Št. 642.
mm
V	Ljubljani, sobota dne 9. decembra 1911.
Leto II.
mrnšiast
1 Posamezna itevllka • vinarjev t
JUHO* tata}« vsak dai — Mi oh nMM la
— •bi a)ntn|, ob ponedeljkih ob N.i»-mWii nik: v Ljubljani v uprevalitvi ! >10, a *astavljaa}e« aa dom K l*M; ■ poita K **—, MUetaa K W—, čatrtleta* K I—, K IH. Xa ln—>Hntv oektiekto K N1—. I	T«Mon	itevllka	908.	i
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev t
Uredniitvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulici a ' Dopiai se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništva. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se a* vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 16 v, »mrt-aic«, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne*’ oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti 'umko,
:	Telefon	itevllka	303.	t'
Sence.
Pred par meseci je stala Evropa Pred veliko vojno, do katere sicer ni Prišlo, ali manjkalo je do tega malo Vzrok je tičal formalno v Maroku, resnično po čisto drugje v splošnem Položaju, ki vlada v Evropi, v stremljenju nekaterih evropskih velikih s»l. da bi uničile, ali pa vsaj močno oslabele Nemčijo, ki postaja od dneva do dneva nevarnejša za vso Evropo.
Ko smo pisali o nevarnosti v kateri se je nahajal v preteklem polletju mir evropskih narodov, smo kon-statirali, da je vojna nevarnost s tem, da se je dosegel sporazum med Nemčijo in Francijo glede Maroka, minula, ali da je minula samo neposredna nevarnost, nikakor pa se ne more govoriti o kakem defintivumu in sicer ravno za to ne, ker jedro konflikta ni bil Maroko, temveč sovraštvo, ki 2a je Nemčija deležna v celi Evropi in sploh povsod, kjer Nemčijo poznajo- Radi tega sovraštva pride prej ali Pozneje do konflikta in sicer najbrže Prav kmalu, ker Anglija postaja nestrpna, ona hoče izkoristiti splošni evropski položaj in dejstvo, da Nemčija še ni dosti močna, da bi se mogla — četudi ima na svoji strani Av-stro-Ogrsko — vspešno upirati vsem svojim sovražnikom.
In res, na obzorju se že pokazu-lejo nove sence, ki se vtegnejo prav P}‘av hitro spremeniti v črne oblake, ki razkrijejo nebo nad Evropo.
Sedaj se ne gre več za Afriko, temveč za Azijo, ne več za Maroko, temveč za Perzijo, ki si jo hočeta *ned sabo razdeliti Rusija in Anglija.
Čudno, ali vendar popolnoma umljivo: v maroški zadevi je stala v ospredju Francija in v perzijski zadevi stoji v ospredju njena zaveznica Rusija. In Anglija, ki je podpirala v maroški zadevi Francijo, stoji tudi sedaj na strani Rusije, s katero si hoče prijateljsko razdeliti Perzijo.
Morda poreče kdo, da je vse to interna zadeva Rusije, Anglije in Perzije in ker je temu tako, se bo vršil konflikt, ako do njega pride, v Perziji, dosti daleč od Evrope. Pa temu ni tako, ker pri tem se čuti močno Prizadeta Turčija in sicer neposredno Posredno pa tudi Nenmčija in tako zadobiva zadeva značaj evropskega vprašanja in v tem tiči zopet velika nevarnost za evropski mir.
Prihaja pa še nekaj hujšega. Rusija zahteva od Turčje, da dovoli Prost prehod ruski, vojni mornarici v Črnem morju skozi Bospor in Dardanele, česar Turčija - nikakor noče privoliti. Rusija zahteva to z vso odločnostjo, Turčija pa ravno tako odločno odklanja to zahtevo ruske vlade in ruska vlada že žuga Turčiji s skrajnimi sredstvi in čudno, Anglija Podpira Rusijo na tihem tudi v tem vprašanju, ker sicer bi bilo vedenje Rusije nerazumljivo.
To da pa že misliti! Iz sovraštva
¥
do Nemčije, iz želje oslabeti^ Nemčijo, zapušča Anglija svoje politične tradicije in se hoče sprijazniti s tem, da bi imela Rusija odprto pot skozi Bospor in Dardanele, proti čemur se je Anglija do sedaj z vso odločnostjo in naravnost trdovratno doslednostjo borila. To mora odpreti oči vsakemu slepcu, sedaj je jasno kot beli dan, da ne bomo dolgo čakali na čas, ko se vrže na Nemčijo z vso močjo t. zv. triple-entente, sestoječa iz Anglije, Francije in Rusije, torej iz držav, ki razpolagajo skupno naravnost z impozantnim vojnim brodovjem, ki vzbuja rešpekt in z ogromno armado !
Perzijska zadeva dobiva radi-tega evropsko važnost in zasluži največjo pozornost, dardanelsko vprašanje, ki ga je stavila Rusija tako spretno ravno sedaj na dnevni red, je pa tako, da vzbuja naravnost bojazen, radi njega postaja nevarnost Za evropski mir neposredna nič manjša kot je bila v preteklem poletju.
Posvečajmo tem sencam, ki se pojavljajo na obzorju ono pozornost, ki jo one zaslužijo. Morda one tudi sedaj izginejo, ne da bi zapustile kake težke sledove, kakor so se razšli v preteklem poletju tudi gosti in črni oblaki, ki so nam žugali z nesrečo, ali položaj v Evropi je tak, da dolgo ne bomo več vživali blagega miru.
Res pharmaceuticae.
Iz kroga slov. lekarnarjev na deželi se nam piše: Nobeden stan ni pod tako strogo in natančno kontrolo javnih oblasti, kot lekarniški. Za vsak najmanjši korak, za vsako najmanjšo uredbo v svoji obrti je odgovoren oblastem, država mu daje natančne predpise, katerih se mora držati tako glede lekarniških prostorov, glede pripravljanja zdravil in njih oddaje ali dispenzacije, država izdaja predpise, tičoče se farmacevtskih preparatov, ki jih mora imeti vsaka lekarna, država določa ceno posameznim zdravilom in ima sploh v lekarniških zadevah prvo in zadnjo besedo. V vsej Avstriji se pripravljajo zdravila po predpisih Pharmacopoeae Au-striacae ed. VIII. in se zaračunajo po taksi zdravil iz leta 1911. V vseh avstrijskih lekarnah morajo biti potemtakem vsa zdravila iste kakovosti ter se morajo dobivati povsod za eno in isto ceno. Za strogo izpolnitev teh predpisov so upeljane vsakoletne revizije lekarn in če se pri teh izkaže, da se morda ta ali oni lekarnar ni natančno držal zakona, je občutno kaznovan. Lekarna je javen sanitarni zavod eminentne važnosti in zato je pač popolnoma pravilno, da država kot čuvarica javnih sanitarnih interesov nadzoruje delovanje lekaren. Proti temu pač nikdo ne bo imel ni-kakih ugovorov, najmanj pa lekarnar sam. — Toda nekaj druzega je, česar
ne moremo dovolj ostro obsojati posebno ker prihaja od strani zdravnikov, ki bi jim moralo biti pač znano vse, kar smo zgoraj povedali! 2e nekaj časa sem opazujemo, da nekateri zdravniki v Ljubljani delajo na najsramotnejši način zoper lekarnarje na deželi — iz kakšnih vzrokov in nagibov, ne maramo razmotrivati! Gospodje vedo prav dobro, da morajo biti zdravila iz lekarne na deželi baš tako dobra kakor ona iz ljubljanskih, a vkljub temu nastopajo in sistematično delujejo proti lekarnam na deželi. Znani so nam slučaji in smo pripravljeni vsak hip dokazati, da nekateri zdravniki v Ljubljani pacientom iz dežele naravnost odsvetujejo jemati zdravila v svojem domačem kraju ter jih pošiljajo v popolnoma določene, le njim ljube lekarne v Ljubljani. Niti ljubljanske lekarne jim niso vse jednakovredne, zdravila iz jedne so jim boljša kot iz druge — vzrok je pač prozoren! Naravnost sistematično se pa uprizarja gonja napram lekarnam na deželi v najnovejšem času! Molčali smo dolgo, toda zdaj nam je dovolj! Ali gospodom ni znan zakon, po katerem zdravnik ne sme nikogar siliti, da vzame svoje zdravilo v določeni lekarni? Vsak bolnik naj kupi zdravila, kjer jih sam hoče! Ali veljajo prednisi in odredbe le za lekarnarje, zdravnik pa jih lahko prezira?! — Apeliramo na kompetentne oblasti, da z vso odločnostjo in strogostjo nastopijo proti takemu, akademično izobraženega človeka ponižujočemu in postavno prepovedanemu rovanju! Vse gg. tovariše na deželi pa poživljamo, da si natančno zaznamujejo vsak posamezen nov slučaj, kajti dolgo ne bomo več prenašali tega bojkota — govorili bomo jasno in odkrito, brez ozira na levo ali desno, — tako nikakor ne gre več naprej!
DNEVNE VESTI.
»Slovenec* je tudi proti vstopu posl. dr. Ravniharja v vladno večino in citira v svojih polemikah tudi ,Jutro". Seveda je tukaj precejšnja, bistvena razlika med »Jutrom* in »Slovencem*, ker mi smo načelno nasprotni vstopu dr. Ravniharja v vladno večino, medtem ko »Slovenec* obsoja dr Ravniharja, ne bi pa obsodil dr. Šušteršiča, ako bi tudi on to storil. Klerikalci se nimajo z ničemur pohvaliti, ker je bil tudi dr. Šušteršič za proračunski provizorij, samo da je on zahteval mesto šestmesečnega štirimesečni provizorij, ni bil torej načelno nasproten temu, da se izreče vladi v obliki dovolitve proračunskega provizorija zaupnica in z dr. Hochen-burgerjem je menda tudi popolnoma zadovoljen. V čem torej obstoja opozicija S L. S.? Mi ne vidimo nobenega opozicionalnega dejanja!
Tega pa ne. Naše stališče glede vstopa ljubljanskega državnozborskega
poslanca dr. Ravniharja v vladno večino je vzbudilo po Ljubljani sicer precej presenečenja, na drugi strani pa tudi mnogo odobravanja. Vendar pa moramo odločno protestirati proti temu, da skuša iz tega kovati »Slovenec* kapital za svoje umazane strankarske namene in osmešiti dosedanje dr. Ravniharjevo delovanje v parlamentu. »Slovenec* namreč na naša izvajanja o vstopu dr. Ravniharja v vladno večino odgovarja sledeče: »Na »Jutrova* izvajanja imamo le pripomniti, da smo mi takoj, ko so Mladočehi vložili interpelacijo zaradi Elsnerja, rekli, da je to navadna komedija “ Tega pa ne, gospodje kleri kalci! Klerikalci lahko še danes smatrajo to interpelacijo za komedijo, mi je nikakor ne. Pač pa je bilo postopanje slovenskih klerikalnih poslancev v tem vprašanju res prava komedija. Konstatiramo le dejstvo, da klerikalci proti justičnemu ministru dr. Hochen-burgerju še do danes niso ganili niti z mazincem, ampak nasprotno še odobravajo njegovo postopanje. Zakaj to že vedo. Afera Kregar-Štefe namreč še dosedaj ni potlačena. Mi smo obsodili le Ravniharjev vstop v vladno večino, nikakor pa njegovega delovanja.
Konštatlramo. Po Ljubljani seje te dni razširjala vest, da nameravajo pristaši naše umetniške čukarije pred javnost stopiti z neko »izjavo*. Ali v prevelikem navdušenju so pozabili v prvem trenutku menda, da bi imela samo taka »izjava* kaj pomena, ki bi nosila podpise. To je pa za umetniško čukarijo prevelika zapreka, in 2ato mora slovenska javnost še vedno čakati na ono z veliko emfazo obljubljam) »izjavo*. Ali bo še dolgo čakala?
Interpelacija glede konfiskacije sobotnega »Učiteljskega Tovariša*. Kakor smo že v četrtek med brzojavnimi vestmi poročali, so v seji poslanske zbornice v sredo posl. Stfibrny in tovariši interpelirali justičnega ministra zaradi konfiskacije 14 notic v sobotnem »Učiteljskem Tovarišu*, ki se tičejo šolskega nadzornika Maierja. Ta konfiskacija je bila nekaj tako nezaslišanega, da je bila interpelacija v resnici zelo umestna. Iz interpelacije priobčujemo, ker bo gotovo zanimalo tudi širšo javnost, kaj se dandanes vse konfiscira v Ljubljani, še naslednje štiri notice:
Nadzornika Maierja familijarno uradovanje. Da se bi nadzornik Maier še obdržal v Ljubljani na površju, bi imel sedaj rad toliko sinov in hčera, kolikor je učnih mest v Ljubljani. Dve svoji hčeri je že spravil sedaj preko drugih na učna mesta. Znano nam je, da je bilo mnogo bolje kvalificiranih prosilk za pom. uč. mesta od Maierjeve hčere in da je on le zaradi nje odrinil vse druge prosilke. Naravnost podlo se nam pa zdi, da se pri konkurenci poslužuje sredstev, da se učiteljevi hčeri izkuša uradno nat-veziti uradno hibo, ki je nima, kakor
je to	storil	Maier,	samo	da bi se je
na ta	način	znebil	kot	konkurentke
svoje	hčeri.	Zopet	v tem	slučaju vprašamo	svetnika g.	Laschana: Ali je to
zakonito, da c. kr. okr. šolski nadzornik prinaša v žepu k seji m. š. sveta prošnjo svoje hčere za učno mesto, ne da bi preje pustil to prošnjo protokolirati?! Ali je to zakonito, da ima ta prosilka še prednost pred drugimi prosilkami.
Ali Maier postopa zakonito? Maier je sedaj kar kratkomalo brez razpisa oddal svoji hčeri učno mesto na šoli za manj nadarjeno mladino. Maierjeva hči je otroška vrtnarica in ni izprašana za pouk na javnih ljudskih šolah. Ker se pa na »pomožnin šolah* ne igra le, kakor v otroškem vrtcu, temveč se poučuje in je vsakdo dolžan izkušati dosegati smotre, ki jih predpisuje § 3. šol. zakona, se smejo na te šole nastavljati za pouk le izprašane učne osebe. »Pomožna šola* je javna ljudska šola in mi se čudimo svetniku Laschanu, kako je to mogoče dopustiti, da na javni šoli poučuje izprašana učna oseba, kar se odločno protivi državnemu ljudskošolskemu zakonu.
Na 1., 2 In 3 razrednicah ni nikjer otroških vrtnaric kot pomožnih oseb učnim osebam. C. kr. okr. šol. nadzornik Maier naj le pregleda šole v Fohnsdorfu (Štajersko). (Ta šola je enaka naši v Ljubljani), Herzogen-burgu (Dol. Avstr.), (tudi enaka!) Judenburgu (Štajersko), Kladnem (Češko), Linču (3 r), itd., itd. in nikjer ne dobi slučaja, da bi poučevale na teh šolah neizprašane učne osebe ali pa otroške vrtnarice. Le na 5 in 6 razrednicah imajo otroške vrtnarice, a imajo v teh slučajih tudi po en razred otroškega vrtca, prideljen pomožni šoli. No,, pa upamo, da bomo Maierizem imeli kmalu kritizirati tudi na polju sloven. pom. šolstva 1
Maier v uradu! Vsi nadzorniki imajo vsaj kake uradne ure. C. kr. okr. šol. nadzornik Maier pa tudi nima nobenih uradnih ur. Kadar ga človek išče na magistratu, ga ni dobiti. Pravijo, da menda ponoči hodi v pisarno uradovat! Lepo maniro, ki jo ima, da uraduje po navadi doma, kar je naj-komodneje, mu bo potreba malo izbiti iz glave. Mi zahtevamo od mestnega magistrata ljubljanskega, da določi nadzorniku Maierju uradne ure, ker doma ga ni primorano učiteljstvo in starši iskat ter biti deležnim tam njega petellnje milosti.
Oddahnili so si. Novi občinski volilni red, katerega je skovala klerikalna deželnozbotska večina, je postal usedepoln ravno za klerikalce. Naprednjaki so se vzdržali pri volitvah skoro v vseh občinah, katere so imeli dosedaj v rokah, na površju. Vsled tega so si priborili mnogo klerikalnih občin. Skoro po vseh občinah je nastopala tudi popolnoma nova »neodvisna kmečka stranka*, ki nima z narodno-napredno stranko sicer ničesar opraviti, še manj pa s klerikalno stranko. To
LISTEK.
Nostradamus.
. »Klical sem te, Marija, in prišla si mi na Pomoč. O Marija, nevesta moja mila, bodi blagoslovljena!«
Marija je zajecljala v nadnaravni grozi:
»Klical si me? ...«
»Da, Marija,« je dejal mladi moz preprosto, stopil k njej in jo prijel za roko. »Klical sem te. Oprosti mi,« je nadaljeval z glasom, hripavim od ihtenja. »Ko sem pravkar začel razkopavati ta pepel, da poiščem ostanke svoje matere, sem se zbal, da mi bo zmanjkalo moči. In takrat, Marija, mi je prišlo na um, da bi me tvoja ljubezen okrepila zoper bolečino; poklical sem te... Ako me bo tolažil angel mojegai življenja, bom morebiti mogel prenašati gorje, ki ?ta ga Croixm^irt in njegova hči napravila mojemu srcu.«
Mogočna radost se je oglasila v Marijini duši. »Moči nebeške!« je vzkliknila v mislih. »Renold ne ve, da sem hči Croixmartova! Renold me danes ni videl pri oknu! Oh, naj ne izve nikoli te strašne resnice!«
Niti za hip ji ni prišlo na um, priznati mu, kdo je, poizkusiti mu razložiti usodni dogodek in mu povedati vsaj to, da je bilo njeno izdajstvo nenameravano, da ona ni kriva strašnih Posledic. Marija ni povedala ničesar; prisegla le sama pri sebi, da hoče živeti ob Renoldovi strani vse svoje žive dni, ne da bi mu razodela, kdo je. Ali je bila to laž ih hinavščina? Nikakor ne! Ti dve splošni besedi izgubita v ljubezenskih zadevah svoj pomen; in ni je ženske, ki ne bi razumela, da Marija ni mogla uničiti svoje ljubezni in zadati njemu, ki bi bila dala življenje zanj, smrtno rano s tem, da bi
mu izjavila: Jaz sem morilčeva hči!... V par ti enotkih si je Marija zgradila do najmanjše podrobnosti življenje na podlagi te laži, ki je bila obenem vzvišena resnica.
»Renold,« je izpregovorila z mirnim glasom, ki je drhtel zgolj od neizmerne ljubezni, »ljubljeni moj Renold, saj veš, da vsem vsa tvoja. Moje srce, moja duša, moj pogum je tvoj. Pripravljena sem. Ali hočeš,g da ti pomagam?«
»Pomagaš mi s svojo navzočnostjo,« je zamrmral Renold, omamljen po sladki glasbi njenih bessed. »Opravljeno je; poglej...«
Vzel je leščerbo in posvetil v škrinjico, jiodobno krsti za novorojenčka. Marija je premagala svojo slabost. Sklonila se je nad ubogimi kostmi, prekrižala se in pomolila. Nato je vrgla Renoldu roke okrog vratu, rekoč:
»Ženin moj, ljubila sem te že prej; a šele zdaj razumem, kaj pomeni beseda: ljubim... Tvoja bolest je moja bolest; Renold, ali to trpljenje ne pomeni združenja najinih bitij?«
»Da,« je odgovoril on trepetaje, »združenje na vekomaj. Nič naju ne rnore ločiti...«
Nato se je sklonil nad izkopano glavo. Rahlo jo je obrisal z belo rutico, ki jo je imel pri sebi. Marija je izkušala zapreti oči; toda njene trepalnice se niso hotele povesiti.
Renold je krčevito trepetal. Dvakrat je poizkusil, preden se je začutil dovolj močnega, da dvigne to majhno breme in položi še glavo na krsto. In ko jo je pobral, jo je nekaj časa v drhtečih rokah. Marija je padla na kolena; mislila je, da zdajpazdaj. izdihne dušo. Le s tem je mogla premagati svojo grozo, da si je ponavljala:
»Ako podležem slabosti, mi lahko uide prenagljena beseda, ki razodene Renoldu resnico in pogubi naju obadva!«
Renold je plakal; Marija je trepetala od sočutja, ko je poslušala njegov glas.
»O mati, uboga moja mati, odpustite! Od-
pustite meni, odpustite temu angelu, ki prisot-stvuje vašemu pogrebu... kaj ne, da ji odpuščate, mati?« je ihtel mladi mož. »Saj ni njena krivda, da sem ostal v Parizu in da ste me pričakovali! Ona ni vedela, mati! Če bi bila vedela, da vas zalezuje Croixmartova hči, bi mi bila zaklicala, naj pobegnem z vami in vas rešim... Kajneda, Marija, nevesta moja?«
»Da!« je odgovorila Marija, zadiraje si nohte v dlani, da bi ji bolečina pregnala pretečo omedlevico.
»Počivajte v miru, mati; zvesto hočem držati svojo obljubo. Še enkrat ponavljam prisego, ki sem jo storil, ko ste mi povedali ime ovadilke: mati, strašno boš maščevana!«
Marija je omahovala; krčevito je tiščala jezik z zobmi, da ne bi zaklicala: »Usmili se Marije de Croixmart! Usmili se me! Usmili se moje ljubezni!...«
Predramil jo je zamolkli ropot kladiva; Renold je bil položil glavo v malo krsto, pogrnil revne materine ostanke z rjuho, ki jo je imel s seboj, in je zdaj ravno zabijal pokrov. Ta hip pa se je trg napolnil z odmevi težkih, umerjenih korakov.
Bila je patrulja kraljevske varnostne straže s častnikom na čelu. Poleg častnika sta korakala dva plemenitaša; nemara je bil njiju prijatelj, ali pa jima je bila patrulja dana na razpolago v kak poseben namen. Vsa oborožena četa je mahoma obstala v nekakšni praznoverni osuplosti. Pogled na neznanca, ki je klečal v pepelu ter zabijal krsto, in na žensko v črni obleki, ta čudni prizor v pošastni luči svetilke, ki jo je držala Marija v roki, jih je objel z neodoljivo grozo... Začeli so se umikati; nekateri so se križali, drugi so v naglici pomrmravali molitve. Samo eden izmed obeh plemenitašev je stopil naprej, ogledal si obedve čudni prikazni ter se komaj premagal, da ni zaklel od mrzkega veselja; nato se je vrnil k
svojim spremljevalcem.
»Ohč,« je zarenčal oficir, »kaj počenjata ta dva hudičeva odposlanca? Ali zabijata ča-rovničino dušo, da jo odneseta k svojemu gospodarju?«
Oficir se ni šalil. Toda plemenitaš mu je zamrmral na uho:
»Molčite, gospod!... Vaša ronda je odpravljena. Vrnite se brez hrupa v Louvre in povejte kraljevima sinovoma, da se jima ni več treba vznemirjati...«
Oficir je ubogal. Patrulja je napravila o-brat, odkorakala in izginila... Plemenitaša pa sta ostala, skrita v gosti senci nekega pri-streška. Bila sta grof Jakob d’ Albon de Saint-Andrč in baron Kajetan de Roncherolles.
VII.
Pokopališče Nedolžnih.
Marija in Renold nista videla ničesar; navdajale so ju misli, ki jemljo človeku pozornost do reči tega sveta. Ko je bil zadnji žebelj zabit, je Renold vstal, držeč krsto v naročju; mignil je Mariji, naj mu sledi. Molče sta korakala; deklica je svetila z leščerbo. Kmalu sta dospela na obzidan kraj; Marija je videla, da stoji med križi, dvigajočimi se nad neurejenimi grobovi. Bila sta na pokopališču Nedolžnih. Renold je stopil v uto, kjer je imel grobar svoje orodje; vrnil se je z lopato in motiko ter začel kopati grob. Znoj mu je padal v debelih kapljah s čela, tekel mu po licih in se mešal z njegovimi solzami. Ko ie bil gotov, je dvignil glavo in videl Marijo tako bledo, tako mrklo in okamenelo, da se mu je ta slika vtisnila v srce za vse čase. Prijel jo je za roko in jo držal nekaj časa v svoji, hoteč si nemara osvežiti pogum; nato je spustil krsto v grob in ga zasul. Naposled je dejal:
___________ (Dalje.)
stranko so takorekoč vzgojili klerikalci sami. Geslo nedvisnih kmečkih volil-cev pri volitvah je bilo: Kmet kmetu! Kar odločno nasprotuje zahtevam klerikalne stranke, ki hoče, da vladata po občinah povsod le župnik in kaplan. In ravno tega gibanja na deželi so se klerikalci najbolj ustrašili. Kmet jim je veliko bolj nevaren, kakor gospoda in v tem oziru imajo prav. Sedaj prinaša »Slovenec- sleherni dan poročila o ?magah klerikalne stranke pri občinskih volitvah na deželi. Človek bi mislil, na prvi pogled, da pomenijo te klerikalne zmage poraz naprednjakov. Kaj šel Te občine so bile že tako od nekdaj v klerikalnih rokah. Klerikalci so zavzeli le par naprednih občin, kakor Bled, Jesenice in Žiri, iz tega dejstva so se po vednih porazih v njih dosedanjih občinah tako razveselili, da so popolnoma zgubili glavo. Le počasi! Naprednjaki so z občinskimi volitvami na deželi lahko prav zadovoljni, kajti število naprednih volilcev je silno naraslo, klerikalnih pa zelo padlo. Naprednjaki niso nikdar pričakovali, da dobe pri prvem naskoku vso Kranjsko deželo v roke, kar tudi ne bi bilo dobro. Proces se vrši počasi, a stanovitno in dosledno in bo konečno dovedel do zlomitve klerikalne strahovlade tako po mestih kakor po deželi. Zato svetujemo klerikalcem, naj bodo le malo bolj ponižni s svojimi zmagospevi.
Jugoslovani, odpust generala Conrada in slovenski klerikalci. Od pust šefa generalnega štaba Conrada pl. Hčtzendorfa še do danes ni pomiril različne duhove. Nekateri krogi odpust odobravajo, drugi se zopet zgražajo in kujskajo še naprej proti Italiji. Med te kroge spadajo gotovi tudi naši klerikalni poslanci, ki bi imeli na vsak način radi vojno z Itatijo v kateri vidijo najhujšega nasprotnika Avstrije. Poslanec dr. Korošec je na seji proračunskega odseka opozarjal na nevarnost, katera nam preti na jugu od Italije in zatrjeval, da bodo Italijani čez 20 let ravnotako naskočili tudi Albanijo, kakor sedaj Tripolis. Povdar-jal je potrebo ojačanja meje in pomir-jenje narodov na jugu, ki so v skrbeh radi italijanske nevarnosti. V posebni interpelaciji v poslanski zbornici govorita dr. Šušteršič in Korošec o veliki razburjenosti med Jugoslovani, ker meje baje niso dovolj utrjene. „Riečki Novi List- radi te izmišljotine slovenske klerikalce vehementno napada in pravi: »Kar se tiče trditve klerikalne slovenske gospode, da vlada v naših krajih velika razburjenost iz strahu pred bodisikaterikoli napadom, to je nekaj, kar so oni razkrili v svoje špekulant-ske namene. Mi na jugu ne potrebujemo m kake vojne, ne proti Italiji ne proti komu drugemu Srečni smo, da nas puste na miru. Odločno pa moramo protestirati proti temu, da igrajo slovenski klerikalci vlogo naših zaščitnikov in govore o naši dozdevni razburjenosti.* Res pametna beseda!
Odhod dr. Tominška iz Gorice. Kakor znano, je imenovanje ravnatelja goriške gimnazije, dr. Josipa Tominška, ravnateljem mariborske gimnazije vzbudilo v nemškem taboru na Štajerskem velikanski vik in krik. Dr. Tominšek je že odšel na svoje novo mesto. Ob priliki njegove poslovitve iz Gorice piše »Soča*: »Ravnatelj Tominšek odhaja. Poslovil se je od
Erofesorskega zbora v hotelu »Slid-ahn“, kjer so bili govori, običajni ob taki priliki. V nedeljo pa se je bavil z ravnateljevim odhodom katehet Fogar v Semeniški kapelici pri maši gornjegimnazijcev. Ko so dijaki odhajali iz cerkve, je stal ravnatelj To-
minšek pri vratih ter vsakemu dijaku segel v roko v slovo. — Na sploh rečeno: ravnatelj Tominšek se v Gorici ni priljubil, ne pri profesorjih ne pri dijakih ne pri drugem občinstvu. Na gimnaziji je uvajal neke novotarije, ki bi bile postale kmalu usode-polne . . . Slovenci smo mu zamerili, da je šel na ples »Schulvereina- in »Sildmarke*. Nemci so takrat delali ne preveč laskave opazke na njegov naslov. Dijaki so rekli, da »drži z Lahi*. Tako torej dopisnik »Soče*, ki pozna dr. Tominška gotovo dobro. Čemu neki potem tak hrup v nemškem taboru. Sicer pa mislimo, da je dr. Tominšek že sam prišel do prepričanja, da »cincanje- na vse strani nikdar ni dobro.
Nov triumf češke avijatlke. Znana češka avijatika Kašpar in Čihšk sta napravila v sredo vsak v svojem aeroplanu polet iz Melnika v Chuchle pri Pragi, ki se je obema popolnoma posrečil. Kašpar je poletel iz Melnika v sredo dopoldne ob 10. uri 21 minut.
V	aeroplanu je imel sopotnika, urednika Kalvo Dvignil se je do 1200 m visoko. Ravno ko je bil najvišje, nad Libnom pri Pragi, bi se bila kmalu zgodila nesreča, ker je motor prenehal fungirati. Aeroplan se je spustil že za kakih 200 m nižje, toda napako je urednik Kalva takoj odstranil, in aeroplan je srečno z obema smelima potnikoma pristal v Chuchli potem ko je bil ravno 43 minut v zraku. — Deset minut za Kašparjem se je dvignil s svojim aeropjanom vv Melniku tudi Kašparjev bratranec Čihšk in je pristal brez nezgode v Chuchli po 37 minutah. — Znamenita poleta, s katerima sta dosegla avijatika Kašpar in Čihšk češki rekord, sta vzbudila v celi češki javnosti veliko navdušenje. Tudi mi Čehom in obema češkima avijatikoma na prekrasnem uspehu prav iskreno čestitamo!
Sveti Blrokracius. Češka avijatika Kašpar in Čthšk nameravata v nedeljo napraviti nov polet v Chuchli. Okrajno glavarstvo in namestništvo pa od obeh avijatikov, ki sta ravno v sredo napravila prekrasni polet iz Melnika v Chuchle, zahteva pred nameravanim nedeljskim poletom izkušnjo — da znata leteti. Pamet navadnega zemljana kar otrpne ob taki čudoviti modrosti svetega Birokracija Kaj, ko bi si avijatika dovolila ta »špas- in bi izjavila, da ne znata?
Dopolnilne volitve v cenilno komisijo za osebno dohodnino bodo 11. t. m. in sicer od 9 do 10 ure dopoldne za I. razred, od 10 do 11 ure za II. razred in isti dan od 11 do 12 ure dopoldne za III. razred v posvetovalnici v 1. nadstropju mestne hiše (popreje Galetova hiša). Da se zagotovi složno in enako postopanje, je postavilo slovensko trgovsko društvo »Merkur- po dogovoru z zaupniki raznih stanov sledeče kandidate: v I. razred za namestnika g. Ivan Plantan, c. kr. notar v Ljubljani v II. razred za člana g. Alojzij Lilleg, trgovec v Ljubljani v III. razred za člana gg. Ivan Sušnik, kanonik v Ljubljani in Josip Polak, trgovec v Ljubljani in za namestnika v III. razred gg Ivan Belič, posestnik in gostilničar v Ljubljani in Fran Stare, sobni slikar v Ljubljani. Volilo se bode na ta način, da volilci ob izkazu legitimacije izpolnjene glasovnice osebno oddajo volilnemu komisarju v zgoraj navedenem času ali pa pismeno tako, da se ipolnjene glasovnice z legitimacijo vred pošlje do označenega časa franko-vano in zaprto po pošti na sledeči naslov: Blagorodnemu gospodu volil-
nemu komisarju za volitev v cenilno komisijo za osebno dohodnino v Ljubljani (Magistrat).
Dopolnilna volitev v volilnem okraju poslanca Štlenega, Kromeriž-Holešev na Moravskem, ki se je vršila dne 6. t. m., ima sledeči uspeh: klerikalec Šršmek 3319, naprednjak Vo-truba 2172, avtonom. soc. demokrat Hofman 1118, centr. soc. demokrat Merta 181 in nar. socijalist Štross 1040 glasov. Potrebna je ožja volitev med klerikalcem Šrdmkom in naprednjakom Votrubo. Zmagal bo najbrže slednji.
Diletante in odre na deželi opozarjamo, da se igrata v nedeljo v deželnem gledališču dve igri, ki sta obe zelo lahko vprizorljivi in imata prav hvaležne vloge. Popoldne ob 3. se igra zadnjič izborna situvacijska burka »Nebesa na zemlji- Julija Horsta in zvečer prvič nova izirna ljudska igra »Romantika na vasi* V. F. Jelenca. Diletantje in odri na deželi težko najdejo primernejših iger, ki so zanimive, polne dobrih in ne težkih vlog ter ne zahtevajo kompliciranega sceničnega aparata. Naj si torej odri na deželi ti dve igri ogledajo v nedeljo, dne 10. t. m. 1 Vstopnina nizka.
Ustrelil se je včeraj okolu pol desete ure zvečer trgovski pomočnik Franc Les. Kroglja ga je zadela v ramo. Odpeljali so ga takoj v deželno bolnico.
Starim in mladim priljubljena pijača je kava — seveda le, če je dobra. Dobra pa je kava le tedaj, če ji je pridejan dober kavin pridatek, in kot takega smemo našim gospodinjam priporočiti Kolinsko kavno primes. Sicer pa priporočila niti treba ni, kajti vsaka slovenska gospodinja že dobro ve, da je Kolinska kavina primes najboljši kavni pridatek, ki se odlikuje po tem, da daje kavi izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo, torej ravno one lastnosti, ki jih od dobre kave zahtevamo. — Poleg tega je našim gospodinjam tudi znano, da je Kolinska kavna ~ri-tnes pristno domače blago, in sicer edino te vrste, kajti Kolinska tovarna v Ljubljani je edina res domača tovarna za kavine primesi na celem slovanskem jugu. — Tudi je znano našim gospodinjam, da je Kolinska tovarna med onimi redkimi domačimi podjetji, ki izdatne vsakoletne zneske žrtvujejo za narodne namene. Posebno naša prekoristna »Družba sv. Cirila in Metoda« je dobila že lepih prispevkov od Kolinske tovarne.
—	To so glavni vzroki, iz katerih vsaka slovenska gospodinja kupuje samo Kolinsko kavino primes.
Sokol I. naznanja, da se vrši v letošnji zimi njegova veselica radi 50-letnice čitalnice nekaj dni pozneje, nego prejšnja leta, namreč 13. in ne že 5. prosinca. Predpriprave so se že začele, kar obeta, da bo tudi letošnja prireditev ena najlepših zimskih veselic v celi Ljubljani.
Občni zbor gremija trgovcev za mesto Celje vršil se je v sredo dne 6. decembra v posvetovalnici nemške hranilnice v Celju. Tega občnega zbora so se prvič vdeležili tudi slovenski trgovci. Ob prihodu slovenskih trgovcev ni bilo niti enega nemškega trgovca navzočega, ter jih je nemška klika v zadnjem trenotku zbobnala skupaj. Predlog slovenskih trgovcev, da se jim da zastopstvo v gremiju se je odklonil, nakar so Slovenci korporativno zapustili občni zbor.
I. Ljubljansko uradniško gospodarsko društvo.	V soboto,	dne 10.
decembra 1911. ob 8. uri zvečer se vrši v salonu restavraaije »Pri Levu* na Marije Terezije cesti izredni občni zbor z dnevnim	redom: 1.	Poročilo
načelstva. 2. O	nadaljnem	obstoju
društva. 3. Slučajnosti.
Podružnicam Družbe sv. Cirila in Metoda na blagohotno znanje! Leta Milo- so nabrale C. M. podruž nice K 61.163 44, letos t. j. izza 1. dne prosinca do 20. dne listopada pa K 37.38081. Da ne bomo nazadovali, treba podružnicam letos poslati glavni blagajni še K 23 78263.
»Ideal". Spored za danes, nedeljo in ponedeljek: »Luzern-. Prekrasen naravni posnetek. — »Ga. Babilas prijateljica živali*. Jako komično. — »Žrtev dolžnosti". Senzacijska ameriška drama. Samo pri popoldanskih predstavah. — »Dolžnost in čast. Zanimiva drama. Samo pri večernih predstavah. — »Nic Winter in tatvina Monne Lise-. Komični prizor. — »Akrobatska družba Viktor*. Varietetna slika v barvah. — Kristjan namestni ženin*. Jako komično. — V torek: Moč ljubezni. Ljubezensko življenje. Umetniški film Nordiskfilm Co.
Književnost in umetnost.
Fedora. Drama v štirih dejanjih.
—	Spisal Victorien Sardou. Poslovenil Dr. Gestrin. — Režiser H. Nučič.
Včeraj zvečer se je igrala v proslavo 25-letnega igralskega delovanja gospe Avguste Danilove Sardoujeva »Fedora*.
Ga. Danilova si je izbrala za svoj častni večer to najspretnejše za efekt proračunano delo znanega francoskega dramatika kjer je igrala naslovno vlogo že pred davnimi leti.
Victorien Sardou (* 1831 —f 1908) je nadaljeval v drami Scribejevo tradicijo; mož je bil nenavadno plodovit (napisal je 55 iger!), dosegel je velikanske blagajniške uspehe po vsem svetu s svojo brezobzirno napetostjo dejanja in brutalno tehniko; psiho-logično in pesniško sploh voziti ne zna; vse je preračunano le na grobe scenične efekte.
Poskrbel je tudi za ženske paradne vloge, ena takih »sijajnih vlog-kjer igralka lahko briljira v vseh svojih zmožnostih in ob enem morda naj-efektnejša njegova drama je »Fedora-(iz 1. 1883 ). Čuditi se torej ne smemo, da si je ga. Danilova izbrala tako hvaležno dramo za svoj jubilej. Vsebina je na kratko ta: Ob smrtni postelji umorjenega zaročenca Vladimirja An-drejeviča je obljubila ruska kneginja Fedora, da hoče ta umor maščevati; splošno se sodi, da je Vladimirja umoril grof Boris Ipanov iz političnih motivov. Da bi dosegla svoj namen Čisto sigurno, omreži Fedora grofa v Parizu in res ji ta zaupa, da je ubil Vladimirja ne pove ji pa, da je maščeval le družinsko čast nad ničvrednežem. Ona ga pa zdaj ovadi v Peterburgu kot nevarnega nihilista in uniči s tem vso družino Ipanovih. Zdaj šele izve od njega, zakaj da je ubil Vladimirja; prepozno je, ne more ga več rešiti. Ipanov izve zdaj, da ga je neka vohunka ovadila policiji in uničila vso njegovo družino v Peterburgu. On preklinja to žensko in Fedora se umori pri njegovih nogah.
Vloga gospe Danilove je težka in naporna, naporna do popolne izmučenosti, a briljirala je, pokazala je na svoj častni večer vse svoje igralske
sposobnosti in vrline; posebno v zadnjem aktu, ko opere knjeginja Fedora svojo tragično krivdo s smrtjo, je njena pretresujoča igra z neodoljivo silo vplivala na gledalce, da jim je zastajal dih. — Takoj pri prvem nastopu je občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo hišo, pozdravilo jubi-lantko z viharnimi kiici »živela* in gromovitim ploskanjem; na koncu prvega akta se ji je poklonilo gledališko osobje in ji prineslo nebroj vencev, šopkov in daril ob frenetičnem odobravanju občinstva, ki kar ni moglo nehati s prisrčnimi ovacijami veleza-služni umetnici. Tudi mi ji želimo prav iz srca, da bi še dolgo dolgo tako vilo in uspešno delovala na našem slovenskem odru kakor doslej. Spoštujmo tiste svoje ljudi, ki so si tako spoštovanje zaslužili z neumornim požrtvO; valnim delom in ki smo jim dolžni hvaležnost!
Tudi vsi drugi igralci so storili svojo dolžnost v polni meri; grofa Ipanova je igral g. Nučič, bil izvrstno maskiran in posebno v zadnjem aktu vrl partner gospe Danilove ; prav tako, dober je bil g. Šimšček v vlogi atašeja De Sirieuxa (izgovori »d’sirj6,“ ne pa desirje kakor se je na odru napačno izgovarjalo!). Dober je bil g. Skrbinšek kot policijski komisar; prav tako tudi g. Verovšek kot komornik Desire.
Zelo karakteristično je pogodil g. Peček židovskega juliverja Čileva. Tudi z g. Danilom smo bili prav zadovoljni. Gdč. Thalerjeva je bila v vlog' »nihilistične* grofice Sukareve dobra« čeprav jo rajše vidimo in slišim0; kadar poje. Dobri so bili tudi drug1 g. Molek karakterističen ruski kočijah gdč. Vera Danilova kot sluga Mitja« g. Bukšek kot prijatelj Ipanova dr. Barov, ga. Bukšekova, ga. Iličičeva, g. Povhe kot komponist s fino masko i. dr. — Omenili bi le, da na Ruskem policisti, kolikor je nam znano, nimajo pikelhavb, kakor na Nemškem.
—n.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v soboto zadnjič Heu-bergerjeva opereta »Ples v operi- (za par-abonente). Opozarjamo na to opereto fine glasbe in elegantnega dejanja. — Jutri, v nedeljo popoldne ob 3. se igra pri znižanih cenah zadnjič v sezoni za goste z dežele Horstova izvrstna burka »Nebesa i*a zemlji- (za lože par) z g. Veror-škom, Nučičem, Povhetom, go. SetH-lovo in go. Bukšekovo v glavnih vlogah; zvečer se vprizori prvič izvirna noviteta, ljudska igra »Romantka na vasi* V. F. Jelenca (za nepar-ap?^ nente). Dejanje se godi med kmeti 'j1 cigani v slovenski vasi v sedanji dobi. Igrajo vse prvejdramske uioči. Glavne vloge igrajo ga. Šetrilova, gdč. Win-trova, ga. Bukšekova, g. Nučič, gosP-Skrbinšek, g. Šimaček in g. Danilo-
—	V torek nanovo študirana in.n®‘ novo uprizorjena Lehžrjeva ljena opereta »Grof Luksemburški (za par), v kateri pojeta prvič gospa pl. Foedranspergova (Angele) in gosp. Horsky (Brissard). Opereta je novo-opremljena.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Nadomestna deželnozborska volitev v Galiciji.
Krakov, 8. decembra. Pri včeraj' šnji nadomestni deželnozborski volhv}
v Krakovu je bil v veleposestniški
Sence jutra.
Ruski spisal M. Arcibašev. — Prevel Anton Melik.
»Čakaj, ako ti jaz pripeljem okrog ušes«, se je oglasil nepričakovano z druge strani vagona bradat, star kmet, »potem boš vedel nadlegovati ljudi brez potrebe, tepec!«
Rokodelec je pogledal nanj s kalnimi očmi.
»A, brigajo me... vrag ž njimi!« Zasmejal se je, pristavil še grd priimek, vstal in odšel ven.
»T akale sodrga!...« je očitajoče rekel stari kmet in tudi vstal ter odšel za njim.
»A vi, odkod ste vi?« je vpraševal tam nekoga.,
»Izpod Kaluge...« je odgovoril rokodelec.
»A mi smo iz Kurska,« je dejal kmet.
Proti večeru je postal vzduh v vagonu še neznosnejši. V temi je nevidno trkal dež na stekla in vlak je ropotal brez konca.
Dora je legla tiho na svojem mestu, in zdelo se je, da se boji celo zganiti se. Liza Jc šla zopet na mostovž, s katerega se že ni razločilo ničesar, samo hladno in mokro je bilo, in tam je stala celi dve uri in napeto in žalostno strmela v temo.
Spomnila se je kako je odpotovala pred dvema dnema z doma, Serjoža in mati sta jokala, a v domu je bilo tako prazno, kakor , da so odnesli nekaj najvažnejšega, brez česar mora vse otihniti, osameti, umreti. Potem na kolodvoru se je nepričakovano pojavil Savinov, v sivem, dolgem, od dežja mokrem plašču, in njegov obraz je bil brezbarven, moker in izmučen.
»Lizaveta Pavlovna...« je spregovoril s trepetajočim glasom. »Jaz bi rad govoril z Vami...«
Lizi je postalo težko in neprijetno. Vse, kar se je dalo povedati, je bilo že stokrat izgovorjeno to poletje. Njej se je celo zdelo, da se je celo poletje nadaljeval ta prisiljeni, dolgočasni razgovor o rečeh, ki se niso dale več predrugačiti. Spočetka ji je bilo do solz žal korneta, no, potem jo je pričela razdražati njegova navzočnost, in ne vsled tega, ker bi se ga naveličala, temveč zato, ker so se mu vsi smejali in jo je bilo sram, da bi bila ona skoro postala njegova žena.
»On ravna čisto pravilno, po vojaško, z Vami!« je rekel včasih Paša Afanazjev, »Revež, silno trpi, a je ves podoben puranu, kateremu so izpulili rep!«
Vendar se je sprehajala ž njim po peronu, svetlikajočem se od dežja.
»Hitreje, hitreje...« je hladno pripomnila Dora.
»Takoj 1« je odgovorila Liza določno.
»Jaz ne zadržujem Liza vete Pavlovne...« je otožno pristavil kornet.
Sla sta molče dvakrat gor in dol. Kornet je dihal težko in gledal navzdol na blatne lakirane škornje.
»No, kaj ste mi hoteli povedati?« je vprašala Liza.
»Jaz... Torej med nama je vse končano?« je spregovoril kornet s potrtim glasom in čulo se je ,da je vprašal to Bog vedi čemu, in da sam predobro razume, da je vse končano.
Liza je molčala.
Zvonec je zazvonil prvikrat.
Kornet je vzdihnil.
»Lizaveta Pavlovna,« je naenkrat začel hlastno, »jaz sem nemara zelo smešen.... in sploh nič posebnega... no„ jaz Vam ne bom branil... Vi veste, da bolj udanega. človeka ne boste našli... Jazi zares, ne razumem, čemu
Vam je treba odhajati, ko ste tudi tukaj... vsem v toliko srečo... Nemara je res, jaz Vas nisem vreden ... morda... toda jaz bi šel peš za Vami, ako bi vedel, da... Vi mi oprostite, Lizaveta Pavlovna, ako...
Naenkrat so kornetu zadrhtele ustnice, in njegov obraz je dobil žalosten in usmiljenja vreden izraz, kakor pri otroku; nenadno je prenehal govoriti in obmolknil.
Potem je pridno pomagal znositi reči v vagon, kričal na postreščka in dolgo mahal s čepico, ko je bil vlak odšel.
»A on pravzaprav ni tako napačen...« je rekla Dora o kornetu. »Samo strašno dolgočasen.«
In zdaj ko je strmela v temni štirikotnik okna, za katerem se je v dalji svetlikalo nekaj, je Liza premišljevala, kaj bi se zgodilo, ako bi se takrat, ko je prisedel k njima rokodelec in ju nadlegoval, odprla vrata in bi vstopil noter kornet. In naenkrat se jej je strastno zahotelo, da bi ga videla, se prižela k njemu, se sprehajala ž njim po vrtu roko v roki, in se čutila varno, pokojno, čisto in prosto.
Liza je tiho zajokala, in solze so jej polzele mimo nosa po še otroško-vzbočenih ustnicah, in padale na nežne, nevisoke prsi.
IV.
Prišla je pomlad. Zemlja si je oddahnila, kakor da se je zvalila ž nje ogromna, dušeča teža. To toplo, vlažno, opojno in za vse živo radostno dihanje zemlje se je jasno črtilo tudi v mestu vsled bližine polj in lesov, odkoder ga je prinašal mlačen, gibek veter, Tu, tam se je že pričel tajati mehki, beli in krhki sneg, pritekli so bistri curki kot led hladne i
vode in na prekopnah se je pokazala še motn? rujava trava, a že pripravljena, da zazeRni-No, v mestu samem se ni opazilo mnogo zna: tnenj pomladi: sneg se je tam tudi pozi"11 komaj opazilo, mraza se ni čutilo tako ostro,
—	življenje je bilo pozimi in poleti jednako bučeče, polno in pestro.
V	bolniški sobi vojaško-medicinskega zavoda je bilo svetlo. Skozi odprto okno se jo tokoma vlival vonj po pomladi, in vsled tega je bilo še dolgočasnejše in neznosnejše sredi ravnih vrst postelj in umirajočih, izsušenin ljudi.
Paša Afanazjev je sedel pri oknu na bolniški vrt, kjer je bilo več zelenih grmov k dreves, a na vsakem drevescu Je v.,sf.‘	"
močen kosec kartona z ruskim 'n la.V imenom drevesa. Paša je imel na kolemn j go, a roke, s katerimi jo je držal n* q^q bile tako suhe m prozorne, da človeku žal, ako se je ozrl nanje. .
Liza Čumakova, Dora Ba^^ySina molčali dent Andrejev so sedeli P« nj*m čemerkoli Bilo je čudno in mučno govoriti o	j
zaraditega, ker jim je na koridoru povedal asistent profesorja, da bo Afanazjev umr ta teden, ker so ga popolnoma uničili napori, izredno, čezmerno delo m tuje p
nebje.	_________________________— —
»Ta človek je izgorel... škoda!« je reKei doktor.
No, Paša Afanazjev je kljub
je težko delo govorjenje, govoril brez p
Stanka. Niso so mu branili tega, saj j zdaj tako vsejedno.	(Dalje)
IQ.± -	*	m-	t-AAt	i^\t	rPT\T	>.T.r	>~i
Kdor iSče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
▼ Malih oglasih „Jutra“. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Maročajte in kupujte J01 BO!
Izvod samo po 6 vinarjev.
Velika zaloga
Kupi se večja množina
dobre, še nepreležane
ra. bapus
mmm* Marije Terezije cesta n-
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za ®SsffiSaaMfoV"y | spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, oto-
 .........'"n™1..'“■S	mane,	žimnice, modroce iz morske trave,
zmednice na peresih, podobe, 2rcala, otročje vozičke ter kuhinjsko pohištvo.
Sprejema se tudi oprema hotelov.
Zmerne cene.	Izdelki solidni.
Ponudbe pod šifro: Boltatu Pepe Iz Kudeluga, gospodu S. Magoliču st. (Hribarjeva tiskarna).
FR. P. ZAJEC
Samo 8 dni i brzopaniiki francoske družbe!
vSjaS Havre v New York.
Veljavne vozne liste (Sifkart) za vse razrede
-	■	..	   dobiš	fedino pri IIIIIIIHIIIIIIttlllllll
r~^gM	ED. Š MA IS® A
/K	oblastveno	potrjena potovalna pisarna
Dunajska e. IS.
Vozne listke iz Amerike v staro domovino po najnižji ceni. Izdaja vozne listke po vseh — .rasa železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno.
Ljubljana, Stari trg št. 9.
Cenike poSHjam zastonj In poStnlne prosto.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 12
priporoča prave fine
francoske parfume, bogato zalogo rokavic
In vse v to stroko spadajoče predmete v najfinejši kakovosti.
Vnajna naročila točno in solidno.
Za jesen in zimo
Bluze, soodnja krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in vse moderne nakitne predmete. Damske klobuke in čepice kakor tudi za otroke. ©aR- Vse športne predmete.
V	oddelku za gospode:
Klobuki, cilindri, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežniki, palice, pleteni telovniki, kakor tudi vedno najnovejše potrebščine za gospode.
Modna in športna trgovina P. Magdič, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
se radi selitve ceno proda. K. Hajek Bleiweisova cesta 5. 111. uad. P 679
po 5, 7, 9 In 12 K. — Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke i. t. d. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo št. 1 (zraven čevljar, mostu) izdelovalnica za vsa lasna dela.
Varčne gospodinje!
Najprimernejša igra 2a manjše odre je enodejanka
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar,
(Repertoarna igra češkega »Nar. divadla* v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
M. RAVTAR
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v, Jutru4
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, koraka in šampanjca.
Slav. društvom posebno nizke cene. Zfc veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. Številka telefona 291.
kuriji izvoljen finančni minister vitez Zaleski s 76 glasovi.
Sasanov v Parizu.
Pariz, 8. decembra. Predsednik francoske republike Fallieres je izročil danes ruskemu zunanjemu ministru Sasanovu insignije velikega križa Častne legije. Francoski zunanji minister de Selves je imel popoldne z ruskim ministrom daljši razgovor. Nato je Sasanov posetil francoskega ministrskega predsednika Caillauxa.
Proračunski provlzorlj.
Dunaj, 8. decembra. Načelnik proračunskega odseka dr. Korytowski je imel danes posvetovanje z zastopniki obeh italijanskih klubov o delovnem programu proračunskega odseka. Korytowski je stavil predlog, naj dovolijo italijanski poslanci, da se izroči italijanska fakultetna predloga subkomiteju proračunskega odseka. Italijanski zastopniki so izjavili, da se morajo sedaj najprej posvetovati z ■obema italijanskima kluboma, obenem pa naglašali, da njegovi želji najbrže ne bo mogoče ustreči. Nato so imeli zastopniki italijanskih liberalnih in klerikalnih poslancev konferenco, na kateri so enoglasno odklonili predlog Korytowskega. O sklepu, ki povdarja, •da italijanska fakultetna predloga nikakor ne ovira delovanja proračunskega odseka ampak le obstrukcijsko postopanje „NationalverbandaB, ki fakultetno predlogo takorekoč obstru-irajo, je bil načelnik odseka Kory-towski takoj obveščen. Korytowski je vzel izjavo na znanje.
Čehi v vladnem taboru.
Praga, 8. decembra. Predsedstvo Češke državno-pravne stranke je imelo danes sejo, na kateri se je posvetovalo o glasovanju mladočehov, agrar-«ev in čeških klerikalcev v odseku za proračun. Predsedstvo je vzelo to dejstvo z obžalovanjem na znanje in to tembolj, ker ima sedanja vladna -era še bolj antičeški značaj, kakor prejšnja. Sprejet je bil tudi sklep, da •državnopravna stranka ne pošlje ni-kakih zastopnikov na češko-nemška spravna pogajanja.
Praga, 8. decembra. Češki listi poročajo, da bodo mladočehi, agrarci in češki radikalci tudi v plenumu glasovali za proračun, to pa radi tega, ker ne gre letos za politične ampak gospodarske zadeve.
Švicarski zvezni svet za vpepelltev mrličev.
Basel, 8. decembra. Švicarski •zvezni svet je z 49 proti 42 glasovom sprejel predlog, _ da se dovoli vpepe--litev mrličev v Švici.
Razne vesti.
* Trije parniki s 500 potniki se potopili. V New York je došlo poročilo, da so se v Karaibskem morju potopili trije parniki s 500 gosti. Radi tega vlada v mestu velikansko razburjenje.
* Železniška nesreča. V Ustju ob Labi je trčil neki tovorni vlak z osebnim vlakom. Vlakovodja je oble-ial na mestu mrtev.
* Sneg. V južnem delu Rusije je sneg padel tako na debelo, da imajo vlaki velikansko zamudo.
* Vlom v avstrijsko poslaništvo ^ Londonu. V poslopje avstrijskega Poslanika v Londonu so vlomili neznani tatovi in odnesli mnogo drago-'Cenih srebrnih posod in drugih stvari. Dokumente, ki so ležali na mizi poslanika, so tatovi pustili pri miru. O vlomilcih ni nikakega sledu. '
* Igla v vratu. Iz Krieglacha se poroča: Delavec Leonhard Schweig-hofer je jedel te dni za zajutrek žgance. Kar začuti v vratu hude bolečine. Na licč mesta došli zdravnik dr. Blan je ukazal, naj se ponesrečenca takoj odpelje v bolnico v Gradec. Tu so konštatirali, da je Schvveighofer z žganci vred pogoltnil tudi iglo, ki se je zataknila v vratu. Zdravniki so takoj izvršili operacijo, ki se je popolnoma posrečila.
* Izpred tržaške porote. Tržaško porotno sodišče je obsodilo 21 letnega dninarja Andreja Coslovicha na 7 let težke ječe, ker je umoril svojo ljubico, ki mu ni hotela dati poljuba.
* Električna železnica Iz Dunaja v Pešto. Ameriški kapitalisti se pogajajo z avstrijsko vlado glede zgradbe električne železnice iz Dunaja v Pešto. Zgradba bi stala okolu 20 milijonov dolarjev.
* Trije zvesti oskrbniki ruskega carja. Včeraj se je pričela v Petro gradu obravnava proti trem oskrbnikom posestva ruskega carja v Turke-stanu. Oskrbnik posestva je v družbi s svojimi pomočniki dal v najem domačinom velikanska carjeva posestva, toda najemnino je vsako leto poneveril. Poneverba znaša več milijonov rubljev.
»». !. Za8reb brez cestne železnice. Uslužbenci zagrebške cestne železnice  
so stopili v četrtek v štrajk. Cestno-železniški promet je radi tega ustavljen.
* Aretirani Miklavž. Iz Zagreba se poroča: Tukajšnja policija je na Miklavžev večer aretirala nekega Miklavža v polnem ornatu, s pastirsko palico in častitljivo Drado, V Samostanski ulici sta hodiia dva pobiča-oblečena kot Miklavž in “parkelj. Ob činstvo ju je opazovalo in se nad njima po stari navadi zabavalo. Nikakor pa policija. Očesu postave je bil pa pravi trn v peti in zato je stopil k obema neki stražnik. Parkelj, ki ni slutil ničesar dobrega, je zgrabil vza rep in bežal kolikor je mogel. Častitljivega Miklavža pa je njegova obleka ovirala, da bi mogel slediti Miklavžu. Policaj ga je takoj prijel in aretiral radi nositve »prepovedane maske”. Ko je policaj pripeljal Miklavža na stražnico, je policijski uradnik stražnika malo začudeno pogledal, Miklavža pa takoj spustil.
* Puščava Sahara — morje? Že pred devetdesetimi leti se je prvikrat Dojavila misel izpremeniti puščavo Saharo v morje. Takrat seveda tehnika še ni bila tako razvtia, da bi se moglo resno misliti na izvršitev tega smelega načrta. Zdaj, ko je tehnika že tako visoko razvita, tehnične zapreke uresničenja te ideje niso več nepremagljive. Izvršitev načrta bi imela mnogo koristnih posledic Nepregledna puščava, v kateri je zdaj sama revščina in beda, bi oživela in blagostanje na bregovih novega saharskega morja bi se zelo povidignilo. Izboljšale bi se tudi klimatične razmere severne Afrike. Seveda je tudi mnogo ugovorov. Znanstveniki pravijo, da bi novo saharsko morje neugodno vplivalo na severoevropske klimatične razmere. Tako bi n. pr. Anglija, Dansko in Belgija imele mnogo ostrejšo iu daljšo zimo. Tudi na ravnotežje zemlje bi imelo novo saharsko morje lahko nevarne posledice, ki bi morda vplivale naiavnost katostrofalno.
* Konflikt na španskem dvoru. Med španskim kraljem Alfonzein in njegovo teto infantinjo Evlalijo je nastal konflikt. Infantinja Evlalija se peča že delj časa s pisateljevanjem. V zadnjem čazu je nameravala izdati neko novo knjigo. Kralj pa je svoji teti pisal, naj mu da rokopis, predno pojde v tisk, prebrati. Infantinja Evlelija je bila zaradi tega razžaljena in je kralju odgovorila, da mu rokopisa ne da. Kralj ji je nato prepovedal knjigo izdati. Sliši se, da je infantinja Evlalija izdala knjigo iz jeze, ker njen sin, ki se je bojeval pri Melilli in je bil tam
•	tudi ranjen, ni dobil nobenega odlikovanja Infantinja Evlalija je najmlajša sestra pokojnega kralja Alfonza XII. in je omožena s princem Antonom Orleanskim. Njen starejši sin Alfonz, ki je bil v bojih pred Melillo, je poročnik španske infanterije. Infantinja Evlalija je navdušena demokratinja. Tudi glede zakona ima zelo svobodomiselne pojme in je opetovano zahtevala, da se proglasi ločljivost zakona.
* Tifus. V mestu Gijon na Španskem se je pojavil tifus, ki zavzema vedno večje dimenzije. Povprečno umre vsaki dan okolo 27 oseb.
* Avtomobilska nesreča. Na potu v Lipsko je zavozil neki avtomobil, v katerem so sedeli trgovec Apel s svojo soprogo in zakonska Richter, v neko hišo. Gospa Richer je padla iz voza in obložala na mestu mrtva. Vsi drugi so bili težko poškodovani.
* 110 let. V občini Oczeni na Ogrskem je umrla to dni vdova Bajo v starosti 110 let. Bila je še par dni pred smrtjo telesno in duševno krepka.
* Dvakratni morilec. V vasi Libione pri Krakovu je neki gluhonemi delavec umoril soprogo svojega brata z nožem. Ko je oče napadenke prišel na lice mesta, je morilec zgrabil zopet za nož in še tega umoril. Orožniki so ga takoj aretirali in izročili sodišču.
* Ljubavnatradegijapred poroto.
V	sredo je stal pred osješkim porotnim sodiščem 231etni žagarjev sin Julij Neumann. Bil je obtožen radi umora. Imel je že dalje časa ljubavno razmerje^ z neko deklico. Ker pa so bili starši obeh strank proti poroki, sta zaljubljenca sklenila izvršiti samomor. Dne 3. septembra sta se odpeljala v Karlove vare na Češko, da izvršita smrtonosno dejanje. Toda Neumann ni imel poguma. Deklica mu je neprestano prigovarjala, naj jo ustreli in si je. sama nastavila samokres na prsa. Neumann jo je konečno res ustrelil in potem izprožil še dve kroglji nase. Zdravniki so ga še pravočasno rešili. Porotniki so Neumanna enoglasno oprostili krivde umora, nakar je bil bil morilec obsojen le na 5 K globe radi prestopka orožnega patenta.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Pia«.
Tlaka »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Obnovite pravočasno naročnimf
I
Kmetska posojilnica A}
r. z. z n. z.	i
obrestuie hranilne vloere do JL I
0
2
0
ljubljanske okolice
v Ljubljani,
obrestuje hranilne vloge po M. I ~ brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varno naložen denar.	Rezervni	zaklad:	nad	pol	milijona.
Najboljše odgovori „Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
s
FR. SEVCIK
puškar
v Ljubljani,
Židovska ulica št. 7
priporoča svojo veliko zalogo najbojših pušk in samokresov najnovejšega zistema, kakor tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah. Zaloga potrebščin za ribji lov.
Popravila se izvršujejo točno.
" Cenovniki na zahtevanje zastonj in poStnine proste.
XII
$
URE
Lepa božična in novo-- letna darila. ■■
Naročajte novi jubilejni cenik s koledarjem z znižanimi cenami, ki se pošilja zastonj po pošti in bo izšel za Božič.
Najbogatejša izbira pri občeznani domači solidni trgovini po najnižjih cenah.
Zlate, srebrne, nlkel in jeklene ure ter verižice. Največja izbira briljantov, uhanov, prstanov itd.
Za kina-srebro na zahtevo posebni cenik.	^
FR. ČUDEN,
urar in trgovec v Ljubljani,
samo nasproti Frančiškanskega samostana. Za najfinejše šivalne stroje na zahtevo posebni cenik. — Novi jubilejni cenik s koledarjem bo izšel za Božič in se pošilja tudi po pošti zastonj.
Išče se
družabnik, kateri bi bil pripravljen založiti ca 1500 K za patentirovanje neke izvrstne iznajdbe. (V Nemčiji je do sedaj patentovanje že deloma prijavljeno.) Cenjene ponudbe pod „Elipsa“ na „Prvo anončno pisarno.11 P 682
Ivan Mohorič
krojač, Sv. Petra cesta št. 6.
se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. V zalogi vedno različno blago.	P	584
Naročajte in kupujte „Jutro“ izvod samo 6 v.
Lepa in koristna božična daril
In po že znano najnižjih cenah dobite
■v
PETER STERK.
v modni trgovini
Ljubljana, Stari trg št. 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek I1 kakovosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd.
1 Moderne kožuhovine. 4	■	■■z
»mm
Velika
$ božična okasijska prodaja!
Največja izbira izgotovljenih oblek za gospode in dečke ter konfekcije za dame in deklice.
Čud ovito red u cirane cene!!
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5
«
m
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine. Spisal M. Zevaco. Velike osmerka, strani 492.
Cena brošuri K 3'50.
Lahko in prijetno pisan roman iz časov laške renesanse, ki ima po bogastvu snovi in fascinujoči zanimivosti pripovedovanja le malo vrstnikov v svetovni literaturi. Trepetajoč razburjenja sledi bralec burnim usodam Ra-gastensa in lepe Primavere, ki se odigravajo v krvavi senci Borgijcev: papeža Aleksandra, njegovega sina Cezarja in hčere, zloglasne Lukrecije. Veren kolorit, zdrav humor in pestra mnogoličnost priporoča to knjigo vsem ljubiteljem živahnih, dramatično-bumih zgodovinskih povesti. — Dobiva se v knjigarni
L. SCHWENTNER
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3.
Preostale izvode romanj
„ŽENA“
ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v »Jutru-, prodaja uprav-ništvo ,, Jutra* mesto po prvotni ceni (1 K)
po 60 vin. izvod.
Zunanji naročniki naj pošljejo znesek ; v naprej in pridenejo 10 v za znamko. Na' naročila brez denarja se ne ozira.
Sprejaau nvaravaafa Clavslkega Hv-IJenJa pa naJraaMvratnepik kaabtaa-dlak po* taka agafeini pog«ii. ko
Vaa Usti feMak n nudalM« man daaadaj m ga H
k a,4*yrie -
»SLAVIJA*
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačan« odškodnine ln kapitalije K 109,866.860-». P« velikosti druga najemna zavarovalnica aaie driave z vseskozi slovanske - narodae »pravo.
—...................... Vh	pojasnila	daje:	'' '  ...     '
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici it 12.
———————Piaarna bo v lastni banSai UM.	—
Za varaj« poslopja ta pra»iM** P"* požarnim Ikoda« p ■ajntfllb Zavaruj« prati tatvini. <MMtja ogledai In akaaoklfc pk>K.
Škoda canjaje tak«) In aajkalaalnaja Uživa najbolj«
Dovolfaja ta v
ta oUnokaitatas
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8.
■ .r 1 "■'■■■ ..	 s	ngi^nii	iiiii zadruga z omejenim jamatve« =ss=ss=i, ,,i’  .s
oriafo MjnovejSh tiskovin za Sole, krajne šobke svete, županstva in druge urade. — Tiskarna gejema vsa v padajoča dela tar ph teviiuje točno, okusno in pe aoBdnfc cenah. — Tiskanje Makih kapg in čaaoptoo%
^TejzaaodLacxxe9Se 2x96*-XAtograJHj6L.
pdperofii najo
ta
—li i? I
Del. glavnica: K 8,000.000.
L|nbl|anska kreditnabanka v Ljubljani.
Stritarjeva, ulica Štev. f&9 (lastna hiša)
Piomese za 'bližnja, žratoazaja:
Promese kreditnih srečk a K 28‘—.	Žrebanje	dne	2. januaija	1912
Promese srečk za uravnavo Donave a K 16'—	Žrebanje	dne	2. januarja	1912
Promese ljubljanskih srečk a K 10—	Žrebanje	dne	2. januarja	1912
Promese zemljiških srečk II. em. & K 6'—	Žrebanje	dne	5. januaija	1912
Yse 4 promese skupaj K 50'—.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od
Glavni dobitek K Glavni dobitek K Glavni dobitek K &lavni dobitek K
in Gorici.
dne vloge po
Rez. fo°d nad K 800.000.
300.000*—. 120.000*—. 50.000*—. 100.000*—.
čistili 4'|a1.