki bi bil dečku pomagal, je utonil. Šele čez nekaj ur so ga potegnili iz vode. Utonil je v sredo zvečer v Kotnici dijak tretje realke Ivan Feryal z Dunaja, ki je nekaj časa z materjo na počitnicah pri sorodnikih v Lipnici pri Radovljici. Dijak je padel raz dva metra visoko škarpo v vodo, dobil smrtni udarec naglavo in vslcd tega je nezavesten obležal v nizki vodi in tam utonil. Zadaj na glavi ima prebito lobanjo in bi bil gotovo umrl. če bi bila tudi takojšnja pomoč pri roki in bi ga bili takoj potegnli iz vode. Truplo njegovo so našli pod velikim kolesom na žagi v Kolnid v četrtek zjutraj. Njegova mati. ki ima še enega dečka, je neutolažljiva in želi, da se truplo utopljenega prepelje v njen rojstni krai v Ribno pri Bledu. — Strela je ubila šolarico. Iz Kranjske gore poročajo: V pondeljek dne 28. t. m. se je vračala po popoldanskem pouku devetletna deklica Marija Kralj iz Srednjega vrha pri Kranjski gori iz šole domu. Med potjo jo je dohitela nevihta. Dekletce je postalo žrtev strele, ki jo Je ubila. — Izlet Benečanov v Postojno. V nedeljo, o priliki ljudske veselice v Postojnski jami, bo vozil za polovično ceno velikanski posebni parnik iz Benetk v Trst in odtod bo imel zvezo z enim posebnih vlakov v Postojno. Kakor se glase zadnia poročila iz Benetk, bo udeležba naravnost ogromna. — Nepošten poštni sel. V Kandiji pri Novem mestu je opravljal službo poštnega sela J. Mali iz Kandije Poštar ga je že dlje časa sumil, da spoliva denarna pisma iz Amerike. Prišel mu je na sled in ga ovadil direkciji. Mali je bil suspendiran in v teku preiskave je dobil komisar toliko obtežilnega materiala, da je odstopi spise dižavnemu pravdništvu. Mali pride pred porotnike. — »Krvavi poljub«, veletragiena epizoda iz bolgarsko-turške vojne se predvaja od danes do pondeljka. Nekateri prizori te ganljive drame igrajo na zgodovinskem bojišču in je ta film vzordelo kieinotagrafičnega prikazanja. V torek velika senzacija »Don Jouana pogodbe s Satanom«, mističen film kakor film Satan. — Kinematograf »Ideal«. Pogodba »Don Jounana s Satanom« je ime senzacijski mistični drami, ki se bo predvajala od torka do četrtka v »Kino Idealu«. Ta film je sijajni protikomad filmu »Satan«. Idrija. — Idrijskim rudarjem! Novi rudarski zakon za Hduevno izplačevanje mezd je komaj nekaj mesecev v veljavi. Za zakon je bilo treba veliko boja od strani rudarjev, ker so se rudniški podjetniki temu zakonu na vse kriplje upirali. Ker je obveljal zakon proti njihovi volji. skušajo sedaj kršiti zakon in dc’avstvo opehariti z zvijačo. Nekje na Tirolskem in v Št. Janžu, kjer niso rudarji popolnoma nič organizirani, se je podjetnikom posrečilo pripraviti rudarje do tega, da so nekateri podpisali izjavo za mesečno izplačevanje. To izjavo je podjetništvo potem predložilo rudarski zadrugi I. skupine (zastopnikom podjetnikov), ki so odredili, da se o tem glasuje. Ker v kratkem razdele tudi X Ariji glasovnice, opozarjamo delavstvo, da bodi previdno ter napiše na glasovnico, da velja zakon In nič drugega. Če mora delavstvo izpolnjevati še tako stroge zakone, naj velja tudi ta, ki je za delavstvo velikega pomena. Delavstvo naj pomisli, da Je pri akordnem delu podjetnik veliko lažje izkorišča, če je odmerjen zaslužek za ves mesec. Delavci vseh strok se potegujejo za tedensko plačo in jo tudi že imajo, le rudarji naj čakajo na borne kronce ves mesec. Kar ponujajo kapitalisti, to jc v kvar in ne v korist delavstvu. To naj si delavci zapomnijo, če nočejo, da bi se kesali pozneje. Zato pa na dan glasovanja pokažite, da ste edini s svojimi tovariši Čehi in Nemci ter se izrečite z njimi vred. da veljaj zakon za podjetnike in za Vas. Kje je gospod stotnik? Dunaj. L avgusta. Čudna afera, o kateri ni doslej nobenega oficielnega poročila, povzroča v krogih, ki poznajo podatke, veliko radovednost. Oficielni molk dela vso zadevo še veliko bolj sumljivo kakor je morda v resnici. Odigrala se je že ponoči od pondeljka na torek. Navadno poroča policijski korespondenca takoj o takih rečeh; sedaj je minil skoraj ves teden, ali policija ne črhne niti besedice. Tako je razumljivo, da se širijo govorice, ki dajejo zadevi prav velik pomen iu trdijo, da gre za nov slučaj šplonaze. Mogoče da je to le neutemeljena slutnja m da gre le za navadno hohštaplerstvo. Ali s tem. da policija molči, le povečava sinu. ki se širi med ljudmi. , , .... V tretjem okraju je stanoval v glavni ulici štev. 143 približno tri leta neki človek, ki se le imenoval stotnik B. in je tudi vedno nosil uniformo stotnika. Dognano je, da mož ni bil oficir in je nosil uniformo po krivem. Ce ie to res njegov greh, ali če mu je služila uniforma za kakšne sleparije, ali pa če je res spion, je doslej neznano. Pri njem je stanovala tudi neka dama. V njegovem življenju ni bilo navidezno nič nenavadnega; malce čudno je bilo le to, da je opravljal službo precej nepravilno. Ponoči od pondeljka na torek pa je ta »stotink« nenadoma izginil, in sicer na način, ki je na rol romantičen, na pol komičen. Nekdo — doslej se ne ve. kdo — je opozoril na ulici službujočega policijskega str?ž-nika na »gospoda stotnika«. Kaj mu je dejal, se tudi ne ve. Na vsak način je moralo biti kaj resnejšega. Policijski organi so namreč poklicali detektive, da ustavijo »gospoda stotnika«, sami so pa pazili nanj. Ko so tajni policisti prišli, so povabili »oficirja«, naj pride z njimi v stražnico. Mož pa se je odločno branil. Skupaj so nekako prišli do velike vojašnice v tretjem okraju, v kateri je nastanjen dunajski polk »Hoch- und Deutschmeister št. 4.« Tam je »gospod stotnik« dejal detektivom, ^da se bo legitimiral službujočemu častniku. Inšpekcijo je imel neki-praporščak, ki je priklical poročnika. »Stotnik« je nastopal zelo samozavestno in je povabil lajtnanta v svoje stanovanje, češ tam st mu bo legitimiral. Rts sta odšla tja. ro je bilo okrog en četrt na 12. ponoči. Cez nekaj časa j'i pustil stotnik lajtnanta iz biše. sam pa se je vrnil v stanovanje, oblekel civilno obleko in odšel. Od tega časa je izginil. Ali kmalu na to se je pripeljal častnik s tremi tajnimi policisti v avtomobilu pred hišo in vprašal za stotnika. Njegovo stanovanja pa je bilo zaklenjeno. Poklicali so ključavničarja, da je odprl vrata, v vežo so postavili dvojno vojaško stražo, detektivi pa so odprli album zločince, v katerem ie lajtnant hitro spoznal ominoznega »stotnika«, večkrat kaznovanega človeka. Druga dan je bila hišna preiskava, pri kateri so konfiscirali razne fotografije, uniforme. notice itd. Dama, ki je stanovala pri njem, je prišla v sredo v stanovanje, pa so jo takoj zaslišali na policii. Nje ne zadene nobena krivda, ker jo je psevdo stotnik očitno speljal na led. Sumljiva sta v aferi dva momenta; Mož je imel v svojem stanovanju telefon, česar navadno stotnik na Dunaju nima; pisem mu ni smel prinašati pismonoša v hišo. ampak hodil ie sam po vso korespondenco na pošto. 1 udi se slišijo glasovi, da je policija že dlje opazovala moča, ki je bil zaradi špionaže na sumu in da ie zbrala že dovolj materiala za dokaz. Vsekakor ima javnost izza škandala z Redlovo afero pravico, da zve, kaj je na stvari. Da policija nima ptička, kateremu je gospod lajtnant tokarekoč sam odprl vratca kletke, še ni noben razlog, da skriva in pikriva afero, ki bo povzročila tem več suma, čim dlje bo oblast molčala. _______________ Štajersko. — Ob začetku meseca Imajo prijatelji našega lista priliko, da store med svojimi znanci in tovariši kaj za razširjenje »Zarje« in s tem sami zase. Dati prijatelju, ki še ni naročen, nekoliko prečitanih številk, upozoriti ga na list in mu priporočiti, da se naroči nanj, ni težko. In če izvrše vsi, ki imajo radi »Zarjo«, ta mali trud, se gotovo pokaže uspeh. Ker pa bo »Zarja« toliko boljša, kolikor večja bodo sredstva, s katerimi moreta razpolagati uprava in uredništvo, koristijo naši naročniki le sami sebi, če razširijo krog naših odjemalcev. — Mladi tatovi. Iz Celja poročajo; Več vlomov je bilo zadnji čas v neko kapelo v Gorici pri Celju in so vlomilci oropali vse nabiralnike. Neznani vlomilci so oropali tudi viničarsko hišo Mihaela Zagodeta v Ostrožnem, ki je sedaj v bolnišnici. Po dolgem iskanju so orožniki vendar izsledili tatove, lOletnega Ivana Maka in Sletnega Antona Maka. Oba sta priznala zločine. Koroško. — Eksplozija dlnamitne patrone. Iz Rabila poročajo; 28. iujija se je igral 14letni Jožef Oman z dinamitno patrono. Z žrebijem je tol-kel toliko po njej, da je eksplodirala. Fksplozr.t ie bila tako močna, da je prišel deček oh triprste na levi roki, na desni roki in v obrazu je pa tudi dobil poškodbe. Prepeljali so na .v rudniško bolnišnico, — Požar. Iz Črne nam poročajo: V torek dne 29. julija, ob eni popoldne jc izbruhnil ogenj v kuhinji za pranje posestnice Uršule Smrečnik, ki je uničil pet poslopij. Le sreča ie bila. da ni bilo vetra, ker je gorelo sredi vasi, ki je silno stisnjena. Da se ni ogenj razširil pjj vsej vasi. je zasluga požarne hrambe v Črni. ki je bila takoj na mestu. Ognjegasci so prišli tudi izpod Peče in iz Možice, zadnji so pripeljali gasilnico z avtomobilom. Kriva je tega požara malomarnost in nepazljivost. Strah je bil med domačini prav velik ker je leta 1910. pogorelo v naši vasi 35. poslopij. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna...............................K 2160 polletna................................’ b j o 80 četrtletna...........................' j [ 5 40 mesečna............................. .. [ 180 Za Nemčijo; celoletna....................... k 2640 polletna.............................' 1320 četrtletna.....................................^60 mesečna............................' ' [220 Za ostalo inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali no pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom Uprav ništvo „Zarje“ v Ljubljani. Trst. — Uspeh pekovske organizacije. Meseca maja t. 1. je predložila pekovska organizacija v Trstu parobrodni družbi »Austro-Americana« spomenico, s katero je zahtevala ureditev i" zvišanje plač, boljšo hrano in spalnice na paro-brodih, odpravo fakinaških poslov in >ire‘ ditev najemanja delavcev. Znano je dobro, da pri parobrodni družbi »Austro-Američana« vladajo mogotci, katerim se ne pride tako lahko v okom, ako ni stroka, ki kaj zahtev«, trdno in močno organizirana. Ali ravnatelj omenjene družbe se niso zavedali, da je pekovska organizacija v Trstu ena najmočnejših organizacij. Zato pa ni na predloženo spomenico niti odgovorila, ravnala je torej, kakor da b' imela opraviti s kakšno brezpomembno orga"1' zacijo misleč, da podružnica pekov v Trstune bo imela poguma napovedati boja do skrajnosti gospodom milijonarjem pri »Austro-Amert-cani«. Motili so se gospodje pri omenjeni dru-žbi; ali preden je prišlo do stavke je podružnica pekov poživljala parobrodno' družbo »a ol« turi! rw t, fr. ‘ odgovor, ali tudi za ta poziv se niso eoSOO&e pri Austro-Americana« zmenili. Temu ie sledil ultimatum na 24 ur; zopet nobenega odgoiflfl*- Organizacij pekov m torej preostajalo nič dru-zega kot proglasiti stavko na parnikih družbe »Austro-Americana«. Ali uro pozneje ko je bila stavka proglašena je dr. Cimadori. tajnik Zveze delodajalcev, telefoniral odboru podružnice, da je »Austro-Americana« pripravljena na pogajanja. Nato je šel k njemu v to določeni odbor in po kratki debati se je stavka odpovedala, ker je dobil odbor pismeno zagotovilo da iioče družba sporazum. Ali »Austro-Americana« je igrala dvojno vlogo; med tem ko so trajala pogajanja, je iskala stavkokaze, kjer je le bilo mogoče koga dobiti, ker jih v Trstu ni mogla dobiti, je šla po nje v Gorico in končno tudi v Genovo na Italijansko; to seveda za slučaj, če se ne bi sporazumela z našini odborom In res do odhoda prvega parnika iz Trsta se ni 'dosegel sporazum in sicer zaradi tega ne, ker je »Austro-Americana« računala na krumirje Zato pa je bil naš odbor primoran zopet proglasiti stavko, ker se je dr. Ciinadori, ki zastopa družbo, upiral ugoditi nekaterim podružničnim zahtevam. Parnik »Marta Waschingt'Austro-Americana« zopet pričela. I11 ko je dobi! naš odbor za vse zahteve primemo zagotovilo, se je mezdna pogodba obojestransko podpisala. To je prva mezdna pogodba, ki jo je sklenila pekovska organizacija v Trstu s parobrodno družbo. S to pogodbo so pekovski delavci pridobili malone vse, kar so prvotno zahtevali. Če ne bi bila dobila »Austro-Americana« krumirjev iz Gorice, bi bila morala izpolniti brezpogojno vse zahteve. S tem mezdnim gibanjem je dosegla pekovska organizacija v Trstu nov uspeh in pe- . Gotzl, Ljubljana JBre* konkurence! Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. tovski delavci so na uspeli tembolj ponosni, ker liso zaznamovali niti enega tržaškega ki umirja. (Drugič pa so se razmere za pekovske^delavce, : so zaposleni na parnikih, na vsej črti in y vsakem oziru izboljšale. Goriško. — Gospodarska kriza in stavka v Nabre- hi. V Nabrežini je nastala taka kriza, da so tjvečji industrialci brez dela. Delo jim odjem-akcijska družba »Cava Romana«, ki potem e pod nižjo ceno oddaja delo manjšim podjet-ikom, ki potem med seboj konkurirajo z nižjimi tenami. To početje je postalo že naravnost Ktudno. Leta 1898. so izdelovali za najnižjo ttno stopnice po 11 K 80 v za meter. Takrat so dobivali klesarji po 2 K 90 vin. za meter, li-arji po 80 vin. za meter, kamnolomi po 4 K lajvišje dnine in težaki po 2 K na dan. Danes a dobivajo klesarji po 4 K za meter, likarji po. K za meter, kamnolomi pa najmanj po 4 K 9 vin. dnine in največ po 6 K 40 vin., težaki 0 3 K 60 do 4 K na dan. Manjši podjetniki pa zdelujejo nadmeterske stopnice po 12 K 80 vin. lelajo torej v izgubo. Tako je ta akcijska družba 1 veliko konkurenco in modernimi stroji vedno ta hrbtom večjim podjetnikom in jim ne privoli nobenega dela. Manjši podjetniki pa hodijo tod oderuškimi pogoji po delo k družbi. 1 ako ima družba že vse v svoji mreži. V Nabiežini le na stotine delavcev brez dela. Delajo pri družbi in pri manjših podjetnikih,^ ki delajo za ‘Cavo Romana«. Tuintam tudi še pri kakem drugem podjetniku. Akcijska družba je začela delavce izkoriščati in šikanirati na najgrši način, misleč, da je sedaj ugoden čas, ker nikjer ri dela in so delavci brez posla. Ali gospodje to se varali. V sredo dne 30. t. m. so zahtevali delo za tako umazane cene, da so delavci takoj tklicali sejo in začeli razpravljati o zadevi. Vsi delavci, Slovenci, Italijani in Nemci, so solidarno začeli stavko. Najbolj je razjarilo delavce lo. da je nastavila družba za dva enaka komada različne cene: za enega 18 K in za drugega 24 K. Minuli teden so tudi prav tukaj Javkali in sicer za odpravo nočnega dela. I a Itavka se je uspešno končala za delavstvo. Skopaj ne preteče štirinajst dni. da ne bi imeli dc-avci s temi izkoriščevalci boja. Ali povemo tnkrat za vselej gosp. Wildiju. da se bomo večjih bojev za vsako malenkost prav kmalu na-l>eUčaU. Ciosp Wildi naj se spomni na ravnanja Huberja ki je vedno in vedno šikaniral le/avce, dokler ga niso ti pošteno stresli za \rado. Ubežal je po stranskih potih in niso po-hagal/ žandarji 31. julija so imeli vsi klesarji Iclavnic. ki delajo za Wildija. shod in soglasno 10 sklenili da ne prevzamejo niti en kos od inrlrufro ki so v stavki in ako se zadeva ne po-M. potem bomo uprizorili splošno stavko, 10 vseh delavnicah, ki « wiWua. Pravdar v kuti je šempotajski nune L, -ro v: in nairajše vedno no komenski sodniji us l nete li čvole farane odzaniat s toJbanii td del^Letošnji predpust Je napravils svnntn iriKtvom »Zmaga« neke vi ste veselico. Netca eri Stožci so takrat razobesili zastave iz Starih vreč; to ie dalo nuncu povod, da je vo hal ponoči in podnevu in stikal, kdo da je bil S temi zastavami tako naklonjen njegovi »Žgati«. Ko je nune Švara zadosti v tl hznanil v cerkvi, da ima ze »hudodelce« v tacah. in h ajd v Komen na sodnijo, lam so prisegli predsednik in tajnik tega di ust v a, da so bbtoženci res izvršili, to hudodelstvo Komenski sodnik je hotel stvar poravnati, ali Kristusov namestnik rii dopustil, da bi nauk njegovega učenika prišel do veljave, (sovražnikom Mpuščati)'; ampak je dopustil, dai je sodnik tri hedolžr.e delavce kaznoval po nedolžnem, ene-?a na 4 dni zapora, druga dva pa na 2 dni. Do-tični trije obsojenci, svesti si svoje nedolžnosti, niso hoteli sprejeti kazni, in so se pritožiti na. višje sodišče, kjer so bili oproščeni. G. Švara “a je bil obsojen na povrnitev Stroškov —-40 K. To dejstvo dovelj izpričuje, kakšno stru-eno sovraštvo vlada v prsih tega kutarja, adar gre za oškodovanje ubogega farana, ki oče ukloniti tilnika farškeinu klerikalizmu, edaj je okrcan po zasluženju^ nune Syara in jegovo društvo »Zmaga«, ki je v zadnjih iz-ihlejili; odkar imamo v Sempolaju resnično elavsko izobraževalno društvo »Vzajemnost«. Zadnje vesti. KOMISARIAT NA ČEŠKEM. Bojkotirano Pivo. Praga, 2. Ker so sklicevaje se na pivno laklado kartelirani jiivovamarji podražili pi-o za štiri vinarje pri litru in hočejo tako prodirati 32 miljonov, poziva češka socialno de-nokratična stranka delavstvo, naj bojkotira livo. Podražena stanovanja. Praga. 2. Hišni posestniki so podražili vsa tanovanja z motivacijo, da so deželne doklade loskočile od 55 na 65 odstotkov. Prebivalstvo e silno razburjeno, ker je podraženje v resnici leopravičeno. Thun na Dunaju. Dunaj, 2. Češki namestnik knez Thun je e včeraj pripeljal na Dunaj in je imel daljšo tonferenco z grofom Sttirgkhom zaradi oolo-Saja na Češkem. KRUPPOV ŠKANDAL PRED SODIŠČEM. Berlin, 1. Danes je bil zaslišan kot glavna priča pisarniški predstojnik Brandt, ki je obtožence podkupoval, da so mu izdajali tajnosti. Brandt je zaradi teh manipulacij sam v kazenski preiskavi. Brandt pravi, da se ni zavedal, da stori kaj napačnega. Vedno so mu naglašali, da mora biti Kruppova tvrdka »v interesu dežele« velika in močna. Njegov predpostavljeni, neki Schiitz, je imel nekoč opraviti s sodiščem in tam je baje zastopnik vojnega ministrstva dejal: >Med Kruppovo tvrdko in vojno upravo ni nobene tajnosti; čim bolje je informiran Krupp, tem boljša bo armada« (!) Brandt pravi, da je v preiskovalnem zaporu mislil na samomor; bil je baje tako iz sebe, da je izpovedal reči, ki jih mora zdaj preklicati. Berlin, 2. V nadaljnjem zasliševanju pravi Brandt, da je v armadi gotovo malo častnikov, ki bi bili tako dobro poučeni o vseli poizkusih z novimi topovi kakor on. Sodišče se je bavilft tudi z vprašanjem, odkod je mogel posl. sodr. Liebknecht dobiti »žitne valjarje«, ki so obsegali vojaške skrivnosti. Brandt misli, da mu jih je dajal predstojnik Kruppove podružnice v Berlinu, neki Metzen. STAVKA V BARCELONI. Barcelona, 1. Policija ceni število stavkajočih na 22.000; stavkovni odbor misli, da postane stavka splošna. ŽELEZNIŠKA NESREČA V AMERIKI. Otawa, 1. Tovorni vlak železnice Grand Trunk se je dopoldne zapeljal v čredo živine in skočil iz tira. Pet oseb je mrtvih. KONFERENCA V BUKAREŠTU. Kdo dobi Kavalo? Bukarešt, 1. Največje težave povzroča vprašanje, ali naj dobi Kavalo Grška ali Bolgarska. Venizelos pravi, da ne sme priti brez Ka-vale v Atene (?). Avstrija, Rusija in Italija pa podpirajo v tem vprašanju Bolgarsko, ki namerava zgraditi železnico od Samovita skozi dolini Osme in Strume do Drame, odtod pa stransko progo do Kavale. Ta železnica bi spajala tudi Bukarešt z Egejskim morjem. Pripravlja se nekak kompromis, čigar podrobnosti i>a še niso znane. Radoslavov je optimist. Sofija. 1. V nekem razgovoru je dejal ministrski predsednik Radoslavov: »Brezkoristno prelivanje krvi je naposled ustavljeno. To opravičuje nado, da bo tekoin petdnevnega premirja podpisan tudi preliminarni mir. Vojna se torej lahko smatra za končano. Kar se tiče razdelitve Macedonije. ne bo naletela na nepremagljive zapreke, ker so si velesile pridržale zadnjo odločitev.« Srbsko-grške zahteve. 6ukarešt, 1. Zavezniki so danes dopoldne na konferenci, katere so se udeležili vsi delegati, predložili sledeče zahteve: 1. Zavezniki zahtevajo kot mejo tok Strume od stare turške-bol-garske meje do Sarbdere, odtod čez vrh 1314 Čengeljskega gorovja po razvodju do Tragarja, odtod severno in severovzhodno do vrha 1152, potem čez Mesto do Kuke, preko Šipkove do Daliboske, ob razvodju do vrha 1162 pri Kuš-larju, nato v smeri proti Čegdadi preko Morga-sana, dalje preko Makove in Tokadžide nizdol do Kardžale, potem proti jugu do Kaplak Tepe in Galjer Tepe. pa do Egejskega morja tri kilometre vzhodno od Makrija. (To je povsem blizu Dedeagača. Egejsko obrežje bi bilo na ta način za Bolgarsko skoraj popolnoma izgubljeno.) 2. Bolgarska se odpove vsem pravicam do Egejskih otokov. 3. Bolgarska plača prebivalcem odškodnino in dovoli regulacijo stare srbsko-bolgarske meje. 4. Bolgarska poda garancijo za svobodo grških cerkva in šol v Tra-ciji. KONFERENCA POSLANIKOV. London, 2. Na današnji seji so se prečitali odgovori velesil na Greyev predlog, da vztrajajo velesile na londonski mirovni pogodbi in delajo Turčijo odgovorno za vse posledice kršitve. “9V08^ spomladanskih oblek in površnikov doniacegii ixdiklka. Za naročila po meri največja * "izbira tu- in inozemskega blaga. ■ ►Solidna postrežba. __ itajiiižjc cene Kavarna stšaterv. 39K celo noč odprta Gostilna Floiijanska ulica Štev. 6. Pristna vina. Domača kuhinja. Velik koncert bo jutri v nedeljo 27. julija na prostornem vrtu pri Travnu na Glincah-Vič. J3a.četelc o"b -4;. popoldne. Ob neugodnem vremenu bo koncert v prostornem salonu. »►* ' K obilni udeležbi najvljudneje vabi Vstopnina prosta. J. Traven. Naročate se na Zarjo! Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni viri 1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega2K; boljšega 2'40 K; prima polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 510 E; veletinega snežuobelega, pulJ enega, jj6-40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najtinejSI prsni puh 12 K. Naročila od 5kg naprej franko. Zgotovljene postelje ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, s dvema rglavnicama, 80 om dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 Kj napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnlce 8 K, 8-50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 18 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, »glavnica, 90 om dolga, 70 cm Sir. 4-50 K 5-20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12-80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovnild gratis in franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. Hiamo K 4*85 ura, verižica kresalo n 6 kamni. Krasna srebrna - fantazijska Renion-toar ura za gospode, dobri, ploščnati, bogato gravirani okrov s prav dobrim anker kolesjem, natančno idoča s triletno pismeno garancijo in elegantno amerik. zlato double kavalirsko verižico za gospode ter, modernim nikel-žepnim kresaiom s 6 rezervnimi kamni za eno leto dovelj. Vse proti povzetju za samo HC S. Ako sc naroči 6 garnitur, doda se ena garnitura brezplačno. Tvrdka ur Sehaechter Leopold, DUNAJ 121 XVI/2, Lerchenfeldergurtel No. 5. SZanaena ali deaar nazaj. posebnost \ »Zdravnik ■ I ■ želodca" S je edina posebnost želodčnega likerja ■ iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. ■ rt- •' V*. ■ - V"'V ' v. »-V Moderne srajce -- bele in barvaste, tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez _ 1 ii j nnmicfniYI ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki £ l\J 0 liUUUulUlIl ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge ^ in kratke spodnje hlače, majice, noga- j • • « • vice itd. vse v največji izbiri in naj- V DlOCini 111 SpOrtlll boljši kakovosti po zelo skromnih in ... stalnih cenah tl*gOVlili P. Magdič, Ljubljana, H Samo! K 410. Samo! K 410. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Posestvo se proda zaradi bolezni pod zelo ugodnimi pogoji in sicer: Hiša št. 213 na Glincah z gostilniško koncesijo in opravo vred, krasen vrt, acetilenska luč Itd. — Hiša št. 20 na Glincah z prodajalniškimi prostori, pripravna za vsako trgovino ker leži ob Tržaški cesti. — Hiša št. 116 na Glincah ištotam z veliko delavnico. Več se izve pri lastniku Jos. Tribuč-u na Glincah št. 37. ■ -I Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine po jako nizkih cenah. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. 117A4 Tovarniška ll^A4 ,IJYVJ znamka Zastopstvo tovarne urZENITH. 8t. ilO. Nik (h amcer R6sk. jako Naročite krasni veliki ilustrovani cenik, ki ga dobite dobro idoča samo K 4*10. zastonj in poštnine prosto. s-Ka s-Ka s-Ka s-Ka ir Prvovrstna in najboljša kolesa sedanjosti, dler MT Ana Goreč, Ljubljana Marije Terezije cesta 14, (Novi svet, nasproti Kolizeja). Zahtevajte cenik. - Rabljena kolesa od 25 K naprej. - Izposojevanje koles. Delavske konsumne zadruge za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu (registrovana zadruga i omejenim Jamstvom) Vritd velikega dohod« blaga v vv Vv-v*- ulica Raffineria štev. 3 so itiij« oddelki: konfekcija - manufaktura = pokrivala - obuvala = popolnoma oskrbljeni z zadnjimi novostmi za nastopajočo pomladansko in letno sezono. Cene s Konfekcijski oddelek: Ootert obleke za moikt Iz najmodernejšega blagi Ootov* obleke za deik«...................... Ootor* obleke za dečk« s kratkimi hlačami Koatiuai ca otroke............... Povrfedki In raglanl xa moške . Moikt abeke Iz platna . . . Obleka ca dečke................. Kostumi ca otroke................ meter od do 22 80 naprej l«-50 „ 12— . 6— K 14— 28 — , 50 — 14-50 naprej #- . 440 . Saeco Alpaga* trni, modri In »Ivi v veliki liberl. Obleke po meri: icgotovljene v lastni krojačnld po naJnovejHh vcorclh in v najfinejšem rezu tei natančno Izdelane. Molke obleke ievlota....................... Molke obleke Iz počesane volne . . . Molke obleke iz počesane volne, modre Mcika obleke iz črnega priketa ltd. . . Povrlnikl in raglanl za moške .... K 48 — naprej :T : . 56-so . . M- . Oddelek manufaktur: Yota«no blago za iensko obleke: ieviot »odri in barvani . . . Drap dt Dame................... Oroaa d« Coth.................. Alpaca (Kater).................. Popallaa, v barvah la črni . , Volla le volne................. Moussaline, gladki ln risani. . Svilnato blago: Ponges v barvah.............................. Dodieaaa ca bluze............................ Svil« la »ousselin« v icpreminjevalnih barvah Svile ca podloge v barvah.................... TopeUn-Bolienne.............................. Dnchtaa* BriUant, gladki .................... Svila Hb«rty, črtana......................... Taflelas visoki za krila..................... Croise 1c svile v izpreminjevalnlh barvah . Taffetaa črtan (novost ca bluze) . . . , Blago iz platna: Panama, beli in barvani......................................................% Etamiaa, barvan (visokost 120 cm) Marqmsette iz črne vola« . . . Eponga, beli In barvani .... Voda le bombaža........................ Brlllantla, beli In barvan! . . . Brllantin prozorni.................... {eroalkV najleplih risbah . . . atlsta gladek in riaan............... Uberty ca bluze....................... ferp« U platna In iaU (lantasie) U barva srpa vane gam meter od do . K 2— K 4-50 210 3-50 4-50 7— • 9 220 2-20 » 4— 340 U 1 28 l-fl0 9 2— • 8-50 metat od do 110 K 1-50 2-20 3— 1-60 3-SO 1-60 2-20 5-20 * 6 — » 3 — naprej 3-40 • 2-80 K 4— • 0 3-80 2-80 naprej meter od do -•96 2— 4— K l-ao 3— -•52 -•70 -•72 1-20 -•62 -•»o -■80 130 110 l-ao 450 »— 150 * Čipke za bluse in okraske . . . . Vrhutega st Izdelujejo žejiske obleke 1**— 9 9&— naprej Oddelek pokrival: Mornarske kape iz slame za dečke _ Slamniki garnirani za otroke in dečke, zadnji vzord .Vesiarske* kape iz slame za dečke In moške . . Slamniki, katere sc lahko zvije v različnih oblikah Slamniki, panama za moške................................. Klobuki iz platna za moške in dečke....................... Klobuki iz plalna, garnirani za otrok« la dečke . . Kape iz sukna in iz platna za dečke . . . • • Mornarke lz platna, bele In naravne, ca oprati . . Kape iz platna in svile za moške.......................... Burski klobuki iz kože in platna za dečke . . . Klobuki iz klobučevine letni od prvih italijanskih Klobuki trdi (katranirani) od 1. zadruge klobučarjev na Dmnaju Specialiteta trdih klobukov angleških In francoskih Dežniki Iz pavolc za moške in žensk« .... Dežniki Iz polžide..................................... Dežniki iz Žide . . ............................ Dežniki-palice za moške.................................. Palice za Izprehod..................................... komad od . K do 1-60 K ra I- , 11— 3— napraj *— Ur— K 40— 1-80 naprej H0 naprej -•*> , a— 1<0 naprej 1— . o— 1— >- 4-60 MO 4-ao ♦— li« 11-40 1*-naprej 6— 0— lO-flO 11«) 4— 8— IX- flT :'S? do K 15— - 18’-. 15« . 13— K lfr*> K Oddelek obuval: Specialiteta amerikansklh obuval Iz levroa la bok« kalp. « ad čevlji „Derby“ ca molke..........................................K J J"® Čevlji z gumbi, krasni............................................ Čevlji »Trlumph .... Čevlji z elastičnima stranicama Ženski čevlji amerlkanska In francoske foi Ženski čevlji „Oscaria‘............................ Ženski čevlji ,Chevreaux*................................... • » Ženski čevlji ................................................... Čevlji za dečke ▼ vaeh oblikah: Čevlji „Derby* z gumbi, .Trlumph* Itd........................K 7— Čeveljčki z« otroke.............................................1*30 Čevlji, nizki amerikanski, črni ln barvari ca dečke la Molke , 11 -10 čevlji nizki za ženske, črni v barvah Iz Chavraaac-a la Oacarla: ^ rad do fr— K 14— čevlji nizki ca ženske c gumbi . . . ,..................... MO , lS^OO čevlji nizki za ženske, odprti....................................* ^0 „ 11-TO Obuvala za otroke — čevlji taataala, v barraii la bali — aandall — čevlji Iz platna Itd. 13— 15-00 12— 11— 5— 16— Skladišče za oblačila je odprto ob delavnikih od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 7. zvečer: ob praznikih od 8. zjutraj do 1 popoldne. Ravnateljstvo.