—  287   —
Drobne vesti.
— (Iz kronike društva jjPravnika".) Na prihodnjem društvenem shodu, ki bode še ta mesec, predaval bo društv. odb. gosp, dr. A. Ferjančič „0 novem kazenskem zakonu."
(Os obne vesti.) Najvišje priznanje izrečeno je Fr. Kočevarju, predsedniku c. k. dež. sod. v Ljubljani, ter dr. Fr. pl. Myliusu, predsedniku c.kr. dež. sod. v Celovci, glede na njijno vspešno in skrbno vodstvo pri sestavljanji novih zemlj'ških knjig —Imenovani so: c.kr. okrajni s idnik v Kamniku G. Schneditz c. kr. dež. sodišča svetnikom v Ljubljani; ravnatelj  kaznilnice
—   288   —
v Ljubljani A. Mavkovič višjim ravnateljem kaznilnice v Maviboru; fin. kon-cipist dr. J. Mrak financ, komisarjem, zaC. okr. komisar dr. A, grof Schaff-g ot sch stalnim okr. komisarjem, vladni koncipist St. Lapajne zač. okr-komisarjem, zaC. vladni koncipist Anton Klein stalnim vladnim konoipistom, konceptni praktikant V. II a a s zač. vladnim koncipistom, konceptni kraktikant J. Konschegg financ, koncipistom — vsi na Kranjskem; c kr. kancelist na Ptuji Anton S p i n d 1 e r c. kr. knjigovodjo pri c kr. okr. sodišči v Brežicah.
D mrl a sta v Ljubljani: Vpokojeni c. kr. dež sodišča Ljubljanskega predsednik Anton Gertsclier v 72. letu, in Matej K reč, deželni tKajnIk kr^injski, v CO. letu svoje dobe.
(„John Howard p;i zgodovina reforme ujetništva".) Drngo leto bode sto let, odkar je v Herzonn nmrl sloveči ljudomil John Howard. Ker se v ta čas snide tudi IV. mednarodni kongres za ujetništvo v 1'etrogradn, razpisali je ruska vlada J. Hovvardu v čast mednarodno nagrado za najboljše dolo o zgoraj navedeni zadači (,Le role de John Howard dans Fhistorie de la reforme penitentiaire'.) Delo mora biti spisano na ruskem ali francoskem jeziku; na drugojezične razprave se bodo presojalci le tedaj ozirali, če jim bode priložen francoski prevod Obsega naj delo životopis J. Howardov in pregled njegovih del, popis ujetništva za Howardove dobe in obširno razpravo o njegovih izvedenih ali nasvetovanih novotah v ujetništvu, potem kako so vplivale njegove ideje na nadaljnji razvoj reforme, konečno bibliografijo Howardovih spisov. Delo mora biti najkasneje dne 1./13. maja 1890. 1. pri načelniku organizacijske komisije IV. meJnar. kongresa za ujetništvo v Petrogradu. Presojevalce izbeie ta kongres in delom, katera bodo spoznana za zadovoljiva, odločeni sta za nagrado dve zlati medalji, jedna velika in jedna ma'ii, potem so srebrne medalje in častna priznanja. Pisatelj z veliko zlato medaljo dohode še po vrhu 2000 francg, a njegovo delo se priobči v razpravnih spisih IV. mednar. kongresa za ujetništvo, kjer bode citati tudi o vspehih razpisa.
(Kongres za sodno medicino} bilje sedaj za časa razstave v Parizu. Najvažnejši ukrepi tega kongresa, ki mu je predsedoval Brourdel, dekan medicinske fakultete Pariške, sučejo se okolo vprašanja, kako je ravnati pri sodno-zdravniških izvidih zlasti v kazenskem postopanji. Smoter razpravam je bil, da se najdejo garancije, s katerimi se pri sodno-zdravniških izvidih zadoščuje tako interesom društva tako tudi interesom poškodovancev. Med važnejšimi ukrepi so tudi ti-le: 1.) pri vsakem sodno-zdravniškem izvidu treba, da sodelujeta dv.i veščaka in izbere si jednega sam okrivljenec ali pa ga dobi uradoma, to poslednje pa le, kadar se prav zelo mudi, kadar je okrivljenec odsoten ali si noče izbrati veščaka; 2.j o veščakih je voditi službene javne listine, katere sestavljajo v to poklicani državni organi in pa v to odločene naučne korporacije: 3.) na pravnih fakultetah je predavati obči nauk o sodni medicini, da se popolni nauk kazenskega postopnika; 4.) kadar se delajo izvidi ali preiskujejo učini, treba, da sta navzočna preiskovalni sodnik in zagovornik obtožencev.
„Slovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva ^Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gl., za pol leta 2 gl.
Dredništvo je v Ljubljani, št. 8 na Bregu; npravništvo pa na Križevniškem trgu št. 7.