{j spomnite se slovenskih beguncev s KAKIM DAROM! DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. u CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 16, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIII Tukaj se nudi kaj ugodna prilika Nek veteran s Pacifika, je naročil v časopisu Times Dispatch v Richmond, Virginia, oglas sledeče vsebine: "Bivši mornar je pripravljen zamenjati svoj šotor na Okivaivi za hišo v Richmon-du. V šotor se lahko takoj vselite.'' Do letal950°bo 10,000 zdravnikov primanjkovalo Washington. — Urad za delavsko statistiko je prišel na dan ^ s trditvijo, da bo prihodnja ie-| ta zelo primanjkovalo zdravnikov v Ameriki. V letu 1950 jih bo že primanjkovalo vse od 10,-000 do 20,000. Glavni vzrok temu je to, ker prebivalstvo hitreje narašča, kot pa prihajajo zdravniki iz šol. Tako je bil naraščaj zdravnikov od 1910 do 1940 13.4%, dočim je narastlo število prebivalstva za 43.2%. Zdaj p6 vojni bo pa je večja zahteva po zdravnikih, ker jih bodo mnogo zahtevale vojaške bolnišnice, česar v mirnem času ni bilo. Ako bo pa sprejet zdravstveni program predsednika Trumana, bo zahteva po zdravnikih še večja. Ta program zahteva vladno pomoč za dodatne bolnišnice, ki naj bi bile v vsakem naselju. Razne vesH od naiih borcev v službi Sirica Sama Juman je izjavil, d* moramo obdržati Potrebne otoke ^Washington. — Pr e d sednik i "man je včeraj dal v nazna-1 Vsemu svetu, da bodo Zed. j Ha?e-0bdržale vse one otoke pJa,in Franceta. h ^Vetju 1)0 v Petek zj utra j ob , 1 gr^n lz Zakrajškovega po-,A Vi^ zavoda v cerkev sv. * na Kalvarijo. Naj po-'1 Sl%'je ^iru, preostalim naše,\ i 4h»i' —---o- ya(1a in mornarica a Preskusili atomsko >d ladjami j! — Mornarica in i se zdaj odločili, da : So kusili atomsko silo in < liltii vnajnovejše orožje nad raz- i 1)0 po/stami ladi-i- lčas in kraj j1 ! ^fce'leje imenovan. Pred 21.'] Ho* te važne demonstracije ] V to i' i ''"djg ° SVrho ze zbirajo stare bor+Zni/h ^Pov. med kateri- ! jHr)onJ.lldi mnogo nernških in zajetih v zadnji voj-^ tej ,Se Poroča uradno, bodo i Ni 2 emonstraciji povabljeni': K dasJopniki združenih naro-j Je ^odo lahko videli na svo- j I Je. ' a.i zmore ameriško oro- ( I' ®Šh7ride I JJSkmi vojakom | :%0^furt, Nemčija. — Ame- • Pi-i-iJaške oblasti sodiJ°' da '2 v Evropo 77,232 oseb1 ^jverike ki bodo živele pri, is vojakih- od teh Jih! ^g'!84 žen, 32,496 otrok in K gih odvisnih oseb. Za- ;NvV pa 4'560- katere na" v d°biti ameriški vojaki ^ijo da se tam ž njimi po- L ^bla «h sodijo, da bo na vsa-'s3 { 0 častnikov 95 zaročenk, V' 677 otrok in drugih od-1 H 0seb, ali skupaj 1,609 K PaVSakih 1,000 vojakov pri-<10 že v Evropo 79 zaročenk.1 ■K?'468 otrok in 273 drugih1 h 0seb, ali skupaj 1,224. l\j ~——o- Rooseveltove ^amke pridejo Jo^ington. — Generalni \ ^ mojster Hannegan naznani* ^()pride v promet 30. janu-a Rooseveltova znamka j * znamki bo Roosevelto-I ,'4PiSoa in pa zemeljska obla z I y "Freedom of speech, ''Sion, from want and besede je Roosevelt konffresu 6. jan. 1941. Genera! Eisenhower je pojasnil, zakaj armada počasi odpušča vojake Washington. — Včeraj je govoril kongresu gen. Eisenhower,1 načelnik generalnega štaba, ki je pojasnjeval, zakaj je začela armada počasneje odpuščati vojake. Rekel je, da je glavni vzrok temu to, ker ne dobi armada dovolj novih vojakov za okupacijo Nemčije in Japonske. Povedal je, da bo armada sto- ( rila vse, da se pošlje čim prej \ vojake domov, ki imajo za seboj dolgo službo in da bodo 30. aprila znižane točke za odpustitev na 45 ali 2 leti in pol vojaške službe. Do 1. julija bodo zniža-(k ne točke na 40, ali 3 leta vojaške službe. Poudarjal pa je, da mora imeti armada- v Evropi najmanj 307,000 mož in na Pacifiku naj-j manj 375,000. Pod to število ne ' 'sme pasti. Povedal je kongresu,1 da čim več novih vojakov dobi armada, tem hitreje bo pošiljala domov stare borce. Pred kongresom je pričal tu- ! di admiral Nimitz, ki je rekel, : da bo mornarica nekoliko hitre- , je pošiljala mornarje domov, ker niso potrebni za okupacijo. . -o- NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE I PRI VSAKI PRILIKI SPOMNI- L MO NA BEGUNCE ! Stavka mesarjev je danes pričela RAZSTRELBA V RUDNIKU V WEST VIRGINIA , Wells, W. Va. — V tukajšnjem rudniku je nastala v torek strahovita razstrelba, ki je zahtevala 13 mrtvih in več ranjenih. Kakih 200 rudarjev, ki so bili ta čas pod zemljo, se je čudežno rešilo. ! Razstrelba je bila tako silna, da je porušila ali poškodovala1 več hiš, ki so stale do 1,000 čev-' ljev od rudnika. Vzroka raz-; strelbi še niso ugotovili. Darovi za begunce V našem uradu so bili izročeni sledeči denarni prispevki v j pomoč slovenskim beguncem: | Mrs. Mary Prostor, 881 Babbitt Rd. je darovala $5, Rakovčanka je darovala $2 in neimenovana je darovala $3 za slovenske bo-goslovce v izgnanstvu. Iskrena hvala vsem skupaj za velikodušen dar in priporočamo še drugim, da bi kaj pomagali po svojih močeh. -ni___ Do 265,000 članov CIO in AFL je na stavki pri 6 vele-mesnicah v Chicagu. Vlada se pripravlja, da zaseže mesarsko industrijo. \ -- O polnoči je potekel rok, ki ga je dala unija CIO vele-mesnicam, da ugodijo nje zahtevi in preprečijo stavko. Mesnice se niso podale in tako je stopila o polnoči stavka v veljavo. j Vladni posredovalci so skuša-' ; I i privesti obe stranki do pobo-! j tanja in so ponudili mesnicam j višjo ceno za meso. Mesnice sa . rekle, da je to premalo, če bi hotele ugoditi uniji, ki zahteva 25' centov na uro več za svoje člane. Mesnice so ponudile samo 7 centov in pol priboljška. Tako je unija CIO napovedala stavko in unija AFL je šla z I njo na simpatično stavko. Sodi-i jo, da je na stavki 265,000 me-I sarskih delavcev pri šestih vele-mesnicah. Male mesnice po deželi to ne prizadene direktno in ljudje ne bodo čutili te stavke kak teden ali 10 dni, ker je po mesnicah toliko zaloge mesa. Toda po tem času bodo pa že male mesnice to čutile in seveda tudi gospodinje, ker ne bo nove zaloge mesa. Tisti mesarji, ki dobivajo meso od kakih neodvisnih mesnic, bodo vsaj kolikor toliko izhajali, vsaj nekaj časa. Sliši -se pa, da bo tlachv prevzela in obratovala velemesnice, predno bi nastalo po deželi splošno pomanjkanje mesa. * * * Delavski tajnik Schwellen-bach je poslal brzojavko tako na unijo CIO kot na AFL ter jih urgiral, naj stavko v mesni industriji odgode ter da naj bi se pričela v četrtek zopet pogajanja med mesno industrijo in unijami. Obe* unij j sta odgovorili, da je dospela brzojavka prepozno, da bi se moglo ustaviti stavko, da sta pa pripravljeni zopet pričeti pogajanja z vele-mesnicami. * * * Ford Motor Co. in unija, av-tnih delavcev CIO sta blizu skupaj v pogajanjih. Ford je ponudil I71/->c priboljška na uro, dočim zahteva unija 191 ^c. »f Ji: * Stavka delavcev pri General Electric W'estinghouse Electric ter pri električni diviziji General Motors je v polnem teku že drugi dan. Nobenih poročil še ni, če bo kmalu prišlo do poravnave. Unija zahteva $2 na dan priboljška za delavce. * * * I j Razne drobne novice iz ! Clevelanda in te okolice Vreme— Vladni vremenski urad napoveduje za danes nekoliko gorke-je kot včeraj, toda jutri bo pa zopet mrzleje in celo morda sneg. Dekleta naj pridejo— Baraga Glee Club naj se zbere nocoj ob 7 v šoli sv. Vida. Je zelo važno! Matere, opozorite dekleta na to, prosimo. Sedmina— Jutri ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Marijo Postotnik ob priliki sedmine njene smrti. Deveta obletnica— V soboto ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Viktor Opaškarja v spomin 9. obletnice njegove smrti. Muka zadufntca— V petek ob 7:30 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pokojno Ano Strojin. Nove uradnice— Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ je izvolilo za letos sledeči odbor: Predsednica Geno-vefa Z u p a n, podpredsednica Frances Brancel, tajnica in blaga j nfčarka Dorothy Strniša, za-pksnikarica Julia Brezovar. nad--zornite.: Rose Levstek, Paulina Durjava, Mary Bradač redite-ljica Paula Zigman. Društvo zboruje vsak 3. četrtek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Seja korporacije— Nocoj ob osmih bo letna seja korporacije za pozidavo naselbine na pogorišču. Seja bo v sobi št. 2 SND na St. Clair Ave. Pridejo naj vsi odborniki, dalje vsi oni, ki so posodili denar ter vsi, ki se zanimajo za stvar. Vile i ujenice— Vile rojenice so 15. decembra obdarile družino Mr. in Mrs. Frank Mullec na Havajih s zalo hčerko. Mlada mamica Vera je hči Mrs. Jennie Sintic iz 910 E. 222. St. čestitamo! Umetnik na radiu— Prvak igranja na banjo, Joe Sod j a, igra vsak torek in četrtek ob 11 dopoldne na radijski po-, staji WTAM. Igra s Fred War-| ing in njegovimi Pennsylvanča-ni. Prestavljena seja— , Slovenski društveni dom na j Recher Ave. bo imel letno sejo v j sredo 23. januarja in ne v petek 18. januarja. Seja je bila prestavljena zaradi društvenih sej. Delničarji in zastopniki društev naj to upoštevajo. Tetka štorklja— Mr. in Mrs. Lewis C. Stava-j nja iz Atlanta, Georgia, sta do-| bila 5. januarja obisk tetke štor-jklje, ki jima je prinesla krepke-! ga fantka. Srečni ata je sin Mr. ! in Mrs. Louis Stavanja iz 18218 Nottingham Rd. Cleveland, O. . čestitke! Sedmina— V četrtek ob 8:30 bo darova-' na v cerkvi Marije Vnebovzete ' maša za pokojnega Petra Malo-' vašič ob priliki sedmine njego-, ve smrti. Poroka— | Mr. in Mrs. Anton Tavzel iz ! 17651 Lakeport Ave. naznanja-? ta, da se bo v soboto 19. jan. po- - ročila v cerkvi Marije Vnebovze- - te na Holmes Ave. njiju hči . Frances z Mr. Joseph (Patsy) c Krall, sinom Mrs. Rose Krall iz , 1270 E. 173. St. Vse najboljše jinvi želimo v novem stanu. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) NAPAD NA ZAGREBŠKEGA NADŠKOFA STEPINCA — Ko je zagrebški nadškof prišel v Zaprešič k otvoritvi nove župnije, za katero so ljudje že dolgo prosili, ga je pričakala množica lujdi z novim župnikom na čelu. Med vernike pa se je pomešalo nekaj komunističnih hujskačev, ki so začeli izzivati in so končno škofa napadli. Verniki so seVeda škofa branili in prišlo je do pretepa, kjer je bilo več ljudi ranjenih in eden baje ubit. Hrvatska partizanska vlada je obdolžila župnika, da je on streljal v množico. DEMONSTRACIJE. — Ko je bil gori omenjeni komunistični list ustavljen, so prirejali partizani po Goriškem demonstracije. Hodili so vpit pred amerikan-ske urade, da hočejo svobodo tiska. Zraven so vpili v zborih: "živijo Tito," "živijo Stalin" in "Doli s cerkvijo." Z busi so vozili te demonstrante iz enega kraja v drugega, da so naučeni kot papagaji kričali proti Ame-rikancem. To demonstriranje, ki gre na račun lačne Jugoslavije, •seveda ne naredi na Amerikan-ce nikakega vtisa, ker ti vedo, da je vse to najeto in plačano z denarjem ki ga iztisne Tito iz ubogih Slovencev na drugi strani meje. Ko slišijo, da najeti demonstranti vpijejo o svobodi tiska, se Amerikanci vprašujejo, zakaj ni svobode tiska na drugi strani meje. Ali je svobo- da potrebna samo na eni strani ? Pa še to se vprašujejo Amerikanci, ali je svobodno pisati oči-vidna obrekovanja, ne da bi se komunističnega lažnivca prijelo za lažnjivi jezik. NAPETOST MED PARTIZANI IN ZAVEZNIKI je zato od dne do dne večja. V bližini Gorice je bil ubit amerikanski vojak od dveh partizanov. Amerikanci so odločno nastopili, da' varujejo svojo veljavo in svojo! čast. To razmerje ,do zaveznikov seveda ne pospešuje razpolože-' nja za priklopitev k Jugoslaviji. | Tudi mnogi Goričaili, ki so si, tako želeli, da pridejo z ostalimi' Slovenci v združeno Slovenijo, se1 sedaj boje, kaj bo z njimi, če j pridejo v Titovino. Partizani ti-i stim, ki se jim ne uklonijo v vsem, že sedaj groze, kako se. bomo maščevali nad njimi, kadar pride vsa Primorska pod ko-1 munistično Titovo oblast. NEČAK PESNIKA GRE-' GORČIIČA, ki je toliko želel združeno Slovenijo tudi trpi pred partizani. V začetku oktobra se je vrnil domov na Vršno. Poprej se je umaknil partizanom na Koroško. Ko so komunisti zvedeli, da je zopet doma, so ga ponoči v hiši napadli in pretepli s koli. Videl je, da ne more biti doma in se je ponovno umaknil. To se je zgodilo ravno pred J proslavo sitoletnice Gregorčičevega rojstva. PRI VOŽNI V AVTOM JE TREBA MNOGO BOLJ PAZITI POZIMI Policijski načelnik Geo. J. Matowitz pravi, da nimajo iz-I kušeni avtni vozniki nič manj j nezgod v zimskem času kot v poletnem. Kar je narobe z mnogimi vozniki je to, da brzine ne prilagodijo prilikam in vremenu. Mnogi vozniki se ne zavedajo, kako nevarna je ledena cesta, poledenica, ali strjen sneg j na cesti. ' čeprav vaš avto perfektno deluje, vendar morate v zimskem vremenu voziti mnogo počasne- je, ker nad ledeno cesto nima nihče kontrole. Kadar močno sneži, vozite tudi s prižganimi lučmi. j Na drugi strani morajo pa tudi pešci pri prehodu čez cesto paziti, da ne gredo kar v slepo čez in še v gostem prometu. Zavedati se morajo, da na mokri cesti voznik ne more ustaviti avta naglo. Mnogo cestnih nezgod bi se preprečilo, če bi bila dovolj velika pažnja tako od voz-' nikov kot od pešcev. Administrator cen se bori i proti višjim cenam l raznih živil i, Washington. — Urad za kon- ^ trolo cen poroča, da se bo pred- g stojnik Chester Bowles boril z vso silo proti temu, da bi se zvišalo cene mesu in sirovemu j maslu, kot je to predlagal po- ^ ljedelski tajnik Anderson. u Bowles je pisal tudi direk-torju za stabilizacijo, Colletu, j da naj vlada še po 30. juniju ri claje proclucentom denarno od- v-P'kodnino, da se s tem prepreči r zvišanje cen živilom. Vlada da- j; ! je zdaj $1,785.000,000 na leto & mesni industriji, producentom z j moke in mlečnih izdelkov, da r j vzdrži cene na sedanji višini. I Zdaj je določeno da se s tem : neha po 30.- juniju, nakar bodo t . morali producenti sami gleda- j ti za cene. i i -0--- , V državi Ohio jih bo do 1. aprila 200,000 m več zaposlenih 1 j I Columbus, O. — Vsej vodilni , industriji po državi Ohio so bi- } le razposlane vprašalne pole, na -katerih naj industrijci odgovore, kakšno je njih mnenje glede zaposlitve v bodoče. : Skoro vsaka industrija je odgovorila, da bo najela več delavcev. Splošni račun vseh odgovorov pa kaže, da bo ohijska industrija do 1. aprila zaposlila najmanj 200,000 oseb več, kot jih ob tem času. —--o-—■ IZ RAZNIH NASELBIN Chicago. — Na novega leta dan je umrla po kratki bolezni ; žena Andrewa Tomažiča, staral t 65 let, rojena Debelak in doma iz j ) Prestranka pri Postojni, od ko-i der je prišla v Ameriko pred 39! j leti. Poleg moža zapušča hčer1 - Julijo, por. Pintar, sina, ki se' > je te dni vrnil od vojakov, tri' 3 vnuke in sestro. — Na južni - strani mesta v Homewoodu je( i 17. dec. umrl John Stritar, star i 64 let, rojen v Ljubljani in v - Ameriki 44 let. V Pullmanu za-» pušča dva sinova in hčer. V - Homewoodu je živel zadnjih 15 let in vodil trgovino. Častno je bil odpuščen iz armada T/Sgt. Godfried H. Klun, sin Mr. in Mrs. Klun iz 4779 W. 130. St. V armadi je služil 3 leta, 2 meseca in 10 dni. Boril se je po Nemčiji, Luksemburgu, Belgiji, Franciji in drugod. P®l Wb Mrs. Caroline Mramor, 6618 Schaefer Ave. sporoča nov naslov njenega sina, da mu prijatelji lahko pišejo: Pvt. J. W. Mramor, 45021490 Sq. T 2, Box 445, Camp Pinedale, peresno, 1 Calif. I Stavka strojnikov pri cleve-landskih dnevnikih še ni poravnana. Nobena stran še ne kaže volje popustiti. ! -o-- Gradbeniki so pripravljeni zgraditi milijon hiš Washington. — Narodna zveza gradbenikov je povedala predsedniku Trumanu, da je 30,-000 gradbenikov pripravljenih zgraditi en milijon stanovanj-' skih hiš na leto, če se jim zagotovi dovolj stavbenega materiala. Pri predsedniku je bilo 25 zastopnikov stavbenikov, katerim j je Mr. Truman zagotovil, da bo vlada storila vse v svoji moči, da bo dovolj materiala na roki. I Stavbeniki so povedali pred-' sedniku, da se zdaj zgradi kakih j 20,000 hiš na mesec ali 240,0001 na leto. To se lahko dvigne na 80,000 na mesec proti koncu te-! ga leta^ če bi bilo dovolj mate-' riala na razpolago. Zastopniki so' tudi povedali predsedniku, da je! trditev vlade previsoka, da je potreba 5 milijonov novih hiš.'1 Če se jih zgradi en milijon novih' v prihodnjih 18 mesecih in če; se primerno popravi kakih 500,-000 starih, bi bilo za prvo silo1 dovolj. Izjavili so tudi, da bi bilo ne-^ smiselno graditi barake za stanovanje veteranom. Treba je zgraditi stalne domove, ne pa začasne in nezdrave barake. Za-, htevali so tudi, da se takoj usta-, vi pošiljatev več sto milijonov! čevljev lesa v druge dežele, dokler je taka potreba tukaj. V KALIFORNIJO Mr. in Mrs. Joseph Cekuta,1 Sr., hči Mary omož. Jacob Kristin s hčerko Joan, so se podali v sončno Kalifornijo zadnjo soboto. Tam bodo za par mesecev pri hčerki Carolyn, omož. John' W. Cooper v Manhattan Beach,' Calif, želimo jim prav veselo bivanje v deželi oranž in palm. Če bodo imeli kaj odveč sonca, naj ga nam košček pošljejo, ki ga tako poredkoma vidimo v tej naši "beautiful Ohio." 2 r AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 16, 1946 r r ameriška domovina" american home SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEndcrson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaSalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4 50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 11 Wed., Jan. 16, 1946 vseh poročilih je partizanstvo poklalo čez 30,000 Slovencev.] Komunizem ne pozna usmiljenja, ne spoštuje človeške oseb-j nosti, ampak pozna samo eno: svojo zmago in utrditev te zmage. Tisti, ki so ta komunizem glfcdali od blizu, so vedeli, da se je treba umakniti partizanom kot se umakneš divji zveri. Pred seboj imamo izpoved begunca Borisa Femca, kaplana iz Cerknice. Po padcu Italije so ga partizani zaprli 15. septembra. Drugi dan so ga zvezali z žico in vrgli na tovorni avto ter odpeljali v Kočevje. Tam je preživljal z drugimi jetniki strašne dni lakote in terorizma. Potem se je nadaljevalo isto trpljenje v ribniški vojašnici. V treh tednih so dobili kruha enkrat! Nato so ga partizani internirali, pa jim je uset v Ljubljano. Svojo izpoved konča: "Iz domovine sem pobegnil, ker sem že bil enkrat v partizanski ječi in nisem hotel priti vanjo še enkrat. Če ne bi pobegnil, bi zapadel gotovi smrti." - Marolt Marijan, odvetnik na Vrhniki, pove kot vzrok pobega: "Bil sem zapisan smrti ob prihodu titovcev. V dr-Šnuderlovi knjigi sem bil označen kot organizator "črne roke," čeprav o takšni organizaciji nisem ničesar vedel in na Vrhniki o njej ni bilo nikoli ne duha ne sluha. ("Prosveta" je obrekovanja iz te propagandne knjige ponatiskovala, da dvigne fanatizem ameriških partizanov.)" Od partizanov sem bil popolnoma izropan. Ko sem se vrnil iz konfinacije, so me iskali partizani, da me ubijejo. Sodeloval sem pri izkopu žrtev partizanskih zločinov: Vladimira in Jakobine Verbič, župnika Geohelija in Lukančiča. I^a vseh truplih je zdravniška komisija ugotovila strahotne znake zverinskega mučenja." — Tako pričo so seveda hoteli partizani likvidirati. Sedaj so hudi, da je ušla. Drugi, kot Alojzi in France Mehle iz Sp. Slivnice izjavljajo: "Pobegnili smo, ker so n;im grozili s smrtjo. Magdo, ženo odvetnika Megušarja. iz Kranja, so Nemci že leta 1941 pregnali iz Kranja, kjer je bil njen mož odvetnik. Moža so Nemci držali v ječi v Kranju in v Begunjah, končno pa pregnali v Srbijo. Ta preganjana žena izpove: "Z doma sem odšla, ker vem, da bi me komunisti ubili kot ženo protiko-munističnega javnega delavca. Kje je. sedaj moj mož, ne vem. Slišala sem, da so ga zajeli komunisti." Tako se vrši izpoved za izpovedjo. Ameriški prijatelji partizanstva sedaj hinavsko zavijajo oči in vprašujejo: Zakaj so bežali? Kdor ni zaslepljen od komunistične propagande, lahko najde pravilen odgovor na to vprašanje. Odgovor je jasen. Beg iz Slovenije je povzročilo nečuveno na-silstvo partizanov. Kjer pa ni dobre volje, je seveda vsaka beseda zastonj. BESEDA IZ NARODA MMW Komunizem v Sloveniji in begunci »__ Čudimo se pismu ameriške Slovenke, ki se trudi sama sebi dopovedati, da v Sloveniji ni komunistov. V pismu, ki je prišlo pred nekaj dnevi v naše roke, ta žena misli, da je slovenski narod ponižen, potrpežljiv, bogaboječ in pobožen, in da torej ne more biti tam komunistov. Pa še to dodaja, da so se celo ruski komunisti sedaj spremenili in postali demokratični. Zato ta Amerikanka očividno pod vplivom sedaj moderne propagande sklepa, da so se partizani borili samo proti Nemcem in da so vsi oni, ki se niso partizanom uklonili, ali "zaostali" ljudje ali pa taki, ki so pač držali z Nemci. Morda je še kdo, ki misli s to ameriško Slovenko, da tam v starem kraju komunizem ni mogoč. Zato naj ponovno opozorimo, da je bil boj proti komunizmu na Slovenskem silno oster že od zadnje svetovne vojne. Brž po zadnji vojni so komunisti nastopali javno in, kot so navajeni, nasilnoi Župnik Trunk je v svojih opazkah v "Amer. Slov." pred kratkim opozarjal, da je bilo na Slovenskem po zadnji vojni duhovniku težko potovati po železnici, ker je bil zasmehovan in napadan. Tisti, -ki so to delali, so bili komunisti. Pa so bili še nasilnejši. Na Jesenicah na Gorenjskem so vrgli organizirani komunisti s surovo silo iz tamkajšne tovarne delavce, ki niso hoteli v njihovo izrazito komunistično organizacijo. Z nasiljem so hoteli preprečiti delo in zaslužek onemu, ki se ni vdal njihovemu terorizmu. Žandar-merija je morala zaščititi delavce, ki niso uklonili tilnika pred komunističnim nasilnikom. Kasneje se je zunanja nasilnost komunistov kolikor toliko vnesla, ker jih je bilo le premafo, da. bi ustrahovali vse ostalo prebivalstvo. Nikdar pa niso prenehale njihove organizacije in nikoli se ni ustavila njih propaganda. Res da nikoli še oddaleč niso zajeli večine naroda, zlasti ne kmečkega, toda bili so le vedno močni in idejni boj z njimi se ni nikoli pofegel. Opozorjeni smo bili od prijateljev na Natlačenov govor, kjer je prav pred sedanjo vojno opozarjal na komunistično nevarnost. Takole je izvajal med drugim: "Moj klic velja vsem slojem naroda: Pazite, kaj se godi v družini, v društvih, v javnosti, v šoli in uradih, v industrijskih delavnicah in v podzemeljskih rovih, da vas nekoč ne preseneči svet, ki mu bo krščanstvo samo še tarča za pijane dovtipe, ruševine večstoletne narodne kulture za temelj, na katerega bo postavil svoje brezdušno materialistično carstvo." — In spet: "Čaka nas še mnogo dela. Če se ne bomo sami, vsak zase in vsi skupaj, uprli tej bolezni komunizma, nam bo izpodkopala zdravje, da ga nam ne bo vrnil nihče več." Bil je torej boj proti komunizmu. Ker nihče ne maha proti stvari, ki je ni, je jasno, da je moral biti na Slovenskem komunizem in da je bil nevaren. Da, slovenski narod je pobožen, toda ne vsi Slovenci; naš narod je veren, toda ne vsi pripadniki tega naroda. To vemo dobro tu v Ameriki in tako je tudi v starem kraju. Zraven vemo to, da,so tisti, ki so odpadli od vere, polni sovraštva proti vsemu, kar je z vero v zvezi. Pa jih je potem tudi lepo število, ki tem odpadnikom slede ali se vsaj po njih ravnajo ter "sede na plotu" med krščanstvom in njegovimi sovražniki. Pri tem sami sebi dopovedujejo, da so "napredni." Ta predvojni komunizem se ni spremenil med sedanjo vojno. Ni postal drugačen, ne po svojem nauku, ne po svoji taktiki. Da se komunizem po svojem nauku ni spremenil, vemo iz papeževih besed, kjer svari pred zmotami tega komunizma. Za katoličana mora to zadostovati, pa magari če je "napreden." Da pa se komunizem tudi v svoji taktiki ni spremenil, je najbolj dokazal prav na Slovenskem med to vojsko. Vsako, tudi najbolj ogabno sredstvo, od laži, obrekovanja hinavščine^n prelomljene besede, pa do Hero-dovskega umora nedolžnih otrok in zverinskega mučenja nasprotnikov-vsako sredstvo jim je prišlo prav. Njih pesem, ki jim jo je zložil njih lastni pesnik Bor (Rob) je bila: "Razpnite čez ves svet vešala. Naš bog so rop, požig, umor." Njih vodja Edvard Kardelj, sedaj Titov minister, je lastnoročno pisal naročilo: "Pobijte duhovne,, izobražence, kmete in njih sinove." To so dejstva, ki jih ne bo nihče spravil s sveta. To je in to je bil komunizem na Slovenskem. Ker j-d bi-j lo komunistom vsako sredstvo dobro, so se zavili v lažnjivi j plašč osvobodilnega boja, da so lažje ljudstvo varali, in zraven proglasili vsakega, ki ne gre z njimi, za narodnega iz- j dajalca, četudi so v resnici sami neprestano kolaborirali z j Lahi in Nemei. Domača vojska na Slovenskem je bila voj-1 ska med komunisti in onimi, ki so se postavili komunizmu po robu. Tisti boj, ki se je prej vršil samo idejno, samo z j besedo in peresom, se je razvil v boj z orožjem. Vsiljen je j bil od divjega komunizma, katerega taktika je bila vedno; nasilje. S pomočjo od zunaj so komunisti, četudi v manjši-j ni, zaenkrat zmajati. Komunizem je postavil tudi v Slove-1 niji "svoje brezdušno materialistično carstvo." Tisti, ki so; bili premagani, so sedaj zasužnjeni, po ječah, po končen-; tracijskih taboriščih. Mnogi so bili pobiti, mnogi so zbežali, i zlasti taki, ki so bili na eksponiranih mestih. Zakaj so be-, žali? Da se rešijo smrti ali koncentracijskih taborišč. Do-j godki, ki so se razvili doma kasneje, so jim dali prav. Poi poginejo naj itd. V resnici so oni, ki so bežali prav tako potrebni pomoči kot oni, ki so'o'stali doma, če ne še bolj. Ko prebiram pisma iz domovine v naših lokalnih listih se človeku kar srce trga, ko vse prosi pomoči. . čitala sem tudi, da ne dobijo v vseh krajih. V enem pismu je bilo celo zapisano: ... ni treba nič pošiljati, saj itak ne bomo nič dobili. — Potem sem zopet čitala: da bi rada še več pisala, pa še ne smem, morda bo prišel še tudi tisti čas, ko lahko popišem vse . . . Kdor zna še kaj drugega brati kot črešnje, lahko vidi med vrsticami, da bi nam oni tam radi kaj več povedali, ko bi se za glavo ne bali. Nekaj me še prav posebno zanima, če bi mi kdo mogel to pojasniti? Namreč, v Jugoslaviji je danes veliko manj ljudi, dosti je pobitih, precej veliko število v begunstvu in ti pa, ki so na prisilnem delu ali v zaporih, pa itak niso šteti med j narod in ostalo ljudstvo je pa samo dobri narod, ki bi umrli 'eden za drugega in vendar se i le ti pohvalijo, da jim je do-; bro, ki so pristni partizani in jpartizanke itd. Vsi drugi pa i pravijo, da kar dobijo, lahko j vse v enem tednu pospravijo iter so še lačni in nagi. Potem ; pa kupujejo sol na črnem trgu J (black market) po 6000 lir. | Sploh pa gre vse kar v tisoče. | Je že res, v Jugoslaviji ne pridelujejo sladkorja, ne kave, ne 'soli, ne riža in še več drugih ! potrebščin; morajo dobiti od zunaj, pa kako je to mogoče v i tak'i zastraženi demokratični j državi, kjer so parni bratje in j sestre, da si prodajajo na črtnem trgu? Zakaj si pa ne razdelijo med brati — dokler bo-nlo imeli kaj, bomo imeli vsi skupaj, potem bomo pa tudi lačni skupaj! Zakaj vlada ne naredi temu konec? In odkje pa pride tako blago, da se ga lahko nepošteno deli in za take ogromne cene, saj so vendar menda že sami berači in kdo pa zamore plačati take cene? Naj podam svoje mnenje Cleveland, O. JK.pt -člani- jca SŽZ se čutim tfoTžna povedati tudi svoje mnenje" o dopisu v Zarji, katerega priob-čuje Ženski svet v decembro-vi številki. Postala sem nekaj bolj pozorna in ko sem prebrala, sem se bridko pritožila proti moji hčerki: kako je vendar to mogoče, da nekaj članic odločuje za 12,000 žensk in pri tem ne premislijo, da morda pa le niso* vse enakega mnenja. Po mojem mnenju, bi taka organizacija, kot je Slovenska ženska, zveza z 12 tisoči članic, morala biti nepristranska in biti v resnici demokratična. Pri vsem tem bi morala skrbeti za vse Slovence, zunaj in znotraj Jugoslavije, ker so vsi potrebni pomoči in to brez izjeme. Vsi so sinovi in hčere slovenskih mater in očetov, vsem je zibelka tekla na slovenskih tleh — na slovenski zemlji. Prečita 1 a sem že precej lepo število raznovrstnih knjig in nisem videla do sedaj še nikjer zapisano v zgodovini, da bi se bili Slovenci tako med seboj klali, pač pa nasprotno . . . Morda so se malo polcre-gali med seboj, ampak gorje tistemu, ki bi se bil hotel kaj vmes vtikati, potem so bili pa vsi za enega in eden za vse. Slovenec je pohleven, priden, napreden in varčen in če je treba kje pomoči, je vselej pripravljen, le eno napako ima — kloni pa ne zlepa! Zato pa se bi.je ta krvavi in mučeniški boj, ki ga je zanetila komunistična kuga in ljudi zmešala, ki jim pač ni bilo treba dosti, ker je bil narod že tako dovolj izmučen od strani fašistov in nacistov in bi se bili menda samega volka oklenili, samo da bi jih bil rešil. V sili človek marsikaj naredi, čeprav mu je potom žal takega dejanja, ko je potem prepozno kesanje. To je zapeljalo tudi naš narod. In danes se že ne sliši več drugega ko: . . . izdajalce naj pobijejo, ni jim treba pomagati, s če bi bili domobranci tam j ali belogardisti, bi jaz kaj hi-j tro dobila odgovor, ampak ti i "izdajalci" se po celem svetu' potepajo, kar jih ni v kočev-; skem gozdu in drugih breznih •poginilo. Za ta odgovor bi jim ti reveži zopet prav prišli. Jaz obsojam vsakega, ki žali slovenski narod — smrt takim, kot smrt nacizmu in fašizmu. čitala sem v Zarji tudi to, da vsi tisti, ki imajo čisto vest, da se lahko vrnejo domov. Mar naj mi tukaj naše vesti izprašujemo po čem smrdijo?. Lahko nam je tukaj kričati nad reveži, zakaj se pa ne ozrete nazaj, odkje ste prišli in sedaj, ko na račun organizacij sedite pri dobrih korit-cih in pod streho svobodne ameriške zastave, pa se širo-koustite nad ubogim sužnjem, ki ste prodali slovenski značaj kot Judež Kristusa za 30 srebrnikov, za kar se je pa potem kesal. Prepričana sem, da bo tudi še vas vse sram, če vas sploh zna biti sram. V Zarji sem tudi čitala med drugim, da kako se sedaj v Washingtonu pregovarjajo radi pomoči v prizadete države in da hočejo Slovenijo prezreti, in kaj še, Amerika je najboljša pomočnica na svetu, ampak ima pravico tudi vedeti, kam to gre. Poznam mornarja, ki je vozil čez morje balkanskim državam vse potrebno. Rekel je, da še glave niso smeli s parnika pokazati, če so jo hoteli še prinesti nazaj v Ameriko. Povedal je, da so partizani prišli na krov oboroženi in pobrali kar je bilo zanje in tako so jo odkurili. Če bi se bili pa ti kaj zoper-stavili, bi bilo kmalu kaj narobe'. Kar se pa tiče ameriške vlada, pa vemo, da še tukaj, če se jih vpraša za kakšno pomoč, da vse natančno preiščejo in potem šele dajo pomoč, če je vse O.K. Pa se pri Ž. Z. tako bridko pritožujejo, da se Sloveniji krivica godi. Če je v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji Titu toliko za narod (kar dvomim, da mu je), naj Tito jugoslovanska vrata na široke odpre in reče: kar noter, z veseljem sprejmem vsakega, samo da pomagate ubogemu narodu zopet do normalnega življenja. No, najlepše je pa še to, kar se sliši v zadnjem času, da bodo morali še carino plačat od starih cunj, ki jih revežem pošiljamo. To se je godilo pod kralji in cesarji in ne v državi, kjer so vsi za enega in eden za vse. Na misel mi prihaja ogrska država. Tam so se združili in spodnesli komunizmu stolček. Ogri niso pozabili leta 1919, ko je tam razsajala komunistična kuga. Takrat sem morala še jaz bežat. In bo morda kakšen rekel: je bila že izdajalka ali pa fašistinja . . ., kakor sedaj nazivajo .vse begunce, od deteta do starčka! Končno pa apeliram na vse članice SŽZ širom Amerike, da natančno prečitajo december-sko Zarjo in dvignete glas v protest, da naj SŽZ ne blati beguncev, saj je drugih zadosti za to umazano delo. Pokažite svoje slovensko srce!!,! In vam "Ženski svet" pa naj velja to, da s takim pisanjem ne boste pridobili novih članic, marveč jih bosta še izgubili. Pritožbe v tem smislu sem slišala že od več strani: če jim nočete pomagati, potem naj bodo tudi za vas mrtvi. Mary Lach, članica podr. št. 25 SŽZ. Beseda od svojcev iz domovine Frank Hočevar, 1644 Lorain Ave., je prejel pismo od brata iz Stare vasi pri Skocijanu. To pismo se glasi: 3. septembra 1945. Dragi mi brati! Po dolgih petih letih se zopet oglašam k tebi v Ameriko. Najprej vas vse pozdravljam in ti naznanjam, da sem prejel tvoje pismo 26. avgusta. Naiznanjam ti, da smo še živi in zdravi in da smo še vedno doma. Ali drugače pa je bil pri nas križev pot. Ne bom ti danes več pisal, pač pa ti bom prihodnjič kaj bolj natančno popisal. Vprašaš me za Pepo, moram pa ti sporočiti, da je u-mrla že leta 1941 in sicer 3. decembra. Bog jo je rešil trpljenja. Pišeš mi, da pri vas primanjkuje mesa in sladkorja, tudi pri nas ga nimamo že mesece, drugega se pomalem še kaj dobi, najhujše pa je za obleko ! pri nas in za obutev, ker že dve leti nismo mogli ničesar kupiti. Tako smo že skoro brez obleke in obutve, ker nismo imeli nobenega pravega gospodarja, da bi kaj skrbel za nas, ampak velikansko izgubo so nam delali ti tuji okupatorji. Hvala Bogu, sedaj je konec našega krvavega trpljenja. Pri nas smo imeli veliko sušo, da se je skoraj polovico posušilo, kar je zraslo; krompir je skoraj uničen do kraja. Grozdje imamo pa prav lepo. Kar s zrakoplovom se pripelji v naše kraje, da bova vsaj enkrat v življenju skupaj pila domače vino. Prihodnjič ti bom še kaj več napisal. Pozdravi brata in sestro Mary ir, jima reci, da naj mi kaj pišeta. Z Bogom! Pozdrav vsem1 -o- Kako je bilo o božiču na Hubbardu — Brigadni general Benjamin O. Davis je bil prvi črnec v zgodovini Zed. držav, da je dosegel ta vojaški čin. Imenoval ga je predsednik Roosevelt leta 1940. Božič -je minil in misli pa so nam v tem času uhajale križem sveta. Tisti, ki so svoje drage dobili domov in ki so se vrnili zdravi, so se radovali ž njimi o-krog božičnega drevesa. Tisti pa, ki imajo svoje še onstran morja, pa naj bo že kjerkoli, so pa gojili upanje in premišljevali v nekakem dvomu, kdaj se že skoraj povrnejo njih dragi sinovi, bratje ali možje, katere tako nestrpno pričakujejo. V takih hišah in družinah pa ni bilo pravega božičnega veselja, pa čeprav so sedeli pri dobro obloženih mizah na božični dan. Lučke na božičnem drevescu, kjer so ga sploh še imeli, so kaj žalostno brlele. Pri nas je že minil drugi božič brez božičnega drevesca, kajti našega Edi-ta še vedno ni doma, da bi bil okrasil in kinčal drevesce kot je to delal vsa prejšnja leta. Pa čeprav je bilo vsega v izobilju na mizi, vendar ni bilo pravega veselja. Dolgi so dnevi, meseci in leta, ker se tako nestrpno pričakuje svojih dragih domov. Nobena želja in še toliko vzdihov nič ne pomaga. Kadar milita-i ristična roka dobi fante v roke, j tedaj je popolen gospodar nad I njimi ne oče in ne mati nimata j prav nobene besede in pravice do svojih sinov, čeprav sta jih vzgojila in zredila z največjo mujo. Vse pa tako izgleda, da bo še precej časa poteklo pred-no se bodo naši fantje vrnili domov. Moje mnenje je, da naj bi vsaj vse tiste, ki so šli skozi strašne boje. na raznih frontah, čimprej poslali domov in jih nadomestili s svežimi možmi. — Mnogo milijonov naših fantov je šlo skozi najhujši pekel, ki si ga mi tukaj doma niti predstavljati ne moremo. Mnogo je pa seveda tudi takih, ki so sicer nosili vojaško suknjo, a jih ta nesreča ni zadela. Torej božič je minil; dobri in usmiljeni ljudje so me presl*1' beli z vsem. Naši iz Clevel^ da so pripeljali vsega, kar? spodobi za tako velik praz^ Poleg vseh izvrstnih jestvin | pa meni najbolj ustregli s tis« mi nebeškimi dobrotami, k' ■ (Nadaljevanje na 3. strani) B MIHIUim^ Tisto noč sem jaz prestal n^ go hudega v tisti drvarski ^ bi na Zaplati. Dolgo sem se Is tel po trdi postelji in skušal ti v listju in resju pripravno' go. Kolega Joža, s katerim •br si delila tiste goli, ki so bile1" sto žimnice, me je parkrat °f mnil, naj grem tje okrog 0$ šča, če že hočem na vsak 1,(11 plesati čardaž. Ko sva se premetavala P°, dem ležišču s spancem, mi111' drugega po glavi, kot tista 1 ka o vragih in kmetici, ki tela dati jerperg božjima nikoma, pa ji je za plačilo P4 zemska sila prenesla ves ^ gori na Zaplato. Sicer se"' dopovedoval, da so to )e fari, ampak pozabiti nisem* gel prijateljskega svarila " čka Schiffrerja, kaj vse se( godilo z nami v tistem boršt"' se bomo drznili iti tje čez ^ Tonček je bil dve leti pre", noj v šoli, torej za tolik0 učen in kar tako tudi ni >lt svarila o strahovih. Se reče, nekoliko sem sel> roval s tem, da sem si izbra žišče ob steni, dočim sem Pj/ stil mesto pri kraju Joži- ® se slučajno res kaj urajmal0' bo Joža prvi na vrsti. Veste' sem že od nekdaj rad dajali1 nost drugim, zlasti še, ^ ?.ame boljše tako. Vsi moji trije kolegi so1 vse pretege žagali drva \ raznih melodijah tekmova'1' bo bolj in lepše smrčal. na ognjišču je pojemal i'1 t par starih panjev je tlelo- ■ ba bi bilo naložiti novih drv ' pak ne jaz, če kaj vem. ^ ' panjev so prihajali razni1 glasovi, nekako piskanje pihanje, kar je še bolj ra^, lo mojo mlado fantazijo, že kar videl, kako vstopa klanščki skozi nizka vrata * lib0' ^ Pa res! Oj, strah ni Kaj niso zacvilila vrata i]1 Sj 1 lahko odprla? Pogledam ' čneje in po mojem telesu >. gomazelo nekaj milijonov,,,, vel j, ko vidim, kako se fu pri vratih kosmat obraz, ^ rega žarita mesto oči d^9 ča oglja. Pošast je držal* sni roki gnojne vile na "s ročaju. Otrdel sem kot h ali kakor tiček, kadar * vanj kača svoje oči, da če | mogel premakniti z mest* J bi bil zavpil na pomagaj®.« pri sem usta kot riba, ki 1 vek vrže na suho, pa iz a bilo nobenega glasu. S^JB sem se zavedal, da .je zdaj Pjj ni. Rad bi bil stegnil d<.'slli se prekrižal, pa udje so otrdeli, kot bi bili leseni. ■ vi mi je razbijalo, kot J valo 50 kovačev na velilz New Yorka, Edward Mooney iz Detroita; %n' "hn /, Glennon iz St. Louisa in Samuel A. Strich XS1ERI5KA D0HG7INA. JANUARY 16, 1946 ' 8 °dlomek -lz umetniškega življenja. Spisal dr. Ivo česnik. I lrinajst dni ni odšel iz svo-f «oma, štirinajst dni se je 1 ® delal skice. Nobena I Wa všeč, nad eno se je f Jezil kot nad drugo. Teclaj C Pn?h objskat prijatelji in ¥ snieJali njegovemu počet- |A"gelo, ali loviš slepe mi-lc7mu toliko skic? Ali ne f pUje ena za kneza Cesa-4ii j k°medij0 in pojdi z oC,' ežko te pogrešamo." Ip ^f1 Je sedel na postelj %sM SV0J° Veliko sla'b0dt-'lin ••l6' zmečkal skice v kemije Jlh vr«el skozi okno v 3iJt b°m slikal Krista. Ne TJ!'. ' ne morem ^ _ Pojd!i- |i in JL Prijatelji in umet- . ' jališ 16 dva dni Pil in pel. i|a seiSm.ejal« "opeval iz sa- 1 se m SV0-lih skic- Tretji iftr,,^ Vrnil k Felieiti zbit "len <"/ °Jledal ,Zena ga je žalost p|jejll er ni videla več \ ^fja i iz Kristovega trp-!"l|ilo Vi6 8lutila- kaJ se je ! J, poi^n Je bil tudi An- 'llv^al1 j° na čel° in ljubo dete, odpo-'tlJt0rtl 1 je umetnost. Krista !,>or "aslikal nikdar, knezu ' d;k m Ustreči." °iveftrkaJ- dragec! Morda i čtv r, naslikaš Krista čez »r^mu\leti- Pelji se h u razodeni svoje sr-(frecej ■ Jiicat Jlltri se peljem, go-liri, ] Pa moram k poučit* Sem na smrt." ,°, kjega spravila v poti ^irn,1 Se je kmalu zazibal \0°.sPanje. 'i !*Sv Utro Se je od'Pel->al e( o z kneza Cesare. Nad j,11 osiVe^lrni kočami in moč-Jf '"lo zidov jem se je tv ansiko knezovo po-^ Por 2 vinogradi in "ni inJem- blagoslovljeno z H Pa lokvami. Za senč-Vi«ul0 pod hribom se !ovi ^ mogočno poslopje. °"is0|OVi' vitki ste,bri in rt0,' . b!l' prepleteni z div-etkah g0v vrt je žarel ''°l'anžah in citronah. ; kopiCrS° Pridne roke na-'ePos+° kamenja in med ip U ,Vlle v veliko duPJi->s0je !ke Madone. Za pri-»tei med hribi gozd, [ i ' stai'imi hrastd in bu- >10 • Je dobil kneza na ' 'iai ko se je pri- i; Z veseljem ga ^ itavj, 1 mladi plemič in ;J ^a. Vema prijateljema lF ^ "Zdravi, signor Angelo! To je lepo, da niste pozabili na moje vabilo in ste me obiskali," je hitel in spremljal slikarja v svoj dom. "Moja Klara vas bo neizmerno vesela. Povedal sem ji, ko sem bil malo dobre volje, da dobi za god krasnega Krista, ki ga naslika vaša roka." "Visokorodni gospod knez, tega ji ne bi smeli povedati. Slike iz Kristovega trpljenja ne morem naslikati." Povedal mu je vso zgodbo o svojem prizadevanju, o svojih sklicah, ki jih je vrgel v morje. "Signor pittore, vam se je le dozdevalo, da so bile skice slabe. Naslikajte karsibodi in ka-korsibodi in ne pustite me na cedilu zaradi žene. Naredite /eselje svojemu prijatelju!" "Ne morem, ne morem!" "Morate! Zdaj stopiva v o-bcdnico, da se malo pokrepčate. Nato vas peljem k soprgoi. Bog varuj, da bi ji zinili le besedico, ia ne boste slikali. Potem pa greste z menoj na lov. Včasih ite bili straisten lovec. Gotovo vam napravim s tem vabilom vesel j e.'.' "Glede lova in kneginje se ' /dam, glede slike pa ne." "Pač, pač!" Stopila sta v obednico, kjer je dobil Angelo tečen zagrizek. Knez mu je govoril na srce, naj se ne ustraši slike in naj lela in naredi kakor hoče. Izpod njegovega čopiča pride ta-aO najboljše in kritik aše ni zavrgla niti ene stvari. Tu se mu je pa niti bati. Slikar se je nerad vdal. Komu drugemu se ne bi. Pri kneginji sta se mudila malo časa. Razveselila se je mlada, lepa, vitka gospa in se zahvaljevala umetniku za njegov trud. Štiriletni A!ntonio, jiodravi sinček jasnega, nedolžnega pogleda, je radovedno zrl v Angela in ga prosil, naj naslika še njega. Slikar ga je pogladil po lepih kodrih in se mu smeh j al. "Naslikam te, Antonio, z gospo mamico vred te naslikam. A danes ne morem, nimam s seboj barv." "Ko pridete prihodnjič k nam, mi prinesete lepo sliko kakor mamici, kaj ne signor?" "Prinesem, prinesem, dečka na konju ti prinesem. Ta deček boš ti." "Kako vas bom potem imel rad, signor!" (Dalje prihodnjič) -o-- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. t (Nadaljevanje 7. 2 strani) ] posebno vpoštevanja vredne v ] suhem grlu. Naši sosedje, Bur- , jevi, so prihiteli ravno pred ( prazniki ter odprli vrata hrama, ] kjer imajo shranjeno tisto do- ^ bro kapljico, s katero so me ob- ^ darili. Tudi Mrs. Perpar se me je spomnila in ravno na božični večer prihitela z obširno posodo j in mi jo podarila kot božično darilo. Vsem skupaj in vsakemu posebej prav iskrena hvala za vse j in gojim še nadalje gorečo željo, da bi me tudi v bodoče ne poza- ^ bili. Rečem vam, da je res pri- f jetno na deželi, ako ima človek j tako dobre in usmiljene prija- ^ telje, da ga zalagajo z vsemi do- j brotami tega sveta, s katerimi t bi si sam prav gotovo ne bi mogel postreči. Naša uboga mlada generaci-ja je prestala strašne muke in to ne po svoji krivdi, ampak trpeli so radi starih lisjakov. Saj se sedaj že prav dobro kaže, da se ta vojska ni bila za kako de- * mokracijo ali svobodo narodov, ( kajti bila je največ za podjar- 11 mljenje in uničevanje malih narodov. Nekateri pravijo, da če bi Rusija ne bila pomagala, bi . naši vojsko zgubili. Ljudje božji, dajte si vendar dopovedati, ali je šla naša dežela v vojsko, da bi podjarmila kake narode? ^ Saj je vendar šla v vojno zato, da reši druge pred poginom, r če bi Amerika ne bila priskoči- g la na pomoč z vsemi svojimi i sredstvi, in če bi ne bila založila c Rusijo s kanoni in drugim, bi £ bila tudi Rusiji salamensko sla- 1 ba predla. « Sicer je pa moje mnenje, da c bi morala naša dežela držati pr- jj ste proč od evropskih zmešnjav i in prepirov. Amerika je trgov- t ska dežela in bi morala živeti v prijateljstvu z vsemi narodi' sveta ter prodajati svoje pro-! dugte vsem enako, kot pravijo "pick and pay" in če bi ne bilo radi Anglije, pa bi nioMa he bilo prišlo do tega. Saj ste vendar videli, kako so angleški lordi prihajali v Washington. Tudi; tukaj na naši strani ni vse zla-! to kar se sveti, saj so na tistem zaslišanju radi napada na Pearl; Harbor kar naravnost povedali,; kdo .je pri tem največ zakrivil, j Seveda, visoki gospodje bodo že tako zravnali, da bo zanje prav. Saj pravi pregovor, da vrana vrani nikdar ne izkljuje oči — ubogi fantje pa naj le po nedolžnem trpe. Mnogi naših fantov so zdelali vižje šole in se še prav zavedali niso, kaj je sploh življenje, pa so že morali na bojno polje — v klavnico. Uverjen pa sem, da tisti fantje, ki so šli skozi ta pekel in ko se bodo vrnili, ne bodo nič kaj preveč ponosni 11a to, ker bodo u ver jeni, da so jih diktatorji poslali v boj za prazen nič. In sedaj pa zopet barantajo za sto-tisoče milijonov, komu .jih bodo posodili, da se bo dotičnik zopet lahko pripravljal na tretjo svetovno vojno. Mar naj bi najprej plačali domač dolg, ki je tako ogromen, da bo držal nas dolar pod ničlo še v pozne rodve in tako ne bomo dosti dobili zanj. O preljuba naša demokracija, kam si nas pripeljala! Pod Hooverjevo depresijo so bili ljudje lačni, pod Roosevelto-vo prosperiteto so jih pa en mi-j lijon in pol pobili. Saj so nams bili že takoj v začetku vojne po-1 vedali, da jih bo toliko padlo in da prej miru ne bo. Torej so bili vsi računi sklenjeni že naprej. Pri vsem tem pa le največ trpi uboga delavska para. Da so ljudje zopet dobili zaupanje v banke Po strašnem polomu 1933, je morala vlada stopiti na noge bankirjem in jih d jati pod kontrolo, da z ljudskim denarjem več ne "gemb-ljajo." Samo nekaj mi pa ne gre v glavo,.in sicer: državna postava pravi, da je denar v bankah do pet tisoč dolarjev zavarovan in garantiran. Sedaj bi pa jaz rad vedel, kaj pa če ima človek kak tisočak več na banki, ali potem tistega bankirji lahko sami pridržijo, ker ni pod kontrolo in država ne garantira za denar nad pet tisoč. Vidite, tega pa še ne vem. In seveda pri tem zopet tisti trpi, ki denar vloži. Tako sem povedal precej o tej naši mizeriji, kdor pa misli, da ni tako, naj pa sam boljše pove. Pozdrav, Frank Leskovic. -o- Iz urada Lige Katoliških Slovencev NOVI IZKAZ DAROVALCEV Nekaj dni pred Božičem je naš blagajnik zopet poslal Li-gin dar našim izgnancem v Rim in sicer dosti lepo vsoto 15,000 dolarjev. Da je bil ta dar mogoč, se imamo zahvaliti čikaš-kemu kardinalu in nadškofu Stritchu, ki nam je izposloval od škofovskega Relifa ček za $10.000. Ostalo je Liga dodala iz zbirke med Slovenci. Razu- me se, da smo gospodu kardi-• 'nalu globoko hvaležni, kakor ; i tudi svojim dobrotnikom med ■'rojaki. Denar je bil poslan preko 1 katoliškega War Reliefa v New ' Yorku na odbor v Rimu, ki se : uradno imenuje "Slovenski socialni odbor" v Rimu in je takole sestavljen: Dr. Miha Krek, predsednik; P. Anton Prešeren, podpreds.; župnik Andrej Križman, tajnik; odvetnik dr. Alojzij Vo-grič, blagajnik. — Ostali odborniki so: kapucin p. Arhan-gel Drolc, dr. Franc Bajlec, frančiškan p. Hugo Bren, ga. Kristina Brodnik, gdč. Milka Goričan, Franc Kremžar, ga. Amalija Krek, Bogumil Remec, gdč. Bara Remec, dr. Matija Šaruga, dr. Ciril Žebot, gdč. Lada Remec. Od tega odbora smo prejeli poročilo, kako so porabili onih 5000 dolarjev, ki jih jim je Liga poslala že pred nekaj meseci. Mislili so najprej na otroke med begunci in so jim za Božič preskrbeli raznega blaga, da je vsak otrok dobil Miklavža v vrednosti okrog 1000 lir. Begunskih otrok je samo v Avstriji 1200. 'Koliko jih je v Italiji, poročilo ne pove. V avstrijska taborišča je rimski odbor sipravil blago že začetkom decembra s tovornim avtomobilom, ki so ga dali odboru na razpolago Zavezniki. Poročilo pravi, da je podobne darove naklonil slovenskim begunskim otrokom tudi Vatikan, rimski Slovenci so pa sami napravili pakete tudi za "papeževega Miklavža." Tako ste, dragi podporniki Lige, poskrbeli z roko v roki z Vatikanom, da so si slovenski otroci v begunskih taboriščih mogli voščiti z razveseljenimi obraizi: Vesel Božič! Iskrena vam hvala! Našega" drugega prispevka v znesku $15,000 še niso mogli potrditi iz Rima, lahko si pa že naprej, mislimo, kako so ga veseli in kako so vam hvaležni. Ob svojem času bo Liga poročala, kako bo ta denar uporabljen. Mi se pa še nadalje najlepše priporočamo za prispevke v denarju in OBLEKI, ki jc še naprej pošiljajte na že večkrat naiznačene naslove, najbolje pa kar naravnost v Le-mont, Box 608. Nadalje imamo zaznamovati naslednje prejemke od Liginih dobrotnikov: Sv. Peter in Paul Soc. KSKJ 51, $5.00; Ave Maria (nabrala) $259.00; društvo Marija Pomagaj KSKJ 176, $10.00; Paul Madronič, Detroit, $l.b0; John Žitnik, Detroit, $10.00; St. Veronica Soc. KSKJ 115, $25.00; SŽZ št. 32, $5.00; društvo Marije Pomagaj KSKJ 196, $5, 00; društvo Najsv. Imena, Joli-et, 111., $25.00; članstvo društva sv. Cirila in Metoda, Soudan, Minn., $10.00; dr. Mari- £ je Pomagaj, Brooklyn, $5.00 dr. Srca Jez. KSKJ 172, $10.-00; St. Joseph So. KSKJ 112 $5.00; dr. Sv. Jožefa KSKJ št 16, $5.00; SŽZ št. 33, $5.00; dr. sv. Janeza Evang. KSKJ 65 $25.00; SŽZ št. 19. $5.00; National Cath. Welfare Conference $10.000. Članice društva Marije Pomagaj KSKJ v Brooklynu sc darovale: Po $2.00: Kate Pau-lich in Mary Omerzu; po $1.00: Fanny Rabic, Fannie Rupe. Helen Bel j an, Agnes Capuder, Stefa Contarini, Mary Branico, Tereza Škraba, Mary Palcic; Anna Routar. v Skupaj $13.00. Člani in članice dr. sv. Jožefa KSKJ, Virginia, Minn. Po $1; Frances Prijanovich, John Stepec, John Matko, Jos. Vra-nikar. Frank Novak. Clani dr. sv. Jožefa, KSKJ, Ely, Minn. Pa $1: Anton Gornik, John Woshak, Jos. J. Pe-shel, Steve Agnich in Joseph Spritzer. Članice SŽZ, Eveleth, Minn. Po $1: Mary Petelin, Rose Je-rame Frances Zakrajšek, Josephine Primožič, Mary Lenič; po 50c: Frances Kvatiernik, Katarina Skul, Cecilia Kapš, Anna Sterbenc, • Frances Sterle, Anna Skrinar; neimenovana 25 centov. Vsem iskrena hvala in blagoslovljeno novo leto! Rev. Alojzij Medic OF M • tajnik. 24-urna radijska postrežba MALZ ELECTRIC učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ^ ^ AA in stane samo: CaUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. Francija je naročila še več lokomotiv i Philadelphia. — Francoska ( vlada je naročila pri Steam Lo- ( eomotive Export Ass'n 100 do- ; datnih lokomotiv. Zadnji mesec jih je naročila pa 400. MALI OGLAŠl~~ ' 1 Ne zamudite! Ne zamudite te prilike in ku- . pite si suknjo v Anzlovar Dept. trgovini, ki imajo te dni čistilno razprodajo. Zaklani prašiči Sveže zaklani, od mesta pregledani. Mi vam d »peljemo. Pokličite KE 2625. (xj Ali preveč pijete? Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je INNEBRIN Poiskusite enkrat. Dobi se le pri MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. STEEL VENETIAN BLINDS zastori za okna, cloth window shades J. L. VENETIAN BLIND SALES & SERVICE ENdicott 0148 od 3 do 7 P. M. DELO D08IJ0 THE OHIO BELL TELEPHONE CO, 2 ženski za čiščenje 25 ur na teden 5 dni Vprašajte Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64. St. __ (11) Stanovanje bi rad Veteran išče stanovanje 4 sob in kopalnico ter furnez; nič otrok. Kdor ima kaj naj sporoči Albertu F. Germ, 1570 E. 38. St_ 12) Sobo išče Moški bi rad dobil opremljeno sobo v slovenski okolici St. Clair Ave. Lahko da priporočila. Pokličite med 6 in 7:30 zvečer HE 8797. (12) Stanovanje iščejo Družina treh odraslih oseb išče stanovanje 4 ali 5 sob v Euclidu, Collinwoodu ali na St. Clair Ave. okolici. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 4 uri popoldne KE 4350. (12) Hiša naprodaj Proda se hiša 6 sob in kopalnica zgorej, 4 sobe in kopalnica spodaj; tudi trgovski prostor, pripraven za vsako trgotvino. Vprašajte na 15257 Saranac Rd.___(11) Poslopja naprodaj Proda se dvoje zidanih poslopij in sicer 40x60 ter 40x80. Lahko se rabi za strojno tovarno ali popravi j alnico avtnih ogrodij. Pokličite Bliss Coal Co. KE 0808 ali se ustavite na j22290 Lakeland Blvd. ((12) Sprememba na plin Nič saj, nič dela. Mi lahko popravimo ali spremenimo vsak f urnez od premoga na 5 plin. Zastonj nagveti in prora->s čun. Ohio Heating & Supply Co. LI 4800 I AMERIŠKA DOMOVINA,, JANUARY 16, 1946 -d zm viri IVAN MATlClC A pri Treh čereh raz- ( pada žuborski grad, je poprijel J zdaj Gašper, ko je dede beseda! zastala. On je že videl, tiste ru-j šine, zato bi hotel on pripoved nadaljevati. Toda ded ga preki-j ne; je malce gluh in se ne zmeni, on mora dognati svoje do kraja. Z d a j besedujeta oba hkrati: sin v žuborskem puntu, oče o azijatskih vpadih. Dasi-prav govori sin ognjeviteje, vendar uhaja posluh preko njega k dedu. Azijati so se bili zagrizli v mozeg Brjanov; od roda na rod je prehajal, strah, šestkrat so prihrumeli na Pogorje, petkrat ga izropali, trikrat požgali. Katere družine so odgnali s seboj, katere spotoma poklali in katere so se otele za utrdbami gradu. Trikrat so napadli taborski grad, petkrat preplezali zidovje. — Ne, popravi sin, petkrat so napadli grad, a trikrat vrgli z obzidja sveti'križ. Stari se o tem ne mara prerekati, on pomni svoje. Sin se pa razvnema. Slišal je bil že vse natančneje. Enkrat je izpodbila Azijate s pročelja grajska obrana, enkrat jih vrgel z zida zo-ranjski fort, a enkrat višinjski. Ognjevito dopolnjuje sin pripoved dedov. Kolovrati in statve stoje negibni, tesače mirujejo, mladincem postaja vroče pri peči, ko pripoveduje o krvavem boju na višinjskem fortu. Gašper sam z delom popolnoma prestane, samo babica dremlje svojo pot. Ko Gašper konča, popri-mejo zopet roke. Ali dedej vrta in vrta po spominih, si počasi iztrka pipo — in stare oči se mu požive. O knezu Vidu poprime. In roke polagoma zastajajo, čim tir še giblje delo, da bi česa ne preslišali. Vojvoda Vid, brjanski junak, ljubljenec in ogenj v toplih srcih Brjanov. Knez Ognjen ni mogel več vzdržati vedno bol j' silovitih navalov Alerpanov, polagoma se je umikal s svojo vojsko od večerne proti jutranji strani. Ali sovražniki so drli v deželo in so ga štrli. In tedaj je zagrnila noč brjanski rod in po višinah so rasli gradovi. In ko so stali ti že na trdni skali, je vdrl izpod Slavjanskega vrha čez Dedni prag junak Bran. Pregazil je Veliki Tisovnik, zbiral tisovske in pogorske obrane in se zganal z njimi na taborski grad. Ali zidovje je stalo na skali, alemanski oklepniki pa so sedeli na konju — in obrane so bile razgnane. Bran je pobegnil nazaj v deželo Slavjanov, a se je znova pojavil v Cvitni nižini, še bolj silovit se zaganjal v ale-, manske konjiče. Ali pri Jutranjem jezeru so oklepniki ugnali njegovo vojsko, jo posekali, Brana samega ujeli in ga vrgli pod zidovje trdnjave. Potem je vstal iz zemlje Vid, sin brjanskih gor. Na Vrhunju je nabiral junakov pa planil ob Mrzki reki v nižino. Razganjal je tam trume Azijatov, potiskal jih v Veliki čretež, kjer jih je pogoltnilo močvirje. Dalje je krenil proti Cvitni nižini, kjer se je spopadel s svežimi trumami nevernikov, jih razganjal in sekal ob svitu kresov, gorečih po višinah, pa se zavihtel v sedla r.jih konj. In vendar, srepe oči so zrle na Vidovo vojsko. Dva gospoda ne moreta vladati brjanski deželi, eden mora na tla! In blisnil je svit od Cvitne nižine tja na Vidovo polje. Tam so se lomila kopja, tam se križali meči, tam so sekale sablje in težke sekire bile krvave. Na Vidovem polju sta se spopadH dve vojski: Vidova konjiča in bosa pehota, pa kcmjjca plemskih oklepnikov. In srepogledi vitezi so omahovali a konj in ponosni plemiči padali pod brjansko sekiro, a mednje se sesedali Vidovi ljudje. Splaše-ni konji so begali po morišču, spenjali se ranjeni, skušali ubežati. A Vidov obroč se je stiskal, bosci so vihteli sekire, srditi, prebujeni. Na Vidovem polju je pojemal boj, a glasniki so hiteli po deželi, od naselja k naselju: Na noge! Vkup! Vidova vojska je zlomila gosposko moč — in kakor vihar je zaplamtel po deželi veliki punt. Nad gradove so hrumele besne trume tlačanov, grajske obrane pometali z obzidja — pa vdrli v utrjena gnezda. Vid se je zagnal z ostanki svoje vojske v goro Stražnik, izropal grad, od tu lomastil prek Oljčnih brd, pregnal žlahčičt s Kresne gore, potem drvel prek Vr-hunja, razganjal plemske obrane — in za njim je rasla voj ska. Ob Besjem toku se je spustil k ši\minji, potem po Zlodjem koritu pridrl na Pogorje. Izmučena bratstva so • mu drla naproti, ginjena padala predenj. Toda on si je izsilil pot in hitel s svojimi naravnost na Tabor. Tu je posekal obrano, vdrl v grafi, za njim je šlo vse, kar leze in gre. Ko je bil grad izropan, so ga zažgali. Ko je dedej prenehal je bilo j v izbi že temno in tiho, kajti, nobena roka ni gibala, le odprte: oči so strmele v mrak. še in! še bi hoteli pripovedi. Tedaj je' vstopila velika žena, snaha Ma-, ruša. j "Hvaljen Jezus!".je rekla in' obesila prižgano leščerbb na, strop. Nato se je prekrižala in j pričela moliti angelsko češčenje. j Pri Svetem Vidu je že odzvo-nilo avemarijo; nihče ni slišal, le Maarušo je pobožal odjek zvo-pa iz burje, ko je stopila od molže. Tiho so žebrali za njo, nekako izmučeni buljili v sajasto lučko, Potem se je spravila Maruša nad domačinko Lizo: v kuhinji je polno dela pa ti dremlje za kolovratom. Klara Ise je že pred (Marušo izmuznila ven. Toda Liza se je s snaho spoprijela pa metala poves- ma prediva in volne v kot. Snaha nima prav nič ustrahovati po hiši, naj se kar spravi, odkoder je prišla. Snaha se je spravila zdaj nad dedce: v hlevu čaka blago, nenakrmljeno, nenapoje-110, ti pa tu žvečijo čike. In koj jim je razgnala pripoved. V zi-beli je zavekalo dojenče, v za-pečku se pričela pehati otročad; Maruša je pobrala s tal drabu-tovo trto pa pričela udrihati, da so bosci kar frčali iz zapeč-ja. Maruša benti, rada bi gospodinjila, a imajo še stari besedo pri hiši. Klara se je splazila v hlev in zaplakala. Dane« se je bila u-silila v hišo. in pripoved jo je omamila in je kar pozabila na svojo revo in tegobo. A snaha je bila pri molži v hlevu, medtem je morda njeno srčno kri vrgla volič-u pod vamp ali pa podganam. Maruša je bila vsega zmožna. Klara je zdaj z u-tripajočim srcem prisluškovala pa zaslišala šibek plač gori pod stropom. Zdaj se je vzpela na kline, se splazila na ležišče pa dotipala svoje srce, zavito v cunje. In ga je odmota-ia iz cunj ter si ga pritisnila na grudi. Klara, nezakonska mati, slabša od živali. Kaj more ona, ako je Odrinov pobegnil! Saj tedaj ni slutila, da bo tako, Bog ji je priča, da ne. Tedaj, spomladi, ko je snažila Besjo kotanjo. Pa se je prihu-lil skozi hosto, dober ko kruh. Saj bi se lahko vzela na roke, ona ga je imela tako rada. Pa je pobegnil, cunja. V dolino se je splazil, morda se skriva v Doljanu, morda se skriva celo po Svitanu. In ona živi v smrtnem greu sama. Vsa soseska jo zaničuje, kaže nanjo, na pohujšanje; gospod Matevž jo je zapodil vpričo vseh iz cerkve, oče jo zavrgel, mati ziblje vnu-ca, njenega črviča ne mara niti videti, ker je prinesel toliko sramote k hiši. Brat Gašper jo kolne, tepe, Tomaž jo brca, vnuki se pohujšujejo, jo zasmehujejo; Liza sestra spi sedaj sama, govori z njo malo, jo skrivaj pomiluje. Le Melhar, najmlajši brat jo še sprevidi cot sestro. On se je spopadel V BLAG SPOMIN DEVETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Victor Opaskar ki je nas tako nepričakovano zapustil dne 16. januarja 1937. Preljubljenl soprog in dragi oče, Nekčli ne boš pozabljen od nas! Prenaglo Tvoje blage skrbne roke so bile za vedno sklenjene, veseli se • v nebeških višavah in prosi ljubega Boga za nas. Žalujoči ostali: AGNES OPASKAR, soproga; ALINA RICHTER. hči; VICTOR, sin. Cleveland, O. 16. jan. 1946. Vabilo na letno delniško sejo SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA na Recher Ave., EuclidvO. Seja se vrši v sredo 23. januarja, začetek ob pol osmih zvečer. Upamo, da se vsi društveni zastopniki in delničarji gotovo udeležite. V poštev pride gradba novega Doma in volitev novih odbornikov za leto 1946. Vam voščimo srečno in veselo novo leto. ODBOR SDD. celo z Gašperjem, izbil snahi zob, a Klari prepustil svoje ležišče v hlevu, on sam spi zdaj pod jaslimi. Maruša snaha pa besni. Zlo mora od hiše, kajti njeni otroci se pohujšujejo nad smrtnim grehom. Šla bo do gospoda Matevža, naj spodi vlačugo iz fare. Maruša je ne bo več trpela, ona je iz poštene Sku-kove hiše, in ni prišla k Budi-novim praznih rok. Prignala je eno junico, pripeljala skrinjo, posteljo, zibelj, deset sežnjev platna, pet sežnjev tkane volne, osem korcev pšenice, deset korcev prosa, a na dnu skrinje pet zlatih klasov. Od teh so sedaj še trije celi. Ne, vlačuga ne sme od tega uživati, naj se spravi za svojim potepom! (Dalje prihodnjič) —Kalifornija je leta 1940 producirala nad 200,000,000 sodov naravnega olja. POMAGA HITRO It HRBTOBOLU Tuknj je čisti, moderni način olajšati navaden hrbtobol. Johnson's Back Plaster! Olajša bolečine, otrpje, nategnjenoBt. — Vpliva prijetno! V vseh lekarnah. Zahtevajte Johnson & Johnson kakovost. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 1146 E. 61st St. NAZNANILO iN ZAHVALA S tužnim srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt posegla v našo sredo in nam odvzela našo nadvse ljubljeno soprogo in drago mater Julia Mencin ROJENA ŽITNIK ki je sprevidena s svetem i zakramenti po dolgi bolezni zaspala večno spanje v bolnišnici dne 16. decembra 1945 v visoki starosti 75 let. Rojena je bila v Fužinah pri Zagradcu, po domače Stupnika Julka. Po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi Brezmadežnega Spočetja, Superior Ave. in E. 41. St. smo jo dne 19. decembra izročili materi zemlji v večni in zasluženi počitek na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo prisrčno lepo (zahvaliti preč. duhovščini fare Brezmadežnega Spočetja za opravljene cerkvene obrede. V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence h krsti drage soproge in matere, ter ji okrasili mrtvaški oder. Ta izraz vašega spoštovanja napram blagi pokojni je nam bilo v veliko uteho v času bridkosti. Lepa hvala tudi številnim darovalcem za svete maše, ki se bodo brale za mir in pokoj blage duše kot tudi vsem, ki ste dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago /pri pogrebu. Našo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so se prišli poslovit od pokojne, ko je ležala na mrtvaškem odru, ter vsem, ki ste se udeležili svete maše in jih spremili k večnem počitku. Prav prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so nam ibili v prvo pomoč in tolažbo in nam na en način ali drugi kaj dobrega storili v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih. Nadalje na.} sprejmejo lepo hvalo članice društva Carniola Hive št. 493 T. M. za skupno molitev, za udeležbo pri sveti .maši in pogrebu. Ravno tako lepa hvala moškim nosilcem krste. Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu J os. Žele in Sinovi pogrebnemu zavodu za lepo urejen pogreb in za vso prijazno postrežbo v času največje žalosti v družini. Tebi, ljubljena soproga in nepozabna mati, kličemo: Spavaj mirno v hladni ameriški grudi. Prestala si težave in tuge tega sveta sedaj pa se radu-ješ v nebeškem kraljestvu, kjer ni trpljenja ne solz. Tvoj grob bomo obiskovali in spomin na Tvoje dobro srce bomo ohranili med nami, dokler se ne snidemo s Teboj' na kraju večnega miru in blaženstva. Žalujoči ostali: JACOB MENCIN, soprog; MARY GANOR, in ANNA SIN DEL AR. hčere; ANTHONY in FRANK, sinova; ELMER, zet; MARGARET in MARIE, sinahi; JOSEPH, ALBERT, KENNETH in JAMES, vnuki; GERALDINE, vnukinj a; V stari domovini (zapušča žalujočo hčer ROSE ORTAN. IVAN, zet in SONJA, vnukinja. Cleveland, O. 16. januarja 1946. >f J« 1905 1945 NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanja111 vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežal°s no vest, da je nemila smrt posegla v n;*šo družino1 nam vzela našega dragega in nikdar pozabljen^ očeta, sina in brata Rudolph Kumel ki je po kratki in mučni bolezni preminul in se selil v večnost dne 12. decembra 1945 v starosto let. Rojen je bil v Clevelandu. Po opravljeni sveti maši zadušnici v cerkvi ^ je Vnebovzete je bil položen k večnemu počitku 17. decembra 1945 na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo prav prisrčno zahval Rev. Čelesniku za opravljeno pogrebno sveto maš" druge cerkvene obrede. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi P*? telji, ki so v blag spomin okrasili krsto pokojneH1" krasnemi venci. Iskrena hvala vsem, ki so dai'°v za svete maše, da se bodo brale za mir in pokoj gove duše. Enako iskrena hvala vsem, ki so ''' šli kropit na mrtvaškem odru, kakor tudi vse"1-so se udeležili svete maše in pogreba, ter ga ^ spremili k večnemu počitku, še posebna hva^ ' nosilcem krste. Iskrena hvala vsem, ki so dali svoje avtom0" pri pogrebu brezplačno. Hvala vsem, ki so nan1 en ali drug način kaj pomagali in nam 'bili ob sf v teh žalostnih dneh. Prisrčna hvala A. F. Svetek pogrebnemu du za vso pomoč in postrežljivo naklonjenost, ter ko lepo urejeni pogreb. Ti, predragi nepozabni oče, sin in brat, s}"11 mirno v hladnem grobu, in plačilo večno vživaJ'' pa bedemo ohranili' Tvoj blag spomin do svid6"' nad' zvezdami. Žalujoči ostali: ■ | JEAN, hči; FRANK KUMEL, oče; JENNIE in JOSEPHINE, sestri; JOSEPH in ANTHONY, brata. Cleveland, O. 16. januarja 1946. ^----^ V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA SKRBNEGA ^ LJUBLJENEGA OČETA Joseph Hrovat ki je v Boffu mirno za vedno zaspal, in nas zapus''1 dne 16. .januarja 1944. Dragi naš preljubljenl oče. prekmalu ste nas zapustili, prebridka je žalost polnila arce, ko ugasnile za vedno so Vaše oči. Hladna Vas.zemlja že dve leti pokriva, mirno in sladko v grobu zdaj spite, luč naj nebeška za vedno Vam sije, v sladkem spominu nam boste vsak čas. Žalujoči ostali: JOSEPH HROVAT, sin; A MARY POWELL. PRANCES STREETZ. ANGELA PE^B0 VERA PIRNAT in JANE CORSARO, hčere. Cleveland, O. 16. jan. 1946.