121. številka. Ljubljana, v ponedeljek 30. maja 1904. XXXVII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrsk* dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 9 K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem aa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 29 K, za pol leta 11 K, za četrt leta I K BO h, za eden mesec 1 K 90 li. — Za tuje jdeiele toliko več, kolikor znaSa pogtnina. — Na naročbe brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila so plačuje od peterostopne petit vrate po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce 86 trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uradnlitvo in upravnlatvo je v/ Knaflovih ulicah §t. 5, in sicer uredništvo V I. nadstropju, npravnistvo pa V pritličju. — UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon 8t. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna1' telefon žt. 85. Vabilo »a naiočbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na ovo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da poilljanje ne preneha In da dobe vse številke. SLOVENSKI NAROD" sija za ljubljanska naročnika brez pošiljanja na dom: vse leto. . K 22-— I Četrt leta . K 550 3ol leta . . „ It*— j En mesec . „ 1*90 Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K. S pošiljanjem po pošli velja: /se leto. . K 25 — I Četrt leta . K 6-50 ^ol leta . . ,| 13- - I En mesec . „ 2-30 Naroča se lahko z vsakim dnevom t hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. jUJT List se ustavlja 10. dan po potekli naročeni brez ozira vsakemu, kdor ne vpoš!je Iste ob pravem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Koroški Slovenci v službi nemškega klerikalizma. Sedanji monsignor Podgorc je svoj čas preglasil, da je slovenstvo na Koroškem izgubljeno ter da ;e brezpametno, se boriti za slovensko narodnost; namesto za narodnost naj so koroški Slovenci bore za — katoličanstvo! S-cer se je politično društvo aa Slovence na Koroškem takrat koliko ohrabrilo, da je s sramotno ponižno izjavico to felonijo zavrnilo ali — pri tem je tudi ostalo. In kdor pozorno in preudarno zasleduje »na rodno gibanje« na Koroškem, ki je izključno in edino v duhovniških, oziroma v klerikalnih rokah, ta je že davno prišel do žalostnega in umevnega spoznanja, da se voditelji koroških Slovencev vendarle ravnajo po Podgorčevem programu, ki je obenem program nemškega škofa Kohna. Ne rečemo, da se za slovensko narodnost ničesar r.e stori. Tuintam se dela. Dr. Brejo se je krepko zavzel za ravnopravnost pri sodiščih-Tega priznanja mu nihče ne odreka, četudi je morda v taktičnem oziru storil veliko napako. Župnik v Št. Jakobu v Kožni dolini se možato bori za slovensko šolo. Ali vzlic temu se vendar na vseh koncih in krajih vidi, da ni sistematičnega dela za slovenske narodne interese ID tudi ne prave vneme. Za slovenstvo se stori malo; časih dobi človek vtis, da se stori le toliko, da SO ravno varuje slovenski značaj stranke — vsaj navidezno, vse moči pa so posvečene delu za rimski klerikalizem. Vodstvo koroških Slovencev je takorekoč v službi klerikalizma, čigar voditelji so vse-skoz Nemci, in sicer taki Neme?, ki odrekajo Slovencem na Koroškem vsako pravico do narodnega življenja. Kako daleč ž: sega to tlačan-stvo, se je pokazalo o binkoštnih praznikih. Tedaj so v Beljaku zborovali zaupniki krščansko-socialne stranke. Ta shod Slovencev gotovo ni nič brigal, saj so menda še vedno vsaj na papirju samostojna sloven ska narodna stranka. Voditelji koroških Slovencev so sami uvidevali, da je ta shod nemška strankarsko-politična prired ba, ki Slovencev cisto nič ne briga in zato tudi ni bilo v »Miru« o tem shodu ničesar omenjeno, ne predno se je vršil, ne pozneje. No, shod se je vršil. Namen mu je bil, ustvariti za celo Koroško enotno politično organizacijo, seveda nemško in krščansko socialno. Na shod je prišel ne preveč Bpoštovani dr. Gessmann, desna roka dr. Luegerja in zagovornik barbarskega principa, da Čehi na Dunaju ne smejo dobiti ne ene češke ljudske šole. Poleg njega so igrali prve vloge nemški klerikalec in hrvatski renegat dr. Pupovac, nemški klerikalec monsignore Weiss, ki se zlasti trudi, da bi na pravil družbi sv. Mohorja kar mogočo škode, in urednik nemške klerikalne »Karntner Zeitung«, Wal-oher. Ta imena kažejo, da se je res šlo za ustanovitev nemdke klerikalne organizacije za celo Koroško. Ia — glej, čudo! — na tem shodu je nastopil tudi slovenski deželni poslanec Grafenauer in je pomagal stvarjati nemško organizacijo za vso Koroško, organizacijo, v kateri se naj potopi narodna organizacija koroških Slovencev. Mi nismo Imeli nikdar nič proti temu, da so koroški Slovenci, če jim je to velevala narodna ali strankarska korist, paktirali z nemškimi klerikalci. Česar kfeka stranka sama ne more doseči, to skuša doseči s pomočjo drugih. Vse politično Življenje ni druzega nič, kakor vrsta kompromisov. Koroški Slovenci ao imeli s klerikalnimi Nemci vedno zvezo, kakor jo imamo kranjski na-prednjaki z liberalnimi Nemci in če bi v tej zvezi varovali slovenske narodne koristi, bi noben razumen politik temu ne ugovarjal. Ali vsaka narodna stranka mora imeti svojo lastno organizacijo, mora varovati svoje samostalnost in svojo neodvisnost t^r ne sme nikdar postati samo privesek tuje stranke. To pa se je zgodilo na Koroškem. Že po zadnjih deželnozborskih volitvah, ki so se končale s tako strahovitim porazom za slovensko narodno stranko, so nemški klerikalci vabili Slovence, da se naj potope v nemški klerikalni organizaciji. Sedaj se kaže, da se to tudi zgodi, če se ni že zgodilo na zaupnem shodu v Beljaku, in d a so koroški Slovenci res na potu, uresničiti zgoraj omenjani Podgorcev program, to se pravi, abdicirati kot slovenska narodna stranka in se potopiti v nemškem klerikalizmu. _ Vojna na Daljnem Vztokn. Japonci pred Kinčovom. Prvi korak za obleganje portar-turške trdnjave se je Japoncem posrečil. »Po dolg::h in težkih bojih«, kakor pravi brzojavka iz Tokiia, je zaplapolala zastava vzhajajočega solnca na utrdbah KinČova. VeČ Japonci niso dosegli, sedaj pa se vsiljuje vprašanje, s kakšnim naporom in s kakšnimi žrtvami so si izvoje-vali to — »zmago« ? Poročila iz japonskega vira govore, da so Rusi, ko so se umaknili proti jugu, pustili na bojišču 400 mrtvecev, koliko mrtvecev pa so imeli Japonci, o tem pa previdno molče. »Naše izgube so bile znatne, izgubili smo najbrže okoli 3000 mož« — tako se glase japonska poročila. Ali ni čudno, da Japonci prav dobro vedo, koliko vojakov so Rusi zapustili na bojišču, ne vedo pa, koliko japonskih vojakov je obležalo na bojnem polju. Menimo, da bi bilo veliko bolj naravno, ako bi japonska poročila natanko vedela navesti japonske izgube, ne pa tujb, ki se vendar dado veliko težje dognati! Sicer pa sedaj japonskim vestem že itak živa duša ne verjame, ker se je že vsak sam prepričal, da so skrajno nezanesljive; v tem slučaju pa so japonska poročila še tembolj sumljiva. Upoštevati se namreč mora, da so se doslej ista lahko vselej kontrolirala z ruskimi uradnimi poročili, kar pa je sedaj, odkar je pretrgana .veza s Port Arturjem, onemogočeno. Tega se prav dobro zavedajo tudi Japonci, zato bodo od sedaj, ko je za njihova poročila odpadla vsaka kontrola, lagali — seveda sebi v prilog —. da se bo kar kadilo. Treba bo torej mnogo previdnosti v presojevanju vojnih dogodkov pred Port Arturjem, zakaj najmanj dve tretjini od tega, kar se bo poročalo, bo zlagan* ga' Po zavzetju Kinčova se bodo Japonci brez dvorna potrudili, da dobe tudi Daljni v svojo oblast. Daljni je obkoljen z močnimi utrdbami; pristanišče pa je zaprto s številnimi minami, da se dosedaj ni upala niti ena japonska vojna ladja, da bi «e približala luki. Predno pa se bodo Japonci polastili tudi Daljnega, bo preteklo mnogo časa, kar bo pa samo v prilog Rusom, ki se bere pred Port Arturjem in za Port Artur samo zbog tega, da si pridobe dovolj časa. Ako se Rusom posreči držati trdnjavo tako dolgo, da ji pride na pomoč general Kuropatkin ali da pripluje na bojišče baltiško brodovje, je s tem dosežen končni smoter trdnjave in tudi branitelji Port Arturja so izpolnili svojo dolžnost in svojo nalogo! Poročila o boju pri Kinčovu. Uradno se poroča iz Tokija o napadu na KinČov takole: Napad na sovražne pozicije v Nuošanu se ;e pričel ob 2. uri 35 minut zjutraj. Sovražnikove utrdbe so bile skoro vse silno močne. Sovražna artiljerija je imela 50 velikih topov, pri katerih ste bili dve kompaniji brzcstrelnega topničarstva. Pehota si je zgradila dolge jarke, jih armirala s puškami na stroj in se z vso trdovratnostjo borila do zadnjega trenotka Mt smo postavili svoje topove v smeri proti sovražnim utrdbam in prisilili glavni del sovražnikove artiljerije, da je umolknila ob 11. uri dopoldne. Do-čim so se Rusi z brzostrelnimi topovi umaknili proti Nangualingu in streljali ž njimi do večera, je naša artiljerija koncentrirala svoj ogenj na sovražne podkope. Naša pehota se je Bojno polje na Daljnem Vztoku. IV. V zadnjem času so vojne operacije močno napredovale. Jtponci so se izkrcali na polotoku KvantuDgu pri Picevu in glasom novejših poročil tudi pri Takušanu, zavzeli v četrtek Kinčov in brez dvoma se bodo potrudili, da se čim preje polaste tudi Talienvana in Daljnega, da si s tem osiguraio svoje pozicije za obleganje Port Arturja. Pa tudi Rasi se pripravljajo na velike pomorske akcije, katerih sredotočje bo Vladivoslok, kamor je pred kratkim dospel novoimenovani vrhovni poveljnik ruske mornarice v Tihem okeanu, admiral Skridlov. Dasi se vojna ne bo odločila na morju, vendar se splošno zanimanje sedaj še osredotočuje na pomorske akcije, ker se sedaj vojna na kopnem omejuje na male, neznatne spopadke, in se še ni nadejati, da bi prišlo v kratkem Času med obema vojujočima se silama do velikih odločilnih bitev. Ne bo torej odveč, ako se nekoliko pobiižje seznanimo z onimi obrežnimi točkami, na katere se sedaj koncentrirajo pomorske akcije in katerim je tudi v bodoče še zagotovljena važna vlega na pozorišču vojnih dogodkov. Vsi vojni dogodki in zanimanje celega sveta je sedaj osredotočeno na portarturško trdnjavo, od katera že takoj od početka vojne z vso silo butajo sovražni valovi, in kateri je usojeno, da igra najvažnejšo vlogo v tekoči vojni med Rusijo in Japonsko. Rusko vojno pristanišče na Tihem okeanu — Port Artur — se nahaja ob skrajnem koncu kvantu-škega polotoka na jugovzhodni strani. Zaliv, ob katerega obali se sedaj ponosno dviga ruski Gibraltar ob Rumenem morju, je bil svoje dni zelo piitev. Ko so Kitajci ob tem mestu gradili svoje vojno pristanišče, so morali morje, ki tvori ta zaliv, na več mestih izkopati in poglobiti, da so mogle v pristanišče pripluti tudi večje ladje in se tamkaj usidrati. To, od Kitajcev zgrajeno pristanišče pa je imelo prostora jedva za 10 večjih ladij. Ko je Port Artur prešel v ruske roke, je dala ruska vlada luko razširiti, da je sedaj sposobna tudi za usidranje velikih oklopnic. Takisto so Rusi zgradili veliko ladjedelnico za oklopnice in torpedovke, tovarno za torpede, arzenal in mnoge druge naprave, ki so potrebne v vsakem vojnem pristanišču. Izhod iz pristanišča je 900 m dolg in 300 do 400 m širok. Zunanja reda pred vhodom v luko je zelo pripravna za usidranje, zlasti velikih bojnih ladij. Visoka obal jo varuje pred severnimi in zapadnimi vetrovi, dočim je proti jugu in vzhodu nezavarovana. Vhod v pristanišče ščiti cela vrsta močno in najmodnenejše armi ranih utrdb, ki se nahajajo na obrežnih holmcih vzhodno od vhoda v luko in na Tigrskem polotoku. Za časa kitajsko japonske vojne je bilo 13 obrežnih utrdb in 15 forov, ki so bili armirani s 330 težkimi topovi. Vse te utrdbe in fore so večinoma tudi Rusi še obdržali, vendar bo jih še veliko bolj utrdili in armirali z najmodernejšimi topovi. Najmočnejši for se nahaja na Zlati gori, ki se strmo dviga narav nost iz morja in je 125 m visoka-Ta for straži redo in pristanišče in je armiran z najtežjimi topovi in z velikimi oklopnimi stolpi. Rusi so za Port Artur, odkar ga imajo v rokah, neprimerno mnogo storili. Zgradili so novo, popolnoma moderno mesto, sezidali velika skladišča, vojašnice, bolnice in razne tovarne. Prebivalstvo, ki je leta 1897. znašalo samo 5000 duš, se je mahoma pomnožilo na 43.000, izmed katerih je 18.000 Rusov. Mesto je preskrbljeno z dobro pitno vodo, katera se dobiva po vodovodu, katerega so še Kitajci zgradili, s 6 km od Port Ar turja oddaljenega holmca. Strokovnjaki, ki so imeli priliko videti Port Artur, zatrjujejo, da je ta trdnjava tako močno utijena, da je skoro nemogoče, da bi se mogla zavzeti, ako jo brani hrabra in dovolj številna posadka, ki je zadostno preskrbljena tako s streljivom, kakor tudi z živili. Če smemo verjeti ruskim poročilom, je v tem oziru za vse kar najbolje preskrbljeno, da se je nadejati, da bo Port Artur uspešno kljuboval japonskim napadom. V zadnjem času, odkar so se Japonci izkrcali na polotoku Kvan-tung, se je že večkrat omenjalo pristanišča Talienvana, ki se nahaja v zalivu severnovzhodno od Port Arturja. Ta luka ima zelo ugodno lego in ima prostora za usidranje največje vojne mornarioe. Velikega pomena je to pristanišče z ozirom na Port Artur. Kdor hoče oblegati to trdnjavo, mora preje imeti v rokah Tahenvan, ki je edina luka v obližju Port Arturja, kjer se morejo izkrcati težki topovi in druge takšne naprave, ki so potrebne za obleganje. Umljivo je torej, da se Japonoi z naporom vseh svojih sil trudijo, da bi se polastili toga važnega mesta. Ker so pa Rusi talknvansko luko zaprli z minami, bodo Japonci še morali žrtvovati marsikatero svojih vojnih ladij, predno bodo zagospodovali Talienvanu. Do kler pa ne bodo gospodarji te luke, pa tudi ne bodo pričeli z rednim obleganjem Port Arturja. Južno od Talienvana ob istem zalivu leži — Daljni, najmlajše in morda najmodernejše mesto na svetu. Daljni je takorekoč kar preko noči izrasel iz zemlje. Mesto je zgradil šele pred nekaj leti neki ruski arhitekt, danes pa šteje že nad 60000 prebivalcev. Sevrrno od Daljnega in Talienvana leži Kinčov, za katero mesto se je baš zadnje dni bil naj« Ijutejši boj. Dasi leži Kinčov ob morju, vendar nima nikakega pristanišča, ker je morje na tistem mestu tako plitvo, da se nobena ladja na več milj daleč ne more približati obrežju. Kinčov je sedaj že v japonskih rokah, predno pa bodo Japonci od vseh strani obkolili Port Artur in ga jeli redno oblegati, morajo dobiti v svojo pest še Daljni in Talienviu. Na da bi imeli v rokah ti dve mesti, se tudi ne morejo polastiti Port Arturja. Za Tahenvan in Daljni se bo torej v nekaj dneh bil najbrže takisto ljut boj, kakor se je pred tednom za Kinčov. sovražniku približala na 400 do 500 m Pred nami so se nahajali rovi, mine in žičnate ovire in sovražna pehota je neprestano streljala na nas. Navzlic temu smo se sovražniku Še približali na 200 m; toda vsi naši napadi so bili brezuspešni, ker so vsi oficirji in vojaki, ki so naskočili ruske pozicije, 20 do 30 metrov oddaljeni od sovražnika, popadali. Nato je posegla vmes naša artiljerija in zvečer se je izvršil s sodelovanjem največjih topov zadnji naskok ter se je posrečilo pregnati sovražnika iz nje govih pozicij in mu odvzeti več to pov. Ob vznožju gore Naošan smo našli električno žico, ki je bila v zvezi s podzemeljsko mino; žico smo prerezali in tako onemogočili eksplozijo mine, ki bi nam sicer provzročila ogromne izgube. Poročila iz Tokija tudi pravijo, da so Rusi zapustili tudi Nanknanling in Sanšilipu ter ee umaknili proti Port Arturju. Nankuanling so Japonci že v petek zasedli. Rusi so pustili 400 mrtvecev na bojišču, japonske izgube pa znašajo po japonskih trditvah k a ki h 3000 mož. Angleški listi pa sedijo, daje Japoncev padlo najmanjlOti soc, dočim se iz Mukdena javlja, da je na bojišču obležala 12.000 Japoncev. Katera verzija je pravs, bo šele b jdočnost pokazala! Kitajci zatrjujejo, da je bilopriKinčovu popolnoma uničenihpet bataljonov. Pokopavanje mrtvecev. Iz Tokija se preko Londona poroča, da so Japonci v četrtek in petek samo pokopavali mrtvece, a vendar jih še na stotine in stotine leži na bojišču. Japonci pokopujejo tudi padle Ruse in jim pri pogrebih izkazujejo takisto vojaške časti, kakor svojim vojakom. Na bojnem polju se nahaja še tudi veliko število japonskih in ruskih ranjencev, katere bodo Japonci na transportnih parnikih dali spraviti v Nagasaki. Japonci prosijo baje za premirje. V Berclin je došla iz Petrograda vest, da so Japonci poslali v Mukden k namestniku Aleksejevu posebnega odposlanca, ki je izLiaojangav Mukden potoval z zavezanimi očmi. Njegov prihod v Mukden je baje v zvezi s spopadom v Kinčovu. Zatrjuje se, da je došel japonski parlamenter v to svrho v Mukden, da bi izposioval kratko premirje, da bi Japonci mogli mimo pokopati svoje pri Kinčovu padle vojake. Japonske nade in načrti. V vojaških krogih v Tokiju se z gotovostjo pričakuje, da bo Port Artur se tekom tega tedna pai v japonske roke. Priznava se sicer, da bo zavzetje Port Arturja zahtevalo ogromnih žrtev, navzlic temu so pa Japonci opustili svoj prvotni načrt, da bi prodirali proti Liaojangu in Mukdenu. Sedaj hočejo vse svoje moči porabiti proti Port Arturju, ker smatrajo zavzetje te trdnjave za najvažnejšo svojo pridobitev, ker bi s tem silno pridobili ns ugledu zlasti pri Azijatih, posebno pa še pri Kitajcih. Japonci domnevajo, da bo Kitajska takoj tudi pričela vojno proti Rusiji, čim se japonski armadi posreči vzeti Port Artur Kuropatkin gre na pomoč Port Arturju. Iz Petrograda se javlja: General Kuropatkin poroča, da preide v ofenzivo in da bo drugo in tretjo japonsko armado na polotoku Liaotong napadel za hrbtom. General Keller se je s 50 000 možmi napotil proti Liaotongu, da prične boj. Med prvo in drugo japonsko armado stoji general Kar kevič s 50.000 možmi, da je Japoncem popolnoma onemogočeno se združiti. Kuropatkin je dobil v zadnjem času veliko novih vojakov, zlasti pa mu je dobro došla artiljerija, katere je že hudo pogrešal. General Steselj, poveljnik portarturške trdnjave, je Kuropatkinu sporočil potom brezžičnega brzojava, da upa, da bo trdnjavo držal, dokler mu ne pride po- moč. Živil in streljiva je v izobilju in tudi posadka se nahaja v najboljšem stanju. Izhod ii pristanišča je zopet prost in ladje »Retvizan«, »Ce* sarevič« in »Palada« 80 zopet sposobne za boj. Kozaki v Koreji. »Daily Chroniole« poroča iz Mukdena, da se je kozakom, ki neprestano vznemirjajo japonsko armado na hribih in za hrbtom, posrečilo pretrgati vse vezi, ki vežejo japonsko armado v Fengvančengu s Seulom in Vičuom. Japonci si vsled tega morajo pomagati s kitajskimi seli, ki pa večinoma zaidejo v kozaške roke. Iz delegacij. Avstrijska delegacija. Budimpešta, 29. maja. Poročevalec v proračunskem odseku, marki Bacquehem seje v svojem zaključnem govoru dotaknil izvajanj posameznih delegatov. Na izjavo del. F o? t a, da se degodki na Balkanu bližajo radikalni odločitvi in da se skoraj ne bo mogoče izogniti posredovanju z orožjem, je izjavil poročevalec: Tako zatrjevanje, dasi neutemeljeno, sem Že poprej slišal, oziroma čital, in sicer o iredentič* nem italijanskem poslancu Barzilaju, ki navadno razširja tako gorostasne vesti o naših načrtih. Potem je po ročevalec podal sliko naše balkanske politike od leta 1897. Rekel je, da se je s samo izvedbo ruske-avstrij-skih dogovorov v Murzstegu že doseglo izdatno zboljšanje položaja kristjanskemu prebivalstvu na Balkanu. Glede našega razmerja z Italijo je rekel, da se tozadevne izjave italijanskega ministra zunanjih zadev povsem krijejo z izjavami ministra grofa Goluohowskega. O rusko-japonski vojni je rekel, da so dogodki tako resni, da ni več časa poizvedovati, kdo je začel in če je Japonska pravilno napovedala vojno. Po njegovem prepričanju se to ni zgodilo. Nekateri nemški dele-gatje so omenjali tudi carinsko zedinenje z Nemčijo. Poročevalec je izjavil, da naša industrija ni pripravljena za tako zedinenje. Končno je razpravljal o novih trgovinskih pogodbah ter blagroval ministra grofa Goluchowskega, ker je sklenil z Rusijo zaupljiv dogovor. Ogrska delegacija. Budimpešta, 29. maja. V plenarni seji se je razpravljalo o proračunu ministrstva zunanjih zadev. Del. Lovaszv je rekel, da ima trozveza svoj grenak okus, ker nas sili k neprestanemu oboroževanju. Grajal je ostre besede ministra zunanjih zadev napram Turčiji, češ, da bo bile tako grozilne in nenavadne, kakor da bi bili neposredno pred vojno s to državo. — Delegat Okoiicsanv vidi v zunanji politiki usodna znamenja. Tekmovanje z Italijo na Balkanu bi 8e odpravilo najbolje na ta način, da bi se sklenil tuli z Italijo jasen dogovor glede balkanskih vprsšanj, kakršen se je sklenil v Murzstegu z Rusijo. Ministru noče izreči zaupanja ter odklanja proračun. — Del. Rakovszkv dovoli proračun, četudi ne more odobravati politike ministra grofa Goluchowskega. Posebno je kritiko-val ministrovo grožnjo napram Turčiji. Po zaključeni debati je imel ministrski predsednik grof Tis za daljši govor. Branil je pred vsem ministra grofa G o 1 u c h o w s k e g a, češ, da ni Turčiji grozil, temuč jo je samo dobrohotno svaril. Glede trozveze je rekel, da bi imeli prenašati mnogo večja vojaška bremena, ako bi trozveze ne bilo. Naša politika na Balkanu ni Turkom sovražna ali naperjena na pridobivanje, temuč ji je podlaga, da se varuje status quo, nedotakljivost in pravice Turčije ter simpatije za vse narodnosti, ki žive na Balkanu. Opozarjal je, naj se ne podcenja svetovne sile Rusije. Ako je tudi na Vztoku zapletena v vojsko, ima vedno enako močne roke za vse akcije v Evropi. Bridko razočaranje bi doživeli vsi tisti, ki bi kakršne koli politične račune delali na upanje, da je Rusija zaradi lusko-japonske vojske v Evropi onemogla. — Delegacija je nato sprejela proračun ter izrekla ministru grofu Goluchou/skemu priznanje za preteklost in popolno zaupanje za bodočnost. Deželni zbori. Dunaj, 29. maja. Sedaj je dognana stvar, da se le češki deželni zbor skliče po končanem delegacij skem zasedanju. Ostali deželni zbori se skličejo dele v septembru. Šolska reforma na Ogrskem. Budapefita, 29. maja. Naučni minister pl. Berzeviozv je sklical enketo zaradi reforme ljudsko-šolskega pouka, kakršnega si želi vlada. V prvi vrsti se hoče uveBti v vse šole izključno le madjarŠČina, a takozvane verske dole, ki jih zdržu-jejo občine ter v njih tudi določujejo poučni jezik, se morajo odpraviti. Proti nameri se je izrekel zastopnik katoliške cerkve, še bolj odločno pa romunski metropolit, ki je obžaloval, da vlada pri reformi ljudskega pouka ne stremi po splošni naobrazbi, temuč po razširjenju madjarščine. Enketa je govorniku hrupno ugovarjala ter mu grozila, da ga vrle iz dvorane. Dogodki na Balkanu. Sofija, 29. maja. Dosedaj se je vrnilo v Macedonijo 6000 begunov, med njimi 1000 v vilajet Drino-polje. Sv. sinoda je pozvala vse duhovnike, ki so zbežali zadnja leta iz Macedonije, naj se takoj vrnejo. Bel grad, 29. maja. Pri Ku manovu je bila nedavno uničena prva velike srbska četa, ki je šla čez mejo na turška tla. Četo je or-ganizoval v Vranji rezervni stotnik Rafajlović ter jo spravil čez mejo tisti dan, ko je bil kralj Peter v Vranji ter ni policija imela časa dovolj paziti. Četa je brojila 26 mož ter je imela nalogo, naj gre čez Vardar v Poreč ter vprizori tam vstajo. Turški orožniki so četo zajeli ter ubili 24 mož, le dva sta ušla. Pri spopadu sta sodelovala na turški strani podpolkovnik Richter in še neki drugi avstrijski orežniški častnik. Carigrad, 29. maja. Ruski poslanik Sinovjev je odpotoval na dopust. Sofija, 29. maja. Knez Ferdinand najbrže ne gre v Carigrad vkljub sultanovim vabilom, ker ga je sultan razžalil. Ko je namreč knez zadnjič prijavil v Carigradu svoj nameravani obisk, mu je sultan sporo-čil, naj počaka na njegovo vabilo. Francija in Vatikan. Pariz, 29. maja. Kakor se uradno popravlja, je bilo odpokli-canje poslanika Nisarda iz Vatikana sprejeto s 420 glasovi proti 90 gla som. Odločni nastop francoske vlade in zbornice proti papdževi prepotenci pozdravlja nele svobodno francosko, temuČ tudi italijansko časopisje. Posebno važno je dejstvo, da je Com-bes sprejel nasvet tozadevnega odseka, naj pride načrt o ločitvi cerkve od države in o odpovedi konkordata v razpravo v parla mentu že meseca januarja 1905. Combes je v dotični debati rekel med drugim: »Z zastarelimi preten-zijami papeževega posvetnega gospodstva hočemo pomesti. Z ozirom na način, kako se izpolnujejo do ločbe konkordata, ne moremo več vztrajati v sedanjem položaju«. — Klerikalno časopisje grozi, da bo-deta papež in italijanski kralj našla modus vivendi za obnovitev diplo-matičnih zvez, kakor hitro bo Fran cija odpovedala konkordat, in Francija bi ostala ogoljufana. Vojaška služba na Angleškem. London, 29. maja. Dasi se je že večkrat poudarjalo, da bi bilo tudi na Angleškem potrebno vpeljati vojaško obveznost, naletel je tak poskuB na splošni in vsestranski odpor. Državna komisija je namreč izdelala organizacijo za stalno vojsko in prostovoljice ter priporočila enoletno splošno vojaško obveznost. Toda vsa angleška javnost in celokupno časnikarstvo, polvladno in radikalno se je najodločneje uprlo nameri, da bi se uvedel militarizem. Vstaja na otoku Java. London, 29. maja. V okraju Soerabaja je par sto fanatiziranih domačinov poskusilo uprizoriti vstajo zoper Evropejoe. Toda prišli so brž vojaki ter ubili 72 domačinov, 12 pa bo jih zvezanih odvedli. In s tem je vstaja zopet udušens. Dopisi. Iz Kamnika. Na Vaš zadnji dopis z dne 25. majnika, gospod kritik igre »Čevljar baron« odgovarjam v svojo osebno obrambo, in ker tudi jaz ne želim polemike, kolikor mogoče kratko. Vsak, kdor je predstavi prisostvoval, vsak, kdor le čisto malo pozna razmere naše in sploh vsak čitatelj obeh dopisov mora prvi Vaš dopis obsoditi kot preostr, neumesten in kar je najža-lostneje, oseben. Vi trdite, da bi bili pri kaki moderni ali novi igri denar štedili, dasiravuo veste, da bi nam bila vsaka nova igra mnogo več stroškov napravila kot ta. Ravno zaradi stroškov izbrali smo si to igro, ker smo za slučaj lepega vremena tudi na slab obisk računih, brez stroškov se pa bploh nič vprizoriti ne da Menda mi bodeta pritrdili, da ta predstava ni bila samo za našo inteligenoo prirejena temveč tudi za prosto ljudstvo, katero pa, to sami prav iiooro veste, raje posluša burke in veselo pet|e, kakor pa najumet-nejšo opero. Najodločneje moram pa zavračati trditev, da bi jaz iskal prepir, izzival nisem jaz, izzivali ste Vi, kdo hoČe torej prepir? če pa tako kritiko muho s slonom primerjate, potem res ne vem kaj bi mislil. Vašega dopisa nisem obsojal samo jaz, lahko bi trdil, obsojalo ga je celo naše mesto. Da niso niti režiser, niti igralke, niti igralci najmanje plačani za svoj trud, temveč, da storijo to le iz požrtvovalnosti in ljubezni do »Čitalnice«, to dobro veste, zato bi biii lahko drugače kaj nasvttovali ne pa režiserja javno tako razme-šarili. Z zadoščenjem in odkritim veseljem pa jemljem na znanje stavki, katera ste v svojem zadnjem dopisu zapisali, namreč, da Vam je na prijateljskem delovanju in da Vam je m?r med lastno stranko nad vse in pričakujem, da bedete kot mož v bodoče tudi tako ravnali, pa brez intrig. Poudarjam pa, da tu li jaz nimam prav nobenega vzroka svoj dopis z dne 20. majnika premtnjati ali le besedico preklicevati in ostanem od vejice do pike pri ist:h besedah, da, lahko bi še marsikaj dodal pa z Gzirom na Vaša dva zgoraj navedena stavka raje to opustim, ker še vtdno upam, da se bosta po boljšali. Čitalnicam. Iz Kamnika. V dopisu, priob-Čenem dne 20. t. m. v „Slov. Narodu-obregnili ste se znani g. „Citalničaru tudi ob mojo osebo, radi Česar sem prisiljen reagirati na Vaša netaktna izvajanja. Vi trdite, da je kritik pred kratkim uprizorjene igre „ Čevljar baron* povodom lanske uprizoritve žaloigre ..Mlinar in njegova hči44 mene kot tedanjega režiserja v zvezde koval. Svetujem Vam, g. čitalničar, blagovolite vzeti dotično štev. „S1. Naroda" v roke ; a preje si nataknite naočnike, čitajte še enkrat prav pazno in izpo-znali bodete, da ste se v svoji kratkovidnosti gorostasno vrezali. In padle Vam bodo luskine raz oči in sramovali se bodete svojega nepremišljenega pod-tikavanja. V dotični kritiki si je ocenjevalec poleg igralnega osobja privoščil tudi režiserja. Seveda smo tistikrat oceno prebavili brez vsacega razburjenja, ne da bi se spuščali v kakršno koli polemiko. V zadnjem dopisu lotili ste se zelo ponižujočega sredstva v dosego svojega namena. Moja oseba je služila kot orodje in s tem ste skušali pobiti svojega kritika-nasprotnik-*. Jasno, da Vam pri Vašem odgovoru niti v malem ni bil v mislih ugled čitalnice, temveč znositi ste se hoteli na prav „honeten" način nad menoj. Iz vsacega stavka Vaše polemike diha maščevalnost. Verjemite mi, da ste se s svojim ravnanjem korenito osmešili pred razsodno mislečo javnostjo. Gosp. Čitalničar, trkajte se na prsi in obudite skusauo svoj „conriteor" ! Pregrevate in kritikujete igre, ki so bile uprizorjene pod mojim vodstvom v tesu dveh let. Ako Vam moj repertoar ni ugajal, zakaj niste pravočasno povzdignili glasa. Niste li imeli poguma? Zakaj niste tedaj marali pokazati svojih duševnih vrlin kot kritik in gledališki ocenjeva-telj Ko smo ga vsi želeli in tako krvavo pogrešali! Tako pa sta bili samo dve predstavi deležni javne kritike. Takrat seveda niste imeli časa za kri-tikovanje kamo li Še za sodelovanje pri predstavah, ko dobro veste, da mi je vedno primanjkovalo osobja. Dasi sem izbiral igre starejšega repertoarja, upošteval sem večinoma na Čitalničnem odru dotlej še neuprizorjene. Da je bila slednjih dobra polovica, o tem se lahko prepričate iz gledališkega zapisnika. Moderne seveda niso bile a za Kamnik je bilo nekaj vendar novih. Iger novej šega repertoarja pa ni kazalo spravljati na oder. Uprizoritev tacih stane precej novcev. Odbor je pa štedil ,na vseh koncih in krajih, da poplača dolg 1000 kron iz prejšnjih let. Istemu se je tudi posrečilo v dveletni dobi mojega reži siranja skrčiti dolg na polovico. Tak je torej trikratni nič o uprizorjenih igrah pod mojim vodstvom. Jaz Vam ga potrojenega vržem v brk ! Zakaj torej izrabljate mojo osebo v obrambo sedanjega g. režiserja, ako ne iz osebne mržnje do mene. Mislite, da je poslu zevanje tacega orodja častno za orni kanca? Očitate mi tudi, da sem z upri zoritvijo burke „Bucek v strahu" za krivil, da je mnogo odličnih dam m narodnih rodbin izostalo od nadaljniij predstav. Prosim Vas, g. Čitalničar, ne smešite se! Tudi pred uprizoritvijo „Bučka" smo vedno pogrešali pri predstavah več Članov izmed inteligeh Prištevamo jih k istim, ki k večjemu enkrat na leto prestopijo čitalniški pra. in teh vendar ne smemo po Vaši izjavi smatrati stalnim obiskovalcem. Bucek jih gotovo ni pet prepodil iz čitalnice; vzrokov iskati je nekje drugje, za ka tere pa sam prav dobro vem. — Pred stavo burke tudi največji črnogleduež ne bi mogel tako oceniti nego li ste jo Vi. Z nekim patosom se izražate, kakor da bi se igralo bogsigavedi kako ne moralno in škandalozno. S tem na jaku predrzen način obsojate iu žalite i igralno osobje z menoj vred. To je nedopustno, zato se moram do skrajno sti potegniti za čast in pošteno ime takratnega igralnega osobja! Da je no sitelj ene vloge — vi trdite splošno igri, torej tudi o igralcih — med igru v nekem prizoru nekoliko pretira\ ter presegel meje dostojnosti, ta krivd;« nikakor ne zadene mene, ker jaz mu gotovo nisem tega ukazal. Preprečiti pa tudi nisem mogel nedostatka, ker sem bil zajedno tudi šepetalec. Toliku lahko rečem, da je bil dotični igrale pri vajah povsem na mestu in se gibal v mejah dopustnosti. — Zadeva se je pri naslednji odborovi seji na zna način poravnala in odbor je dal s tem zadoščenje peščici užaljenih dam. Seja je bila dogovorno tajna in Vi gosp. Č. spravljate po preteku poldni^ leta vso stvar brez odborovega pooblastila v javnost z vidnim namer mene iu igralno osobje sramotiti! To je nečuveno grdo. — Gotovo ste -svojo kritiko več Škodovali čitalniei nego deset nedolžnih Buckov. Doi prilike in časa Vam je bilo na razp«> lago s svojo moralno teologijo o/.i_ sati igranje po uprizoritvi burke. P tociv zvoniti je prepozno. Zdravstvujte g. Čitalničar in v bodoče nikari ne izrekajte na toli „uljuđen"4 način za dveletno trudapolno delovanje zahvale Bivšemu peziserm. Op. uredništva: S tem je konec teh polemik. Dnevne vesti. V Ljubljau., 30. maja. — Med seboj. A: t n Bora-ventura t usUi je v sobotriem «^ vencu« prd zgorajšnjim naslovom ponatisniti listek, in scer o ntkeni doktorju, o njegovem sinu in njega ženi. Od konca do kraja j« vse izrodek lažnjive fintaz.je, ter je živ dokt*z, kako daleč sega sta fars k a hudobija, ki rt z v. dandanes v škofijski ljubljanski palači. Vse je tako pisano, da miri bralec nehote mi*iit: na ir Tavčarja. |fj pa odgovarjamo: skof gor», dki i doli! Anton Bonaventura, tvuja src * je, da nima dr. Tavčar oie:;je; sina! Drugače bi se bali za bina v .s ^ tvoj obraz S tem polagamo naj vejso farsko ostudnest i d ai-ta! — Anton Janežič, c. kr. ti nanČni kermsar, priobčil je v »Slo vencu« to-l<* originalno zahvalo: Podpisani sem koncem pretek lega meseca na službenem pct3v-> nevarno obolel v že'odcu in črevib. N* nasvet zdravnikov moral sem 1 m*ja v bolnišnico. Tukai me je SC epod dr. Šlajmer z drugimi zdravnik preiakal iu prišli so do zaključka, da bi mogoče le cperac ja pomagal tod* zato sem bil preslab. Po mnenju zdravnikov mi je bilo živeti le se nekaj ur. V tej sili sem poleg zdravniška pcmoČi stavil vse zaupanje v MSS Malere b ije, katere Sr m pros 1 ozdravljenja, ako je volja božja. Živim venskim zaupanjem sem rab'i iursko vodo, ter se obljubil v L^ur des in sklenil očitno se zahvaliti za to izredno milost. In rea se mi je proti pričakovanju zdravnikov smrtno nevarna bolezen nenavadno hitro obrnila na boljo v začudenje vs?h, ki so »prem Ijfll proces moje bolezn*. — Za t * ll rodi nO milost se o&itno zahvalim Mairi božji, istotako pa tudi gg zdravnikom za vso ljubeznivo požrtvovalno pomoč, dobrim usmiljen kam za postrežbo, in vsem onim blagim srcem ki so se me smrtno bolnega spominjali v pobožnih molitvah! Vsem stoteri: Bog povrni! Ljubljana, 26. maja 1904. Anton Janežič, c. kr* finančni komisar. Mi nimamo nič proti temu, če je človek v resnici pobožen. In lepo je, če g. Janežič časti Devico Mirijo! Ali proti temu pa se izrekamo, da se c kr. finančni komisar postavlja na ljubljanske vogle, Češ, jaz sem poseben ljubljenec Matere božje, ker bi drugače ozdravil ne bil. Tiha molitev, ponižna molitev Božji Po rednici brezivojbeno bolj dopada, nego pa farizejsko kruljenje po ljubljanskih trgih. G. Janežič nam ne bode štel v zlo, ako opazujemo v njegovi »zahvali« precej farizejstva, in pa tudi, kar je ravno tako grdo, precej noziirave reklame za Lurško vodo.' Kaj, ko bi si bil Smolnikar, ki nikakor ni ljubljenec čiste Marije Device, to reklamo naročil? — Premembe v politični službi. Okr. komisar v Krškem g. Fran baron L a z z a r i n i je premeščen v Kamnik, dež. vladni koncipist v Ljubljani g. dr. Fr. VonČina pa je prempščen v Krško. — Odlikovanje. Gosp. Lovro Kavčič, vpokojeni c. kr. poštar v Medvodah, je dobil kolajno za 40-letno zvesto službovanje. Lsta 1898. je dcb'1 zlati zaslužni križec, še poprej pa pohvalni dekret deželne viade. — Nemški slavolok, na slovenskih tleh! Is Trbovelj se nam poroča: Čuh smo, da hoče naš župnik Peter kar najsijajneje sprejeti mariborskega knezoškofao b rmi. Temu se ne Čudimo, ker letos gre g. Petru za kožo in se mora na kakršnikoli način prikupiti škofu, sicer bode ropotalo po f*rovžu, da bo joj. Toda čudimo se našemu Petru in se zgražamo nad njim radi tega, ker hoče škofa pozdraviti z nemškimi napisi na Blavolokih. »Heil Ihm, der im Gottes Namen kommt«. Krasno in jasne! Za božjo voljo — gospod Peter — kje pa je Vaša slovenska narodnost? Ali sle že res izgubili zadnjo iskrico sramu, da hočete oprati svoje škandale z nemškimi napisi na slavolokih in to na ljubo direktorju — siser bi Vam ne bil dovolil postaviti slavolokov? Cas je še, d* popravite svojo grozno pregreho, io»jče Vom za Vase izdajstvo i*:.icemo: »Heul der Hund Dir nach, in Deiner grossen Schmach«! — Izposoditi si moramo pa še Petrovega aranžerja pri naprav: slavolokov. To je tisti Falk, ki za vrček piva proda vso svojo nemskutarijo, svojo nemško nr.cijonainost, svojo dušo, telo in svojega rojstva suhe kosti. Temu celjskemu hailovcu, ki je bržkone našega v vsakem oziru slabotnega župnika zapeljal, da se mu je vdal radi nemških napisov, pravimo, naj 8e lepo skrije in naj nikakor svoje puhle glave ne nosi na solnce, ker toliko masla na glavi nima nihče v Trbovljah nego ravno on. Dosedaj smo ga mirno gledali, ker se nas ni nikdar drznil izzivati, odslej mu pa zagotavljamo, da razkrijemo tisto afero, zakaj mu e dalo gasilno društvo ket načelniku v letni seji nezaupnico in bico. Pa to ni še vie! Povedali bj.iemo to zaradi tega, da ne bode pokalo samo v farovžu, ampak tudi v Gradcu! Kaj porečejo k temu Falkovi celjski pobratimi in »pročodrimo\ci«. ako zvedo, da je nemški hrast s'užil v Blavolok bin-dišerskemu škofu. Na svidenje po birmi! — Sokolska slavnost. »SI. Sokol" piše: Mogočna češka sokolska organizacija se intenzivno pripravlja, da se kakor po številu tako po delu znamenito udeleži našega vsesokolskega izleta. Z velikansko udeležbo čeških Sokolov dobi naša slavnost obseg in sUaJ, kakršnega doslej še ni imela nobena slavnost na Slovenskem. Slovanska vzajemnost — tu je nimate samo na Papirju, samo na ustnah 1 Z dejanjem Pokaže češko Sokolstvo sokolsko, slovansko vzajemnost, požrtvovalno nam priliki s silno svojo močjo na pomoč, 5a moremo slovenski Sokoli — sami Se premajhni in preslabotni — z zle-to*n doseči iskreno zaželjeni uspeh: po mogočnem vplivu slavnosti na slovensko javnost boljši, krepkejsi razvoj, lepšo prihodnost slovenskega Sokolstva. — Odbor Češke zveze sokolske je v svoji peti seji dovolil zveznemu predsedništvu, da sme v dosego kar največje udeležbe čeških Sokolov pri tekmovalni telovadbi na našem zletu 1000 K, v potrebi pa tudi do 2000 K rabiti v podporo t ekmovalnim vrstam. Pri razpravi so vsi govorniki poudarjali, da je predsedništvu, tehničnemu odseku, kakor tudi izletni komisiji storiti vse korake, da se doseže v resnici manifestacijska odprava češkega Sokolstva v Ljubljano. — Priprave za II. slovenski vse-sokol8ki zletsoseže pričele tudi v netelovadnem oziru. Priznana spretnost naših dam v prirejevanju velikih veselic nam obeta prirediti večerno ljudsko slavnost, ki bo nadkrilila vse dosedanje enake prireditve v Ljubljani. Odbor se je končno odločil za prostor na levo glavnega drevoreda pod Tivo-lijem, ki je najpripravnejši, da sprejme tisočere udeležence. Naprosil je najod-liČnejša pevska društva, da sodelujejo na ljudski slavnosti. Tudi mnogoštevilen tamburaški zbor nastopi. Godbene točke prevzame naša od dne do dne izbornejša društvena godba. Morda bode potreba povabiti še katero drugo. Razen tega pa bode na veselici nebroj naj-raznovrstnejših zabavnih točk. V prenočišče so nam poleg hotelov na razpolago vse mestne ljudske šole. Seveda bode ob obetajoči se nam ogromni udeležbi treba, da se poslužujemo tudi zasebnih stanovanj. — Mestna občina sprejme in pozdravi oticijaluo zletnike pred magistratom ljubljanskim, kamor dospejo v slavnostnem izprevodu; tam bodo razpostavljena tudi vsa nesokol-ska društva. Odbor je sklenil, da Člani slovenskih sokolskih društev, ki se *zleta udeležijo, prejmejo legitimacije, ki jim dopuščajo prost pristop k vsem prireditvam, k javni in tekmovalni telovadbi, ljudski veselici itd. Za legitimacijo je šteti po 2 K. — Iz Ljubljane vPodgrad je pot kratka aii iti je treba direktn ). Zadnjič enkrat je pa naš list potre boval kar štiri dni, predno je prišel na svojo adreso. Romal je namreJ v Podgrs.d v Istri čez — Prago. — Cestno dirko priredi Kolesarsko društvo „Ilirija" dne 12. junija iz Medvod do Ljubljane; cilj pri šišenski mitnici. Po dirki vršila se bode veselica pri „ Novem svetuu. Imenovano društvo priredi obenem keglanje na dobitke na keglišČu pri „Novem svetu" in sicer se bode kegljalo od nedelje dne 29. maja do dneva veselice 12. juaija vsak dan od 3. ure naprej ; v nedeljah in praznikih pa celi dan. Dobitki se razdele na dan veselice. — Zadruga gostilničarjev! kavarnarjev itd. v L ubijam priredi v torek dne 31 t m. ob 3 uri popoldne svoj redni prij*-teljaki razgovor v gostilni g. B-?l Č* (6) na Dun&jski cfs*;i. Ker je dnevni red z* lo važ^n, je želeti mnogo brojne udeležbe. — Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja, je imela v soboto svoj občni zb^r. Tekom mino-lpga društvenog t leta je bilo v ku htnji proti malemu D'aČilu oddanih 132 182 p ,rc:j jed;l m 24.821 pore kruha; 27 dij&ko* j« dobilo bre-plačao 9800 porci? jedil, trije za delo nespodobni starčki so dobil • 1095 ooraij j-d.l in isto toliko kruh . — Umrli. V S.idraiiii je unr»ri v s ^buto g. Ivan Vrančič, nad-oficijai južne železnice v Ljubijarr. V Gradcu je umrl stav. tech. go*p. Ž i v k o Poz ni k, sio pokojnega inženerja R*divoja Poznika. — Iz Šmartna. pri Litiji a-> nam p:š>: Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo, 12. junija t. 1 na vrtu g. Robavsa vrtno v^s^lico združeno h tombolo. Iz prijaznosti sodeluje pevsko dru št »o »Zvon« — V Žumrovi restavraciji v Vintgarju imaju »S.ovencaa in pa j»SUimarkove« žveplenke. — Planinska veselica na Potokih pri Javorniku, ki bi se imela vršiti na binkoštni ponedeljek, se je zaradi slabega vremena preložila na nedeljo, dne 5. junija z ravnoistim sporedom. — Oklofutan je bil binkoštne praznike stopiški godec. Igral je v gostilni. G. kaplanu pa ni bilo povšeči, da so se dekleta s fanti vrtile. Šel je v gostilno, zapovedal naj harmonika takoj vtihne, pri tem pa prisadii muzikantu par toplih zaušnic. Ta predrznost se zdi trezno mislečim le skrajno surova. Gospod se je spozabil in pokazal, da je tam doma, kjer so poboji in uboji na dnevnem redu. Mogoče pa ga je sv. Duh navdihnil, bolj gotovo pa oni, kojega je njegovim faranom mačka snedla. Pozna se gospodu, da je doma od sv. Duha pri Škofji Loki! — Dolenjsko feietarsko društvo v Novem mestu se je začelo polagoma razvijati in bode sčasoma, ako se njega delovanje razširi, lahko mnogo koristilo dolenjskemu vi-nogradstvu. Seveda je treba, da se podpira, in da se gostilničarji in dragi odjemalci, ki želijo dobiti pristnega dolenjea, tudi oglašajo z naročili. Društvo ima v svoji zalogi sama pristna domača vina in posreduje — Če treba — tudi vinsko kupčijo pri svojih Členih. Ker je celo podjetje zasnovano na skrajno realni podlagi in ustanovljeno le na korist dolenjskim vinogradnikom, priporočamo je vsakemu. Dolenjsko vino je posebno sedaj o poletnem Času prijetna in zdrava pijača. — Stavbna sezona v Novem mestu« Take strasti popravljanja in prezidavanja še ni bilo v Novem mestu. Opeke primanjkuje. Rotovž bo ta teden podrt. Zida oziroma pre-ziduje se pa še drug h pet poslopij, med katerimi bo ono g. Adamiča nasproti Rozmanove gostine jako lepo. — Bolnišnica Usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu uljudno naznanja p. n občinstvu, naj se blagovoli poprej« vpraštti glede vsprejema bolnikov, ker je bolnica prenapolnjena. Ponesrečenci dobiva o v vs%kem slučaju zavetišč* takoj. — Ogenj. V Hrušovici pri Straži je J. Konciliju pogorel l/« zemljak. V enem letu sta mu umrla oče in mati, najmlajši bratec je pa še tako majhen, da ne hodi v šolo. Posestnik sam pa je star 20 let. Zgorelo je čisto vse. Dobro je vendar to, da je bil pri vsi svoji revščini zavarovan za 800 K. — Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu« — Ivan Erste iz HmelčiČ.i je tožen radi krive prisege in goljufije. Dne 23. marca 1904 je bil Jože Fabjan radi razžaljenja časti obsojen na 14 dni zapora pri c. kr. sodniji v Novem mestu. Oče Ivana Er-sta je namreč tožil Jožeta Fabijana, da se je proti njegovemu sinu izrazil: „Tvoj oče ni drugega vreden, kakor da bi eden vzel bič v roke in ga po zadnjem oplatu natepel".^ Rekel pa je menda Fabijan tudi: „Čemu hodi tvoj oče po cegelce v mesto, on goljufa". Pozneje pa je Fabijan kot priče navel svojega sina Antona, hčeri Nežo in Ano, da te lahko pod prisego potrdijo, da on inkriminiranih besed ni govoril. Ivan Erste obstane še vedno popolno pri prvi izjavi. Kreg je trajal že leta in leta, poostril pa se je zadnji čas, ker je Fabjan očeta Ersta dolžil, da je on žandarmeriji izdal Fabijanovega pastirja radi nekega nenravnega .lejanja. Jože Fabjan sam pripozna, da živi z Krstom že dva meseca v prepiru, da se je pa že prej več let z njimi tožaril. Oziraje se na to sklene sodni dvor, da se ta ne zapriseže. On o „gajžli" nič ne ve. On je rekel na vprašanje Ivana Ersta: „Mislite ii, da moj oče goljufa?" le: „Tega ne rečem, ti mene skušaš". Isto izpove tudi sin Anton, ki se tudi ne zapriseže. Tudi ta ni o biču i. t. d. nič slišal, pač pa to, kar oče pove. Ker niste te dve priči dobili prisege, si drž. pravdništvo pridrži pritožbo ničnosti. Hčeri Ana in Neža Fabijan se zapri 8ežeta. Te dve sta pri oknu stali in slišali ves pogovor. Besed, radi katerih je bil njih oče obsojen, on ni govoril. Izpovesta popolno v smislu obtožbe. A sedaj vstane zagovornik toženega dr. Zitek in predlaga, da naj se zaslišijo razbremovalne priče Ivana Ersta, to je mati Erste in sestra Neža. Sodni zbor je po posvetovanju sklenil, da se predlogu g. zagovornika vstreže. Te dve priči sta pa pod prisego zopet soglasno povedale, da sta natančno čule, ko sta šle prat, v oddaljenosti 20 korakov reči Fabijana: „Tvoj oče ni dru gega vreden, kakor da bi mu hlače dol vrgel . . ker sitnosti dela, ker je fanta naznanil Fant bo še grŠi ven prišel". Državni pravduik sam pripozna, da priče ne ene ne druge stranke niso zanesljive, kajti vse govore, kot bi bile naučene. Sodišče je Ersta oprostilo. — To je pač značilen slučaj, kako malo se to „dobro verno ljudstvo" meni za svetost prisege, bolj ko je kdo klerikalen, raje po krivem priseže. — Jože Jugovič iz Drenovi c in Rudolf Gbstel sta jo prvi 1. 1900 drugi 1899 popiliala v Ameriko, ne da bi zadostila vojaškim dolžnostim. Ker sta se sedaj sama zgia-sila, obsojena sta bila vsak na T dni strogega zapora z 1 postom in na 10 K globe, oziroma 1 dan več zapora. — Iz Žalca *e nam piše: Dne 2. julija t 1, na T«*!o*o, vrsi s*j v Žlicu na vrtu gostilne PUustnibichler ob 4. uci popoMn** letošnji obuni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda v Žalcu Z ozirom na veliki pomen družbe sv Cirila in Metoda apelira s** tem potom na vas resnične rodoljube iu prijatelje naši slovenske mladina v Savinjski dolini, da se vsaki, kdor se Čuti Slovenca, udeleži tega iborovanja in daruje par kronic na oltar domoljubja ter tako pomaga oteti našo mladino narodnega pogina. — Akad. tetin« društvo „Triglav" v Gradcu priredi v torek, dne 31. t. m., ob 8. uri »večer v restavracij »Zum wilden Manna svoje III. redno občno zborovanje — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem dež. sodišču. Marija Jalen iz Breznice doma, vtihotapila se je ponoči 10. t. m. v stanovanje Marije Terpinc v Doslavičah in ji je vzela razno obleko v vrednosti 21 K. Prisvojila si je tudi preteklo zimo, ko je še služila v Ravnem dolu na Koroškem, par zimskih čevljev svoje gospodinje in nekaj jabolk. Le zadnjo tatvino obdolienka priznava. Obsojena je bila na 3 mesece težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. — Ignacij Kom iz Marmaroša na Ogrskem doma je posloval kot nadzornik delavcev v kamnolomu na Mirci pri Jesenicah. Dne 13. mal. travna t. 1. je grozil trgovcu Davidu Jetre na Hrušici, zaradi tega, ker mu ni hotel dati zahtevanega petaka, da ne bo šel prej s HruŠice, dokler ne bo videl Jetrejeve krvi in če bi ga imel sedaj pred seboj, da bi ga takoj zaklal Ko je bil Še v zaporu pri okr. sodišču v Kranjskigori, je pretil, da se bo po prestani kazni vrnil na Hrušico in da bo tam nekaj naredil, česar ljudje še niso videli, nato bo pa pobegnil na Ogrsko. Sodišče ga je obsodilo na 6 tednov težke ječe. — Janez Lenar, posestnik v Srednjivasi, in njegova žena Lucija sta bila tožena ker nista popravila plotu ob levi strani poti, držeže od glavne ceste — blizu Staretove gostilne v Bohinjski Srednji vasi v Dolenjo vas, kar je bilo vzrok, da je Šimen Žmitek v noči na 29. grudna m. I. padel čez rob in v globočini zmrznil. Ker se je po izreku župana dognalo, da bi mo rala obČiua sama popraviti plot, ne pa obdolženca, sta bila od zatožbe prosta. — Marijana Hubad, dekla na Brodu, je dne 28. svečana t. 1. v veži Česnove hiše na Brodu hlapca Jakoba Poljšaka s polenom udarila po glavi in po levih podlaktih tako, da mu je zlomila kost. Povod tepeža je bil ta, da je Poljšak isti večer kasno domov prišel, ko so bile že veŽne duri zaklenjene. Marijana Hubad mu ni hotela odpreti vrat, pač pa mu je odprla Marija Česen. Nejevoljen zaradi tega, je to očital Mariji Hubad in jo zmerjal. Vsled tega razkačena ga je ona nato s polenom udarila. Obsojena je bila na 3 mesece težke, s postom poostrene ječe. "Nevaren ulomitelj — are-lovan« Kakor znano, isvnlilo se j-* ▼ zadnjih dveh tednih v Ljubljani toliko ulomov in tatvin, da bi bili kmalu m rali zanje napraviti posebno rubriko. Vsak trgovec je zveČtr nekako s strahom zapustil svojo prodajalno, kajti tatovi niso ulormli nikoli z ulice v prodajalne, ampak vedno ie z veže, kod-.>r so bili varni, da jih po ulici idoče občinstvo ne opati. Ri-zume se, da je bila mestna policija v prav neprijetnem položaju Marsikaki tujemu imetju nevarni oaebi, je pre tipala srce in obisti, toda pravega u-speh* vendar ni bilo. Pri tem pa je tat postajal vedno drznejši in zjutrtg se ni raežrlo drugega poročati, kakor tukaj in tam zopet ul;im Z*veiajoč ee svojega pjkiica, je vršiU policija intenzivne poizvedbe in vedno z naj večjo pazljivostjo opazovala sumljive osebe, ki so hodile ponoči po mestu. Takrs sU v noči od 28 na 29 t. K», opravljala svojo običajuo nočno sluibo mestni policijski nadstražnik Alojzij Stanove in stražnik Karol Bergh»u»er ter zavila ob 1 uri a Marijinega trg* na Sv. Pelr* cesto, odkoder jima pride nasproti neki nepoznanec, kojega eta, ustavila in ga povprašala, kdo in od kod je. OJgovarjnl je zelo previdno ter rek-i, da gre i* kavarne »Pua« domov. Ni mu pa bilo videti, da bi bil res toliko časa sedel v ka kem javnem lokalu. Ker mu je pa med tem pogovorom v žepu nekaj zarožljalo, sta ga redarja, da ima pri sebi razno ielezje, odvedla na stražnico. Le tu so ga takoj osebno preiskali in dobili po žepih dleto, več vetrihov in nekaj denarja ter rečt, ki so izvirale od uloma v Blaznikovi trafi&i na Starem trgu, kar je aret vaneo tudi priznal. Nadalje je priznal, da je ulomil tudi v BahovČevo pro-dajnlnico na Sv. Jakoba tr^u in v tobačno trafiko na južni železnic1. Pri preiskavi se je dobilo tudi nekai pokradenih znamk. Tat je kljutarski pomočnik J >žef Faitin, rojen 1. 1876. v Bukareštu, pristojen v KaranšeO. * na Ogrskem in ie hi že enkrat zv radi hudodelstva uloma na Ogrsktm v triletni ječi. Da je Faltin zelo prebrisan tat, s ■ da posneti iz tega, ker je, dasi je denar imel, zadnji teden vzel pri svojem mojstru predujem. * Izseljevanje. V Ameriko se je odpeljalo dne 29 t. m. z južnega kolodvora 6 Hrvatov, iz Amerike pa je prišlo 16 Kranjcev in 19 Hrvatov. — Izkaz posredovalnega odseka »Slovenskega trgovskega društva Merkurja. Išče se: 2 pomočnika manufakturne stroke z* Ljubljano, 2 pomočnika špecerijske strdke za Ljubljano, 1 pomočnik galanterijske stroke za Ljubljano, 2 pomočnika špecerijske in železninske stroke za Kranj, 4 pomočniki mešane stroge za deželo, 1 poslovodja za deželo, 2 vajenca za deželo. Srnin* is v: 6 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 3 pomoS niki špecerijske in železninske stroke, 7 pomočnikov mešane stroke, 1 pot nik, 1 kontorist. novica. — Bikoborbe v Budapešti je dovolilo ministrstvo notranjih zadev. Te brezsrčne igre za posurovele nature se začnejo izvajati v Budapešti due 4. junija t. 1. — 20 otroških lobanj so zaplenili na kolodvoru v Padovi. Sluga ondotnega anatomičnega zavoda je namreč že dolgo časa na vse strani kupčeval z lobanjami in okostnjaki raztelešenih trupel. Slugo so zaprli. — Blazen duhovnik. V Pizi je zblaznel duhovnik Tit Norelli ter ubil s sekiro svojega očeta in 151etno sestro. Hotel se je obesiti, toda rešili so ga in prepeljati v bolnišnico. — Poroka velikega kneza Cirila z veliko voj v o d inj o H e-s e n s k o bo koncem meseca novem bra t. 1. — 50.000 stavbnih delavcev je na Dunaju odpuščenih, ker so zahtevali po 4 K dnevne plače. — Zaradi sleparstva so zaprli v Berolinu dunajskega agenta Fr. viteza Oesterreicha. Sleparjev oče je bil general. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 30. maja. Schonerer ima spet prepir v stranki. Vsled tega prepira je dr. S c h a 1 k odložil svoj delegacijski mandat in je bil poklican na mesto njega češki agrarec Pešk a v delegacijo. Cuje se, da namerava Schone-rer odložiti svoj državnozborski mandat Berolin 30. maja Veliki vojvoda meklenburški je umrl Sofija 30. maja Ministrski svet je nakazal en milijon frankov za podporo begunom, ki se vrnejo v Macedonijo in v drino-poljski vilajet. Rusko-japonska vojna. Petrograd 30. maja. V zadnji seji kronskega sveta je bilo predlagano, naj se pošlje na bojišče gardni grenadir-ski voj in ena diviziju konjenikov. Ker je to vojaštvo v ruski Poljski nastanjeno, se je predlogu ugovarjalo, češ, da se na Nemčijo ni zanašati in da je prej dobiti pismenih garancij, da ostane Nemčija mirna, predno se od nemške meje odstrani kaj vojaštva Petrograd 30 maja. Sodbe o pomenu Kinčau-a v strate-gičnem oziru so napačne. Usoda Port-Arturja ni odvisna od Kin-čaua. Rusi niso Kinčaua do zadnjega branili, ker bi Japonci lahko z ladij ta kraj neprestano bombardirali. Petrograd 30. maja Iz Ljao-janga se poroča, da je bilo v ondotnem okolišu več bojev med kozaki in japonskimi dragonci. Rusi so Japonce prepodili. Ruske izgube so neznatne. Petrograd 30. maja. Poročila iz Harbina javljajo, da se je bitke za K inč a u udeležilo 4 0.00 0 Japoncev. Ze do 24. t m. so Japonci pri Kinčau-u izgubili ka-cih 10 000 mož in morali prositi premirja, da pokopljejo mrliče. Berolin 30. maja. General Kuropatkin je bil v petek v Muk-denu, kjer se je z namestnikom Aleksejevem dogovoril zastran na dalnjih operacij. — Pruski major Runkel, ki je na potu v Ljaojang, prinese Kuropatkinu jako obširno lastnoročno pismo nemškega carja. London 30. maja Iz Tokio se poroča, da je vlada ustavila izhajanje nekega lista, ki je pisal, da Japonci niso v stanu plačati novega državnega posojila za vojno. MM Bratje Sokoli! Vse brate Sokole, ki se mislijo vdeležiti vsesokolskega zleta v sokolski opravi {/ £3 vabimo k redovnim v a \\ J) jam vsako sredo od 3 49. \^t^ do VjlO. zvečer. V sredo, 1. junija KM4, je po redovnih vajah sestanek v restavraciji „Nar. domau, da sestavimo s p r e j e ni n i in odsek za stanovanja zletovim udeležnikom. Pridite v polučm številu! Na zdar! ODBOK. idst¥09 ki prebavne organe spravlja v red in jim tudi po daljši rabi ne škoduje, ampak jih še krepi, jo Želodčna tinktura lekarnarju M* i-eealija t) ijnhljatti na MMunajski 7 cesti. Zunanja naročila po povzetju. 3 H kopališki sezoni. — Danes ve že vsakdo, da je temeljno načelo za sploSno zdravje — redno prebavljanje. Koliko bolj pa to velja se za vsakovrstne bolnike in med temi morajo na to paziti osobito oni, ki se hodijo zdravit v kopali&Ca. Kdor hoče da ma bo kopališče kaj koristilo, naj ne pozabi prej odstraniti neredno prebavljanje in s tem zvezane nepril čnosti. Menjavanje snovi podpiramo kaj ugodno z izvrstnim francovar8kim Natalij in i m vrelcem, ki so ga znameniti zdravniki že pogOBto priporočali. Ta lithionska slatina, zuana po dobrem okusu, pomaga posebno pri Čezmerni urinovi kislini (protin>, pri trganju, pri boleznih na ledvicah in v mehurju ter drugih boleznh menjavanja snovi in prav dobro služi vsem, ki to vodo pijejo kot pripravo na zdravljenje po kopališčih. Ivrston oku« klv« do*el««« t primeu p • Ulfdroue žitne kave POSKUSITE! ck drtgototfnai Pomot 6 kg. pofcljk* 4K 60« - - 4° /o Ž.O. 412C o zst. pisma gal. d. hip. b. 41 t° o peSt. kom. k. o. z 10°/0 pr..... 4l ,*/, zast. pisma Innerst. hr. 41 ff% h ., ogrske cen. dež. hr...... 4l *° o z pis. ogr. hip. ban. 4l s? o obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... f« ,«o obl. češke ind. banke 4° o prior. Trst-PoreC lok. žel. 4° o prior. dol. žel. . . . 3° o n iuž. žel. kup. Vi Vi 41 a° o avst. pos. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od L 1854 ... ,1 „ „ 1864 . tizske...... zera, kred. I. emisije !, m h n. .. " ogr. hip. banke . . „ srbske a trs. 100 — tur&se...... Basilika srečke . . . Kreditne „ ... Inomoške „ ... Krakovske ... Ljubljanske „ ... Avst. rud. križa,, . . . Ogr. „ „ „ Radolfove „ ... Salcburške „ ... Dunajske kom. .. ... De'niče. lužne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ n Zivnostenske „ Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . . . Rima-Muranji..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe ČeSke sladkorne družbe . . Valnte. C. kr. cekin...... 20 franki ...*... 20 ir arke....... Sovereigns....... Marke ........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ ICO* 30 1^9 75 99 75 10180 106-75 101'- 10050 100* - 101-30 9985 100 05 10195 107-75 102 — 100 75 100 60 100- ior- 99-75J 100 — 99-50 100*— 293 50 295 50 1C0-75J 10175 180-! 190-182 - 184-261 —; 261-50 161— 16340 295-' 305- i 292 - 298 70 269- 275 — 90- 93- 128 — 129 - 2115 2215 46r— 474 — 80-— 85 — 78'— 82- 68 — 72 — 53- 56- 29- 30- 67 — 72 - 75 — 30-— 504* - 51450 78 50 7950 634 25 635 25 1619 — 1628 — 639- 640 — 748 50 749 50 1 250'- 261 — 619*- 621- 41025 41125 1990 — 2000 — 485 — 487'— 1 300 — 308-- 481 — 484'- 1 I06 — 157 — 11-33 ll'i38 1906 1*J*08 2346 23.54 239ii 24 — 11727 11747 95 — 9515 253 25 254 — 484 6- Žitne cene v Budimpešti. Dne 30. maja 1904 Termin. Plenica za oktober . . Rž Koruza n Oves oktober 1904 . „ julij 1904 . . „ avgust ■ • . 1 oktober . . . , Efektiv. 15 vin. ceneje. BO „ ,, 50 „ „ 60 j „ „ BO „ „ 50 m 897 6 85 628 5-39 569 Meteorologijo poročilo. v :iu» a »d morjssa 80G'8. Szvdnjl «r»čnl U»k T86-0 mm ■s? čaa £ opazo J vanja Stanje barometra v mm. EP s> i Vetrovi 28 29 » 9. zv. 7. zj. 2. pop. 736 5 736 6 7349 19 5 169 210 ar. sever si. s vzhod si. j vzhod sk. oblač. del. oblač. oblačno n 30. 9.zv. 7. ay. 2. pop. 735 6 736'8 736 5 161 15 0 203 si. svzhod si. svzhod sr. svzh. del. jasno del. oblač. sk. oblač. Srednja temperatura sobote in nedelje: 20 3 in 18 0°, — normale: 15 6' in 16 7°. — Mokrina v 24 urah: 5'4 mm in 0 0 mm. Umrii so v Ljubljani: Dn« 25. maja: Boris Kurop, stotnikov sin, 10 mes, Ključavničarske ulice st. 2, Ecclampsie. t Rodbina Valentina Goloba naznanja vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je danes opoldne Vsemogočnemu dopadlo našega iskreno ljubljenega sinčka Jeliksa v nežni starosti poklieati na oni boljši kraj. 1543 Pogreb ranjcega bo dne 1. junija t. 1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti ZatiŠke ulice št. 1 na pokopališče k Sv. Krištofu k večnemu počitku. Ljubljana, 30. maja 1904. Brez vsakega drugega uazuanila. I je uftla. Kdor jo je ujel, je p rosen, da jo proti dobremu plačilu nazaj pri-nese. — Marije Terezije cesta štev. 5, II. nad8tr., vrata 59. 1541—1 Salonska oprava in otoman se po nizki ceni proda. V-c pove Ivan Gale, Tržaška cesta štev. 2. 1292—21 Zgodovinska povest na »ktlt «a ■afslf« Minka Vrančić, roj Lušin saznanja v svojem in v imenu svojih otrok Mirka, Janka, Cirila Metode, Vladka in Stanka ter vseh drugih sorodnikov prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, oziroma brat, svak in stric, gospod Ivan Vrančić nadoficiJ3l c. kr. priv. juž železnice danes, dne 28. maja ob 6. uri popoldne po daljši bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 59. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. 1539 Pogreb bode dne 30. maia ob pol 5. uri popoldne v Sodražici. Nepozabnega ranjkega priporočamo v molitov in blag spomin. Sodražica, 23. maja 1904 Mesto posebnega naznanila. (ponatis iz „Slov. Naroda") W0T je izšla! Ta povest je, izhajaje v „Slov. Naroduu, vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi se edino-le pri L. Sclmentnerju v Ljubljani. Iztis po K I-6O, po pošti K I-80. Ceno batiste tuzemske in francoske, v največji izberi od 24 kr. do 1 gld.; japonsko svilo priložnostna cena, 78 kr. za meter; modno blago po skrajno nizkih cenah za ženske in moške obleke, poslednje se opusti in razproda. Blago za fino moško obleko se dobi torej za 6 gld.; Uoile de taine t rane., od 35 kr. do 1 gld. za meter; bluze iz svilenega, perilnega blaga in zefirja, najboljša kakovost, lastna manipulacija; perzijske preproge 1403 6 po 3 metre Široke in 4 metre dolge, prej 120 gld., sedaj 65 gld; , Smirnske imit. preproge po 3 metre dolge, sedaj gld. 5*{J0. Razen tega velika množina različnih predmetov, ki se prodajajo po čudovito znižanih cenah in ki si jih je vredno pogledati v tvrdki A. Primožič zaloga modnega in mannfakturnega blaga Za takojšen vstop se išče gospodična - kontorisija z večletno prakso in z dobrimi spričevali, spretna pri delu, zmožna slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika. Natančneja pojasnila daje 1499 -5 H. SUTTNER, urar i KRANJU. Sprejme se 11 k o J i dober mauufakturist, vojaščine prost ter vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Istotam se tudi sprejme 1637-1 blagajničarka. Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.u Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanja in jedila, prenašajo bolezni od bolnikov in mrliČev, od izmetkov in mrhovine, trpinčijo Človeka in žival. Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov muh Janglefoot". Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. 5—121 Glavna zaloga za Kranjsko: Edmund Kavčič =z v Ljubljani. == Prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic za okna in prodajalnice G. Skrbić Zagreb, Ilica 40 priporoča 467—10 svoje priznano solidne, točne In cenene proizvode. Ceniki zastonj in franko. Dva spretna in dobro izurjena 1542-1 pomočnika sprejme takoj Ivan Z a ml J en čevljarski mojster Kongresni trg 13 v Ljubljani Prodajalka • zmožna slovenskega in nekoliko nem 1 škega jezika, želi vstopiti v trgovino j z mešanim blagom. Ponudbe do 10. junija t. 1. na j upravništvo „Slov. Naroda-. 1540 | Kupim lahek, napol pokrit — voz — enega konja. 152 Ponudbe je poslati na našlo, Milan Haller, občinski načelnik io posestnik, Generalski Stol, Hrvatska. Kis pristni vinski, bel in rudeč, pr Andrej Uršič v I1K Bistrici. 1 ■ Razpošilja se tudi manjše bu zine s povzetjem. Špretoi tesarji in stavbni mizarji se sprejmeio. Ponudbe pod .Št. 500' ua up ništvo „Slov. Naroda-. 15: Javljam, da prevzemam v delo slikanje napisov in črk ter jih izvršujem kar najboljše, mod in v lepih barvah. \\\ B. GROSSER slikar za napise in črke I^|nbl|ana, VI«*»!■»I tr* 15. 11. 756-25 1 ve nbe^Pi (postrvi, karpe) ima vedno v zalogi trgovina delikates J. G. Praunseiss vinarna, Glavni trg. Ces. Kr. avstrijske državne železnic C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku I S. A veijaven od dne ». maja 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol. PhOGA CEL TRBIŽ. Ob 12. uri II m ponoči v^ak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen £ ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthai 1 Aussee, Solnograd, Cez K'-^in-Reifliiin v Stejr, v Line, na Dunaj via Arnstetten. - 0t 7. uri 5 m. zjutraj osobni 'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenatebte, L; . Dunaj, Cez SeLzthal v Solno *ad, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr Line, Budejevice Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko Cez Amstetten na Dunaj. -11. uri 54 m dopoldne oeobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sel Dunaj. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni via*. v Trbiž, Beljak, Celovec, Franaent Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lcnd-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Breg Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjeviee, Plzen, Marijine vire Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in 11. razr), Lipsko, na Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoCi osobni vlak v Trbi2, Beljak, Franzensteste, [noc Monakovo (direktni voz 1. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V KOČ: Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, KoCevje, ob : 5 m popoldne: istotako, ob 7. uri 8 m zveCer v Novomesto, KoCevje. PRIHOD V LJUB LJANO juž. ko!. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaju Amstetten, Monakovo, Inomost, (direktni voz I. in II. razr. Solnograd, Franzect^ Line, Steyr, Ljubno, i.elovec, Beljak — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz T: — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Dunaja Cez Amstetten.Prago direktni roi I in II. razr.), Kariove vare, Heb, Marijine ?are, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line :^ Pariz, Genevo Curih, Bregenc, Inomost, ZeU ob jezeru, Lend-Gaatein, Ljubno, Cel ve. Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthaii Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob a. uri zveCer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, Cez Selzthal la iu.-grada in Inomosta Cez KIein*Reifling iz Steyra, Linca,JBudejevic, Plznja, Marijinih 1 Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 D poldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, KoCevja in ob 8. uri 35 m zveCer isto tako ODHOD IZ LJUBLJANE drž. koI.V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj ol • uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zveCer. — Ob 10. uri 46 m ponoCi samo ob nedeljah w praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA Moaam vlaki; Ob 6. m m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoludne, ob 6. uri 1J m zvC. Ob 9. uri 55 m ponoCi sam nedeljah in praznikih. — čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevrepejskem C**fl ki je za ~J min, pred krajevnim Časom v Ljubljani. bS Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjBujoCimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. V 5s sl j e 3ocx xx si zavarovalna "banka v Pragfl, Rez. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačan« odškodnine in kapitalije: 78,324.623*17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države b * M<*»l&ozi ilovmiMko- narodno upravo. 3-61 V »a pojasnila daj« . Generalni zastop v Ljubljani, čepar pisarne so v lastn^j ban£nej hiši Zavaruje poslopja in premiCnine proti požarnim škodam po najnižjih cer:a^ Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluj* Dovoljuje iz Čistega dobiCka izdati-«1 podpore v narodne in obenukonsf* namene. sa Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan T a v i a r. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne' JQ 17 MV