TRST, nedelja 21. oktobra 1956 Leto XII. - Št. 238 13476) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93-808. 37*338 i/m •r ^3??l'STvO: UL. MONTECCHl Jt. *, II. nad. — TELEFON »3-888 IN 94-838 — I-o. f veda! 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 28 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, m«*63®.ovenite' ~ Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico I-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 ii 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zal®ZDa ‘i ' Zrini l stolpca: trgovski 80, finančno-upcavn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm iirine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z • 375 - izdala založništvo tržaškega tis a PO ODHODU SOVJETSKIH VODITELJEV IZ POLJSKE Uren in stvaren govor Gomulke M ho danes izvoljen za tajnika CK KF Vlada ukazala umik vojaških enot v njih baze - V kratkem bo odpotovala v Moskvo delegacija voditeljev poljske KP na razgovore o prijateljskem in enakopravnem sodelovanju - Zadovoljstvo v Beogradu - Izjave Eisenhowerja in Lloyda 20. — Sovjet p Pollaki razgovori, ki so lo i. v P®tek predpoldne, tiulw dc> 2. ure v soboto Prišli '' koli 2.30 so delegati K _ dvorca Belvedere, da ktela" °dhodom sovjetskega se zadnjič sestanejo. w ob 11. uri predpoldne tljJ v .dvorani predsedstva »uma ZrCJli druga seja ple-•trank« « poljske delavske la Jff- Namesto predvidene-lo j :.erata Edvarda Ochaba, Vlaai.i gati poslušali govor traiaj ,a . Gomulke, ki je &<*oli dve uri in pol. "»»dob 0 vsern povojnem kah iJ0’ ° storjenih napa-rimi ? 0 vprašanjih, s kate-»a v h - a Part'ja poveza-‘»ozer« .zavi v odnosih do 0dn°sih I\ K-Vv govoril 0 le c “ ,s, sovjetsko zvezo, se Bo - zavzemal za iskre-Bim ^leteljsko sodelovanje lagi Y*ma državama na pod-Pri .^°P°lne enakopravnosti. 'PodaJ. anju poljskega go-val „y a’ ki ga je imeno-ptiVa,"?Jno gospodarstvo«, je m°gočal napake- ki so one" j»fst 3 6 razvoj tega gospo-omenir- . Gomulka je tudi junijske dogodke v ;va VLADISLAW GOMULKA Poznanju in ob tej priliki rekel, da so delavci na Poljskem imeli prav ter da centralni komite in vlada nosita odgovornost. Na koncu je Gomulka pozval člane CK, naj bodo enotni in da se vsi lotijo dela za utrditev dosedanjih pridobitev v demokratizaciji življenja. Vsebina Ati ??®. zvečer je začel polj-°ddajati odlomke tr»W • ega govora. »Po- »»iji ■ *na v'adn* birokra-;»tg 'h na partijskem apa-'Bsy, r na kršitvi zakoni- !*1 aj!? je govornik kritizira č?no politiko poljske »1(1 L® Po njegovem mne-• v°lj poskrbela za ?J*. pJe, kmetijske proizvod-155 .^Udaril je, da so leta amezni obdelovalci f* Pov»-- odstotkov setve-j»t »l, ne in da «mora staliti «:Upn'h posestev teme-j** h na^e*u svobodne ude-*»», ai!ez slehernega držav-£ frntiakt,,. 1 Iona. je hato, da bi mora-Sna*t ki jih porabljajo za , **st»« 3e n°vih skupnih j ra,;’ .Predvsem uporabiti »Ug, J že obstoječih za- ymhu*a je zatem izjavil: •e r,, 1110 odločno zavrnili »libetj e.> katerih namen je ste* baše prijateljstvo s 3 zvezo. Tisti, ki v •'le „ Procesa demokratiza-Protiso?a,°’ da bodo zbudili 3 DiotiJ “k« čustva, se ze-u, lahlr Gblike socializma ^Ito > različne. Socializem , »vzame eno obliko v JtUgač«1 ZVezi, ter enako ali l'H.» o° obliko v Jugosla-»klt , Preden je obsodil Nd.r^bnosti, je Gomulka v^lusti da je v bližnji pre-i,»0ciaii*pot Sovjetske zveze *tl«» Postala monopol d«l?tavn'l?’ in Pripomnil: «Vsa- poloma našega državnega gi'- s%v*va 'ma pravico do it ta ^ Ja svoje suvereno' 'V>V * Pravic- J urin. W ^ W.)) "V fcUVVMja VJ/v h^boštj^jnj' anajjzj iculta t» *tr«KJe Gomulka puuda-ti*u km. se Je boriti proti 4« ** z v’ toc*a hk'at' bori-«i,PridnkSem' našimi silami, Xv^ “Sled Pri ‘JUd' nato' da Je Pr«te« l,zaciie Drehitel vo- S .. C1ie prehitel vo M,i »'ranke m vlade in je is*io ti P°ložai sedai 'zko- » »kutin. entl' ki nimajo i*ih ga z delavskim gi- v**cijRn*d*l.ievanje demokrati. °li Pred'davlja edino pot k» *. iu°polnl obliki socia-tn ’ rie ' nadaljeval Gomul-da ^em° dovoliti niko- *>Cbi‘nizk°ri?*al,.t° de' ‘»V«iit »a j V wS«a ti?»mati?aciie» >i t deiai*. Podal glavne ob-K. Jo k® stranke, kakor »ti «Stranka, v moraJo biti vrste etr- ii »»»žiirn, proti ljudske J na Poljskem. Na 1 stranka in nobe Ži7ratiz-"* vodi Procesa spodarstva ko bomo morati plačevati te kredite in vračati posojila. V zadnjih šestih letih je primanjkljaj naše zunanje trgovine dosegel nad poldrugo milijardo rubljev. Ena najveejih naših aVomc-bilskih 'ovarn izdeiuie zastarele modele, ki so teh učno revni, k. jih nihče na svetu ne izdeluje. Poleg tega se lo proizvaja po skrajno vitkih stroških. (Gomulka je mislil na tovarno «Zeran»). Izjavil je nato, da je polit-bi:o delavske stranke odobril vrsto resolucij o reorganizaciji dela in politike vlade. Vendar pa ni dal podatkov o sklepih stranke. Ko je govoril o delu parlamenta, je Gomulka pozval čl^ne centralnega komiteia, naj ponovno dovoli parlamentu ((pravice, ki jih. vsebuje poljska ustava«. Dodal je; »Najvažnejše naloge parlamenta so zakonodaja in nadzorstvo dela vlade. Mi moramo zajamčiti te pravice parlamenta«. Poudaril je tudi da mora imeti parlament pravico «sklepati vse pogodbe in presojati delo vlade«. Razgovori so potekali v o-zračju tovarištva in iskrenega prijateljstva- Na koncu je bilo sklenjeno, da bo v kratkem odpotovala v Moskvo de. legacija politbiroja, da s pre-zidijem centralnega komiteja Kp SZ razpravlja o vprašanju olčrepitve političnega in gospodarskega sodelovanja med Poljsko in SZ ter o okrepitvi bratskega prijateljstva in sodelovanja med obema strankama«. Današnji poljski tisk na kratko poroča o prihodu sovjetske delegacije in o razgovorih brez komentarjev ter javlja bližnji odhod poljske delegacije v Moskvo. Varšavski radio pa je danes zjutraj v svojem poročilu med drugim javil: ((Včerajšnje poročilo o ponovnem sprejemu Gomulke, Kliszka, Spychalskega in S'owinskega v centralni komite je imelo globok odmev v poljskem javnem mnenju. Na številnih sestankih, razgovorih, partijskih sestankih in posvetovanjih, so izrekli popolno zaupanje v voditelje stranke, med katerimi je Wladislaw Gomulka. Poljsko javno mnenje pričakuje rezultate 8. plenarnega zasedanja CK KP v prepričanju, da bo izražalo splošna čustva in duševno razpoloženje dežele in da bo napravilo določene korake naprej v demokrati, zaciji političnega in gospodarskega življenja naše dežele, kljub poizkusom, da bi se ta proces zaviral« Poljski radio poroča tudi o mnogih zborovanjih delavcev in študentov v številnih mestih Poljske. Radio javlja, da delavci in študentje zahtevajo pespešitev demokratizacije in uvtdbo delavskega samoupravljanja. Delavci z velikim zadovoljstvom sprejemajo vest o ponovnem sprejemu Gomul-k- v centralni komite. Radio javlja tudi, da so delavci v tovarni »Ursus« v bližini Var-šave sklenil' «podpreti politike novih organov partije, ki stremi po demokratizaciji ter po popolni svobodi po.itične-ga in gospodarskega življenja v deželi. Kakor poroča Ansa iz Beograda, sledijo jugoslovanski politični krogi z zanimanjem in simpatijo dogodkom na Poljskem. Agencija pripominja da tolmačijo povratek Gomulke v politično življenje kot pozitivno dejstvo. Prav tako pravi agencija, da so nekateri predstavniki ZKJ kritizirali »nespretno gesto sovjetskih voditeljev, ki so s svojo masovno intervencijo v notranje zadeve Poljske kompromitirali harmonični razvoj odnosov med komunističnimi državami in socializma na splošno v državah Vzhodne Evrope«. Agencija zatrjuje, da je neki član vlade dejal, »da so Rusi pokazali v tej okoliščini pretirano zaskrbljenost, ki izdaja njihovo nezaupanje v prave socialistične sile, ki so v gibanju v vseh deželah, in to je negativno za njihovo zatrjevano voljo, da podprejo novo politiko po-mirjenja, demokratizacije in destalinizacije, ki se je začela z 20. kongresom KP SZ«. Angleški zunanji minister Pelwyn Lloyd. ki je nocoj govoril v Liverpoolu, pa ni hotel komer.t’rati dogodkov na KAIRO, 20. — »Pogajanja za rešitev sueške krize se bodo začela v ponedeljek 29. oktobra v Ženevi med Egiptom. Anglijo in Francijo ob udeležbi tajnika Združenih narodov Hammarskjoelda.« je izjavil danes popoldne egiptovski predstavnik. Dodal je, da bosta egiptovsko delegacijo pri ženevskih razgovorih vodil« zunanji minister pavzi in šef kabineta predsednika Naserja Ali Sabri. To so sporočili po tretjem razgovoru, ki ga je danes imel predsednik Naser z indijskim ministrom Krišno Menonom, ki je prišel včeraj zjutraj v Kairo in je odpotoval danes popoldne. Včeraj se je Menon razgovarjal skoraj pet ur z Naserjem. Danes pa ga je Naser sprejel dvakrat: zjutraj sta govorila sko(aj dve uri, popoldne pa več ko eno uro. Zatem je indijski minister odpotoval z letalom iz Kaira. Napoved bližnjih razgovorov v Ženevi je precej razjasnila ozračje. Krogi blizu egiptovske vlade So izrekli mnenje, da bodo ženevski razgovori, ki bodo temeljili na šestih načelih, o katerih so se sporazumeli v New Y ork u, podlaga za začetek pogajanj, ki so jo iskali že od začetka krize. Tudi Krišna Menon je bil danes manj rezerviran in je izjavil, da je predložil v Nevv Yorku, Londonu in Kairu «več predlogov za rešitev«. ((Govorili smo o raznih metodah za rešitev sueške krize in smo pripravili razne načrte. Prizadete stranke morajo sedaj izdelati te načrte. Seveda, je nadaljeval Menon, ti načrti ne bodo zadovoljili vseh, toda vztrajam, da ne bi smela nobena stran .na noben način ovirati pogajanj.« Krišna Menon ni hotel dati nobenih podatkov o »raznih načrtih«, o katerih je govoril z Naserjem, in je samo dejal: «Ti načrti niso tajni, toda ponavljam, da se zadeva tiče samo prizadetih strank.« Zdi se, da je Krišna Menon predlagal najprej sporazum »na tehnični podlagi«. Po mnenju Nehruja in Krišne Meno-na bi bila politična rešitev mnogo lažja, če bi se prej sporazumeli o načinu sodelovanja glede tehničnega delovanja prekopa. S tem v zvezi poudarjajo v egiptovskih krogih, da je Egipt vedno pokazal pripravljenost do sodelovanja, zavrača pa sleherno idejo nadzorstva. Prav to točko bodo morali v Ženevi raz jasniti, da pogajanja usmerijo v ugodno smer. Predsednik Naser je v intervjuju dopisniku agencije U nited Press izjavil med drugim, da bi sporazum o pogajanjih z združenjem koristnikov prekopa pomenil izključi- DANAŠNJE JORDANSKE VOLITVE odločilne za vpliv Anglije v tej deželi Nakazuje se možnost uveljavitve narodne socialistične stranke, ki nasprotuje bagdadskemu paktu SOFIJA, 20. — Prezidij bolgarskega Sobranja je v sklati «prija*elje. kakor sta Cev-| večjega sodelovanja med obe-1 du s sklepom ljudskega od-lon in Indija, ki sta se ude-1 ma državama.« Na'o se je za- bora mesta Stalino izdal od- Na raznih madžarskih univerzah so bila zborovanja študentov, ki so zahtevali med drugim svobodo tiska, demokratične volitve univerznih predstavnikov itd. Glasilo komunistične mladine poroča, kako se je prvič zgodilo, da je večje število študentov zapustilo univerzno komunistično organizacijo, zato da ustanove novo organizacijo. List to obžaluje, vendar priznava, da je nezaupanje mladih v voditelje uradne organizacije upravičena, kajti ti voditelji so vse preveč počasni v borbi za uvedbo nove dobe. Bozzi se vrača iz Jugoslavije BEOGRAD 20. — Podtaj- nik v italijanskem finančnem m nistrstvu Eozzi je bil danes sprejet pri finančnem ministru Avdu Humu in pri ministru za gospodarstvo Kiru Gligorovu. V prisrčnih razgovorih z obema ministroma so obdelali vprašanja, ki so na področju gospodarskega sodelovanja najbolj važna za o-be državi. Ob 13. uri je podtajnik pri predsedstvu vlade Anton Vratuša priredil predstavniku i-talijanske vlade kosilo na A-vnli. Popoldne je bil sprejem na italijanskem veleposlaništvu. Jutri bo Bozzi odpotoval v Zagreb v ponedeljek pa se bo vrnil v Italijo. AMAN, 20 — Jutri bo 371 t'soč 578 jordanskih volivcev volilo 40 poslancev, in sicer 20 za arabsko Palestino, 20 pa za Transjordanijo. Na podlagi volilnega zakona je od teh po. »lancev 7 kristjanov, 2 pripadata čirkaški manjšini v A-manu, 31 pa je arabskih muslimanov. Sedanja poslanska zbornica je bila izvoljena 16. oktobra 1954 in je delovala dr 26. jun;ja t. 1., ko jo je kralj Husein razpustil. Pri volitvah je postavilo k-ndidate 5 političnih strank. Od teh so trije teoretično izven zakona. Dve dovoljeni "tranki pa sta: arabska ustavna zveza m narodna socialistična stranka. Program narodne arabske zveze navala zahteve po svobodi govora in zborovanja, izboljšanje življenjskih pogoiev, revizijo angleško - jordanske pogodbe in sodelovanje z drugimi arabskimi državami. Kar se tiče revizije angleško-jor-danske pogodbe, pa se ta stranka ne zavzema ža n’e-no razvepavitev in za rio-k"nčni odhod angleških čet iz Jordanije Narodna socialistična stranka ki jo vodi Sulaiman Na-buisi, finančni minister pod kraljem Abdelahom in bivši joi danski poslanik v Londo' nu, 'je bila dovoljena leta 1954. Ta stranka ima bolj levičarske tendence. Zavzema se za prijateljstvo z Egiptom in za umik britanskih čet iz Jordanije. Akcija Sulaiman« proti pristopu Jordanije v bagdadski pakt decembra 1955 je bila odločilna. Kakor ie znano, so bile tedaj po vsej Jordaniji demonstracije proti pristopu Jordanije v bagdadski pakt in zato je mora.a vlada preklicati svoj prvotni sklep. Opazovalci so mnenja da bo ta stranka verjetno zmagala pri jutrišnjih volitvah, vsaj v velikih- mestih. Tri prepovedane stranke so: narodni blok, socialistična stianka arabskega preporoda in stranka osvoboditve. Narodni blok zahteva odpravo slehernega angleškega vpliva v Jordaniji in nastop socialistične vlade. To stranko vodi zdravnik dr. Abdul Rahman Sukeir in verjetno bo dobila nekaj poslancev. Sukeir je se. da; zaprt, ker ga obtožujejo »komunističnega delovanja«, ki jut? temu pa kandidira pri volitvah, ker ni proti njemu uveden noben sodni postopek. Tudi socialistično stranko a-rabskega preporoda so oblasti nazvale za komunistično. Na volitvah se bo povezala z narodnim b.okom. Njen voditelj je dr. Abdulah Rimavi. Stranka osvoboditve pa ima v svojem sklopu samo verske osebnosti. Zavzema se za vla-d , ki naj sledi predpisom Korana. Nedavno so aretirali več članov te stranke. Pričakuje se da bo borba zelo ostra, ker volivci prak- tično glasujejo za to, ali naj se Jordanija iztrže izpod britanskega vpliva, ali pa naj še ostane pod njenim nadzor-stv om. Tudi nedavna ponudba Iraka. da pošlje svoje čete v ležila londonske konference«. Naser je dodal, da bi plačevanje tranzitnih pristojbin združenju koristnikov prekopa veljalo za sovražno dejanje proli Egiptu. Egiptovski zunanji minister Favzi pa je ob svojem povratku v. New Yorka danes prispel v Ženevo, kjer se je razgovarjal z egiptovskima poslanikoma v Londonu in Parizu. Še prej se je ustavil v Amsterdamu, kjer je izjavil, da se bodo predstavniki Velike Britanije, Francije in E-gipta sestali, da razpravljajo o šestih načelih, ki so bila sprejeta v Nevv Vorku kot podlaga za nadaljnja pogajanja. Dodal je, da je Egipt pripravljen napraviti vse, kar more, da pride do pravičnega sporazuma. Angleški zunanji minister Selwyn L!oyd, ki je danes govoril na nekem zborovanju konservativne stranke v Liverpoolu. pa je ponovil že znano angleško sta’isče o mednarodnem upravljanju prekopa. Pri tem je kritiziral britansko laburistično stranko zaradi stališča, ki ga je zavzela v zvezi s Suezom. Kritiziral je tudi stališče Sovjetske zveze, pekazal pa je optimizem glede možnosti izboljšanja angieško-sovje’skih odnosov. Eyvind Bartels, ki ie bil imenovan za upravnika združenja koristnikov prekopa pa je včeraj izjavil, da bi bila »idealna rešitev« če bi uvedli «mednarcdno zadružno upravo Sueškega prekopa«. Ta rešitev bi pomenila ukinit»v združenja koristnikov. Izrekel je Dre-pričanie, da se bo spor mirno rešil, in je pripomnil, da je sueški prekop zelo važfen za gospodarstvo Skandinavije, ker so te države najvažnejši klient prekopa. hvalil sovjetskim voditeljem.! lok. da se to mesto zopet i-ki so bili na letališču in med menuje s svojim starim ime- katerimi je bil ministrski predsednik Bulganin. Hatojama je z ostalimi člani japonske delegacije popoldne prispel z letalom iz Moskve v Stockholm, od koder bo jutri ziutraj nadaljeval po* let v Pariz. nom Varna. NIKOZIJA, 20. — Neki Grk “je bil danes dopoldne ubit v Nikoziji po nekem neznancu. To je tretji Ciprčan, ki je b1h'ubrt v zadnjih 24 urah ter 12. v zadnjih 15 cnevih. NKNNIJEV ČLANEK M „A\/ANT1!" Program KD v zamudi z razvojem časa in stvari Liberalci hvalijo Fanfanija - CISL načelno za proces sindihalne združilve Jordanijo, se ocenjuje kot e-na številnih akcij, ki naj bi nc /zročila razkol arabskega sveta ter osamila arabske dežele. zlasti Jordanijo, Sirijo in Egipt. V Kairu so poudarjali. da je tu šlo predvsem za zaroto Velike Britanije m Iraka naperjeno ne samo pro. ti Jordaniji, marveč proti neodvisnemu arabskemu svetu v celoti. Poudarili so tudi, da je šlo še posebej za akcijo pioti volitvam v Jordaniji, ker te grozijo, da uničijo o-sLnke bagdadske politike. Izvedelo se je tudi, da je Irak zahteval, da bi njegove čete, če bi vkorakale v Jordanijo, ostale v vzhodnem delu dežele, kakor tudi, da je treba sedanjo vlado strmoglaviti. S temi splttkami je hotela Anglija s pomočjo Iraka odlo. žiti volitve katerih izida se vsekakor beji, ker ne ve, kaj bodo prinesle. Nekateri opazovalci so mnenja. da so tud zadnji piem;ki angleških leta' v zvezi z volitvami. Danes so v Ama.i prišla štiri angleška reakcijska letala. Piedstavnik angleškega letalstva je izjavil, da bedo letali ostala v Amanu nekaj dni. MOSKVA, 20. — Agencija Tass je objavila Bulganmovo poslanico predsedniku Eisen-hf werju. V poslanici Bulganin med drugim predlaga ta- kojšnji sporazum med ZDA in SZ za prepoved poskusov z atomskim orožjem. Seveda b> se ta spe razum apliciral, je rečeno v poslanici, na druge države, ki imajo atomsko orožje. Hatojama odpotoval iz Moskve v Pariz MOSKVA, 20. — Japonski ministrski predsednik Hatojama je davi odpotoval z letalom iz Moskve s Stockholm. Pred odhodom je Hatojama izjavil, da je bila njegova pot v Moskvo kronana z uspehom. Nato je dejal: (djled svojim bivanjem v tej prestolnici sem mogel navezati osebne stike s sovjetskimi vodite!ii 1er občudovati lepoto mesta. Zelo sem vesel, da je bilo moje bivanje tukaj koristno. Postavili smo temelje odnosov med SZ in Japonsko. Moja najbolj iskrena želja je, da bi se v prihodnosti ti odnosi razvijali v smeri prijateljstva in (Od našega dopisnika) RIM, 20. — Potem ko se je Nenni ze včeraj na kratko negativno izrazil o kongresu KD, se je pričakovalo, da bo kaj več povedal v svojem nedeljskem govoru v Avellinu. Vendar pa je objavljeno Nen-nijevo mnenje ali sploh mnenje socialistov o kongresu že tudi v jutrišnji številki glasila «Avanti!». za katero je Nenni napisal članek pod naslovom «Eidini možni odgovor«. V članku se predvsem trdi: ((Mogoče obstaja ves demo-kristjanski kongres v vprašanju. ki ga je Fanfani formuliral na koncu kongresnega dela: «Kako je sploh mogoče iti prigovarjat Nenniju, da bi z njim prevzeli preventivne obveze, namesto da z dostojanstvenostjo in trdnostjo čakamo, da pride on s papirji v popolnem redu prosit za avdienco?« Nenni takole nadaljuje svoj članek: «Zdi se mi, da avdience ne bom zaprosil. Zdi se mi namreč, da je prišla KD iz Tridenta na stališču konservativnega atendizma, ko je malo verjetno, da bi bil kdorkoli z levice zainteresiran, da bi pospesevai ali ponujal sodelovanje. Vse. kar se je sklenilo v Tridentu. je v zamudi z razvojem časa in stvari. V zamudi je heterogeni program socialne politike, in sicer ne toliko zaradi svoje vsebine kot zaradi tega. ker ne navaja nikakih političnih sredstev za njegovo izvajanje (razen nesmiselnih želja za novi 18. april, čeprav s popustom, ki so tudi izven stvarnosti)«. Polem ko omenja, da je na prejšnjem kongresu v Neaplju. Gronchi postavil novi večini «iniciative» zvito vprašanje: «S kom boste izvaiali reforme svojega programa?« pravi Nenni, da se je to vprašanje v Tridentu ponovilo z mnogih strani, od poslancev Sulla, Prstoreja, Penazzata. ((previdnega Gonelle« od «mladih z levice« in nato nadaljuje: »In vendar je imel kongres v Tridentu pred očmi predpodobo usode, ki čaka fanfanijevski «Ne.w Deal«. v podajanju obračunov dveh predsednikov vlade, ki sta po kongresu v Neaplju vodila vlado.« Nenni je označil Scelbov obračun kot »ničev« in kot »melanholičen obračun Segni-ja, ki je bil obračun človeka ki čaka na naslednika kot na odrešitev«. Potem ko trdi, da ima Segni v aktivi »samo nekatere stvari, ki jihv je uspel spraviti naprej s pomočjo so-cialistov«, pravi Nenni. da sta v zamuidi programa notranje in zunanje politike. «0-čitno je torej, kako je refor-mizem večine na kongresu v Tridentu samo pregrinjalo negibnega konservatizma. ki o-staja celo tostran kipenja socialne iniciative v naprednejših sektorjih buržoazije. Prav zaradi tega je kongres v Tridentu nazadovanje in razočaranje. mogoče celo za same udeležence kongresa, za katere so mnogi listi zabeležili očitno preusmeritev proti levici«. Potem ko pravi, da ne ve. kakšen vtis bodo napravile na socialdemokrate besede, ki jih je Fanfani njim posvetil, ko je dejal: «Za sedaj je naša dolžnost, da okrepimo položaj socialdemokratov in da jih ne pustimo v zadregj v tem kočljivem trenutku, če prav nočemo. da bi padli v Nennije-vo košaro kot zrele hruške«, zaključuje Nenni: «Resnica je, da je kongres v Tridentu delal bolj učinkovito, kot bi se moglo misliti, da bi postavil socialistično združitev v okvir alternative. Nasproti KD. ki prihaja s kongresa v Tridentu. čaka socialiste vseh tendenc samo ena stvar: združiti se. da postavijo kar najbolj hitro mogoče pred ljudstvo v okviru alternative zahtevo za zamenjavo političnega vod‘tva države, zahtevo po novi politiki in novi večini.« Pač pa s» v liberalnih krogih zelo zadovoljni s Fanfa-nijevim poročilom. Tako «Giornale dTtalia«. g’asilo krogov Confindustrie in Ma-lagodija, hvali program v de-mokristjanski resoluciji ter pravi, da ga je mogoče izvajati v sedanji vladni koaliciji. Tudi «Globo» poveličuje Farfaniia. ki s svoio metodo možnosti na vse strani bolj ugaja na desnici kot pa na levici. List zaključuje s poudarkom. da je mnogo točk v Fanfanijevi resoluciji, zlasti na gospodarskem in finančnem področju, ki bi si jih Malagodi lahko prisvojil. Danes se je sestal tudi osrednji odbor radikalne stranke, ki je ugotovil, da je KD dala izmikajoč in negativen odgovor ' na temeljna vprašanja političnega položaja. Glavni svet CISL je razpravljal o vprašanju sindikalne združitve. V skle S tržaško ljudsko igro «Šagra» je SNG otvorilo novo sezono Velik uspeh celotnega ansambla ob napolnjeni dvorani - Danes dve ponovitvi na stadionu, v naslednjih dneh pa predstave v okoliških vaseh Dolg, predolg je bil — sicer zasluženi — poletni odmor naših gledaliških umetnikov. Močno smo že pogrešali njihove nastope, tiste lepe večere, na katere smo se navezali in ob katerih smo uživali skoraj vedno s polnim zadoščenjem nam tržaškim Slovencem žal tako skopo odmerjeni obrok kulturne hrane v svojem jeziku, v lastni umetniški odrski besedi. Kam bol) naravno zato, da je bil sinočnji večer za ljubitelje slovenske kulture in našega gledališča še posebej, velik praznik, dogodek, ki se je sicer ponovil že dvanajstič po zadnji vojni, a ki je kljub temu in prav zaradi tega naš vsakoletni veliki dan — uood v novo kulturno sezono. Otvoritveno predstavo našega SNG smo pričakovali nestrpno in z zadoščenjem lah- Dijaška Matica vrši veliko kulturno »n socialno poslanstvo. Mi vsi smo ji dolžni pri tem njenem plemenitem delu pomagati. Zato postanimo njeni člani in zbirajmo prispevke za sklad Dijaške Matice. Lenčke, Valerije Silove kot vdove Marikc Štefke Drolče-ve kot Tončke, Eme Starčeve kot Katke, Leli Nakrstove kot Tince, Tee Starčeve kot Min-ce pa di Julija Guština kot Pepija, Rada Nakrsta kot vdovca Rudeža, Mihe Baloha kot Vaneka, Jožka Lukeša kot veseljaka Franceta Kapuna, Mrdesta Sancina kot prekup- do. Delavci ACEGAT so zadovoljni, da so se pogajanja premaknila z mrtve točke, kajti pretekli torek je že kazalo slabo. Skupščina pekov Včeraj je bila na sedežu nove Delavske zbornice CGIL v Ul. Zonta 2 skupščina pekovskih delavcev. Tajnik čevalca Zeža Staneta Stare- stroke je orisal številnim u- ko rečemo, da smo jo pričakali tako, kot je prav in kot je želeti, da bi spremljali tudi ose nadaljnje predstave, ki si bodo sledile tja do srede poletja prihodnjega leta. Dvorana na stadionu «Prvi maja je bila polna do poslednjega sedeža in vstopnice so bile skoraj razprodane že v predprodaji. V fojerju in v dvorani je vladalo praznično vzdušje, bo. Ije — praznična domačnost v krogu znanih in novih o-brazov, izražajočih veselje in zadovoljstvo, da se nam bodo odslej zopet odpirale zavese po naših odrih. In SNG nam ni ostalo dolžnik. Pripravilo nam je uprizoritev, ki mora še prej kot pohvale strokovnega kritika, bit; deležna pohvale vseh tistih. ki predstav ne gledajo samo z očmi kritika, temveč 2 očmi in dušo gledalca iz množice, tistega, kateremu je in mora bit’ naša gledališka dejavnost tudi namenjena »Fagraa pogojnega tržaškega pisatelja Rada Pregarca, ie ljudska igra v pravem pomenu besede Igra kot nalašč za naše odre, predvsem oko-ližKe, in zakaj bi tega ne zapisali odkrite, tudi za naš »mestni oder*. Igra, ki jo bodo povsod sprejemali z navdušenjem, zato ker ni naša samo po kraju dogajanja m po domačnosti govorice, temveč tudi po mentaliteti.. Igra, ki nam v odrski besedi ohranja kos naše pristne nedavne preteklosti m ki se bo tudi zaradi tega prav gotovo uvrstila v »zelezni repertoar* slovenskih ljudskih folklornih iger. Umetniškemu vodstvu našega SNG smo prav zaradi tega še posebej dolžni priznanje in zahvalo. Kako je prišlo do odrske ! priprave Pregarteve «Sagrea so n asi čitatelji lahko zvedeli iz včeraj objavljenega intervjuja z umetniškim vodjo | in režiserjem tov. Jožetom Babičem. Njegovim prizadevanjem je odlični ansambel SNG dodal sinoči uprizoritev, ki je vredna ugleda našega gledališča, uprizoritev, ki se po kvaliteti uvršča med najboljše stvaritve ansambla. Posamezni tiki so bili podani tako prirodno in dognano, da se nam je včasih zdelo, kot da nismo v dvorani, pač po res nekje v kraški vasi na nekem brjarju tam pred 50 in vet leti. Pa ne samo posamezni liki: vse okolje z nošami, z govorico, s petjem, z običajt, s sceno — sicer stilizirano, a kljub temu domačo — in sploh vse dogajanje je v največji meri prispevalo, da smo doživljali kot v resnici zgodbo od razposajene «šagre» v začetku, do tragedije, ki je logično dozorevala in nezadržano izbruhnila v zadnjem dejanju. Kako neposredno, kako pristno in kako umetniško močno so nam igralci - ust od prvega do zadnjega — prikazali ta razpon, govori bolje kot vsak naknadni opis dejstvo, da je celotni avditorij res doživljal dogajanje na odru, da se je njegovo zadržanje od sproščenega smeha stopnjevalo do vrhunskih prizorov, ko je bilo mogoče v splošni tišini v dvorani čutiti dih posameznikov. Res bi bilo krivično omejevati se tudi v našem poročilu samo na glavne vloge. Prav vsem gre priznanje v najuišji meri: od Nade Gabrijelčičeve kot Matere Marjane, Zlate Rodoškoi/e kot šintča kot Jurija, Silvija Kobala kot Kmliča, Danila Turka kot krčmarja. Staneta Raztresena kot kmeta Gorjačarja, Antona Požara kot kmeta G.uhca in Josipa Fišerja kot prodajalca. Priznanje tudi vsem plesalcem in svatom ;n vsem, ki so za kulisami prispevali k uspehu uprizoritve. Na koncu seveda priznanje Jožetu Babiču za res vzorno režijo, scenografoma Jožetu Cesarju in Vladimiru Rijavcu zn pogodeno sceno, Modestu Štucinu kot lektorju in Oskar, jv Kjudru zn scensko glasbo SNG bo «Sagro» ponovilo v dvorani na stadionu danes popoldne rn zvečer, nato pa bo ta prelepa ljudska igra nastopila pot po okoliških o-dnh, počenši s škedenjskim. openskim itd Ljubitelji slovenskega gledališča, oglejte si vsi do poslednjega to uprizoritev, ki vam bo dala toliko zadovoljstva in toliko bogatega kulturnega užitka! -j. -k. deležencem zahteve, ki sta jih sectavila oba tukajšnja sindikata in ki jih bot'o predložili med rapravljanjem za sklenitev dopolnilne pokrajinske pogodbe. Hkrati je tajnik izčrpno orisal novo vsedržavno kolektivno pogodbo, ki so jo podpisali 26. julija. Nato so razpravljali c vprašanju sindikalne enotnosti in c delitvi članskih izkaznic za leto 1957. Razpravljali pa so tudi o raznih organizacijskih vprašanjih in o ukrenih za c-krepitev sindikata. Končno so izvolili novi odbor in potrdi- hovem uresničevanju. li, vsebino pisma, naslovljenega na pokrajinski očbor INAM in na osrednje predsedstvo tega zavoda, v katerem zahtevajo uvedbo proste izbire zdravnika za zavarovance, V pismu s« tudi pritožujejo zaradi zavlačevanja rešitve tega vprašanja, saj bi prosta izbira zdravnika, ki velja že skoraj po vsej državi, zboljšala zdravstveno o-skrbo zavarovancev. Na skupščini so sprejeli tudi resolucijo glede vprašanja sindikalne enotnosti. Vsi navzoči so se strinjali v tem, da je treba napeti vse sile, da se ta enotnost doseže, kar je pogoj za vse nadaljnje uspehe. V resoluciji -o odobrili pobudo tajništva CGIL in se obvezali, da bodo razpravljali o vprašanju sindikalne enotnosti z vsemi svojimi delovnimi tovariši ter navezali stike tudi z drugo sindikalno organizacijo za čosego tesnega sodelovanja pri postavljanju tvojih zahtev in pri nji- STAVKA USLUŽBENCEV B1VSE ZVU VSI URADI KOMISARIATA včeraj zaprti od 10. do 12. ure Stavke se je udeležilo 90 odst. vseh uslužbencev - Jutri sestanek odbora sindikata Včeraj so civilni uslužbenci bivše ZVU. ki so sedaj zaposleni pri vladnem generalnem komisariatu, stavkali od 10. do 12. ure. Stavke se je udeležilo nad 90 odstotkov vseh uslužbencev, tako da 10 bili vsi uradi zaprti. Delo je počivalo na prefekturi, na u-radu za delo. v uradih centra prekvalifikacijskih tečajev, v pomožnih uračih kvesture v Ul. 30- oktobra itd. Kot smo že večkrat pisali, je bila stavka mezdnega značaja. Z njo so uslužbenci protestirali, ker nočejo ugoditi njihovim zahtevam, ki so jih postavili že junija meseca. Tako so jim že oktobra 1954 ukinili periodične poviške, niso jim poenotili prejemkov niti jih zvišali za 4 odstotke, kot določa pogodba za kovinarsko stroko, po kateri se ravnajo tudi plače uslužbencev bivše ZVU, itd. Njihovi predstavniki so šli tudi že večkrat zaman v Rim in prav tako niso nič zalegle njihove intervencije na vladnem generalnem komisariatu. Vsekakor Pa ni imela stavka nobene zveze z zahtevami po čo- Seslanek tajništev sindikatov kovinarjev Včeraj sta se sestali tajništvi obeh sindikatov kovinarjev. Razpravljali sta o resnem položaju v ladjedelnici »Giu-liano«. Po daljšem razpravlja nju o nastalem sporu in po razgovoru s člani notranje komisije ladjedelnice sta tajništvi sklenili, da se bo nadaljevala v podjetju protestna akcija s tem. da delavci ne bodo opravljali nadur. Hkrati sta tajništvi sklenili, da bosta predali ves spor v rešitev uradu za delo. Pogajanja z ACEGAT Včeraj so se nadaljevala med pooblaščeno podkomisijo upravne komisije ACEGAT in predstavniki obeh sindikatov pogajanja za sklenitev nove delovne in normativne pogoia-be. V nasprotju z zadnjimi pogajanji, ki so bila v torek, so včeraj predstavniki podjetja zagotovili, da bodo začeli že sedaj izplačevati odpravnino delavcem, ki bodo Odpuščeni, preden se zaključijo pogajanja o tem vprašanju. S tem je podjetje načelno pristalo na izplačilo odpravnine; sedaj pa je treba določiti samo še njeno višino in datum, od katerega jo bodo začeli izplačevati. Vsekakor pa se bo s stvarjo pečal se občinski svet. Včeraj so razpravljali tudi o dopustih; ker pa se še niao sporazumeli, se bodo pogajanja nadaljevala prihodnjo sre- ZBommm mmojtMtvg Upokojenci socialnega zavarovanja zahtevajo izboljšanje pokojnin Oanes zborovanja po vsej državi, s katerimi bodo podprli novi zakonski načrt o pokojninah, ki so ga predtožiti parlamentu poslanci levice Danej. ob 10. uri dopoldne bo v Kinu ob morju zborovanje upokojencev Zavoda za socialno zavarovanje, in sicer v okviru dneva upokojencev po vsej Italiji. Zborovanje bo še posebno važno, ker se ga bo udeležil tudi predsednik Italijanske zveze upokojencev poslanec Nazareno Bu-schi, ki je tudi strokovnjak za socialnozavarovalna vprašanja. V okviru priprav za č an upokojencev pa je doslej INCA priredila po raznih mestnih okrajih in na podeželju vrsto zborovanj, na katerih so njeni funkcionarji obravnavali vprašanja upokojencev INPS, Vsa zborovanja na dan upokojencev imajo predvsem namen, podpreti akcijo levičarskih parlamentarcev, ki so že 3. maja letos predložili v c-dobritev parlamentu zakonski načrt za izboljšanje pokojnin, tako da bi znašala minimalna pokojnina 10.000 lir. Na podlagi člena 10 zakona št. 218 z dne 4. aprila 1952 znašajo namreč minimalne starostne pokojnine INPS za u-pokojence nad 65. letom starosti 5000 lir na mesec ter za upokojence izpoč 65. leta starosti in imetnike družinskih pokojnin samo 3500 lir. Upokojenci, ki dobivajo te minimalne pokojnine, so zelo številni. Omenjeni zakonski načrt pa vsebuje med drugim tudi člene, ki določajo priznanje po-starim delav- kojnin vsem cem, ki jih še ne dobivajo, i uvedbo pregibne lestvice in stalno odtegniti pokominske- njihovi možje upokojeni pred 1. januarjem 1945, kar je o-čitna krivica. Tudi zahteva po uvedbi pregibne lestvice in torej draginjske doklade za pokojnine INPS je popolnoma upravičena. Cene namreč stalno naraščajo, pokojnine pa ostajajo večno enake, kar pomeni, da se stalno krči njihova kupna moč in s tem niža že tako revna življenjska raven upokojencev. Zakonski načrt, ki so ga predložili parlamentu levičarski parlamentarci, bi občutno izboljšal položaj upokojencev in večina javnega mnenja se strinja z zahtevo, da je treba izboljšati pokojnine INPS. Toda današnja zborovanja so še toliko bolj potrebna, ker so ministra za proračun in delo ter zakladni minister v imenu vlade predložili parlamentu zakonski načrt, s katerim aicer tudi predlagajo spremembo zakona iz leta 1952, toda na slabše. Vlada hoče namreč spremeniti clen 16 tega zakona, po katerem mora država prispevati za sklad za izboljšanje pokojnin 25 odstotkov celotnin izdatkov in 15 milijard za izplačilo minimalnih pokojnin. To je znašalo doslej okrog 80 milijard lir državnega prispevka na leto. Po novem zakonskem načrtu naj bi prispevala država samo 40 milijard lir na leto, in še to samo dotlej, dokler se ne izvede reforma socialnozavaroval-nih in skrbstvenih ustanov. S tem hoče torej vlada za draginjske doklade tudi za pokojnine. reformo čoločb glede pokojnin vdovam itd. Vdove upokojenih delavcev namreč nimajo sedaj pravice do pokojnine, če fo bili SPREJET PREDLOG PODJETJA ACEGAT Na plinske števce bodo povišali takso Uprovna komisija ACEGAT računa, da bodo s tem povišanjem pridobili letno okoli 60 milijonov lir Včeraj smo pisali, da namerava podjetje ACEGAT povišati takso na plinske števce. Zvedeli smo, da je pokrajinska posvetovalna komisija za cene sprejela zahtevo omenjenega podjetja za povišanje te takse, ki bo prizadelo okrog 60.000 potrošnikov. Do sedaj so potrošniki plačevali 25 lir mesečno takse za števce s petimi ognji. Ta taksa bo sedaj povišana na 65 lir mesečno ali za 160 odstotkov. Taksa za števce z desetimi ognji je bila povšana od 30 na 85 lir. za števce z dvajsetimi »gnj-pa od 40 na 125 lir mesečno. Upravna komisija podjetja ACEGAT predvideva, da bodo s tem povišanjem dobili letno okrog 60 milijonov lir več. Sicer pa je upravna komisija ACEGAT predlagala pokrajinski posvetovalni komisiji za cene povišanje taks na vse števce, t. j tudi na električne in vodne. To zahtevo je komisija zavrnila in pristala samo na povišanje takse na plinske števce. Mnenju smo, da Je povišanje taks na števce najboli protisocialen korak, ki ga je podjetje ACEGAT lahko na pravilo do svojih potrošnikov. To povišanje prizadene vse potrošnike enako, ne glede na njihov socialni položaj. Ko se na primer povišajo cene plinu, vodi ali električnemu toku, imajo potrošniki vsaj možnost, da stedijo, da lahko izravnajo ali vsaj delno izravnajo nove izdatke za te usluge s starimi. Taksi na števce pa se ni mogoče izogniti in jo mora potrošnik plačati ne glede na količino porabe plina, vode ali električnega toka. Zato bo to povišanje prizadelo izključno delavske družine, ki imajo nizke dohodke in ki jih vsaka lira novega izdatka nudo obremenjuje ter znižuje njihovo življenjsko raven. mu skladu 40 milijard letnega prispevka, čeprav je minister za delo Vigorelli svoj čas obljubil, da bodo odtrgali državni prispevek 40 milijard samo za finančno leto 1956-57. To jasno kaže, da vlada ne mara zvišati pokojnin. Spričo teh namer vlade morajo seveda vsi upokojenci odločno podpreti levičarske parlamentarce, da bodo dosegli v parlamentu odobritev predloženega zakonskega načrta, Pri tem lahko računajo na podporo javnega mnenja, j V Trstu je tudi oočinski odbor odobril resolucijo, ki jo je predložil občinskemu s\e-tu svetovalec Radich, ki je tudi funkcionar uetamve IN-A. Ta resolucija vsebuje zahteve, ki smo jih že zgoiaj omenili, to je zvišan ie minimalnih pokojnin, uvedbo pregibne lestvice za pokojnine itd. Podobne resolucije so bile sprejete tudi v chčinskih odborih in svetih drugih italijanskih mest. Sestanek delavcev Tovarne strojev V Ul. Zonta 2 bo v torek ob 17. uri sestanek delavcev Tovarne stiojev. Na sestanku bodo razpravljali o zahtevah kovinarsko stroke po izplačilu 100 ur mezde za dopuste, po dokladi zb menzo, nagradah itd. Zaradi tega sestanka so tudi odložili običajni sestanek odbora FIOM Sestanek glavnega sveta nove Delavske zbornice V sredo ob 18. uri bo v Ul-Zonta 2 sestanek glavnega sveta sine lkatov nove Delavske zbornice CGII. Na sestanku bodo sprejeli dokončne “klepe glede delitve članskih izkaznic za leto 1957. * * * V torek ob 20. uri pa bo v Ul. Zonta 2 skupščina uslužbencev podjetja AGIP, Na dnevnem redu je vprašanje znižanja delovnega urnika cb nespremenjenih mezdah. vannini hudo ponesrečil. O-tick je okrog 10.45 šel skupno z mamo, ki ga je trdno držala za roko po omenjeni ulici, ko se je mali Stelio naenkrat iztrgal in zbežal na cesto. V istem trenutku pa je privozil neki motociklist in podrl otroka na tla, kjer je obležal hudo poškodovan. Z nekim zasebnim avtomobilom so ga takoj odpeljali v glavno bolnišnico kjer so mu u-gotovili hude poškodbe na čelu in na levi ličnici. Pozneje jc prišel v bolnišnico tudi vozač, ki ie povedal službujočemu zdravniku svoje ime končni ureditvi staleža teh uslužbencev. Jutri se bo sestal odbor sindikata uslužbencev bivše ZVU, da se pomeni glede nadaljnje akcije. Ze sedaj pa so 3e razširile vesti, da bodo ••indikalni predstavniki prihodnji tečen stopili v stik z dr. Palamaro, ki naj bi šel nato intervenirat v Rim k podtajniku predsedstva ministrskega sveta Russu za rešitev nastalega spora. Združenje nameščencev sindikata, v katerem so včlanjeni v glavnem višji funkcionarji, pa je izdalo včeraj sporočilo, v katerem zavrača obtožbe sindikata uslužbencev stare DZ v zvezi s sabotiranjem stavke. V poročilu tudi pravi, da niso točne trditve omenjenega sindikata glede uvrstitve bivših uslužbencev ZVU v državni sta-lež. Pristaniški promet v mesecu oktobru Agencija ASTRA sporoča, da se bo promet tržaškega pristanišča v tem mesecu ponovno normaliziral. Kot smo pred nedavnim pisali, se je pristaniški promet v septembru znatne zmanjšal. Pričakujejo, da bodo v tem mesecu vkrcali 55.000 ton blaga. (Septembra so vkrcali skupno 51.708 ton blaga, lani oktobra pa samo 39.651 ton). Na to povečanje bodo vpliva le večje pošiljke magnezita, nitratov ir. železniških tirov za čezmorske dežele, ki jih bodo vkrcali pied koncem meseca Glede blaga, ki bo prišlo v tržaško pristanišče po morju, pa predvidevajo, da bodo izkrcali približno 180.000 ton, kar je za okrog 40.000 ton več kot preteklega septembra, ko so izkrcali skupno 140.498 ton. Kljub temu pa bodo prihodi blaga v tem mesecu za nad 20.000 ton manjši od prihodov oktobra lani, ko so dosegli skupno 209.652 ton. Sicer pa so lani oktobra izkrcali v Trstu 50.000 žitaric več kot v mesecu. Prihodi raznega blaga pa bodo dosegli približno 28.000 ton. Gornji podatki se nanašajo samo na prihode in odhode blaga skozi Javna skladišča. Poleg tega imamo v Trstu še promet lesa skozi lesno pri- in naslov. Gre za čevljarja Ar-tona Tostija iz Ul. XX. sep-I stanišče, petrolejski promet ir. tembra št. 27. | promet rud za livarno ILVA. Zato agencija ASTRA ugotavlja, da se bo s tem promet v tržaškem pristanišču ponovno normaliziral in meni, da I , Posledica omedlevice Grški pomorščak Christas U-drais doma iz Pireja, ki je prišel v naše pristanišče z ladjo «Cristina», ni imel sreče med svojim sprehodom po mestu. Okrog 12- ure ga je na Trgu Ponterosso prijela o-medlevica in je padel na tla. Pri padcu se je močno udaril v glavo, da so ga morali nezavestnega odpeljati v bolnišnico. Zaradi hudega udarca so si zdravniki v bolnišnici pridržali prognozo. je bilo zmanjšanje prometa preteklega septembra samo prehodnega značaja. TRST • IH. CAROtICCt, 15 Tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, naočniki za otroke, precizna šestila, logaritmična računala. IZPRED PRIZIVNEGA S0D1SCA OBSOJENI ŽELEZNIČAR dosegel popolno zadoščenje Sodišče ga je oprostilo bodisi obtožbe groženj bodisi nošenja orožja Včeraj se je 'zagovarjal Hčerki in njenemu ljubimcu ‘pa je dejal, naj ga počakata doma, češ da že dolgo čaka, da bi se z njima resno po- pred' prizivnim sodiščem 47-letni železničar Giuseppe P-iz Miramarskega drevoreda, ki ga je 6. julija obsodil sod- govoril. — “ Kasneje je na svojem do- SNG za Tržaško ozemlje DANES 21. oktobra ob 16. in ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj» Rade Pregare: ŠAGRA Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. * * * V terek, 23. oktobra 1956 ob' 20.30 uri v kino dvorani v Skednju Rade Pregare ŠAGRA • • * V sredo, 24. oktobra ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Rade Pregare ŠAEAA GOSTOVANJE PRVAKOV jugoslovanskega gledališča Marija Crnobori, Ljubi-ša Jovanovič, Mata Miloševič, Viktor Starič. V nedeljo, 28. oktobra ob 20.30 v Avditoriju v Trstu Bernard Shaw osnovnih šol Esperia Miigilia, zidar Carlo Marži in gospodinja Adela Jamiok vd. C esc u tu, železničar Ennio FerugLio in prodajalka Novella Doller, šofer Bruno Coronica in šivilja Nerina Guitim-čič, karabinjer AUredo SfUigoi m šivilja Lola Di Qual. Giuseppe Impelluso in Anna Luci a Bonetiti, Franc Zarkovič in Mercedes Bian-cuzzi, Emilio Stasi in Aurella Pennacchi, upokojenec Giovanni Tateo in gospodinja Raffaella Gimma, zidar Viktor Vesnaver in gospodinja Albina Gomolj, inženir Livio Runco i*n uradnica Li-cia Baselli. LOTERIJA Filozofska komedija Koncertna uprizoritev dramskega kvarteta Radia - Beograd BENETKE 65 24 9 41 88 BARI 31 32 29 66 68 CAGLIARI 61 46 9 23 42 FLORENCA 79 7 45 72 67 GENOVA 64 49 41 79 5 MliLAN 82 86 27 69 36 NEAPELJ 32 71 11 85 28 PALERMO 9 70 10 28 89 RIM 14 47 74 16 89 TURIN 34 42 26 40 71 »Roparji«; 20.50 Iz Prvi aplavz; 22.15 Film krovu#; 22.45 Pesmi sreče, «■ Športna nedelja. Mali ogla*' MOTOGUZZI: Motorni z nosilnostjo 259 kg, Cen« ka motorna kolesa _ V«0aeoft' stava. Okoristite se * ^Miačl mi. Pribor, verige, .,T (SE Avtomotodiesel - popravna, MASCOLI. F. Severo lk KOLESA, moška in « ljena. po 7.000 lir ko1«» prevoz blaga po J«™ * prevoz Diaga _ torna kolesa 0°."dEm obroke Marcon Ul Pl«-- ^ PRAZNO »h op^n««1 vhod s stopnišča, Telefonirati na uprav® .nrejmep KROJAŠKO VAJENKO »r takoj. Krojaftnica Bogateč, XX Settembre 22. Slavka mesarjev Delavskih zadrug Tudi včeraj so stavkali vsi uslužbenci mesnic Delavskih zadrug. Vodstvo podjetja nadaljuješ pritiskom na uslužbence in širi gasove, o katerih smo poročali že predvčerajšnjim, to je da so njihove zahteve pretirane ter da bo moralo zato podražiti cene mesu. Seveda so vse to samo špekulacije, kajti zasebni mesarji so ze sprejeli zahteve svojih uslužbencev in jim plačujejo novo poenoteno mezdo. Razen tega ni meso v Delavskih zadiugah mnogo cenejše kot drugod. Včeraj so se uslužbenci mesnic Delavskih zadrug sestali v Ul. Zonta 2 na skupščini. Obravnavali so nastali položaj in sklenili, sklicati skupščino vseh uslužbencev Delavskih zadrug in se z njimi pomeniti o širši akciji v o-brambo uslužbencev mesnic. Tako bo jutri ob 20. uri v krožku «Edera» v Ul. Zudec-che skupščina vseh uslužbencev DZ. nik na 20 dni pripora zaradi groženj in pa 2000 lic globe zaradi nedovoljenega nošenja noža. Proti tej obsodbi se je P. pritožil na prizivno sodišče, ki ga je popolnoma oprostilo obtožbe groženj, češ da se mora njegovo dejanje >ma-trati za zakonito obrambo; prav tako je razveljavilo globo zaradi nošenja orožja, ker to dejanje ne predstavlja prestopka. Do dogodka, zaradi katerega je prišel železničar pred sodišče, je prišlo 19, oktobra lani zaradi njegove prevelike vneme pri obrambi čednosti in časti njegove I9-letne hčerke Marije; ta je bila namreč že precej časa v ljubezenskih odnošajih s 34-letnim u-radnikom Arcangelom R., ki je poročen ter ima tudi hčerko, ki pa živi ločeno od žene. Staršem ni bilo prav, da je hčerka Marija, ki je tudi že mati, saj ima 2 l«li *n P°* staro hčerko, hocila z R. Zaljubljenca pa se ninta zmenila za starše, zaradi česar je bil vedno ogenj v strehi. O-menjenega dne je dekletova mati našla parček v Miramar-skem drevoredu blizu bar-kovljanskega železn. nadvoza. Zena, ki je pestovala svojo vnukinjo, je nahrulila hčerko in ji rekla, naj raje pazi na Huda prometna nesreča Včeraj riopo dne se je v Ul Gmnastica 3-!etni Stelio Gio- mu pozval uradnika R., naj končno pusti njegovo hčerko pri miru, če si hoče ohraniti zdravo kožo. Nastal je zopet prepir in železničar je vrgel mladeniča iz stanovanja. Dekle je šlo za njim in oba sta se untavila na cesti ravno pred hišo. Železničar je stopil k oknu in prepir se je nadaljeval. Mladenič, ki so ga železničarjeve besede užalile, ga je pozval, naj pride na cesto, da se spoprimeta. Železničar je nato pričrvel na cesto in zagrozil svojemu »zetu«, da ga bo ubil, Pri tem je potegnil iz žepa nož ter začel mahati z njim okoli sebe. Dekle je začelo seveda kričati, R. je rkušal izbiti železničarju nož iz rok, pri čemer se je tudi lahko ranil. Ko pa je videl, da mu slaba prede, jo je odkuril in odšel naravnost na kvesturo, kjer je prijavil očeta svojega dekleta. Ko so drugi dan očeta prijeli, je priznal, da je grozil z nožem, dejal pa je, ča je storil to samo zato, da bi mladeniča ustrahoval in ga prisilil, da pretrga odnose z njegovo hčerko. Nož pa je potegnil iz žepa, ker je mislil, da je tudi njegov nasprotnik oborožen, kajti v temi ga ni mogel dobro opazovati. Po tem dogodku je bil in „Gorenjski kvintet" v Lokvi pri Divači Ljubitelje slovenske pesmi, poskočnih polk in valčkov vabimo danes 21. oktobra t. I. v Lokev, kjer bo pod okriljem PD #Tabora gostoval znani «Gorenjski kvintet». Na sporedu je koncert narodnih in umetnih pesmi, potem pa ples in razvedrilo. Začetek ob 15.30. Pripravljalni odbor P D «Tabora vabi k številni udeležbi’ MOŠKI PEVSKI ZBOR Prosvetnega društva PROSEK - KONTOVEL priredi v nedeljo, 28. oktobra 1956. v dvorani na Kontovelu ob 17. uri KONCERT UMETNIH in NARODNIH PESMI pod vodstvom Milana Pertota. Besedila pesmi bo recitiral Stane Raztresen, član SNG. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammello. Drev. XX. sept. 4; Crevato, Ul. Roma 15; Giusti, Greta, Strada del Friul-i 7; Gmeiner, Ul. Gioilia 14; A'lla Maddalena, Istrska cesta 43; Pren-dini, Ul. Vecellio 24; Serravallo, Ul. Cavana 1; Zanetti, Testa d’o-ro. Ul. Mazzini 43; Harabaglia v Barko vi j ah in Nicoli v Skednju. NOČNA SLUŽBA LEKARN V OKTOBRU INAM - Al Cammello. Drevored XX. septembra 4: Godina, Trg Sv Jakoba 1: Sponza. Ul. Montorstno 9 (Roian); Vemari, Trg Valmaura 10; Vielmetti. Borzni trg 12; Harabaglia v Bar-kovliah in Nicoli v Skedniu. Izleti Ezcelsior. 14.00: »Jokala bom jutri«. S. Hayward. R. Conte. Fenice. 14.00: »Aleksander Veliki«. R. Burton. D. Darrieuz. Nazionale. 15.00: «Zeml]a eksplodira«. K. Moore. L. Maxwell. Filodrammatico. 14.00: »Umetni- ki in modeli«. D. Martin. J. Levvis. Suptrcinema. 14.30: »Giovanni, vodja črnih tolp«. V. Gass-man. Arcobaleno, 14.30: »Nebeški stebri«, J. Chandier, D, Malone. Astra Rojan. 15.00: «Skržat», S. Bondarčuk, L. Trelikovskaja. Capitol. 14.00: «Pffft... in ljubezen splahne«, K. Novak, J. Hollidav. Cristallo 14.30: »Oče, mati, sobarica in jaz«. R. Lamourex. G. Morlay. Grattacielo. 13.30: «Umetniki in modeli«. D. Martin, J. Levvis. Alabarda. 14.00: »Kot prej... bolje kakor prej«. R. Hudson. G. Sanders. Ariston. 14.00: »Mostovi v To-ko-riju«. G. Kelly. W. Holden. Armonia. 14.00: »Prerija brez postave«, G. Montgomery, B. Bct-nett. Aurora. 15.00: «Tosca», F. Duval, F_ Corelli. Garibaldi. 14.00: »Čudni detek- tiv«, A. Guinness. Ideale. 16.00: »Puščica v prahu«, S. Hayden C. Gray. Impero. 14.00: »Rižno polje«, E. Martinelli, M. Auclair. Italia. 14.30: «Sedem žena za enega moža«, C. Parker, R. Harrison. S. Marco. 15.00: »Nailepša ženska na svetu«. V. Gassman, G. Lollobrigida. Kino ob morju. 15.00: »Vražji general«, C. Juergens. Moderno. 14.00: «Sneg na Kili-mandžaru«, A. Gardmer, G. Pečk Savo a a. 14.00: »Izgubljeni sin«, L. Turner, E. Purdom. Mladoletnim prepov. Viale. 14.30: «Onkan v Yalu», J. Hodiak. L. Christian. Vlttorio Veneto. 13.45: »Zaljubljenci«. A. Lualdi. F. Inter-lenghi. Belvedere. 14.00: »Slonova steza«. Marconi. 16.00: »Pohuišanle v zavodu«. B Grable, S. North. Massimo. 14.00: »Gangsterji na ringu«. A. Murphv. B. Rush. Novo cine. 14.30: »Senca«, M. Toren. G. M. Canale. Odeon. 14.00: »Smo možje ali korpprali«, Toth Radio. 14.30: »Pesem izseljenca«, L. Tajoll, M. Berti. Venezla. 14.00: »Neizprosni ko- njenik«. C. tVilde. Y. De Carlo. Skedenj. 18.0Q: «Veliko upanje«. NOV O: KITAJSKE W KO«*-SKE PRAVLJICE ^ Janez Jalen: BOBW Sam Lojze Zupanc: ZAKLAD NA KUČARJU L Mladinska: BELK^ TRŽAŠKA KNJIGAR Trat - Ul. Nt. Tr»očI»*» Telefon »7-*9S J IZLET SPD NA VREMSCICO SPD v Trstu priredi dne 28. t. m. izlet na Vremščico. Pojasnila in vpisovanje na sedežu društva v Ul. R. Manna 29 med 19. in 20. uro od 22. do 26. t. m. Darovi in prispevki Dijaški Matici darujejo: Bernard Garašič 1000, Viktor Hočevar 1000, Zdenko Colja 1000, Franc Udovič 1000, Ana Gbersnel 1000, Ema Tomažič 2000, Benta Trampuž 1000, Ostrovška 1000, Mikolj 1000. Just Colja 1000 in Ana Vecčhiet 500 Ur. svojega otroka, kot da se po- . tepa z ljubimcem. Nastal je J ‘orej železničar obsojen i hrušč in trušč, ki j« priklical *ot smo že dejali, tudi opri še očeta, ki je delal v bliži- !fen- ni. Stopil je k zidu ob želez-1 Preds. Fabrio, tož. Arnodeo nici in pozval vse tri, naj ee branilec V. Bologna, zap. Ra- nehajo prepirati na cesti, j chelli. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. oktobra t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 5 oseb, porok pa je bilo 12. POROČILI SO SE: slikar Clau-dio M and er in gospodinja Lore-da.na Bisca. zdiravnik Ferdipando Ceretti in zdravnica Leda Maria Sussi, vojni invalid Josip Dodič in gospodinja Marcel la Radin, delavec Silverlo Clacchi in delavka Mania Lidia Crisman, trg. pomočnik Giorgio Pastori in ptetilja Maria Lo Kusso, študent Aldo Aloi-si in šivilja Luigia Lidia Guglia, karabinjer Silvio Comisso in gospodinja Licia Bassi, zidar Feliks Cok in gospodinja Marija Rojec, mehanik Just Pečar in gospodinja Duilia Od oni, trgovski pomočnik Bruno Ban in frizerka Maria Bari, mehanik Baldino Alessio in gospodinja Romana Mian, podoficir finance Giuseppe Debrevi in bolničarka Giovanna Musco, UMRLI SO: 78-letna Annunzia-ta Spizzamiglio vd. Paslan, 80-let-na Marija Juričič vd. Marcon, 63. letni Costantino Fllippi, 66-letni Mario C reva'in. 84-letni Antonio Fabbri. OKLICI: geometer Licio Granata in gospodinja Marina Marinzu-lidh, električar Ervino Bolsi in gospodinja Karla Cok, šofer Ro-dolfo Cernlz in prodajalka Iole Filippl, delavec Bruno Mahne in baristka Felicia Zattera. slikar Giovanni Augusto Antonini In delavka Maria Polencig, ribič Remi-gio Civran in gospodinja Cornelia Mamiilovidh, trg. pomočnik Tulilo Zorzenoni In gospodinja Maria Zigarella, zidar Romano Mah. nič In šivilja Nivea Oblak, mehanik Giuseppe Grazioso In šivilja Bianca Scherl, bančni uradnik via Hrovatin, lekarniški zdravnik dr. Mario Carli in gospodinja Stl-Gaetano Garretta in učiteljica Ob 11.30 jr.f se je 16-Uine-mu mehaniku Lucianu Pitto-nu stanujočemu pri S. M. M. ■Sjiodnji št. 1529, spodrsnilo in je padel na tla, ko je delal v industrijskem pristanišču Pr; padcu si je fant razbil nosno kost in se poškodoval drugod po obrazu. Ozdravel bo v 10 dneh. NEDELJA, 21. oktobra 1956 TRST POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba; 8,30 Domači odmevi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasba za godbo na pihala; 11.00 Čajkovski: Uvertura 1812; lil.13 Spomini na Sanremo; 11.45 Chopinovi impromptuji; 12.00 Oddaja za najmlajše; 12.30 Koncert pestre operne glasbe: 13.30 Glasba po željah; 14.30 Popoldan, ski koncert; 15.15 Slavni pevci; 15.45 Razne ritmične zasedbe; 16.10 Lebar: «Luksemburškii grof«, opereta v 3 dejanjih; 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Mozart: Koncert za violino in orkester; 18.22 Pojeta Frank Sinatra in Bing Crosby; 18.45 Odmevi iz Budimpešte; 19.15 Predavanje 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport 20.05 Orgle Hammond; 20.30 Pon Chielli: «La Giooonda«, 1. in 2. dejanje; po prvem dej. ob 21.30 Nedelja v športu: 22.15 Orkester Faramer; 22.40 Melodije iz revij; 23.00 Nokturni. TRST I. 9.50 Igra na kitaro Django Rein hardt; 16.00 Reportaža z nogomet, ne tekme; 17.30 Simfonični koncert, dirigira Ottavio Zueno; 19.45 Športna nedelja; 21.05 Cesare Meano: »Bella med norostmi«, slušna igra v 3 dej. BALETNA SOL* Slovenskega narod#*** gledališča v irstu^ Uprava Slovenske!* narodnega gleda^lise Trstu pričenja z nov io, brom 1956 z baletno lo za otroke do # starosti in za im® od 10. do 14. seoen oddelek bo ^ za mladino od «• naprej , Šolo bo vodil P-j kušen: tržaški koreoP Adrijan Villes. ^ Vpisovanje do J®*.. . tobra v Ul. S. Vito ^ tel. 38-236, vsak dan ^ uradnih urah od ^ 13. in od 14. do H- KROJAŠKI SALONpj ZA DAME IN GOSFU*'’ Mlro MosetlCjt Trst, Trg Garibaldi tel. 90-2*0 izdeluje iz prvovrstne!* j, ga najmodernejše obie^, dame in gospode. Prec* dela zajamčena. Cen *u|g, ne — olajšave pn P"" . .ranm/ c — r-- - VELIKA IZBIHA , MODERNEGA BLA^, Elektro-instaiacijskn jetje - Sprejem* 0 naročila tn popravim , nove instalacije vse* električnih **P*a**i3jg, kličite našo št. tel. Viale Miramare 2*-SE priporočam« Avtoprevozniško KANOBEL MEUaB Pridvižni kami®n^ in prikolice ^ Ul. Ippodromo 1*. t*L KADAHKOLI ^ se vam zdi in ne ^ v začetku m*5*0® lahko naročit« n PRIMORSKI DNEVIAJ’ Dovolj, da telefon'! na štev. 37338 »h ntšc ročite vaš naslov mu raznašaicu* K O P E n 5.45. Poročila v slovenščini 13.30 in 19.00. Poročila v ItaUlanščInt: 6.45, 12.30 17.45 m 23 00. 6.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Od Jadrana do Triglava; 8.30^10,15 Spored iz Ljubljane; 10.15 Romantični mo'ivi; 10.30 Zena tn dom; 10.50 Glasbena matineja; 11.30 O-perni odlomki; 11.30-14.00 Spored iz Ljubljane: 14.00 Glasba po željah; 15.00-15.15 Spored Iz Ljubljane; 15.20 Z mikrofonom po Primorski; 15.40 Odmevi pod Nanosom: Nastop moškega kvinteta Iz Postojne; 16.00- 19.30 Spored iz Ljubljane; 19.30 Športna nedelja; 20.00 - 23.00 Spored iz Ljubljane; 23.00 Nočni nitmi. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00, 6.00. 7.00. 13 00 15 00 17.00 19.00 22.00. 6.00 Poskočne melodije za prijetno nedeljsko jutro; 7.35 Operetna in lahka glasba: 9.10 Pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi in domačih napevov; 10.15 Nedeljski simfonični koncert; 11.15 Oddaja za bentdke Slovence; 11.35 Mala revija lahke glasbe; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Opoldanski glasbeni spored; 14.00 Želeli ste — poslušajtel; 16.00 Ernest Petrin: Kragujevac (reportaža); 16 30 Promenadni koncert; 17.30 Radijska igra - Fischer: Večno breme; 18.10 Melodije za dobro voljo; 20,00 Večerni operni spored; 221.00 Kulturni razgledi; 21.15 V svetu ritmov in melodij. TELEVIZIJA 11.00 Reportaža Iz Strasburga; 15.30 Športni popoldan, nato film O G L A S ^ naročite pri nas 1»^° t e 1 e t o n i f * " na št. 37338 ali 9^ . pri Oglasil se bo *•’ gl vas naš zastoPn! vam bo pomagal ^ kovnim nasvetom vzel naročilo. U*rav* etai*” •Primorskega a"' • UNION* Svetovno zn®"® vaeovalnica od J».. 1828 Je v TRS* UL. GHEGA g -tel 27512 - 35939 t*rokuratorRAVN,n 10 Tapetniška .•Si UNEVN1JI ^jgDELJSKO RAZVEDRILO Hje tički !*toc, golob, kokoš) ni!deIjsko pre' ^ trem *■ Posvečeno i'asHk“'- med VevTeČ!na tržaških % le' ®tanuje tudi ‘‘Ploh ,?? Podstrešjih Jmestih^J komfort-Scj nJ?astare'i pri- H da je Vf® kai 5 epetulia znanci ® vse- M°-pa ie tudi 'irj novihPrimeru pri" >»2?« ugotovitev marsičem rehabi- Iftabec . % Pi® , družabno ,1' tnrar -6bno Eadar VSM » Henri? p.° Politič-Pred ]inju demo- V v Trti1 80 prav >n Zr.6tu na ne- J Priv* Pokazali Mt^enost demo- R&11 v poli' ptii ki ^ prav v »C “», K fe ra7v,-g!°'ameriške pChiale v Ulici r^atiii razne an‘ h niso0®. manifesta-P*. 2? blle niti do- J' ni hore, stvar ni- iK^bci »i . nehati, k) l)tiienwali na dre-!kfi 2ali?ga..drevo: spuščati Pa ».in J konec, v * deSi an simpati-rai. monstranti, je [£ Pad 7rZranti’ je gasilce it lil^aškn ^ vrabci H, torba , držali, da p(,s SDr k°nčno kon- ^ > je ^ISOm' Sra' It ie ta- 5 Alo D? Cn^ j clV- (S t)o'®dala’ kako la toči? proti ve' y s Mr SMšJLr-~, v^cv ... Prišel11 notranji !d„®( na ftrtšel, ion^al nedovo-'l k °ddeiknte z dre‘ S ^°rejJl 7abcev! H a vaii ?, dresirati k’ "hi ik°nji, psi, tV hS 1 <>d£ski Podvig t)tjv 11 nove mož- ^ itrf. ”1, Psl. Pe p.?-1,.zakaj bi «8H? Le po-inlStane obleta'’ rJ?Hnicija za nemir- itd?p,er>.Alžir- t„-,jtdr.er- Alzir* h Pdhra ln koliko LjVJa ja apili v pro-^v^ani varnost V«®- de bi u-h h.^deik? tudi dre-1 nu^oko^, vrabcev! ft bl Vrable , agega bll° treba «j 'P iitKa ruma, tem- Vsatricinusove- Mf divizijo. P* je tbl ne bilo S *aj b! na realist , mislijo p°- S h?0vipe^Udi zelo lia Norabec ’| h?br0 np0 dca M jv.Old J®8°VO XShi6 i S'L*0"** S , tila D?erii°- aliepP Is' 'ans Puranovo pogoji o- doma, 'O sla-mraz. lepo Pravijo, konserva-, ker peti. mor- ■ “».i boga-melodijalt? * nebanio s .nekaterih glav- cerkvl -“uvu javnih N t>jrf i°rf magistra- iodvorom. !*« njihovih vrtovih po predmestjih, kako delajo okrog sadnega drevja ali brskajo po plodnih, vlažnih tleh. Mnogi sprehajalci, ki so hodili mimo mene, so gledali v daljavo, ustavljajoč se ob tisti modrikasti pregradi, za katero se je nekaj dogajalo. In usi so imeli na obrazih tisti izraz začudenja, da so še tu, kjer so, in čeprav so bila vsa stremljenja posve- ka in se smehljala. Vprašala me je: »Kaj čakaš?« »Tramvaj!» sem odvrnil. Nasmehnila se je. Toda skriti se ni znala, njen nasmeh ni mogel zatajiti tiste neodločene žalosti, ker ne be mogla odpotovati, dokler je kdo ne bo prijel za roke in je popeljal skozi mestna vrata, ki so za mnoge za vedno zaprta. Potegnila mi je časopis iz žepa, ga prelistala, zadržujoč pogled na fotografijah, zložila in ga spet vrnila v žep. Za trenutek je obstala, se pomirila, me pogledala s široko razprtimi očmi in takrat sem pomislil, da mi bo vse odkrito povedala. Toda namesto tega mi je snela sončna očala in si jih dala na nos. »Glej, takoj je bolje! Kupila si bom prav takšne. Nisem vedela, da imaš tako Upa očala. Ah, kupila bom ene, morda še danes«. Njej je bilo zdaj bolje, ker je skrila svoje oči, razsvetljeno mestno Zidovje je. bilo, mehkejše svetloba tišja, toda meni je bilo vendarle ve,liko bolje, ker sem se spominjal tistega kraja, kamor sem lahko šel, kadarkoli sem hotel. To je bila vas Lug. Skoznjo bi šel samo, da vdih- nem vonj po konjih, potem po bi se napotil k hribčku na koncu vasi, zasajenem z vinogradi' in sadnim dfev-jcm, V zgodnji pofnladi je bila rdečkasta prekopana zemlja polna klic in ličink lanskih žuželk in tirane so krožile nad njo in jo ho-tiile; tu in tam so zakra-kale in se spustile na golo vejo. Zdaj na hribu ni gole zemlje. Vse je pokrito z zelenim življenjem. Celo vsekano pot je malone vso prerasla trava. Sadno drevje, se šibi do tal po zrelih plodovih gomazijo mravlje in vsakršni žužki; češnje so še bolne zaradi polomljenih vej; trte so urejene v vrste in privezane k preperelim kolom. Tam je bil moj ded. Tam sem bil tudi jaz, na drugi strani pa je bila vas Golo bok. Sedel sem pod višnjo na snopu suhe trte. Po travi so lezle mravlje p ostajale, se sklanjale nad drobtinami kruha, gledale, vohljale in tv in tam je kakšna odšla, otovorjena z belo drobtinico. Mahajoč s krili je pritekel piščanec in skakal za metuljem, ki je letel v valovitem letu. Preganjal ga je s stegnjenim vratom in zdelo se mi je zelo smešno. Zasmejal sem se glasno, tako glasno, da je odmevala dobrava in kmalu potem mi je odgovoril neki glas: «E j!« Zažvižgal sem in čakal, da se bo spet oglasil, toda na moje žvižganje ni odgovoril; samo kokoš je zako-kodakala za zidanico. Njej se je kmalu pridružil še petelin. Pod višnjo sem sedel sam samcat Brenčali so čmrlji: a tam, pred menoj, progasta od raznobarvnih njiv, je bila široka, sama, daljna ravnina ki so jo ustavljale Vrbine. Nem dim, glas. spomin. V daljavi so kipele gore, na katerih še nisem bil. Tako zleknjen v žuborenje pradavnih glasov sem sprejel dih jugozahodnega vetru, ki je. neopazno mečkal krošnje ter tu in tam obrnil kak list, in skladal sem se s tem komaj opaznim drhtenjem zemlje in bil sem vse to, kar je bilo okrog mene, in dobro mi je bilo in — zdi se mi — čutil sem, da nekaj razumem, in čeprav nisem vedel, kaj bi to moglo biti, sem bil gotov, da je to velika in važna stvar ta ista stvar, ki se mi je tako cesto izmikalu, vabeč me, naj vedno hitreje in hitreje in do onemoglosti hitim za njo. Takrat je bila v meni. Takrat je bilo poletje — konec julija■ Zelene meje so obdajale rumena strnišča, po katerih so se vrstile kopice požete pšenice. Takrat sem bil z zemljo, z vsemi temi stvarmi okrog sebe tako tesno spojen, kot da sem prvikrat spoznal vse vzroke svojega bivanja, in tako sem razumel, da je to tisti moj kraj, kamor se moram vrniti, kot mestna pomlad napade melanholične prišleke. Zakaj dolgo, zelo dolgo in neprestano je trajal nemi dvogovor med nebom in zemljo, med daljavo in menoj. Nedaleč se je dvigal stožčast vrh, dalje pa, na desno, je bilo videti hiše. Za hišami je bila globel: dobro sem jo poznal, ker sem pohajal po njej s psom. Potem se je začel mlad gozd; tudi do tja sem prihajal, toda kaj je za gozdom, nisem vedel. .. .. ... m: r~ j, » Šolsko leto se je pričelo. Dijaki in dijakinje trgovske sole in slov. učiteljišča so se usuli iz poslopja pri Sv. Ivanu (Foto Mario Magajna) ZANIMIVOSTI IZ ZNANO Nova veda: Mikrurgija Nova znanost odkriva skrivnosti narave - Neznaten drobec je odkril sled za morilcem - Celice pod drobnogledom Neko noč je neznan morilec umoril žensko v samotnem parku na robu Filadelfije (ZDA). Folicija. ki je bila takoj zjutraj obveščena o u moru, m našla nič drugega kakor sledove avtomobilskih koles. Siedovi so vodili po precej vijugasti ozki cesti, čez katero segajo veje velikih dreves. Detektiv, ki mu je bila poverjena natančna preiskava, je v svojem avtu skrbno vozil po teh sledeh in si jih natanko ogledoval. Naposled je ugotovil, da je neznani morilec zavil iz parka na betonirano glavno cesto in zdirjal v noč. Tu je bilo konec zasledovanja. Morilec je, da se izrazimo športno ali policijsko, zmagal v prvi rundi. znal, ne da bi vedel, da je njegov avto odnesel na strehi praske v noči umora. Na jadrnem begu je morilec preslišal šum veje, ki je oplazila streho... Poznal sem vsako drevo okrog svojega vinograda, vse griče, ki sem jih lahko videl naokrog, in vedno me je kaj pričakovalo, kadar (Nadaljevanje na 5. strani) Prevedel J D. Detektiv je obrnil svoj avto in se popeljal nazaj na kraj zločina. To pot je vozil še previdneje kakor prej. Na najbolj ozkem ovinku je peljai njegov avto čez majhno vzpetino. Tedaj je slišal detektiv kako je veja oplazila streho njegovega avta. Takoj je u-stavil, potem pa peljal počasi nazaj, tako da je streha spet prišla v stik z globoko visečo vejo. Zdaj je prešinila detektiva pametna misel, da mu je začela kri v žilah kar živahno utripati. Morda, morda, je tale veja tudi na strehi morilčevega avta, ki je zdrvel tod, posnela nekaj sledov lo-šča, morda bi zadostovalo samo nekaj drobcev s strehe mo. rilčevega avta... Res, cesta je bila tu zelo ozka in vzbokli-na je bila tik pod globoko visečo vejo. Morilčev avto se je gotovo dotaknil veje. oziroma narobe, veja je gotovo oplazila morilčev avto. Detektiv je vzel vejo s seboj in jo odnesel v mikrur-gični laboratorij. Kaj je mi-krurgični laboratorij, boste takoj spoznali, ko ■ vam povemo. da se je tista globoko viseča veja razodela v njem kot kažiprst pravice in maščevanja. Z orodji, ki so Jako majhna, da bi lahko celo garnituro spravili pod naprstnik, je mikrurg, kakor se imenuje strokovnjak v takih laboratorijih, posnel čisto neznatne drobce z veje in jih položil pod neizprosno bistro oko svojega mikroskopa. In kaj je našel mikrurg pod mikroskopom? Našel je majcene barvne pikice, tolikšne kakor najdrobnejši mozolčki ali ogrci na nosu... Kriminološka uporaba je samo en dokaz za to. kakor lahko pomaga mikrurgija odkrivati mnogotere doslej nerešljive probleme. Kaj je torej mikrurgija? V grobem povedano je to znanost, ki secira tisto, kar je nevidno, se pravi, najdrobnejše drobce snovi. Secira jih z mikroskopsko majhnimi dleti, kaveljčki, pincetami m drugim orodjem pod močnimi drobnogledi. Mikrurg prof. Benedetti iz- Ithake v državi Nevv York je nedavno razjasnil neko vprašanje, ki je bilo znanstveno zelo pomembno. V Kitajski pokrajini Jinan so izkopali arheologi nekatere drobce «svetih» kosti. Starost teh redkih ostankov so ocenili na več ko 3000 let. Kosci so bili okrašeni s preprostimi risbami v temnordeči barvi. Znanstveniki bi bili ra di dognali, kako je to barvilo kemično sestavljeno, seveda, ne da bi kakorkoli poškodovali ali spremenili dragocene kosti. Profesor Benedetti ie uporabil dleto s premerom 25 mikronov, to je 25 tisočink milimetra. Z ene izmed dragocenih kosti je posnel skoraj neviden drobec barve. Pod mikroskopom so bile najtanjše zareze in razpoke na površini kosti tolikšne kakor gorski prepadi. Profesor je lahko kmalu dokazal, — ne da bi bil «svete» kosti količkaj poškodoval — da je rdeče bar. vilo cinober, živosrebrn spoj. ki se najde v prirodi. KAKO RASTO ŽIVE CELICE KAKŠEN JE BIL MORILCEV AVTO? Preteklo nedeljo se je tržaška mladina postavila na gradu Sv. Justa z zelo lepo prireditvijo, kjer so aeromodeli pokazali kaj znajo v veščih rokah. Tam smo lahko videli miniaturno reakcijsko letalo, ki je doseglo brzinn 760 km na uro, poleg njega vrsto drugih lepih modelov in za nameček še zračno bitko Takle mikroskop je čisto posebne vrste. Opremljen je bil z zelo občutljivimi vzvodi, na teh pa so bila majcena dleta i.n pincete. Mikrurg je šel na delo. S pincetkami je posnel tiste barvaste pikice. Izkazalo se je, da so prvi delci barve, ki so obtičali na veji, s strehe detektivovega avtomobila. Podobno je mikrurg posnel z veje še drugo barvno plast. To so bile komaj tolikšne pikice kakor glava bucike. — najbrž je bila to mikroskopska barvna plast z morilčevega avtomobila. V sodelovanju mikrurga z mikrokemikom je uspelo dognati barvo in kemično sestavo barvnega vzorca. Pa še kako natanko sta jo ta dva moža določila! Dognala sta, da je morilčev avto svetlomodro lakiran, model povojne izdelave. Takoj nato so. po razgovorih s kemiki avtomobilske industrije, ugotovili model in znamko morilčevega voza. S tem so detektivu neznansko olajšali nalogo. Vsem garažam daleč naokoli je kriminalna policija dostavila natančen o-pis iskanega voza. Seveda strogo zaupno. Posebno koristna je mikrurgija dandanes pri raziskovanju, kako rastejo žive celice. Vse kaže, da bo mikrurgom uspelo na raznih raziskovalnih področjih razkriti skrivnosti, ki jih je narava doslej ljubosumno prikrivala. In ta odkritja utegnejo biti zelo pomembna za raziskovanje vsega življenja in umiranja. Mikrurg vzame posamezno celico v žarišče drobnogleda, lahko se z njo poljubno ukvarja, predvsem pa lahko zasleduje zdravljenje posameznih celic Tako je mogoče raziskati tudi najbolj zavratne mikrobe in natančno dognati učinek novih zdravil in kemikalij. Eden izmed mikrurgov svetovnega slovesa je dr. Robert Chambers, profesor biologije na univerzi v New Yorku. Ta je takole napovedal vlogo mi-krurgije, nove znanostu, v prihodnjih časih: «Več ali manj preživlja mikrurgija se otroško dobo. Vendar si upam trditi. da bo mikrurgija nekoč vsakemu mikrospecialistu tako koristna kakor bi koristila astronomu priprava, s katero bi lahko otipaval mesec«. Doktor Chambers in njegovi sodelavci opravljajo pionirsko' nalogo, ko uvajajo mi-krurške metode pri svojih bioloških raziskovanjih. Med drugim so odkrili, da obdaja vsako živo celico zelo odporen obod, ob katerem se lahko zlomi marsikatera mikrurška igla. Lahko torej po pravici domnevamo, da je relativna odpornost tega celičnega o-voja zelo pomembna, kadar določamo splošno stanje telesa. '«Mnogo časa si prihranimo in mnogo mikronskih l-gel.» je rekel dr, Chambers «če celični ovoj ali membrano nekoliko zmehčamo v slani raztopini. Spominjam se. da sem skušal pred nekaj leti uporabiti čebelno želo, ki je komaj 1/13 cm dolgo, kot injekcijsko brizgalko na konici svojega mikrurškega a-parata. Toda želo je bilo preveč topo in je le rahlo vdrlo v celično membrano«. Mikrurgi so že opazovali kako odmirajo posamezne celice. Ko začne celica umirati, opazi mikrurg v kemičnem , jedru nekakšno meglico. S\e| ko se ta meglica razširi čez ves celični organizem, je ta resnično mrtev. Pokojni profesor Renyi je izvedel mnoge mikrooperacije na žabah in paglavcih. Uporabljal je posebno barvanje, da je zaznamoval posamezne krvne celice in zasledoval krvni obto.; v žabah. Njegovo klasično delo, s katerim je natanko pokaza., kako . se pre-taKa kri v žabah, je pomemben prispevek k fiziologiji kr-konov. Presenetljiva je tudi vloga mikrurgije v botaničnih in zooloških spremembah. O-inogočena so najrazličnejša križanja. Kdo ve. pravijo, če ne bo že sedanja generacija poznala čebele brez žela, rože brez trnja in večbarvne orhideje. Za sedaj pa vsekakor že lahko goje takšne travnate bilke, da ne bi nihče več trpel za senenim nahodom. Pa industrija, zlasti kemična, ta odpira mikrurgiji široko področje. Mikrurške metode omogScajo izdelovanje kar najboljšega filmskega materiala in fotografskih potrebščin. Nova spoznanja, ki so jih znanstveniki dosegli s tem, da mikrurško raziskujejo delce rje. omogočajo čisto nove metode boja zoper rjo in korozijo. Znanstveniki lahko o-pazujejo nastajanje rje že na molekularni stopnji, nakar se. veda lahko takoj prično rjo zatirati. Mikrurgi, ki se posvečajo kar najrazličnejšim podobnim problemom in raziskovanjem, gotovo soglašajo s doktorjem Chambersom, ki je nedavno rekel; «V dobi, v ka. teri nam je postal atom tako važen kakor sonce, v dobi, v kateri se mora človek posve. ti*.i raziskovanju nevidnih s.e-dov, lahko pričakujemo, da se bo mikrurgija razvila v sila pomembno znanost. Mikrurg eksperimentira na enem koncu astronom na drugem koncu velikanskega razpona. Kar ta dva odkrivata, bo pač dolgotrajno pomembno za našo civilizacijo«. Razstava klub MIKRURGIJA V SLUŽBI ZNANOSTI Ni minilo mesec dni in že je policija prijela nekega moža, ki se je pripeljal v javno garažo s prav taksnim avtomobilom, kakršen je bil o-pisan v policijski okrožnici. Pri zaslišanju je osumljenec moral takoj kloniti pod bremenom indicij. Umor je pri- k t Prejšnji teden so agilni čla- ja in sadežev raznih držav. ni slovenskega tržaškega filatelističnega kluba «L. Košir« priredili zelo lepo uspelo razstavo v prostorih v' Ul. Roma. Na razstavi je sodelovalo 9 članov kluba in med njimi trije mladinci. Sodelovali so člani; BUCIK; Vse zasedbe in začasna izdanja Jugoslovanske armije in FNR Jugoslavijo do danes. CERKVENIK: Na 6 vložnih kartonih letalske znamke raznih držav (tematika). DANEU: S 6 vložnimi kartoni je prikazala tematiko cvet- KOBAIL; 1. Delna zbirka Izraela. 2. Tiskarniški poskusi za tiskanje bloka NDH. KRANJC: Celotna zbirka «Pro Juventute« (Švica) LOCNISKAR: 1. Na 11 'vložnih kartonih tematiko živali raznih držav. 2. Skupina razglednic «Maximum» (Jugosl.). 3. Skupina kuvert s priložnostnimi znamkami in žigi Jugoslavije. 4. Izdaja italijanskih znamk s pretiskom za zasedbe Slovenije z žigom Polhov Gradec (na treh polah). MERLAK; 1. FDC cone «B» od prve do zadnje znamke. 2. Zbirka vse izdaje Organizacije združenih narodov. 3. Zbirka Rotary ob 50-letnici u-stanove. PODBRSCEK: Tematika športa na 12 vložnih kartonih iz raznih držav. PERKO: 1. Predfilaielistična pisma. 2. Zigi taborišč in zaporov iz zadnje vojne. 3. Zigi parnikov Avstrije in Italije. 4. Zigi naprstniki. 5. Zigi cone A in B. Iz lastnega arhiva - zbirke je klub razstavil žigosane pole po 5 in 12 din UPU iz cone B. FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI NOVI KATAIOCI Vsako leto na jesen izidejo na vseh koncih sveta, številni katalogi, ki so vsako leto bolj izpopolnjeni, bodisi z znamkami, ki so izšle med letom, bodisi s poglavji o klasičnih znamkah in o posebnostih. Z največjim zanimanjem pa pričakujejo filatelisti nekak uraden pečat za nove cene znamk, ki jih je filatelistični trg že prej potrdil. Mnogokrat pa najdemo med različnimi katalogi precejšnje razlike v cenah: to je pač odraz različnega trga in tudi drugega mišljenja izdajatelja-trgovca, kajti vedeti moramo, da kataloge izdajajo velike filatelistične trgovine. V letošnjih katalogih je opazno povsod dviganje cen, znak, da so znamke dobra investicija. Precejšnji dvig cen opažamo pri klasičnih evropskih znamkah, in to zlasti pri italijanskih klasičnih znamkah, ki so iz leta v leto vedno bolj cenjene. Dvig cen je zlasti razviden iz italijanskih katalogov, medtem ko so francoski katalogi, zlasti znani Yvert, bolj umerjeni v tem dviganju cen. Preidimo kar k posameznim katalogom, ki so najbolj znani med evropskimi filatelisti. Angleška tvrdka Stanley & Gibbons izdaja tri kataloge, ki pa ne izidejo vsako leto. Vsako leto izide katalog Velike Britanije in Britanskega Com-monwealtha, medtem ko izhajata katalog Evrope in njenih kolonij ter katalog prekomorskih držav vsako drugo leto. Letos je na vrsti katalog Evrope in njenih kolonij, v katerem najdemo nekaj popravkov v primerjanju s katalogom iz leta 1954. Poglavje o Armeniji je popolnoma prenovljeno, popravljena so bila poglavja o znamkah Adžerbajana. o povojnih okupacijah Nemčije, o znamkah civilne vojne v Rusiji in o ukrajinskih znamkah. Tokrat katalogira Stan-ley & Gibbons tudi znamke, ki so bile vezane na vstopnico pri raznih filatelističnih prireditvah. Cene so v rahlem naraščanju, zlasti tiste za italijanske klasične znamke, podražile so se prav tako tudi znamke Vatikana, v nekaterih primerih za celih 100 odstotkov, nekaterim bolj dragocenim znamkam Trsta cene spet rastejo. Na splošno je katalog dobro urejen in je v novih cenah poudarjen padec kupne moči funta šterlinga in povečano povpraševanje po nekaterih znamkah. Najbolj znani katalog pa je brez dvoma francoski «Yvert & Tellier«, katerega trije zvezki so pravkar izšli. Prvi, ki obravnava Francijo in njene posesti stane 500 li», obravnava Evropo lir, tretji pa, k. obr klasične znamke P ^ dvig .cen, čeprav ye ^ cen, čeprav je ^ sprotju z ital'ia"s k‘aj pati* gi opaziti tudi flš Rahel dvig Rahel dvig belezrmo a nerabljenih italijanski^ „ morativnih znamkis -so znamke Vat*adi pu*# Podražile so se . Avstrije, švicarske t znamke, Velike prekomorskih dez znJ]Jl znamKe, 1žjj preKoiiioi»*i~ —znau, egiptovske znamk > Izraela, Brazilije* Izraela, BrazUije> o:? (tudi najnovejse), z«‘ ših italijanskih kok Zelo soliden kata.° u10* carski Zumstein, jjdi? dosegel ^ stiridese j Na njegovih 1«* oj#. r^Ilro^snih 17.300 r ? s«j[ Na njegovin i*-" „Dr0d^u prikazanih i7-30®«*™o in imamo cene ID. Jt in imamu - .an« V Katalog °b5'aV"a^)00 JU* * ropo. Število ■ M, dl • sme zavajati V ^ tofjj bilo v Evropi izd ^ znamk. 115.000 cen zn^ ~—.........- nera^Ji rabljenih in poseW^ znamk ter vseh F d,< tako da imam°P bilo od leta 1840 d* danih v Evropi znamk. Glede kla g« beleži ta katalog 'J trajo za najbolj r ^ jt cene srednjih Jepie,a zanima za «leP°£ “ zanima za »najbolje« ohranjen jfi znamke, .£®r.Jejzre°dnasl • Treu*" » posameznika in i tL fizacija. Vatikan m za r - atiKan m -sa] državke lab^nje te državice • nadaljnje PoveC^je se bo s 1. Janua” dti"ii hala suverenost V Italiji si« La„d. Landmans Itaha . jul, *!-■-- V VSCI pi Europa. Kot v So skih katalogih bel cejšnje dviga« ^ # skih klasičnih z” [j nismo Z8SJ ■ h tatalož1 jw! j omenjenih k ^ pl c, da so te zn ,, (L ti mi nega raj pačy iskane v a kataloga v- Jti zj zdaleč pnmerJ icit5* mmi nemškimi, je,- francoskimi m T talogi. ta!(!;; Drugi itahjan jV> J , Gloria. ki obraVi italijanske zaacejšiii'^? tem katalogu, P^ canje cen ltaiu (i znamk. buciki nih Zanima vI)as’„„^8edsta ^ tem ne anima i področju P° in Bolaffi- IMPEXPOBf . THST, ULICA C. BATTIST1 STEV. 23'L^ Tel. 44-20« - T«le«r. IMPEXPORT - TK‘ I Z V * * j Iti' tekstil, kolom*1” ,ii*I Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnico B DELAVNIKIH: ob 7.35, 10.35, 12.20, l3-33' OB PRAZNIKIH: ob 9.35 14.05, 16.20. PROGA TRST - ADAMIČ Odhodi s postaje na Trg u Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 11., 13.30. OB PRAZNIKIH: ob 13., 22.30. . t® PROGA TRST - OSP - MACKOvL*' Odhodi s Trga Libertd OB DELAVNIKIH: ob 18.15. OB PRAZNIKIH: ob 18.30. PROGA TRST - PODLONJER Odhod 1 s postaje na Trgu Stare mitniof 7.40. . OB DELAVNIKIH: ob 6.20, 6.40»*, 7., 7.22 ’ o2, O O* n RO ono n on*-. a,, in it 1^. I5 8.20 8.52An9.02, J.30**, 9.49,1015, 10.30*^ »4.1%, 11.40, 12.02, 12.20, 12.40, 13„ 13.20**, 13-4®' ll 15.16*. 15.45*, 16., 16.20, 16.40. 17., 17'30'. ,, 18.30**, 18.50, 19.20**, 19.40, 20.05**, j0.» 21.40, 22.15*, 22.45*. 23.20. l00J’ OB PRAZNIKIH; ob 8., 8.31, 9.01, 9-3i’oUt. 11.01, 11.42, 12., nato odhodi vsakih 15 01 jt* * Odhodi s Trga S. Francesco s« ” ** Ti avtobusi vozijo do Lonjerja, osta jo v Podlonjerju. » Opravljamo prevoze blaga za tretje * :noZe1”L * > mi kamioni ter avtocisternami tudi v -c j}4 1 informacije kličite telefonski številki -* v Izo Na obisku Dopisi iz naših krajev tevajmo te-le nasvete J Moit noče k;ipet.i. Tako čujemo pritožbe od strani. Nič čudnega, če V mnogih naših hra-hl\ne Vre (kiPj)- Koliko je : . hramov, ki ne odgovar-Vth SV°3' nalogi, ker so na In U’’ C6'° na severn’ strani ( toploti je njih delo-jj 3e.zel° majhno, enako tu-tonfr' v'sok'- Najprimernejša Pin °ta moata ie °krog 20 sto-J C. Premrzel1 mošt ne vinograd, ampak za vse poljske kulture. Rastline dobijo že ob svoji prvi rasti vse pogoje za svoj uspe ni razvoj: rah.o (zračno), toplo, vlažno zemljo s že pripravljenimi redilnimi snovmi SALEZ Popolnoma prevreti, in se nadaljuje naslednjo uouaiju jc iiaaicuuju T»w» ’ ko se klet razgreje. “•Po vino je motno. Klet naj bo za časa vrenja it t *rn° *op*a- Hladno klet ,e, r'ha segreti. Postavimo to-^ takšno klet peč in toplo. sim’ Prva na3 gre^e’ 2 dru’ tata Pa merimo toploto. Je v j, u*SU Vsakega gospodarja, *'Penje čimbolj pospešimo. g, Dovolj zgovoren primer. 'til k' nepomembno nava-Prim- 3‘ kjer se je zgodil lati j, er. ki ga hočemo navesti, v v&s je imela nekoč dosti 'ej° l81*0 tudi danes. S predobrimi zaslužki se je 'ta e, hi bilo za to malo ta1« *n>*sta in nagnjenja, bi takr Hla.d°brimi zaslužki Saile'r'a močno razvadila; ko tf pogovor na zemljo. i8 an' mladina brezbrižno da ^alovažujoče z roko, češ 'tanit n' zanj°- Ce Pa bi na" k; 9 kriza v zaposlitvi, bi Ci„ °*eni v strehi in bi mla-His,‘skala izhod iz zagate v ijj. na — Avstralijo. Slab aj0 . 10 še slabša rešitev za- V stalni skrbi in prizadevanju za čimboljlši vinski pridelek smo pretekli teden srečno spravili grozdje na varno. Vreme je bilo za to ugodno in je že v prvih dneh tega meseca zelo pospešilo zorenje ter tako pripomoglo k izboljšanju pridelka. Čeprav so posamezni gospodarji s pridelkom različno zadovoljni, je letina na splošno zadovoljiva. Trgatev ni bila zamudna, ker je bilo grozdje zelo lepo in zdravo. Ce bi bile trte terana bolje obrodile, bi bila letina rr.nogo boljša. Bo pa pridelek toliko bolj kake vosten. Ke' znamo teran tudi pripraviti mislimo, da ne bo mogej nihče trditi, da pri nas ni terana. To bi mogel trditi samo nevednež al pa trgovski špekulant. Tudi v letošnji suši smo se lahko naučili, koliko izda temeljito rahljanje zemlje. Lahko smo se tudi prepričali, da je najbolj učinkovita borba proti suši v pravočasnem kopanju in gnojenju. Za to je najprimernejša jesen. Ce bo vreme ugodno, bomo to, za dober vinski pridelek tako pomembno opravilo čimprej opravili. Ajde in repe gojimo vedno manj, pese pa vedno več, ker je to odlična krma kravam-mlekaricam Gospodje pa se vedno bolj zavzemajo za one kulture, ki se na trgu razmeroma dobro vnovčijo, kot so na pr. buče, fižol v stročju nekatere cvetice itd. Seveda je popolnoma umestno gojiti to, kar je bolj donosno Slišimo, da bo kmetijsko nadzorništvo letos priredilo po vaseh več večernih kmetijskih tečajev. Tako je prav in mi se za to toplo priporočamo. kakšna četrtina cestnega o-mrežja v občini, ki je potrebno ureditve, kot jo zahte. va sodobni cestni promet. * * * Naša vas je znana širši javnosti po tem da je v njej sedež občine. Drugače s« le poredkoma sliši njeno ime. Nimamo nobenega društva ali skupine, ki hi se kulturno ali prosvetno udejstvovala. Mogoče pa je le krivo tudi dejstvo, da ni domačih šolanih ljudi. Vendar pa smo imeli še pred letom svojo igralsko skupino. Zaigra.a nam je dvakrat in kar lepo je bilo. Od tedaj pa ni o tej skupini ne duha ne sluha. Kako je s to rečjo? Ali se res ne da brez ene igralke, ki smo jo izgubili z vasi, nič napraviti? Malo dobre volje in bi že šlo. F. vaščan kazali veliko zanimanje. Upamo, da se bodo naše želje u-resničile in da bo mlajši rod nadaljeval z lepimi tradicijami, ki jih naš narod tudi v najtežjih časih ni opustil. NI A V H IN JE Mi se le poredkoma oglašamo v našem listu, toda kljub temu ga vneto prebiramo, posebno odkar imamo električno razsvetljavo. Pred časom smo bili na izletu v Postojni in v Cerknem. Nad izletom, katerega se je udeležilo 70 oseb, smo bili izredno navdušeni in že mislimo, kdaj se bomo ponovno podali v lepe prijetne kraje onstran meje. Z na-mi so bili na izletu tudi naši pevci, ki so povsod, kjer smo se ustavili, zapeli nekaj lepih pesmi. Zbor je še vedno zelo trden in ob dobrem vodstvu pevovodje Komela lepo napreduje. EABROVICA f( ln:ienovani kmetovalec iz 4» .e,tnenovane vasi pa lle- za našo zemljo! taj nA!Voi° zemljo z drugačni. °čmi ol>sto in skuša knvtftovati' ^'taV ■ prilikah: ker ni 'boj ni.1' moči, se poslužuje 'tadst 'n drugih agrotehničnih »n . . v- Ker ve. kako noraz- to Ker ve, kako poraz kuje v naših razmerah v J Zrnanjšuje njen učinek Ms.tn°8radu, z oranjem med ta 0 8,n'- Komur se je zdelo °Ptav se >-o nepotrebno in od- čgtj le mogel letos prepri- tal0’ je njegovo mnenje j* na^8^ešep•■,• Ta kmetovalec tao a?reH imei letos zelo do- 'P'h V|lnsk° letino. Ni ta u- 'tad* aaradi njegovega di-~u '-nega ZGONIK Kot je znano, se pri nas goji tudi vinska trta. !Todd morali bi prilagoditi trsni izj nor novim tržnim razmeram, enako tudi vzgojo. Pričakujemo da lo mogla nova kmetijska šola vršiti hvaležno nalogo. Prostor za novo šolsko poslopje je že določen in obsega okrog 4000 kv. m in je pred občinskim poslopjem. Nedvomno bi bil bolj prime-ien prostor na vzvišeni legi, a bo tudi ta prostor odgovarjal vzgojno-učnim nalogam zlasti ker je zemljišče zelo primerno za šolski vrt. Potrebam kmetijskega tečaja pa ne bo zadoščal, ker je površi-negcvsnja trte, anž ! na za učno-eksperimentalne taijj J velik: meri tudi za- I namene (poljedelstvo, sadjar- 'tao t8ll*ianja zemlje, na kar v tem listu to.ikokrat o- ^koriu • taprpen ln obrazložili njegov Ml ka ts''1’0’ da ne bo več tre- V**'kih' va^anom dokazovati hega _. _ _ Priim8Vi,K pa“ pa naj ob *'tat- dostavimo ta-le na- !>favPredld kmetovalci so si !Vdei 8sn° pripravili dober taijo n gnoj, ki ga namcra- k(it Okopati čimprej, vseka-kilt 8 Pfed zimo (ki naj bi t,.. Po stvo, vrtnarstvo) premajhna Ni potrebno niti omeniti, da sme kmetijskega tečaja zelo veseli, saj bo mogel dober u-čiteljski zbor veliko storiti za vzgojo naše mladine, ki jo Prednosti tega polet- razni vplivi usmerjajo na na-n’"- • ’ pačno pot in v zgrešeno du- ševnost. Zemlja nam ne sme biti v napotje in v breme ampak dragocena imovina, ki ni. koli ne odpove, a nagraja naš trud z merilom, ki ga bo treba vedno bolj uvaževati. Letošpja vinska letina je še zadovoljiva in znaša kaki 2 tretjini normalne letine. Precej je odpovedala črna trta, ki je zaradi redkega zaroda dala razmeroma malo. Smo pa zadovoljni s kakovostjo vsega vina. Sedaj imamo .e-po na novo asfaltirano cesto proti Gabrovcu, A to je le stan) ~~ letos zgodnja in o-tam0 0 opravilo ne pomeni 'kih .°'ajšarja v pomladan-ampak mnogo več. ‘8nc.jer,Zirne je namreč. napovedih vremeno- tar.t,. eni zemlji, zlasti težki "Ugod .v'Čii in toliko bolj To ne velja le za Kdor se sprašuje, zakaj ni od nas več glasu, mu ne mo-temo odgovoriti drugo kot to; S pridom skušamo izkoristiti vsak delovni dan. Vsi delamo in si prizadevamo, da si pripravimo potrebna sredstva za vsakdanje življenje; moški (kakih 20) z delom v Javnih skladiščih (v prosti luki), na železnici, na cesti in drugod, ženske kot mlekarice in s prodajo cvetic. Naša zemlja je kaj malo prikladna za kme. tovanje, a zem.ja okrog hiš ni več tako zapuščena, kot je bila še nedavno; za to skrbijo gospodinje, ki želijo izvleči iz zemlje čim več. Zalo so vrtovi ne-le vedno lepši, ampak tudi mnogo bolj donosni. Nekoč so bili naši moški bolj nagnjeni k pijači in je bilo zaradi tega gospodinjstvo večkrat v zadregi; danes so se odnosi družinskih poglavarjev do hiše spremenili v pri-iog treznim računom. To razveseljivo dejstvo je tudi vidno na izboljšanju stanovanjskih in gospodarskih prostorov. Stare, s skrili krite in z bršljanom obrasle hiše (ki so izposlovale vasi naslov «zelena vas«), so se že umaknile bolj modernim zgradbam. ise razume, da nam pri vsem tem pomaga tudi mladina, ki je zelo delavna in skrbna Zanimala bi se tudi za prosvetno življenje, a ža. je tako, kot smo že nekoč povedali; sama si ne more v tem pomagati, prosvetnih delavcev pa ni. Kot vidite, ni pri nas nobenih novosti. S0V0DNJE bo boljša. S kletarjenjem ne bomo pridelka pokvarili, ker vemo kako nastanejo vinske napake in bolezni. Zato posvečamo vinski posodi in snagi kleti vso pozornost. Smo pa malo v skrbeh zaradi padca temperature, ki more v naših večkrat neprimernih kleteh zadržati normalno kipenje (vrenje). V takih primerih je treba zabraniti dostop hladnega zraka v klet n če je treba, klet tudi segreti. Vrelne glivice najbolje delujejo pri temperaturi +16 do 20 stopinj- C. Brez toplomera je to težko določiti. Seveda bomo kmalu po kletarskem opravilu začeli skrbeti za prihodnjo letino. Prva skrb bo okopavanje in gnojenje vinogradov. Tudi z režnjo bomo pohiteli, a ne dokler se trte ne ogolijo. Dokler se listje drži trte, ne smemo z nožem k njej. Tudi ko je list-ie že odpadlo, počakamo še nekaj dni. V torek, 23 t. m. bo pri nas redka slavnost, nunca Zgrad-na ali Marija Kocman bo obhajala svoj 96. rojstni dan. Poglejte jo oa sliki! Tako visoka starost pa z grabljami — da. takšna ie naša slavljenka, čeprav je bila njena živ.jenj-ska pot vse prej kot prijetna in lahka. Iz dveh zakonov je imela 10 otrok, od katerih je 2 izgubila v prvi svetovni vojni. Se trije živijo: en sin v Južni Ameriki, drugi v Jugoslaviji, hčerka pa z njo. Njena usoda ni bila zavidanja vredna. A še brska in dela ter si želi krave, da bi jo pasla. Ima apetit in dobro spi, njen vid je odličen, saj prebira svoje mašne bukve brez očal. Res je nurca Zgradna posebnega kova. Ponosni smo, da jo imamo v svoji sredi, in ji vsi vaščani čestitamo ob njenem redkem slavju. Želimo ji še to iko zdravih let, kolikor si j h želi sama. P0DG0RA Končno smo se Podgorci le oddahnili. Sodnij ske oblasti so ukazale v četrtek zjutraj zapreti oddelek za rajon, ki je nam in zaposlenim delavcem prizadel toliko preglavic. Ze večkrat smo se s tem v zvezi oglasili v našem listu. Duh, ki je prihajal iz podgorske predilnice, je bil neznosen in ne samo to, marveč tudi škodljiv; vsi &mo zgubili a-petit, predvsem pa otroci. Škodo so strupeni plini povzročili tudi na naših poljih in vinogradih, tako da so morali vinogradniki vložiti prošnjo za povračilo škode, ki jim je bila storjena. Upamo, da bodo sodne oblasti prisilile Toniello, da bo v novem oddelku napravil vse potrebno za preprečitev izhlapevanja strupenih plinov in da bo to storil kar najbolj hitro, kajti zima je pred vrati in nihče ne želi, da bi 120 delavcev, ki je trenutno ostalo nezaposlenih, bilo še naprej brez zaslužka. Nastopili so dolgi večeri in začelo se je zopet prosvetno življenje, ki smo ga spomladi in poleti precej opustili. Naš mladi pevski zbor ima redne vaje ter se, kot smo slišali, pripravlja na nastop v tržaškem radiu, kjer je nastopilo že več zborov z' Goriškega. Poleg tega zbora pa nameravamo povabiti k petju tudi naše najmlajše, ki so že po- PR0SEK Po letošnjem, trti ne preveč primernem vremenu, smo se stalno bali, da bo slab vinski pridelek. Od slabe cvetne dobe dalje nas je stalno preganjala bojazen pred strupeno roso, v septembru pa je suša preprečila razvoj grozdja. Dež v začetku tega meseca je imel veliko zamudo, a je le bil 2elo dobrodošel in se je pridelek v nekaj dneh zelo po pravil. Trgatev je že za nami ;n vinska letina na varnem, V splošnem smo z njo zado voljni, količina bo nekako odgovarjala lanski, kakovost pa STANOREZ Lepe jeseni smo se tudi mi zelo razveselili, saj nam omogoča, da lahko mirno opravljamo zadnja dela na polju-V glavnem vozimo domov koruzo, ki je še kar dobro obrodila, čeprav ne tako kakor krompir, kasneje pa nas čaka še «činkvantin>(. Naša povrtnina ne kaže najbolje, zdi se. da je vsega krivo suho vreme in se naše «vrzote», o-hrovt in drugi naši pridelki niso mogli tako razbohotiti kot so se druga leta. V nedeljo smo si v velikem števi.u ogledali prijetno mladinsko predstavo «Janko in Metka*; s predstavo smo bili zelo zadovoljni, saj je SNG pri nas vedno dobrodošlo. Žal v letošnjem poletju ni meglo gostovati pri nas na prostem kot preteklo leto, vendar upamo, da mu bo to omogočeno prihodnje poletje. Doslej smo precej spali na prosvetnem področju, toda zdi se, da so se najpogumnejši le zdrami.i in bodo skušali zbrali naše mlade glasove za pevski zbor. Za tako vas, kot je naša, bi bilo zares sramotno. če ne bi imela svojega pevskega zbora, ki ni preneha' delovati tudi v najtežjih časih. Sicer pa je treba danes mnogo več potrpljenja, ljudje, posebno mlajši, norijo z motorji, starejši si ne najdejo časa, ob praznikih pa jo radi mahnejo čez mejo. Tako so mnogi v nedeljo odšli na lovski praznik v Šempeter in prve dni tega tedna je marsikatera štandreška gospodinja pekla divjega zajca ali fazana, ki ga je srečni dobitnik prinesel s šempetrskega srečo-lova. MESTNA VRATA (Nadaljevanje s 4. strani) sem se vračal. To je bil kraj, kamor bi lahko šel tudi danes, ko si toliko ljudi želi potovanja. Toda to ni bil tisti košček zemlje katerega se je hotela dotakniti Rajka, ln zato sem molčal pred njo. Ona je bila sama in ni mogla skriti svoje zgub-Ijenosti za zaprtimi mestnimi vrati. Ulice so vodile iz mesta in se zlivale v ceste', ki so vodile na vse štiri strani sveta. Kakemu otroku se zazdi, da njegova ulica nima konca, in to je njegova prva zamišljenost pred neskončnim. Za mnoge, ki so slučajno prišli v to mesto, so za vedno zaprta mestna vrata. Za nje ni več izhoda, ln mnogi tujci ne bodo mogli več uiti. Ostali bodo in nesmiselno vohljali in kadar jih bo prozorni dan pozval na pot, bodo brez uma divjali med visokim zidovjem. Čeprav njihov sprehod ne bo imel konca, jim bo vedno ostalo upanje, da bodo srečali koga, ki jih bo prijel za roko in jih popeljal v rojstni kraj, da se bodo z bosimi nogami dotaknili tistih tal, tistih e-dinih tal na svetu. tfitite in čitajte Pumolliki dnevniki t H S t Ul. *v Kran. čiška 20/1IL tel. J7-338 (prejema ln-■erate. malt oglase, osmrtnice n> orano od 8. do 12.30 In od IS. do 18. ure. AVTOPREVOZNISKO PODJETJE FRANC LIPOVEC Vsakovrstni prevozi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za fu in Inozemstvo GARAŽA: Ul. Timeus 4. tel. 80-296 STANOVANJE: Ul. F. Severo 6. tel. 33-113 PRIMORSKI DNEVNIK Je v prodaji tud; v naslednjih krajih: TRZIC Časopisna agenc. ALBANESE, Ul. Por-porella 4 RONKE - Sev.: časopisna agenc. GREGORIN VIDEM: S.A.F. železniška postaja TRBIŽ: Knjigarna Narciso BRANDALESE BENETKE: S.A.F. št. 1 železniška postaja MILAN: S.A.F. št. 1 Centralna postaja RIM: S.A.F. ze'ezniška postaja RIM. Časopisna agencija FUCILE, Ul. Margut-ta 110 MFSSINA: La Diffusio-ie della Stampa ROSOLINI (Siracusa): Knjigarna POIUOMA-NI, Ul. Umberto 1 Citate 1 j i, obvestite sorodnike in znancel Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu! Nadaljnja skrb za pozeble oljke zima je močno pn-1 ' o[jk “Učno drevje. Skoraj -?°iij * ki bi ne bila bolj ali! J' zaP,Iaadeta. Zdaj, pa je ukre pe, da pomagamo oiiSoU8501^ Poškodbe. in n« it prizadeta so mlada '“nin Uesa- Mlado drevje z.................... % • motiko odgrniti pri-vreHin 0 1,1 široko. Nato n, . no rf mo h količku, da V da ^ debelce ravno raslo D,* Pgf, ne bo zlomil veter. ta« “tire/ Tone- ki nastanejo ,('zoti ““nnju, moramo pre-e 'ntt .“'Pilnint voskom. Ob-'tal>t„,:Uesca poškropimo z 'ta • Pn * mztopino modre tao kropljenju odgnije- tan * »emr Ponovno zasuje-Orii ih J30, Jo okrog zrahlja-0|i^ho po'ai>n.imo. — Tako kil ie Vrezovanje mladih C j' i ”utrebn“ povsod tam, J1*« “"Jt na deblu zaradi mu drevju je mraz manj škodoval. Nekatere oljke pa še niso pognale nobenega zelenega poganjka. Ce to drevje natančneje pogledamo, vidimo, da je lubje še sveže in staničje pod njim živo. Takšno drevje moramo pustili še- nadalje pri miru - ne smemo ga obrezovati. Nekatera drevesa pa so tudi z nagrbančenim lubjem in s suhim lesom. Ta drevesa so mrtva in jim ne moremo več pomagati ■ Zato jih moramo čimprej posekati. Ce pri po-zeblem drevju poganjajo poganjki iz podzemnega dela debla ali iz korenin, moramo paziti, da ohranimo mladje nepoškodovano. Mladje omogoča, da se korenine še hranijo. Mladje bomo glede na to, kako se bo razvijalo, prihodnja leta redčili. Pri redčenju bomo pustili tri ali največ štiri najlepše poganjke, ki bodo tvorili krošnjo na novo vzgojenega drevesa. Tako vzgojena drevesa bodo brez debla; le trije, štirje poganjki, rastoči neposredno iz zemlje, bodo glavne veje nove krošnje. Vse drugo oljčno drevje, ki je bolj ali manj pozeblo, moramo previdno očistiti vseh suhih in odmirajočih vej. Vse suhe veje moramo odstraniti. Najprimernejši čas za to je bil do srede septembra ali vsaj do konca tega meseca. Ce pa nismo vsega opravili pravočasno, odložimo to delo na prve mesece naslednjega leta. Vse poganjke, ki so pognali letos po debelejših vejah večinoma v gostih šopih mor.amo redčiti. Redčenje vendar ne sme biti premočno. Poganjke razredčimo toliko, da lahko prodre med nje potrebna sončna svetloba, ki pospešuje pravočasno dozorevanje mladja. Redčenje bi moralo biti končano sredi tega meseca. Ce pa dela nismo opravili doslej, je nevarnost, da bi drevje ob mrazu —8 st. C pozeblo. Iz tega vidimo, da zdaj, jeseni, in spomladi ne bomo drevja obrezovali v pravem pomenu besede in po nekih določenih pravilih. Vse delo je zdaj le, da odstranimo suhe in odmrle dele drevesa. Ves izrezan suh les moramo na kraju samem sežgati ali ga odpeljati domov za kurjavo. Pozeba je oljke močno poškodovala, zato bomo morali še naslednja leta, vsako pomlad, redno čistiti drevje m obrezovati vse veje, ki odmirajo ali so pregoste. Vsako premočno obrrzovanie in obsekava-\ nje bi bilo škodljivo. i Oljkam moramo tudi pogno-I jiti. Gnoiila bomo dajali najrajši v treh obrokih. Prvi obrok bomo dali nouemhra ali decembra, torej pred zimskim TRST - Ul. Moreri 7 Telefon st. 28373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo mrazom. Tedaj bomo gnojili s superfosfatom in s štirideset-odstotno kalijevo soljo, še boljši pa je 50-odstotni žvepleno-kisli kalij. Gnojila je treba trositi po površju, ki ga pokriva krošnja ali še nekoliko več. Dobro je da kalijeva sol, zlasti pa superfosjat, pride čim globlje v zemljo, to je kar najbliže korenin. Zato je najbolje, da gnojila trosimo na dno brazde, ko zemljo orjemo, ali na dno jarka, ko zemljo pod drevesom okopavamo. Ko se konča zima, to je marca ali že jebruarja, gnojimo oljkam z dušičnatimi gnojili, predvsem s čilskim solitrom, z nitramonkalom ali amon-sulfatom. no izmed teh gnojil potresemo le pod krošnjo, in ga ni treba p odkopavati. Tretjič gnojimo ponovno z dušičtiatim gnojilom, in sicer maja-junija. Kjer je zemlja dovolj gnojna in kjer vsebuje že po naravi obilo hranil, bomo trosili manj gnojil. Kjer bo drevje pognalo spomladi zelo krepke poganjke s temnozelenim močno razvitim listjem, tam verjetno ne bo treba tretjič gnojiti z dušičnatimi gnojili. Zelo težko je povedati, koliko posameznih gnojil bi bilo treba dati vsa’emu posameznemu drevesu. Zato so omenjene količine le približne. Ribarič Ivan 1MPORT ♦ EX PO RT VSEH VRST LESA IN TKD1H GOHIV TRST — ULICA F. CR1SP1 14 — TEL 93-302 ULICA DELLE M1L1Z1E II — TEL 96-311 Vse za gospodinjo „ „ tapetnika V tonami IRIS (prej (AM-PELEA) v Izoli konzervirajo ribe, sardele tune, skuše, palamide itd. ter predjedi iz najrazličnejših kombinacij, ki jih prodajajo na domačem trgu in v veliki meri izvažajo v razne države. V tovarni je zdaj zaposlenih 730 delavk in delavcev, največ je seveda delavk. Zaposlena je mlada delovna sila, toda količina izdelkov na vsakega zaposlenega v tovarni raste iz leta v leto in je že prekoračila predvojno. Poseben uspeh beležijo letos, ko so količinsko že konec septembra dosegli celotno lanskoletno proizvodnjo. Tovarni dobavljajo ribe razna tovrstna podjetja vzdolž vse jugoslovanske obale. Marljive in spretne roke delavk najprej očistijo ribe. Ko so ribe dobro očiščene in oprane, jih skuhajo in spravijo v sušilnico. Prej je imela tovarna svojo ribiško floto, toda pred nekaj leti so se vse flote združile v podjetje «RlBA»s v Izoli in sRlBIC» v Piranu. Podjetje eRlBAs je medtem zgradilo novo floto, ker,so bile prejšnje barke in na-prave zastarele. Ribe iz Dalmacije prevaža tovarna s svojo ladjo »Vojko*, ki ima kapaciteto 80 pagonon, in so jo zgradili leta 1954. V veliki in suetli dtiorani cel regiment brhkih deklet in žena čisti slane ribe in pripravlja filete. V tovarni izkoriščajo tudi ribje odpadke iz vseh bližnjih tovrstnih tovarn za izdelavo ribje moke in tehničnega ribjega o-Ija. Pripravljajo pa se v kratkem razviti svojo dejavnost na področju olivnega olja z ekstrakcijo iz oljčnih tropin z vsega istrskega področja. V teh tropinah ostane namreč še 2 do 12 odit. neizkoriščenega olja. * * * Zelo okusna je tudi tunina v olju, po kateri je veliko povpraševanje v inozemstvu. Ko je tunina pripravljena, jo delavke namakajo v olje in spravljajo v posode, ki jih bodo nato posebnih stroji hermetično zaprli. Tovarna se je zadnja leta opremila z novimi stroji za kuhanje in sterilizacijo rib, za zapiranje in za izdelovanje doz ter napravo za izkoriščanje ribjih odpadkov. Ko je vse pripravljeno se vrstijo doza za dozo in spretna delavka jih postavlja pod avtomat, ki jih dobro zapre, da se ne bodo ribe pokvarile. Tovarna bo v kratkem tudi obnovila predelavo zelenjave. Z ekstrahiranim o-Ijem in z odkupljenim surovim oljem, ki bi ga touarna sama rafinirala, bo lahko zadovoljila potrebe vseh toj vam ribiških konserv v koprskem okraju. Tovarna si je na novo opremila tudi mehanično delavnico in uredila moderen laboratorij ter izpopolnila higienske naprave. V tovarni deluje prosvetno društvo «Svo boda», ki ima pevski zbor, strelsko družino in šahovski krožek. Poleg tega prireja tovarna tečaje za pridobitev kvalifikacije delavcev ter tečaje za nove delavce. Preden gredo izdelki na trg morajo pod kontrolo v laboratorij. A. B npM PCI/! nvin \ J m \\y d E N bo KI D \ E V N K JAVNOST VtAJNU U D LUČ l\l h J E ZAHTEVA DEMOKRATIZIRATI DELOVANJE upravnega odbora proste cone Delavskim zadtugam so odvzeti pravico do hontingentivanegu blaga Ves čas delovanja proste cone v Gorici je demokratična javnost zahtevala, naj se demokratizira ta ustanova, ki bi lahko z boljšim delovanjem dejansko koristila vsemu prebivalstvu našega mesta. Vsa priporočila ln kritike so pri upravnem, odboru proste cone naletela na gluha ušesa S približevanjem volilne JI. tovarniške pogodbe. Veljalo bo do zapadlosti člena za vse delovne ure, ki so bile opravljene naa 48 tedenskimi delovnimi urami, in sicer v sk adu s členom 15 omenjene delovne pogodbe. 2 Za obračunavanje dnevne plače se podjetje obvezuje, da ■;e bo od 1. 7. 1956 do konca veljavnosti sedanjega tovarni. Položaj v rabeljske se vedno bolj Delavci in prebivalstvo preprečili izvoz materiala iz rudnika, pri tem je bil eden izmed rudarjev ponesrečen - Vprašanje poslanca PSI ministru za delo kampanje ter dneva, ko bo iškega sporazuma držala siste- zakon o prosti coni zapadel, zaradi česar se bo pojavila nujnost, da se podaljša in spremeni, postaja to vprašanje vedno bolj aktualni. Javnost predobro ve. da je prosta cona doslej koristila ssmo peščici trgovcev, ki so si s svojimi privilegiji prislužili lepe denarce. Ta peščica ima namroč neke vrste monopol na kontingentirano blago, medtem ko clrugi trgovci te pravice nimajo: proti njim deluje najbolj neznosen diskriminacijski zakon. Vrsti diskriminacijskih primerov se je zadnje čase pridružil še eden: Delavske ža- rna ki je bil v veljavi pred omenjenim datumom. 3 Namesto povečanja plačila za opravljene nočne ure bo podjetje osebju, ki čisti in o-skrbuje avtobuse znižalo delovni čas n. 7 delovnih ur. ne da bi se pri tem izpreme-nila plača. Med prvo in četrto uro se ne bc de alo. Za nočne izmene, ki so delale med 1. januarjen, 1855 in 15. oktobrom 1956 se bodo izplačali zaostanki Sporazum določa, da se morajo zaostanki izplačati najkasneje do 20. novembra letos. Že deset dni traja stavka, k' so jo v Predilu napovedali rabeljski rudarji. 800 rudarjev je stopile v stavko iz pro. testa, ker ie ravnateljstvo v zadnjih treh mesecih kljub povečani proizvodnji znižalo nagrado na proizvodnjo na polovico, obenem pa je sporočilo, da namerava zmanjšat’ število zaposlenih za 15 odstotkov, tako da bo, če se bodo seveda želje ravnateljstva rudnika uresničile, ostalo brez zaposlitve kar 120 rudarjev. Poslanec PSI Marangone iz Vidma je v zvezi s stavko, ki je rudarji ne mislijo zaključiti. dokler ne bodo njihove zahteve izpolnjene, naslovil na ministra za delo pismeno vprašanje, v katerem zahteva Upravne volitve v sledeč h okrožjih m občinah Goriški prefekt dr. de Zer-hi je razglasil dekret za izvedbo upravnih volitev v go-riški pokrajini. Kakor smo že pred dnevi pisali, bodo volitve 16. decembra 1956 v s'edečih volilnih okrožjih: volilno okrožje Krmin, Foljan-Redipulja, Gorica-1, Gorica-2, Gorica-3, Gorica-4, Gorica-5, Tržič-1, Tržič-2, Tržič-3, Ron-ke. Gradež, Škocjan, Gradiška. Capriva :n Romans. 2upani občin na-e pokrajine bodo dekret objavili na razglasnih deskah. 16. decembra bodo tudi vo-.itve občinskih svetov v sledečih občinah; Gorica 40 svetovalcev, Tržič nai mu minister odgovori, če j ?0; Krmin 26, GradišMa 20; druge, ki so od samega za- Ne porabimo na grobove cetka prejemale kontingenti-] , , , ano blago, tega blaga ne do- padlih D0fCGV in LdlCCV oijo več, ker nimajo obrtni- za trgovanje na debelo. I Standreške žene so že več Doslej so Delavske zadruge dni na »“tnem po. vi- ____________j,.., ", fci.pališeu ir, urejujejo grobo- ve padlih partizanov in talcev Bliža sc praznik vseh mrtvih, zato tudi letos, kakor eruga leta ne pozabimo n3 vre one. ki so žrtvovali svoja ž!vljenja za. lepšo bodočnost prejemale blago na podlagi u-radne izjave goriškega županstva, da Delavske zadruge ne j>Ctrebujejo obrtnice za trgovanje na debelo, ker ne prodajajo blaga na drobno, ampak ga dajejo 22 trgovinam goriške pokrajine. Odvzem kontingentiranega blaga je to. Iko bolj čudno, ker so Delavske zadruge vpisane pri m;nistrstvu zr zunanjo trgovino v Rimu kot grosist. Ponavljamo da je to samo en primer, ki kaže, da je de- Včeraj dooc.ldne so poklicali lovanje upravnega odbora ; gasilce v Podgoro, kjer so se proste cone vse prej kot de-j v hiši Luige Perko iz Ul. 4. mokratično Zaradi tega je ] novembra vnele saje v dim- 6, Gradež 20, Ronke 20; Škocjan 20; Starancar. 20: Capriva 15; Doberdob 15- Dolenje 15; Far-ra 15; Foljan-Redipulja 15: Mariano 15; Medea 15; Mora-rn 15; Moša 15; Zagrai 15; Steverjan 15: St. Lovrenc 15: San Pier lil; Sovodnje 15; Turriaco 15. 32 milijonov lir vseh nas. Okrasimo njihove i 7,a zadevo so rudarji takoj grobove vsaj s skromnim cvetim in se jim tako oddolžimo za njihovo junaštvo. Saje so se vnele niku- Gasilci niso imeli mnogo dela, saj je že nekaj curkov vode zadostovalo, da so pogasili ogenj in tako prepre- nujno, da postane ta ustanova občutljivejša za široke potrebe trgovcev in ne morda nekaterih posameznikov, ki so si ustvarili v trgovini te vrste ] čili nadaljnjo škodo, monopolne položaje. Demokratizacija te ustanove je torej ena izmed potreb; zaradi tega smo prepričani, da bb javnost podprla zahteve tistih, ki bodo pred'agali to nujnost v interesu vsega prebivalstva. ie, seznanjen s težavnim položajem v Predilu, kjer mislijo odpustiti veliko število ljudi in zahteva nadalje naj mini-,-lrstvo za delo pregleda možnost priključitve tega važnega rudnika ustanovi IRI Iz Predila smo izvedeli, da se je v četrtek pripetil pred rabeljskim rudnikom neljub, nogodek, ki je upravičeno razburi. domače prebivalstvo. . ii I j r Medtem, ko so se sindikalni VOdoVOdll ViHodlie rUflaill e Predsednik vodovoda za vzhodno Furlanijo (C.A.FO.) je bil obveščen o dodelitvi i ove vsote v višini 32 milijonov lir za podaljšanje vodovoda v občinah- Gradiška, Za-graj, Foljan Capriva in Mos-sa Prebivalstvo omenjenih občin je to vest sprejelo z velikim veseljem in upa, da bo kmalu razpisana dražba javnih de. v omenjenih krajih. piedstavniki razgovarjali z zastopniki rudnika v Vidmu, ie ravnateljstvo rudnika ukazalo odvesti iz rudnika tovor, m avtomobil poln rude, katerega so spremljali orožniki. zvedeli in so se skupno s številnimi domačini postavili pred rudnik, da bi preprečili odvoz materiala. Ko so orožniki opazili r.spien množice so zapodili oiožnika na motociklu v množico, pri čemer je slednji zavozil in podrl na lia nekega delavca, ki je pri padcu prejel precej poškodb. Nastal je prepir, v katerem je šofer tovornega avtomobila zapustil volan in vozilo,” k’ je ostala z materialom pred rudnikom. Dosežen sporazum za delavce ATA Na sedežu pokrajinskega u-rada za delo v Gorici so se 18. in 20. oktobra sestali predstavniki - avtoprevozrtiškega podjetja ATA in sindikalnih organizacij v zvezi z zahtevami delavcev omenjenega podjetja za izboljšanje njihovih gmotnih prejemkov. ATA ie zastopal Di Brazzano, FENIT za Veneto ing. Ascanio Pa-gello, notranjo komisijo Elio Fabbro in Giovanni Marchi, CISL Giuseppe Vodice, Delat, sko zbornico Fulvio Bergama*, Francesco Canevalli in Fau Bliža se dan vseh padlih Zene urejujejo partizanske grobove Kakor vsako leto so štan-dieške žene tudi 'etos sklenile popravit: partizanske grobove na glavnem pokopališču Več žena že nekaj dni 'zravnava zemljo n a gomilah, tako da bodo za praznik vseh padlih tudi partizanski grobovi dastojno urejeni. Zene nameravajo zbrat; tudi cvetje za Rojstva, smrti in poroke Med 14. in 20. oktobrom se je v goriški občini rodilo 6 otrok, umrlo je 6 oseb, oklicev je bilo prav tako 6, porok pa 12. Rojstva: Franco Candussi, Michela Alfieri. Maurizio Zor-s-an, Luciani piccatti, Laura Ciotti, Sandra Maronese. Smrti: 77-letni čržavni upokojenec Giovanni Deboni, 82-letna Anna Colotti, vd. Faganel. 56-letni Alfred Hvalič, ■ 'i!1; PLAVALCI V ODLIČNI FORMI ŠTIRJE NOVI REKORDI AVSTRALKE CRAPP0VE Nove rekorde je dosegla na 200 in 400 m ter na 220 in 440 yardov pripada Francozu Bozonu s časom 1’02”1). 220 yardov prsno zenske: 1. Evans 3’03”2. NOGOMET r kras grobov. S tem se bomo j 55_letni Franc Vuga 6-9_Ietna t.idi na Goriškem lepo oddol- j CTi0Vanna Zof. vd. Bittesini, ž li borcem, ki so se žrtvo- 86.jetna Evgenia Borghese. seli za svobodo. , . ■- <- Oklici; električar Sergio Sfi. Zrelostni in popravni izpiti na slovenski šoli V jesenskem roku so na slovenskem liceju napravili izpit naslednji dijaki; Marija Cigoj, Aleš Leban m Kazimira Pavlin; en dijak je bil zavrnjen. Na učiteljišču so opravile u-sposobljenostni izpit naslednje dijakinje: Tatjana Cuk, Marija Lenardič, Gabrijela Del-i-rin, Nela Pavletič, Marisa Perat in Lid;ja Petejan- Nižji tečajni izpit na Nižji '■rednji šoli so opravili dijaki; Walter Appe, Marjan Brescian, Jožef Cej, Dino Del Medico, C’ril Pahor, Pavlina Sergoj, Hilarij Pellizon, Adolf in Fa-bij Persoglia, Marjan Terpin, Anka Leban. Suzana Ličen, Albina Oitzinger in Anamarija Paoletti. Na Oslavju je umrl Floridan Primožič ligoj in Laura Loungo, šofer Ruggero Brešan in Vilma Carlosso, uradnik Evgenio La Pira in uradnica Laura Be-deschi. Lino Zanetti in Dina V petek zvečer ve je po O- ] Biral, agent javne varnosti slavju nenadoma razširila ža-|Vincenzo Fusco in tkalka Jo- Smrt v Sovodnjah V Sovodnjah je pred dnev, umrla 73-letna Uršula Tomšič, rojena Butkovič. Pokojnica je bila v vasi priljubljena, kar je pokazala tudi velika udeležba'pri pogrebu. sto Causer, UIL ni imeia svo-' lostna vest, da je za vedno 'anda Mughelli, Giordano Col-jega predstavnika. | zatisnil oči 81-letni Floridan j lenz in Dorina Matesig. Sestanek je vodil direktni Primožič. Kdor ga je poznal, j Poroke; trgovski predstav- pokrajinskega urada za delo Razpravljali so o sledečih zahtevah; se mu je ob tej žalostni ve-i nik Andreano Punteri ln štu-sti stisnilo srce, ker je vedel, | dentka Antonina Rizzuto, u-ča se je poslovil od nas- za- : radnik Leonida La Stella in 1. Znižanje odstotka za pla-jveden in pošten človek. Med , px-of. Maura Bozzini, Cipriani Maraspin in Ele a Marini, Fer- ♦ile izrednega dela. narodnoosvobodilno vojno je 2 Spremembe načina obra-jb'1 kljub let°m na strani nje- čunavanja dnevnega zaslužka j nih idealov ter je v tem du- 3 Osebje, k’ čisti in oskr- hu vzgojil tudi svoja sinova, buje vozila ponoči, ne prejema ki sta se odzvala klicu časa. poviškov za nočno delo. I Tov. Primožič je zadnje ča- Po obsežni diskusiji o raz-ise Prec*j bolehal. Bolezen se nih vprašanjih so priš.i do!mu je v zadnjem letu poslab-sledečih zaključkov: j šal a in ga priklenila na po- 1. Povečanje odstotka za iz- j s teljo, redno delo bo veljalo tudi po| Prizadeti družini izreka na- 30. juniju 1956, in sicer v j še uredništvo globoko soža- višini, ki jo predvideva člen I lje. ruccio Persoglia in Anorina Turel, Giuseppe Brešan in Corrada Baldassi, Angelo Mi-chelitti in Giovanna Visintin, Alfredo Braidot in Elda Pero, Mario Sbogar in Maria Lovisi, Salvatore Ursino in Ersiglia Vece, Giuseppe Per-co in Lica Venier. uradnik Anton Luis in učiteljica He- lena Grauner, Luciano schi in Maria Radigna. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ve* dan in ponoči lekarna Alesani v Ul. Carducci 12, telefon 22-68, do 12. ure pa je odprta lekarna Pontoni - Bassi v Raštelu 27, telefon 33-49. — KINO — CORSO. 14.30: «Streha», Gior-gio Listuzzi in G. Palotto. VERDI. 14 00: «Kraljevi lokostrelec«, R. Taylor, v barvah in cinemascopu. CENTRALE. 15.00: «Vsemir- ska atomska ladja dr. Qua-termastrae. V1TTORIA. 15.00: »Najlepši dnevi«, Antonella Lualai. Franco Interlenglu. Bo- i MODERNO. 15.00: »Sinovi stoletja«. SYDNEY, 20. — Famozna avstralska plavalka Lorraine Crapp je včeraj postavila v olimpijskem bazenu v Sydne-yu, ki je dolg 55 yardov, štiri nove svetovne rekorde na naslednjih progah: 200 m: 2’18”5 (prejšnji rekord 2’19"3) 220 yardov: 2T9”1 (prejšnji rekord 2’20”5) 400 m: 4'47”2 (prejšnji rekord 4'50”8) 440 yardov: 4’48”6 (prejšnji rekord 4’52”4). Vsi prejšnji rekordi so pripadli prav tako Crappovi, ki jih je dosegla pred nekaj meseci. Po uspelih poskusih je Crap-pova izjavila, da čuti, da bo lahko na olimpiadi dosegla še boljše čase. Dejala je, da je bila voda premrzla (16 stopinj) zaradi česar ni mogla dati vse iz sebe. Na olimpiadi bo voda topla okrog 23 stopinj. Kmalu po svojem četvor-nem uspehu je Crappova plavala tudi v štafeti 4x440 yar-dov. pri čemer je dosegla vmesni rezultat 1’03”3 na 100 m. Priznani svetovni rekord na tej progi ima Holandska Cockie Gastelaars od aprila lani s časom 1'04”, Katerega pa je pozneje izboljšala Fra-serjeva s časom 1'03”3. Poleg Crappove so v štafeti plavale i BRUXELLES. 20. Roger še Fraser. Gibson ln Jackson. Moens, svetovni rekorder na Dosegle so čas 4’22”3, medtem j 800 m ne bo odpotoval v Mel-ko je svetovni rekord v tej j bourne. Moens, ki je bil naj-disciplini 4'20”2. j večja nada belgijske lahko- V ostalih disciplinah so bili! atletike za letošnjo olimpiado, do-eženi naslednji rezultati: I si je namreč v Grčiji na mi- , . . tingu pretegnil mišico. V bel- 100 m prosto zenske: 1. Fra-: s v & ser (19 1 et) 1'03"9 (55 yardov j g>iski ek,p. ga bo zamenjal 29”8). Po plavanju je Fraser-' Andre Ballieux. jeva dejaia. da bi z lahkoto [ ■ ■ ■ ■— Francija-Sovjefska zveza danes na stadionu Colombes PARIZ, 20. — Jutri bo na itadionu Colombes nogometna tekma med reprezentancama Francije in Sovjetske zveze. Reprezentanci bosta nastopili v naslednjih postavah: Francija: Remetter; Kaelbel, Marche; Scotti. Jonquet, Marcel; Grillet, Mekloufi, Cisow-ski, Fiartoni, Vincent. Sovjetska zveza: Jascin; Ti-schenco, Ogonkov: Paramonov, Bascianskm, Netto; Tatuscin, Ivanov (I&saev), Streltzov, Salnikov, Rykin. „ERAUZQUINOVA REVOLUCIJA' V METANJU KOPJA PRVIČ V ZGODOVINI kopje čez 90 metrov Španec Glavero 90,30, Norvežan Danielsen 93,70 m PARIZ. 20. — V srečanju za pokal evropskih prvakov se bosta Holandski Rapid in beograjska Crvena zvezda pomerila prvič 3. nov. v Heer-lenu ter 8. nov. drugič v Beogradu. LAHKA ATLETIKA Moens ne gre v Avstralijo izboljšala lastni rekord in da misli, da bo na olimpiadi plavala izpod 63". 110 yardov hrbtno ženske: Huntingford (16 let): 1T5’3 (novi avstralski rekord), 2. Sin-gleton 1 16”1. Svetovni rekord ima Holandka Kint s časom 1’10”9, ki pa je bil dosežen v 25-metrskem bazenu. 110 yardov prosto moški: 1. Henritks 57”1. 440 yaidov prosto Winran 4’34”8. 220 yardov prsno 1. Middlelon 2’49”4. 110 yardov hrbtno moški: 1. Monchton (17 let) 1’03’3 (najboljši čas na svetu v dolgem bazenu. Svetovni rekord na tej progi v malem bazenu BOKS moški: moški: V dolgih jesenskih in zimskih mesecih, ko je zunaj grdo vreme in hladne, fi bo dobra knjiga najlepše razvedrilo Za izbiro ne bos v zadregi, če stopis v TRŽAŠKO KNJIGARNO Trst lil. Siv. Frančiška HO Telefon 37-a*S NEW YORK, 20. — Boksar srednjetezke kategorije Mehikanec Gašper Ortega, ki je minulo sredo premagal Kubanca Uaaca Logarta, se bo 23. nov. pomeril v Madison Square Gardenu z bivšim svetovnim prvakom Tcnyjem De-marconiJ MARSEILLE, 20. — V okviru boksarske prireditve, ki je bila sinoči, je Francoz Lam-perti premagal s knock-outom v 5. rundi Italijana Scocci-marra. BARCELONA, 20. — Španski atlet Manuel Clavero je včeraj na stadionu Montjuich v Barceloni dosegel r metu kopja daljino 90,30 m. To daljavo, ki je za 6,64 m daljša od svetovnega rekorda polja-ka Sidla, je dosegel z načinom metanja, ki ga je začel uvajati 49-letni Spanec Felix Erauzquin. Novega Clavero-vega rekorda seveda ne bodo mogli priznati, prvič, ker je bil dosežen na treningu in drugič, ker se mora svetovna lahkoatletska zveza še odločiti, ali bo dopuščen tudi ta novi način metanja, ali pa bo za določanje rekordov veljal samo dosedanji ortodoksni način. Clavero je star 28 let in je član lahkoatletskega društva v Barceloni. Je državni rekorder v metanju španske bombe, ter pokrajinski rekorder v metu kopja po starem načinu in v metu diska. Istočasno je prišla iz Ha-marja na Norveškem vest, da je norveški metalec kopja Danielsen dosegel daljavo 93,70 m, vedno seveda po Erauzqui-novi metodi. Tako svetovna športna zveza kot strokovnjaki za metal- KINOPROSEK-KONIOVEl predvaja danes 21. t. m. ob 16.30 uri barvni Metro film: Obleganje 7 puščic Igrajo: William Holden in Eleonor Parker KINO SKEDENJ predvaja danes 21. t. m. ob 18. uri dramatičen barvni film: V ponedeljek 22. t. m. predvaja ob 19. uri barvni film: Puščavski vitez ne discipline so sedaj tik pred olimpiado v veliki zagati, kaj storiti: aii priznati novo metodo in s tem dovoliti njeno uporabo že na olimpiadi, ali se še vedno držati stare klasične metode. V primeru, da se odločijo za prvo rešitev, potem je seveda vprašanje favorita v tej disciplini postavljeno na glavo. Poljak Sšdlo, ki je priznani svetovni rekorder, bi tako naenkrat izpadel iz konkurence za zlato olimpijsko kolajno, v kolikor mu seveda ne bi v kratkem času uspelo privaditi se novemu načinu metanja. AVTOMOBILIZEM Dirka za nagrado Ri®a CASTELFUSANO. 20. - J prvi dirki za 14. veliko nagr do Rima, rezervirani *a gori je: turizem, veliki zem in posebni turizem 750 cme, je v skupini «ve turizem« zmagal Poltronie Fiat 600 (Abart Zagrato), * je v 1 uri prevozil 131,61 potem ko je moral C80?*’ je ves čas vodil, v zadnji krogu odstopiti. krog je dosegel Carma.* vprečno hitrostjo L V skupini je zmagal Costantini * Zagato 600 s povprečno trostjo 105,115 km, v •kt©£ »normalni turizem« P* J* gal Gianni s Fiat 600 * £ vprečno hitrostjo 119.38» Odgovorni nrednf* STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . luito im Cnchitth predvaja danes 21. t. m. ob 16. uri in v 22. t. m. ob 18. uri film: pom edeljek «Edenska Warner>olor cinema*cope po romanu Johna SteinbecK* Igrajo: . JULIE HARRIS, JAMF.S DEAN in P.AIMOND MASb*'* Za mladino predvaja danes popoldne ob 14. uri nt film: 4* FRA DIAVOLO Igrajo: STAN LAUREL OLIVER HARDy 99 im§“ INDUSTRIJA ZA PREDELAVO RIB IZOLA ★ ★ proizvaja vse vrste ribjih hnnserv in sicer: zrezke in obročke slane ribe v raznih formatih, sardin? v treh kval itet h h. skuše in zrezke skuš, tuno, trebuhovino tune, paladiuo, zrezke paludine, predjed «Antipasto», v kisu konservirane paprike, itd, Konserviranje rib vrši tudi v litografiranih dozah po želji kupcev. V zalogi je stalno ribja moka in tehnično ribje olje najboljše kvalitete. Zahtevajte povsod naše izdelke, ki so priznane kvalitete OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOaOOi>OCOOOC5GUOOOOOOGOOOOOOOaOOOOOOOOOOOOOOOeSOOOOOnrOOOOOOOOOOOOOOOt)GCGOwUCX>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi OOOO0°C r IVAN BRATKO 1 TELESKOP «Prvi je zunaj!« gre signal. «Gato!» Cez kakih deset radostnih minut spet: «Naprej!» ♦Drugi je zunaj!« « ♦Štefan!« , , _ , Dušan opreza, ne more pa slediti. Zato se vse ustavi. Dolgo ni ničesar. ♦Kaj je?« ♦K stražni uti je prišel vojak!« «2e?» ♦Prišel je prej ko po navadi!« ♦Kaj zdaj?« ♦Treba bo počakati!« V rovu je Ljubo zdaj četrti. Z rokami se dotika črtovih čevljev, za njim je Marijanova glava. Kolona miruje — tako se zdi — že celo večnost. Ljubo je že neštetokrat pregledal v duhu, ali je izpolnil vsa naročila. Ne svetle srajce, da je ne bi videli v temi! Ne okovanih čevljev, da ne bi ropotali po kamenju! Nekaj kompaktne hrane! Da, vse je v redu, samo hrana, ej, ta pa je v Petrovem nahrbtniku. Nato ga preblisne se spomin na dom. Pred dvema dnevoma jim je pisal: »Hrana je dobra. Ničesar ne pošiljajte!« Zadnje je podčrtal. Ali bodo razumeli? Marijan leži za njim in čaka. Prvič je v rovu. Ni hodil delat v teleskop, ker zelo slabo vidi. V kampu je bil pod tujim imenom. Po glavi mu rojijo vznesene misli o bodočnosti in osvoboditvi. Manj je človek akcije, več razmišljanja, četudi je sam ves v akciji splošnega boja. žal mu je, da poprej ni sel vsaj enkrat v rov: navadil bi se nanj, spoznal bi ga in manj težko bi bilo zdaj čakanje v tem čudnem vzdušju. Dušan čaka pri izhodu. Miren je. Previdno se vzpne iz ozkega rova in pomoli glavo ven. Na desni je mitraljezec, spredaj alpinec pred uto. O zaradi mitraljezca bi še šlo, a alpinec, alpinec! Prisluhne njegovim šumom: samo kdaj pa kdaj napravi kak korak, dva, in spet stoji, stoji... Noč je mirna, topla kakor mlačna kopel. Najmanjši šum ne moti sanjajoče pokrajine. Nebo je polno zvezd. O, ko bi se od nekod pri-podili oblgki in bi se zavrtel veter! Ko bi zatulil vihar in bi se razdivjala furlanska nevihta! Vsi bi bili na mah zunaj! Toda nič, prav nič... Povsod tišina... samo pesem čričkov, večno ista, kakor mimo dihanje narave. O ko bi se zdaj spet oglasili pevci! Zamudili smo najlepši čas. Zamerili smo se Kayrosu, bogu srečnega trenutka. Gato bi bil moral pričeti vsaj eno uro prej! Počakati je treba! Dušan se kakor maček splazi iz rova v razor. Preden se premakne, premisli vsak najmanjši gib. Z roko zadene ob koruzno steblo. Posušeno listje zasumi, da ga strese mraz. Nekaj minut se sploh ne gane. Vražje koruzno listje! Že pri Stefanu ga je zazeblo, ko je zašumelo. Na to sploh niso mislili. Leže v razor ob luknji. Gleda proti kampu. Barake ležijo zleknjene druga ob drugi. Triintrideseta je najbližja. Kako majhna je! Canal grande je mrtev, močne žarnice samevajo nad njim. Nobenega človeka nikjer. Tisoči spijo. Se najlaže jim je, kadar spijo. Ne muči jih lakota ne skrb in ne strah. Dušanu vstanejo pred očmi udrta lica, bolne oči, zmedene kretnje. Odleže mu: samo da spijo in se ne mučijo! «Ko bodo pa zvedeli za naš beg, ne bodo spali! Od veselja ne bodo spali!« Barake se širijo vsepovsod... na desni, na levi, kamor seže oko. Na skrajni desni so šotori, ker je barak premalo. Komaj jih vidi, stisnjene k tlom kakor speče kokoši. ♦Hudiči, vrnili se bomo. In požgali to gnezdo,« zakolne Dušan. Koruza močno zasumi. Alpinec odriva stebla in rine vanjo. V Dušanu zavre. Prihuli se še bolj k tlom. Zazdi se mu, da gre alpinec naravnost proti njemu. Ga bo zalotil? Zadavi ga. Morda sumi kaj? Ne. Ce bi sumil, ne bi vdrl v koruzo. «Ko smo pripravljali beg, sploh nismo govorili o tem, da bi vojaki šli za nami v koruzo. Take možnosti sploh nismo upoštevali. V tem smo bili vsi enakih misli...« Šumenje se je oddaljevalo. Vojak jo je ubral bolj v sredo koruze. Ko je tam opravil svojo nujnost, se je spet vrnil. Dušanu je odleglo. Zopet mir. Stražar pri uti je negiben. Mitraljezec se naslanja na ograjo. Kampo je kot da ga ni. Na stezi za njivami, čez katere sta se splazila Gato in Štefan, ne zapoje nobena stopinja. Vendar sta tam nekje blizu pod murvami dva, ki nestrpno čakata prihoda drugih. Opolnoči alpinec zapusti svoje mesto. Dušan se globoko skloni v rov in z iztegnjeno roko išče Igorjevo. To je znamenje, da je stražar odšel. Zatem pomaga Igorju, da tiho zleze iz rova ln mu šepne, kod naj se plazi. Za Igorjem se prične dvigati črt. Ko je že spravil ramena skozi ozko odprtino, telo pa mu je še oklepal rov, ga je zaslišal mitraljezec. Morda ga je vznemiril rahen šum. Zavrtel je reflektor naravnost proti njemu. Dušan m črt se stisneta z glavama k zemlji. Obraza skrijeta k tlom, z lici, obrnjenimi od stolpa. Samo beli obraz bi lahko mitraljezcu razkril uganko, ali je v koruzi človek ali žival. Nato tišina, črt z gornjimi zobmi stisne spodnjo ustnico in se počasi počasi odplazi po razoru. Dušan sklene, da naslednjega spusti ven šele čez četrt ure. »Naj se mitraljezec pomiri. — škoda, da si nismo nataknili črnih mask na obraz. Pomagale bi nam!« Poišče Ljubovo roko. Ljubo zadene ob Gatov nahrbtnik, ki še vedno leži na dnu rova. Ko se preriva skoz odprtino — spet rahel šum. Mitraljezec vznemirjen zavpije; ♦Chi va lš?» Tišina. ♦Chi va lš?» Morda je mitraljezec mislil, da se nekdo približuje kampu. Spet molk. čez nekaj časa se Ljubo odplazi. .. gpet Dušan se stiska nad luknjo: «šest nas je zunaj, čakajmo, da se vse pomiri.« ,g ve* Sedmi, Marijan, je spočetka lezel brez šuma. Saj s® Ujiig® večer pripravljal na to. Ko je bil s pol telesa zunaj, svetll‘ polovico pa se je izvijal iz tesnih spon rova, ga Je mitraljezec in spet zavpil: ♦Chi va lš?» di pe' V tistem hipu se Marijan ni obvladal. Morda nadne vznemirjenosti ob klicu stražarja, morda zaradi tostJ nega nepremagljivega strahu, morda zaradi živčne i-tegne roko in zadene ob koruzno steblo, ki zasumi-♦AlFarmi!« začne vpiti mitraljezec. «All’armi!» Iz rova se začne dvigati Vojo. Spet rahel šum. Trije streli iz stolpa odjeknejo v noč. Nekaj hipov popoln molk. Vsi: Dušan in kolona so kot ukopanl. mp: Nato se Dušan skloni v jamo in ponuja roko devete ♦Naprej!«------------- ♦Naprej! Nič ni! čez strelja!« »ivljej ii Iz jame pa ni ne glasu ne roke »Take stvari se v *. ^i* amo enkrat dogodijo, da se ti ponuja prostost,« v*flJ 1 Dušan in se globoko skloni v jamo: skoraj se prevesi tiho kliče, išče roko... Spet padejo streli. . Dušan se odtrga od luknje in splazi za ostalimi- jul? Streli odmevajo v noč. Močni reflektorji začno * v *iJ nervozne roke tipati po spečih poljih. Kampo je ve®de p* t kakor razsvetljeno mesto v noči. čez polja in vinogt®.^ o senci murv in trt izmenoma zdaj tečeta in zdaj jjtiŠ* ’ temni skupini: V prvi sta Štefan In Gato, v drugi P" Igor, Črt, Ljubo, Marijan in Vojo. Prva dva ne vesta pjfl drugi ne vedo, ali je še kdo za njimi. »Morda/ Pft uspelo pozneje!« V kampu se je Samo prebudil po prvih strelih: tV' ♦Fantje, zdaj pa vem, zakaj smo peli!« (Naaor