-TKA* PWL j, »jo S Komentarji ij|Ifr*iii A«erlko?-AiU- ničev odforor aprilski številki neodvisne i. gammon Sense," ki i* %ewYorku, je interesen ¿¿k, ki ga je spisal Louis Članek ims naslov rVp «radii Ameriko? Pro-i profesionelni patrioti ali ni imigranti T tem članku Adami* odgo-. reakcionarni "Saturday ling Post," ki jenedolgote-leeramno napadla nsseljen-'borde inozemcev is južne ¡hodne Evrope," ki so prišle meriko od leta 1880. Po iju tega lista so ti inozemci noma zlobni in zločinski e, ki «e nikakor ne morejo ¿rati in ki silijo poštene iike davkoplačevalce, da jo trositi vedno več dener-policijo in ječe." Ne samo mveč "zlobni, zločinski pri-ici »e plodijo v strahovito em številu in Amerika je jena graditi vedno več šol li njih." Jedro tega napa-i imigrante je, da največ oselnih in propadlih v tej je med imigranti in danes jo Združene države več ke-o kdaj dobrega storili tej psd seveda velja v prvi jugoslovanskim in itelijen-naseljencem, ki so v jni večini delavci. Adamič epko odgovoril na ta ne-n opozoril je urednika na-aške "Saturday Evening na nekaj dejstev, ki mu zamašijo usta, če ima le sramu in možatosti, isel njegovega odgovora Amerika ne bo nikdar po-s dela, ki so ga izvršili na~ ci v tej deželi v dobi zad-petdeset let. Izvršili so tja, najgrša in obenem trebnejša dela! Zgradili so lice, zgradili mostove in sem so zgradili jeklarsko trijo od kopanja železne pod zemljo do dovršenega -jeklarsko industrijo, ki ilaga vseh ameriških indu-in toliko hvalisane iprospe- • In za to kolosalno delo i najsramotnejše plačani— • da so mogli preživeti sebe >je družine! tega razloga, ker so prise-ielavci zgradili podlago da-i Ameriki, smatra Adamič, 0 upravičeni trditi, da je ika njihova prav tako ka-e onih, ki «o bili tu rojeni ** smatrajo za nekakšne «»rje, čeprav niso—ne vsi /prispevali k material bogastvu te republike. Da, 'lk* i« naša, kajti zaslužili « jo z naAim znojem in ». Imamo vso pravico, da 1 ^ada prav tako pod-siromake kakor tu ro- mrte! Pravico ne le kot ,J*ni ^publike, temveč tu-^graditelji industrijske napad na priseljen [r resnici podlost prve vr kapitalistični krvosesi so 2 '"eisll iz tujerodnih T! dHovn<> energijo, koli-»jemogli in končno so jih katero «O sami po-^ '»ropali prihrankov ^ bankah, da je na tiso-z sire,makov ostalo n ri* Kvoja stara leta— :}«** Jih pa Ae zmer- vir, T''' jim Prtpimu-' k d* rnors Amerika za- Z *?*!" ^U® «i- ,K,lf°Vor >* me. "e|»ak, a še-premll. «•t W*lint "Saturday • ki 2 Bur-J,h n'č ne prime. niti med .prvimi. M'ljeno jenkijuko k«r je v Ame. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote rjTS ^c^ J^tJT^ Chicago, 111., petek, 20. aprila (April 20), 19 far malling >t »padal rata of poataga providad for in aaction 1108, Act of Oct. S, 1017, authoritad on Juna 14, 191«. Urad nitk l la uprsvnlákl prostori: SS67 8. Lawndala Ava. ' Office of Publleatlon: M67 South LawndaU Ara. TeUphona, Rockwall 4I>04 Year* ** 8TEV.—NUMBER 79 6S V SLA. GkOZE S CfflUW «OJIO Na boj je pripravljena tudi UMW, je odgovoril Lewfe. — Progresivni ruderji nimajo sreče v Waehingtonu Washington. — (FP) — Ala-bamski baroni premoga se bodo prej poslužili civilne vojne kakor pa sprejeli sedenji previlnik, ki določe 7-urni delovnik, pet dni ne teden in $4.60 dnevne pleče. Te ultimet so deli Weshingtonu ne spe letnem zeslišsnju o premogovnem pravilniku. "Ce imemo izbirati med civilno vojno v industriji in tremi podkonzuli (premogovnim de-levskim odborom), si bomo izbrali civilno vojno", je zegrozil njih pravni zestppnik Forney Johjnson. Alebemski operatorji se penijo jeze ned Johnsonovo odredbo, s katero je raztegnil skrajšanje delovnika na 85 ur ns teden po sedem ur na den na vso industrijo. "Alabamski operatorji najbrž še niso pripravljeni ne napoved vojne Združenim drža-vem", je odgovoril John L. Lewis. "Ce pe so, tedej smo mi pripravljeni v 15 dneh deti predsedniku 20 divizij ruderjev, ki bodo pomegali forsirati elabemske operatorje ne spolnjevenje zakone Združenih držav." Ta odlomka ste tipične in po-kazujeta razpoloženje, ki je pre-vledovelo na zaslišanju. Ala-bamski operatorji zehtevejo izjemo od določb pravilnike, na-nešejoč se ne pleče in delovnik Isto zehtevejo tudi operatorji iz severnege dele Zepedne Virgini-je, 4ci so pripravljeni plečeti fe 14.60 dnevne mezde nemesto pet dolerjev. K zeslišanju so prišli tudi zastopniki Progresivne rudarske u-nije v Illinoisu, ampek niso prišli dalj ko do sobe. Zastonj so si prizedevali, de bi predložili za-devo progresivnih ruderjev pred pomožnega administrator-ja NRA. Vrata so jim bila zaprta. Tudi Derrowov pritožbeni odbor jih je zevrnil, češ, da se peča le s pritožbami malih biznis-menov. Glede 36-ur ne g a tednika je predsednik *PMA C. E. Pearcy rekel, da pravilnik odpira pot ze obretovenje rovov ne dve šihte, ker se v pravem pomenu besede ne more smatrati za skrajšanje obrate. Progresivni ruderji so bili zavrnjeni ne vsehlnštenceh. Narodni delavski odbor si je umil roke in odredil njih zsdevo v področje premogovnega delev skega odbora ("treh podkonzu^ lov"), ki je odločil proti njim. Od vlede zehtevejo pravico, se illinoiski rudarji izrečejo z volitvami, h kateri uniji hočejo spadati. Tista, ki bi dobila večino, bi postala priznana orga-nizecija. Korak za enfer* siranje NRA v Illinoisu Governer ima biti "bizniifci diktator". Industrije morejo kri-ti stroftke industrijske uprave Springfield, I1L, 19. epr. — Go- veraer Homer je včeraj po na-vodilu iz Washingtona predložil drževni zbornici nečrt ze enfor-sirenje NRA v Illinoisu. Me temelju tega načrta drže ve prevzame odgovornost ze izvejanje federalnega industrijskega eeko-na in governer dobi vlogo nekakšnega "bizniškega diktatorja". Enaki načrti so bili predloženi tudi v drugih državeh linije. Governer bo imel obleet, ds se posluži državne policije in drugih orgenov z namenom, de kaznuje kršitev industrijskegs obnovnega zekona in prisili pod» jetnike ter delevce, de se revne-jo po določbeh tega zakone. Waahington, D. C. — NRA je V sredo obvestila organizacijo razvaževaloev z avtotruki, ki i-ma svoj industrijski pravilnik, da bo morale nositi stroške ze is-vajanje pravilnike. Letni stroški bodo znašeli $2,700,000 in to vso-to morajo plečeti vsi podjetniki, ki razvažejo blago v avtotrukih, kot poseben "davek". ij- S stavkovao front« Rlkov v Dttrolti Stavkarji se zavarovali jired morebitnimi omahljive! 'HEN DEAL' POMENI RAKOVO POT ZA VEČINO Tri izmed štirih družin v New Yorku no na slabšem ko pred letom, pokasuje preiskava New York. — (FP) — Čudna so pota "novega deale". Da do-žene, koliko so se razmere zbolj-šele, predvsem koliko se je zvi-šele kupne sile prebivelstva, je tržni department newyorškem u-niverze pod vodstvom profesorja Hughe Agnewa pričel s preiskavo, de ugotovi gospodarski uspeh "rooseveltiima". Ob obletnici Rooseveltovega ustoličenja je pričel popisovenje o gospodarskem stenju 12,000 družin v tem mestu. De dobi reprezentativno sliko, so bili raziskovalci poslani do družin treh kategorij: do revnih, srednje si-tuiranih in "superiorrrih" ali bo-gatih. Do tege poročile so prei-skeli 4485 družin oziroma je department objavil statistiko, na-nešejočo se ne njih stenje v primeri s položajem pred enim letom, ko je bil skoraj ves biznis na kolenih. Rezultat je sledeč: ■t 1911 družin je imelo v začetku marca 1934 manjše dohodke ko pred letom; 697 družin je imelo večje dohodke; 1833 družin približno toliko ko m Uur U • ar,» * ''•Hrii Pn¡ J" Phi Trockij ttče novo "domovino" Periz, 19. apr. — Francoska vlada je odredila, da mora Leon Trockij popolnoma zapustiti francoski teritorij, torej ne sme niti na otok Korziko. Trockij zdaj išče novo bivelišče, a vse kaže, da ga nobena dežela ne mara sprejeti. Povratek v Turčijo mu je mende tudi zabran-jen. Detroit. — (FP) — Stavka strojnikov in mehanikov proti 98 podjetnikom, ki delejo orodje in žige (dies) ze evtno industrijo, je teko isborno zasnovana, da se bodo morali podjetniki prej aJi slej podati. Vsi stavkarji so izročili svoje orodje v oskrbo unije, slednja ga je pa poslala v skladišče, dokler ne pride do poravneve. To pomeni, da strojniki ne morejo deleti, čeprav bi hoteli. Vrnili se bodo vsi hkratu, zmagoviti alL poreženi. Stavka je naperjena tudi proti podjetniški asocieciji, katero dominirajo velike evtne družbe. Mechenics Educational Society, neodvisna unija strojnikov, bi jo rada s to stavko razbila. Deset podjetnikov se je že izneverilo in so podpisali pogodbo, prav tako jo je podpisalo tudi 60 neodvisnih tovarnerjev, ki so prišteli ne zvišenje pleče zs 20% in skrajšanje delovnika na 35 ur v tednu. Člani unije, ki nUo na stavki, prispevajo v stavkovni sklsd cn dolar na teden in Vseh 20% ¿višanje, dokler ni boj končen. TJnlJa je ignorirala pokrajinski delevski odbor in tudi avtni de-levski odbor ter se sprijela direktno s podjetniki. Stavko mogoče okliče tudi pri Fischer Body, Ternstedt, Midland Steel, McCord Radiator, Hudson Motor in v drugih tovarnah, kjer je plače niljs kakor zahteva u-nija. O tem le debatirajo. Tovarna Detroit - Michigan Stove kompanlje je popolnoma zaprta, odkar je prišlo do spopada med 800 stavkarji (člani MES) in policijo ter skebi. Stavkarji pravijo, da največ v sled tega, ker so importlrani skebi napravili preveč škode pri delu. Metodisti se nagibajo k radikalizmu NRA so proglasili sa neefsktiv-no In obsodili kapltelisem New York. — (FP) — New-yorikl metodisti pod vodstvom škofe Frenciss J. McConnelle so ne letni konvenciji obsodili NRA, ker deželi ne nudi trajnega izboljšanje, še bolj pa kapitalizem, proti kateremu so se izrekli "v principu". Vojno so proglesill ze "nekrlstjensko" In se izrekli se tolikšno skrejšenje delovnike, de bodo lehko stelno uposleni vsi delavci, ki hočejo delati. Vsa Rooseveltova prizadevanja za odpravo brezposelnosti se jim vidijo "brezpomembna", prav teko tudi "dvigenje cen s subvsncirenjem pomenjkenje." Brezposelnost bo odpravljena le tedaj, ko bo produkcije orge-nizirana sa potrebe in ne se profit, pravijo metodistlčnl pridigarji. Izmed 800 delegatov je bilo le 126 sa "podržavljanje bank, vseh glavnih industrij, trans-porteclje in komunlkecije ter za socielitirenje ekonomskih procesov." Ze ostele je bile te resolucije preredlkelne, čeprav so se strinjali, da so potrebne "radikalne spremembe" v družabnem redu. Večina je bile ze taktiko "atopnjevslne In mirne revolucije," ker je se neko versko sekto vsekekor veliko. FAŠISTIČNEGA "GENERALA" ČAKA JEtA Art Smith eposnan krivega pričanje; njegov prontek Moffer priznal umor entlfašista Fier-roja L,;- ^TÄrr^' i* «ft* Äe namr* tr»4>a, če. Htevke eeroplannkih delavcev Hartford. Conn. — Pri dveh aeroplanskih tvrdkah Pratt * Whitney ter Hemilton Propeller v tem metsu Je ne stevki 1500 delavcev, kl zahtevajo višje plače. Ko je med delavci pričele vreti in sta družbi zaznali, da unija pripravlja nove mezdne zahteve, sta nekatere skupine višjimi pisni enevrom je unijs napravila konec s ste v ko. pred letom. Redi narasle draginje je to rej pretežna večina družin na slabšem po enem letu "novega deele". Vse prizedevanje Roo-seveltove administracije za izboljšanje položaje se je izjelovl-4o. Tri izmed štirih družin, ke-kor pokazuje ta preiskava, ki je imela odkriti "izboljšanje" in ne poslabšanje, so na slabšem ko prod letom, če je ta slika reprezentativna. Ker preiskava ni dognala, koliko več dohodkov imajo tiste družine, ki so jih navedle, ko pred letom, je vprašanje, če so te družine na boljem ali na slabšem ko pred letom, nerešeno. Ce se dohodki niso zvišali toliko kolikor je naresla draginja — o-krog 25% -— je tudi njih ¡k»1o-žej slabši. Glede uposlenosti se je situacija nekoliko izboljšala. Hkoraj en odstotek preiskanih družin Je poročalo v tej smeri. Od 578 družin, v katerih ni pred letom delal noben član, se Je število teh družin znižalo na 536 za 42. Ker brezposelnost še vedne znaša okrog 30'/i za deželo, bo torej vzelo okrog 30 let pred no bo Izginile po tem tempu. Kolikor izboljšanja jp deželi prineslo prvo leto "novega d sala", je bilo večinoma le pslholo. glčno. Kupna sila večine prebivalstva je manjša ko pred letom To je razvidno tudi iz drugih statističnih poročil. Franolja opitlila nitro-iltvoto akoiio Hitler je krivi — Je francoska vlede sporočile Angliji kapitalistov, ki imajo enako Arzena In i delsvel sshtevsjo via dno prelnksvo Csmden, N. J. — Rooaevelta je te dni obiskala dsputeri Je srzenslnih delsvcev, ki so ns stavki že več tednov pri New York Shipbuilding kompsnijl ir gs urgirals ns vladno preiskave glede kontrsktov zš gradnjo bojnih ladij. Na stavki je 3800 d«-levcev za višje plače. Resolucija za vladno pssiaka vo bo vložena tudi v obeh zborni- lxjndon, 19. apr. — Angleška vlada je sinoči objavila noto Francije, ki sporoča Angliji, da ne bo imela nič več opravka t razorožitvenim pogajanjem v Ženevi. Francoska spomenica ki je dolg dokument, zvrače krivdo na Hitlerjev diktatorski režim Nemčije.. Nemčija se Je u. maknila z razorožitvene konference in se oborožuje, s čimer j t nedvomno kršila versajsko pogodbo. To sili Francijo, da se more zanesti samo še na svojo o-boroženo silo in svoje zaveznike Francoska nota vsebuje aamo eden pogoj, na podlagi katerega je Francija pripravljena nada Jevatl pogajanja glede rezoro-ženja. Ta |>ogoJ Je, da se Nem-čl j a vrne v Ligo narodov In na razorožltveno konferenco. Nota je povzročila veliko sen-racijo v Londonu. Zdaj je Jasno da je Francija zavzela svoj status Iz lete 1914iin razoroiitvena conferertea v Ženevi je definitiv-no pokopana. New York. — (FP) — "C^ne-rel" Art Smlth, voditelj rjavo-srajčnih fašistov na vzhodu, je bil na sodišču spoznan krivega pričanja pri obravnavi antifašl-sta Atosa Terzanlja, mladega U telljanskega entlfašista. ki je bil obtožen umora svojega prijatelja Antona Fierroja zadnje poletje na nekem fašističnem shodu. Terzani, za katerega so se zavzele vse radikalne organizacije redi nemorevenega fašističnega omreženja, je bil pozneje oproščen, na zatožno klop je pa prišel "general" Smlth, ker Je prod sodiščem prisegel, da je Terzani morilec. Morilec je bil pozneje najden v osebi nekega Franka Moffer ja, Smlthovega vojščak. ki je sedaj na sodiAču priznal u-mor. Smltha Čaka kazen od enega do deset let ječe, Mofferja, ki je hudo bolen In je v kaznllnl-škl bolnišnici, pa od enega do dvajset let. Proti Smithu je pričal njegov "podgeneral" J. K. Monaghen. Rekel Je, de je Smith naredil načrt ze omreženje na vlaku, ko se je skupina vodilnih fašistov vračale z omenjenega shoda, kjer jo prišlo do uboje, v Philadelphi-jo. Pri tem omreženju je Igral čudno vlogo tudi distriktni prav-dnik in tudi policija v Brookly-nu. Zaključek tega procesa Je velika zmsga'sa Terzanijev obrambni odbor, kateremu Je načeloval Norman Thomes. Ce lil Terzani ne bil imel teko dobre obrambe, bi namesto Smltha in Mofferja sedel v ječi popolnoma nedolžen. Roosivolt proti voltu! Rooto- Min bivšega predsednika napadel "new deel" Kongrcsalk John W. .Mri or merk Ix Messarhuartlas, kl bo vodil koftgrenno prrlaknvo o a k __ __ _ __ _ ceh kongreas. Sta\karji hočejo, da je mnd mnenje o priseljenih' delavcih vedeti, če vlada podpira družbo livnoatih Hitlerjevih prUlaA*» *r«nti tudi nekaj kakor tu rojeni Buitonci. 'in njeno znojniške politiko. med ameriškimi Nemci. HM« mobilizira ioaoko za kmottko dolo 10,000 odvlšnih žensk ponlanlh v kmetske tabore, ds ne navadijo "ljubezni do zemlje"- llerlln, 10. apr. — V nacijakl Nemčiji se je jiojavil eks|»erl-ment, o katerem je necljska propaganda zelo tiho, Kar slučajno se je izvedelo, da je vlada mobilizirala 10,000 žensk,.samic, ki so ostale brez službe In sredstev za obstanek, za kmrtsko delo z namenom, tla se "navadijo ljubezni do zemlje In si same pridelujejo svoj kruh." Ženske so poslane v razne kraje dežele, kjer jim je vlads dala zemljo in preskrbela "krm» t* k* talsire". Tamkaj opravljajo vsa moška In ženska dela, živeti morajo same In vlada Ml, da Jih nihče ne o» blskuje . . . JugOMlovanNks vlada reorganizirana Belgrad, 19. apr. Ministrski predsednik Nikola Uzunovič Je včeraj naznanil pet sprememb v kabinetu. Novi vojni minister ji' MilOvari Mllovanovlč, A«'f generalnega Ataba. Kakor poročajo, je nova sprememba le začasna In v kratkem pride p»»polno-ma nova vlada Krvsvs vstaja kmetov v Italiji Klm, 10. apr. « Iz protests kmetov v Tratoll, centralna Italija, proti visokim davkom se J« včeraj izeirnila krvava bitka med u|sirnimi kmeti In karabirijeri. Kna oaeha je bila ubita In |*et-najst ranjenih. Tekstilni drlavrl na atavki Fall Klv««r, Mass Pri treh New York. — Theodore Roo-sevelt, sin bivšega predssdrilka in daljni sorodnik dansšnjegs predsednika, Je te dni na ssstan ku republikancev, ki so ga Izvolili za predsednika Narodnega republikanskega kluba, ostro na padel Itooseveltovo administracijo. Rekel je, da so Rooaevel-tove reforme "reakcionarne in neameriške" In da gazijo ustav-ne svobodščlne. Republikanci burbonskega kri-la po vsej deželi so navdu4e-no pozd rs vili to izjsvo sina blv-žega predsednika in že razglašajo, ds Ihi Theodora Roosevelt njihov novi v<*lltelj In morda predsedniki kandidat pri prihodnjih volitvah, r;ia%ar avstrijskih fasUtm pri Ms**oJialju Rim 19 apr, - Knez Ernest I tekstilnih družbah je zestevkalo »tarhemlmrg. wsija fašistične-' »4W» deUfcev proti priganje-ga llelmwahra In dnana roka štvu Zshtevejo znlžsnjs ŠUvl-diktatorja Dollfuase v Avstriji I la «taU-v ne delavce, ne v*č ko jr donH v Him kot Mussolinljev šest do oa-m. Drutlie se temu gost. 'upirajo, PRO».* S T* PROSVETA THE ENLIGHTENMENT MLASTLO IK LASTNINA ILOTMIU MA MM»NB ruBTOtNI JBUNOTB ——m 0t mmé M'"*'« «r Km afe*«M _l) 1» Kmmmdo MM m Uto. |>.M Ma. Il M m **ft Ma ; m CWm«» la rt M M mio Ut*. U T» M M Mas I MMlM UN ______ter Um U IN«»« Ckica««« »»4 0—11 |»SI), (H>i«v f»Ufl ll»«i a »• ■ni, 4« »•■ * • Utm date—i poUfcU aarv4o)ua. >dite backl! Glasujte proti kompanljskl uniji," Kozo je posadil na truk in organiziral parado pred tovarno te družbe na predvečer kompanijskih volitev. Ker mu družba ni mogla drugače do živega, so njeni brihtni odvetniki Mitchella Izrodili policiji s pomočjo organizacije, ki se l>olj zanima za živali ko ljudi. Cleveland, O. — Preiskava o nepoštenem ravnanju z bolniškimi nakaznicami glavnega tajnika Slovenske dobrodelne zveze, Primoža Kogoja, se je nekako zaključila. Pravijo, da ne marajo več s preiskavo naprej, ker so bolniške listine ali nakaznice uničene. Kdo jih je uničil in zakaj, o tem merodajni faktorji molče. Bo pa članstvo malo bolj glasno odgovorilo. Kot sem čital v zapisniku gl. odbora SDZ, so končno pronašli, da znaša celoten primankljaj vsoto $4,309. In naznanjeno je tudi bilo, da je vse povrnjeno na ta način, da je Kogoj privolil v knjiženje svojega posestva na SDZ, nekaj pa je plačal v gotovini. Kdo je dal gl. odboru pravico, da se je na ta način pobotal z njim brez sodnijskega postopanja? On je brez svoje lastne potrebe na tak grd način kradel članski denar, denar članov ln članic, ki so ga težko spravili skupaj. Večina članstva je komaj rinila naprej in plačevala svoje mesečne prispevke, da si 'je o-hranlla zavarovanje v organizaciji, Gl. odbor pa tako brezskrbno razmetava denar in daje potuho nepoštenemu ravnanju. Poglejmo prejšnji gl. odbor ci j, posebno med mladino, na slepiču. Gibanje za otvoritev zaprte, slovenske banke je še vedno na mrtvi točki. Sedaj pošiljajo pisma vlagateljem, da ae podpišejo za reorganiziranje nove banke in za razdelitev starih vlog na dva dela, na 20% in 80%. In ako bo dovolj podpi srečilo, da je vnovčil mlado jagnje, ki ga je odnesel domov rojak Lužar. Udeležba je bila obilna in postrežba izboma. Sešel sem se z mojimi sosedi is stare domovine in pokramljall smo o tem in onem. Veselja je bilo obilo in razpoloženje imenitno. Le tako naprej I A. Valentlnčlč, 262. Prvomajaka proslava v Clevclandu Cleveland, O. — Soc. stranka v Clevelandu priredi prvomaj-#M w „„.„j s*10 proslavo v torek, 1. maja, t sov za reorganiziranje, ae bodo Metal Trade dvorani (Moose pričele prodajati delnice po $£5 Hali), 1001 Walnut za novo banko. In potem kaj ? ietek ob 8- zvečer. ave. Bingo! 2e spet sili staro vodstvo v ospredje I Anton Jankovich, Í47. Razne lokalne vesti Sharon-Farreü, Pa. — V mo- Govorniki bodo sledeči; rev. Herman Hahn, briljantni govornik na radio iz Buffala, N. Y., po prepričanju socialist; A. Ka-tovsky, International, Ladies' Garments Union; J. Landls, American Federation of Teach- Avtotakstyski «Mirai mas- jem zadnjem dopisu sem ome-' inJ oichen, Metal Tradec ml, da se v kratkem spet ogla- Council. sim v dnevniku Prosveta. Tu' sem! r Dopisnik iz naše naselbine izraža mnenje v Prosveti glede naročnine, naj društvenim tajnikom ali pa društvenim zastopnikom. Ce plačate prvemu ali drugemu, dobi list 80%, če sami pošljete naročnino direktno, dobi 100% in če plačate naročnino potovalnim zastopnikom, dobi list samo 50%. Oni, ki sami pošiljajo na- SDZ, kako /e brez'vediosti član-l^/10' h} »di. n^nrfll ^rUvi Sv Vid« ,d* bi 8Pet lzhftJal ^tkrat na Mladinska liga priredi no recitacijo "Stop." Obenem nastopijo štirje pev-_ ski zbori: Soc. pev. zbor "£ar-se bi plačevala ja« če|ki «Vojano nemškimi* židovski "Woricnoten'ar€jtBWi Za/letošnjo majsko proslavo; so se zavzele tudi razne unije,jiki pridno sodelujejo a socialistično« stranko. Vsled tega se pridap kuje velika udeležba. . .. i Prvi maj 1934 predstavlja ar stva posodil cerkvi Sv. Vida" vsoto $125,000.00! In še pred 5 ali 6 meseci je bilo poročano, da je na tem posojilu zaostalo samo na obrestih čez $8,000.00! Koliko pa je danes? Drugo. Ali je bilo v soglasju s pravili, da imamo sedaj zamrznjen denar na slovenski banki na North American Trust ('o.? Ta vsota znaša čez $78,-000.00! In koliko bomo dobili od fe vsote kdaj ven ? Torej je bil ta denar vložen na mrtvo točko. Nad $225,000.00! In kje so obresti od tega denarja?! Člani in članice, kam jadramo? In spet nastane vprašanje, kaj bi gotovi časnikarji in drugi clevelandski faktorji rekli, če se bi kaj takega pripetilo pri SSPZ ali pa še posebno pri SNPJ? Se ko niso mogli dokazati nikakih nerednosti pri prvi ne drugi organizaciji, so vedno radi metali blato nanje in njih gl. odbornike. «Pa kam je sedaj padlo tisto blato? Omenjeni or-gunizaciji, posebno SNPJ, sta ostali še do danes neomadeže-vani. Članstvo SNPJ je lahko ponosno na svojo organizacijo. Živela naša vrla SNPJ! Končno je prispela zaželjena pomlad. Vreme je krasno. Prireditve se vrste ena za drugo; jih je več ko preveč. V nedeljo —TaiJaraUd M »tel i. I Laurence Todd, časnikarski pisec, ki v Washingtonu poroča za sovjetsko novinarsko agentu-ro Tasa, o katerem je dr. Wt*i pričal, da je on rekel, da je Roosevelt "samo Kerenakij." mič ljubi deželo, kjer ae je rodil — deželo siromašnega, toda poštenega, ponosnega in vztrej nega ljudstva, deželo naravnih bogastev, romantike, tradicije, zgodovine in ostrih kontrastov. Ne ljubi pa krivične ekonomske in socialne! uredbe dežele ter ^njenih parazitov, ki na račun ljudstva grade paJaée in ae Vozijo v limuzinih. Dalje ne ljubi režima, ki »Ja svojim krvavim škornjem tišči., narod ob tla in meriškim delavcem poaiv kar'mu odreka Vsako pravico svo- teden. Koncert pevskega zbora Slavec, ki se bo vršil dne 28. aprila, bo v resnici nekaj posebnega. Enajst različnih pevskih zborov bo sodelovalo na tem koncertu, kar se pri nas gotovo ie ni zgodilo. : Kdor bo prišel na ta koncert, mu resnično ne bo žal. Oni, ki bodo ostali doma, če bodo, bodo veliko zamudili — resnični užitek in na koše veselih momentov. Zato ste uljudno vabljeni vsi,.ki le morete, da se tega koncerta udele- kršnega niso še nikoli prej s|i šali. To je: i delavska borba proti fašizmu in reakciji, ki hoče še bolj zasužnjiti in podjarmiti delavski razred. V več deželah, kjer je bilo delavstvo močno, sedaj leži poteptano, radi nezadostne solidarnosti, pod fašistično peto. To naj vzpodbuja ameriške delavce, da se združijo v večjo skupino kakor kdaj prej, da pokažejo svojo solidarnost in moč. Oni morajo napraviti vse kar je v njih moči, da preprečijo fašizem v tej I deželi. Oni morajo dati novo u-panje našim bratom v deželah, žite v velikem številu. Pridite J kjer delavske mase pod brutal-od blizu in daleč. Vse okoliške no fašistično peto zdifcujejo in naselbine sodelujejo z nami v ■ nimajo prilike, da se organizi-tem, da ne bodo priredile ome- rajo, da bi izrazile svoj prvo-njenega dne svojih zabav. Ta-, majski delavski duh, ki še vedno ko boste vi Imeli lepo priliko, da gori v njih srcih! se udeležite Slavčevega velike ga koncerta. Ne pozabite, da koncert Zato apeliramo na vse zaved-ne delavce, da se udeležijo prvo-se' majske proslave, da s tem poka- prične točno ob 8. zvečer. Ker žemo, da smo pripravljeni braniti svoje pravice. Vstopnina je prosta. Na svidenje Prvega maja! John Krebel. / Pobo.nlki obatrelili dva stav-karja Cleveland. — Pred tovarno Cleveland Worsted Mills Co., kjer je stavka že četrti teden, sta bila obstneljena dva piketa, John Hej mej in William Zivney. Na stavka rje je streljal Paul Sijuires, eden izmed profesionalnih stavkolometv, katere je družba najela skoti detektivsko In spi jonsko agencijo Corporation Securities Bureau; Mil je aretiran. Stavka rje razganja tudi policija s plinskimi bomba» mi in količki. Ribiški profit ar Ji pritUnieni rn $14.14.1 Ssn Francisco. — K i b i A k a tvrdka Mayer A Young, ki je bi-' la pred par tedni obtožena peo-' naže. se jr s po*redo\ anjem de-lavakega departments poUttula a 6o ga sprejeli z navdušenim aplavzom. Adamič je simpatična osebnost, prikupljiv* zunanjosti in inteligentnega obraza — škrat-* ka: naše gore list. Številno avdijenco si je na mah osvojil. V uvodu svojega govora nam je podal izčrpke svoje biografije, ki je nenavadno pestra in zanimiva. Iz bogate zakladnice živ-Ijenskih izkušenj Je nedvomno črpal inspirabije za svoja učinkovita literarna dela. Glavni dol govora je pa seveda posvetil Jugoslaviji, njenemu ljudstvu in ekonomskim razmeram. Kakor Cankar tako tudi Ada- bodnega izražanja. On vidi v Jugoslaviji in Evropi sploh bližnji bodočnosti mogočni socialni preobrat na levo. Povdarjal je, da so evropske diktature posledica bojazni pred revolucijo. V politiki je Adamič levičarsko orientiran. Do sovjetske Rusije goji tople simpatije. V njej vidi simbol nove civilzacije in bodočo zaščitnico slovanskih narodov. Ameriko smatra za čudovito deželo, ki jo je pa treba šele odkriti in študirati. Eksistenca raznih For dov in Morganov na eni in masa ubogih in ponižanih na drugi strani je problem, ki čaka rešitve. V ta problem naj pa posežejo tudi jugoslovanski priae ljenci, ki so kot graditelji Amerike do tega v polni meri upravičeni. Adamič je napravil s svojimi stvarnimi izvajanji najugodnejši vtis na avdijenco. Po predavanju se je razvila domača zabava, katere se je udeležil tudi Adamič. Upamo, da se je med nami izborno počutil. Frank C Odhodnica l/orain, O. — V soboto, dne 2fl. aprila, bo poslovilni večer, ki ga aranžirajo prijatelji našemu neumornemu kulturnemu vodjf Louis Semetu. Vabljeni so vsi peve*. in podporni člani pev. društva "Naš Dom", da se še enkrat razveselimo v družbi mr. Semeta. Nastopil bo še enkrat zbor, in razne-druge točke so na programu. Zabava se vrši v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma, ' t Public!jak i odbor. Stavka razvažalcev kruha Detroit. — Pri Gordon Bak-ing kompaniji so na stavki Četrti teden vsi razvaževalci kruha. Stavka je efektiviia. Vozniki so se organizirali v novi uniji ADF. Zastavkali co proti diskriminaciji 1 in dolgemu de-lovniku. ki uradnike, uki, ^niiio federaciji/' ^ komunistom New York. ^ Valed All ate ie naročili Pnarcto all Mladinski Hat evojema prijatelju all sorodniku w domovino? To U edini dar trajne vrednoatl, ki ga za aul denar lahko petija-le a voice m v domovine «dnje sUvke po kriv^ nh voditeljev nove ^ munictov 80 8e avt* voščki spravili na eZ reorganiziranje nove Z "to J0 klop so po^ »ednika Samuela Orne* nizatorja J. Gilbert» i eksekutive E. Canto?jt® tri odstavili. Skleni» . da priklopijo novo unii, riški delavski federaciji Glavni krivec za ^ splošne stavke so k« pravijo izvoščki, ki *> d( svojo stran Ornerja Gilfc ter 8 »vojimi „ diktirali stavkovno taki je prinesla poraz. Glavni v tej stavki je bila unij« ju Manhattan, ki je n splošno stavko brez veda privoljenja ostalih treh nib unij. Te so se odrv, teresu solidarnosti, dasi voditelji in unijski m bili proti njej, ker so smatrali za zgrešeno, članstvo ni bilo vprašano če stavko ali ne. Osrednji unijski odi spoznal vse tri obtožence ve in jih odstavil. Obi njih kalejdoskopično po« v zvezi s pogajanji in vo stavke. Oklicali so na splošno stavko, takoj nit skleniM kolektivno pof manjšimi avtotaksnimi mi. Pri pogajanjih pr« novim odborom so prial nekakšen sporazum in zneje, ko je bil predlok stvu, pobijali. Zadnje di ke, ko je bil polom vide njim, so pa moledovali korumpiranih tamanito jim pomagajo rešiti, k» šiti da. Komunisti so bili glavi rali vseh teh manevrov, je Šlo v prvi vrsti, da di tirajo socialiste, ki so vodstvu prve stavke in pripomogli do organiuri nije. Zdaj pa so se vse krajne unije avtnih in tudi manhattanska, nad so imeli največ vpliva, proti njim in jim povedi drže roke proč. "Komuni manevrov nam je dovolj' vijo izvoščki. Za rehabilitacijo unij« zadnje dni vršilo več M katerih so bili glavni to\ vodilni socialisti. Kak* dobe čarter od ADF, * lote dela za tesnejšo »poj ojačanje vseh štirih art nih unij. Z zadnjim p« izvoščkov so družbe upi je konec unionizma med ci; ta razvoj in nova det« cija izvoščkov, da «i «n nijo na solidnejši podlU jih je zaskrbela. Hitler ne more ustaviti m propagande New York. - Pra*J"> valeč New York Tim«« da je edina točka v Evropi preveja optimizem, n«11^ Prage, ki je središče antil ske propagande. Nd 1 vropo leži Hitlerjev m nemški socialisti v revajo nade, da bo v « prišlo prej do preobrat» l svet pričakuje V tem se lahko nx>U£ ročevalec pravi, d« ški socialisti P^'1^ količine antlhitlerskt PJ* de v Nemčijo. Te4«®j Vorwaertsa tiskajo fjm lijonu izvodih v BiinJJ" mi v velikosti do Poleg tega romajo v m tudi velike na skrivaj krožijo »«• ke. dokler niso rabljeni. Policija razMla Shod radarjev l'ak*lo«a«. I-... do, t .Hrib. khr « „relj.„ „, —.___* 1 pohodu orfij dveh tednov *»*> p imeli toliko jJ razgnala i",!!r:a rali so pred htevali dela sli re. Dali m ji»» "T; v ah. Scranton. P*- mosrfsi* M I6&7-I» Srn. Law »dal« A««.. Ckkw, UL Tal. RtxkweL 4M4 GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNI ODSEKi VINCENT CA1NKAH, pred«etkiik... .5itf57 S. Uwndalt Ata., CkieafO, tU. FRED A. VIDER. fl. tajnik.........mi S. LswadaU Ave„ Chicago. lil LAWRENCE GRADlSHEK.Uj.bul.udd.MG7 S. Uwndsle A v«., Chlcsfo, 1U JOHN VOGRICH. «i. blagajnik......2«67 S. Uwndalt Ave., Chicago, 1U FILIl* GODI NA, upravitelj glasilu... .2C67 S. Uwndsle Ave., OMeagi». lil JOHN MOLEK, urednik glasita......mi S. Uwndal» Ave^ Chicago, 1U ODBORNIK iT KRANK SOMRAK, prvi podprudeednik.......UM K. T4th 8t., Clevelsad, a JOHN E. LOKAH JH., drugi podpredsednik. .lli>8 E. lTOth St.. Cleveland, a GOSPODARSKI OD8KK: MATII PETROVICH, predsednik...........5l»5 K. 140th St., Cleveland, a ANTHONY CVETKOV ICH..............08U Sciieca Ava., Brookljr», N. T JOHN OUP...................14» 8. Proapect Ave.. Clarendon UUIs, HL POROTNI ODBKK: % s > JOHN GOR&EK, predeedntk..............414 W. Hay St., SpvtagfleU, UL ANTON SULAl...................................B« 17, ÁRM, MMi JOHN TRČELJ..................................Boa W7, StrabaM, Pa, FRANK PODBOJ.................................Bok SI, PtrkMU, Pa. FRANK BARBICH..................1C010 Psrkgrovs Ava., Cleveland, O. NAD/.OHNI ODSEK: FRANK KAITZ, prtdeednlk..................3« m Jaka Uarika. Hllellll »m«» mm «Saaka. vsi uorisi ta «irsii «»ui. i»aana«sa. Miaai. mnmim i« mM m* kM le » i««e • tla.ll.ai MMta. Mj m M"U« M -raoSVBTO." HIT a. Lawatfale Ar«.. Lklaa««. »a. NOT K i OtfiMMMMt »Uh Um |«»nM OKU. akaalC k* miiiimii M f*U«*«i ( •m»ualr«U«n. I«r Um aapr.»« ^raaU.M «kMl« ka méátmmá (a khk AU malttanraa «f mmmmy Ml MalMaa MM«I«| Mm «M »MllMI *Uwr tkaa M fca«WN akaaM k« aHraaaaff I« Um aaaralarjr'a «Ml»«. Milim al «l«k kaaafll akaaM ka affSraaa»« la ika »MIM Maka. rinandal Mittara «Mar Um laHaSlUaa ml Um Iimmwi alfMa MaaM ka taka« « wltli klM i, ( .«»lalnto Mnc.rnlnff Uta walk af Ika .»««Ii». Umr4 akeeM M sllwisil ka free* Kalt», cKalma« «I Um IMrl «I au»arvla«f«. Uwr««a. aa«a»lal«ta aM aaeaala *mM ka MMraaaaff ta J «ka Uariak. iWIrm, JaClaM QfmmMkm ,¡ —fiSirat«*' natura«. Hildegarde Kneeland, manjša federalna uradnica v Waahlngto-nu, ki je vlekla dr. Wirta o "rdeči zaroti." Ne more «e prijaviti — Pojdite delat, nikar ne beračite. jf — Gospod, saj bi deial, pa ni nikjer dela. — Kdo pravi, da ga nil Baš Čitam tu v novinah, da sprejemajo v službo ljudi obeh spolov. — Da, toda jaz sem snmo moški. " V restavraciji — Gospod plačilni, naročil sem telečjo glavo, pa ne morem več čakati. — Oprostite, gospod. Mislil aem, da jo že davno imate. Straden spomin Cirkuški uslužbenec: Najstrašnejši dogodek v mojem življenju je bil, ko me je krotilku izročila na milost in nemilost svojim zverinam. Pomisliti namreč morate, da je bila ta ženska krotil-ka bolh. so Vedno S«M« Srminb LUli PE08XIT*' IM M. Kranjec: ŠALJIVEC Prihajal je na nvoj poaeben način kot prihaja med Hvoje vsakdanje prijatelje. To ni bila samozavest, ki jo je imel gospodar za mizo, in ki je onega nekam zvUka gledal; to je biia veaelont, s katero je hotel povedati: danes smo prijatelji, a jutri boate vi gospoda, jaz pa kmet. VoAčil je vsem dober večer, gospodarju posebej za god — tiati stari nagovor, ki ne vleče vsa leta naprej nespremenjen. Nato pa je stopil k učitelju, čeaar mogoče ni nihče priča-koval, mu stisnil roko In dejal: „ "Na, gospod Müller, dolgo ae ie nisva videla. "Dolgo? — Komaj teden dni —" "To je vendar dolgo. V četrtek smo vas pričakovali." Potem je stisnil tudi nam drugim roko in z vsakim spregovoril po dva stavka in naposled sedel med mlado učiteljico in organista, tako da je bil meni nasproti. "No, gospodična," je rekel sosedi. "Nekam slabo ste razpoloženi. Kadar pa jaz kam grem, vzamem s seboj samo dobro voljo. Vse drugo pustim doma." "Vsi ne moremo biti dobre volje," se je opravičila. Zganil je spodnjo ustnice kot bi se hotel zasmejati. Pa se je samo sklonil k njej in ji nekaj poAepnil na uho. Ona je pobesila glavo in zardela. Nato je začel nenadoma pripovedovati o neki drugi učiteljici, ki se misli poročiti s kmečkim fantom, o čemer so pri nas veliko govorili. "Saj nič ne rečem, da vzame kmečkega fanta," se je skuAal opravičiti. "Kajpak, vsakdo ima svojo pravico In svobodo. Zakaj ne bi mogel učitelj ljubiti kmečkega dekla?" Videl sem, kako so njegove oči splavale do učitelja Müllerja. "Vendar — aaj vidite, za na* narod to ni. Zgledujete se. Saj ne rečem, da mi kmetje ne greAimo — tudi ml gledamo včasih mimo tistega kot bi morali — a to je razumljivo. Na* narod tako misli: Gospod naj vzame gospo, mi kmetje pa ostanemo kot je bilo vedno. — Kaj bi pa rekli ljudje, če bi jaz lazil za kakšno učiteljico. — Pa sem imel priliko, da bi lahko eno poročil. Vi seveda se temu smejete." Organist me je dregnil pod mizo: če*, zdaj posluiajte. Oni je prenehal pripovedovati in si naiigal cigareto. Smeh na obrazu se mu je nekoliko polegel. Ta obraz je bil čudovito pravilen in ženskam je moral ugajati. Oči so mu bile sinje, jasne, skoraj kot pri otrokih. Niti tedaj se niso veliko izpremenile, ko je žena malomarno zamahnila z roko in rekla: "8e oddahnil se ni, pa bo že pripovedoval." Obrnila se je proti učitelju kot bi iskala pri njem odobravanja. Mož pa se je samo zasmejal in pokazal dve vrsti belih zdravih zob kot jih imajo komaj ženske. "Bog pomagaj," je dejal. "Saj nismo prišli na pogrebAčino. — MisiiÄ, da ne smem pripovedovati, ker so tu samo gospoda. Tudi kmetje imamo svojo modrost. — Vidiš, naposled je res, da bi skoraj poročil gospodično. Znabitl ni bila kakftna visoka gospodična, a kratko krilo je imela, klobuk in čudovito nožne roke. To je bilo vse med vojno, ker drugekrati ni bilo mogoče kaj takega. — No, jaz sem ležal v bolnici zaradi strela v levo roko. — Takrat, gospoda, sem se spoznal z njo. Povedla me je s seboj na dom. Sedela sva na divanu, a jaz sem ji položil glavo v naročje in ji poljubljal prstke na roki. Tako sva si pripovedovala: "Kada te imam." "A zakaj me ima* rada?" "Zato, ker si tako fest vojak." "A kadar mine vojska?" "S seboj me povedeA na svoj dom. Saj si dejHl, da si Isigat." "Bogat? — Skoraj grof. — Ves svet je moj, kakordaleč aega nebo." "Koliko živine imate?" "Trije pastirji jo pasejo na prostranem pašniku." "Vedno se mi zdi, da sem že tam gospodinja. Iskrega konjiča imam in jalem. Giili —." "Giii, gii, prek ravnine, kakor veter." Tako sva se domenila, da jo povedem a seboj. Seveda, oba sva mislila enako. — Naslednjega dne sem ae poslovil. Odpravljali smo se nazaj na fronto. Vendar me je gnalo še enkrat k njej in res sem šel. V njenem naročju je ležal drug vojak, prav tako z obvezano roko. "Ali jašeta po poljani?" sem vprašal. Planila je pokoncu. Sel sem, ker mi je čas potekel, a oni je še ostal, ker je imel obvezano roko. Ampak, lepa ženska je bila." Potem se je smejal in pil vino. Organiat se jo obrnil k meni in dejal: "Zdaj pride ona zgodba", nato Zdenkovemu: "No, Zdenkov, kako pa je bilo tedaj, ko ste se ženili." Zdenkov je držal kozarec v roki, kot bi se skušal domisliti. "Ko aem se drugič ženil? — To morate mojo ženo prositi za dovoljenje." "Ne ne! Ko «te se prvokrat." "Prvokjrat? — No, tisto pač lahko povem, ker prva iena več ne živi. — To je »bilo kajpak zanimivo. Gospoda, takrat aem bil'mlad, sedem In dvajset let ml je bilo. Štirinajstega leta sem odšel z doma In osemnajstega sem se vrnil. Doma seveda ni bilo vojske in so zato takoj mislili na to, da bi me oženili. Meni pa se ni zdelo. Človek bi rad malo živel, ne pa da takoj vzameš prvo žensko, ki jo srečaš. In doma je bilo toliko mladih žensk, vrnilo pa se nas je malo mladih. — In tako sem dve leti zavlekel. Lepo je igrati se s takimi stvarica-mi. In ena te ima rajši kot druga. A kako otročja je ženska — poslušajte, da vam povem: "A kakšna je vojska?" vprašuje ena. "Sijajna stvar." "Samo topovi in puške preveč pokajo." "Tako, tako. Srednja reč. Ušesa si moraš zamašiti." "Jaz bi umrla od samega strahu. — A tudi nevarno mora biti." "Nevarno? — Tako, srednja reč. Ležiš v jarku in poslušaš, kako krogle žvižgajo preko tvoje glave." "Pa če je dež in so jarki polni vode?" "Tedaj se pomaknemo s sovražniki vred na suho in sklenemo premirje." "Potemtakem na vojski 'ni tako hudo kot so govorili." "Celo lepo. — Vse lahko počneš, kar se ti zahoče. Samo streljati moraš vedno." Tako je z ženskami. A kaj naj jim bi pravil, kako je prav za prav v vojski. Take ženske so nekaj, kar krasi domove. — No, naposled so mi pa naši le dopovedal!, da se je treba oženiti. Dobro, pa se ofenimo. Izbral si nisem nič določnega. Kadar se človek ženi, je le vredno premisliti. Ženska se šele po poroki razvije in se poslej do smrti ne spremeni. A starši ti povedo, da so ti že tudi nevesto izbrali. "Tako?" se malo začudiš, kajti, ko ti povedo njeno ime, ti je docela tuje, zlasti če je iz druge vasi. Naši pa so našli moji sestri moža in ta ženin je imel sestro, ki naj bi jo poročil jaz. To se pravi ženiti se na menbo. To je najenostavneje in ni treba hudo barantati za doto. Saj veste, da pri nas kmetih poroka ni kot pri gospodi. A tudi za gospodo sem slišal, da gloda predvsem na denar. (Dali* prthodaJtt.) stalizirani obliki. Kdor ae zanima za kemične formule in označ-bernaj izve, da gre za "triokai-karbonako kislino" a kemično formulo C1&H3206. Dali so ji tudi ime "avksin". To je zelo stanovitna snov, ki prenese celo mi-lijonletne spremembe rastlin v premog — našli ao jo namreč tudi v premogu. Kako pride avksin v seč in v živalsko telo sploh, še ni dogna-no. Na vsak način ne izvira niti iz ogljikovih hidratov niti iz beljakovin v naši hrani, temveč iz maščob (lipoidov). Nekega dne so ga našli v posebno velikih množinah (v resnici gre seveda za kaj majhne množine) v jetrih miši in kokoši. Mogoče tedaj jetra posredujejo nabiranje avksina v seči. H koncu naj še povemo, da so izolirali tudi iz zločestih oteklin, sarkomov in na raku obolelega tkiva snov, ki učinkuje natančno tako kakor avksin. Rastline z odsekanim vršičkom raatejo n. pr. dalje, Če damo na meste vršička nekaj te snovi. Morda se bo dalo z odkritjem te snovi rešiti še neko drugo, zelo pereče in važno vprašanje moderne znanosti: vprašanje raka In njegovega zatiranja. (to razpr. dr. P. Magerja.) NOVO VOJNO OROŽJE Angleška vojna mornarica pre izku&a brezžično ravnano razstrelilno ladjo « Kako rastejo rastlino Kakor vemo, sestoje rastlin«» kakor vse živo iz atanic. Kast jo možna samo na ta način, da se slanice pomnožijo ali same povečajo. Množitev stai.ic v dogaja e delitvijo. Toda p>i tej se prostornina ratline ne po\ »»ča b. g ve kako znatno. Kar \ i I i m '> kot rant, je posledica p«.\ «<*anja 'tanje samih, pri čenv r sod 'ujeta v prvi vrati seveda voda in druga *tanična tvar. A. te tvsrine sam«* ne iadoatuj<»i<> ra%t» Trr-lia >4« Ae drugih. D: bomo to bolje imjmovali. se spomnimo nn neke druge pojave, ki so v zvezi t rastlinskim ih!)<-njem Znano je, da ae pri naših sobnih rastlinah stebla m listi o-bračajo proti avetlrbi, («liroma soncu. Ta pojav viJimo pri vseh raitMia) , ki ao obrne* ijenr enostranska. Imenujem»» v* "foto-tro|rtaem" ociroma "hrhotropi-trm" (obračanje proti luči, o«i-mma soncu I. Ce pritrdimo ka-llč ovsa vodoravno, *r 1m> njegov vršiček Ae pO kratkim času upognil na v igor in tako Ih» tudi raatel. Nasprotno raatejo korenine vedno navzdol. Te gib«, nje. na katero vpli\a n-m«-lj»ka t rt n«» t. imenujemo "geotropi* tem" (obračanje proti m ml ji.) Cr opetujemo rastlino, kako a»» obrata proti »vrt lob i-, dobimo \ ti» kakor da dela to "zavestno", da bi prejela čim več svetlobe. To- Aiček v mehko želatino ali agar— da takAne "zaveatnoetl" ne mo- agar. Snov preide v želatino in remo priznavati niti nižjim ži- če položimo listič tako prepari-valim, kaj šele rastlinam. Nara- rane želatine na rastlino z odre-vosk>vec je torej moral iskati zanim vršičem — kaj se bo zgo-druge razlage. In našel jo je v dllo? Rastlina bo začela tudi nalikah z rastjo in Življenjem ži- brez vrAiča takoj rasti. Da si Ovo-valskih bitij. je domneve o rastni snovi še bo- V zadnjih letih čujemo mnogo Ije utrdimo, položimo listič «amo o čudovitih vplivih hormonov in enostransko. Opazili bomo, da živalsko telo vsebuje v ailno maj- prične rastlina rasti in se krivl-hnih količinah, a so za njegov n* nasprotno stran, obstoj vendarle neobhodno |k>- Heliotropizem in geotropizem trebne. Tako ni bilo daleč do do- sta torej le posledica dejstva, da mneve, da morajo tudi |>ri rast- je rastne snovi v določenih de-linah tako važne življenjske jh>- lih rastline posebno "dosti" in jave kakor rast voditi In ureja- povzroča tu posi>eAeno podaljšati podobne snovi. In v resnici ao nje stanic. v novejšem času odkrili snov, ki R0 ao tako ugotovili, da obje za rast rastlin odločilnega po- stoji v rastlinah dejansko neki mena. Dobila je ime "avksin". "hormon" rasti, so Ali na delo. da raatna snov. a preiskali so jo po- pridobe v kemično čisti obli-aebno holandaki učenjaki, kakor ki, oziroma da ugotove njegovo oba Wenta. Koegl, Haag« n i. dr. naravo. Do tega je bila Ae dol-Odkrltje ae je pričelo z ugo-ga pot. Pred varm so z novimi tovitvljo, da se fototropizem po- poskusi dognali, da učinkuje ista javi le tedaj, če osvetlimo eno-; snov na rast vseh rastlin. Z vr- stransko samo vrAii raatline. Vr-Itt bo torej velevaien za rast takAnega hit ja. In to so tudt do- i katali: ¿e odreiemo kali —• naj-| boljr kail ovsa all korua«- — vr-l AiC, prrneha kal raati, vsaj za d\e. tri ure. Ce vrAii a pet polo>| iimo na kal. prifne v kratkrm šičl ovna prepariran košček žela tlne je učinkoval n. pr. enako tudi na zlatice in trave. Imenovali no ga "fitohormon", rantni hormon. Nadaljnje važno «slkritje je bilo to, da ta rastni hormon ne obstoji samo v rastlinah, temveč v veliko bolj koncentrirani obli-ki tudi v slinah in seči ljudi. V Londonski listi poročajo, da je angleška admiraliteta preizkušala te dni novo orožje vojne mornarice, ki se je obneslo zelo dobro. Gre za samo lOtonsko ladjico ki je napolnjena z najhujšim razstrelivi in ki se da z brezžičnimi valovi uravnati v pravo smer. Ladjico spuste z žerjav z matične ladje v vodo in jo u amerijo proti sovražnemu bro-du. Zaman bi skušal ta pobegniti, kajti razstrelilni čoln ima silno močne električne motorje ki mu dajejo dosti večjo brzino, nego jo imajo vse dosedanje ladje. V primeru, da bi se skušal sovražni brod izogniti v drugo srper, stopi na matični ladji v delo posebna brezžična postaja, ki obrne tudi razstrelilni čoln v to smer. Ce bi le zgrešil svoj cilj, tedaj ga lahko z brezžičnimi valovi potegnejo nazaj. Poskusi so pokazali, da je razstrelilni čoln, ki figurira med novimi gradnjami v kategoriji "ostalih malih ladij", eno najučinkovitejših pomorskih orožij. Izumil ga je ravnatelj gradbenega oddelka angleške vojne mornarice, sir W. John, in pod njegovim nadzorstvom bodo se v teku tega leta zgradili celo vrato takšnih čolnov. r«df>«4 P lOtU NM. David C. Coyle, inženir v vlad-ni službi, katerega je dr. Wirt zaznamoval za "rdečega zarotnika." NOV USPEH TELEVIZIJE Kako je televizija v zadnjih letih napredovala, nam kaže najbolje poskus v Londonu, da bi s tem modernim pripomočkom pozdravili neko zborovanje. Delničarji drulbe Baird Tele-vision Limited so se zbrali v Film Houbu, dočim je predsednik družbe Harry Green otvoril zborovanje iz Kristalne palače* Med pozdravnim nagovorom ga niso v Film Housu samo slišali, temveč tudi videli. Prenos se je izvršil z ultrakratkimi valovi iz študija družbe, ki je v južnem stolpu Kristalne palače. Valovi za prenos slike so merili 6 m, za prenos zvoka pa 6.25. Sprejem s takšnimi valovi ne pozna nobenih motenj, ker se ultrakratki žarki širijo premočrtno kakor svetlobni žarki in je mogoč sprejem aamo v obsegu istih razdalj. V tem primeru je bil to obseg londonskega mesU. Ultrakratki žarki s«» v visokem ozračju tudi ne reflektirajo kakor drugi brezžični valovi. znova raati Rast pa preneha, damo med vršič in stebelce tuje litru neči je bilo za kakAna 2 telo. Ker ho na raat vaina snov trga \ršiču, jotorrj izločimo iinie-l in prevejanostjo hormona Z veliko teiavoii* ga. in nicer tako, da položimo vr-'izločili in pridelali g« SLOVENSKA NARODNA PO* PORNA JEDNOTA k*Ja aveje publikacije In k posebno list Proaveta aa koristi, ter potrebno agitacij« svojih društev in članstva in ta propa gando svojih idej. Nikakor pa ne sa propagando drugih podpornih organizacij. Vaaka or-gaaizacija ima običajno avoje glasilo. Torej agitatorični dopisi krmiinJ1" """•"N* podporniki kem£„o.„rg.ni.acij in njih društev naj 1 kn' " Pošiljajo listu Proaveta. KNJIGE S. IL P. J. Pri Prosveti oziroma Književni Matici SNPJ imamo na rokah ie nekaj dobrih knjig in če katere želite naročiti, sedaj je čas za to. Ameriški Slovenci, stana.......$SJ0 Slovansko Aaglašks Slovnica.... 2.M Eajedalri ..................... i.7l Zakon BlogeaesiJ.............ijg Pater Malaventnra v kabareta.. 14« Jim m le Higgins .............. l.M Hrbtenica, Igra ,...,.......... jg Mod brati, Igra....TT7..........II Denar in naročilo pošljite na aaalov: PROSVETA 2657 8. Lawndale Avenue, naj TO ol| zdravilo h Wl 2l Čiovaški možgani " uganko. Želod« - „ j-J k*k0 ga ohr»nit^ y TRINERJKVO GRENt0 Je rešilo ta problem. v., vrame 8krl> 2« Va| "N ■ sestavina je najbolj ¿T zdravniška jintnoit veije, pomaga ledvi«m u , boljšemu delovanju, «ferl »k* tek, pline in da .e počutite izvritsTJ vseh lekarnah. J0g. TriJ S- Ashland Ave., Chlc^ a Ali ste že naročili Prosve-to ali Mladinski list svojemu prijatelja ali sorodnika ▼ domovino? To je edini dar trajne vrednosti, ki ga za mal denar lahko pošljete *vojcem v domovina Največja slovenj ^ "KOKOŠJEKJl «ST? Knii"*-n» t mnogimi «likanj, «em obširno najmodernejio reji perutnine, kakor valj« jenje piščancev, napravo kofc prebiranje kokoši za ntfctfa nje, uporabo luči pri kako« ninuke bolezni, zdravljenj» | knjigi je samo $1.66 pofen« Kdor bo pazno prečital t« | bo potreboval nobene dodati o kokošjereji. PRANK LUKANCK BOI ( Midway, p«. . Haghiam, DA USTREŽEMO NEKi Članom ki so želeli naročiti sj p ceni knjigo THE NATN TURN, katero je spisal mič smo jih naročili fe ( deset knjig. Torej & z vadim naročilom pred ga poide. Z naročiloa tudi Money Order ft knjiga stane n potok Naročnila pošljite u PROSVETA, 2657 S. L Ave., Chicago, III. -Godina, upravitelj. Ali ate naročeni u Vroaveto'? Podpirajte i NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETI , P« "kloPO konvondjo ao lahko naroči sa list Pm* Hojo eden. dva, tri, štiri ali pot članov Is ono dmiiac k eni nart Prooveta atane na vso onsko, na ¿Una ali nečlane $6.00 u «mM nlno. Ker pa člani ie plačajo pri aaeamcnta $1.29 sa tedsik, m JI «ejo k naročnini. Torej aedaj ni vnrska, reči, 4a Je list pr** . ^ ., . Ltot PrNI»MM*IMHIN*»MI»H«|tMMM«< I)---- •••••"•••••••••••••••••••»«t ..............Ö. društvi ..............čl. društva i _____________ČL društva i •••••••••••♦•eeeaeeeeaaeeeeaaeaeeeaeOeeeeooeaaeaeuteea**«**« .......Čl. društva Mesto Nov naročaIk ..Država ....— JStar naročnik TISKARNA UP. «PULTE MA VSA v tiskarsko obrt spadajoča j Tlaka vabila aa veselice In shoda, vizitmee, A knjige, koledarje, letake itd. v nlovenukem. ^ alovaikem, češkem, nemškem, angleikem Jefita »< VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CU" a N. P. K DA TISKOVINE NAH'* A V 8VOJI TISKARNI PtMto po Informacij« an S.N.P.J. PRINTER 2657-69 Se. Uvadak K*** TaAafaa BaM *m