Ptuj, petek, 22. junija 2007 letnik LX • št. 48 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ■ 5 cena: 1,17 EUR (280 sit) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Posebej opremljeni za Slovenijo
ste lahko na več načinov. Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR
Dominko d.o.o., ZadroSni trg 8, 2251 Ptuj
02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
00 km. Emisije Co2: 135 - 194g/km. Število vozil je on
^ -,	TRGOVINA, MONTAŽA
/čA 1WI
\g i?/1« m	. vodovod
C'centralna kurjava pf »plinskeinstalacije K. )	»kopalniškaoprema __• keramične ploščice
d.o.o. L-..
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
J MAKATOtf
Zabavno fit s kolesom!
Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007
SE
78
DNI
www.polimaraton.si
SONCHEK.com
Obišči Sonček, obišči svet!
MALLORCA■
. 339 €
V
Štajerski
Akcija izdelkov Vsak dan nizka cena poteka od 20.6. do 3.7.2007 v vseh trgovinah Spar in Interspar. Trajno znižana cena velja od 4.7.2007.
Voda Dana
z okusom hru{ke, Dana, 1.5 l
stara cena
€ 0,39 / 93,46 SIT
Pašteta Kekec
Pomurka 50 g
trajno znižana cena
€ 0,34 / 81,48 SIT
SEDAJ V AKCIJI
€ 0,27
Najcenejši izdelek v Sloveniji smo preverili v programu GFK Leaflet Monitor (izvajalec GFK Gral Iteo) in je preverjeno cenejši od enakega izdelka, ki je bil od 1.1. do 6.6.'07 objavljen v različnih akcijskih letakih.
SEDAJ V AKCIJI
€ 0,41
stara cena
€ 6,90 / 1.653,52 SIT
Mešano meso za žar
pakirano, Meso Kamnik, 1 kg
trajno znižana cena
€ 6,19 / 1.483,37 SIT
SEDAJ V AKCIJI
€ 4,99
™	-1 -1 AC OA C
1.195,80 SIT
Dobrodošli v hipermarketu
PAR
® ORMOŽ na Opekarniški c. 2!
V. ptujskem.selekcijsko-promocijskem - centru Semenarne-Ljubljana, kijev. teh dneh zagotovo' največji sloven- --cski .zelenjavni in tcvetlicni.vrt^so v -dneh od - 19. do 21. junijama- široko odprli vrata-ter-povabili na .ogled . pred- -
„X____n.A___________.................____s____... ^
Foto: Martin Ozmec
Po mestni občini Po naših občinah Po naših občinah Zanimivosti
Stran 7
Ptuj • Nadaljujejo	Dornava • Bajuk
učno uro o komunal-	navdušen, Pukšič
nem prispevku	pa je požugal Stran 4
Hajdina • Avtocesta bo za vedno spremenila življenje Stran 5
Ormož • Delitev na škodo občanov Ormoža
Stran 9 Polenšak • Drugo leto nov vaško-gasilski dom?
Stran 10
Hum • Slastne jedi kmečkih žena iz jagnjetine
Stran 14
Od tod in tam Haloze • Da bo
hiška dobila streho Stran 20 Črna kronika Ptuj • Bukvič naj bi ubil Vukoviča za drogo
Stran 31
Ptuj • Prva destinacijska turistična borza
Za večjo prepoznavnost turizma na Ptujskem
V Termah Ptuj je 19. junija potekala prva destinacijska turistična borza, hkrati pa so tudi organizirali študijsko turo za organizatorje turističnih potovanj na območju Spodnjega Podravja iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Na drugo borzo, leta 2008, želijo privabiti še organizatorje turističnih potovanj iz Italije in Velike Britanije, ki vse pogosteje prihajajo v to okolje.
Borzo so pripravili v Termah Ptuj in v Zavodu Riso v sodelovanju s STO, MO Ptuj, Zavodom za šport Ptuj ter partnerji Halo, d. o. o., hotelom Mitra, novim hotelom Park Ptuj in občinami Cirku-lane, Destrnik, Dornava, Go-rišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale. Na tiskovni konferenci je bil poudarek na predstavitvi prve karte pohodniških poti Spodnjega Podravja, ki je zasnovana kot izletniška karta in je izšla v nakladi 12 tisoč izvodov. Izdali so jo Zavod Riso, Zavod za šport Ptuj in Planinsko društvo Ptuj. Še letos oziroma v letu 2008 naj bi jo nadgradili s pohodni-škimi potmi na območju Slovenskih goric.
Pohodništvo je najpogostejša oblika preživljanja prostega časa. Ljubitelji po-hodništva lahko izbirajo med 25 potmi: Evropsko pešpotjo E7, Haloško planinsko potjo, ki bo prihodnje leto stara že 25 let, Ptujsko kulturno potjo, Mitrejsko potjo, ki bo vodila iz novega hotela Primus in bo ob III. Mitreju, katerega skrbnik bodo Terme Ptuj, Danilovo krožno potjo, ekolo-
Uvodnik
ško pohodno potjo, Martinovo romarsko potjo, ki prihaja iz Madžarske, in še drugimi. Mag. Uroš Vidovič iz PD Ptuj je povedal, da je prva pohodniška karta Spodnjega Podravja v bistvu nastajala 15 let, da bi jo izdelali, pa je pred nekaj leti predlagal zdaj že bivši direktor Zavoda za šport Ptuj Simon Starček. Pomembno je, da je tri četrtine poti že markiranih, skozi ta projekt pa je prve označene pohodniške poti dobila tudi MO Ptuj. Izletniška karta po-hodniških poti Spodnjega Podravja predstavlja tudi 63 ponudnikov.
Prva destinacijska borza je po besedah direktorja Term Ptuj Andreja Klasinca izrednega pomena, da bodo ustvarili bazo podatkov partnerjev, s katerimi bodo v prihodnjih letih sodelovali. 28. septembra letos bodo odprli hotel Primus, ki bo lansiral ponudbo Ptuja in okolice v slovenski in evropski prostor. Odzivi s turističnih borz doma in v tujini kažejo, da bo v bodoče Ptuj z okolico eden glavnih turističnih igralcev v Sloveniji.
Ptujski in okoliški turistični ponudniki bodo skušali
Kdo koga...
Že kar lep čas je minilo od letošnjega ptujskega veledogodka - odprtja Puhove-ga mostu z navezovalnimi cestami - tako da smo že skoraj pozabili na bombastične besede, pečenega vola, poceni pijačo in veličasten ognjemet. Pa na prvi sprehod po res lepem mostu. Potem se je življenje vrnilo v običajne tirnice, šoferji smo se navadili na novo mestno pridobitev, veselo vozili na most in z njega, pa krožili na obeh straneh mostu... In pravzaprav kar spregledali, da tam pri Pinčarjevem krožišču še zmeraj stojijo prometni znaki, ki označujejo delo na cesti in prepovedujejo vožnjo po povezovalni cesti med Puhom in Zagrebško. Dokler nas niso na to opozorili policisti - ne le z besedo, ampak tudi z najučinkovitejšim vzgojnim sredstvom, udarcem po žepu. Baje je vzgoja stala 20 evrov (po drugih virih v tolarjih nekaj čez 30 jurjev, ampak osebne izkušnje o tem nimam, tako da samo prenašam govorice).
Delo na cesti? Kar redno se peljem mimo te povezovalne ceste, ampak presneto - delavca pa nobenega. No, eden je moral biti enkrat, ker sem namreč neko jutro opazil, da je prej napačno postavljeni znak za prepoved prometa v obe smeri v zagrebškem krožišču prestavljen pravilno ob desni rob vozišča. Brali smo, da izvajalci samo še "zapirajo gradbišče". Ampak zaprta je zaenkrat samo povezovalna cesta, pa še po tej švigajo avtomobili, kot da za nekatere prometni znaki ne veljajo.
Da delo res še ni končano, sicer dokazuje tudi hopsanje prek kanalizacijskih jaškov, ki mirne duše štrlijo iz zaenkrat še prenizkega asfalta. Kar bo, vsaj upam, pozneje odpravljeno. Samo da "zaprejogradbišče".
Ni mi jasno, kako smo lahko odprli nekaj, kar je še zmeraj zaprto! In ali investitor - pa naj bo to država ali občina, tako ali tako ni noben njen odgovorni plačal iz svojega žepa, pač pa iz vašega in mojega - res ni z izvajalci zapisal ničesar o tem, kaj se bo zgodilo, če gradbišče ne bo pravi čas zaprto? Bo izvajalec plačal kakšno kazen? Kot jo morajo tisti, ki se (ne)namerno peljejo po "zapirajočem se" gradbišču? Kdo koga zaj ... - zafrkava? Kajti kdo pri tem nafrka, vemo.
Jože Šmigoc
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Na novinarski konferenci 1. destinacijske turistične borze so sodelovali (od leve): Uroš Vidovič (Planinsko društvo Ptuj), Andrej Klasinc (Terme Ptuj), Aleksander Dolenc (Zavod Riso) in Vladimir Sitar (Zavod za šport Ptuj). Ob tej priložnosti so predstavili prvo karto pohodniških poti na območju Spodnjega Podravja.
Članice Društva kmetic MO Ptuj so pripravile bogato jutranjo malico: kruh, zaseko, meso iz tunke, potico in druge dobrote, potem pa vse povabile na celodnevno turo.
čim več turistov na Ptuj in v okolico privabiti že na meji v Šentilju, v letošnji turistični sezoni bodo razdelili 100 ti-
soč zloženk, je povedal Aleksander Dolenc iz zavoda Riso. Na meji v Šentilju jih bodo vabili od konca junija
Sedem (ne)pomembnih dni
Dramatični junij 1991
Za bližnji praznik sega spomin v dramatično pomlad leta 1991 ... Junij 1991 je bil nabit s političnimi dogodki. V Jugoslaviji je vrelo, Slovenijo je čakalo udejanjanje decembrske (23. decembra 1990) referendumske odločitve o samostojnosti in razdružitvi iz jugoslovanske federacije ... Jugoslovanska kriza je dosegla svoj vrhunec in vsem je bilo čedalje bolj jasno, da prihajajo usodni, odločilni časi. Pomembne informacije so se tako rekoč prehitevale in marsikdaj celo iz ure v uro dobivale različen pomen. Marsikaj je bilo nepredvidljivo. Še zlasti v odnosih Slovenije z beograjskim državnim vrhom in armado, pa tudi z mednarodnimi dejavniki je prihajalo do presenetljivih, tudi protislovnih dogajanj in v marsičem nepričakovanih preobratov.
V začetku junija 1991 je bilo v Ljubljani (na Kongresnem trgu) veliko zborovanje, ki naj bi bilo "izraz enotnosti Slovenije v obrambi demokracije". Predsednik skupščine dr. France Bučar je na tem zborovanju dejal, da sta "naše preživetje kot preživetje naroda in vsa naša nadaljnja usoda, da živimo kot svobodni in pokončni ljudje, odvisna od tega, da si ustvarimo lastno državo, da si sami krojimo svojo usodo ... " Slovenski obrambni minister Janez Janša je govoril o Sloveniji," v kateri si bomo prosto volili vero in postavo brez Beograda, Rima ali Dunaja. Ne zahtevamo ničesar, kar nam ne bi že tako pripadalo po vseh človekovih in božjih zapovedih." Dejal je, da le sebični interesi Beograda in še nekaterih drugih stojijo na poti slovenske osamosvojitve.
Milan Kučan se je posebej zavzel "za enotnost slovenskih političnih strank pri uresničevanju plebiscitne odločitve". Kučan je na nekem zborovanju v
do 11. julija, v Gruškovju pa od 15. julija do 20. avgusta. Del bogate ponudbe Ptuja in okolice so 19. junija pokazali tudi udeležencem študijskega potovanja, ki so ga tudi povezali s prvo destinacijsko
turistično borzo. Ob tej priložnosti so jim tudi v živo pokazali, da je Ptuj destinacija, ki je ne more obiti noben turist, ne glede na to, od kod prihaja.
MG
Zagorju dejal, "da gre za priložnost, da uresničimo zgodovinsko stalnico glede suverenega položaja slovenskega naroda, ki zadeva sam njegov obstoj in prihodnost. Če kdaj, potem se zdaj mora potrjevati sposobnost političnih strank, da v interesu uveljavitve te zgodovinske narodove odločitve uskladijo svojo dejavnost na podlagi sporazuma, ki so ga podpisale pred plebiscitom."
Predsednik Demosa dr. Jože Pučnik je 4. junija 1991 v Mariboru izjavil: "Na stališče, ki smo ga mi zagovarjali že pred enim letom, da naj bo Jugoslavija združenje samostojnih in suverenih držav, prihaja Evropa šele zdaj, toda prepozno. Seveda vemo, da mora ta federacija najprej razpasti na posamezne dele, ki se bodo med seboj lahko povezali le po načelih prostovoljnosti, enakopravnosti in medsebojnih interesov."
Odločilni mednarodni dejavniki so delali usodne napake v ocenjevanju razmer v Jugoslaviji. Slovenijo so tako rekoč do zadnjega dne opozarjali, naj ne naredi odločilnega razdružitvenega koraka. Nekaj tednov pred slovensko osamosvojitvijo je ameriški zunanji minister James Backer slovenskemu predsedniku predsedstva Milanu Kučanu in zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu odločno sporočil, da so ZDA proti slovenskemu odhajanju iz Jugoslavije in da ne bodo priznale nove slovenske države. Tako rekoč v zadnjem trenutku so se proti "razbijanju" Jugoslavije opredelili tudi v Evropski uniji, čeprav je pred tem evropski parlament kazal simpatije do procesov v Sloveniji ...
"Medtem ko se Jugoslavija prebija skozi krize, se Slovenija hladnokrvno pripravlja na razglasitev neodvisnosti," je sredi junija 1991 pisal New Times v članku pod naslovom Hladnokrvna Slovenija. "Slovenci kos za kosom gradijo strukturo, o kateri pravijo, da jim bo dala politično in gospodarsko avtonomijo, ki jo potrebujejo, da se odcepijo
od Jugoslavije."
V takšnih razmerah je slovenska skupščina 25. junija 1991 razglasila novo neodvisno in samostojno evropsko državo - Republiko Slovenijo. Ta dan je na podlagi soglasnega predloga vseh parlamentarnih strank in poslanskih skupin sprejela ustavni akt o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ustavni zakon za izvedbo ustavnega akta in Deklaracijo ob samostojnosti. V preambulo Deklaracije ob samostojnosti so zapisali, da so se "izhajajoč iz pravice slovenskega naroda do samoodločbe, iz načel mednarodnega prava, iz ustave dosedanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in iz Ustave Republike Slovenije prebivalci Republike Slovenije na plebiscitu dne 23. decembra 1990 z absolutno večino odločili, da si za prihodnje življenje oblikujejo samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo, ki ne bo več združena v SFRJ."
Kljub temu so iz Beograda prihajale zlovešče informacije, ki pa jim - vsaj tako se je zdelo - večina v Sloveniji, ki jo je ob zgodovinskem trenutku zajelo že evforično praznično razpoloženje, sploh ni jemala pretirano resno. Delo je tako v posebni večerni izdaji 26. junija 1991 ob vzhičenem naslovu na prvi strani, da je Slovenija od 25. junija 1991 po "tisoč letih nemškega gospostva in po 73 letih življenja v Jugoslaviji samostojna država", objavilo tudi dramatičen naslov, da pripravlja zvezna vlada "ostre ukrepe proti Sloveniji" in da zvezni izvršni svet nenehno zaseda. Hkrati je sporočilo, da so z odločitvijo zvezne uprave za kontrolo letenja od dvanajste ure vsa slovenska letališča zaprta za pristajanje in vzletanje letal . .. Slovesna razglasitev slovenske samostojnosti je bila 26. junija 1991 ob 21.15 na Trgu republike v Ljubljani. Predsednik slovenskega državnega predsedstva Milan Kučan je poudarjal, da slovenska odločitev nikogar ne ogroža in da ni uperjena proti nikomur. Osamosvojitveni akti so opozarjali, da je bila Slovenija država že po do tej veljavni ustavni ureditvi in je le del svojih suverenih pravic uresničevala v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Poudarjanje tega seveda ni bilo
naključno, saj je bila slovenska pravica do samoodločbe, ki sta jo predvidevali obstoječa zvezna in republiška ustava, pomembna opora slovenskega osamosvajanja oziroma razdruževanja od Jugoslavije ter poznejšega slovenskega mednarodnega priznavanja, še zlasti glede na to, da so nekateri v Jugoslaviji poskušali Slovenijo prikazati in obtožiti kot nekakšnega nezakonitega in protiustavnega razbijalca Jugoslavije in razglasiti za nasilno, separatistično tvorbo. Kučan in drugi uradni predstavniki Slovenije so opozarjali, da Jugoslavija hudo krši ustavne pravice, da SFRJ ne deluje kot ustavnopravno urejena država, da so v njej kršene in ogrožene človekove pravice, nacionalne pravice in pravice republik ter avtonomnih pokrajin. Vse to pa je bil tudi poglaviten razlog za izstop Slovenije iz Jugoslavije.
"Naša zgodovina je čista in častna," je poudarjal Kučan na Trgu republike. "Ne ogrožamo nikogar. Zato ni treba letal nad naša mesta in tankov na naše ulice." Kučan se je čudil neutemeljenim prigovorom drugih, ki so zavračali slovenske dobre namene in grožnjam jugoslovanskih oblasti z represijo.
Samo nekaj ur po veličastni razglasitvi slovenske samostojnosti in tako rekoč sredi vseljudskega praznovanja so enote Jugoslovanske ljudske armade zapustile vojašnice in se z najmočnejšo in najsodobnejšo vojaško opremo, predvsem s tanki, napotile proti slovenskim mejnim prehodom in letališču Brnik. Začela se je vojna proti Sloveniji in njeni samostojnosti. Agresorska jugoslovanska armada je takoj naletela na silovit slovenski odpor. Že zgodaj dopoldne 27. junija 1991 je predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan v "poslanici slovenskemu narodu" dejanje jugoslovanske armade proglasil za agresijo in za "poskus trajne okupacije neodvisne Republike Slovenije". Kučan je v imenu predsedstva Slovenije pozval vse Slovence in državljane Republike Slovenije, oficirje v JLA in vojake na služenju vojaškega roka, naj zavrnejo sodelovanje v "agresivnih dejanjih proti lastni državi in lastnemu narodu ... "
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Odgovor na trditve Štefana Čelana v Štajerskem tedniku • Prikaz nasprotnih dejstev
Ormožani in Ptujčani se v glavnem razumemo
Seveda je logično, da se je Čelan v prejšnjem odmevu na sestavek izognil nadaljevanju odprte polemike o najpomembnejših razvojnih problemih Podravja, ker mu je v celoti zmanjkalo argumentov in dejstev, s katerimi bi opravičeval svoje in svojih somišljenikov dejanja, ki so bila bodisi uresničena bodisi so se končala pri poskusih negiranja enakovrednega razvoja mest, krajev in vasi v Podravju. Še posebej izrazito so ta dejanja poskušala ohromiti Ormož.
Na nekaterih točkah jim je to fantastično uspelo, na mnogih pa ne. Mirno lahko rečem, da smo vsakokrat, ko se niso uresničili ptujski interesi, Ormožu zagotovili več razvojne energije, več sredstev in tudi več projektov. Ker so se nekateri, vključno z županom Čelanom, pri tem čutili ogroženi, so seveda storili vse, da Ormož ne bi nadaljeval tempa svojega razvoja, strateškega razmisleka o novih perspektivah in dejanjih. Zaradi te ogroženosti so sledila omalovaževanja doseženih rezultatov in zaničevanje dela vseh institucij, ki so Ormožu dajale tako identiteto kot trajnostni razvoj.
Seveda se ne bom spuščal na Čelanovo raven in poveličeval svojih dejanj. Te bosta ocenjevala prihodnost in zgodovina, prav tako kot civilizacijska in kulturna dejanja zadnje volilne tekme na lokalni ravni. Ne bom ocenjeval drugih, vendar ormoška je bila takšna, da ljudje že danes obžalujejo svoje volilne odločitve. Dejstva namreč kažejo, da je najlažje rušiti pridobitve in doseženo stopnjo demokracije, saj račune tako ali tako plačajo ljudje. Brez vizije in na hitro so novi Čelanovi zavezniki predali Ormož na račun hitrejšega razvoja tudi Ptuja in še kakšnega drugega središča, opustili so Tovarno sladkorja Ormož, se odrekli tudi tistim infrastrukturnim projektom, ki so nam bili ponujeni na dlani in še bi lahko našteval. Za Čelana je seveda najlažje, če iz projektnega nivoja stopi na raven osebnega in si izmišljuje najslabše možne pridevnike za osebe, s katerimi ni zmožen odprte polemike in razmisleka. V bistvu na ta način prikriva svoj pogled, s katerim je vse, kar
Gostil ga je poslanec SLS 8. volilne enote in župan občine Lenart mag. Janez Kramber-ger, namenjeno pa je bilo oceni politične situacije v volilni enoti in oblikovanju smernic dela stranke do državnozborskih volitev 2008. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik SLS ter minister za okolje in prostor Janez Podobnik in minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar.
ni rezultat izključno njegovega uma, nevredno tega sveta in škodljivo za okolje, v katerem se želi znajti.
Hitra cesta Hajdina - Ptuj - Ormož
V celoti lahko vztrajam na že predstavljenih dejstvih o odgovornosti, zakaj hitra cesta še ni zgrajena. Kako di-skriminatorno so se že omenjeni Ptujčani obnašali do potrebne in dostojne povezave Ormoža z osrednjo Slovenijo, je najbolj jasno ob sedanjem pogledu na tako opevane ptujske dosežke. Tudi po izgradnji proslavljenega Pu-hovega mostu Ormož nima veliko od tega. Ali pač, še vedno kolone in izgubljanje časa na starem asfaltu. Odnos do Ormoža pa je Čelan najbolje pokazal s krožiščem pri Puhovem mostu, kjer je namesto cestne povezave proti Ormožu zaenkrat le še visoka trava. Investicija torej, ki razen lepega dogodka ne pomeni prave funkcije za reševanje prometnih tokov. Je le izumetničena nelogično postavljena tvorba, ki ne zmore streči logističnim zahtevam sodobnih prometnih potreb tako Ormoža kot drugih krajev in mest proti vzhodu države. Z naštevanjem vseh aktov, Uradnih listov in Uradnih vestnikov pravzaprav priznava, da edino MO Ptuj ni bila sposobna umestiti hitre ceste na lastnem območju, kar je rezultat neustreznih iskanj rešitev. Ormož je danes od hitre ceste proti osrednji Sloveniji oddaljen bolj, kot je bil kadarkoli v svoji novejši zgodovini. Kako hitro lahko nekdo uniči vse, kar je bilo grajeno desetletja, pa najbolje kaže ome-
Predstavila sta načrte ministrstev za to območje do leta 2008 ter poudarila, da kot ministra SLS v celoti izpolnjujeta obveze in napovedi v vladi.
Predsednik stranke Janez Podobnik je napovedal odprtje avtocestnega odseka proti Pomurju že pred rokom, predvidoma bo del odprt že letos poleti. Prav tako nameravajo temeljito omejiti tovorni promet ob koncih tedna, ki zdaj
njeno krožišče. Namesto tega pa je danes zavezništvo Ptuja in Ormoža tako veliko, da ga Čelan postavlja za vzor. Tako kot postavlja za vzor vse, kar je kadarkoli zgradil v svojih zamislih in centralističnih težnjah.
Zakaj Čelan sam ni upal priti v Ormož
Tudi tukaj zgodba, ki jo želi prodati Čelan, ne pije vode. Zatorej lahko bralcem ponovno povem, da samo zaradi usmiljenja do njegovega poneverjanja podpisov ni bil deležen kazenskih ovadb, ki bi sicer zadostovale za njegovo politično diskvalifika-
obremenjuje večja naselja ob magistralni cesti G1-3. Kot rešitev je navedel uvedbo povišane trošarine za gorivo, kupljeno na bencinskih servisih ob avtocesti. Iz teh trošarin bi financirali popravilo škod na cestišču zaradi prekomernega tranzitnega prometa in za ureditev protihrupnih zaščit ob cesti, saj je po njegovih besedah hrup absolutno škodljiv za zdravje.
Zmago Šalamun
cijo za vse večne čase. Sploh ni pomembno, kje in kako je dobil podpisa takratnih županov Trofenika in Špin-dlerja, ampak da ju je grobo zlorabil. Podpisa sta namreč bila dana za povsem drug namen kot za utemeljevanje nelogične Spodnje Podravske regije. Toda kot že tolikokrat doslej, se je pokazalo, da je dobrota sirota. Vse drugo je zdaj odveč ponavljati. Ljudje, ki so sodelovali v tej igri, vedo za dejstva, drugi pa si lahko ustvarijo svoj vtis v akademskem besednjaku, ki polemični sestavek izkoristi za povzdigovanje svojega življenjepisa.
Pokrajinski muzej Ptuj in Muzej Ormož
Seveda si Čelan lahko še naprej prizadeva za svoj Pokrajinski muzej Ptuj, ki bi ga financirala Občina Ormož, ne da bi od tega imela ustrezno storitev. Vse, vključno z imenom, bi lahko bilo le ptujsko in ptujskosti je v Čelanovi glavi pač toliko, da ne vidi čez občinske meje. Razen ko mu izza nje prinašajo koristi in regionalistično pogačo. Tega Ormožancem nisem mogel pustiti kot doto svojega županovanja, zato sem ponosen na ustanovitev Muzeja Ormož. Mesto in občina imata namreč toliko bogate zgodovine, da si bosta lahko urejala spoštovanje do svoje preteklosti brez interpreta-
cije velikega brata s severa. Čelan očitno ne pozna področne zakonodaje in preko Pokrajinskega muzeja želi negovati več kot pol stoletja staro željo nekaterih Ptujčanov po pokroviteljskem, da ne rečem kolonialnem odnosu do Ormoža na področju kulturne dediščine. Zakaj se kar naenkrat bori za partnerstvo z Ormožem? Istočasno pa pristaja na nelogično stanje, da so se vse novonastale občine iz bivše občine Ptuj odpovedale soustanoviteljskim obveznostim in pravicam do pokrajinskega muzeja v Ptuju? V zvezi z vabili na razgovore pa želim spomniti g. Čelana, da seveda na kolegiju županov občin iz območja bivše ptujske občine ormoški župan nima kaj iskati, ker ne potrebuje ne mentorja ne zastopnika. Istočasno pa je nesporno dejstvo, da razen dveh razgovorov na Ministrstvu za kulturo ptujski župan nikoli ni imel časa ali pa se mu ni zdelo potrebno sodelovati na delovnih razgovorih v zvezi s Pokrajinskim muzejem, pa tudi če so se ti odvijali na Ptuju.
Primer dr. Sandre Kukec
Podpora Občine Ormož doktorskemu študiju Sandre Kukec pa je samo ena od številnih podpor, ki jih je občina nudila dodiplomskim in podiplomskih študentom.
Njene dizertacije nismo podpirali zaradi imena, ampak zaradi vsebine, ki je povezana z vinarjenjem kot ene od pomembnih dejavnosti na ormoškem območju.
Dr. Sandra Kukec, vnukinja našega vinarja in častnega občana Občine Ormož gospoda Čurina, je predsednica sveta Razvojne agencije v Ormožu, ki je ob soglasju občinskega sveta izbiral direktorja agencije. Izbrani direktor pa je v Razvojni agenciji Ormož po lastni presoji izbiral svoje sodelavce. Niti na prvo niti na druge odločitve kot župan nisem imel vpliva. Če bi ga pa imel, pa verjetno v tej sredini ne bi nastajal volilni program mojih konkurentov na zadnjih županskih volitvah.
Za vpletanje posameznikov in njihovo medijsko izpostavljanje prevzema odgovornost g. Čelan, za katerega je značilno, da ne zmore diskusije »at rem«, zato se zateka k diskusiji oziroma diskvalifikacijam »at nomen«.
Pokrajine
Gospodu Čelanu želim še veliko kakovostnega odločanja v njegovi pokrajini, za katero že samo izumetničeno ime in pozicioniranje (Spodnje Podravje) pove vse o širini in ambicijah te ne-bodigatrebne 14. pokrajine. Lokalna samouprava namreč ni samo lokalna birokratska tvorba, v kateri dobivajo na moči in vplivu le državni uradniki. Ni le stavba, ki jo zgradiš na avtobusni postaji in ni le odlagališče odsluženih politikov. Lokalna samouprava je učinkovito sredstvo za doseganje razvojnih ciljev in projektov, vendar pa je za takšno razumevanje treba imeti več širine kot le misel na to, da eno mesto prevladuje drugemu. Ker je Čelan le spoznal, da tega ne more delati Mariboru, si je za prevlado pač izbral Ormož. V sedanji ormoški strukturi ima odličnega asistenta, katastrofalne posledice pa se bodo pokazale razmeroma kmalu po vzpostavitvi regionalne razdeljenosti, ko bo do nje prišlo. Komur pač ni dano, da bi nekaj predvidel, se še vedno mora učiti s posku-šanjem. Žal Čelan s svojimi pajdaši tega ne dela samo z eksperimenti v laboratoriju, ampak na ljudskih množicah, ki bodo posledice njegovega eksperimentiranja občutile še v naslednjih generacijah.
Vili Trofenik, poslanec Državnega zbora RS
Lenart • Delovno srečanje predstavnikov SLS
SLS se vztrajno krepi
V četrtek, 14. junija, je v kulturnem domu v Lenartu potekalo delovno srečanje predstavnikov občinskih odborov, funkcionarjev in vodstva Slovenske ljudske stranke na ravni 8. volilne enote (Prekmurje, Prlekija, Slovenske gorice, Ptuj).
Ptuj • Osma seja mestnega sveta
Nadaljujejo učno uro o komunalnem prispevku
Na osmi seji, ki je bila 18. junija, so ptujski mestni svetniki razpravljali o 27 točkah dnevnega reda z nekaterimi podtočkami.
Za razpravo o statutu tokrat niso izgubljali časa, ker so se že v začetku dogovorili, da bodo v njem spremenili samo tisto, kar jim je naložila zakonodaja. Tako bodo o predlogu Janeza Rožmarina, svetnika N.Si, da bi spremenili datum občinskega praznika 5. avgust, saj naj bi bil neprimeren, razpravljali ob neki drugi priložnosti.
Med dvema predlogoma za imenovanje nove pokrajine, spodnjepodravska pokrajina ali vzhodna štajerska pokrajina, so odločili v prid prve, ker gre za ime, ki se je že prijelo, čeprav uradno pokrajine še ni bilo. Potrdili so tudi njeno območje in sedež na Ptuju.
Po številnih razpravah in zapletih so postali končno znani okviri in pogoji za regionalne spodbude za Zgornje in Spodnje Podravje, na koliko sredstev iz tega naslova lahko računajo posamezne občine. Vladna služba za regionalni razvoj je občine pozvala, da v treh tednih pošljejo nabor projektov, ki bodo predmet sofinanciranja s strani EU v obdobju 20072009. Nabor je omejen, vseh projektov ni mogoče uvrstiti, vredni morajo biti najmanj 600 tisoč evrov in imeti lokalni značaj, za vsakega morajo biti izdelani tudi DllP-i. V nabor projektov je MO Ptuj uvrstila Mestno gledališče, Potrčevo cesto, infrastrukturo, povezano s CERO Gajke, in Mestni kino.
Ali svetniki
potrebujejo
učitelja?
Še vedno pa ptujski mestni svetniki niso dokončali razprave o komunalnem prispevku, ki ga MO Ptuj doslej ni zaračunavala, gre pa za namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme, ker tudi po drugi razpravi niso dobili podatka, koliko bo po novem znašal komunalni prispevek za povprečno gradbe-
no parcelo za potrebe individualne stanovanjske gradnje. Plačevali naj bi ga vsi, ki bodo gradili nove objekte, pa tudi tisti, ki bodo hoteli graditi nove prizidke, zgraditi nadomestne objekte, vendar slednji le v primeru, če se bo povečala priključna moč obstoječih priključkov. Sprejeli so salomonski sklep: učenje oziroma seznanjanje z novim komunalnim prispevkom bodo nadaljevali prihodnji teden, ko se bodo na to temo na skupni seji sestali odbori za finance, gospodarstvo ter okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo.
Pri razpravi o letnem poročilu Komunalnega podjetja Ptuj za leto 2006 s predlogi sklepov za skupščino ni bilo slišati nič takega, česar ne bi slišali že pri podobnih razpravah v prejšnjih letih. V poročilo se je najbolj poglobil odbor za finance oziroma njegova predsednica Marija Magdalenc (LDS), ki je povedala, da v nasprotju z vodstvom družbe in njenim nadzornim svetom odbor ocenjuje, da so poslovni rezultati družbe slabši od pričakovanih. Ponovno se odpisuje amortizacija; za leto 2006 znaša ta odpis 182 milijonov tolarjev. Zaradi tega se zmanjšujejo viri sredstev za naložbe, obnove in rekonstrukcijo objektov in naprav, ki jih ima družba v upravljanju, njihov lastnik pa je MO Ptuj. Zmanjšal se je tudi kapital družbe. Ponovno pa se bo zmanjšal po izplačilu dividend za leto 2006 v višini 21 milijonov tolarjev.
Mestni svetniki niso potrdili sprememb v 10. in 11. členu statuta, ki se nanašata na uporabo bilančnega dobička po sklepu skupščine tudi za izplačilo zaposlenim, upravi in nadzornemu svetu ter na izplačilo vmesne dividende.
Svetlejši časi za OŠ dr. Ljudevita Pivka
^_
Mojca Horvat (svetnica LDS) se je morala vrniti mandat.
Problematika OŠ dr. Ljude-vita Pivka je že dolgo v nebo vpijoča. Potem ko so se našla sredstva za vse druge osnovne šole, naj bi sodobne prostore dobila tudi šola, ki jo obiskujejo otroci s posebnimi potrebami. V zadnjih nekaj letih je bilo na to temo nekaj vročih razprav, kot vse kaže, so rodile sadove: pripravljena je prva faza investicijske in projektne dokumentacije, ki predvideva gradnjo novih prostorov šole ob dijaškem domu. Investicija se bo izvajala s sredstvi proračunov vseh občin na Ptujskem in sofinanciranjem ministrstva za šolstvo in šport, ki naj bi bilo glavni financer. Ker večina otrok OŠ dr. Ljudevita Pivka prihaja iz manj razvitih občin, kjer je delež sofinanciranja s strani ministrstva večji, naj
^r_i _
Foto: Črtomir Goznik
zaposlila v občinski upravi, zato je
bi bil njegov delež med 70 in 90 odstotki vrednosti investicije. Papirno naj bi projekt v letošnjem letu tako pripravili, gradnja pa bi se lahko pričela v letu 2008 in končala v letu 2009. Ocenjujejo, da bo vrednost gradnje presegla tri milijone evrov.
Gradnja novih prostorov OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki ima značaj regijske šole za otroke s posebnimi potrebami iz Spodnjega Podravja, je skladna s srednjeročnim in dolgoročnim planom razvoja MO Ptuj na področju šolstva, športa in kulture. Vključena je tudi v načrt razvojnih programov občine in države v obdobju 2007-2011.
Novogradnjo so zasnovali tako, da bo zadostila potrebam otrok s posebnimi potrebami in omogočala izvajanje projekta celovite obravnave otrok in oseb s posebnimi potrebami od rojstva naprej. V te namene so pripravili razvojni projekt Center za učenje Ptuj, ki ga dajejo v razpravo vsem zainteresiranim, ob OŠ dr. Ljudevita Pivka, Centru za socialno delo Ptuj in Dijaškem domu tudi Sožitju, Sončku in Zavodu dr. Marijana Borštnarja.
Viktor Gojkovič -novi častni občan
Ptujski svetniki so na 8. seji sprejeli sklep o imenovanju Viktorja Gojkoviča, akademskega kiparja, magistra restavratorstva, za častnega občana MO Ptuj. S svojim vsestranskim in obsežnim kiparskim opusom je eden največ-
jih slovenskih kiparjev druge polovice 20. in začetka 21. stoletja. Številne slovenske kraje in mesta krasijo javni spomeniki, ki jih je ustvaril, znan je tudi kot portretist. Kot restavrator je še posebej znan na Štajerskem. Viktor Gojkovič pa ni zgolj vrhunski ustvarjalec, ampak tudi človek velikih osebnih vrednot, smo slišali v obrazložitvi.
Ptujski mestni svet je z lanskimi lokalnimi volitvami dobil osem svetnic. Po osmi seji, na kateri so sprejeli ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članici mestnega sveta, ga zapušča Mojca Horvat iz vrst LDS. Mandat ji je prenehal zaradi nezdružljivosti opravljanja funkcije članice mestnega sveta z delom v občinski upravi. Njen mandat bo prešel naslednjemu kandidatu na listi kandidatov LDS v volilni enoti 1, ki obsega območje MČ Breg in MČ Center. Neuradno je slišati, da se bo v mestni svet vrnil Maks Ferk.
Marka Čuša, ki mu je na lastno željo prenehal mandat člana nadzornega odbora MO Ptuj, bo zamenjala mag. Jasna Žagar.
Mestni svetniki so na seji 18. junija sprejeli pozitivno mnenje k imenovanju Milana Fakina, dipl. ing. strojništva in profesorja proizvod-no-tehnične vzgoje, za ravnatelja JZ OŠ Breg. Na razpis za ravnatelja OŠ Breg so se sicer prijavili trije kandidati: Darija Radičevič, mag. Silvestra Kle-menčič in Milan Fakin.
Z dnevnega reda 8. seje pa so morali ponovno umakniti mnenje k prijavljenim kandidatom za ravnatelja OŠ dr. Ljudevita Pivka, ker razpis ni uspel. Dosedanji v. d. ravnateljice Ireni Cvetko je potekel mandat, doslej so ji ga dvakrat podaljšali, glede na zakonske omejitve pa novo podaljšanje ni bilo mogoče in je šola imenovala novo v. d. ravnateljice Dragico Tement, prof. de-fektologije.
Ptujski mestni svetniki prejemajo precej pisem iz osnovnih šol, ki imajo takšne in drugačne probleme. Junija so prejeli pismo iz OŠ Mladika, ki se nanaša na rekonstrukcijo zgradbe, ureditev kanalizacije in rokometno igrišče. Projekt za rekonstrukcijo OŠ Mladika je bil sprejet že julija 2005, doslej pa se ni še nič naredilo. Šola ima še vedno neprimerne prostore za kuhinjo in jedilnico, saj jih ob velikih nalivih zaliva podtalnica. Potrebno bi bilo obnoviti šolsko telovadnico, urediti prostore za garderobe, posodobiti nekatere učilnice in urediti ustrezne kabinete. Po načrtih naj bi dela pričeli v letu 2007, če bi bil možen lizing. V svetu OŠ Mladika opozarjajo, da je potrebno vsem šolam na Ptuju zagoto-
viti enakomeren razvoj in da mora MO Ptuj narediti vse, da pridobi sredstva za rekonstrukcijo šole. Še vedno pri Mladiki tudi niso dobili vseh nadomestnih igrišč, na rokometnega še vedno čakajo. Zahtevajo, da pri dokumentih za izgradnjo rokometnega igrišča šola sodeluje in da se ji tudi zagotovijo upravljavske pravice. Glede na to, da ji te naj ne bi pripadale, dvomijo, da bo to igrišče v prvi vrsti namenjeno šoli, ker se govori, da naj bi potencialni investitor v igrišče investiral za potrebe malega nogometa. Sicer pa naj bi o vseh potrebah ptujskih osnovnih šol v kratkem sestavili zapisnik, glede kanalizacije pa je ptujski župan dejal, da bo potrebno zadevo rešiti.
V Gajkah se bodo gledali
Čeprav so se dogovorili, da bodo vprašanja, predloge in pobude postavljali pisno, je bilo tudi na osmi seji več ustnih vprašanj. Konrada Rižnerja (LDS) je zanimalo, ali je MO Ptuj dala soglasje za razbijanje novega depoja v CERO Gajke, saj gre za njeno lastnino. Gradijo video nadzor, ki je po izjavi delavcev celo bolj dodelan, kot ga imajo v zlatarni Celje. Metka Jurešič (SDS) je vprašala, kdaj bo Cestno podjetje Ptuj dokončalo dela na odcepu Puhov most-Turnišče, opozorila pa je tudi ne neurejena krožišča. Albin Pišek (DeSUS) je mnenja, da je potrebno nemudoma porušiti nekdanji Koteks v Dravski ulici, saj zgradba razpada, pa tudi sicer kazi podobo Ptuja. Ptuj nujno potrebuje tudi garažno hišo; zanima ga, kako daleč je izgradnja pokritih parkirišč na Cvetkovem trgu. V času turistične sezone pa predlaga zaporo dela Slomškove ulice od mestne tržnice do Slovenskega trga in dela Prešernove do vhoda v Cankarjevo ulico. Zapora naj bi veljala od maja do septembra vsak petek, soboto in nedeljo od 19. do 6. ure. V Krempljevi ulici, na Mestnem trgu in Miklošičevi pa bi morali dosledneje izvajati omejitev vožnje za vsa motorna vozila, zelo moteče je v zadnjem času divjanje motoristov. Dolgotrajno parkiranje na parkirišču v Lackovi in ob Potrčevi bo po novem mesečno veljalo uporabnika 35 evrov, tedensko pa 9.
Ptujski mestni svetniki so se ponovno »potegovali« za krožišča, ki so še vedno neurejena, zato bi jih nekateri med njimi želeli "posvojiti". Župan dr. Štefan Čelan jih je moral razočarati, saj so že vsa razdeljena, dogovori o tem, kdo jih bo v bodoče urejal, potekajo z direkcijo za ceste.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V odboru za finance, ki ga vodi Marija Magdalenc, so tudi tokrat podrobno ocenjevali poročilo Komunalnega podjetja Ptuj za preteklo leto.
Hajdina • Podpis pogodb za začetek gradnje odseka Slivnica-Draženci
Avtocesta bo za vedno spremenila življenje
V prostorih občine Hajdina so 20. junija podpisali izvajalski pogodbi za začetek gradnje avtocestnega odseka Slivnica-Draženci (sklopa A in C) v skupni vrednosti 89,695 milijona tolarjev. Investicijska vrednost odseka Slivnica-Draženci znaša 297 milijonov evrov, za gradnjo odseka Draženci-MMP Gruškovje pa investicijska vrednost še ni znana.
Za odsek Draženci-Gru-škovje je sprejem državnega prostorskega načrta predviden v letu 2009, začetek gradnje in dokončanje tega odseka pa prav tako še nista znana. Po Resoluciji o nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS naj bi ga pričeli graditi po letu 2013. Mag. Gregor Ficko, vodja sektorja za avtoceste na ministrstvu za promet, je spomnil, da so se postopki za umeščanje trase Slivnica-Draženci pričeli že leta 1994, v skoraj desetih letih pa na tej trasi razen brezplodnih študij, ki so se izdelovale in proučevale, ni bilo narejenega skoraj nič pametnega. Največ se je naredilo v zadnjih štirih letih.
Ob tej priložnosti je zanikal trditve nekaterih, da Slovenija s Hrvaško nima usklajenih tehničnih parametrov na tej cesti, že leta 2004 so to storili, kar pomeni, da se bo sosednja Hrvaška z izgradnjo slovenskega odseka sočasno nanj tudi priključila. Država se zaveda pomena Pyhrnske avtoceste, ki v bodočnosti ne bo le povezala dveh sosednjih, prijateljskih držav, temveč je ta avtocesta tudi sestavni del mednarodnega koridorja, ki preko Nemčije, Avstrije, Slovenije in Hrvaške poteka naprej proti jugu Balkana ter v smeri proti Dalmaciji.
V sklopu A gre za prva dva km trase, od razcepa Slivnica do priključka na letališče Maribor, v sklopu C pa za pet km trase na zadnjem delu odseka avtoceste Slivnica-Draženci, od viadukta čez železnico do razcepa v Dražencih. Vrednost del je 43,7 milijona ev-rov. Rok za izvedbo sklopa A je 20 mesecev od uvedbe v delu, pri sklopu C pa 16 mesecev od uvedbe v delo.
Na novinarski konferenci
pred podpisom pogodbe so Rajko Siročič, predsednik uprave Darsa, in Abdon Pe-klaj, član uprave, ter mag. Gregor Ficko, vodja sektorja za avtoceste na ministrstvu za promet, podrobneje predstavili projekt gradnje odseka avtoceste Slivnica-Draženci, ki je eden najbolj obremenjenih cestnih odsekov v Sloveniji, povprečno ga dnevno prevozi več kot 45 tisoč vozil. Za odsek A je gradbeno dovoljenje že izdano, za odsek C ga pričakujejo v prihodnjih dneh. V sklepni fazi pa je tudi postopek javnega naročanja za sklop B v dolžini 12,9 km. Tudi za ta odsek je izvajalec že izbran, vendar še poteka pritožbeni rok. V okviru priključka Hajdina in razcepa Draženci bodo izvajalci del v skupnem nastopu SCT, Pri-morje Ajdovščina, CPM Maribor, Vegrad Velenje in Gradis - skupina G zgradili pet km avtoceste, viadukt v dolžini 282 m, štiri nadvoze in podhod. Prav tako bodo uredili komunalne vode, poskrbeli pa tudi za ureditev celotne krajinske in hortikulturne ureditve.
V Resoluciji o nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS je bila gradnja odseka Slivnica-Draženci predvidena med letoma 2007 in 2012, v Darsu so terminske plane prilagodili tako, da bo dokončana predvidoma že leta 2009. Na avtocesti Sliv-nica-Gruškovje bo potrebno zgraditi še odsek med mejnim prehodom Gruškovje in mejo z Republiko Hrvaško, ki bo stal 7,5 milijona evrov, ter odsek med Draženci in Gruškovjem. 4. junija so se pričela pripravljalna dela na odseku MMP Gruškovje, kjer bo potrebno rešiti še odkup ene od nepremičnin; ker lastnica na ponudbe, ki so več
Foto: Črtomir Goznik
Dars je 20. junija podpisal pogodbi o gradnji avtocestnega odseka Slivnica-Draženci (sklop A in C) z izvajalci, izbranimi v postopku javnega naročanja. Dva km trase avtoceste Slivnica-Draženci od razcepa Slivnica do priključka na letališče Maribor (sklop A) bodo gradila podjetja, združena po sporazumu o enotnem nastopu: SCT, d. d., Ljubljana, Primorje, d. d., Ajdovščina, CPM, d. d., Maribor, in Vegrad, d. d., Velenje. Pogodba je vredna 45,9 milijona evrov, rok za izvedbo del je 20 mesecev po pričetku del. Pet kilometrov zadnjega dela trase avtoceste Slivnica-Draženci (sklop C), od viadukta čez železnico do razcepa v Dražencih, pa bo gradil ob že omenjenih izvajalcih tudi še Gradis - skupina G. Pogodbena vrednost je 43,7 milijona evrov, rok za dokončanje del pa je 16 mesecev od začetka del.
kot ugodne, ne odgovarja, bodo izvedli razlastitev, saj na izsiljevanje ne morejo pristati. Gradnjo tega odseka na mejni točki morajo nadaljevati, ker je to tudi nacionalnega pomena, je poudaril mag. Gregor Ficko.
Civilna družba bo gradnjo budno spremljala
Ivan Zidar, direktor SCT, d. d., Ljubljana, je v imenu vodilnega partnerja pri izgradnji avtocestnega odseka Slivnica-Draženci povedal, da se bodo kot vedno držali pogodbeno določenih rokov, ki so napisani odgovorno. Vsak projekt je unikat, v gradbeništvu ni ponovitev, prepričan pa je, da bodo glede na velike izkušnje, ki jih imajo, delo
opravili kvalitetno. Računajo tudi na potrpljenje prebivalcev ob trasi.
„S podpisom izvajalskih pogodb za izgradnjo odsekov A in C prve etape avtoceste Ma-ribor-Gruškovje so podani vsi pogoji za izgradnjo manjkajočega dela evropske Pyhrnske magistrale preko Republike Slovenije. Ta trenutek smo prebivalci občin ob sedanji cesti čakali več kot 40 let. Objektivno moramo priznati, da je bilo za izgradnjo celotne trase od Maribora do Gru-škovja največ narejenega v zadnjih treh letih. Odbor bo še naprej spremljal izgradnjo prve etape in vse aktivnosti pri pripravi in izgradnji celotne avtoceste od Maribora do
Gruškovja. Pričakujemo, da bo prva etapa od Slivnice do Dražencev prometu predana konec leta 2008, za drugo etapo od Dražencev do Gru-škovja pa v prvih mesecih leta 2008 v državnem zboru sprejet državni lokacijski načrt, izgradnja pa končana v letu 2010. Dejstvo, da smo dočakali „lopato", je plod skupnih prizadevanj. V odboru civilne družbe smo se trudili prispevati naš skromni delež, ki bo pripomogel k dvigu kvalitete življenja prebivalcev v Dravski dolini," so med drugim v izjavi za javnost napisali člani odbora civilne družbe občin ob trasi bodoče avtoceste Maribor-Gru-škovje, ki jo sestavljajo Ivan
Vogrinec, predsednik, in člani Drago Štrafela, Franc Mlakar, Andrej Zelenik, Ludvik Maučič, Sebastian Toplak, Cvetko Završki in Maksimiljan Babič iz občin Miklavž, Starše, Hajdina, Videm in Podlehnik.
Za Dravsko polje je 20. junij zgodovinsko pomemben dan, je ob podpisu izvajalskih pogodb za izgradnjo dveh sklopov (A in C) avtoceste Slivnica-Draženci povedal Radoslav Simonič, župan občine Hajdina. Z njeno izgradnjo se bosta tukajšnje okolje in življenje za vedno spremenila. „V ta življenjski prostor bo verjetno prišel ne-sluten gospodarski razvoj, katerega spremljevalec so tudi najrazličnejše težave lokalnih in drugih interesov. Danes govoriti o tem, da če bi prišlo do izgradnje pred 10 leti, bi že bilo prepozno, je lahko tudi resnica. Prihranilo bi se marsikatero človeško življenje, da o drugih posledicah ne govorimo. Tudi v naših lokalnih skupnostih bo ustanovljen odbor za spremljanje gradnje, sestavljen iz komisij posameznih lokalnih skupnosti," je med drugim v sredo povedal Radoslav Simonič in se zavzel za dobro sodelovanje med odborom, lokalnim prebivalstvom in izvajalci, ki naj prisluhnejo lokalnemu prebivalstvu. Ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za promet pa poziva, da čez dve leti, še pred zaključkom gradnje AC Slivnica-Dra-ženci, pripravita postopke za podpis izvajalskih pogodb za gradnjo odseka Draženci-Gruškovje. V občini Hajdina nestrpno pričakujejo zaključek gradnje v letu 2009.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Anton Brodnjak (drugi z leve), direktor projekta za SV Slovenijo pri DDC - svetovanje, inženiring, je predstavil traso avtoceste; na fotografiji z videmskim županom Friderikom Bračičem, Francem Mlakarjem, ki vodi v občini Hajdina komisijo za avtocesto, ter poslancema državnega zbora Srečkom Hvaucem in Brankom Mariničem.
www.sd-ptuj.si
Čestitamo Vam ob dnevu državnosti in Vam želimo prijetno praznovanje.
Miran MEŠKO
Predsednik SD Ptuj in vodja svetniške skupine Dejan LEVANIČ
Predsednik Območne organizacije SD Ptuj
Patricija BABOSEK Predsednica Mladega foruma SD Ptuj
Vladimir Berger Predsednik PO SD Ptuj-Ormož
Kidričevo • Ob desetem občinskem praznovanju
Vrsta pomembnih delovnih dosežkov
Tudi letošnji, 10. občinski praznik obeležujejo v občini Kidričevo s številnimi delovnimi dosežki in prireditvami na kulturnem, športnem in zabavnem področju, ki se vrstijo že od začetka junija, zaokrožili pa jih bodo to nedeljo, 24. junija, ob 15. uri z osrednjo občinsko proslavo v dvorani v Cirkovcah.
komasacije prispevalo okoli 375.500 evrov. V letošnjem letu smo dokončali tudi kanalizacijo na območju Kungote v skupni dolžini okoli 700 m, pri čemer so zgrajeni tudi priključki od jaška do parcelne meje. Na območju, kjer je bila zgrajena kanalizacija, smo opravili tudi asfaltne
prevleke, kar je veljalo okoli 180.000 evrov. Zelo pomembno je, da smo prejšnji teden v okviru občinskega praznovanja odprli nov zbirni center za ravnanje z odpadki z reci-klažnim dvoriščem za ločeno zbiranje odpadkov. Investicija je veljala okoli 389.333 evrov, pri čemer smo dobro
polovico zagotovili iz občinskega proračuna, preostanek pa iz sredstev za regionalne razvojne programe.
Zame je zelo pomembno, da smo pričeli gradnjo novega vrtca ob OŠ Kidričevo, ki
bo skupaj s skupno kuhinjo in jedilnico za potrebe šole veljal okoli tri milijone evrov. Od tega je delež občine dobra 2,1 milijona evrov, ministrstvo za šolstvo in šport pa bo prispevalo 890.660 evrov. Vrtec naj bi bil zgrajen do jeseni prihodnje leto.
V Kidričevem še v letošnjem letu načrtujemo priče-tek izgradnje doma upokojencev z okoli 60 posteljami.
Razlogov za dobro voljo imamo ob letošnjem občinskem praznovanju kar precej, zato vsem občankam in občanom ob prazniku čestitam ter jih vabim k sodelovanju tudi v bodoče!"
M. Ozmec
Foto: M.Ozmec
Zupan Jože Murko: „Tudi deseti občinski praznik obeležujemo s številnimi dosežki."
Župan občine Kidričevo Jože Murko je ob prazniku zadovoljen: „Tudi 10. praznik, ki sovpada s praznovanjem dneva slovenske državnosti, obeležujemo s številnimi pomembnimi pridobitvami. Naj ob tem omenim dve večji občinski investiciji, ki smo ju sicer končali že lani; gre za rekonstrukcijo dela Tovarniške ceste, ki je veljala okoli 115 milijonov tolarjev, od tega je precejšen delež financiralo Ministrstvo za obrambo, ter za izgradnjo obrtne cone v naselju Kidričevo II, ki se razprostira na blizu dveh hektarih zemljišč, kar je veljalo 189 milijonov tolarjev, pri čemer gre tudi za precejšen delež evropskih sredstev. Okoli 30 milijonov tolarjev smo v drugi polovici lanskega leta vložili tudi v ureditev športnega objekta v Apačah, poleg tega pa smo realizirali še več manjših vlaganj v infrastrukturo ter kulturno zgodovinske objekte.
Eden največjih letos končanih projektov pa je projekt komasacije Dravsko polje II s skupno površino 640 ha komasiranih kmetijskih zem-
ljišč. Pri tem je občina na celotnem območju izvedla odstranitev obstoječih poti, ki so se z novo razdelitvijo zemljišč ukinile, opravili smo tudi zasip depresij in zgradili nove povezovalne ceste, kar nas je veljalo okoli 170.000 evrov, Ministrstvo za kmetijstvo pa je za ta kompleks
Med pomembnejše pridobitve sodi prenova Tovarniške ceste, v okviru katere so v Kidričevem dobili prvi semafor.
CEVOSS
Občina Kidričevo


Vabimo Vas na osrednjo prireditev ob 10. občinskem prazniku Občine Kidričevo in dnevu državnosti v nedeljo, 24. junija 2007, ob 15. uri v dvorani Cirkovce.
Občina Kidričevo Župan: Jože Murko
Vsem občanom in poslovnim partnerjem želimo prijeten občinski praznik!
CENTRALNE KURJAVE, VODOVOD. SOLARNI SISTEMI in PLINSKE INSTALACIJE Franc ŠALAMUN s.p.
KIDRIČEVO, Tovarniška c. 22, Tel^Fax: 02/795-3301, M ob: 041/640-225
Središče ob Dravi • Peta seja občinskega sveta
Skupna uprava bo predraga!
Svetniki občinskega sveta Središče ob Dravi so se minulo soboto nekoliko nenavadno sestali že ob 7.30. Na dnevnem redu so imeli pomembne odločitve.
ALBIN PROMOTION d.o.o. Lovrenc na Dravskem polju 3-4 Telefon 02/7619700
Priporoča se:
-	s projektiranjem, prodajo in montažo večnamenskih audio sistemov
-	s prodajo in montažo otroških igral in igrišč
-	s prodajo sesalnikov, cevnih sistemov in montažo
-	s prodajo gobelinov, volne ter oblačil za vso družino
Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Kidričevo!
Sprejeli so prvi proračun občine Središče ob Dravi, ki je skupaj s prenosom sredstev iz leta 2006 uravnovešen v znesku 1.422.641 evrov. V primerjavi s predlogom proračuna so prihodki večji za 52.412 evrov. Skupaj s proračunom je bilo potrebno sprejeti tudi Načrt razvojnih programov 2007-2010, ki pa je poskrbel za kar nekaj razburjenja. Jurij Dogša je protestiral, ker so v programu zajete investicije in projekti, o katerih se svetniki nikoli niso pogovarjali, prav tako o predlogu niso razpravljali v posameznih odborih in po njegovem mnenju ne sodijo v takšen dokument. Župan Jurij Borko je pojasnje-
val, da je načrt razvojnih programov mogoče spreminjati in da ni zavezujoč, dobro pa ga je imeti, ko se je potrebno prijaviti za sofinanciranje kakšnega projekta.
Izglasovali so tudi delitveno bilanco, za katero so si želeli, da bi bila bolj transparentna in jasna. Dogša je povedal, da so si nekatere podatke morali pridobivati urgentno in da bi pri tem občinska uprava morala delovati bolj profesionalno. Sicer pa so ocenili, da je delitvena bilanca dobra osnova za sodelovanje na enakopravnem principu. Tudi Borko je priznal, da vsi postopki niso tekli korektno in ne v primernem času, vendar je
opozoril, da je bila občina Središče le eden od partnerjev pri dogovoru, hkrati pa edina, ki je v ta namen ustanovila komisijo.
Svetniki so se strinjali tudi s pokrivanjem obveznosti do javnih zavodov in agencije, vendar je bilo iz razprave zaznati, da si na tem področju želijo sprememb. Jurij Dogša je poudaril, da občina Središče ob Dravi ni nikoli in nikjer govorila, da česa ne želi sofinancirati, kot se jim podtika iz različnih okolij, res pa je, da imajo svoje predloge za racionalizacijo delovanja posameznih zavodov. Nezadovoljni so tudi z načrtovano skupno medobčinsko upravo, saj bo bistveno dražja kot tista na
Ptuju. V Skupni upravi na Ptuju recimo primerljiva občina Dornava sofinancira delo 30 % enega zaposlenega, Središče pa bi v skupni ormoški upravi moralo zagotavljati sredstva za 1,3 delavca. Kljub temu da se jim je racionalnost kadrovske zasedbe zdela vprašljiva, so ocenili, da je predlog dobra podlaga za nadaljnjo obravnavo.
Zanimivo pa je tudi to, da se župani očitno niso mogli dogovoriti, kako si bodo razdelili zaposlene bivše skupne občine. Zato bodo za občinsko upravo Središče, ki bo začela delovati 1. julija, delavce poiskali z razpisom dveh delovnih mest. Viki Klemenčič Ivanuša
Dornava • Z osrednje občinske proslave
Bajuk navdušen, Pukšič pa je požugal
V Dornavi so v nedeljo pozno popoldne s slavnostno prireditvijo pred občinsko stavbo proslavili svoj že 12. občinski praznik. Pestro dogajanje na priložnostnem odru so dobro začinili trije glavni govorniki: župan Rajko Janžekovič, finančni minister Andrej Bajuk ter poslanec in župan Franc Pukšič, ki je malo ošvrknil Bajuka s sedanjo vlado vred ...
Osrednja proslava se je začela z nastopom dornavske godbe na pihala ter mažoretk, dornavski oktet je nato odpel slovensko himno, polno ploščad gostov je pa kot prvi nagovoril župan Janžekovič, ki je med drugim poudaril, da je uspešnost občine merljiva skozi velike uspehe domačih podjetnikov, obrtnikov, društev in učencev in da se skozi vse te dejavnike občina kaže kot izjemno uspešna. Sicer pa je kot največjo letošnjo „infrastrukturno" pridobitev označil dokončanje in odprtje žamenskega vaško-gasil-skega doma, do jeseni pa bo dokončana prva veja kanalizacije v celotni Dornavi, drugo leto pa jo bodo uredili še v Mezgovcih. „Zdaj smo pred ureditvijo zdravstvene in zobozdravstvene ambulante, saj čakamo samo še na sklep pristojnega ministrstva za sofinanciranje, nato pa se bodo dela lahko začela. Gotovo pa vsi veste, da se pripravljajo projekti za izgradnjo novega vrtca, ki je nujno potreben, prav tako se veliko dela tudi na vseh ostalih projektih, kjer bo občina lahko kandidirala na državna ali evropska sredstva," je še povedal Janže-kovič, seveda pa tudi čestital vsem občanom ob skupnem prazniku ter še dodal, da jih mora kljub različnosti voditi skupna misel po napredku in sloga, saj je le tako možno doseči zmage oz. zastavljene
Politična elita je v prvi vrsti očitno nadvse uživala nad umetnijami mažoretk ...
cilje.
Župan je nato skupaj s podžupanom Milanom Šilakom podelil letošnje plakete in posebno priznanje občine: prejemniki plaket so po sklepu občinskega sveta Alojz Frajn-kovič (za večletno delo v pGd in VO Dornava), Ivan Petek (za delo in zasluge pri razvoju kraja iz VO Mezgovci pri Pesnici), Viktor Munda (za dolgoletno delo in uspehe pri razvoju Polenšaka) ter Franc Zagoršak (za velik prispevek k razvoju kulture). Posebno priznanje je prejel Franc Šuen za izjemno uspešen projekt izgradnje vaško-gasilskega doma v Žamencih, ki je bil zgrajen z minimalnimi sredstvi in v enem samem letu.
Sledil je bogat kulturni pro-
gram, v katerem so nastopili otroški pevski zbor domače osnovne šole ter učenci z različnimi tematskimi recitali in razmišljanji, gojenci Zavoda dr. Marijana Borštnarja, učenci glasbene šole Nocturno, kvartet s Polenšaka, nepogrešljive mažoretke, mladinski pevski zbor s polenške osnovnošolske podružnice in dornavski moški oktet.
Na koncu uradnega dela proslave so besedo dobili tudi visoki gostje; prvi med njimi seveda minister Andrej Bajuk, ki je bil v Dornavi uradno prvič. Čeprav je minister za finance, je svoj nagovor začel precej romantično, v smislu, da je največji biser življenja prav pestrost in enostavnost doživljanja in
Občinski nagrajenci z županom Rajkom Janžekovičem in podžupanom Milanom Šilakom: Alojz Frajn-kovič, Ivan Petek, Viktor Munda in Franc Šuen (manjka Franc Zagoršak)
prikaza vaškega življenja, ki ga je sam zaznal ob spremljanju kulturnega dela proslave, nato pa povedal, da je vlada in država že krepko na poti decentralizacije, da je dokaz tega tudi novi zakon o financiranju občin, po katerem so slednje že dobile več denarja kot v preteklosti, in da je to tudi prav, saj je gospodarjenje z lastnim denarjem lahko boljše kot pa centralizirano vodenje in financiranje na-
ložb po posameznih krajih iz centra Ljubljane.
Pukšič, ki je stopil na oder takoj za Bajukom, sicer v imenu vseh ostalih županov, pa tokrat ni razmetaval z biseri, ampak je med vrsticami dobro požugal Bajuku: „Res je, da je država naredila prvi majhen korak in sprejela novi ZOF, vendar je to še veliko premalo. To vrečo bo treba še precej bolj odpreti! Za primerjavo lahko povem, da
v drugih evropskih državah občine razpolagajo z najmanj osem do dvanajst odstotki BDP, pri nas pa komaj dosegamo pet odstotkov, kar je še vedno veliko premalo!" Pukšič je po tem še pozval ostale župane k skupnemu zavzemanju za še višje financiranje občin, vse skupaj pa na koncu nekoliko omilil z besedami, da verjame v lepšo prihodnost ...
SM
Foto: SM
Foto: SM
Cirkulane • Odprli športno-rekreacijski center
Šumica vabi!
Res odlična izbira imena za lokacijo sprostitve, zabave, užitka, se vam ne zdi? Sploh še, ker poimenovanje Šumica pri večini vzbudi tisti malo dvoumen in zagonetni nasmešek, ki sproži celo vrsto asociacij na „šumico" ...
A da ne bo kakšnih pohujšlji-vih in bogokletnih misli! Šumica se uradno imenuje pravzaprav ŠRC Šumica, kar pomeni športno-rekreativni center. No
ja, tudi to je spet možno razumeti tako in drugače, pa da ne ugibamo naprej - gre za prijetno jaso, utopljeno v haloških gozdovih, čisto konkretno v
cirkulanskem naselju Pristava, na kateri so lastniki, družina Voglarjevih, že pred časom postavili lično hiško, ob njej pa uredili kar nekaj športnih po-
vršin: za mali nogomet, balinanje na peščenih stezah, igrišče za badminton in rusko kegljišče ter seveda jaso za piknike.
Lesena brunarica lahko sprejme pod streho in podaljšan nadstrešek približno 100 gostov, sicer pa se jih v notranji kmečki izbi lahko stisne tja do trideset. Sama notranjost brunarice pa je po novem tudi mini etnografski muzej, kjer so spravljena različna stara orodja, ki so jih v preteklosti uporabljali v vinogradništvu in pri peki kruha: cepe, žrmlje, krušna peč, ničke, lesena ročna škropilnica, posodje, brenta ... in še podobnih reči. Kot posebno zanimivost pa si lahko gostje ogledajo še jubilejne izdaje stripov Mikija Mustra, sina rojaka dr. Jožeta Mustra.
Zunaj pred brunarico pa obiskovalce pozdravlja velikanska stara lesena preša, ki se ponaša s častitljivo starostjo, saj je bila narejena leta 1884. Okolica pa nudi še veliko možnosti sprehodov, gobarjenja in kolesarjenja. Do Šumice sploh ni težko priti, saj mimo vodi asfaltna cesta, urejeno je tudi veliko senčno parkirišče za avtomobile, navezuje pa se tudi na VTC 11, Haloško planinsko pot, Evropsko peš pot in kolesarsko pot.
„V naši Šumici gostom ponujamo v mirnem kotičku sredi narave prostor za prirejanje piknikov, druženj, srečanj in praznovanj ter več možnosti rekreacije. Center je sicer za-
prtega tipa, kar pomeni, da se morajo gostje predhodno najaviti, potem pa jim je na voljo naša rekreativna ponudba. V dogovoru z gosti pa jim lahko pomagamo tudi pri hrani in pijači, ki je sicer v sklopu ponudbe ni," je povedala Bojana Voglar.
Uradna otvoritev ŠRC Šumica se je zgodila v soboto popoldne, obeležilo pa jo je pozdravno petje cirkulanskih ljudskih pevcev, nagovor župana Janeza Jurgeca in vodje LPC Halo Jerneja Golca ter Zvonka Arneči-ča in še nekaterih gostov, ki so vsi skupaj in vsak zase družini Voglar čestitali za vztrajnost in uspešnost pri ureditvi centra, poudarili pa tudi, da urejanje
mini muzejev raznih etnografskih zbirk v Halozah res velja pozdraviti, saj se bo sicer veliko antikvitet porazgubilo ali pa jih bodo pokupili tujci, otroci pa že čez desetletje, kot je povedal Arnečič, ne bodo več poznali niti navadne kose ... Uradni del otvoritve ŠRC Šumica se je, kot se za takšen center spodobi, zaključil z dobro hrano in pijačo ter veselimi napevi, kdor je želel, pa se je lahko preizkusil tudi v kakšnem športu. Za tiste, ki morda želite organizirati piknik v naravi za več povabljenih, pa bi zraven radi počeli še kaj drugega, ne le jedli, je ŠRC Šumica res prava izbira.
SM
*
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Svetniki Mestne občine Ptuj iz svetniške skupine LDS Vam iskreno čestitamo ob DNEVU DRŽAVNOSTI.
Vljudno vas vabimo na prireditve, ki bodo organizirane v Mestni občini Ptuj.
Vodja svetniške skupine	Predsednica MO LDS Ptuj	Predsednik MLD
Emil Mesarič	Lidija Majnik	Saša Lončar
Foto: SM
Sredi gozda v Pristavi pri Cirkulanah je družina Voglarjevih uredila zelo prijeten športno-rekreativni center, primeren za piknike in zabavo.
Videm • Vidovdanska dogajanja namesto občinskega praznika
Vrtec, e-točka, lekarna ...
Čeprav so se v videmski občini pred nekaj tedni dokončno odločili, da uradnega občinskega praznika ne bo več vsako leto, ampak samo še na vsako štiriletje, pa to še zdaleč ne pomeni, da ob občinskem rojstnem dnevu nimajo kaj pokazati.
Tiste klasične dolgočasne slovesnosti tako minuli petek ni bilo, namesto tega pa je vodstvo občine dopoldne sklicalo novinarsko konferenco ter v kratkih obrisih predstavilo dogajanja skozi minuli vikend. Začelo se je že zgodaj na petkovo popoldne z uradnim odprtjem novih lekarniških prostorov v večnamenski poslovno-sta-novanjski stavbi v centru Vidma. Lekarna je sicer že sedma podružnica ptujskega JZ Lekarne; ob videmski poslujejo lekarniške enote že v Kidričevem, Majšperku in Gorišnici (ter tri v Ptuju). Direktorica Lekarn Ptuj Darja Potočnik Benčič je ob uradni otvoritvi
povedala, da je videmska podružnica odprta že dober mesec in da so s poslovanjem v tem času zadovoljni, sicer pa je po njenih besedah bistvo širjenja javne lekarniške mreže v izboljšanju dostopnosti prebivalcev do kakovostnih lekarniških storitev. Celotna vrednost investicije s strani lekarn Ptuj je znašala 73.200 evrov za gradbeno delo in opremo ter še 32.800 evrov za zaloge zdravil in ostalega blaga.
Druga, morda za marsikoga manj znana pridobitev občine Videm, ki so jo prvič javnosti predstavili prav tako v petek, je t. i. e- točka v avli občinske stavbe. „Gre za možnost brez-
plačnega dostopa do interneta in storitev, povezanih s tem. Na naši e-točki, ki jo je občina financirala sama, lahko vsak naš občan, ne glede na starost, dostopa do vseh podatkov, ki jih nudijo ostale institucije, povezane v e-mrežo, kot so upravne enote, e-knjižnice, multimedijski centri, možno pa tudi pridobiti obrazce, ki jih potrebujejo občani v upravnih postopkih," sta pojasnila župan Friderik Bračič in direktorica občinske uprave Darinka Ratajc.
Osrednje petkovo dogajanje pa je bila brez dvoma slavnostna otvoritev obnovljene šolske kuhinje ter dolgo pričakovanega novega vrtca
Trak na vratih novega vrtca Sonček je v znak uradnega odprtja prvi prerezal šolski minister Milan Zver.
z uradnim poimenovanjem Sonček. Adaptacija šolske kuhinje, jedilnice in spremljajočih prostorov v šoli je zajela 365 m2, skupno s postavitvijo temeljne plošče za vrtec v velikosti 558 m2 pa je zahtevala 775.000 evrov. Ministrstvo je dodalo 279.037 evrov (ali 36 %). Sama zgradba vrtca je montažna, lastnik zgradbe pa je s podelitvijo stavbne pravice do odkupa podjetje Mar-les, ki je za nadomestilo za stavbno pravico plačal 60.512 evrov. Občina bo tako do nadaljnjega Marlesu plačevala mesečno najemnino v višini 6213 evrov v naslednjih 15 letih. Sicer, kot je povedal župan, ima občina namen vrtec odkupiti prej, vendar le pod pogojem, da bo uspešno kandidirala na razpisu šolskega ministrstva za sofinanciranje. Videmski vrtec je bil očitno res prepotrebna ustanova, saj so štirje oddelki bili dobesedno v trenutku napolnjeni. V prihodnosti ga bo obiskovalo okrog 80 otrok; prva skupina najmlajših bo po besedah ravnateljice Marije Šmigoc v njem začela varstvo že prav kmalu, ostale skupine pa jeseni. Do takrat je pričakovati, da bodo primerno ozelenele tudi igralne površine tik ob vrtcu, ki čakajo tudi na prva zunanja igrala ...
No, sama otvoritev je bila takšna, kot se za tovrstno pridobitev spodobi; spregovorili so vsi pomembni možje in ena ženska: minister Milan Zver (ki se mu je sicer hudo mudilo na naslednjo prosla-
Ena od novih pridobitev videmske občine je e-točka; kako deluje, sta prikazala kar župan in direktorica občinske uprave.
Lekarna v Vidmu sicer posluje že od začetka maja, uradno pa je bila (v zadovoljstvo župana Bračiča in direktorice ptujskih lekarn Benčičeve, predvsem pa Videmčanov) odprta minuli petek.
vo, na Destrnik), pa poslanec Branko Marinič in župan Friderik Bračič ter ravnateljica Marija Šmigoc. Vsi povprek so se drug drugemu tudi zahvalili za pomoč in sodelovanje, ob zahvalah pa je „padlo" tudi nekaj daril tako ministru kot izvajalcem; sicer pa so bili daleč najzanimivejši otroci, ki so se v svojih nastopih resnično prav zabavali. Verjeti je, da se bodo tudi v novem, svetlem in prostornem vrtcu, ki s svojo opremo daje vtis pravljične palčkove dežele in je ob ogledu navdušil vse udeležence slovesnosti ob odprtju.
Vendar pa videmskim slav-
nostim brez občinskega praznika v petek še ni bilo konca; nadaljevale so se v soboto s tradicionalnim pohodom po Srakačevi poti, v nedeljo pa z odprtjem razstave ob 10. obletnici Planinskega društva Haloze ter znano vidovo nedeljo s slovesno mašo in košarami češenj. Za naslednje leto pa župan obljublja, da si bodo v Vidmu namesto suhoparnega občinskega praznika omislili vidovo noč - ne samo s češnjami, ampak celo s pečenim volom (ali jagnjetino) in morda celo z ognjemetom. Komaj čakamo!
SM
Haloze-Zagorje • Povezovanje občin v naslednjem obdobju
Podpis pisma o nameri
„Pismo o nameri, ki ga podpisujemo danes, je nujna pravno-formalna podlaga za pripravo skupnih razvojnih in drugih projektov čezmejnega sodelovanja. Vsebina posameznega projekta in vsa ostala potrebna dokumentacija pa se bo pripravljala za vsak razpis posebej, v skladu z razpisnimi pogoji," je na skupnem srečanju predstavnikov osmih hrvaških in sedmih slovenskih obmejnih občin s področja Haloz poudarila vodja LPC Haloze Sonja Golc.
Podpis pisma o nameri o nadaljnjem skupnem sodelovanju je po besedah Golčeve nujen zaradi nove finančne perspektive EU, ki se začenja z letošnjim letom, končuje pa leta 2013: „To obdobje narekuje nove pogoje sodelovanja, tudi ali predvsem zaradi novih virov financiranja iz evropskih skladov." Znano je namreč, da je Slovenija lani zaključila dvoletno poskusno obdobje in letos začenja direktno črpati denar iz evropskih strukturnih skladov, Foto:SM Hrvaški pa so za naslednje
Predstavniki sedmih slovenskih in osmih hrvaških občin so v začetku tega tedna v Vidmu podpisali obdobje na voljo nove oblike
novo pismo o nameri o projektnem sodelovanju na območju Haloz in Zagorja za obdobje 2007 do	, 2013 evropske predpristopne po_!_ moči.
Golčeva je predstavnikom vseh petnajstih občin povzela vsebino pisma o nameri, ki se je pravzaprav oblikovala že na februarskem srečanju županov v Majšperku. Na takratnem sestanku se je obelodanilo in razpravljalo o več različnih projektnih idejah: „In na osnovi tega sestanka ter razprave slovenske in hrvaške obmejne občine skupaj z našim LPC Haloze ter čezmejnim podjetjem Inter In, d. o. o., podpisujemo pismo o nameri. Prednostna področja projektnih idej iz omenjenega pisma smo razdelili v šest sklopov: turizem, mobilnost in gibanje po območju, trajnostni razvoj in ekologija, požarno varstvo in varstvo pred nesrečami, kultura in šport ter gospodarsko sodelovanje. Gre za relativno široke tematske sklope, ki pa so bistvu prilagojeni pogojem pričakovanih razpisov. Seveda pa vsebina dokumenta ni 'zabetonirana', projekti se bodo lahko še dodelovali in dodajali, pač glede na vsakokratne konkretne razpisne pogoje. Prav tako ni strogo določena geografska omeji-
tev; če se bo pri kakšnem razpisu pač pokazalo, da bi bilo dobro povabiti zraven tudi partnerja izven Haloz, ker bi nam to prineslo več sredstev ali večjo možnost uspeha na razpisu, bomo to tudi storili."
Začetki čezmejnega sodelovanja med Halozami in Zagorjem sicer segajo že v leto 1999, ko sta občina Zavrč in Cestica začeli skupni projekt, nato pa so temu vzgledu sledile še ostale haloške in zagorske občine. Leta 2001 je bilo tako podpisano prvo pismo o nameri, nato pa je leta 2004, v sklopu vzpostavitve TC Haloze-Zagorje, bil podpisan konkretni sporazum o čezmejnem sodelovanju v turizmu. Glavni namen tovrstnega sodelovanja je blažitev vpliva državne oz. evropske meje med Slovenijo in Hrvaško. V tem partnerstvu tako danes sodeluje sedem slovenskih občin: Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Majšperk, Žetale in Podlehnik ter osem hrvaških občin: Cestica, Vinica, Donja Voča, Lepoglava, Klenovnik, Bednja, Djurma-nec in Jesenje.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Cerkvenjak • Praznovanje devetega občinskega praznika
Območje občine skoraj eno samo gradbišče
V občini Cerkvenjak so se v petek, 15. junija, pričele prireditve ob 9. občinskem prazniku občine.
V	petek je potekal dobrodelni koncert za obnovo žup-nišča, v soboto tradicionalna Antonova noč, v nedeljo velika gasilska vaja PGD Nova Gorica in PGD Cerkvenjak, popoldan pa tradicionalno tekmovanje v košnji.
V	ponedeljek, 18. junija, se je pričel tradicionalni študentski raziskovalni tabor Japek 2007, v torek pa so se na pohod odpravili malčki iz cerkvenjaškega vrtca. V sredo, 20. junija, je potekal pohod po Klopotčevi poti v organizaciji OŠ Cerkvenjak-Sv. Andraž. V četrtek, 21. ju-
nija, pa je potekala zaključna prireditev ob koncu šolskega leta in predavanje dr. Jurija Kunavra o ZDA.
Danes, v petek, 22. junija, bo popoldan srečanje starejših občanov in 7. pohod po poteh občine Cerkvenjak. Zvečer bo turnir v malem nogometu med zaselki občine. V soboto, 23. junija, bo srečanje pilotov ULN na vzletišču Čagona in turnir v malem nogometu mladih ekip iz Cerkvenjaka, Benedikta in Vi-tomarcev ter veteranski turnir v malem nogometu. V nedeljo, 24. junija, bo ob 11. uri
Gradbišče lokalni skupnosti zaenkrat ne povzroča večjih problemov, a čedalje več škode povzroča povečana gostota prometa.
Župan občine Cerkvenjak Jože Kraner
v kulturnem domu osrednja slovesnost ob 9. občinskem prazniku. Sledila bo povorka kmečkih običajev in navad z naslovom Obudimo stare čase. Nedeljsko praznovanje se bo zaključilo z družabnim večerom pod lipo samostojnosti na predvečer praznika. Prireditve ob 9. občinskem prazniku bodo potekale vse
OBČINA CERKVENJAK
Spoštovane občanke in občani, ob 9. občinskem prazniku Občine Cerkvenjak vam iskreno čestitam za doseženo. Zahvaljujem se vam za sodelovanje in vašo podporo pri izvedbi projektov, ki so naš skupni cilj živeti lepše in bolje, v urejenem okolju naše občine. Želim vam obilo prijetnih trenutkov v času praznovanja
Občine Cerkvenjak. Vabim vas na vse prireditve v času praznovanja, ki jih pripravljajo naša društva, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Ob prihajajočem prazniku dnevu državnosti, pa vse dobro in lepo tudi v prihodnje.
Župan občine Cerkvenjak Jože Kraner
do nedelje, 1. julija.
Drugače je občina Cerkve-njak ob letošnjem občinskem prazniku skoraj v celoti eno gradbišče, saj je gradnja avtoceste v polnem teku. Župan Jože Kraner pravi, da gradbišče lokalni skupnosti zaenkrat ne povzroča večjih problemov, a čedalje več škode povzroča povečana gostota
prometa. »Večjega prometa po regionalni cesti skozi Cer-kvenjak si ni mogoče zamisliti brez izgradnje 900 metrov pločnika na vhodni vpadnici v Cerkvenjak in 800 metrov na jugovzhodni vpadnici. Brez omenjenih pločnikov bi bila zlasti za otroke pot v šolo preveč nevarna. Seveda pa tudi drugi občani ne morejo varno hoditi ob tako obremenjeni prometnici, če ni pločnikov,« pravi župan.
Po besedah župana je projekt številka ena v Cerkvenja-ku izgradnja poslovno-obrt-ne cone: »Ureditev te cone je trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Če bo vse po sreči, bomo letos začeli gradnjo meteorne in fekalne kanalizacije v coni.«
Ob gradnji obrtne cone se bodo v občini Cerkvenjak lotili še nekaterih manjših investicij.
Zmago Šalamun
Ormož • Odziv na 7. sejo občinskega sveta
Delitev na škodo občanov Ormoža
V OO LDS so mnenja, da bo ostala minula seja občinskega sveta zapisana v zgodovini občine Ormož in da se akterji ne zavedajo posledic sprejetih sklepov.
Slavko Kosi je govoril o ponovnem dajanju soglasja kandidatki za ravnateljico Gimnazije Ormož. Na komisiji za imenovanja člani niso bili enotni, kakšno stališče zavzeti; Kosi je nasprotoval, da se kandidatki podpora ne da izključno zato, ker ni občanka občine Ormož. Mnenja je, da je primer prerasel občinske meje in da bo odmeval v vseslovenski javnosti. Po njegovih navedbah naj bi bili o dogodkih obveščeni tudi varuhinja človekovih pravic in državna tožilka.
Pri zaključnem računu je Kosi v poročilu revizorske hiše pogrešal pregled obdobja, v katerem je občino vodila nova občinska uprava. Menil je, da bi bilo zanimivo pregledati obdobje, ko so se opustila dela v zvezi z namestitvijo vodomerov ali izgradnja pločnika in postajališča pod Humom, za katerega je bila podpisana pogodba. Za revizorje naj bi bil zanimiv tudi odstop od koncesije za pobiranje parkirnine.
Pri ločenem mnenju, ki ga je ob poročilu NO podal mag. Štefančič, je Kosija začudilo, da v njem omenja, da
naj bi NO pripravil »poročilo, ki naj bi bilo naročeno s strani bivšega župana, ki se ga poimensko imenuje, in občinske uprave, da bi prikril domnevne nepravilnosti, ki naj bi jih župan in uprava naredila. Revizijska hiša pa tega ni odkrila, čeprav so določene nepravilnosti bile, obstajajo pa tudi poti, kako se jih da odpravljati,« je prepričan Kosi. Zaključni račun je opozicija potrdila, ker je podlaga za sprejem proračuna.
Z ločitvijo konec solidarnosti
O proračunu, ki je bil sprejet, so v opoziciji mnenja, da je slabo sestavljen, ker v razvojnem smislu ne prinaša ničesar, kar bi omogočilo, da bi bilo v Ormožu ustvarjeno kakšno delovno mesto ali da bi doprineslo k razvoju. »Od predloga do dopolnjenega predloga se je občina le dodatno zadolžila. Proračun zagotavlja to, kar zakonodaja zahteva, in izgradnjo cest v okolici mesta Ormož, kar je bila glavna predvolilna obljuba župana in koalicije.«
Opozicija tudi meni, da so razdrobljene postavke za izgradnjo cest nezakonite, ker se s tem občina izogiba javnim naročilom. To je vidno iz tega, da se dela na posameznih cestah oddajajo po sklopih in se s tem zmanjšuje vrednost projekta. »Zakon o javnih naročilih pa je jasen in pravi, da se dela, ki so oddana po sklopih in so namenjena enovitemu objektu, seštevajo. Pogodbe, ki se temu izognejo, so nične. Trdim tudi, da na ta način ne bomo gradili
ceneje. Za 15 kilometrov cest bomo potrebovali 2.200.000 evrov, to je od 145 do 150 tisoč evrov na kilometer. V Halozah, ker je gradnja težja glede na na konfiguracijo terena, potrebujejo le 100.000 evrov za kilometer ceste. Ob tej razsipnosti pa ne najdemo sredstev za takojšnje reševanje problema vrtca v Ormožu, ki ima nekatera dovoljenja za obratovanje samo do konca leta.«
Kosi je zanikal, da je bila pri delitveni bilanci le ena
Poglede občinske opozicije je predstavil Slavko Kosi.
možnost. Delitvena bilanca je lahko sporazumna ali pa se delitev premoženja opravi v skladu z zakonom, torej je druga možnost obstajala. »Delitvena bilanca je narejena v škodo občanov občine Ormož. Če bi jo delali obe novi občini sami, bi težko naredili slabšo bilanco za občino Ormož. Delitveno bilanco sta v Ormožu sprejemala in se dogovarjala le župan in podžupan. V Središču ob Dravi je imel občinski svet za tako pomembno vprašanje ustanovljeno komisijo.«
Kosi je tudi prepričan, da nam ne bi bilo treba sprejeti solastništva na vodovodnem omrežju. Pogodba, ki jo je predstavil župan Sok, je po njegovem mnenju neprimerna za primerjave, saj je eno lastnina na omrežju, povsem nekaj drugega pa skupni pomen omrežja. Opozicijo moti tudi skupna lastnina na letnem bazenu, saj po lokaciji pripada občini Ormož. Prepričani so, da bo prihodnje leto z obema občinama še lep problem, ko bo treba pokrivati izgubo, ki na bazenu nastaja. Se pa strinjajo, da bo potrebno resneje pristopiti k
temu, da do izgube ne bi prihajalo. Občina Ormož je potegnila krajšo tudi pri sousta-noviteljstvu javnih zavodov, ker ni nobene čvrste zaveze, da bodo ti javni zavodi tako kot doslej funkcionirali tudi v bodoče. Pomemben del delitvene bilance so za opozicijo tudi koncesije, ki se bodo morale na novo oblikovati. Plin pa je pri tem posebna zgodba. Kosi je opozoril na pogodbo z Mestnimi plinovodi iz Kopra za izgradnjo plinovoda v Središču ob Dravi, ki nas zavezuje, da porabniki iz občine Ormož, pri vsakem kubiku plina plačajo pet tolarjev več, namenjeni pa so za izgradnjo plina v Središču. V času trajanja pogodbe bo to skupno 330 milijonov tolarjev. »Temu odplačilu se občani občine Ormož ne bomo mogli izogniti. Ni narobe, da se je v preteklosti gradilo solidarno do drugih krajev naše občine, saj je šlo za solidarnost do naših občanov. Sedaj pa smo solidarnostno dolžni skrbeti predvsem za svoje občane, ki živijo izven centra, ne pa tudi za občane drugih občin.« Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: ZS
Foto: ZS
-oto. Vki
Pleterje • 60 let gasilskega društva in 11. dan gasilcev
Razvili nov gasilski prapor
V nedeljo, 17. junija, je bilo v Pleterjah veliko gasilsko slavje, na katerem so ob 60-letnici domačega gasilskega društva in razvitju novega prapora proslavili tudi 11. dan gasilcev GZ Kidričevo.
Po gasilski paradi skozi Pleterje, v kateri je sodelovalo blizu 200 uniformiranih gasilcev iz domačega in okoliških društev, je bila osrednja slovesnost pod občinskim prireditvenim šotorom, ki so ga postavili na tamkajšnjem asfaltnem igrišču. Številne domačine, goste in predstavnike Gasilske zveze Slovenije, gasilskih zvez Maribor, Starše, Videm ter Območne gasilske zveze Ptuj je v imenu gostiteljev pozdravil predsednik PGD Pleterje Franc Planin-šek.
V imenu gasilske zveze Kidričevo je zbrane nagovoril predsednik zveze Anton Le-skovar, ki je poudaril, da je leto 2007 za GZ Kidričevo leto praznovanj, saj poleg 60-let-nice PGD Pleterje praznujejo tudi 120-letnico pGd Jablane in 60-letnico PGD Talum, poleg tega pa bodo letos razvili dva gasilska prapora in nabavili Renaultovo podvozje za novo gasilsko vozilo za PGD Jablane ter nekaj gasilske tehnične opreme. Ko je govoril o Gasilski zvezi Kidričevo, je poudaril, da je ta v dobrem desetletju zagotovo upravičila svoj obstoj, saj uspešno povezuje okrog 40 gasilskih desetin oziroma okoli 950 gasilcev iz osmih prostovoljnih gasilskih društev na območju
Foto: M. Ozmec
Predsednik PGD Pleterje Franc Planinšek (levo) prejema priznanje GZ Slovenije, ki so ga prejeli ob 60-letnici humanega delovanja.
Foto: M. Ozmec
Na nov gasilski prapor PGD Pleterje je prvi trak pripel kidričevski župan Jože Murko.
občine Kidričevo, kjer poleg operativnih nalog uspešno opravljajo tudi številne preventivne akcije in izobraževanja svojih članov, svoje znanje pa zelo uspešno dokazujejo tudi na številnih gasilskih tekmovanjih.
V imenu Gasilske zveze Slovenije je ob dvojnem jubileju gasilcem GZ Kidričevo in PGD Jablane čestital poveljnik podravske regije Janez Liponik, ki je opozo-
ril tudi na nekatere aktualne naloge v slovenski gasilski organizaciji ter novo gasilsko zakonodajo. V imenu občine Kidričevo pa se je čestitkam pridružil župan Jože Murko, ki je opozoril na mačehovski odnos nekaterih do gasilske organizacije ter izrazil prepričanje, da bo družba kmalu spoznala, da je treba spoštovati humano in prostovoljno delo gasilskih društev.
Zgodovino PGD Pleterje
je v kratkem predstavil predsednik društva Franc Pla-ninšek, ki je dejal, da so se leta 1947 vaščani Pleterij in Župečje vasi odločili, da se odcepijo od GD Lovrenc in ustanovijo svojo gasilsko društvo. To so storili predvsem zaradi številnih požarov, ki so v tistem času pustošili po Dravskem polju, in ker gasilske tehnike ni bilo veliko, prevoze pa so opravljali le s konjsko vprego in kolesi, je
bila bližina gasilskega doma od kraja požara ključnega pomena za obrambo hiš. Takoj so pričeli nabavljati najnujnejšo gasilsko opremo, v Pleterjah pa so kupili parcelo in na njej zgradili prvi, butani gasilski dom. Najprej so imeli še brizgalno na konjsko vprego, kmalu pa so nabavili rabljeno motorno brizgalno, saj za novo ni bilo denarja. Več let so zbirali sredstva in do leta 1960 dom zgradili.
Leta 1975 so mladinci iz Pleterij spoznali, da bi lahko prostore gasilskega doma koristili tudi za svoje potrebe in zabavo, zato so pričeli organizirati veselice, da so prišli do denarja, s katerim so si v domu uredili večjo sobo, v drugem prostoru pa je ostalo še naprej orodjišče. Prav mladinci so leta 1976 ob pomoči starejših krajanov nabavili prvi gasilski kombi Zastava. Leta 1983 so kupili nov gasilski avtomobil TAM 75, pozneje pa brizgalno Ziegler 800-l, ki jo imajo še danes.
V letu 1988 so razvili nov gasilski prapor in ga leta 2005 obnovili. Lani pa so se
odločili, da ob 60-letnici društva razvijejo novega. Tudi gasilski avtomobil so po 19 letih zamenjali z novim, v tem času pa so zgradili tudi nov gasilski dom z dvorano in orodjiščem ter nabavili novo gasilsko opremo in oblačila. Ponosni so, da je v PGD Pleterje poleg 68 članic in članov tudi dobra desetina pionirjev, ki je na letošnjem občinskem gasilskem tekmovanju osvojila odlično 3. mesto.
Predsednik Franc Pla-ninšek in župan občine Kidričevo Jože Murko sta ob jubileju slovesno razvila nov gasilski prapor, na katerega so nato pritrdili 32 trakov botrov in donatorjev ter 52 žebljičkov. Potem ko je novi prapor blagoslovil lovrenški farni župnik Karel Pavlič, so izročili jubilejna priznanja in gasilska odlikovanja PGD Pleterje in Gasilske zveze Slovenije, slavje pa so s kulturnim programom popestrili člani godbe na pihala občine Markovci ter mladi muzikan-ti in plesalke KD Lovrenc na Dravskem polju.
M. Ozmec
Polenšak • Namesto starega novo
Drugo leto že nov vaško-gasilski dom?
Potem ko so v Žamencih v občini Dornava domačini skupaj z gasilci lani smelo zastavili gradnjo novega vaško-gasilskega doma in ga letos že slavnostno odprli, se bodo enake zadeve očitno lotili tudi na Polenšaku.
Do nedavnega je sicer še veljalo, da bo polenški dom le saniran oz. adaptiran (podobno kot se je zgodba začela v Žamencih ...), a naj bi po ogledih strokovnjakov bila sanacija nerentabilna. Okoli vprašanja, ali popravljati ali graditi na novo, pa se je med prvimi občinskimi možmi pred kratkim vnela kar huda besedna bitka. Sprožil jo je predlog Jožefa Hojnika, po katerem naj bi občina s po-lenškim PGD podpisala poseben sporazum, s katerim bi se zavezala plačati vso potrebno dokumentacijo, rušenje starega doma ter izgradnjo novega do tretje faze, gasilci pa naj bi pomagali z delom, strojno instalacijo in opremo.
Predlogu se je takoj odločno uprl Janez Lah: "To pa je čisto nekaj novega, doslej se je vedno govorilo le o sanaciji. Take naložbe si naša občina v tem času nikakor ne more privoščiti, mislim, da je potrebno postoriti marsikaj bolj nujnega, kot pa graditi nov gasilski dom. O tem bi se lahko resno pogovarjali nekoliko kasneje, ne pa letos ali drugo leto. Nimam nič
proti, da se ta projekt vnese v srednjeročni plan, ne pa takoj zdaj!"
Lahu sta s svojim proti-argumenti vrnila Hojnik in Kukovec: „Mnenje strokovnjakov po ogledu sedanjega doma je takšno, da je obnova nesmiselna in predraga v primerjavi z novogradnjo. Res smo imeli namen le sanirati, vendar to zdaj nima smisla. Vsi tudi vemo, da je dvorana veliko premajhna za vaške potrebe in prireditve, z adaptacijo je ne bi mogli povečati. Da pa zdaj zapravljamo denar za nove sanitarije in neke malenkosti, ob tem, da sta ostrešje in ena stena popolnoma zanič, čez nekaj let pa se po popravilih lotimo novogradnje, je veliko večja neumnost. Našemu PGD je letos tako dodeljeno 21.000 evrov po proračunu, to bi namenili za začetek novogradnje, pomagala pa bodo tudi vsa druga društva z našega konca občine, tako finančno, kolikor bodo zmogla, kot z delom. In tudi vsi vaščani, saj zdaj praktično nimamo niti enega primernega prostora za druženje in prireditve!"
Lah je še vedno vztrajal, da je nesmiselno izsiljevati čimprejšnji začetek gradnje novega doma glede na finančno stanje občine, Šilaka pa je zanimalo, kje oz. iz katere postavke naj bi občina vzela dodatni denar, ki bi bil za takšno investicijo potreben. Kuko-vec se s tem ni posebej obre-
menjeval: „Veste, pri nas so se pač vaščani odločili tako, kot so se v Žamencih. Gre pač samo za to, da se občino obvesti in zaprosi za soglasje pri pomoči, nihče pa ne zahteva, da bo dom postavljen v enem letu. Gradilo se bo pač po zmožnostih, kolikor in kako hitro bo pač šlo."
Svetniki so se po tem sicer nekoliko mrmrajoče pač strinjali, da če polenškemu PGD zadostuje letošnjih 21.000 ev-rov za začetek projekta, je to pač njihova odločitev, za kaj jih bodo porabili, nikakor pa se niso strinjali s podpisom predloženega sporazuma, saj je bil ta po njihovem mnenju
Stari gasilski dom na Polenšaku (na sliki) naj bi porušili in nadomestili z novogradnjo.
preveč nedorečen, pa tudi preveč obvezujoč za občino. Tako je bilo vmes, med debato, tudi slišati, da si lahko tudi mezgovški gasilci omislijo takšen sporazum in tega potem ne bo konca . .. Malo na ogenj je naložil še Janko Horvat, ki je dal vedeti, da so takšni sporazumi zastavljeni tudi širše, med drugimi občinskimi „subjekti" in občino, saj je, recimo, tudi jasno, da bo vaški dom sredi Dorna-ve kmalu potreben rušenja in novogradnje.
Na koncu precej široke razprave je obveljalo mnenje, da naj pač Polenšani začnejo postopke za izgradnjo, če je že tako na stvari, da pa se bo morala gradnja nadaljevati v skladu s finančnimi zmožnostmi občine za sofinanciranje. Hojnik in Kukovec sta vseeno zahtevala sprejetje sklepa, da občinski svet daje soglasje za pričetek novogradnje, odstopila pa sta od zahteve po podpisu sporazuma, ki očitno večini svetnikov ni „šel po grlu".
Župan Rajko Janžekovič pa je vroči zametek hudega spora okoli bodočega polen-škega vaško-gasilskega doma, ki bi se lahko precej klavrno končal, rešil nekako po salo-monsko:" V redu, glasujte za sklep, da se 21.000 evrov, kolikor je občina letos namenila za delovanje PGD Polenšak, odobri za novogradnjo oz. za nadomestno gradnjo!"
In svetniki so bili za.
SM
Foto: SM
Ormož • Ormoško poletje pred vrati
Poletje bo zanimivo
Letošnje 10. ormoško poletje bo obiskovalce razveselilo z velikim številom raz-
■ ■■	■	■■■	M	■■	■	■	V ■	■■	■■	■	■■■■
novrstnih prireditev za vse generacije in okuse, z zvenečimi imeni in izvajalci iz domačih logov, organizatorji pa so po prvi bilanci zadovoljni z dobro sponzorsko podporo ormoških podjetij.
Ormoško poletje se bo pričelo 23. junija z mašo za domovino in kresovanjem na Humu, svečano ga bodo odprli dan kasneje na grajskem dvorišču v Ormožu, ko bo tudi osrednja proslava ob dnevu državnosti. Do 14. julija, ko se bo prireditev končala s Flamenco spektaklom in večno zelenimi slovenskimi popevkami, se bo zvrstilo vsega skupaj 22 prireditev. Organizatorji pričakujejo, da si jih bo ogledalo okrog 5000 obiskovalcev.
Organizacijski odbor je skušal prisluhniti različnim željam, zajeti raznolike umetniške zvrsti in okuse za vse generacije, je povedal Tomaž Bolcar iz JSKD. »V program smo uvrstili nekaj najuspešnejših skupin na svojem področju, nekaj skupin s festivalov, ki potekajo v tem času, na program smo uvrstili domače izvajalce in poskušali smo odpreti grajska vrata otrokom in mladinski ustvarjalnosti. V času Ormoškega poletja
Mag. Karmen Štumberger, župan Alojz Sok in Tomaž Bolcar iz ormoške izpostave JSKD so predstavili letošnje 10. ormoško poletje.
bo Ormož mesto kulture, stika raznoterih umetniških hotenj in prepleta različnih zvrsti. Zato bo Ormož bogatejši. Na odru se bodo zvrstili izvajalci ljubiteljske kulture, tisti, ki segajo po zvezdah, in tisti, ki si z umetniškim poklicem že vse življenje služijo kruh. Ormož bo na ta način pokazal svoj posluh do kulture in se pri-
družuje mestom s poletnimi festivali.« Natančen program prireditev lahko spremljate v Štajerskem tedniku, ki je eden izmed medijskih sponzorjev prireditve, našli pa boste gotovo kaj za svoj okus. Na sporedu bodo prireditve najrazličnejših glasbenih zvrsti, ples, folklora, likovna umetnost, gledališke in lutkovne predstave, foto-
grafija, poletni kino, muzejske razstave, pred ormoški grad pa se bo vrnila tudi prava ljudska veselica z ansamblom Lojzeta Slaka. Veselica bo organizirana skupaj s PGD Ormož, ki bo ob tej priložnosti prevzel novi gasilski avto. Kot je povedal Tomaž Bolcar, nas čaka pestra paleta umetniških užitkov in zares ni razloga, da bi kdo ostajal doma. Pokrovitelj prireditve je Občina Ormož, generalni pokrovitelji pa NLB, Carrera Optyl, TSO, Wienerberger, Jeruzalem Ormož VVS in Komunalno podjetje Ormož. Župan Alojz Sok je povedal, da so za financiranje prireditve v proračunu predvideli 26.866 evrov, po stroškovniku pa bo stroškov za okrog 28.000 ev-rov. Organizatorji so zadovoljni z odzivom sponzorjev, saj so zagotovili sredstva v višini 18.000 evrov, k temu pa načrtujejo še prodajo vstopnic. Glede na izkušnje iz prejšnjih let pričakujejo okrog 6.500 evrov. Cena vstopnice je pet evrov, za otroške in nekatere odrasle prireditve pa vstopnine ni.
Vse prireditve bodo potekale na grajskem dvorišču, v primeru slabega vremena pa v domu kulture. Zato je zlasti ob slabem vremenu število mest omejeno in si velja vstopnice nabaviti pravočasno. Na voljo so v pritličju Občine Ormož in v enoti TlC-a v gradu Ormož.
vki
Lenart • 45 let Knjižnice Lenart
Pestro ob knjižničnem jubileju
V četrtek, 14. junija, je v Knjižnici Lenart potekal dan odprtih vrat, saj je v četrtek minilo natanko 45 let od njene ustanovitve v sklopu takratne Delavske univerze. Takratni knjižni fond je štel 375 knjižničarskih enot, danes preko 70.000.
Foto: ZS
V kulturnem programu je nastopila folklorna skupina OŠ Lenart.
Zbrane je pozdravil lenarški župan mag. Janez Kramberger.
V sklopu letošnjega praznovanja jubileja so v knjižnici pripravili likovni projekt - raz-
stavo ciklusa slik iz življenja Franceta Prešerna avtorja Danijela Ferlinca iz Sv. Ane, v teh
dneh pa je bila na ogled razstava o učitelju, umetniku, pisatelju, slikarju, kiparju, pred-
SDS
Slovenska demokratska stranka
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj iskreno čestitamo ob dnevu državnosti ter želimo prijetno praznovanje.
Mestni odbor SDM Ptuj predsednik Andrej Korpar
Mestni odbor SDS Ptuj predsednik IO Rajko Fajt, univ. dipl. inž.
vsem pa vizionarju Jožetu Hu-dalesu, saj je 11. junija minilo 10 let od njegove smrti.
Ob dnevu odprtih vrat so bile organizirane delavnice na prostem. Otroci so ves dan slikali na asfalt, oblikovali, izrezovali in modelirali. Ob 18. uri je na dvorišču knjižnice potekala osrednja slovesnost ob 45-letnem jubileju. V kulturnem programu so nastopili učenci glasbene šole Lenart, pevski zborček vrtca Lenart, folklorna skupina OŠ Lenart in skupina Sonce. Zbrane so pozdravili župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, direktor Knjižnice Lenart mag. Avgust Zavernik in strokovna vodja knjižnice Marija Šauperl, ki je govorila o 45-letni zgodovini ustanove, ki opravlja javno knjižničarsko službo za 18.267 prebivalcev v šestih slovenskogoriških občinah.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Od tod in tam
Videm • Razstavlja Rozina Šebetič
Foto: jš
V Drvarnici, razstavišču Kulturnega društva Franceta Prešerna v Vidmu, so v četrtek, 14. junija, odprli že peto razstavo v letošnji sezoni. Tokrat se ob svojem življenjskem jubileju predstavlja Rozina Šebetič iz Ptuja. Ob odprtju se je s slikarko pogovarjala Manja Vinko in razkrili sta marsikatero zanimivost iz avtoričinega življenja. Razstava je na ogled do konca meseca.
js
Ptuj • V Mitri bogatijo svojo zgodbo
Foto: Črtomir Goznik
V hotelu Mitra, ki je z novim lastnikom Petrom Vesenjakom postal sestavni del verige družinskih hotelov, ki pripovedujejo zgodbe, so 16. junija predstavili nov projekt, ki so ga zasnovali kot zgodbo sira in vina. Kot je povedala njegova avtorica Martina Ajster, je zgodba sira in vina, kot jo ponuja hotel Mitra na Ptuju, edinstvena in je drugi hoteli v Sloveniji ne poznajo. Skladno s poslanstvom Story Hotels je skušala ustvariti zgodbo sira in vina. Izbrala je lokalne sire in jih povezala z lokalnimi vini, v zgodbo pa je vpletla tudi druge slovenske sire ter francoskega in dva italijanska. Goste želijo z najnovejšo zgodbo pritegniti, da bodo segali po vinu in siru, približati kulturo pitja vina v krogu dobrih ljudi z dobro hrano in pijačo, poudarja Martina Ajster. Ta zgodba bo postala še močnejša, ko bodo konec leta v kletnih prostorih odprli še vinoteko. Za ponudbo vina in sira, ki jo bo spremljala glasba, se bodo hotelski gostje lahko odločali vsak konec tedna, ko se bodo tudi predstavljali lokalni vinarji in sirarji.
MG
Videm • Spet po Srakačevi poti
Foto: jš
KD Videm je konec tedna pripravilo tradicionalni pohod po Srakačevi poti. Gre za povezovanje kulture in rekreacije, saj so rekreacijsko pot, ki jo zlahka prehodi vsakdo, speljali po krajih, ki jih je v svojih literarnih delih opisoval pisatelj France Forstnerič; ta je bil rojen in je otroška leta preživljal v krajih ob vznožju Haloz in na bregovih Drave. Preden so se odpravili na pot, so se pohodniki poklonili spominu na svojega velikega prijatelja Franceta Forstneriča, od katerega so se pred slabim mesecem za vedno poslovili, vendar bodo njemu v čast pripravili še marsikatero prireditev.
jš
Ormož • 12. tekmovanje godb za pokal V. Štrucla 2007
Muziciralo preko 1000 godbenikov
V Ormožu je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ormož, v soboto pripravil 12. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu. Prvič so se godbe pomerile za pokal Vinka Štrucla.
Kot je povedal Tomaž Bolcar s sklada, so pokal poimenovali v čast in spomin na lani preminulega Ormožana Vinka Štrucla, ki si je to s svojim glasbenim delom nedvomno zaslužil. Na letošnjem tekmovanju je sodelovalo 21 godb, prvotno je bilo prijavljenih celo 27 godb. Godbeniki so tekmovali v dveh kategorijah. V prvi so bile godbe z do 40 godbeniki, v drugi pa zasedbe z 41 in več glasbeniki. Organizator je bil nad letošnjim odličnim odzivom godb kar precej presenečen, saj je običajno tekmovalo 12 do 15 godb. »Gre za bienalno tekmovanje, ki pa se je, kot kaže, v Sloveniji prijelo, zanimanje se veča in zato razmišljamo, da se je obdobje prisilnega bienal-nega tekmovanja končalo in bo tekmovanje spet vsako leto. Pri organizaciji smo uživali podporo strokovnih služb sklada
Domačini, Pihalni orkester Glasbene šole Ormož, dirigent Slavko Petek, so od organizatorjev, JSKD Ormož, prejeli Gallusovo listino.
in podporo na občini Ormož, sklad in občina pa sta prireditev tudi finančno omogočila.«
V času, ki so ga godbe preživele v Ormožu, so poleg tekmovalnega nastopa v športni
Tekmovanje je potekalo v zabavnem programu in temu so se prilagodili tudi dirigenti - Ivan Medved, KD Laška pihalna godba.
Med nastopajočimi je bilo opaziti tudi kakšno znano osebnost - Miha Jazbinšek je član KD Pihalni orkester Bežigrad.
dvorani na Hardeku lahko nastopile tudi na katerem koli prizorišču v Ormožu. Kar nekaj se jih je predstavilo na Ke-renčičevem trgu in v trgovskih centrih, kjer se zbirajo Ormo-žani. Časovno ti prosti koncerti niso bili opredeljeni, ker bi bilo to, predvsem za godbe, ki so se pripeljale z drugega konca Slovenije, preveč naporno. Ormožani pa so tako malo le občutili, da se v Ormožu nekaj dogaja in nekaj jih je zabavna glasba pritegnila k poslušanju tudi v dvorano.
Tekmovanje v športni dvorani je potekalo v štirih tekmovalnih koncertih. Godbe so imele predpisano literaturo, v kateri naj bo ena koračnica, zaželena je bila tudi ena slovenska in ena zabavna skladba. Veliko so igrali filmske in zabavne glasbe. Dve skupini sta nastopili tudi z mažoretkami, pri čemer se njihov nastop ni ocenjeval, prav tako tudi ne korakanje in šov program. Tekmovanje poteka po mednarodnih pravilih, godbe pa so ocenjevali prizna-
ni glasbeniki Jože Hriberšek, Miro Saje in Emil Glavnik.
V	kategoriji do 40 godbenikov je nastopilo 14 pihalnih orkestrov, od katerih jih je deset dobilo zlato priznanje. Prekmurska godba Bakovci je prejela tudi pohvalo. KD Pihalni orkester občine Duplek z dirigentom Damijanom Kolaričem pa je zmagal v tej kategoriji in poleg zlatega priznanja ter pohvale prejel tudi pokal Vinka Štrucla 2007. Zmagovalni orkester je dosegel 406 točk.
V	kategoriji od 41 glasbenikov pa je tekmovalo pet orkestrov in vsi so dosegli zlato. Pihalni orkester Koper je prejel tudi pohvalo. V tej kategoriji je zmagal KD Pihalni orkester Slovenj Gradec, ki ga vodi dirigent Peter Valtl. Dosegli so 415 točk in prejeli pokal Vinka Štrucla 2007 v tej kategoriji.
V	netekmovalnem delu so nastopili tudi gostje s Hrvaške - Hrvatsko glazbeno društvo Kaštel Lukšic.
Viki Klemenčič Ivanuša
Tednikova knjigarnica
Na drugi poletni bralni terasi
Poletje se je komaj pričelo, a sonce pripeka preveč radodarno. In oblaki, kot da ne zmorejo lahkotno po-dežiti dežele; kar prihrumijo, z vetrom in curki vode, ki spominjajo na monsunsko deževje. Pesnik Peter Levec (1923-1999, v izboru Petra Kolška, Nevihta sladkih rož, 2006)pravi v pesmi Po dežju: Drobno rosi ... še hip, še dva-in vse lahno jasni se. In pred očmi pokrajina blesti se, kot bi bila iz stekla in srebra.
Pa stopaš lahek prek polja. Po poljih se blestijo mlake-in v njih uzreš raztrgane oblake in sebe in nebo, ki je brez dna.
Kako enostavni, a slikoviti verzi! Kot nalašč za prve poletne dni in kot naročeni za drugo poletno bralno teraso, v soboto, 23. junija 2007, ob 10. uri pred knjigarno Mladinska knjiga Ptuj, kjer bo gostovala mojstrica zelenjavnega vrta Miša Pušenjak, avtorica strokovne in hkrati poljudne monografije Zelenjavni vrt (Kmečki glas, 2007). Avtoričin izjemen pristop je pravzaprav poezija ustvarjalnosti, skladnosti osebnega navdušenja in strokovnega znanja. Prav zato bo slišati še poezijo na bralni terasi:
Zelena pesem
List se nagiba k listu, trava k travi, v gozdu mesečni jelen košuto sledi, prožno telo je ladja v zeleni poplavi, v žilah šumijo potoki smaragdne krvi.
Močno in sladko dišijo presna zelišča, kose in škorce napaja godba vrtov, grmi so vodometi zelenega blišča, reke kipe med koleni napetih bregov.... Kajetan Kovič (1931)
Pesem, godba in »zeleno, ki te ljubim zeleno«, če pridružim še znani grafit; občutenje povezanosti narave in ustvarjalnosti, bosta z avtorico in fotografinjo Mišo Pušenjak zaokrožili mladi glasbeni profesorici: Veronika Emeršič (viola) in Mojca Sok (flavta). Vabljeni na jutranje napitke in druženje s knjigami (knjigarji bodo izbranim knjigam spustili cene, knjižničarji pa bodo postregli s svežimi knjižničnimi informacijami), ki pripravljajo ptujski knjižničarji in knjigarji, akcijo pa podpira tudi Ministrstvo za kulturo RS.
Liljana Klemenčič
Gorišnica • Sprejem pri županu
Zupan čestital odlicnjakom
OŠ Gorišnica se konec letošnjega šolskega leta lahko pohvali z enajstimi učenci, ki so skozi vsa leta dosegali odlične uspehe, še štirje pa so takšni, ki jim je spodletelo le v kakšnem razredu, a so devetletko vseeno končali z odliko.
Vse godbe so si želele enega od pokalov Vinka Štrucla, ki so ju letos podelili prvič.
Najboljšim je tudi letos za dosežene uspehe v imenu občine čestital župan Jožef Ko-kot ter jim ob tej priložnosti izročil knjižne nagrade v spomin, hkrati pa jih tudi opozoril, da se zdaj pred njimi začenja eno najpomembnejših življenjskih obdobij oblikovanja osebnosti ter dokončne izbire življenjske in poklicne poti. Gorišniški odličnjaki skozi vsa leta so: Matjaž Bezjak, Jožef Ostroško, Luka Žnidarič, David Kolar, Matic Viher, Urška Bezjak, Lea Florjanič, Simona Muhič, Simon Ranfl, Gregor Sok in Monika Štrakl. Blanka Leben, Ervin Horvat, Sabina Kelenc in Tanja Kociper pa so učenci, ki jim je prav tako veljala čestitka župana, čeprav se jim je v osnovnošolskem izobraževanju malo „zataknilo" pri odličnem uspehu.
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • Začele so se poletne bralne terase
Za dušo knjigoljubcev
Znova se je izkazalo, da ima Ptuj čudovito bralsko publiko, pa naj gre za pravljične večere ali sobotne dopoldneve. Prva letošnja bralna terasa, na kateri so se obiskovalci družili s pisateljico Janjo Vidmar, je potekala v soboto, 16. junija, ob 10. uri. Pred Mladinsko knjigarno pa je privabila kopico knjigoljubcev.
„Če bi imeli še veliko knjigarno z resnično teraso, z dovolj vrtnih mizic in stolov, s senčniki ali celo s pravo senco, ki jo lahko dajo le krošnje dreves! Tako pa že šesto leto vztrajamo na žgočem soncu ... Pa nam je lepo, še posebej, če zraven zvenijo izbrane strune glasbenika Davida Hojsaka in miglja nekaj palmovih listov, diši par rožma-rinovih vejic iz bližnje cvetličarne Rožmarin, kot je bilo na prvi terasi," je dejala pravljičarka in vodja projekta bralnih teras Li-ljana Klemenčič. Čeprav bi po njenem mnenju bilo ambiental-no zagotovo prijetneje na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča, med osnovno vodilo poletnih bralnih teras sodi knjižna in knjižnična informacija, akcija, v osrednjem delu mesta.
Projekt bralnih teras je skupno dejanje knjižničarjev in knji-garjev, ki ga podpira Ministr-
stvo za kulturo z željo po dvigu bralne kulture in seveda po večji promociji izvirne slovenske književnosti.
Na letošnjih bralnih terasah, ki jih izvajajo šestič zapored, se bodo zraven Janje Vidmar, ki je bila na otvoritveni bralni terasi, predstavili še trije vrhunski slovenski avtorji. „Te smo izbrali po čarobnem ključu. Ta pa od-klepa na knjižne novosti in na avtorsko bližino, na leposlovje in poučno literaturo, na prozo in poezijo. Janja Vidmar je Mariborčanka, slučajno rojena na Ptuju, izredno priljubljena avtorica in sama odlična poznavalka literature ter iskriva sogovornica, ki s široko razgledanostjo in sočnim dialogom vedno navduši poslušalce. Je vrhunska domača, pogosto nagrajevana literatka. Približno enako, mislim na vrhunskost in popularnost, kreativnost,
jezičnost, nagrajevanost,velja za gosta prve julijske terase, ki bo 7. julija, Branka Gradišnika. V soboto, 23. junija bo gostja iz "domačega ustvarjalnega vrta" slovenska mojstrica zelenjavnih vrtov Miša Pušenjak, avtorica imenitne monografije, ki je letos izšla pri založbi Kmečki glas. Gostja zadnje terase, 14. julija, bo mlada pesnica, tudi ljubiteljska igralka Lučka Zorko, Prekmurka, ki trenutno živi v Mariboru," je o izboru avtorjev povedala Klemenčičeva.
Sicer pa bralne terase vključujejo tudi domoznanski vidik, kar Klemenčičeva imenuje "ptujskost". Tako so se v preteklih letih predstavili pesnik David Bedrač, dramatik Zdenko Kodrič, kreativke revije Rina, Breda Hrobat in Mojca Poljan-šek, ljubiteljska poeta Erika in Mirko Kotnik. Sicer pa si tako knjigoljubci kot vodje projek-
Destrnik • Ob praznovanju 240-letnice šolstva
Ko se Zver počuti domače
O kvalitetnem delu destrniške šole, ki je v petek, 15. junija. praznovala 240-letnico obstoja, ne priča zgolj zgodovina, temveč tudi sedanje stanje. Učenci šole, teh je letos 325, dosegajo odlične rezultate na vseh področjih, na njihovi šoli pa se je došolalo tudi nekaj pomembnih mož in žena slovenskega prostora.
Osrednja prireditev ob 240-letnici šolstva na Destrniku je potekala v telovadnici Osnovne šole Destrnik. Kulturni program so pripravili učenci šole s pomočjo mentoric in mentorjev.
Na dan praznovanja so že dopoldan odprli razstavo o zgodovini šolstva na Destrniku. Ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjeni je uvodoma predstavil zgodovino šolstva na Destrniku. Izpostavil je leto 1998 kot pomembno prelomnico, saj je takrat za destrniške šolarje in delavce šole svoje
prostore odprla nova, sodobna šola. »Zelo smo aktivni. Vključujemo se v mednarodne projekte, vsako leto izdamo šolsko glasilo, dosegamo priznanja na državnem nivoju, imamo pa tudi dobre odnose z društvi v domačem kraju,« je povedal Skurjeni. Šola se lahko pohvali s 17 samostojnimi, enim kombiniranim oddelkom in štirimi oddelki vrtca. Zaposlenih imajo 66 delavcev, šolo obiskuje 325 učencev, 72 otrok pa hodi v vrtec. Na svečanosti ob 240-letnici šolstva na Destrniku je prisotne nagovoril slavnostni govornik,
tov bralnih teras želijo kar nekaj sprememb. „Upam, da bo sedma sezona potekala v novih ali razširjenih knjigarniških prostorih, na pravi, razkošni bralni terasi. Z ekipo stalnih sodelavcev za muziko, sceno in s kavarniško ponudbo. Si predstavljate, da bi na tem delu novega trga rasel drevored dreves, pa klopce vmes, nova, sodobna knjigarna, s knjigarkami in knjigarji pa bi
se bohotila v prostorih bivšega Volana ali zdaj te kitajske trgovine. Kako bi lahko ta nesrečna arhitektura lahko dobila dobro vsebino?! Ta del Ptuja bi bil bistveno bolj kvaliteten ambient. Takšno knjigarniško čarovnijo si Ptujčani gotovo zaslužimo, še posebej, če se širokoustimo s kulturno dediščino in kandidaturi za kulturno prestolnico," je še izpostavila Klemenčičeva.
Foto: Dženana Bečirovič
Sicer pa na poletnih bralnih terasah izbranim knjigam padejo tudi cene. Na naslednjo bralno teraso vas vabijo 23. junija, ko bo predstavljena avtorica Miša Pušenjak, ob njeni knjigi pa še Nevihta sladkih rož, glasbeni gostji pa bosta mladi knji-goljubi umetnici, članici SNG Maribor, Veronika Emeršič (viola) in Mojca Skok (flavta).
Dženana Bečirovic
bivši učenec destrniške šole, minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Povedal je, da se v šoli počuti domače in ne kot minister, ki mora imeti govor. Izpostavil je pomen šolstva in poudaril, da se je Slovenija v veliki meri razvila tudi zaradi dobrega sistema šolstva. Poudaril je, da je izobrazba pomembna in da bo imela veliko vlogo tudi pri vodenju Evropske unije. »To bo velik izziv, a se ga zelo veselim. Dobili bomo priložnost, da bomo Slovenci dodali svoj delež k izobrazbi v Evropi. »Ob tem se sicer odpira nekaj pomembnih
Foto: Dženana Bečirovič
Ob jubileju je vzgojno-izobraževalni zavod Destrnik prejel zlato občinsko priznanje.
tem, a verjamem, da jim bom kos,« je še povedal Zver.
Zadovoljstvo je ob tej priložnosti izrazil tudi župan občine Destrnik Franc Pukšič in osnovni šoli izročil zlato občinsko priznanje. »V naši občini nismo nikoli pozabili na najmlajše. Vemo, da je to najboljša naložba, ki vrača veliko,« je dejal Pukšič. Ob tem je izpostavil nekatere načrte za prihodnost. Povedal je, da želijo čimprej urediti zunanja športna igrišča in razširiti dvorano. Ob tem je obljubil, da bo zmeraj delal na tem, da bodo pogoji izobraževanja dobri,in da bo, če bo treba, na napake tudi opozoril.
Dženana Bečirovič
Lenart • Sprejem za odličnjake
Odličnjake popeljali na izlet
V ponedeljek, 18. junija, je v Domu kulture v Lenartu potekal sprejem za odličnjake iz osnovnih šol iz občin Lenart, Sv. Trojica in Sv. Jurij. Za kulturni program so poskrbeli učenci OŠ Lenart.
Zbrane so pozdravili vsi trije župani občin: Lenart mag. Janez Kramberger, Sv. Trojica Darko Fras in Sv. Jurij Peter Škrlec. Vsi trije so odličnjakom zaželeli veliko uspehov pri njihovi nadaljnji poti in jim izročili priložnostna darila.
Odlični uspeh vseh osem let v
osnovnih šolah v občini Lenart so dosegli: Janez Šosterič, Dorian Gjerkeš, Tjaša Rola, Nina Leš, Blaž Puž, Aljaž Verbanič, Tamara Zorko in Mitja Lešnik. V občini Sv. Trojica so odlični uspeh dosegli: Denis Daks, Roki Gabro-vec, Jure Štok, Marko Betlehem, Mario Dobaj, Tadej Heric in
Polona Kraner. V občini Sv. Jurij uspeh pa: Matej Gajzler, Lea Korošec, Žiga Perko, Žiga Škrlec, Jani Škrlec, Simon Škrlec, Tadej Verbošt in Ines Žunkovič. V torek, 19. junija, pa so se odličnja-ki odpravili na nagradni izlet v Budimpešto.
Zmago Šalamun
Foto: Dženana Bečirovic
Program so pripravili otroci s pomočjo mentorjev.
Hum • Kuharski tečaj društva kmečkih žena Ormož
Slastne jedi iz jagnjetine
Na kmetiji Vlada in Silve Kelemina s Huma pri Ormožu, kjer imajo čredo okrog 35 ovac, so se v teh toplih dneh zbrale članice društva kmečkih žena na tečaju priprave jedi iz jagnjetine. Vse po vrsti so priznale, da kakšnih posebnih izkušenj s pripravo tovrstnih jedi nimajo, zato pa jim je Silva Kelemina, ki je po poklicu kuharica, natresla kopico uporabnih nasvetov za pripravo jedi iz jagnjetine.
Kot je povedala Hinka Hr-žič s Kmetijske svetovalne službe, so povabili članice in tudi nečlanice iz vseh treh občin UE Ormož. Gospodinje na ormoškem so zelo aktivne, saj imajo letno okrog 20 različnih tečajev, ki so zelo dobro obiskani. Prvi odziv na pripravo jedi iz jagnje-tine ni bil kaj prida spodbuden. Ženske so komentirale: »Tega mesa nismo navajeni, saj tega ne znam pripraviti, pa tudi če bi, ne vem, če bo to kdo hotel jesti.« Ko pa so se malo poklicale, je bil tečaj hitro poln. Jedi, ki so jih pripravile, so bile zares slastne in gotovo se bo jagenjček znašel ob posebnih priložnostih tudi na naših mizah. Za pripravo jedi izpod peke pa je Silva Kelemina iskreno povedala: »Tega lačen ne moreš iti delat. Priprava ustreznega ognja in oglja traja več ur. Ko tega časa nimate, lahko jed pa prav tako zelo okusno pripravite v jenski posodi.«
Jagenjček izpod peke
Kuha na prostem je bila atraktivna in privlačna, v zadnjem času pa postaja pri nas priprava jedi izpod peke prava moda - jagenjček izpod peke.
Za 10 oseb potrebujemo: 3 kg jagnjetine
3	kg krompirja 2 čebuli
4	paradižnike
5	korenčkov glavo česna 2 papriki šop peteršilja sol, poper, vegeta
V	l vina
2 dcl vode Priprava:
Meso, če je le mogoče, na-solimo en dan prej. Krompir olupimo in narežemo na krhlje, korenček očistimo in prerežemo na polovico. Papriko, paradižnik in čebulo narežemo na četrtine, zraven damo še olupljen česen. Pripravljeno zelenjavo damo v posodo, posipamo z vegeto ali soljo, narežemo peteršilj in premešamo.
V	peko naložimo meso, nato na meso še krompir z zelenjavo, zalijemo z vinom in vodo ter pokrijemo.
Ko je ognjišče pripravljeno, razgrnemo oglje, posodo postavimo na sredino ognjišča ter z ogljem obložimo posodo. Po eni uri posodo odkrijemo in položimo meso na zelenjavo, da se meso lepo zapeče. Ponovno pokrijemo
j* ■ ■
Foto: vki
Dušena jagnjetina z rdečim vinom
in obložimo z ogljem. Tako pustimo še uro in pol.
Dušena jagnjetina z rdečim vinom
Za 5 oseb potrebujemo: 1-2 kg jagnjetine 3 čebule česen
timijan, rožmarin, brinove jagode, kumina, lovorov list, začimbe za divjačino žlico gorčice
2	korenčka
3	dcl rdečega vina (teran) sol, poper, peteršilj Priprava:
Meso posolimo, popopra-mo in namažemo z gorčico, na vročem olju lepo zapeče-mo z obeh strani. Dodamo čebulo, česen, zalijemo z vodo in vinom. Dodamo začimbe in korenček. Dušimo do mehkega. Ko je meso dušeno, ga vzamemo iz omake, omako spasiramo, meso narežemo na porcije in zložimo nazaj v omako, v katero smo narezali peteršilj. Na koncu dodamo še worcester omako in malo podušimo.
Dušene bučke s testeninami
Za 5 oseb potrebujemo: 1/2 kg testenin (peresnike) 2 čebuli
2	srednje veliki bučki
3	paradižnike 2 papriki česen peteršilj
10 dag sira
kumina, bazilika, sol, po-
Članice društva kmečkih žena so skuhale okusne dobrote, znajo pa obdelati tudi volno in zraven rade zapojejo. Tretja z desne je gostiteljica Silva Kelemina.
Foto: vki
Zelenjavna priloga s peresniki
per, vegeta Priprava:
Testenine skuhamo v slani vodi. Na olju prepražimo na rezance narezano čebulo, dodamo papriko in česen. Dodamo paradižnik in bučke, narezane na kolobarje, zali-jemo z vodo, dodamo začimbe, solimo in dušimo 15 min. Dušeni zelenjavi dodamo kuhane testenine, naribamo sir in premešamo. Pustimo da se sir stopi.
Bograč
Za 10 oseb potrebujemo: 1/2 kg govedine 1/2 kg svinjine
1	kg jagnjetine 3 korenčke 5-6 čebul
glavica česna, sol, poper celi, lovor, kumina, rdeča paprika 10 dag slanine 3 paprike 3 paradižnike
2	kg krompirja
1 pekoči feferon 1,4 kg moke
3	dcl vina 3 dcl olja šop peteršilja Priprava:
V kotliček damo olje, narezano čebulo in česen ter po-
pražimo. Dodamo na kocke narezano govedino, posoli-mo in prepražimo, zalijemo z vodo in dušimo do polovice. Dodamo na kocke narezano svinjino in jagnjetino. Vse skupaj podušimo v malo tekočine. Nato zalijemo, dodamo začimbe, vino in kuhamo do mehkega. Posebej prepra-
žimo na kocke narezano slanino, papriko, paradižnik in korenček. Ko je meso mehko, dodamo posebej prepraženo slanino, papriko, paradižnik in korenček. Naredimo pod-met, zavremo in dodamo kuhan krompir ter narezan peteršilj.
Viki Klemenčič Ivanuša
Bograč je prav tako brbotal v loncu na prostem.
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Sto let skavtstva
Skavtstvo po drugi svetovni vojni
Zelo razgibano skavtsko življenje v Sloveniji je nasilno prekinila okupacija. Dravska skavt-ska župa ter ljubljanski stegi so pod italijanskim okupatorjem pohiteli s samolikvidacijo, da bi rešili imetje. Skavtsko opremo so 11. julija 1941 predali Rdečemu križu, od koder je bila postopoma prepeljana v partizane. Arhiv dravske skavtske župe, ki je bil zelo bogat, pa je skavtsko vodstvo sežgalo, nekaj pa se najde še pri posameznih vodilnih skavtih. Položaj na Štajerskem je bil težavnejši. Kot delovanje vseh drugih organizacij in društev je nemški okupator prepovedal tudi skavtsko organizacijo, vse premoženje pa zaplenil ali uničil. Večina skavtov je sodelovala v odporu proti nemškemu okupatorju in pri tem s pridom uporabljala skavt-ske veščine.
Skavtsko gibanje med Slovenci z drugo svetovno vojno ni zamrlo. Kljub uradnemu razpustu se je nekaj skavtskega življenja ohranilo celo pod tujo
zasedbo. Kasneje, v komunističnem sistemu, podobno kot v vzhodni Evropi, sploh ni bilo mogoče misliti na obnovitev skavtske organizacije. Vendar je skavtski način vzgoje tako privlačen in prilagodljiv, vrednote, ki jih pomaga posredovati, pa so tako trdne in veljavne, da so skavtske skupine pognale iz slovenskih korenin v begunstvu in zdomstvu, krepko pa so se razrasle tudi v zamejstvu na Primorskem in Koroškem. Za skavte po begunskih taboriščih v Italiji in nato med zdomci v Argentini lahko rečemo, da gre za neposredno nadaljevanje predvojnih izkušenj. V vseh drugih primerih so se skavtske skupine samostojno osnovale kot odgovor na potrebe časa in okolja. Zanje je značilno, da so v skavtski vzgoji posebno poudarile verske prvine.
Prva leta po vojni so Slovenci - begunci v Italiji in Avstriji - delovali v skavtskih skupinah. V nekaj letih so te skupine zamrle, saj se je večina beguncev
Foto: arhiv skavtov
Ob ognju si skavti radi poleg hrenovk spečejo tudi skavtski kruh tvist.
umaknila v Ameriko, zlasti v Južno Ameriko, nekateri pa so se vključili med tržaške, goriške ali koroške skavte.
Na Tržaškem in Goriškem deluje že od predvojnih časov Slovenska zamejska organizacija, ki je najmočnejša mladinska organizacija z močnim poudarkom na veri in narodnostni zavesti. Danes je okoli 500 aktivnih članov.
Med zamejci v Avstriji pa delujejo od leta 1959 slovenski skavti. Ti od leta 1990 delujejo samostojno kot Slovenski koroški skavti in skavtinje, medtem ko so bili prej vključeni v avstrijsko državno organizacijo.
Slovenski izseljenci v Argentini so leta 1949 ustanovili Zvezo slovenskih skavtov. Leta 1974 je prenehala delovati zaradi smrti aktivnega člana in nekdanjega ljubljanskega skavta Marjana Trtnika. V Kanadi pa od leta 1962 delujejo skavti v mestu Toronto.
Ptujski skavti
Rokomet
Martina Strmšek še leto dni na Ptuju
Stran 16
Atletika
Dva naslova za Lauro Pajtler
Stran 16
Kolesarstvo
»Blišč in beda« dirke po Sloveniji
Stran 17
Odbojka
Sergeja Lorger na klopi Ptujčank
Stran 17
Nogomet
Zmaga domačinov uvod v praznovanje
Stran 18
Šolski šport
Nogometaši OŠ Lenart državni prvaki
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
RADIOPTUJ
tta. afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Marko Grižonič, NK Drava
»Spoštoval sem ustni dogovor s predsednikom«
Marko Grižonič je leta 2003 prišel na Ptuj iz Kopra, kjer je igral v mladinski vrsti, pri članih pa ni dobil prave priložnosti. Le-to je dobil šele pri Dravi, kjer ga je trener Srečko Lušič redno uvrščal v ekipo. Marko je takoj dobil potrebno samozavest in je iz tekme v tekmo na igrišču kazal napredek v vseh segmentih nogometne igre. Odlične predstave v modrem dresu so opazili tudi tuji ogledniki, ki so ga leta 2005 skupaj s Seadom Ziličem zvabili na Poljsko k Wisli iz Ploc-ka. "Na začetku sem imel na Poljskem izredno domotožje, brez punce ne bi tam ostal niti leto. Nato sem se vendarle navadil in začel igrati iz tekme v tekmo bolje. Mesto trenerja je nato prevzel češki trener, ki je s seboj pripeljal osem čeških nogometašev, ki jim je dajal prednost pred ostalimi. Odnosi v ekipi so se skrhali in to je bilo dovolj, da sem prekinil pogodbo in se vrnil v Slovenijo. Tukaj pa sem zamudil zimski prestopni rok, tako da nisem mogel igrati v spomladanskem delu prvenstva," je ta del zgodbe opisal Marko.
Po vrnitvi v Slovenijo so pri ptujskem prvoligašu takoj vzpostavili z njim kontakt; predsednik Robert Furjan je z njim sklenil ustni dogovor, da ga bodo angažirali takoj, ko bo
Marko Grižonič je po podpisu pogodbe s predsednikom NK Drava jati«.
Foto: Črtomir Goznik
Robertom Furjanom spet v »stari
to mogoče, če medtem ne bi prejel ustrezne ponudbe iz tujine. V spomladanskem delu prvenstva smo ga tako velikokrat srečevali na tribunah Mestnega stadiona. Kljub temu, da so se medtem pojavili tudi drugi zainteresirani klubi, je Marko v ponedeljek z Dravo podpisal triletno pogodbo. "Imel sem pogovore z avstrijskim in cipr-
skim klubom, vendar ni prišlo do konkretnega dogovora; želeli so namreč, da počakam še en mesec. To mi ni ustrezalo, saj so vsi slovenski prvoligaši že začeli s pripravami. V svojih vrstah me je želel tudi Koper, vendar sem spoštoval ustni dogovor s predsednikom Drave Robertom Furjanom in sklenil pogodbo z Dravo."
Marka Grižoniča se navijači spomnijo predvsem po nepopustljivi igri v obrambi in njegovih prodorih po bočnih položajih. "Tukaj se ustvarja zelo dobra ekipa, ki lahko v prvenstvu marsikomu prekriža račune," je zaključil Marko, ki je zagotovo ena večjih okrepitev Ptujčanov za sezono 2007-08.
Jože Mohorič
Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj
Mladinsko vrsto prevzel Franci Fridl
Francija Fridla ljubiteljem nogometa ni treba posebej predstavljati, saj je na slovenski prvoligaški sceni prebil več kot deset let. V tem času je igral za Aluminij, Dravo, Maribor, Olimpijo in Muro. V zadnjem obdobju je igral še v avstrijskem nižjeligašu, vmes pa si je že pridobil trenersko licenco in začel študirati na Fakulteti za šport. Vodil je tudi mlajšo selekcijo v NŠ Poli Drava.
Ambicioznemu mlademu strokovnjaku pa je bila ponujena še ena priložnost - mesto trenerja mladinske selekcije v NŠ Poli Drava (z dosedanjim trenerjem Miranom Emerši-čem so sporazumno prekinilo pogodbo). "Ponudba je prišla
Foto: Igor šoštarič
Predsednik ŠD NŠ Poli Drava Ptuj Marijan Pongrac in Franci Fridl sta sklenila dogovor o sodelovanju.
zares nekoliko nepričakovano, vendar sem jo po kratkem premisleku sprejel. To je nova stopnička v moji športni oz. trenerski karieri, zato se tega izziva že zelo veselim. Moje delovno področje bo zajemalo tudi individualne treninge z najperspektivnejšimi mladimi nogometaši v NŠ in iskanje talentiranih posameznikov izven kluba," je ob imenovanju povedal Franci Fridl.
Ker v nogometu še vedno velja, da je za klub najcenejši igralec tisti, ki se članski ekipi priključi iz lastne mladinske vrste, je cilj jasen: vsako leto en mladinec v prvi ekipi Drave.
JM
Boks • Dejan Zavec
Menedžerja potrdila povratni dvoboj
O dvoboju našega najboljšega boksarja Dejana Zavca in Argentinca Jorgeja Daniela Mirande smo obširno poročali že pretekli teden. Dvoboj je bil zaradi poškodbe arkade našega boksarja prekinjen v 3. rundi, sodniki pa so sprejeli odločitev, da se dvoboj konča brez odločitve (NON DECISION). Do poškodbe je namreč prišlo zaradi nenamernega prekrška argentinskega boksarja, ki je Dejanovo arkado zadel z glavo. "Že takoj ob stiku sem čutil, da je Miranda z glavo poškodoval mojo arkado, vendar sem zaradi velikega adrenalina želel nadaljevati dvoboj. Kasneje sem si ogledal posnetek dvoboja in tam se je jasno videlo, da je res bilo tako. Doslej so me poškodbe obšle v velikem loku; sploh se ne spomnim, kdaj sem imel nazadnje poškodovano arkado. Tokrat pač temu ni bilo tako in zato sem bil takoj po odločitvi sodnikov zelo žalosten. A takšne stvari se v športu dogajajo," je dogodke pred desetimi dnevi opisal Dejan.
Že takoj po dvoboju se je
za najverjetnejšo možnost omenjal povratni dvoboj med istima tekmecema. "Oba z Mirando sva pokazala željo, da še enkrat stopiva v ring drug proti drugemu in pokaževa, kdo je boljši v pošteni borbi. Že čez nekaj dni pa je tej ideji dal zeleno luč tudi moj menedžer Ulf Steinforth, ki je potrdil, da se z argentinskim kolegom strinjata, da bo dvoboj ponovljen. To bi se naj zgodilo čez približno tri mesece, kraj dogodka pa zaenkrat še ni znan. Mogoče je celo, da bi to bilo v Sloveniji," je Dejan vidno zadovoljen povedal po vrnitvi iz Nemčije, kamor je moral odpotovati zaradi pregleda pri zdravniku zaradi zavarovalniške pogodbe.
Po vseh teh formalnostih se bo lahko Dejan končno odpravil na dopust z družino. "V dvoboju se po slabih treh rundah borbe nisem niti pošteno utrudil, vendar poškodba vseeno zahteva mirovanje. A dolgo ne bom zdržal, kmalu se začnejo priprave za nov dvoboj," je zaključil naš šampion.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec se je ta teden mudil v Nemčiji, kjer mu je menedžer Ulf Steinforth potrdil, da bo do povratnega dvoboja z Argentincem Mirando dejansko prišlo.
Rokomet • ZRK Mercator Tenzor Ptuj
Martina Strmšek še leto dni na Ptuju
Pri ŽRK Mercator Tenzor Ptuj je v zadnjem obdobju prišlo do velikih sprememb tako na trenerski klopi kot tudi v ig-
ralskem kadru. Namesto Miša Toplaka bo na trenersko klop sedel mladi Nikola Bistrovič. Vprašljivo je bilo tudi nadalj-
nje igranje leve zunanje igralke Martine Strmšek, ki je napovedala odhod iz Ptuja. Razlog bi naj tičal v nesporazumu s sedaj
Foto: Črtomir Goznik
Martina Strmšek in Vesna Puš (v sredini) bosta tudi v naslednji sezoni igrali za ŽRK MT Ptuj.
Nogomet • Andrej Dugolin, NK Aluminij
»
Naslednja sezona bo naša«
Nogometaši Aluminija so si šele krog pred koncem prvenstva v 2. SNL zagotovili obstanek s točko v Ivančni Gorici, kjer bi lahko tudi zmagali. Kako blizu je bil obstanek in kako daleč drugo mesto, nam je dejal mladi nogometaš Aluminija Andrej Dugolin, ki je v drugem delu prvenstva igral kot prerojen. »V prvem delu prvenstva ni bilo vse tako, kot smo si zamišljali. Nismo tako slabo trenirali, vendar ugodnih rezultatov ni in ni bilo. Ali je bil vzrok v slabem načrtovanju treningov ali v naših glavah ne morem jasno reči. Prišlo je do spremembe na trenerski klopi
in novi trener Bojan Špehonja je vnesel majhne, vendar dovolj koristne novosti, da smo se sprostili. Posledica je bila boljša igra in večje število doseženih zadetkov,« je na začetku kratkega pogovora dejal Andrej. Je sicer levičar, zanje pa na nogometni sceni vlada veliko zanimanje.
Štirinajst let je že prebil v NK Aluminij, dal je skozi vse selekcije. O prihodnjem igranju v Kidričevem, ciljih kluba v naslednji sezoni in morebitnem angažmanu pa je dejal naslednje: »Moja prva želja je še vedno Aluminij. Želim si dobre priprave in s temi bo pri-
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Dugolin, NK Aluminij
že bivšim trenerjem, ki je bil z njeno igro nezadovoljen. Izgledalo je, da bo nesporazum dobil širše razsežnosti, vendar do tega sedaj ne bo prišlo, saj sta se Martina Strmšek in vodstvo kluba dogovorili za še enoletno sodelovanje. »Z vodstvom kluba smo se dogovorili in bom še eno leto igrala za ŽRK Mercator Tenzor Ptuj. Pogodbo bomo podpisali v najkrajšem času. Upam, da bomo v naslednji sezoni uresničile zastavljene cilje,« je po dogovoru povedala Martina.
Druga razveseljiva novica za ljubitelje ženskega rokometa na Ptuju pa je ta, da bo izkušena slovenska reprezentantka Vesna Puš po vsej verjetnosti še naprej nosila dres ŽRK Mercator Ten-zor Ptuj. V ptujskem klubu so namreč blizu dogovora z njenim prejšnjim klubom Olimpijo.
Danilo Klajnšek
šla tudi dobra igra. Borba za vrh je nekaj povsem drugega kot borba za obstanek. Nas iz podmladka Aluminija je ostalo malo, moštvo se venomer dopolnjuje, vsi skupaj pa si želimo napredek, kar bi pomenilo mesta navzgor na prvenstveni razpredelnici. Če bi igralci ostali skupaj, bi lahko bilo v naslednji sezoni zelo zanimivo. Imamo nekaj izkušenih igralcev, kot je Robert Težacki, ki je fenomenalen igralec in z njim ni težko igrati. Ob njem se lahko veliko naučiš in sproščeno igraš. Upam, da bomo v naslednji sezoni še boljši in konkretnejši. Ponudbe za spremembo igralskega kraja so bile, vendar nič konkretnega. Moji cilji so trenutno povezani izključno z Aluminijem,« je zaključil odlični mladi zvezni igralec Aluminija Andrej Dugolin.
Danilo Klajnšek
Atletika • DP za mlajše mladince
Dva naslova za Lauro Pajtler
Minuli konec tedna je v Mariboru potekalo državno prvenstvo za mlajše mladince. Člani Atletskega kluba Keor Ptuj so se vrnili z osmimi kolajnami, kar dokazuje da gre po dolgih letih spet za zelo nadarjeno generacijo mladih atletov starih med petnajst in sedemnajst let. Na čelu te generacije, na kateri temelji prihodnost ptujske atletike, teče Laura Pajtler, ki je svojo kvaliteto potrdila z dvema naslovoma državne prvakinje na 400 metrov (56,91 sekunde) in 800 metrov (2 minuti in 18,71 sekunde). V obeh disciplinah je brez težav in zanesljivo zmagala in s tem samo še potrdila nastop na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince, ki bo julija v Ostravi na Češkem. Z dvema naslovoma državne prvakinje spada Pajtlerjeva v ozek krog najboljših slovenskih atletinj v konkurenci mlajših mladink. Svoj delež je prispevala tudi k osvojitvi tretjega mesta klubske štafete 4 x 300 metrov (2 minuti in 47,95 sekunde), kjer so se poleg nje srčno borile tudi Urška Škerget, Nina Zupa-nič in Živa Sabo.
Po številu osvojenih kolajn
Skupinska slika vseh ptujskih nosilcev kolajn na DP
pa je bil med Ptujčani najuspešnejši Mitja Horvat z drugim mestom na 100 metrov in tretjim mestom na 200 metrov, odločno pa je prispeval k tretjemu mestu obeh štafet. Kljub lažji poškodbi, ki ga je pestila zadnje dni, se je uspel zbrati in skupno osvojiti štiri kolajne. Na 100 metrov je tekel 11,05 sekunde, na 200 metrov pa s premočnim vetrom 22,50 sekunde. V naslednjih dneh bo, tako kot Pajtlerjeva, poskusil doseči normo za nastop na svetovnem prvenstvu mlajših mladincev.
Med posamezniki si je kolajno priborila še Nina Zupanič s tretjim mestom v troskoku. Skočila je 11,02 metra in izenačila svoj osebni rekord.
Kot omenjeno, so bili Ptuj-čani zelo uspešni tudi v štafet-nih tekih. Osvojili so tri tretja mesta - poleg štafete deklet na 300 metrov, so bili fantje dvakrat tretji. Prvi dan tekmovanja so bili tretji na 4 x 100 metrov s časom 44,70 sekunde v postavi Peter Dobnik, David Klajderič, Tomas Plohl in Mitja Horvat. Ista postava je bila naslednji
Rokomet • MIK liga
Precejšnje spremembe
Na tridnevnem strateškem posvetu Združenja rokometnih prvoligašev Slovenije v Logarski dolini so predstavniki prvoligašev postavili temelje reorganizacije in osamosvojitve Združenja prvoligašev. Združenje naj bi postalo samostojna pravna oseba v obliki društva, z lastnim statutom in pravili, vodili pa naj bi ga direktor, vodja tekmovanja in poslovni sekretar.
Licenciranje klubov, Superpokal ...
Med pomembnejšimi novostmi, ki se obetajo v kratkem času, bo Združenje uvedlo licenciranje klubov, ki bo v sezoni 2007-08 še testno, 2008-09 pa bi naj reorganizacija bila izvedena že v celoti. Licenciranje bo zajelo športne, kadrovske, administrativne, pravne in finančne kriterije. Večji premik v Združenju
Rokomet
pričakujejo pri trženju, kjer se obeta povečanje televizijskih in internetnih prenosov, pred začetkom sezone pa bi MIK ligo radi javnosti približali tudi s predstavitvenim magazinom. V načrtu je pred začetkom sezone tudi izpeljava domačega Superpokala in gala prireditve, kjer se bodo razglasili najboljši rokometaši minule sezone. Med večjimi novostmi želijo prvoligaši spremeniti tudi delegiranje sodnikov, ki bi naj bilo delegirano z žrebom.
Predsednik RZS Žiga Debe-ljak, ki mu je bil projekt Združenja predstavljen v soboto, med drugim je bilo prisotnih tudi pet predsednikov slovenskih prvoligašev (iz Jeruzalema Martin Hebar), je predlog podprl, saj je po njegovem reorganizacija zaradi dosedanje nefleksibilnosti nekaterih struktur RZS lahko koristna za razvoj rokometa.
UK
Cas je za rokomet na mivki
dan tretja na 4 x 300 metrov s časom 2 minuti in 30,08 sekunde.
Poleg nosilcev kolajn velja še omeniti nekatere kvalitetne rezultate članov AK Keor Ptuj. Na srednjih progah si je dve nehvaležni četrti mesti pritekla Maja Veselič - na 1500 metrov (5 minut in 3,05 sekunde) in na 3000 metrov (11 minut in 6,91 sekunde). Prav tako četrti je bil Rok Grdina v skoku v višino s preskočenimi 173 centimetri. Za kaj več tokrat ni bil sposoben, saj je dva dni pred tem tekmoval v osmeroboju v Novem Sadu, kjer je za vsega 11 točk zgrešil normo za nastop na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince. Mesto tik za zmagovalnim odrom si je pritekel tudi Peter Dobnik na 400 metrov z ovirami (59,31 sekunde). S šestimi mesti in osebnimi rekordi pa so se izkazali še naslednji: Tomas Plohl na 100 metrov (11,47 sekunde), David Klajderič na 200 metrov (23,45 sekunde) in 200 metrov (51,89 sekunde), Urška Škerget na 400 metrov (59,69 sekunde) in Nina Zupanič v skoku v daljino (523 centimetrov).
UE
Rokometaši Jeruzalem Ormoža so v ponedeljek odd-elali zadnji trening v sezoni 2006-07. Sezono so končali na sedmem mestu in v taboru Jeruzalema ne skrivajo zadovoljstva glede razpleta prvenstva. V novi sezoni "jeruzalemčki" želijo storiti korak več, kar pomeni uvrstitev v Ligo za prvaka.
Pred začetkom zadnjega treninga so fantje morali na tehtnico; v vrstah Jeruzalema se lahko "pohvalijo" z dvema stokilašema. Bili bi trije, vendar Darjan Ivanuša odhaja v vrste Gold Cluba.
Nato je novi-stari trener Saša Prapotnik razdelil svojim varovancem invidualni program treningov in odredil datum prvega treninga za sezono 2007-08, to je 25. julij. Na zadnjem oz. za nekatere prvem treningu so bili tudi novinci Primož Krabonja, Rok Žuran, Matjaž Pisar, Aleš Belšak in Iztok Korpar. Od
novincev je manjkal le Robert Bezjak. Iz opravičljivih razlogov je manjkal Alan Potočnjak, ki je po hčerki Hani dobil sina Luka, ki je tako prvi fant v podmladku rokometne družine Potočnjak. Ponosni oče je stare in nove soigralce po zadnjem treningu dostojno pogostil.
Že v soboto zgodaj zjutraj igralci Ormoža - Tima TGS odhajajo na Madžarsko, kjer bodo v sestavi Dogša, Bezjak, Ivanuša, Kirič, Prapotnik, Klemenčič, Potočnjak in Grabovac sodelovali na turnirju v rokometu na mivki. V soboto so tako na sporedu tekme proti ekipam Rinyamenti KC (ob 10.00), Letenye (ob 11.00), Szeged (ob 15.00). V nedeljo je na vrsti razigravanje za mesta. Med 12 sodelujočimi ekipami s Hrvaške, Madžarske in iz Slovenije Ormožani pričakujejo uvrstitev med prve štiri.
Uroš Krstič
Silvo Kirič je eden izmed rokometašev, ki bodo sodelovali na turnirju na Madžarskem.

Foto: UK
Kolesarstvo • Dirka Po Sloveniji
Blišč in beda« dirke po Sloveniji
»
Svetovni kolesarski asi so letos resnično začinili dirko po Sloveniji, uprizorili so šov, ki so ga pričakovali le redki. Paro-diranje šampionov, tipično za dirke nižjih kategorij od dirk Pro toura, je letos preraslo v pravo pravcato tekmovanje. Danilo Napolitano, Enrico Gasparotto, Stefano Garzelli, Vincenzo Nibali ter še nekateri so v tej močni konkurenci lahko le na ciljni črti dokazovali, koliko so vredni. Iz predstavitvenega odra in iz avtodomov so veljavo prenesli na oder za zmagovalce. Tja, kjer jih na velikih dirkah pogosto videvamo in zaradi česar so cenjeni in spoštovani. Če je kdo mislil, da so le prišli pobrat startnino, se fotografirat in spočit za kakšno bolj pomembno dirko, se je pošteno zmotil. Res, da so precej utrujeni od dolgega prvega dela sezone, a utrujeni so tudi nekateri drugi, saj sezona za vse traja že vsaj štiri mesece. Razveseljivo je, da dirka pridobiva na ugledu v kolesarskem športu in v prihodnje lahko le upamo, da se bo tako nadaljevalo. Pri tem ne smemo pozabiti na tiste, ki so »krivi«, da je dirka na takšnem nivoju, kot jo zdaj spremljamo. Ti izhajajo iz kolesarskih vrst, direktno s kolesa. Če ne bi bilo Gorazda Štanglja, Tadeja Valjavca, Mateja Mugerlija, v preteklosti Val-terja Bonče ter še koga, ne bi bilo niti njihovih znamenitih klubskih sotekmovalcev niti drugih znanih moštev, ki si jih na tak način v prihodnosti lahko obetamo še več.
Dolenjska »kovnica«
Jep, »legionarji« so se izkazali kot »ambasadorji« ter zvezde (zvezdnike) približali zemlji (Slovencem). Bi pa bili precej ignorantski, če bi kar pozabili, kje vse nastopajo slovenska moštva. A teh ne moremo metati kar v en koš. Od štirih, ki obstajajo v državi pod Alpami, dve tavata v povprečju (za kranjsko Savo bi bili delno krivični, če ne bi priznali iskrice uspehov, ki jih v zadnjem času netita Bole in Kerkez), dve pa izstopata, vsaka s svojimi načeli, s svojo strategijo. Dolenjci pri Adria Mobilu eksperimentirajo, kujejo posameznike, ki z nastopi na določenih in redkih dirkah poskušajo iztržiti čimveč. Pod taktirko Milana Eržena je »maneken« tega koncepta belokranjski kolesar Jani
Foto: Marjan Klener
Mitja Mahorič (KK Perutnina Ptuj) je na dirki Po Sloveniji dva dni nosil rumeno majico.
Brajkovič ki dve leti že kolesari v ameriškem moštvu Discovery Channel. V času gradnje koncepta so se z zmago na Ljubelju (11. dirka po Sloveniji) vrata švicarskega Phonaka odprla (in hitro tudi zaprla) letošnjemu zmagovalcu, Tomažu Nosetu. Nov Erženov »produkt« je Simon Špilak, saj naj bi Prekmurec v avgustu oblekel dres Lampreja, v ozadju pa že čaka Miha Švab ter ostali »mladinci«. Za novomeško moštvo je značilno, da ne tekmujejo skozi celo leto, ampak jih lahko srečate le na dirki po Sloveniji, evropskem in svetovnem prvenstvu ter morda še kakšnem tekmovanju, kjer bodo zagotovo blesteli ter poskušali čim dražje prodati svojo kožo. Novo tekmovanje je zagotovo »svetovna liga do 23 let« po vzoru dirk Pro toura, a še nima potreben veljave, saj so se dirke v tem okviru pričele izvajati šele letos. Drugače Dolenjci pridno trenirajo v Novem mestu, daleč od žarometov tekmovanj.
Ptujčani na visokem petem mestu
Druga zgodba so kolesarji Perutnine, ki se selijo iz tekmovanja na tekmovanje. S tudi preko sedemdesetimi nastopi na sezono ni kaj dosti časa za počitek. Pred dirko po Sloveniji so uspešno nastopali v Nemčiji, dan po zaključku že žanjejo uspehe v Srbiji. Tipična zgodba po vzoru najboljših svetovnih moštev, katerih motor se
skozi leto ne ustavi. Majhno zatišje tekmovanj je le v juliju, sezona sicer traja od februarja (ali celo januarja) pa vse do oktobra. Zato je srečanj z raznimi Garzelliji, Schumacherji, Rebelini, nekoč Ullrichi, kar precej, možnosti za dokazovanje pa več kot dovolj. S tem so cilji sezone vezani na več kot le eno dirko. Izkušenj iz težkih dirk jim ne manjka, kar je bilo videti tudi na letošnji slovenski pentlji. Perutninarji so bili edino slovensko moštvo, ki se je lahko enakovredno kosalo s tujimi. Dejavni so bili od starta v Ljubljani do cilja v Novem mestu. Dva dni so nosili rumeno majico, poskušali s pobegi, ubežnike kaj dosti tokrat niso lovili, saj so imeli dirko dobro pod kontrolo . .. Kot opažamo celo sezono, jim po odhodu Božiča manjka klasični sprinter. Aldo Ino Ilešič, njegov naslednik, ima žal letos precej težav z zdravjem. Smolo so imeli tudi z zdravjem Rogine, ki je bil njihov adut na Vršiču. Manjša letošnja ekipa je precej bolj občutljiva na bolezni in
Dobrih rezultatov kolesarjem Perutnine Ptuj letos ponovno ne manjka. Med Continental moštvi so po točkah v točkovanju Europe tour v tem trenutku na visokem petem mestu, Mitja Mahorič je med posamezniki šesti. Tako visoko doslej ni bil še nihče od Ptujčanov. S skupno šestimi zmagami sta se po dvakrat okitila Mitja Mahorič in Rado Rogina, po enkrat Matej Stare in Matija Kvasina.
poškodbe, saj praktično v isti postavi nastopajo vse leto.
»Dirka štirih dežel«
Dirko po Sloveniji bi, če bo šlo tako naprej, res lahko preimenovali. Dirka štirih dežel bi bilo primerno nadomestilo, saj o pokritosti Slovenije žal ne moremo govoriti. S Primorsko, Notranjsko, Štajersko in Pre-kmurjem le - ta obsega precej več kot le Novo mesto, Ljubljano, Kranj in Vršič. Ob vsaj tihem premirju med direktorjem novomeškega kluba Bogdanom Finkom, ki je lani izigral ptujskega Reneja Glavnika, bi dirko lahko ponovno dobili na Štajersko. V drugih evropskih državah za takšne spore ne obstaja niti osnove, saj organizatorji prireditev niso kot pri nas športni klubi, ampak podjetja, ki se ukvarjajo z organizacijo športnih prireditev. Ker se vse vrti okoli denarja, zato so tudi razprave o prilagajanju trase posameznim kolesarjem odveč. Mi pa kaj drugega kot ponovni cilj na Vršiču drugo leto niti ne pričakujemo.
Perutninarji se z organizacijo Dirke po Sloveniji trenutno ne ukvarjajo, iščejo svojo pot, da bi kolesarje privabili na Ptuj. Enodnevna dirka za Veliko nagrado Perutnine Ptuj je bila v koledarju mednarodne kolesarske zveze že letos, revitalizacija kolesarske prireditve za profesionalce pa se bo skoraj zagotovo zgodila v maju prihodnje leto.
Uroš Gramc
Odbojka • ŽOK Ptuj
Sergeja Lorger na klopi Ptujčank
Ptujske odbojkarice se nahajajo na zasluženem odmoru, uprava kluba pa dela svoje delo. V klubu se zavedajo, da je pred njimi zelo zahtevno tekmovalno leto igranja v 1. slovenski ženski odbojkarski ligi. Spomini na prvoligaške dni ptujskih odbojkaric še niso zbledeli, vendar je ta zelo atraktivna igra v zadnjem času dobila na kvaliteti in predvsem veljavi. Klubi so vedno bolje organizirani, vsi pa želijo biti kar najvišje na prvenstveni razpredelnici.
Dekleta ŽOK Ptuj so dobile novo trenerko, lahko bi rekli povratnico na ptujsko klop, nekdaj odlično igralko Sergejo Lorger, ki je zamenjala Danila Maučnika. »Sprejela sem povabilo, ki je zame izziv. Večino
deklet že poznam, veselim pa se tudi dela z novinkami. Za tekmovanje v 1. ligi se moramo dobro pripraviti. Sedaj je glavna naloga sestava ekipe, okrog prvega avgusta pa bomo pričele s pripravami,« je kratko dejala trenerka ptujskih odbojkaric Sergeja Lorger.
Zraven trenerke pa so v klub prišle še dve igralki, in sicer Aleksandra Jovič in Nina Rav-njak. Pogodbi sta podpisali tudi Ana Kutsaj in Anja Cvirn, z aktivnim igranjem pa sta prenehali Nuša Draškovič in Nuša Andjelkovič. V ptujskem taboru se bodo predvidoma okrepili še z igralko iz tujine. Pogovori potekajo, končni dogovor pa bo znan v prihodnjih dneh.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Sergeja Lorger je pred časom igrala za ŽOK Ptuj - sedaj bo trenerka članske ekipe.
Mali nogomet
Turnir
osnovnošolcev
V ŠD Ptujska Gora so minuli vikend zelo agilni, saj je sobota minila v znamenju malega nogometa. Najprej so izvedli turnir za osnovnošolce, nato pa še finale občinske lige malega nogometa občine Majšperk.
Turnirja osnovnošolcev se je udeležilo sedem ekip. Zmagala je ekipa Gora, druga je bila ekipa Turky, tretji pa Aluminij.
Finale občinske lige
Zaradi sklepa na sestanku predstavnikov ekip so se na-
mesto prvih štirih med sabo pomerile prve tri ekipe iz prvega dela lige: ŠD Ptujska Gora, ŠD Breg in ŠKD Sestrže.
Presenetila je ekipa ŠKD Ses-trže, ki je najprej opravila s ŠD Ptujska Gora, nato pa po kazenskih strelih še s ŠD Breg. Tako jim je pripadlo zasluženo prvo mesto, pokal in še prehodni pokal, druga je bila ekipa ŠD Ptujska Gora, tretja pa ekipa ŠD Breg.
Pokal za najboljšega strelca je dobil Dejan Korez, za najboljšega vratarja pa Damjan Korez. Končni vrstni red: 1. ŠKD Sestrže, 2. ŠD Ptujska Gora I., 3. ŠD Breg.
Danilo Klajnšek
Dirka po Srbiji
Mahorič v rumenem tudi v Srbiji
Kolesarji Perutnine Ptuj sezono zelo uspešno nadaljujejo na dirki po Srbiji (2.2 UCI). Po polovici tekmovanja imajo kar štiri tekmovalce na vodilnih mestih; rumeno majico nosi Mitja Mahorič, za njim pa so uvrščeni Rado Rogina, Matej Stare in Matija Kvasina. Najboljši predstavnik drugih moštev je šele na petem mestu Rus Šebelin, ki ima že dve minuti zaostanka za vodilnim. V posameznih etapah so doslej osvojili eno zmago (Radoslav Rogina), dve drugi mesti (Matej Marin, Mitja Mahorič) ter dve tretji (Matej
Stare, Mitja Mahorič).
S skupinskim sprintom se je dirka končala le v ponedeljkovi dopoldanski etapi, kjer je Marin osvojil drugo mesto. Pot do vodstva so pričeli kovati že popoldne, ko so s pomočjo vetra v zadnjih kilometrih dobesedno razbili glavnino. Med štirinajsterico, ki je bila v cilju minuto pred ostalimi, je bilo vseh šest Ptujčanov. V torek pa so v najdaljši in najtežji 182
kilometrov dolgi etapi od Novega Sada do Divčibare dosegli neverjetno četverno zmago. Prednost pred konkurenti so si privozili v ciljnem vzponu.
Letošnja dirka velja za eno najdaljših, v sedmih dneh in osmih etapah bodo kolesarji prevozili 1007,5 kilometra. Za Ptujčane je bila vedno uspešna, a so doslej slavili le enkrat, pred dvema letoma je bil najboljši Matija Kvasina.
Dirka po Srbiji, 2.2 UCI, 18. - 24. junij
Skupni seštevek po treh etapah:
1.	Mitja Mahorič (Slo, Perutnina Ptuj) 14.23.23
2.	Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) +0.00
3.	Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj) +0.06
4.	Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj) +0.47
5.	Aleksei Šebelin (Rus, Cinelli - Endeka - OPD) +2.00
Foto: Marjan Kelner
Trije najboljši v drugi etapi Dirke po Srbiji: Mitja Mahorič, Radoslav Rogina in Matej Stare
Strelstvo • 5. turnir lige z velikim kalibrom
Zmagovalci iz Rečice in Ptujčani rekordno
V soboto je v Trbovljah potekal 5. turnir lige v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra. Tudi tokrat so strelci iz Rečice zanesljivo slavili v obeh disciplinah in niso dovolili nobenega presenečenja, z revolverjem pa so se odlično odrezali tudi ptujski strelci, ki so si pristreljali letošnji najboljši dosežek.
Z revolverjem je še petič zapored slavil nepremagljivi Ernest Mežan, SD Rečica, z 293 krogi pred klubskim kolegom Andrejem Brunškom z 291 krogi na 2. mestu in Marjanom Grošljem, ŠD ZPE z 289 krogi na 3. mestu. Med ptujskimi strelci se je odlično odrezala Majda Raušl, ki je dosegla svoj osebni rekord v tej sezoni in s 273 krogi tekmovanje končala na odličnem 23. mestu. Svoj osebni rekord pa je dosegel tudi dornavski strelec Bruno Šincek, ki je z 266 krogi osvojil 32. mesto. Z dobrimi nastopi sta zadovoljila tudi ostala ptujska strelca Milan Stražišar in Zlatko
Foto: Simeon Gönc
Strelci SD Dušan Poženel iz Rečice so v letošnji sezoni največji favoriti v obeh disciplinah in obeh razvrstitvah.
Kostanjevec, ki sta dosegla 260 in 257 krogov ter osvojila 36. in 39. mesto. V ekipnem seštevku je slavila ekipa iz Rečice z 870 krogi, ptujski strelci pa so s 790 krogi zasedli 11. mesto ter sedaj v skupnem se-
števku z zaostankom 4 krogov zasedajo 10. mesto. Dornav-ska ekipa je dosegla 721 in zasedla 12. mesto, malenkost slabši dosežek od običajnega pa so Dornavčani dosegli zaradi izostanka njihovega prve-
ga strelca Slavka Ivanoviča.
V disciplini s pištolo je Majda Raušl dosegla 265 krogov in se uvrstila na 31. mesto, njena ekipna kolega Milan Stražišar in Zlatko Kostanje-vec pa sta dosegla 261 in 211 krogov ter se uvrstila na 36. in 56. mesto, s čimer so ptujski strelci dosegli 737 krogov in v ekipnem seštevku osvojili 12 .mesto. Dornavski strelci so v postavi Tadej Valenko, Bruno Šincek in Silvo Vrtič dosegli 665 krogov ter zasedli 16. mesto. Med posamezniki je tudi v tej disciplini slavil Ernest Mežan z 290 krogi, pred Strnadom in Brunškom z 288 in 287 krogi. V ekipnem delu je zmagala ekipa iz Rečice, ki je sedaj vodstvo prevzela tudi v skupnem seštevku, s tremi krogi prednosti pred strelci policista iz Maribora. Naslednji 6. turnir lige z velikim kalibrom bo potekal v soboto na mariborskem strelišču v Melju.
Simeon Gonc
Nogomet • 15. memorial Romana Kranjca na Grajeni
Zmaga domačinov uvod v praznovanje
V Grajeni so domačini organizirali že 15. turnir v spomin na Romana Krajnca. Nastopile so štiri ekipe, med njimi je bila tudi ponovno formirana ekipa NK Slovenja vas. Na koncu so zmagovalni pokal visoko v zrak dvignili domači nogometaši, ki so v finalu šele po streljanju 11-metrovk premagali goste iz Gorišnice. Izkazal se je predvsem domači vratar Pučko, ki je ubranil dve enajstmetrovke.
Zmaga Grajene je tako odličen uvod v praznovanje 35. obletnice kluba in najboljša najava pred sobotno tekmo proti Dravi.
JM
Rezultati:
Grajena - Slovenja vas 4:1, Gorišnica - Rogoznica 2:0.
Tekma za 3. mesto: Rogoznica - Slovenja vas 9:1.
Tekma za 1. mesto: Grajena - Gorišnica 5:3 (1:1) - po streljanju 11-metrovk.
Domača ekipa Grajene je na 15. memorialu Romana Krajnca osvojila 1. mesto.
Mali nogomet
5. LMN Miklavž pri Ormožu
Rezultati 1. kroga: Mladost Miklavž 2 - Svetinje 0:5, Pušenci
-	E-bit Ormož 0:0, Mladost Miklavž
-	Kog SK računalništvo 0:2, Euro Shop Železne dveri - Kog 4:4, Lordi
-	Koš 2:3, Mladost Miklavž 2 - Kog SK računalništvo 2:4.
Razpored 2. kroga (petek, 22. junij 2007): Koš - Euro Shop Železne dveri (ob 19.00), Mladost Miklavž
-	Pušenci (ob 19.50), Kog - Mladost Miklavž 2 (ob 20.40), E-bit Ormož
-	Lordi (ob 21.30), Kog SK računal-
kog sk rač.	2	2	0	0	6:2	6
svetinje	1	1	0	0	5:0	3
koš	1	1	0	0	3:2	3
kog	1	0	1	0	4:4	1
euro shop	1	0	1	0	4:4	1
pušenci	1	0	1	0	0:0	1
e-bit	1	0	1	0	0:0	1
lordi	1	0	0	1	2:3	0
mladost	1	0	0	1	0:2	0
). mladost 2	2	0	0	2	2:9	0
ništvo - Svetinje (ob 22.20), Kog - Lordi (ob 23.10).
1. PLMN Sv. Tomaž
Rezultati 5. kroga: PGD Ključa-rovci - Berckova ulica Tomaž 8:3, ŠIT - Bar pri križu Velika Nedelja 1:5, Koračice - Pršetinci 2:0, TRS Tr-novci Rucmanci Savci - Inox ograje Majcen 5:3.
1.	koracice
2.	pgd ključar.
3.	br pri križu
4.	pršetinci
5.	trs
6.	inox ograje
7.	brckova ulica 5
8.	šit	5
1 1 1 g 1 g
20:3 25:16 22:14 21:21 18:21 21:31 16:26 13:24
Razpored 6. kroga (petek, 22. junij 2007): Koračice - TRS (ob 18.00), Pršetinci - Bar pri križu Velika Nedelja (ob 18.50), Brckova ulica
-	ŠIT (ob 21.00), Inox ograje Majcen
-	Pršetinci (ob 21.50).
UK
Športne novičke
Motokros • Peter Tadič četrti, Borut Bele peti
V Orehovi vasi je v soboto potekalo pokalno tekmovanje v motokrosu, na katerem sta v razredu do 125 ccm uspešno nastopila mlada talentirana fanta Peter Tadič in Borut Bele. V prvi vožnji je Borut Bele (AMD Štefan Kovač) zasedel četrto, Peter Tadič (MTD Racing team Majšperk) pa peto mesto, v drugi vožnji pa sta vrstni red zamenjala. V skupnem seštevku je bil Peter Tadič četrti, Borut Bele pa peti. Oba tekmovalca sta zbrala po dveh vožnjah 34 točk.
Danilo Klajnšek
Judo • JK Gorišnica
Mladi judoisti Drave in Gorišnice so pretekli konec tedna nastopali v Reki na Hrvaškem. Na turnirju z imenom Sveti Vid se je najbolje odrezala
judoistka JK Gorišnica Tanja Kociper, ki je bila med starejšimi deklicami v kategoriji do 57 kg tretja.
JM
Kasaštvo • Ljubljanska milja Jasonu GL
Na ljubljanskem hipodromu Stožice so prejšnjo sredo potekale kasaške dirke, na katerih so izvrstne rezultate dosegli tudi člani ljutomerskega in lenarškega kluba. Osrednjo dirko tekmovalnega dne, Ljubljansko miljo, je dobil Jason GL z Dušanom Zorkom iz ljutomerskega kluba s časom 1:15,4, za Ljutomer pa je zmago zabeležil v dirki za kasače z zaslužkom do 7.000 evrov tudi Apofis z Darjo Jureš s kilometrskim časom 1:17,6. Za lenarški klub Slovenske Gorice je v dirki za kasače z zaslužkom do 2.000 evrov prvo mesto osvojil Leonidas OZ z Zvonkom Ostercem s časom 1:18,6.
NŠ
Športni napovednik
Nogomet - 35 let NK Grajena
V soboto prihaja ptujska Drava
Nogometni klub Grajena praznuje v teh dneh 35-letnico delovanja; krajani Grajene so namreč leta 1972 ustanovili društvo za telesno vzgojo Partizan in z njim nogometno sekcijo.
Ob tem jubileju bo v soboto v Grajeni zelo zanimiva prijateljska tekma, v kateri se bodo domači nogometaši pomerili z nogometaši ptujske Drave. Tekma se bo pričela ob 17. uri in bo zagotovo pravi magnet za vse ljubitelje športa v Grajeni.
Strelstvo
Svetovni pokal v streljanju s puško šibrenico
V Strelskem centru Gaj na Pragerskem bo med 26. junijem in 7. julijem 2007 potekal Svetovni pokal v streljanju s puško šibrenico. Na tekmovanju bodo nastopili predstavniki 72 držav s celega sveta.
Športno druženje se bo pričelo 26. junija, ko bodo v Slovenijo prišle strelske delegacije. Finalna tekmovanja s podelitvijo medalj se bodo zvrstila v sledečih terminih: četrtek, 28. junij: trap ženske ob 15.30, nedelja, 1. julij: trap moški ob 14.45,
torek, 3. julij: dvojni trap moški ob 15. uri in skeet ženske ob 16.30,
petek, 6. julij: skeet moški ob 15:30.
Športno dogajanje si boste lahko v neposrednih prenosih ogledali na programu RTV Slovenija.
Nogomet
21. Korantov pokal
Športno društvo Bukovci ta vikend na domačem igrišču organizira tradicionalni turnir v velikem nogometu, imenovan 21. Korantov pokal.
Spored prireditve: sobota, 23. 6. 2007:
-	ob 16.50 - otvoritev in pozdrav
-	ob 17.00 - NK Stojnci - NK Podvinci
-	ob 19.00 - NK Dornava - NK Bukovci nedelja, 24. 6. 2007:
-	ob 15.00 - tekma za tretje mesto
-	ob 17.00 - tekma veteranov NK Stojnci - NK Bukovci
-	ob 19.00 - tekma za prvo mesto
-	ob 21.00 - razglasitev rezultatov in podelitev pokalov. Organizator obljublja obilico kvalitetnega nogometa, hladne pijače,
slastne jedače ter dobre glasbe. Vljudno vabljeni.
Poletna šola nogometa - Gorišnica 2007
NK Gorišnica vabi dečke, stare od 6 do 10 let, v poletno šolo nogometa, ki bo potekala po sledečem razporedu: 25. 6. do 1. 7.: U-8: letniki 1999 do 2001 - 16.00 do 17.15 U-10: letniki 1997 do 1998 - 18.00 do 19.15 2. 7. do 8. 7.: U-12: letniki 1995 do 1996 - 16.00 do 17.30 U-14: letniki 1993 do 1994 - 18.00 do 19.30 Informacije in prijave: Borut Kopše (041 598 090), Marko Bezjak (041 316 387), Gregor Bezjak (031 693 072).
Uradne ure NK Gorišnica: ponedeljek: 18. - 19. ure, sreda: 18. - 19. ure. Prijavnina znaša 30 evrov in se plača ob prijavi.
Mali nogomet
Turnir na Vičavi
Športno društvo Panorama prireja v soboto, 23. 6., na igrišču na Vičavi turnir v malem nogometu. Turnir se bo pričel ob 9. uri.
Turnir v Cerkvenjaku
KMN Cerkvenjak vabi na 11. tradicionalni nočni turnir v malem nogometu za prehodni pokal Gostišča pri Antonu. Turnir se bo na igrišču pri Osnovni šoli v Cerkvenjaku pričel v soboto, 23. junija 2007, ob 19. uri.
Organizatorji so za najboljše tri ekipe pripravili atraktivne nagrade (450 evrov, 225 evrov in 125 evrov + pokali), nagrajena pa bosta tudi najboljši vratar in strelec.
Prijave sprejemajo do žreba pred pričetkom turnirja, prijavnina pa znaša 55 evrov.
Dodatne informacije: Mitja (031 665 066), Božo (041 518 588) in Zdravko (041 212 013).
Košarka
Tečaj košarke v Cirkovcah ...
V	letnih počitnicah organizira Košarkarski klub - košarkarska šola Haloze šestdnevni tečaj košarke za fante, ki bo trajal od 25. do 30. junija. Tečaj se bo na igrišču v Cirkovcah vsak dan pričel ob 18.15. Vabljeni so letniki 2000, 1999, 1989, 1997, 1996. S sabo imejte žogo in športno opremo.
V	ponedeljek, 25. junija, se ob 18.15 tečaj prične v vsakem vremenu. Tečaj je brezplačen.
Informacije: Branko (031 683 357), Leon (031 887 708).
... in Podložah
V	letnih počitnicah organizira košarkarska sekcija Športnega društva Podlože šestdnevni tečaj košarke za fante, ki bo trajal od 25. do 30. junija. Tečaj se bo na igrišču v Podložah vsak dan pričel ob 16.30. Vabljeni so letniki 2000, 1999, 1998 in 1997. S sabo imejte žogo in športno opremo.
V	ponedeljek, 25. junija, se ob 16.30 tečaj prične v vsakem vremenu. Tečaj je brezplačen.
Informacije: Simon (040 470 978).
Kolesarstvo • Maraton Franja
Natalija Veršič zmagala še tretjič
Kljub temu, da je bil pretekli vikend za tekmovalce KK Bike Ek Haloze 2002 prost, saj ni bilo tekmovanj v Pokalu Slovenije, ga niso izkoristili za počitek, ampak so se udeležili tradicionalnega maratona Franja.
Na zahtevno, 156 km dolgo progo maratona, ki je tekmovalnega značaja, se je v nedeljo, 17. junija 2007, podalo šest tekmovalcev ekipe iz Ptuja. V močni konkurenci slovenskih in italijanskih tekmovalcev so se Ptujčani ponovno dobro odrezali in so z doseženimi rezultati in časi zadovoljni. Moški del ekipe je prispel v cilj s časom krepko pod tri ure in pol, Natalija Veršič s časom treh ur in pol, v manj kot štirih urah pa je uspelo pripeljati v cilj tudi Andreji Bezjak.
Med prvih deset v svoji kategoriji sta se uvrstila Matic in Iztok Robič, s 13. in 14. mestom sta sledila Branko Veršič ter Miha Vantur, Andreja Bezjak pa je v konkurenci žensk do 40 let dosegla odlično 2. mesto. Najbolj zadovoljna s svojim rezultatom je zagotovo Natalija Veršič, ki je s prednostjo 10 minut pred tekmico zmagala v konkurenci žensk nad 40 let. To je zanjo že tretja zmaga na maratonu Franja. V skupni kon-
Foto: Branko Veršič
Natalija Veršič na odru za zmagovalce
kurenci žensk je bila uvrščena na 5. mesto. Pri tem je potrebno poudariti, da so jo premagale samo štiri bistveno mlajše tekmovalke. S tem rezultatom je Natalija Veršič ponovno dokazala, da ji še posebej ustrezajo težke, zahtevne cestne dirke, kjer se razvijajo visoke hitrosti in je potrebno veliko spretnosti pri vožnji v skupini.
Mesec julij bodo tekmovalci ekipe KK Bike Ek Haloze 2002,
Športni napovednik
Kolesarstvo
Maraton v Kidričevem
Kolesarski klub Bike Ek Haloze 2002 bo v soboto organiziral kolesarski maraton v Kidričevem, ki poteka v sklopu praznika občine Kidričevo. Organizator je pripravil dve progi: eno v dolžini 58 kilometrov ter krajšo v dolžini 25 kilometrov. Start bo ob 10. uri pred okrepčevalnico Atila v Kidričevem. Prijave se sprejemajo od 8.30 dalje. Startnina znaša 10 evrov, vsi udeleženci s plačano startnino pa prejmejo majico, po dirki pa malico in napitek.
Informacije: Kolesarski klub Bike Ek Haloze 2002, Jadranska ulica 20, Ptuj - telefon 02 771 24 41 - Andreja Bezjak ali 041 684 911 - Marko Mihelič.
Danilo Klajnšek
Kasaške dirke v Ljutomeru
V okviru desetega tekmovalnega dne letošnje kasaške sezone bo na ljutomerskem hipodromu četrta dirka, kjer se bo v sedmih točkah sporeda pomerilo 74 kasačev iz vseh slovenskih klubov. Pričetek dirk bo ob 15. uri, prireditelji pa so KK Ljutomer ter družbi Trimal iz Ljutomera in Meso coop iz Veržeja. Dve dirki bosta posvečeni preminulima članoma kluba Janku Makoterju in Korneliju Marjanoviču. Prvič letos bodo tekmovali tudi dveletni kasači, posebnost pa bo dirka za 3- do 4-letne slovenske kobile, ki bodo tekmovale za pokal Bowling centra Ptuj.
Niko Šoštarič
Poletni šoli nogometa in tenisa
Športna zveza Hajdina organizira v času letošnjih poletnih počitnic, v sodelovanju s klubi iz občine Hajdina, dve poletni šoli z namenom aktivne izrabe prostega časa med počitnicami.
1.	Poletna šola nogometa - za otroke od 6 do 13 let: termin:	26. 6.-29. 6., popoldan od 17.30 do 19.30 lokacija: nogometno igrišče NK Hajdina informacije: Sandi Mertelj (041 353 247)
2.	Poletna šola tenisa - za mlajše dečke in deklice: termin:	2. 7.-7. 7., dopoldan od 9. ure naprej lokacija: tenis igrišča Goya center v Hajdošah informacije: Franc Mohorko (041 403 717)
Rafting na Soči
Klub študentov Gorlšnlca, Športno društvo Gorlšnlca In Športno društvo Moškanjcl vabijo na rafting po Soči. Organizatorji ponujajo zanimiv ln razburljlv dan za ceno 45 evrov. V ceno je vštet prevoz do Bovca in nazaj domov, rafting po reki Soči ter piknik po raftlngu. Odhod je predviden v nedeljo, 7. 7., ob 6. uri zjutraj. Prijave sprejemajo do 28. 6. 2007.
Dodatne informacije: Bojan Purgaj (041 836 814), Aleš Zavec (041 22 00 33) in Borut Šegula (031 751 627).
JM
namenili predvsem pripravam na tekme v vzponih, ki sledijo v mesecu avgustu, z vrhuncem, ki bo v vzponu na Roglo, kjer bo v tej sezoni državno prvenstvo.
Danilo Klajnšek
Fit na kolesu
Šolski šport • Nogomet
Nogometaši OŠ Lenart so državni prvaki
Pretekli ponedeljek, 11. 6., je v športni dvorani Kašelj v Ljubljani potekal finalni nogometni turnir za osnovnošolce. Udeležile so se ga štiri najboljše ekipe v Sloveniji: domača OŠ Zadobrova iz Ljubljane, OŠ Ob Rinži iz Kočevja, OŠ Beltinci, štajerske barve pa je zastopala OŠ Lenart.
Lenarški nogometaši so
ugnali vse tri tekmece (Kočevje s 4:0, Zadobrovo s 3:2 in Beltince z 8:3) in zanesljivo osvojili naslov državnih prvakov. Drugo mesto v državi je pripadlo OŠ Beltinci, tretje OŠ Zadobrova in četrto OŠ Ob Rinži Kočevje. Naslov najboljšega strelca in igralca turnirja si je prislužil Alen Ploj, za najboljšega vratarja pa je bil razglašen Žan Majer,
oba iz Lenarta. Le štiri dni pred finalom so bili Lenartčani v domači športni dvorani na polfi-nalnem turnirju boljši od ekip OŠ Lava Celje, OŠ Selnica ob Dravi in OŠ Luče.
Ekipa OŠ Lenart je nastopala v postavi: Žan Majer, Leon Mlasko, Alen Ploj, Klemen Ploj, Dejan Hager, Žiga Harl, Miha Šllec, Mitja Divjak, vodja ekipe Bernard Petek. (Ur)
Ekipa OŠ Lenart - osnovnošolski državni prvaki v sezoni 2006-07
»Kolesarskim gostom želimo na Ptuju ponuditi še nekaj več!
Kolesarska tradicija mesta Ptuj je še vedno zelo živa, saj jo Ptujčanl ohranjajo na zelo raznolike načine - s kolesarskimi klubi in kolesarskimi maratoni, lastni prispevek pa dajo tudi posamezniki z rednim kolesarjenjem. K ohranjanju kolesarske kulture pa v zadnjem času prispeva tudi prav poseben mladinski hostel, ki ga popotniki in obiskovalci Ptuja najdejo v samem centru mesta. In v čem je njegova posebnost? Drži se ga oznaka »kolesarski«. Vodita ga pristna kolesarska navdušenca, Andreja Bezjak in Iztok Robič, ki sta nam odkrila nekaj kolesarskih skrivnosti in nam predlagala tudi kolesarsko pot, ki jo je zagotovo vredno preizkusiti.
Vaš hostel je prvi kolesarski hostel v Sloveniji. Kje ste dobili idejo za to, da ga namenite prav kolesarjem?
Pri nas se je vedno ustavljalo precej popotnikov, ki so raziskovali Ptuj in okolico ter iskali informacije o Sloveniji, kolesarskih turah, slovenskih običajih, kulinariki, ... S sposojanjem in prodajo koles smo jim ponudili
!«
možnost raziskovanja novih krajev na kolesu. Za popotnike smo si zmeraj vzeli čas in jim pomagali. Ker so bili vsi res zelo navdušeni nad Slo-venljo in prijaznimi ljudmi, smo tudi sami začeli drugače gledati na našo deželo in jim hoteli ponuditi še nekaj več. Tako se je oktobra 2006 rodila tudi ideja za kolesarski hostel.
Kaj vse ponujate svojim gostom - seveda - s kolesarskega vidika?
Naša ponudba je res pestra. Kolesarski popotniki lahko pri nas varno shranijo svoje kolo, prav tako zanje opravljamo servis koles. V naši kolesarski trgovini pa lahko kupijo vse potrebne kolesarske artikle. Svojim gostom tudi svetujemo, kam se lahko na Ptuju in v okolici odpravijo na kolesarski izlet, svojo ponudbo pa bomo v prihodnje razširili tudi na organiziranje vodenih kolesarskih tur. Letos smo pričeli sodelovati tudi z blejsko turistično agencijo, ki za svoje goste organizira kolesarske počitnice. Gostom, ki začnejo turo na Ptuju, pripravimo kolesa ter jim predstavimo, kje bodo kolesarili.
Tudi vi sami kolesarite ali vam
delo v hostelu tega pač ne dopušča?
Seveda, kolesarimo vsaj petkrat na teden, navadno s cestnimi kolesi. Ko se ponudi priložnost, pa se odpeljemo z avtom na Pohorje ali v Savinjsko dolino, kjer uživamo na terenski vožnji z gorskimi kolesi. Ker oba s partnerjem ter sin tekmujemo v cestnem amaterskem pokalu Slovenije, so naše vožnje pravzaprav treningi, ki trajajo do dve uri na dan. Zaradi pogostih tekem med vikendi se maratonov, ki jih je po Sloveniji vsako leto več, ne udeležujemo, razen seveda Poli maratona, na katerem z Iztokom še nisva manjkala nobeno leto. Pa seveda maratona Kidričevo, ki ga organizira naš kolesarski klub BikeEk-Haloze.
Kaj pa vas pri kolesarjenju najbolj navdušuje?
Na cestnem kolesu je pravi užitek, ko ti veter piha v hrbet in je hitrost že z malo truda visoka. Rada imam tudi kakšne daljše vzpone, na primer na Pohorje, ko včasih komaj prllezeš na vrh, tam pa nato močno vdlhuješ čist in po smrekah dišeč zrak . Na gorskem kolesu doživiš pristen stik z naravo, saj ne premaguješ le svojih zmožnosti, ampak tudi naravo s premagovanjem strmih vzponov in vožnjo po neutrjeni podlagi. Ker je vožnja počasnejša tudi bolj doživiš naravo in imaš več časa za ogled okolice. Velikokrat si tudi na vožnji s cestnim kolesom ob poti natrgam šopek cvetja, ki ga spravim v pripraven žep na hrbtu kolesarskega dresa, ali pa si privoščim sveže gozdne sadeže.
O kolesarstvu, predvsem pa zanimivih kolesarskih poteh v okolici Ptuja, očitno veste zares veliko. Kakšen kolesarski podvig pa bi predlagali našim bralcem? Nekaj, kar ste tudi sami preizkusili?
Predlagala bi jim zanimivo turo po obronkih Haloz z ogledom znamenitosti, kot so angleški park iz 15. stoletja, grad Turnišče ter cerkev Sv. Barbare. Tura je srednje zahtevnosti, dolga približno 50 km in nam vzame kake 3 do 5 ur časa. Na poti je tudi veliko čudovitih razglednih točk.
Kaj pa bo kolesarje na tej turi najbolj navdušilo?
Mislim, da predvsem pokrajina -Dravsko in Ptujsko polje ter Haloze. Všeč jim bo tudi vožnja ob reki Dravi in razgledna točka na Velikem Okiču. Tam je res lep razgled na Haloze, vidi se vse do Boča! Na gradu Borl pa je čudovit razgled tudi na Ptujsko in Dravsko polje ter Ptujsko jezero. Vidi se vse do Ptuja! Pot vodi tudi skozi lepo urejene vasi in kraje, kot so Videm pri Ptuju, Cirkulane, Markovci pri Ptuju, ... Za morebitno osvežitev pa je ob poti tudi veliko gostiln.
Najlepša hvala za vaš predlog za kolesarski izlet! Prav gotovo ga bodo veseli tudi vsi tisti, ki se že pripravljajo na 5. Poli maraton 8. septembra v Moškanjcih. Verjamemo, da ga bodo z veseljem preizkusili. Do takrat pa vam želimo še veliko kolesarskih popotnikov, ki se bodo ustavili pri vas in raziskovali Ptuj in okolico!
Janja Šuler Di@log Company
Iztok Robič
PREDLOG ZA KOLESARSKI IZLET: Po obronkih Haloz
Start na peš mostu čez reko Dravo, na glavno cesto proti Vidmu
pri Ptuju, pred Vidmom ogled gradu Turnišče, ki ga krasi angleški park iz 15. stoletja z zanimivimi drevesnimi vrstami. V kraju Videm pri Ptuju ogled cerkve sv. Vida. Iz Vidma nadaljujemo vožnjo proti Zg. Leskovcu
in malo pred vasjo zavijemo levo proti Cirkulanam čez Mali Okič, od koder imamo lep razgled na Haloze. V Clrkulanah si lahko ogledamo cerkev sv. Barbare. Pot nadaljujemo proti Dolanam oziroma Ptuju. Ko pridemo na glavno cesto Ptuj-Zavrč, zavijemo desno in po kakšnih 100 m zavijemo desno na grad Borl, od koder uživamo v krasnem pogledu na Dravsko in Ptujsko polje ter Ptuj. Pot nadaljujemo nazaj proti Ptuju po magistralni cesti, s katere v vasi Stojncl zavijemo levo proti Novi vasi. Ko pripeljemo na krono Ptujskega jezera, imamo več možnosti: lahko nadaljujemo po levi strani skozi krajinski park do Vidma in naprej do Ptuja ali po desni ob ptujskem jezeru do Ptuja.
Po trasi se peljemo mimo mnogih gostiln in vinskih kleti, tako da za žejo in lakoto ne bo strahu.
Haloze • Darilo Janeza Forštnariča družini Fajfar-Križanec
Da bo hiška dobila streho
Tisti, ki preko medijev spremljate in poznate usodo mlade, osemčlanske družine iz Gruškovca v Halozah, gotovo veste, za kaj gre: družinico s šestimi majhnimi otročki je pred dobrim letom dni, potem ko sta mlada starša najela kredit za nakup stare cimprače in avtomobila, skoraj pokopala vest, da je očka zbolel za rakom.
Od takrat se je življenje mladih Fajfar-Križančevih precej spremenilo, saj je bil vsak novi skupno preživeti dan za njih posebno darilo. Po mučnih terapijah in zdravljenju, ki očeta Jožeta še danes hudo izčrpava, se jim je po prvem breznu obupa vendarle začela kazati lučka upanja, predvsem po zaslugi dobrih ljudi, ki so zaznali veliko skrb očeta, kaj bo z nebogljeno družino, če njega ne bo več. Mama Urška namreč ni v službi, saj je to ob šestih navihancih, danes starih od enega do devet let, nemogoče. Čeprav mladi mož tega ni povedal na glas in ni upal javno prositi pomoči, si je najbolj želel, da bi njegovi dobili varno streho nad glavo. Tako so najprej razmišljali o obnovi stare podrtije, ki so jo celo sami začeli, potem se je zgodila bolezen in vse načrte popolnoma ustavila. Ko se je huda stiska Fajfar-Križanče-vih dotaknila dobrotnikov, pa je njihovo življenje počasi, še vedno z velikimi skrbmi, a vendarle z več upanja v srečno prihodnost, spet začelo teči naprej.
Minuli teden se je ponovno izkazalo, da družinica ne bo ostala sama sredi na pol prehojene poti. Ko je o njihovi tragediji izvedel Janez Forštnarič, upokojeni mizar iz Bukovcev, se je namreč odločil za čisto posebno gesto: „Veste, jaz sem maja praznoval svojo 70-letnico in smo pripravili malo večjo zabavo. Pa sem pred tem malo razmišljal, zakaj bi sprejemal darila, saj imam pravzaprav vse v življenju, nič posebej ne rabim. In tako sem se po pogovoru z ženo odločil, da gostom povem, da naj mi ne nosijo ničesar, pač pa naj v ta namen raje kaj prispevajo v škatlico, izkupiček pa bo po-
Družina Fajfar-Križanec (na sliki manjka najstarejša hči Jerica) z dobrotnikom Janezom Forštnari-čem, domačim župnikom in Petrom Toličem pred že postavljeno kletjo novega doma.
tem šel za to družinico, ki je res v stiski," je svojo zgodbo povedal Forštnarič. In tako se je tudi zgodilo; nabralo se je kar nekaj denarja, da bi bila vsota okrogla, je malo dodal še dobrotnik sam in nato 1000 evrov podaril za izgradnjo nove hiše omenjeni družini.
No, pa v Gruškovcu ta čas niso mirovali; kot je povedal Peter Tolič, ki koordinira akcijo pomoči, so že spomladi zakopali temelje nove hiše, tik ob stari cimprači, do junija, ko jih je obiskal Forštnarič, pa so bili že pripravljeni opaži za vlitje prve plošče nad kletnimi prostori. Družina Fajfar-Križančevih je bila ob našem obisku ravno zbrana ob novogradnji, v pomenku s Toličem in domačim župnikom o možnostih nadaljevanja gradnje: „Malo se je ustavilo zaradi nakupa opeke, pa
bo zdaj šlo naprej in do jeseni bi morali hišo dati pod streho. Kletni prostori bodo večinoma tudi bivalni, prav tako etažni, pa še podstrešne bo potrebno urediti, saj je veliko otrok, ki bodo sčasoma potrebovali svoje prostore," je povedal Tolič, medtem ko je Forštnarič z očesom strokovnjaka že ocenjeval, kakšno in koliko mizarskega dela bo na rastoči hiši še potrebnega.
Pri zidariji pomagajo vsi domači, tudi Jože, ki medtem že dela štiri ure, se trudi, kolikor le lahko: „Saj nekako gre, se potrudim, čeprav je včasih hudo, pa ne bi rad o tem preveč govoril. Ob takih trenutkih me tako zagrabi strah za te moje otroke, za družino, da na vse bolečine pozabim. Mi je pa hudo, ker enostavno ne morem toliko delati, kot bi rad in kot bi lahko, če bi bil zdrav. Se pa moram zahvaliti
Osemletna Martina, ki kar ni vedela, kako bi se zahvalila „dobremu stricu", mu je v znak hvaležnosti narisala in podarila svojo risbico ...
vsem, ki nam zdaj res veliko pomagajo, da bi hišo zgradili do konca. Res hvala lepa, ne znam drugače povedati," je kar nekam zatikajoče izdavil iz sebe mladi gospodar, ki ni vešč z besedami, zato pa več pove njegov izraz na obrazu, kjer so se v zadnjem letu nabrale številne nove gubice; veliko prezgodaj za tako mladega človeka ...
Fajfarjevih šest pikic pa medtem raste kot gobice po dežju; veliko hitreje kot njihov novi dom. Mala Lucija je pred kratkim naredila svoje prve samostojne korake in zdaj že veselo kobaca okoli gradišča, da jo je komaj loviti; najstarejši dve, Jerica in Martina, se uspešno spopadata s šolo, Primož, Simon in Katarina pa se kar nekam preveč resno ukvarjajo s čudom iz cementa in zidakov, iz katerih bo menda zrasla čisto prava in čisto njihova hiša ...
Martina, ki zelo rada in lepo riše, je ob obisku Janeza Forštnariča takoj razumela, da gre za še enega „strica", ki jim pomaga pri gradnji in ker ni vedela, kako bi se mu zahvalila, je v času „moškega pomenka" ob gradbišču hitro narisala risbico in se celo s prvimi okornimi črkami podpisala nanjo, da bi „dobri stric" vedel, od koga, potem pa mu jih podarila za spomin. Janeza Forštnariča je otroška iskrena in nepokvarjen zahvala tako ganila, da je obljubil pomoč še vnaprej, ko bodo v svojih sobicah potrebovali kakšno pisalno mizo ... Pa ni nihče od otrok, ne od obeh staršev, ničesar omenil, nihče ničesar prosil ali namignil; prav nasprotno, neizmerno so veseli vsake malenkosti, ki jim pomaga pri gradnji. To lahko vsak, ki jih obišče, vidi v njihovih očeh.
Foto: SM
Foto: Langerholg
V Bodkovcih v občini Juršinci, na domačiji akademika prof. dr. Antona Slodnjaka, sta proslavila zlato-poročni zakonski jubilej Tinek in Angela Slodnjak.
V farni cerkvi sv. Lovrenca v Juršincih sta ju z izbranimi besedami popeljala v drugo polovico zakonskega stoletja župnik Štefan Casar in juršinski župan Alojz Kaučič. V domačem kmečkem gostišču Amur se je na družinskem slavju zbralo več kot sto gostov, med njimi seveda slav-ljenčevih pet otrok, vnuki in pravnuki ter številni drugi sorodniki, prijatelji in znanci. Do ranih jutranjih ur jim je igral in brusil pete ansambel Mladi muzikantje ter domače pevke, na slovesnosti v cerkvi pa je čudovito povzdignil svoj glas tudi operni solist Tim Ribič.
MS
Trnovska vas • Zlata poroka Frančiške in Lovrenca Šalamuna
Foto: Dženana Bečirovič
V soboto, 9. junija, sta si po petdesetih letih skupnega življenja ponovno izmenjala zlata prstana Frančiška in Lovrenc Šalamun iz Biša 61. Obred zlate poroke je potekal v prostorih občine Trnovska vas, vodil pa ga je župan Alojz Benko. Zlati ženin Lovrenc Šalamun se je rodil 5. avgusta 1926 v Bišu, zlata nevesta Frančiška Šalamun, rojena Štebih, pa 7. marca 1936v Sovjaku. Maja 1957 sta si izrekla usodni da in začela skupno življenjsko pot. Po poroki sta prevzela kmetijo na ženinovi domačiji, kjer živita še danes. Družino sta preživljala s kmetijstvom in kljub težkim časom za kmetijstvo v povojni Jugoslaviji je bila ljubezen do slovenskogoriške zemlje močnejša od mamljivih ponudb za zaposlitev. Zemlji in delu na njej sta ostala zvesta vse do upokojitve. V zakonu sta se jima rodila dva sinova Milan in Zmagoslav. Na jesen življenja pa ju razveseljujejo tudi trije vnuki in ena vnukinja. Civilnemu obredu zlate poroke je sledil še cerkveni v cerkvi sv. Bolfenka v Trnovski vasi. Sveto mašo je vodil farni župnik Jožef Rajnar.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Od vrtca se je poslovilo 237 otrok
Foto: Črtomir Goznik
Junijski dnevi so že tradicionalno namenjeni tudi predšolskim otrokom, še posebej tistim, ki zaključujejo vrteško obdobje. Ptujski župan dr. Štefan Čelan jih je skupaj z njihovimi starši, dedki in babicami, sestricami in bratci, prijatelji in drugimi pozdravil na Mestnem trgu 19. junija. Pogostil jih je z bonboni in sokovi. Letos se jih je od Vrtca Ptuj poslovilo 237, ob tej priložnosti so se oblekli v rdeče, rumene, bele in modre majice ter opremili s piščalkami, s katerimi so preglasili Mestni trg. Navdušeno so zažvižgali tudi ob novici, da jih je ministrstvo za šolstvo in šport proglasilo za najboljši športni vrtec v Sloveniji v letu 2006-2007. Prejeli so denarno nagrado v višini 237 evrov, ki jih bodo porabili za nakup novih tabel za tradicionalni majski kros, ki so ga letos organizirali že osem-indvajsetič.
MG
Trnovska vas • Odprli Bolfenško pot
Učenci naredili projekt državnega pomena
Raziskovalna naloga z naslovom Bolfenška pot, ki so jo izdelali na šoli Trnovska vas, ne samo da presega kvaliteto povprečne naloge, ampak ponuja možnosti dejanske realizacije in razvoja turizma tako občine kot tudi širše regije. Učenke Katja Nežmah, Dijana Petrovič in Doroteja Pukšič, ki so delale pod mentorstvom učitelja Aleša Mardetka, so uspele izdelati nalogo, ki so jo tako župan Alojz Benko kot tudi svetniki občine Trnovska vas sprejeli kot resen in možen izziv za uresničitev.
Z raziskovanjem Bolfenške poti so učenke pričele minulo leto, pri tem pa so upoštevali vse dejavnike, ki vplivajo na morebitno turistično pot. Naloga, ki se je z raziskovalnim delom širila, je na koncu k sodelovanju pritegnila še sedem učencev, ki so idejnim avtoricam pomagali. Naloga je nastala v želji po razvoju turizma. »Poleg primernega reliefa je občina bogata z naravno in kulturno dediščino državnega pomena. Cilj naloge je oblikovati turistično pot, ki bo vso to dediščino povezala in jo tako ponudila gostom na ogled. V nalogi smo prikazali, kje bo pot potekala in katere znamenitosti bomo predstavili gostom. Dodelali smo celoten program, ki se bo odvijal na poti, na posameznih postajah, ko bodo na njej organizirane skupine. Poskrbeli smo tudi za informiranost individualnih gostov. Oblikovali smo znak poti, puščice za smerokaze, informativne table na posameznih postajah in table, ki prikazujejo potek celotne poti. Navedli smo tudi, kdaj bi bilo najprimerneje obiskati našo pot in na kakšne načine jo lahko gostje »premagajo«. Podali smo tudi predloge, kaj bi se še dalo storiti na področju turistične ponudbe in kako bi to storili, da bi bila naša ponudba za turiste bolj zanimiva in vredna ogleda,« so na začetku naloge zapisali avtorji le-te.
V okolje jim je s pomočjo mentorja Mardetka uspelo umestiti 30 kilometrov dolgo in s 40 postajami opremljeno pohodniško Bolfenško turistično pot, ki je vse naravne in kulturne znamenitosti občine Tr-
njo zaživeli. Predlagali smo tudi, kdaj je še posebej primerno obiskati pot in prireditve na njej, ki bodo privabile ljudi iz širše okolice. Predvideli smo tudi novi delovni mesti osebama, zadolženima za pripravo programa, vodenje in trženje poti.
Nova pot, ki jo predstavljamo v nalogi, bo v prihodnosti del pohod-niške poti čez Slovenske gorice, ki bo realizirana koncem leta 2008. Pot se bo navezovala na širšo mrežo pohodniških poti, ki bodo poveza-
le Slovenske gorice z mrežo poti v Srednji Evropi. V Evropi brez meja se namreč obeta pester meddržavni pohodniški turizem. V letošnjem letu zavod RISO v sodelovanju s STO in Planinskim društvom Ptuj ter Termami Ptuj zaključuje po-hodniško pot po Halozah in Ptuju z okolico. Projekt zajema zloženko z zemljevidom, opisom poti, predstavitvijo ponudnikov, označitvijo poti na terenu, določitvijo postajališč, nabavo pohodniških palic,« so
še povedali avtorji naloge. Glede na trend pohodniških poti in aktivnega oddiha, bodo Bolfenško pot prilagodili tudi glede na dolžino poti. Pripravili bodo krajšo različico, na kateri bo pohodnik potreboval tri do štiri ure časa. Posebej pa so veseli, da so k sodelovanju pritegnili občino in da so skupaj že naredili nekaj korakov k uresničitvi tega projekta, ki ga bo zaznamovala delovna zagnanost devetih učencev.
Dženana Bečirovič
Foto: Dženana Bečirovič
Vodja projekta Aleš Mardetko
novska vas povezala v zaokroženo celoto. Oblikovali so turistični proizvod, za katerega upajo, da bo s svojo dodatno turistično ponudbo postal glavni turistični proizvod občine.
Pot so nadgradili s predlogi, kako obstoječo turistično ponudbo izboljšati in jo narediti zanimivejšo za obiskovalce. Mislili pa so na vse možne načine, kako pot narediti dejansko zanimivo in iz tega nekaj iztržiti. Oblikovali so predloge za spominke, ki bi jih turisti lahko kupili na poti, izdelali so markacije, ki bodo označevale posamezne postaje na poti. Te so oblikovane kot rumen krog, na katerem je številka v škrlatni barvi, kar simbolizira barve občine Trnovska vas.
»Pot smo vpeli v naš prostor tudi tako, da smo poskusili v dejavnosti vključiti čim več ljudi iz našega kraja, da jo bodo sprejeli za svojo in z
Turistično društvo Skriti biser Sladka Gora in TIC Šmarje pri Jelšah
vabita
na pohod Od gorce do gorce na Sladki Gori, ki bo v soboto, 23. junija, od jutra do večera, z začetkom ob 9h s kulturnim programom.
Po uspeli lanski prireditvi prireditelji letos odkrivajo še eno od skrivnosti Sladke Gore in tamkajšnjih ljudi, in sicer cerkev sv. Mihaela, od koder bo možen pogled z zvonika. Za obiskovalce bo organiziran voden ogled gotskega zvona. Med potjo si bodo lahko obiskovalci ogledali tudi prikaz košnje, prikaz izdelave kolja, lončenih izdelkov, slikarsko razstavo in kozji park.
VABLJENI!
»Od gorce do gorce« je krajša pohodniška pot, prehodna tudi v slabšem vremenu, ki vodi od sladkogorske cerkve do šestih gore in slikarske razstave. V gorcah bodo na voljo številne dobrote kmečkih gospodinj, domače žganje in več vrst vin. Preden se pohodniki odpravijo na pot, se prijavijo na stojnici pri župnijski kleti, kjer bodo dobili nadaljnja navodila. Pot ni težka, primerna je tako za mlade družine kot upokojence. Informacije o prireditvi so na voljo v TIC-u Šmarje pri Jelšah. Aškerčev trg 24, tel.: 03/810 12 64, 031 575 056, e-pošta: tic@smarje-pri-jelsah.si.
Nagradno turistično vprašanje
Poudarek na kulturni dediščini
Na Rogli so se 15. junija izobraževali predstavniki turističnih društev in zvez Slovenije. Zbrali so se na petem strokovnem posvetu.
Seznanili so se s stanjem in perspektivami turističnega razvoja v Sloveniji in Evropi, govorili so o vlogi turističnih društev v luči nadgradnje organiziranosti slovenskega turizma, predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak je predstavil strateške usmeritve turistične društvene organizacije
in Turistične zveze Slovenije. Seznanili pa so se tudi z novostmi v gostinski zakonodaji s poudarkom na zakonski ureditvi dejavnosti so-bodajalstva in turističnega vodenja ter novostmi zakona o društvih. Posvet je bil razdeljen v plenarni del in delo po skupinah. V prvi delavnici je bilo govora o pridobitvi statusa v
Foto: Črtomir Goznik
Letošnja Poletna muzejska noč je bila bogata z dogajanji. Med drugim so odprli prenovljeni del stalne razstave empir in bidermajer. Po razstavi je vodila dr. Polona Vidmar.
javnem interesu, v drugi pa o tem, kako priti do nepovratnih sredstev za programe in projekte TD.
V Evropi ustvarja turizem 11 odstotkov BDP, v njem je zaposlenih več kot 12 odstotkov aktivnega prebivalstva oziroma zagotavlja kar 24 milijonov delovnih mest. Kljub temu, da je turizem dejavnost, ki je v veliki meri prepuščena nacionalni ravni, je evropska komisija izdelala smernice, s katerimi lahko EU pomaga k razvoju turizma v državah članicah. Lani je komisija Evropskih skupnosti sprejela dokument Prenovljena EU turistična politika: K tesnejšemu partnerstvu za evropski turizem. Z njim želi pomagati turističnemu gospodarstvu, da se v vsesplošni konkurenčni bitki lažje sooči z obstoječimi izzivi, kot so staranje prebivalstva, naraščajoča konkurenca, povpraševanje po specializiranih oblikah turizma ter potreba po razvoju trajnostnih in okolju prijaznih storitev in proizvodov. Lani je Slovenijo obiskalo skoraj dva milijona in pol turistov, ki so ustvarili 7,8 milijona nočitev, kar je dva odstotka več kot v letu 2005. V slovenskem turizmu je še vedno izražena
sezonska komponenta, saj je največ nočitev ustvarjenih v juniju, juliju, avgustu in septembru, kar dobrih 50 odstotkov. Največ turističnih nočitev ustvarijo slovenska zdravilišča, 32,5 odstotka. Za slovenski turizem predstavljajo države članice EU najpomembnejše tržišče, turisti s tega trga ustvarijo 75 odstotkov celotnega turističnega obiska iz tujine. V obdobju slovenskega predsedni-kovanja EU bo na področju turizma dan poseben poudarek vključevanju kulturne dediščine v turizem in spodbujanju trajnostnega razvoja turizma. 24. in 25. aprila 2008 bo
na Brdu pri Kranju potekala mednarodna konferenca z naslovom Kulturna dediščina in turizem, ki jo Turistična zveza Slovenije pripravlja v sodelovanju z ministrstvom za kulturo.
Letošnji grajski vinski praznik je četrti po vrsti, nagrado bo prejela Lojzka Marinkovič, Ulica 25. maja 12, Ptuj. Danes vprašujemo, katera po vrsti je bila letošnja Poletna muzejska noč. Nagrada sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 22. junija.
Kuharski nasveti
Grah - zelenjava za srečo
Grah spada v družino stročnic in je znan po celem svetu. Pri nas naj pogosteje uporabljamo grah za luš-čenje z oglatimi zrni, sladkorni grah, peklar in vijoličasti grah za luščenje. V kuhinji nekatere sorte graha lahko uporabljamo ne popolnoma zrele oziroma s stroki vred, največ še vedno uporabljamo luščeni sveži grah, ki ga lahko tudi konzerviramo, in posušeni grah. V kuhinji je najbolj cenjeni mali zeleni grah, ki mu pravijo tudi francoski grah, in ostane sladek tudi po obiranju in konzerviranju.
Tipičen okus in vonj ima grah le, če ga uporabimo svežega. Zato večino jedi, v katerih je grah nosilec okusov, pripravljamo v tem času. Najokusnejša je zagotovo grahova kremna juha in grahova omaka. Sveži grah se hitro skuha. Kuhamo ga lahko v mali količini vode ali v vodni sopari. Pri sveže nabranem grahu, ki ga kuhamo kot dodatek, uporabljamo le dodatke z blagimi okusi in zelišča. Tako lahko uporabimo šampinjone, glav-nato solato, srebrno čebulico, mladi korenček in krompir. V kolikor pa uporabljamo posušeni ali konzervirani grah, ki nima več tako izrazitega okusa, mu okus lahko izboljšamo tudi z gnatjo, slanino, česnom, čebulo in drugo svežo zelenjavo.
Posebej okusni je grah, ki ga jemo s stroki vred in ga uporabljamo nekoliko drugače kot luščeni grah. Pobiramo ga takrat, ko se semena oziroma
Tačke in repki
Evropska razstava psov Zagreb 2007
Letošnja evropska razstava psov je bila v Zagrebu od petka, 8. junija, do nedelje, 10. junija. Najprej bi rad pojasnil, kaj pomeni v kinologiji evropska razstava. Razstave psov so namenjene tako lastnikom pasemskih psov, ki imajo možnost preizkušati in strokovno oceniti kvaliteto svojega psa v primerjavi z drugimi enake pasme. Prav tako so namenjene vsem ljubiteljem psov, saj lahko na enem mestu vidijo ogromno najrazličnejših pasem, spoznajo njihove značilnosti, lastnosti in se tako lažje odločijo, katerega kužka si bodo kupili. Evropska razstava pomeni najprestiž-nejšo kinološko prireditev v
zrnca komaj izoblikujejo in jih komaj zaznamo pod nežno svetlo zeleno lupino. Posebej okusen je ta grah kar na hitro prepražen na maslu v ponvi in le rahlo začinjen s soljo. Nič manj ni okusen, če ga v pečici spečemo, lahko z dodatkom gnjati ali slanine, primeren pa je tudi za kuhanje in različne zelenjavne juhe iz mlade zelenjave. Pri pripravi stročjega graha uporabljamo blage začimbe in dodatke.
Tudi v svetu so znane številne jedi iz graha. Tako v Italiji in tudi pri nas pripravljamo pogosto risi e bisi oziroma luščeni grah z rižem, v Franciji grah pripravljajo najpogosteje z gnjatjo, v Avstriji je znan pire iz graha, ki mu dodajo pire iz jajc in smetano, v Avstriji ga pripravljajo tudi s kostanji in gobami, v ZDA z mladim krompirjem in smetano, v Španiji je znana enolončnica, v kateri ne sme manjkati grah, prav tako v Španiji pripravljajo peteršilje-vo omako z dodatkom graha. Pri nas iz graha najpogosteje pripravljamo grahovo pretla-
čeno in kremno juho, dušeni riž z grahom, grahovo omako in pire, grahove kanelone, mu-sako in druge jedi.
Zraven tega se grah ujema tudi z okusom cvetače, zabeljen z maslom, zaseko, kislo smetano je lahko odlična priloga k mesnim jedem, lahko ga uporabimo tudi kot sestavino kuhanih solat, ki jih ponudimo kot uvodne ali samostojne jedi. Mlada grahova zrna pa so okusna tudi surova. Grah uporabljamo tudi pri pripravi mesnih jedi, po okusu se ujema s teletino, svinjino in perutnino.
Grahovo kremno juho si pripravimo tako, da na mali količini maščobe prepražimo eno do dve mladi sesekljani čebuli in jih pražimo le toliko, da čebula ovene, nato čebulo pomokamo, zalijemo s poljubno mesno juho in prisipamo večjo količino oluščenega mladega svežega graha. Zalijemo lahko tudi z vodo. Juho začinimo s soljo, poprom, lovorovim listom in muškatnim oreškom. Juho kuhamo slabe pol ure, nato jo skozi fino cedilko pretlačimo, lupine zrnc odstranimo in juho ponovno zavremo. V kolikor je juha pregosta, jo poljubno razredčite. Pred ser-viranjem ji okus izboljšamo
Evropi in temu primerno se pričakuje, da je tudi organizirana. Na žalost in veliko razočaranje temu v Zagrebu ni bilo tako. Mirne duše lahko trdim, da je bila evropska razstava v Zagrebu kinološka sramota. Celo več, razstava je bila organizirano mučenje psov, ki se je končalo za nekaj psov s smrtjo, za ostalo večino s pregretjem in zelo slabim občutkom in razočaranjem velike večine lastnikov psov in obiskovalcev.
Sam sem se udeležil razstave v petek in nedeljo. Razstava je potekala v halah zagrebškega velesejma. Hale so bile razdeljene na tako imenovane sodniške kroge, kjer se gibajo razstavljani
z dodatkom kisle smetane ali mešanico kisle smetane in jajčnega rumenjaka. V juho lahko vložimo opečene kruhove kocke, profiterole ali ocvrti grah.
Grahovo omako pripravimo tako, da mlad grah najprej posebej skuhamo v slani vodi. V ponvi na manjši količini maščobe prepražimo malo količino moke in ko moka narahlo porumeni, jo zalijemo z vodo ali juho in gladko premešamo ter prevremo. Nato v omako damo pretlačeni grah, kislo smetano in poljubni sir. Omako po okusu solimo in začinimo še s sesekljanim zelenim peteršiljem. Tako pripravljeno omako ponudimo zraven krompirjevih jedi ali kuhanega mesa.
Pripravimo pa si lahko tudi grahov pire, ki ga pripravimo tako, da grah skuhamo v manjši količini slane vode in kuhanega pretlačimo. Posebej skuhamo enkrat večjo količino krompirja in ga prav tako pretlačimo. Pretlačenemu krompirju dodamo pretlačeni grah, kislo smetano in po okusu solimo. Ponudimo kot samostojno prilogo zraven glavne jedi in solate.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
psi s svojimi lastniki oz. vodiči in tam jih sodnik tudi ocenjuje. V petek je bilo vreme oblačno, občasno je deževalo. Hale niso bile klimatizirane in zaradi velikega števila psov in ljudi je bilo zelo soparno in vroče. Skrbelo me je za pse in spraševal sem se, kaj bo, če se vreme izboljša in se temperature še dvignejo. Prav to se je zgodilo v nedeljo. Bil je lep sončen dan s temperaturami okoli 30 stopinj. Nedelja velja za najelitnejši dan razstave. Gneča v halah je bila nepopisna že dopoldan ob 10. uri. Hale so bile dobesedno zatrpane z razstavljavci. Organizator je zaradi varčevanja s prostorom in v smislu čim manjših stroškov raje nagnetel oz. natrpal sodniške kroge, namesto da bi aktiviral nove prazne hale in s tem bistveno olajšal in razredčil nepopisno gnečo. Ker hale niso bile klimatizirane, je bila temperatura v določenih halah tudi 30 stopinj. Posebej kritična je bila hala 8, v kateri so tekmovali veliki psi mastifi, bordojske doge, argentinske doge, bulma-stifi in ostali. Ni bilo organiziranih izpustov za pse na prostost, kjer bi opravili fiziološke potrebe. Za to so nervozni in pregreti psi defecirali kar po halah. Služba za pobiranje iztrebkov ni funkcionirala in smrad je bil iz-
Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: na-biralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
razito moteč. Skratka, popolna katastrofa. Lastniki psov so ob 12. uri začeli masovno zapuščati prizorišče, saj so bili psi v resni nevarnosti pregretja. Tudi zunaj hal ni bilo poskrbljeno za senco, povsod samo pregret beton. Nekaj mastifov je poginilo, tudi sam sem bil priča kolapsu in poginu psa zaradi pregretja.
Neverjetno je, da je Mednarodna kinološka zveza dovolila evropsko razstavo psov v ne-klimatiziranih in premajhnih prostorih. Neverjetno je, da niso ukrepale inšpekcijske službe in prekinile razstave. Neverjetno je, da niso ukrepali predstavniki hrvaških društev za zaščito živali. Elitna prireditev se je izrodila v popolno kinološko sramoto, ki se ne bi smela zgoditi, saj so bili psi zaradi neodgovornosti in neorganiziranosti organizatorja izpostavljeni nevarnosti pregretja, ki je zelo hitro lahko usodno. Na žalost se je to parim kužkom tudi zgodilo, marsikaterega pa je rešila le prisebnost lastnika, da je pravi čas zapustil razstavni prostor. Žal mi je tudi ljudi in otrok, ki so prišli kot ljubitelji živali občudovat pasje lepotce, naleteli pa so na smrad, pregrete in izmučene pse ter nervozne lastnike.
Emil Senčar
V vrtu
Vrt ob kresu
Vrtna narava se sredi poletja, ko so ob kresu dnevi najdaljši in najkrajše noči, čudovito in bogato razživi. Dnevi se pri-čno z jutranjim svitom, ko na listju vrtnega rastja od vzhajajočega sonca obsijane bleščijo kapljice jutranje rose, prebuja jih ptičje petje, z vrtov pa v poletni vročini in svežini zadehti cvetje, zori žlahtno sadje in raste sočna zelenjava. Sončni zaton spremlja žabje regljanje iz sosednih mlak, ko dneve ob kresu rahel vetrič spremlja k počitku ples kresnic, v sanjah pa z nabrano praprotjo zaslišiš in razumeš govorico živali. Vso to moč daje sonce, vir življenja, ki s svetlobo omogoča vrtni naravi rast, razvoj in zorenje pridelkov. Ob kresu ponekod praznujejo prvi poletni praznik zeleni naravi, ko soncu v čast prižgo kresove, da bi mu ohranili moč in slavo.
V SADNEM VRTU meseca rožnika ni le začetek najpri-jetnejšega obdobja v letu, ko zore in pričnemo obirati zgodnejše sadje in jagodičevje, marveč je še nadalje potrebno opravljati redna opravila pri negi sadnega drevja, da bi do meseca avgusta, ko je pri večini sadnih vrst čas za tvorbo rodnega nastavka, zato bi bilo čim bolj pripravljeno in zdravo. Rodovitnost v naslednjem letu je odvisna od zbranih asimilatov prehranjenosti, nege in zdravstvenega stanja drevesa, stvarjenega v obdobju do tvorbe cvetnega nastavka še v tem letu. Od jeseni, ko les dozori, ter do spomladi, ko prezimi, ko prične drevje brsteti, na rodnost drevesa ni mogoče več vplivati. Do meseca avgusta sadno drevje in jagodičasto grmičevje po potrebi še obdelamo, dohranimo, varujemo pred boleznimi in škodljivci ter opravimo zeleno rez. Z rezjo odvečnih poganjkov, redčenjem in izrezovanjem bohotivk drevesni krošnji osvetlimo njeno notranjost, rastlinska hranila, ki bi jih drevo porabilo za rast, pa preusmerimo v tvorbo rodnega nastavka. Z letno rezjo vzpostavljamo ravnovesje drevesa med rastjo in rodovitnostjo. Pri jablanah izrežemo navpične in poganjke, ki izraščajo iz trebušne strani ogrodnih vej, ker se te ne razvijajo v rodne poganjke. Mladike, ki jih junija upogne-mo v stranski ali vodoravni položaj, bodo prenehale rasti in se bodo obrastle s cvetnimi brsti. Breskvam in drugim koščičarjem izrežemo navpične in pregoste veje, da se na stranskih, dovolj razredčenih in dobro osvetljenih vejah razvijejo rodne mladike.
V	OKRASNEM VRTU na cvetličnih gredicah v prejšnjem mesecu zasajenim z enoletnicami okopavamo, da sproti uničimo kaleče in vznikle plevele, po dežju ali zalivanju pa plitvo rahljamo površinsko zaskorjeno plast zemlje, da ohranimo čim več talne vlage pred izhlapevanjem. Po potrebi rastline dohranjujemo z lahkotopnimi rudninskimi gnojili, ki jih vselej plitvo zagrebemo, od viharnega vremena ali drugače poškodovane dele rastlin odrežemo in pognojimo z ustreznimi foliarnimi gnojili, škropivu pa dodamo žveplene pripravke proti rastlinskim plesnim ali druge ustrezne pripravke, da jih zavarujemo pred okužbami glivičnih rastlinskih bolezni.
Zimsko rez okrasnih drevnin in grmovnic smo v času zimskega mirovanja opravili pri poleti in v jeseni cvetočih, spomladi cvetočim pa vzgojno rez opravimo šele, ko od-cveto. Do začetka poletja so odcvetele že nekatere poleti cvetoče. Takoj po cvetenju jih obrežemo, pri velikocvetnih odstranjujemo odcvetelo cvetje, sicer pa jim opravimo vzgojno rez, primerno in ustrezno posamični botanični vrsti okrasnic.
V	ZELENJAVNEM VRTU morajo biti gredice v tem letnem času poraščene z vrtninami ali zastrte z raznimi zastirkami, da se čim bolje ohranja talna vlaga. Plevele vselej pulimo s korenino vred, pred kompostiranjem pa pustimo veneti.
Ko nehamo konec junija nabirati špargle, pustimo nekaj stebel, da z nadaljnjo rastjo prehranjujejo korenine in podzemno glavo poganjkov za rast v prihodnjem letu. Grebene poravnamo, nasad pognojimo, stebla pa privežemo ob oporo.
Miran Glušič, ing. agr.
Bbkdedan 22, junija - 28♦ junija
22-petek	23-sobota	24-nedelja	25-ponedeljek
26-torek 4P	27-sreda	28-četrtek	
Kot uslužbenec ste nesrečni
Pravzaprav ni nič narobe, če ste zaposleni. Če hočemo, da svet deluje, potrebujemo ljudi, ki so srečni kot zaposleni. Težava nastopi takrat, ko ne želite biti več zaposleni uslužbenec. V nedeljo zvečer vas zalije žalost in grozno vam je, da boste morali v ponedeljek zjutraj oditi na delo. Rečete in mislite si:
1.	»Nočem iti v službo. Ta služba ne vodi več nikamor!«
2.	»Rad imam svojo službo, vendar sem obtičal na mestu. Nimam kam napredovati, nad mano je le moj nadrejeni.«
3.	»Nisem plačan toliko, kot si zaslužim. Ni važno, ali v službi garam ali zaspim sredi dela, plača je ves čas enaka. Veliko sodelavcev ne dela tako trdo kot jaz, a plačo imajo isto. To se mi ne zdi pošteno. Če delam več, želim večjo plačo.«
4.	»Včasih sem užival pri delu, zdaj mi je pa dolgčas. Želim si več izzivov, zahtevnejšo delo, a šef mi pravi, da nisem dovolj kvalificiran. Pravi, da bi se moral vrniti v šolo, če želim napredovati.«
5.	»Nočem več menjavati služb. Poleg tega je čas, da začnem delati zase in ustanovim svoj posel.«
6.	»Preveč starostne prednosti imam, da bi odnehal. Če pustim službo, bom moral v drugem podjetju začeti spet od začetka z manjšo plačo.«
7.	»Podjetje, za katerega delam, stagnira.«
8.	»Vse delo opravim jaz, zasluge zanj pa pobere šef!«
9.	»Zakaj delam za tega tipa, mu vodim podjetje in pomagam bogateti? Nikoli ga ni tu. Ves čas igra golf. Moral bi voditi svoje podjetje in sam bogateti.«
10.	»Zakaj tako trdo delam in pomagam bogateti svojim strankam, sam pa sem plačan le na uro?«
11.	»Hočem delati nekaj svojega. Hočem biti sam svoj šef.«
12.	»Okrožnica že visi na steni. Povišali so nekoga mlajšega od mene.«
13.	»Ne morem si privoščiti, da pustim službo ali se upokojim. Nimam dovolj prihrankov in pokojninski načrt se je spraznil, ko se je porušil trg vrednostnih papirjev.«
Če vas prevevajo takšne misli, bi bil morda čas, da postanete podjetnik. Za začetek obdržite službo in s svojim poslom začnite ob prostem času. Pomembno je le, da začnete!
Mitja Petrič
Z roko v roki
Duševno zdravje
Vodnar (21. 01 - 18. 02.)
Izvir brezpogojne ljubezni
Ona in dojemanje ljubezni
Nakazano je, da spada med ženske, ki imajo visoka merila in svoj stil. Nikar ne bodite prepričani, da jo boste vrteli okoli prsta kot vrtalko, kajti to se vam ne bo izplačalo. Tudi ko se bo ogrela in bo prepričana, da ste vredni njene ljubezni, tega ne bo pokazala, ampak se bo delala čustveno hladna. Njena prioriteta bo svoboda in drugačno razmišljanje, kajti če bodo šli vsi levo, bo ona odšla desno in seveda obratno. Izzivi so zadnje sestavni del življenja in tako tudi nujno potrebno, brez njih ne more funkcionirati. Mnogokrat boste imeli občutek, da se razdaja in da sodi med ljudi, ki so širokega srca. Je pa seveda tudi človekoljubna.
Ženska z vodo ljubezni
Rada pomaga ljudem, seveda tedaj, ko se sama odloči. V ljubezni ji je pomembno, da jo spremljajo izzivi in vedno neke novosti, kajti tako lahko uživa. Pomembno vlogo igra, da ji je partner lahko prijatelj in da nima občutka, da je zaprta v kletko. Resnica pa je, da so moški zanjo privlačni in da jih od nekdaj rada raziskuje. Privlačijo vas tiste reči, ki so drugačne in s svojimi idejami od časa do časa daje občutek, da živi v neki daljni prihodnosti. Nikoli je ne boste čisto razumeli in vam bo zanimiva uganka. Biti drugačna in samosvoja ostaja njen adut.
On in dojemanje ljubezni
Tudi pri njem je moto, da je drugačen, in zanimivo je, da je pomembnejša duševna ljubezen od telesne. Žensko mora spoštovati in ceniti, šele pod temi pogoji se lahko poda v ljubezen. Je pa samotar in tako niha med tem, ali naj bo z ljubljeno osebo, in kmalu se izkaže, da mu obdobja samote niso tuja. Seveda pa je umirjen in tako ga ne boste brali kot odprto knjigo. Enkrat vas bo prijetno presenetil in drugič morda šokiral. Ob njem se boste naučili vsega mogočega in na koncu koncev, kaj pomeni biti svoboden. Spremljal vas bo občutek, da je z eno nogo vedno pri vratih.
Sonce sreče pride s pomočjo motivacije
Prej sem omenil, da vas bo šokiral, morda se vam to sprva ne bo zdelo nelogično a in vendar je resnica ta, da si vjab
'	o
on sam piše pravila in zako- g ne. Povsod je lahko doma in § se iz vsake situacije tudi kaj m
nauči. Dajal bo občutek, da je nemiren in vedno išče nekaj, kar mu je blizu in kar mu nekaj pomeni. Zanj je na svoj način ljubezen nekaj, kar je težko dokazljivo in se išče kar nekaj časa. Živimo v času, ko ga boste težko pripravili do poroke. Vendar je tako, da se vam bo vztrajnost izplačala in da bo prišel tudi dan, ko bo trud poplačan. Dinamično se lahko lotite vsakega dne, kajti vsak dan bo zanj kot oaza nekega spoznanja. Če ga boste znali motivirati, boste z njim lahko zelo srečni!
Ob romantičen večeru
Nekaj vam je lahko kristalno jasno, da je za njih vsak dan nov začetek in da kakšnih prav tradicionalnih prireditev ne odobravajo. Cenijo pa ljudi, ki so spontani in ki
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
upajo biti drugačni. Klasičnih zmenkov ne bo, bodite pa odprti, da jih povabite na kakšen neobičajen kraj in jim izpoveste ljubezen. Sprva se vas bodo tako ženske kot moški izogibali in kasneje sprejeli za svojega prijatelja in posledično partnerja. Darila naj bodo izvirna, cenijo, da naredite kaj, kar znate sami, in tako bo val sreče in energija v oazi ljubezni popolna.
Nekaj uporabnih nasvetov (za samske)
Čeprav se vam bo zdelo, da jih ni enostavno srečati, boste, ko začnete ljudi spraševati, kdaj imajo rojstni dan, kmalu ugotovili, da poznate veliko vodnarjev. Pomembno
Nasilje v medijih
Tine bi se rad izklopil, ne prenese več nasilja, ki mu je priča vsak dan. Mediji v glavnem poročajo o nesrečah, aferah, skorajda ni dneva, da ne bi objavili kakšno. To ga vznemirja, po napornem delu si želi odpočiti, želi slišati tudi kaj lepega o dogajanjih v svoji deželi, tega pa ni. Kaj mu svetujete?
Mediji poročajo o tistem, kar pritegne večino bralcev, s tem se povečuje branost, poslušanost ali gledanost posameznega medija, poveča se število oglaševalcev in s tem seveda tudi dobiček posameznega medija. Seveda mediji upoštevajo I. amandma ameriške ustave, s katerim je svoboda tiska in poročanja o vsem, kar zanima javnost, zajamčena. Tisto dobro, lepo, kar bi Tine rad slišal, videl ali bral o dogodkih v svoji deželi, je očitno nezanimivo za urednike medijev in tudi za množice potrošnikov, ki hlepijo po senzacijah, torej aferah, zločinih in nesrečah. Kaj je moč svetovati Tinetu, da se bo lahko odpočil in sprostil po napornem delu?
Naj bere knjige, ki so kakovostne po vsebini, gre z družino in prijatelji v naravo, se rekreira in seveda izogiba TV, radiu in časopisom, ki ga vznemirjajo.
Mag. Bojan Šinko
je, da ste komunikativni in da o temi, o kateri se pogovarjate, niste popolni laik. Seveda je v življenju že tako, da se mu boste morali vi prikupiti in navezati prvi kontakt, s samozavestno držo bo val sreče
kmalu popoln. Zdi se, da je resnica tudi ta, da bo pot prijateljstva ovinkasta in prepojena s številčnimi dogodivščinami, ki vam jih bo ponudilo življenje. Morda ga ohranite v lepem spominu celo življenje ali se odločite za skupno pot, da se poročita pa bo potrebno kljub ovinkasti cesti še nekaj ovinkov.
Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si.
Tadej Šink, horarni astrolog
Vi sprašujete. PIP svetuje.
Stvarna služnost
Pozdravljeni! Uporabljam vodo iz vodnjaka, ki leži na sosednjem zemljišču in je last moje tete. Pred kratkim se je teta odločila, da bo to nepremičnino prodala, in sicer sosedu, s katerim sem v sporu. Ker se bojim, da mi bo slednji prepovedal uporabljati vodo iz vodnjaka, vas prosim za nasvet.
Uvodoma vam moramo žal potrditi vašo bojazen na pojav morebitnih zapletov po prodaji sosednjega zemljišča. Slednjim bi se lahko izognili z ustanovitvijo stvarne služnosti oziroma užitka in sicer že pred sklenitvijo prodajne pogodbe.
Stvarna služnost pomeni pravico uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma od lastnika zahtevati, da opusti določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari. Stvarna služnost pomeni, da ima pravico do služnosti vsakokratni lastnik gospodujočega zemljišča, kar pa mora lastnik služečega zemljišča trpeti. Se pravi, da ta služnost velja tudi za vse vaše naslednike (dediče, morebitne kupce nepremičnine ipd.).
Užitek pa je osebna služnost in je vezana na točno določeno osebo, preneha pa najkasneje s smrtjo upravičenca oziroma užitkarja. Lahko se tudi dogovori, da se v primeru smrti upravičenca pravica do užitka prenese na njegove dediče. Tak prenos je možen le na podlagi dogovora med strankama in ne na podlagi dedovanja.
Pogodba o nastanku služnostne pravice se mora overiti pri notarju in pravica se mora vpisati v zemljiško knjigo. Tako je stvarno služnost zavezan spoštovati vsak lastnik služečega zemljišča, če pa slednja ni vpisana v zemljiško knjigo, pa se od kupca ne more zahtevati, da spoštuje ustanovljeno služnostno pravico. V takšnem primeru se lahko z novim lastnikom zemljišča dogovorite in z njim sklenete novo pogodbo o služnostni pravici.
Če vam v primeru obstoja služnostne pravice služnostni zavezanec onemogoča izvrševanje služnosti, imate na voljo t. i. konfesorno tožbo, s katero od zavezanca zahtevate, da vam omogoči nemoteno izvrševanje služnostne pravice. Slednja učinkuje proti vsem, tako proti zavezancu kakor tudi proti tretjim. Dejstvo pa je, da služnostno pravico največkrat omejujejo prav zavezanci. V tožbi morate le dokazati, da ste služnostni upravičenec in da potreba po izvrševanju služnosti obstaja. Če vam je zaradi onemogočanja izvrševanja služnosti nastala škoda, pa lahko tožite na povračilo slednje. V tem primeru morajo biti seveda izpolnjene predpostavke odškodninske odgovornosti.
Če potrebujete brezplačno pravno pomoč nam pošljite vaše vprašanje s pripisom "za Štajerski tednik" ali nas obiščite v Krempljevi ulici 1 na Ptuju ali pokličite na telefonsko številko 02 7711159.
Zavod PIP nudi brezplačno pravno pomočssoglasjem Ministrstva za pravosodje.
PIP
pravo
informacije
pomoč
PIP Center Ptuj
Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj
T 02 771 11 59 F 02 771 11 60
ptuj@zavodpip.si www.zavodpip.si
P	zaprto
T	08.00 - 15.00
S	08.00 - 17.00 Č 08.00 - 15.00
P	zaprto
Info - Glasbene novice
Koncertni "bum" se nadaljuje v Sloveniji, saj se svetovne glasbene zvezde kar vrstijo, in tako bo 26. junija v hali Tivoli v Ljubljani nastopila odlična in malo kontraverzna Tori Amos.
Ameriški pevec PRINCE je podaljšal svoje sodelovanje z založbo Columbia in za njo bo v juliju izdal tudi album Planet Earth. Pred tem je nameraval svoj material ponuditi le na svetovnem spletu, a marketing založbe Columbia pripravil kupček dolarjev. Roger Nelson je pravo ime umetnika, ki je za nosilni single izbral pesem GUITAR (***), ki ima nekaj cool kitarskih riffov in zahtevno rockersko strukturo, povzeto iz zlatih 80. let prejšnjega stoletja.
Nemški band SCORPIONS si je svoj prostor v glasbeni zgodovini zagotovil s politično balado Wind Of Change. Po triletni pavzi se kvintet vrača z novo zgoščenko Humanity - Hour 1, kije izšla 13. maja, in je na njej štirinajst novih skladb. Stari rokerji so ponovno v vrhunski formi, v naslovni rok temi HUMANITY(***), ki ima baladni uvod in se nato vedno bolj razvije ter bo morda postala rock standard.
Pisalo se je leto 1979, ko je s svojim delovanjem začela zasedba MARILLION. Pred kratkim se je na policah s ploščami pojavila njihova nova Somewhere Else. Prva njihova letošnja uspešnica je bila See It Like A Baby, kateri sledi zrela in preprosta rock pesem THANKYOU WHOEVER YOU ARE (***), ki igra na človeško zavest in vrhunski tekstualni del je prispeval Mark Kelly.
Belgijska skupina VAYA CONDIOS je v začetku tega tedna navdušila s koncertoma v Ljubljani. Pred tem je skupina nanizala kup hitov, izmed katerih so najbolj znani Puerto Rico, Neh Nah Nah Nah, Don't Cry For Louie, What's A Woman in Heading For A Fall. Kvartet zares izvaja kvalitetno pop-rock glasbo z malo etno elementi in na kompilacijo Ultimate Vaya Con Dios je bila dodana še ena malo bolj soul, r&b in jazz različica klasike WHAT'S A WOMAN (****) in v novi izvedbi je zapel tudi Aaron Neville.
VAN MORRISON se je rodil 31. avgusta 1945 s pravim imenom George Ivan Morrison. Glasbena revija ali magazin Q je bivšega pevca skupine Them uvrstila na 23. mesto med najpomembnejšimi rock glasbeniki prejšnjega stoletja. Od leta 1967 je glasbenik nanizal šestintrideset studijskih albumov in pet kompilacij. Najnovejša dvojna kompilacija The Very Best Of Van Morrison 3 vsebuje tudi nekaj novih pesmi, izmed katerih je bila za single izbrana melodična rok in celo malo blues obarvana balada CRY FOR HOME (****). Gre pa za duet med Vanom Morrisonom in Tomom Johnsom.
Pop asi številka ena so v tem trenutku TAKE THAT oziroma Mark Owen, Jason Orange, Howard Donald in Gary Barlow. Četverica se je po desetletju zmagovalno vrnila z albumom Beautiful World in nam je z njega ponudila dva hita Patience in Shine. Doma v Veliki Britaniji so za single izbrali umirjeno pesem I'd Wait For Life, medtem ko so v celinskem delu Evrope za naslednji hit izbrali atraktivno pop-rock pesem REACH OUT(****).
Leta 2005 je predvsem v Nemčiji uspela skupina US5. Njihov preboj je bil bliskovit in komad Maria je bil začetek njihove uspešne kariere, ki so jo kronali tudi s hiti, kot so Just Because Of You, Come Back To Me Baby, Mama, In The Club in One Night With You. Plesno pojoči kvartet ponuja atraktivno brak beat glasbeno novost RHYTHM OF LIFE (****), ki je preplet modernega popa in r&b-ja.
MARQUESS je super latino zvezdnik, ki je v Evropi zaslovel s hitom El Temperamento. In prav temperament je tisti, ki prinaša zmagovalno formulo mladega pevca v novem latino pop hitu VAYAMOS COMPANEROS (*****), ob katerem boste zažvižgali, zapeli in zaplesali.
Vam je znano glasbeno ime CASCADA? Dvojec sestavljata pevka Natalie Horler in DJ ter producent Yanou, ki sta uspešno nanizala kup priredb in prav gotovo poznate katerega izmed njihov hitov Everytime We Touch, Miracle ali Truly Madly Deeply. Ravna bum bum bum sodobna plesna linija se nadaljuje s komadom A NEVER ENDING DREAM (***), ki ga bodo veseli predvsem DJ-ji.
RICHARD GREY je eden najbolj iskanih producentov plesne glasbe v tem trenutku, ki si je svoje dobro ime pridobil lani, kot bil producent klubskega hita Pacha. Mojster produkcije je ponovno presenetil, saj je naredil komercialni klubski komad WRAPPED BASS (TAINTED LOVE)(****) in že izpod-naslova ste lahko razbrali, da gre za priredbo ali posampla-no novo izvedbo klasike skupine Soft Cell iz leta 1981.
David Breznik
Glasbeni kotiček
Double Up - R. Kelly
(2007 - Jive - Menart)
Surovost Roberta Kellyja na albumu Double Up ima previsoke tenzije ali še več, Explicit Lyrics je blaga nalepka na albumu, saj je sočnost kletvic in krutih primerjav zares pretirana. Enako velja za pretiravanje pevca z gosti, saj bi lahko bil njegov novi projekt kar projekt duetov. Teh je na albumu absolutno preveč ali drugače, na albumu se pojavi skoraj vsa paleta No 1 rap in hip hop ustvarjalcev v tem trenutku v ZDA. Glasbenik je nekoč delal pesmi z dušo, tokrat pa je naredil preveč pesmi enostavno industrijsko ali ideje je samo preslikal iz prejšnjih projektov. Kam je izginila magičnost soula R. Kellyja? Žal je tega premalo na preveč moderno zastavljeni glasbeni podobi albuma Double Up, ki pa temelji na enakomernih sekvencah r&b-ja. Tu in tam je izmed devetnajstih novih pesmi najti kakšni preblisk, a v osnovi sem pričakoval kaj več od vrhunskega glasbenega umetnika.
Omenil sem široko paleto gostov, ki so naredili temačen vpliv na celoto imenovano Double Up. Ena izmed redkih izmen je soul harmonija, ampak zares harmonija Same Girl, v kateri si nagajata R. Kelly in Usher v besednem dvoboju o istem dekletu. Kdo jo je dobil? Težko vprašanje, ki vam ga pesem ne odkrije, zato pa je vsekakor vrhunec celotne plošče skladba Rise Up. Ta je posvečena žrtvam pokola na univerzi Virginia Tech, in v njej pevec dokaže svoj potencial ali talent za dodatno magičnost te žalostne teme pa poskrbi tudi vrhunsko
Filmski kotiček
Hannibal: Rojstvo zla
Vsebina: Otroškemu Hanni-balu, potomcu aristokratov Lec-ter, med drugo svetovno vojno lačni roparji pojedo mlajšo sestro. Osem let kasneje še vedno živi v gradu svojih staršev, ki pa je sedaj spremenjen v sirotišnico, on pa je le ena izmed sirot. Zaradi nasilja in nerazumevanja predpostavljenih pobegne v Francijo, kjer se naseli pri teti, ki je med vojno prav tako izgubila vso družino. Med njima se splete romantična platonska vez. Ona ga prične poučevati vzhodnjaške borilne veščine, on pa prične snovati maščevanje - ko poišče storilce strahotnega zločina, se odloči, da jim bo naredil to, kar so naredili njegovi sestri ...
Serija filmov o Hannibalu Lecterju sedaj šteje že pet filmov, od tega sta najmanj dva oz. dva in pol popolnoma odveč. Če pogledamo kronologijo teh filmov, lahko v njih zaobjame-mo prav vse vrste ameriškega filma. Pa pojdimo po vrsti. Prvi film je sredi osemdesetih posnel Michael Mann in mu dal naslov Manhunter. Čeprav odličen film in lep primer nizko-proračunskega bisera, je širšim množicam ostal pravzaprav pre-
Hannibal Rising
Igrajo: Gaspard Ulliel, Li Gong, Dominic West Režija: Peter Webber Scenarij: Robert Harris Žanr: Triler Dolžina: 120 minut Leto: 2007 Država: ZDA
Vsaki sre¿ú in ne¿e\\o mgd 19-10 in 2.0. uro
Kdo je režiser filma Hannibal: Rojstvo zla?
Odgovor:_
K
in
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca:_
Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Mitja Vmkler, Slape 12,2323 Ptujska Gora. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do srede 27. junija, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 (za Injb).
spremljevalno petje cerkvenega pevskega zbora. Če zapiše, da se v besedilih na plošči Double Up skoraj vse vrti okrog seska, potem lahko dodam še to, da so besedila prepolna bizarno opolzkih primerjav. Vedno znova se izvajalci primerjajo med seboj, a kup gostov kot so Nelly, Snoop Dogg, Chamillionaire, TI in Huey so s svojim bednim rapom pokvarili v osnovi ležerne r&b komade Tryin To Get A Number, Double Up, Get Dirty, I'm A Flirt in Hook It Up. Večja ustvarjalnost je bila vložena iz strani Swizz Beatza, Keishe Cole, Ludacrisa in Kida Rocka. Albumu odpre surova izpoved The Champ, v kateri se R. Kelly in Swizz Beatz besedno poigravata o sumljivih ozadji boksarskih prvakov. Kitarski riff tu in tam kažejo rokersko pot, vendar Rock Star je tako imenovan mash up ali strogi preplet roka, za katerega s svojimi solažami na kitari skrbi Kid Rock, potem sledi hip hop, za katerega je skoraj v celotnem komadu zadolžen vedno popularnejši Lu-dacris in za r&b formo je glavni seveda R. Kelly. Ušesom veliko bolj prijazno zveni moderna soul izpoved o najboljšem prijatelju Best Friend (tekstualno je pesem povezana z dejstvo, da najboljši prijatelj prevzema
punco drugemu prijatelju) in v njem ob avtorju malo prestrašeno, a vokalno dobro sodeluje mlada Keisha Cole in tu in tam "vleti" s kakšnih hip hop delom še Polow Da Don. R. Kelly si je slavo pripel predvsem s produkcijsko dovršenimi soul baladami in izstopajoče na albumu Double Up so Leave Your Name, Sweet Tooth in Havin A Baby. Na drugi strani pa so malo komična balada z butastimi formami The Zoo, odprta balada
0	seksu, povezana s kupom kletvic z naslovom Real talk in opolzka ter seksi umirjena soul harmonija Sex Planet. Aplavz ali dva velika plusa si R. Kelly zasluži za komercialno ragga pesem
1	Like Love in za komercialno r&b temo Freaky In The Clubs, ki ima zelo pozitivne vibracije in delček soca primesi.
R. Kelly je na albumu Double Up preveč sledil dogajanju na soul, r&b, rap in hip hop sceni. To je prineslo kup strupenih pesmi brez "repa in glave'' in predvsem brez prave melodike, ki smo je navajeni od priznanega pevca. Izmed devetnajstih pesmi je všečnih ali kvalitetnih mogoče pet ali šest pesmi, in to je absolutno premalo za nakup "nakladaškega" albuma Double Up z opolzko vsebino!
David Breznik
l ■
▼4 g
HannibaL
1ISINO
cej neznan. Naslednji film Ko jagenjčki obmolknejo je eklatanten primer hollywoodskih sanj: relativno neznani igralci (z izjemo Jodie Foster) in relativno neznan režiser so ustvarili odličen in inteligenten film, ki se je nepričakovano prebil do mas, jih začaral, postal velikanska finančna in kritiška uspešnica, tako rekoč kult. Film, ki na nek način ponazarja tisto najboljše, kar lahko ameriška filmska industrija izdela. Naslednji film prikaže tipično hollywoodsko razmišljanje: znan režiser, znan igralec, ogromen proračun, marketing, scenarij po znani knjigi. Nič ni prepuščeno naključju, celoten film je pravzaprav zdizajniran do najmanjših podrobnosti. Kljub vizualni prepričljivosti pa je film ostal vsebinsko na pol prazen in brez neke večje ideje. Pravzaprav je šlo le za, kot se za nadaljevanja spodobi, več istega. Četrti film, v katerem je Anthony Hopkins zadnjič nastopil kot Hannibal,
ima privzeto publiko, ki je dovolj velika (in film dovolj poceni) da bodo producenti zaslužili za malo kaviarja in kak nov avto. Tako nekako je videti Hannibal: Rojstvo zla. Dolgčas na celi črti, ki ne bo zadovoljil nikogar, niti tiste frike, ki so mahnjeni na vedno večje številke v naslovih nadaljevanj grozljivih filmov. Robert Harris, ki sicer avtor knjig o Hannibalu, je napisal scenarij za tole grozoto in prav očitno je, da se je hotel sabotirati na vsakem koraku, ker bi rad s Hannibalom prekinil enkrat za vselej, pa mu filmski producen-ti tega niso dovolili. Jasno, izkaže se, da pošast, kot je Hannibal, že ne more biti Američan (tip je Litvanec), kar je tudi edina omembe vredna novost. Vse ostalo, od karakterizacije preko režije do igre, šepa kot enonog plesalec. Od filma, kjer glavni igralec grozo svojega lika podaja tako, da pri govorjenju premika samo spodnjo ustnico, pač ne gre pričakovati kaj več.
Matej Frece
je prikaz tipičnega hollywood-skega pohlepa: dokler je fran-šiza še vroča, je potrebno takoj posneti nadaljevanje, da se iz-molze še poslednji cekin iz nas. Vsebina sploh ni več važna, šlo je za predelavo prvega filma. Ko je franšiza tako pred nekaj leti srečno umrla in smo že mislili, da smo na varnem, pa vstopi hollywoodska Ž-liga, bolj znana kot mašinerija za oživljanje trupel, ki deluje po logiki: vedno je prostora še za vsaj eno nadaljevanje.
Od tovrstnih nadaljevanj Aliga seveda odstopa. Nič več velikih proračunov, nič več velikih imen, nič več znanih režiserjev. Vse skupaj je nametano na hitro, slabo in brez neke prave strasti. Vsi vpleteni prihajajo nekje z dna filmske in igralske piramide in sodelujejo pač zato, ker so delavci za tekočim trakom in ker morajo nekje zaslužiti denar za položnice. Režija je zanič, igra je lesena, scenarij pa kot bi ga napisala brezglava kura. A to ni važno. Važno je, da film nosi ime popularne franšize, zaradi česar že
CID vabi!
Koncert
Petek, 29. junija, ob 20. uri v parku pri CID Ptuj, v primeru dežja pa v CID: zaključni koncert poletnih glasbenih delavnic - Glasba narodov sveta. Nastopili bodo mladi pianisti, flavtisti, kitaristi, bobnarji in pevci, ki se bodo udeležili poletnih glasbenih delavnic. Letošnja tema je glasbena dediščina narodov sveta. Potekale bodo od 25. do 29. junija v Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj, pripravljamo pa jih tudi v sodelovanju z Društvom Arsana. Koncert sodi v okvir evropske mladinske kampanje Vsi drugačni - vsi enakopravni, ki spodbuja medsebojno razumevanje, strpnost, tolerantnost in sodelovanje. Vstopnine ni! Razstava
Na ogled je razstava ekološkega natečaja »Moj pogled«. Nagrajeni fotografski in likovni izdelki osnovno- in srednješolcev, ki so sodelovali na natečaju, ter izbor drugih odličnih izdelkov. Razstava bo na ogled samo še do konca tega tedna. Letovanja, tabori
Možnosti letovanj za otroke in mlade na spletni strani www.cid.si ! Tabora Veržej
in Robinzon sta v celoti že zasedena!
Počitnice
Počitniški programi, ki bodo potekali na Ptuju, so objavljeni v brošuri Poletje na Ptuju 2007, ki so jo prejela vsa gospodinjstva v MO Ptuj, razdelili pa smo jih tudi na vseh osnovnih in srednjih šolah v MO Ptuj skupaj z letaki z zbranimi programi CID Ptuj za vse osnovnošolce in srednješolce. V njej so poleg naših zbrani športni, kulturni, izobraževalni, zabavni in drugi dogodki vseh ptujskih organizatorjev. Informacija o programih CID Ptuj je objavljena tudi na www.cid.si Prijave se že zbirajo!
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
SVOBODA, I NEODVISNOST
NASPROTJE LAŽI
KARTOTEČNI LISTEK
JAPONSKI ADMIRAL (SOEMU)
MARIBORSKI KOŠARKARSKI KLUB
LESENO OTROŠKO VOZILO, SKIRA
BIVŠI JUGOS. NOGOMETAŠ (SILVESTER)
NEMŠKO HRIBOVJE
AZIJSKI BOBEN
MUSLIMANSKO MOŠKO IME
SIDRO
GLASBENIK BRENCL
ALENKA KEJŽAR
IVJI GORSKI KOZEL
GESLO
STOOKI PASTIR
VAS V OSAP-
SKI DOLINI
GORSKA GMOTA, MASIV
NAŠA PISATELJICA PEROCI
KARTOTEKA S TERJATVAMI
SLIKARKA PAVLINIČ
NAŠ BIATLONEC (GREGOR)
SRBSKA SKLADATELJICA FRAJT
DRŽAVA V J. AMERIKI
HRVAŠKO TUR. NASELJE
NAŠA ALPSKA SMUČARKA (ROJ. 1976)
GORA V KAMNIŠKIH ALPAH (2029 m)
PRISTAŠ NIHILIZMA
ZNIZANJE CENE
PUBLICIST FINCI
UPRAVA ZN ZA POMOČ
ČILSKI PISATELJ
MEHIŠKI SIR
FRANC NEMEC
, PRELEST
NEM. STANI-ČNO VLAKNO
RUSKI ALPSKI
SMUČAR (KONSTANTIN)
IZ BESED POT + UPS
GORA V VIETNAMU
Rešitrev prejšnje križanke: vodoravno: splak, Trevi Vasas, Lask, Markovci, Pristan, Aveiro, krst, restant, Anago, vata, intenca, renome, sak, storting, Lenotre, tiri, naregamin, klin, ati, II, Galmoč, Trlna, vijak, Kaaron, drenak, asana, arnika, kitara. Ugankarski slovarček: AZOCAR = čilski pisatelj in novinar (Pablo, 1959 - ); DOIRA = srednjeazijski boben; FLOX = nemško stanično vlakno iz celuloze; OKELEHAO = žganje s Havajev; OSTEJNIK = odprtina za zrak v peči; SAC = ruski alpski smučar (Konstantin, 1982 - ); TOJODA = japonski admiral med 2. svetovno vojno (Soemu, 1885 - 1957); TRA = gora v Vietnamu; UNT = estonski pisatelj (Mati, 1944 - 2005).
Zanimivosti
Milijon hongkonških dolarjev za izobrazbo
Hongkong (STA/AFP) - Nek par
iz Hongkonga je vplačal milijon hongkonških dolarjev (130.000 ameriških dolarjev), da je svoji hčerki zagotovil vpis v prvi razred osnovne šole, je poročal The Sunday Morning Post. Starši so se odločili za vplačilo zadolžnice preko podjetja, katere vrednost presega višino šolnin, ki jih zaračuna šola. V Hong-kongu vlada oster boj za prosta mesta v mednarodnih šolah, ki od staršev zahtevajo, da preko podjetja ali pa zasebno kupijo zadolžnico in si tako zagotovijo, da bodo prijavnice za prosta mesta sploh pregledane. V Hongkongu uporabljajo zadolžni-ce kot nekakšno vrsto depozita za sklad za razvoj šole in ga običajno vrnejo potem, ko otrok zapusti šolo.
Bosanski Srb nadomestni materi ponuja 25.000 evrov za otroka
Sarajevo (STA/dpa) - V sarajevskem časniku Dnevni avaz je 58-let-ni bosanski Srb iz Brčkega v začetku meseca objavil oglas, v katerem je ženski, ki je pripravljena roditi njegovega otroka, ponudil 25.000 evrov. Na oglas se je doslej javilo na desetine žensk, je poročal dnevnik. Aco Markovič, ki je že dolga leta srečno poročen, je pred 14 leti izgubil 17-letnega sina, potem pa z ženo nista mogla več imeti otrok. Za iskanje nadomestne matere sta se z ženo odločila po dolgoletnem delu v tujini, kjer sta obogatela in sedaj nimata nikogar, ki bi lahko podedoval njuno premoženje. Aco je za časopis še povedal, da bi otroka lahko preprosto posvojila, vendar bi raje spet imel lastnega otroka, ki je lahko spočet po naravni poti ali z umetno oploditvijo.
Camilla se bo v muzeju voščenih lutk pridružila kraljevi družini
London (STA/dpa) - Druga žena britanskega princa Charlesa, Camilla, bo končno dobila svoje mesto med člani kraljeve družine v muzeju voščenih lutk Madame Tussaud's v Londonu, so sporočili iz muzeja. Voščena lutka vojvodinje Cornwall-ske, ki bo naslednji mesec dopolnila 60 let, bo v muzeju stala zraven lutk princa Charlesa in njegovih dveh sinov, princa Williama in Harryja. Lutka njune matere, princese Diane pa bo postavljena malo vstran.
Kazen za hip hop modo v Louisiani
Louisiana (STA/AP) - Nošenje vrečastih hlač, ki so značilne za hip hop kulturo, je za prebivalce Louisiane opolzko, je soglasno ugotovil mestni svet v mestu Delcambre, ki je sprejel odlok o nespodobnem raz-
kazovanju telesa. Odlok predvideva do šest mesecev zaporne kazni in 500 ameriških dolarjev denarne kazni za razkazovanje spodnjih hlač oziroma "intimnih delov telesa", je povedala županja Carol Bro-ussard. "Vsak, ki bo nosil vrečaste hlače, mora prevzeti odgovornost. Vsak, ki mu bodo med hojo padle, bo plačal kazen," je dodal županja.
Oglaševanje na toaletnem papirju
Taipei (STA/dpa) - Župan glavnega mesta Tajvana Hau Long-pin je izdal odlok, da morajo imeti vsa javna stranišča zalogo toaletnega papirja. Da bi preprečili krajo papirja iz stranišč, pa se je odločil za nenaveden ukrep. Podjetja, ki bodo financirala nakup toaletnega papirja, bodo lahko na njem oglaševala svoje izdelke in storitve. Na toaletnem papirju bodo natisnjene reklame z denarjem oglaševalcev.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 23. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.15 Med najmlajšimi (Nataša Pogorevc). 9.30 Otroški radijski vrtiljak (Tatjana Mohorko). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambro-žič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje). NEDELJA, 24. junija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30,
8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nah-berger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). PONEDELJEK, 25. junija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15
Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 26. junija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program
(Radio Sora, Škofja Loka). SREDA, 27. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka). ČETRTEK, 28. junija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekari-je z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50
Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart). PETEK, 29. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZI-KA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Dom bo oaza spoznanja in kraj, kjer si nabirate energijo za naprej. Prožnost bo nekaj normalnega in stvari boste konec koncev postavili na tisto mesto, kamor v osnovi sodijo. Ljubezenska sreča se bo namenila samskim, vezani pa bodo deležni učenja in prilagajanja.
BIK
Spomnili se boste dni, ki so daljna ali bližnja preteklost. Obiskali boste prijatelja in skupaj boste uvideli, česa vsega je človek sposoben. Na drugi strani bo spodbudno, da se odzovete klicu narave in da greste spontano naprej. Lotili se boste neke temeljite prenove! Srečen dan: torek!
DVOJČKA
Začetek poletja bo zelo temperamenten in bučen. Nujno bo, da energijo nekoliko usmerite in si določite prioritete. Na svoj način vam bodo blizu znanja iz duhovnega sveta. Zanimivo je, da najdete tisto pravo motivacijo in energijo in ste kos projektom, ki jih za vas piše življenje.
RAK
Ozirali se boste nazaj po že prehojeni poti, toda dobro je, da se sprostite, da si zaupate in da verjamete vase. Moč spominov se bo okrepila, toda izkušnje iz preteklosti so vas mnogo naučile. V pogledu službe vas čaka neka varnost in finančni razcvet! Ljubezen: prijetno s koristnim.
LEV
Dinamičen čas izkoristite sebi v prid in energijo usmerite v tisto točko, kjer ste prepričani, da dobite tisto, kar iščete. Prav gotovo bo zaščitni znak tedna, ki je pred vami, ljubezen, harmonija in romantika. Zdi se, da po majhnih korakih lahko dosežete veliko!
DEVICA
Privlačila vas bo družba in kontakti z ljudmi. Izrazito boste usmerjeni v komunikacijo in strmeli po tem, da, kjer se pojavite, pustite pečat. Obudila se bo neka pozabljena zadeva in se pozitivno rešila. Na delovnem mestu si boste morali zavihati rokave, skrivnost uspeha se skriva v delu.
TEHTNICA
Na delovnem mestu boste stvari reševali diplomatsko in ne bodite pretirano impulzivni. Skrivnost resnice se skriva na sredini. Dobro je, da se ukvarjate s tistim, kar vas veseli in pomiri, tako boste imeli veliko energije. V tem tednu se bosta v ljubezni cedila mleko in med.
ŠKORPIJON
Pred vami je vsekakor dinamičen teden in boste nekoliko ne-potrpežljivi v primeru, da se bodo stvari zasukale drugače, kot bi si želeli ali pričakovali. Na delovnem mestu se lotite stvari spontano in kmalu bo čas žetve uspehov. V ljubezni bo nekaj več nemira in nepričakovanih dogodkov!
STRELEC
Spremljala vas bo odločnost in tako boste zastavljenim nalogam in projektom kos. Vsekakor boste stvari pogledali še iz drugega zornega kota in se odločili, kaj je najbolj modro za vas. Energija ljubezni vas bo sprostila in nadgradili. Postali boste zelo nežni in kreativni.
KOZOROG
Pesem ljubezni boste žvižgali po svojem ritmu in tako kot občutite, da je za vas najbolj sproščujoče. Dinamična energija bo dobila krila in tako se odločite, da ste na dobri poti k uspehu. Spodbudno je, da se nekoliko sprostite in da se tudi odzovete klicu narave!
VODNAR
ii\uu/a Nasmehnila se vam bo sreča 'n Pozitivno poglejte naprej. Spoznali boste, da ste sami odgovorni zase in da lahko v veliki meri ustvarjate. Lotili se lahko nekih projektov, ki so vezani na preteklost, uspehi pa bodo tokrat izraz vaše vztrajnosti. Sreča bo močno trkala na vaša vrata!
RIBI
Postali boste kot školjka bisernica, kajti globoko v sebi skrivate biser In čas je, da se dokažete. Okrepila se bo želja po umetniškem in kreativnem izražanju - to vam bo dalo zaleta za vse tisto, kar je nekoliko drugačno in zna odstopati od sivega vsakdana. Čas je tudi za novosti!
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
ŠOK
100 m
IZABELA, IZIDA
Prejeli smo
Lepo in manj lepo
V četrtek, 17. maja, so bile na Ptuju 14. športne igre za varovance šol s prilagojenim programompodročja Podrav-ja in Prekmurja. Ravnateljica OŠ Ljudevita Pivka iz Ptuja ga. Irena Cvetko je povabila društvo upokojencev Ptuj, da pomagamo pri izpeljavi še kar zahtevnega programa. Upokojenci smo se z veseljem odzvali, k sodelovanju pa sem povabil tudi mlade iz MČ Center, ki se družijo in zadržujejo na dvorišču Potrčeve 38 (ob zgradbi KKS).
Težko je opisati navdušenje, radovedne in bleščeče se oči, poglede, ki prevzamejo človeka, stiske rok in zahvalo vseh udeležencev iger, da smo bili z njimi, jim pomagali, jih usmerjali, vzpodbujali, navijali za njih in se jim posvečali, s pozornostjo in pieteto, a vendar kot enakovrednim udeležencem velike manifestacije.
Vsaki vzklik in vsako dvignjeno roko v znak zmagoslavja smo ta dan sprejemali in doživljali tudi kot svojo zmago, kot zmago sožitja in ne sočutja, kot zmago dobrega in močne volje, ne glede na to, ali je doseženi rezultat sodil že skoraj k tekmovalcu brez hendikepa ali pa je denimo skok v daljino iz mesta štel 31 cm. Skratka, udeleženci iger so nam polepšali dan, nas opozorili na to, kaj vse lahko storiš, če si odločen, hraber in predvsem, če si upaš.
Vsak izmed nas, prostovoljec iz gimnazije (bilo jih je veliko število), mladenič iz MČ Center ali upokojenec je kot popotnico z mestnega stadiona Ptuj odnesel zadovoljstvo in odšel bolj bogat in ponosen, da je bil del tega dogodka.
In kako malo je manjkalo, da vsega tega ne bi doživeli. Zaradi ene osebe in dogodka, ki tej osebi in instituciji, ki jo je ta dan predstavljala, ne služi na čast. Zato je ta del celovitega doživetja predstavljal temno liso na celotnem dogodku.
Eden izmed mladih iz MČ Center me je opozoril, da se je eden izmed pomembnejših ljudi iz športnega zavoda Ptuj izredno žaljivo odzval na pristnost upokojencev na igrah. Razmišljali so mladi, ki smo jih povabili, da pomagajo, da odstopijo od sodelovanja in da to storimo tudi mi. Zelo je pomembno, da je prevladal razum in da je odgovornost, ki smo jo skupaj z mladimi čutili tudi upokojenci, bila v ospredju.
Osebno sem pojasnil mladim prostovoljcem, da je žaljivka bila usmerjena verjetno k točno določenemu posamezniku in ne vsem upokojencem in da je naša skupna pomoč pri izvedbi iger nad neodgovornim, nekulturnim in žaljivim posameznikom.
Oseba, o kateri pišem, se bo zanesljivo prepoznala v teh vrsticah in o tem bom (za-nesljivo)pisal tudi direktorju Športnega zavoda z željo, da ozki interesi oz. osebno nezadovoljstvo ali nespremenjene določene osebe ne more biti izpred osnovnega poslanstva
ljudi, ki v športnem zavodu delajo, a to je vsekakor nuditi vsem Ptujčanom in njihovim gostom ob različnih športih prireditvah svojo pozornost, kulturni odnos in pripravljenost športu in športnim aktivnostim dati to, kar jim pripada. In vendar, moram zaključiti, da je bilo lepo, veličastno in da bom osebno (prepričan sem) in tudi ostali prostovoljci vedno aktivno sodeloval pri podobnih dogodkih.
Vojislav Veličkovič
Današnja slovenska glasba
Že dolgo spremljam nastope izvajalcev zabavne glasbe v Sloveniji. Zelo me moti, da lahko že vsak, ki v resnici nima glasbenega posluha, poje na TV. Kot se spomnim, se je prej moral vsak, ki je hotel nastopiti javno, prej predstaviti v živo in to pravi glasbeni komisiji, sedaj je pa važno le kako kdo izgleda, kako skače po odru, ni pa važno, če ima glas ali ne. Važno je, da ima denar in da lahko posname svoje »sanje«. Kam plujemo? Ko poslušaš v živo tiste, ki so zelo priljubljeni pri poslušalcih, te zvije v želodcu. Saj vendar sploh nimajo posluha. Eni so na glasbeni sceni že tako dolgo, imajo svoj lasten snemalni studio, ampak petje v živo ni nikakršno. Kako lahko takšni s svojimi nastopi v javnosti odžirajo denar tistim, ki imajo res glasbeno žilico in pravi posluh. Veliko dobrih pevcev nastopa le tu in tam, saj je okus poslušalcev povsem drugačen, za njih je važno le, kako odpo-je tisto, kar so mu v studiu posneli. Tako je najlaže peti, saj ti v studiu popravijo glas, važno je, da oni zaslužijo. V Sloveniji je na TV toliko novih pevcev, da je to že prava groza. Kmalu bo na vsakega poslušalca prišel en pevec. Vem, da se tu ne bo dalo nič spremeniti, vendar bi morali odgovorni na TV uvideti, da le ni vse tako dobro, kar se izvaja. Veliko vsaj zame dobrih slovenskih pevcev mora v vrsti čakati na nastope, saj so pred njimi takšni, za katere bi bilo bolje, da gredo delat nekaj bolj pametnega. Vsak že lahko piše besedila, sklada svoje pesmi, ki so izpod kritike, pa se nihče ne zgane, nič se ne piše o tem. Na nekih novejših slovenskih TV postajah vidimo nastopati le hrvaške pevce. Kdaj se bomo zavedali, da imamo v Sloveniji veliko dobrih pevcev, na katere so naše TV postaje kar pozabile in mašijo sporede z slabimi izvajalci.. Na TV sceno uvrstijo nek video spot s pevcem, ki sploh nima posluha, vrtijo ta spot skoraj vsakodnevno, tako da se prime pri primitivnih poslušalcih in tako ima tak pevec odskočno desko za pevsko kariero. Kakšno glasbo predstavljamo tujcem, predvsem slabo. Kot vidite nisem omenil nobenega pevca ali pevke zato, da ga ne bi osebno užalil, saj vem, da so potem nekateri na smrt jezni in tisti, ki jih kritizirajo. Vendar je dobronamerna kritika tista, ki naj bi poskušala izboljšati te razmere v naši sodobni zabavni glasbi. Seveda ima vsak pravico priti do glasbene zvezde,
vendar naj bo pošten do sebe in naj da prostor tistim, ki so boljši. Če si v službi slab delavec, te kaj hitro zamenjajo, kajne. Lepo ti je, če te pohvalijo tisti izkušeni in res dobri pevci, ko te slišijo peti v živo. Torej, v Sloveniji služi denar veliko slabih pevk in pevcev, ki bi po pravem lahko uspeli v drugem poklicu. Denar je sveta vladar, kajne. Kako dolgo bo to, pa bomo še videli, če bomo živi.
Edi Klasinc iz Ptuja
Diskriminacija po ormoško
Res je, da sem se v prejšnjem mandatu večkrat oglašal kot član Občinskega sveta (OS) Ormož. Tudi takrat sem se oglašal kot opozicijski svetnik, a s to razliko, da sem takrat bil član SDS in tudi vodja svetniškega kluba SDS. Po zadnjih lokalnih volitvah pa sem pač postal moteč dejavnik prej omenjene stranke, oziroma sem očitno bil nevaren tistim, ki so začutili, da je pravi čas, da si uzurpi-rajo oblast. Vsekakor so me poznali kot človeka, ki ima svoja načela, od katerih pač ne odstopa. Sam pravim, da sem človek, ki je odgovoren ljudem in zvest svojim načelom! Prav tu je bil razlog, da so me na vsak način najprej hoteli postaviti na stranski tir, ker pa pač nisem odstopal, še manj pa se predal, saj sem raje izstopil iz stranke, za katero sem naredil v občini Ormož mnogo, predvsem sem jo kot svetnik, ki se je vedno znova oglašal na sejah OS Ormož, na nek način tudi izvlekel iz povsem neprepoznavne v prepoznavno stranko, katera je na zadnjih lokalnih volitvah, vsekakor tudi po moji zaslugi, postala najmočnejša stranka v občini! To mi priznavajo mnogi, upal bi si trditi, da večina, razen seveda tistih, ki so predvsem po mojem hrbtu prilezli na oblast v naši občini! Tega pred kakim letom nisem niti sanjal, sedaj pa doživljam in grizem samega sebe, ker sem bil resnično neumen in slep!
No, ne želim pisati o sebi, ne želim pisati o vseh pritiskih, nizkotnih udarcih, ki jih res nisem doživel niti v času županovanja Vilija Trofenika, ki sem mu očital diktaturo! To, kar se je zgodilo na zadnji redni seji, lahko vsak normalen človek enači z najhujšo obliko diskriminacije! Najhuje pri vsem tem pa je to, da so to diskriminacijo povzročili člani občinskega sveta iz strank N.Si - krščanska stranka, SLS-a, ki se prav tako navzven prikazujejo kot stranka s krščansko tradicijo... Nerazumljivo je, da je to norost podprl tudi ravnatelj Osnovne šole Ormož, pomagal pa je tudi svetnik Zelenih . Sklep, ki so ga izglasovali, se je glasil:
»Občina Ormož ne daje pozitivnega mnenja o kandidatki T. T. za ravnateljico Gimnazije Ormož.
Občinski svet občine Ormož ne daje pozitivnega mnenja kandidatki za ravnateljico Gimnazije Ormož, saj meni, da je na območju občine Ormož dovolj kandidatov, ki bi bili sposobni opravljati funkcijo ravnatelja.«
No, pa naj razume, kdor
more . Povedati je namreč potrebno, da se je gospa T. T. prijavila na že drugi razpis in tokrat bila edina kandidatka! Možnih scenarijev, zakaj tako, je seveda več. Ne smem nič natolcevati, predvsem iz razloga, ker si novopečena oblast v Ormožu tudi kritike razlaga kot žalitve in nad mano kot Damoklejev meč visi grožnja s tožbo! Upam si pa trditi, da s takimi dejanji škodujemo predvsem ugledu Gimnazije Ormož, trpi pa tudi strokovno delo, česar bi se predvsem morali zavedati »šolniki«, med katere pa nesporno spada tudi ravnatelj OŠ Ormož, ki je glasoval za takšen sklep!
Kot sem že napisal, se ne želim spuščati v podrobnosti, predvsem iz razloga, ker ne želim po nedolžnem »greti« zatožne klopi na sodišču. Kot lokalni politik pa se bom vseeno poskusil opredeliti o sprejetem sklepu, ki ga sam ne bi bil sposoben napisati, niti v najbolj pijanem stanju ne! Če bi v občini Ormož imeli toliko sposobnih kandidatov, bi od spoštovanih kolegic svetnic, katere so žal tudi glasovale za takšen sklep, in od kolegov svetnikov, pa tudi od župana občine Ormož pričakoval, da mi obrazložijo, kje imajo te kandidate? Za moje pojme bi bilo povsem razumljivo, da je sposoben kandidat najprej sposoben prebrati razpis, ki je bil objavljen v več medijih, potem pa bi se ti »sposobni« kandidati morali predvsem pravočasno prijaviti na razpis! Torej? Kandidatov očitno ni!
Največja farsa pa se je dogajala na seji takrat, ko se je na sami seji pojavila tudi kandidatka za ravnateljico Gimnazije Ormož. Priznam,
da je prišla z mano! Seje OS Ormož so javne in vsak ima pravico prisostvovati razpravam. Gospa je s svojo prisotnostjo na sami seji želela pokazati, da s prijavo na razpis misli povsem resno, bila se je tudi pripravljena predstaviti, odgovarjati na vprašanja svetnic in svetnikov, pa tudi na vprašanja župana. Žal pa ji ta možnost ni bila dana! Očitki posameznikov so presegali vse razumne meje. Bil je tudi očitek, da je gospa v tem trenutku brez zaposlitve. Dobesedno so na nek način izrekali obtožbe, brez da bi ji dali minimalno možnost, da se brani, kar je seveda v nasprotju tako z demokratičnimi načeli pravne države kot tudi v nasprotju z načeli krščanstva! Čeprav mi je naš župan še pred kratkim napisal, da so ženske spoštovani del naše družbe, je bilo tokrat povsem drugače! Za ta diskri-minatorski sklep so glasovali prav vsi svetniki iz njegove stranke (N.Si), čeprav se kar dva od štirih vozita v službo v Maribor, kar je še bolj nerazumljivo! Na hodniku pa je bilo slišati razne očitke s strani pozicijskih svetnikov; ena od svetnic mi je zagotavljala, da bi ona kandidatko podprla, če ne bi prišla na sejo, spet drugi so govorili, da si je zaprla vrata, ker so jo mislili nastaviti za v. d. ravnateljice . Pa kaj se sploh gremo? Smo še v tem našem ljubem Ormožu normalni ali pa večini škoduje bližina Psihiatrične bolnišnice Ormož?! Zakaj bi bilo potrebno nastaviti v.d. ravnateljice, če pa smo imeli kandidatko, ki je sposobna, strokovna in ima vse reference, da lahko nastopi službo ravnateljice? Naj razume, kdor more... Jaz tega ne ra-
zumem, verjetno predvsem iz razloga, ker sem kmet, kot mi očitajo. Baje sem človek s prenizko izobrazbo .
Gimnazija Ormož, zahvaljujoč čudnemu pojmovanju demokracije in nesprejemljivih načel ljudi, ki se hvalijo s krščanskimi vrednotami ter spoštovanja strokovnih meril, v naslednjem letu ne bo imela ravnatelja ali ravnateljice. Zavedati se je potrebno, da s tem na Gimnaziji Ormož trpi predvsem strokovnost in ugled ustanove kot take! To pa je ormoškim oblastnikom, ki jih je moč primerjati z despoti, kaj malo mar. To še kako škoduje ugledu občine Ormož, je pa tudi v sramoto občinskemu svetu!
Ob koncu moram priznati svoj del krivde. Moja krivda je predvsem v tem, da sem verjel posameznikom, verjel sem na besedo! Delal sem in se trudil. Lepil plakate sedanjega župana Alojza Soka, kjer je pisalo: »Beseda velja« . Velja pa tudi moja beseda in ta beseda je jasna: Ne verjamem Vam več, g. Alojz Sok! Vi kot varuh zakonitosti niste smeli dovoliti, da bi predlog takega sklepa sploh šel na glasovanje! Čepa je že bil izglasovan, pa ste ga dolžni zadržati, to pa se ne bo zgodilo... Sklep je namreč v popolnem nasprotju z zakonom, Ustavo R Slovenije, pa tudi v popolnem nasprotju s krščanskimi načeli, na katere ste se vsaj v preteklosti tako radi izgovarjali. Če krščanstvo dovoljuje diskriminacijo ženske, matere, potem sam resnično dvomim, da se je meni vredno opredeljevati za kristjana!
Bogomir Luci
- neodvisni svetnik OS Ormož
Videm • Srečanje sošolcev
Po 30 letih ponovno skupaj
V soboto, 9. junija, smo se po 30 letih ponovno srečali sošolci generacije 197677. Junija 1977 je za nas, takratne osmošolce, zadnjič zazvonil šolski zvonec na OŠ Videm pri Ptuju.
Takrat so se naše poti razšle, čeprav smo si obljubili, da se bomo videvali. Pa smo se do sedaj v večjem številu srečali le dvakrat, saj je vsakemu od nas bila namenjena drugačna pot. Čas pa zelo hitro teče in 30 let je minilo kot bi pihnil. Zato je bilo to
srečanje toliko lepše.
Ob prijetnem druženju in kramljanju ter obujanju spominov na osnovnošolske dni, je ta sobotni popoldan prehitro minil, saj smo si imeli povedati veliko zgodb prigod, ki smo jih doživeli v teh letih.
Najlepše darilo na srečanju
pa je bila prisotnost učiteljev, ki so tudi delni »krivci« za naše sive lase. Pa naj jim bo, saj so nas veliko naučili, pa tudi marsikateri sivi las so dobili zaradi nas. Želim, da se ob naslednjem snidenju zoper najdemo v takšnem številu.
Marija Belšak
Ptuj • Veseljačenje na grajskih stopnicah
Ormož • Motoristi so se družili in zabavali
Čistilci, kje ste?!
Atraktivno srečanje
V teh dneh, ko domači in tuji turisti množično obiskujejo ptujski grad, eni V Ormožu že sedmo leto deluje Motoklub C'est bon, ki združuje okrog 40 se nanj podajajo z Raičeve ulice, drugim je bližnja pot iz Prešernove, bi zaljubljencev v najrazličnejše motorje. Motorji so zadnja leta ne le pri ros-mesto moralo še bolj paziti na svojo urejenost kot sicer.	no mladih, ampak tudi pri srednji generaciji vse bolj priljubljeni.

V nebo vpijoč je že dolgo problem lesenih grajskih stopnic, ki neosvetljene, kot so, ponujajo številne možnosti za veseljačenje. S prejšnjega petka na soboto, potem ko so se v šolah dogajale valete, so si jih mnogi izbrali za podaljšanje slovesa od osnovne šole. Za njimi je ostalo marsikaj: od steklenic, plastičnih kozarcev do kartonskih škatel in še kaj. Ob vso to šaro so se konec prejšnjega tedna, ko se je na ptujskem gradu marsikaj dogajalo (tradicio-
nalna poletna muzejska noč, 4. grajski vinski praznik in gala operni koncert v humanitarne namene ...) spotikali mnogi. Že Ptujčani so se prijemali za glave, kaj šele turisti. Človek kar ne more verjeti, da turistične točke oziroma poti niso bolj pod drobnogledom mestnih čistilcev; ker dosedanji naj ne bi bili opravljali dela kakovostno, so prišli drugi. Morda pa je to bil zgolj spodrsljaj, ker so jim prejšnji čistilci premalo vestno predali delo ali pa je mesto v
Foto: Črtomir Goznik
ihti predaje poslov, ki so občutno cenejši, ponovno izbralo slabo, ker jih ni še posebej opozorilo na kritične točke.
Ne glede na turiste se mora mesto takih onesnaževanj, čeprav se dogajajo redno, lotiti nemudoma. Sploh pa ne bi bilo slabo, če bi imeli telefonsko številko novih mestnih čistilcev, da bi jih občani lahko sami opozorili na takšne ali podobne primere, če že ni klica iz ptujske Mestne hiše.
MG
Atrakcij zares ni manjkalo.
Na zabavo v Ormož so motoriste povabili z udomačenim geslom - Pridi v miru ali pa ostani doma. In vabilu se je odzvalo lepo število motoristov. Prireditev je trajala tri dni in se je odvijala na Krče-vini, kjer je bila tudi možnost prenočitve v šotoru. V petek zvečer je bilo po oceni predsednika kluba Mirana To-polovca zbranih okrog 150 motorjev, v soboto pa skupaj okrog 400. Vsako srečanje se prične s promenadno vožnjo,
ki s svojo hrupnostjo in lepoto jeklenih konjičkov pleni poglede krajanov v krajih, skozi katere se pripeljejo. Letos jih je pot vodila s Krče-vine, kjer so bili utaborjeni, preko Vinskega Vrha in Tem-narja do Koga in Središča ob Dravi. Tam so obiskali oljarno, kjer jih je čakala domača malica. Pot so okrepčani nadaljevali po glavni cesti do Ormoža. Ustavili so se pred trgovskim centrom Spar, kjer so pripravili motoristični
program, ki je pritegnil številne radovedneže. Domačini in gostje so prikazali različne akrobatske točke z motorji in štirikolesniki.
Vsak večer se je zaključil z obilo glasbe, druženja, zabave in že tradicionalnim strip-tizom. Srečanja so se udeležili motoristi iz vseh koncev Slovenije in Dalmacije. Srečanje se je končalo v nedeljo zjutraj z zaključnim zajtrkom.
vki
\MAK-A TOtf
Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji!
Letališče Moškanjci pri Ptuju > > > 8. september 2007
S kolesa pa hop v bazen!
Vsi, ki boste z nami kolesarili na 5. Poli maratonu, imate s plačano prijavnino 7., 8. in 9. septembra prost vstop v zunanje bazene Term Ptuj!
Odkolesari še na:
www.polimaraton.si
Zavrč • Obsežna, a kratka 6. seja sveta
Za prepoznavno in zgodovinsko pogojeno ime pokrajine
Čeprav so svetniki občine Zavrč na 6. redni seji na predlog župana Mirana Vuka sklepali o 12 točkah, so bili izredno konstruktivni in ekspeditivni, saj so z njimi in še nekaj dodatnimi pomembnimi predlogi opravili v dobrih dveh urah. Kaj so menili o prodaji počitniškega doma v Biogradu in kaj o imenu pokrajine, v okviru katere se vidijo?
Po uvodnem delu so prisluhnili svetnici Marti Bo-silj, ki jih je seznanila z vsebino kolegija županov Spodnjega Podravja; ta je bil nedavno tega v Dornavi. V zvezi s tem se završki svetniki niso strinjali s predlagano višino cene za prodajo počitniškega objekta Biograd na morju, saj so menili da bi morali zanj zaradi turistične pomembnosti in bližine morja iztržiti veliko več.
Po krajši obrazložitvi referentke občinske uprave Danice Bratuša so na predlog župana Mirana Vuka soglašali s predlaganimi spremembami pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta in drugih občinskih organov. Kot smo lahko slišali, gre le za novo določitev plačilnih razredov oziroma za uskladitev z zakonskimi določbami. Odbor za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je vsebino sprememb podrobneje preučil, je menil, da ne gre za nikakršno povečavo sredstev, ampak le za notranjo prerazporeditev, zato je predlagal, da predlagane spremembe sprejmejo po skrajšanem postopku. To so tudi storili.
Za razliko od nekaterih drugih občinskih svetov so razmeroma malo razprave namenili predlaganemu osnutku pravilnika odloka o varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami, saj so po besedah podžupana Petra Vesenjaka in referentke Danice Bratuša to področje imeli v občini Zavrč že do sedaj dobro urejeno in naravnano tako, da je lahko župan v primeru kakršnekoli naravne ali druge nesreče ukrepal tako, kot je zapisano v novem zakonu, predvsem pa hitro in dovolj učinkovito. Tudi s financiranjem gasilstva v občini niso imeli do sedaj nobenih težav, zato so se s predlaganimi spremembami strinjali, ob tem pa sklenili, da bodo z vsebino seznanili tudi gasilska društva na območju občine.
Kdo bo gradil dom upokojencev in stanovanjske hiše
V nadaljevanju so brez posebne razprave in pripomb soglašali s predlaganimi spremembami odlokov o ustanovitvi javnih zavodov Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka in Glasbena šola Karol Pahor v Ptuju.
Po krajši obrazložitvi strokovne sodelavke občinske uprave in župana Mirana Vuka so soglašali s pobudo in priporočilom občine Zavrč k spremembi prostorskega plana. Podjetje Paam Invest oziroma njegov lastnik Robert Furjan je namreč dalo pobudo za spremembo pros-
Foto: M. Ozmec
Završki župan Miran Vuk: „Ves svet ve, kje je Štajerska, za Spodnje Podravje pa nihče!"
torskega plana, saj imajo namen, da bi na prostoru, kjer je sedaj opuščena hmeljska sušilnica, zgradili dom upokojencev z okoli 170 ležišči, v drugem delu zemljišča, velikega 4,4 ha, pa želijo zgraditi okoli 55 vrstnih hišic. V razpravi so ugotovili, da ta predlog sovpada z že sprejetimi občinskimi načrti, ter menili, da ni nobenih ovir, da se s predlaganimi spremembami prostorskega plana ne bi strinjali.
Ko so razpravljali o predlogu območij in imen pokrajin v Sloveniji, so se sicer strinjali, da naj bi občina Zavrč teritorialno sodila v območje pokrajine Spodnje Podravje, niso pa se strinjali z imenom te pokrajine, ki bi po mnenju župana Mirana Vuka moralo biti bolj evropsko oziroma zgodovinsko pogojeno in
prepoznavno v svetu. „Ves svet ve, kje je Štajerska, ve, kaj pomeni Stiria, za Spodnje Podravje pa po mojem ni še nihče slišal!" je menil Vuk. S tem stališčem bodo v 60 dneh, kot je zapisano v predlogu vlade, seznanili tudi predlagatelja.
Sodelovali na dveh mednarodnih
razpisih
Po predstavitvi njune vsebine so završki svetniki soglašali s predlogom uprave, da se občina priglasi na dva pomembna mednarodna razpisa, in sicer na razpis za neposredne regionalne vzpodbude ter na razpis za razvoj obmejnih območij s Hrvaško. V okviru razpisa za neposredne regionalne
vzpodbude se bodo prijavili z izgradnjo kanalizacijskega sistema, ki naj bi po sedanjih izračunih veljala okoli 637.220 evrov, pri čemer naj bi občina Zavrč zagotovila okoli 200.000 evrov lastnih sredstev, kanalizacijski sistem pa naj bi predvidoma gradili do leta 2009. V okviru razpisa za gradnjo cest na obmejnem območju pa naj bi se občina Zavrč prijavila za gradnjo odseka ceste na Korenjak, ki naj bi veljal okoli 338.400 evrov. Gradnjo naj bi pričeli že prihodnje leto, s tem pa naj bi zagotovili pristop do turističnega naselja Dve lipi v naselju Korenjak. V zvezi s tem so sprejeli predlog za prekategorizacijo občinskih cest, po katerem naj bi cesto na Korenjak iz dosedanje javne poti prekategorizirali v lokalno cesto. V okviru omenjenega razpisa pa se bodo prijavili tudi s preplastitvijo lokalne ceste Zavrč-Turški Vrh (do Martina), ki naj bi veljala okoli 250.000 evrov.
Na predlog odbora za družbene dejavnosti so v svet Javnega zavoda Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturno dejavnost - območno izpostavo Ptuj soglasno imenovali Terezijo Majcenovič.
Ko so razpravljali o letošnjem praznovanju občinskega praznika, so med drugim sklenili, da bo osrednja slovesnost tokrat v soboto, 11. avgusta. Pred tem naj bi se
sredi julija sestali še enkrat in potrdili program praznovanja, ki ga bo izdelala tričlanska komisija za praznovanje v sestavi Marta Bosilj, Peter Vesenjak in Dušan Rojko. Skupaj z odborom za družbene dejavnosti naj bi tudi letos povabili k sodelovanju vsa društva in organizacije v občini, saj želijo, da bi bilo praznovanje čimbolj množično, kvalitetno in dobro obiskano. Med sklepi in predlogi so soglašali s predlogom za ureditev širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij; gre za projekt, v katerega se vključujejo vse haloške občine, zato bo treba izdelati poseben načrt. Soglašali so tudi s predlogom, da po skrajšanem postopku sprejmejo rebalans letošnjega občinskega proračuna. Po zagotovilu računovodkinje Darinke Ivančič naj bi šlo le za manjšo spremembo zaradi sredstev, ki jih je občina naknadno pridobila na razpisih, tako da naj bi bili letošnji občinski prihodki 1.415.540 evrov, odhodki pa 1.380.329 evrov.
Sprejeli so tudi predlagani osnutek pravilnika o vrednotenju športnih programov v občini ter se seznanili z vsebino skorajšnje skupščine Komunalnega podjetja Ptuj, na kateri jih je s stališča občine Zavrč zagovarjal podžupan Peter Vesenjak.
M. Ozmec
Trnovska vas • Osma redna seja
Občina plačuje zavarovanja tudi tistim, ki ne želijo delati
Osrednja točka 8. redne seje Občinskega sveta občine Trnovska vas, ki je potekala v torek, 12. junija, je bil projekt Bolfenška turistična pot. Gre za raziskovalno nalogo učencev OŠ Trnovska vas, ki bo lahko imela zelo pomembno vlogo za celotno občino, predvsem pa za njeno turistično ponudbo.
Seja se je začela s predstavitvijo omenjenega projekta, zato sta se te zraven svetnikov, občinske uprave in župana Alojza Benka, udeležila tudi predstavnika šole, ravnateljica podružnične šole Trnovka vas Angelca Fras in učitelj Aleš Mardetko, mentor učencev, ki so izdelali raziskovalno nalogo o Bolfenški turistični poti. Prve tri točke so se v celoti navezovale na ta projekt. Svetniki so sprejeli sklep, da nagradijo devet učencev, ki so izdelali omenjeno raziskovalno nalogo, tako, da jim občina kupi karte za kopanje v ptujskih Termah, vzgojno-izobraževal-nemu zavodu pa bodo nakazali dodatnih 100 evrov za pomoč pri nadaljnji izpeljavi projekta. Tako svetniki kot župan so izrazili čestitke vodji projekta Mardetku in učencem, ki so nalogo izdelali. Pri tem je svetnik Mitja Sušnik izpostavil, da bi bilo pametno, če bi občina v bodoče v proračunu namensko predvidela kakšno postavko za takšne nagrade.
Pri četrti točki so svetniki
obravnavali Sklep o predlogu območij pokrajin v Sloveniji, pri čemer je Manfred Jakop predlagal, da se del, kamor sodi občina Trnovska vas, ne bi imenoval Spodnje Podravje, temveč Vzhodna Štajerska. Benko je izrazil strinjanje s predlogom in dodal, da ga bodo posredovali na pristojno ustanovo.
Zelo na kratko so obravnavali tudi poročilo Nadzornega odbora pri pregledu zaključnega računa proračuna občine za leto 2006. Predsednica odbora Tina Vertič je predstavila poročilo, največ vprašanj pa je bilo povezanih s terjatvami, ki jih ima do Trnovske vasi občina Destr-nik že od leta 1999. Destrniška občina je namreč takrat vodila finance za Trnovsko vas, pripadajočega dela dohodnine iz leta 1999, ki je znašal 1.250.900 tolarjev, pa ji Destrnik še do danes ni nakazal. Benko je poudaril, da se je o tem s predstavniki občine Destrnik že pogovarjal ter da pri njih dolga nimajo zabeleženega. Pojasnil pa je, da bo te dni obiskal destrniškega
župana Franca Pukšiča in se z njim poskusil dogovoriti o čim prejšnji poravnavi dolga.
Na seji so svetniki bili seznanjeni tudi s prošnjo za podaljšanje koncesije za nego in patro-nažo na domu. Martini Ganza Žele, ki že 14 let opravlja to delo v občini Trnovska vas, so koncesijo podaljšali za pet let.
Pod osmo točko so obravnavali vlogo za sodelovanje in sofinanciranje Centra za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS). Svetniki se niso odločili za sofinanciranje, prav tako pa zaenkrat niso želeli s CIPS-om podpisati pogodbe o sodelovanju. Pri tej točki je župan izpostavil problematiko obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga brezposelnim plačuje občina. Dodal je, da je del občanov takšnih, ki so brezposelni in jim občina plačuje zavarovanje, niso pa prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve. »Čas je, da naredimo čistko,« je še pri tem dodal Benko.
Na osmi redni seji pa so obravnavali tudi vlogo za izdajo
soglasja za asfaltiranje dela občinske ceste, ki sta ga Branko in Valentina Golob želela asfaltirati na svoje stroške. Sprejet je bil sklep, da se to dopusti le v pri-
meru, da lastnika prej odkupita ta del občinske lastnine in da asfaltirata sočasno z asfaltiranjem ostale občinske ceste.
Dženana Bečirovič
garažna vrata po meri vaše hiše
panela
Panela d.o.o.
Šmartinska218c 1260 Ljubljana Polje tel.: 02/741 10 20 fax: 02/741 10 21 pošta: panela@panela.s¡ www.panela.sl
PE Štajerska - Ormož 041 425 228
Debelina izolacije 40 mm (linijski ali kasetni motiv)
BROjČRAIVl PRIREDITEV
|	-^jCTJ
l©[K®ajQ®[? 'lJtl GgcsmGst? PGmjf;^
Ormoška cesta 3Q,
ODPRTO OD:
ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20.00 ure nedelja:	od 8.00 do 13-00 ure
prazniki:	25. junij zaprto!
Pfetek, 22. junij, ob 18.00 uri
uhuhu, počitnice so tu!
Kako je bilo v šolskih klopeh in kaj smo počeli med šolskim letom, bo ob obilici sladoleda, sonca, ' to de in zabave kmalu le še spomin. Za uvod v ' brezskrbne poletne dni Vas vabimo, da se udeležite I nagradnega kviza >>iutri pritki<<, za zabavo pa j
bodo poskrbeli ' glasbeni gostja
I skupina SKUTER
ti ' t
717 -iin ÍWÍ t" 1
Sobota, 23. junij, od 9.00 do 12.00 ure
» Dober dan, zdravje!
l sladkorja, holesteroli 1
Sobota, 23. junij, ob 10.00 uri
Brendi in Korado
Mali oglasi
STORITVE
35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bez-jak.si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@ siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV, video-, radioapara-tov, servisiranje PC računalnikov. servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič s.p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
A
TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
MS
AVTOSERVIS, avtoličarstvo, avtokleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, dela izvajamo za vse zavarovalnice, Miroslav Slodnjak, s. p., Dornava 24, 041 755 253.
FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
KMETIJSTVO
r
PO KONKUREČNIH cenah odkupujemo večjo količino ječmena in pšenice ob žetvi. Polje dom, d. o. o., Zagrebška cesta 74, Ptuj, tel. 041 667 325.
PRODAM kumare za vlaganje na domu, cena po dogovoru. Tel. 051 359 076.
PRODAM luščeno koruzo in ječmen. Tel. 031 257 514.
KUPIJO bikce simentalce, stare od 10 do 14 dni. Ponudbe na telefon 031 819 927.
PRODAM mešana drva. Cena 30 za m3. Tel. 031 848 466.
PRODAM bukova drva z dostavo. Telefon 041 723 957.
NEPREMIČNINE
V	OKOLICI Kidričevega prodamo 1,50 ha zemljišča za staro kmečko hišo (travnik, njiva, ribnik, asfalt). Tel. 051 262 504.
UREJENO hišo na lepi lokaciji v Do-brovcih ugodno prodam. Tel. 040 906 643.
V	LOČKEM VRHU pri Destrniku prodam starejšo hišo, primerno za vikend ali nadomestno gradnjo, z vinogradom. Tel. 031 691 488.
KUPIMO stanovanje do 65 m2 na Ptuju ali okolici. Tel. 031 812 674.
INSA^ nepremičnine
EUROPARK Maribor
tel.: 02/33 05 800, 041/61 71 69, 040/66 33 00
PRODAMO samost. hišo na Ptuju, v izmeri 133 m2, zemljišče obsega 220 m2,
etažnost P+M, leta 2002 v celoti lepo obnovljena, vpisana v ZK, bremen prosto, £ENA: 100.000 EUR (23.964 mio SIT), ID: 1196 UlUlUJi
DOM IN STANOVANJE
VIR PRI ZADRU apartmaji za najem (novi), 30 m do plaže, vsi apartmaji imajo pogled na morje. Inf. 031 555 286, rezerv. 00385 9921 56072, 00385 335 63 091.
V	NAJEM oddam apartmaje v Put Pasi-ka 9, Supetar na otoku Brač. Tel. 00385 21 630 349, 00385 91 760 94 78, www.apartmanivuskovic.com; e-mail: lada,vuskovic@inet.hr.
V	NAJEM oddamo večje stanovanje na Ptuju. Tel. 041 730 818.
NAJAMEM enoinpolsobno do dvosobno stanovanje na Ptuju. Telefon 051 248 058.
DELO
VOZNIKA C in E-kategorije, špedicija, zahodna Evropa, zaposlimo. Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 040 971 899.
RAZNO
PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33.
PRODAM traktor MF Ferguson 115 konjev. letnik 96, s 4700 delovnih urami. Tel. 041 767 760.
PRODAM bukova drva, metrska, kala-na, možnost dostave. Tel. 02 740 80 17 ali 041 312 621.
PRODAJAMO kakovostne višnje, Štefan Gačnik, Bodkovci 11 a, tel. 041 206 444.
PRODAM sedem mesecev brejo mlado kravo. Tel. 763 2371.
PRODAM suho krmo v balah. Tel. 031 629 259.
VIŠNJE LAHKO dobite ali si jih sami na-berete pri Lešnik, Klepova ul. 12, Ptuj. Tel. 02 748 14 03 ali 041 723 945.
PRODAMO dve telički simentalki, težki okrog 130 kg. Tel. 719 80 13 ali 041 297 279.
Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
ZNAMKA
LETNIK
CENA
BARVA
AUDI A-4 AVANT 1,9 TDI BMW SERIJA 3 COUPE: 318 CI XENON BMW SERIJA 3 TOURING: 318 D FIAT PUNTO GRANDE 1,3 MULTI JET KIA CARNIVAL 2,9 CRD LANCIA ZETA 2,0 T
MERCEDES COUPE CLK 230 KOMPRESOR
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI
PEUGEOT 206 1,1
RENAULT TWINGO 1,2
SEAT LEON 1,4
SEAT LEON 1,4
SEAT TOLEDO 1,9 TDI
ŠKODA OCTAVIA COMBI 2,0 I 4X4
TOYOTA RAV-4 1,8
2002 2000
2006 2005
2002 2000 2000 200! 2003 2002
1.900.00 1.300.00 2.400>00 0.900>00
3.
11.250>00 5.595>00 2.990>00 5.900>00 6.595>00 9.490>00
2001 12.400>00
2.851.716 2.707.932 2.971.536 2.612.076 4.145.772 766.848 2.755.860 2.695.950 1.340.786 716.524 1.413.876 1.580.426 2.274.184 2.084.868 2.971.536
T. MODRA SIVA
KOV. T. MODRA KOV. T. MODRA ČRNA
KOV. B. RDEČA KOV. MODRA RDEČA
KOV. SREBRNA
BELA KOV. KOV. SIVA S. MODRA KOV. ZLATA
Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640
Avle
ODKUP, PRODAJA MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA
LETNIK CENA
BARVA
AUDI A3 TDI	2003	11.900,00
BW 525 TDS LIMUZINA	2000	9.300,00
CITROEN C4 2,0 HDI EXCLUSIVE	2006	15.990,00
FIAT PUNTO 1,2 SX	2000	3.290,00
FORD FOCUS 1,4 LIMUZINA	2003	7.690,00
FORD FOCUS 1,8 TDDI	2004 8.350,00
OPEL MERIVA 1,7 CDTI	2005	9.990,00
PEUGEOT 206 1,6 I	2002	6.100,00
PEUGEOT 307 1,6 HDI XS	2005	11.260,00
PEUGEOT 406 1,8 I	1999	4.390,00
RENAULT VEL SATIS 2,2 DCI EXPRESSIO 2005	14.400,00
ŠKODA OCTAVIA 2,0 KARAVAN	2002	6.750,00
VOLVO S40 2,0 T	1999	4.980,00
VW LUPO 1,0	1999	3.190,00
VW PASSAT 1,9 TD KARAVAN	2001	8.990,00
Na zalogi preko 40 vozil.
2.875.680 2.228.652 3.831.843 788.415 1.842.831 2.000.994 2.394.004 1.461.804 2.698.346 1.052.019 3.450.016 1.617.570 1.270.092 764.451 2.228.652
KOV. SIVA KOV. M. SIVA KOV. B. RDEČA KOV. ZLATA SREBRNA BELA
KOV. MODRA KOV. MODRA KOV. SIVO MODRA BELA SREBRNA BELA SREBRNA KOV. ZELENA MODRA
Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640
MIKROGRAT, d. o. o iz Dornave 83 c zaposli več fizični delavcev, -k. Izobrazba ni pomembna. Infor. na tel. 041 338 429.
Iščemo keramičarja za polaganje keramike 21 m2 - terasa. Tel. 031 812 674.
PRIDEM pomagat starejšim ljudem na domu v dopoldanskem času na Ptuju ali okolici. Tel. 031 207 836.
SLIKOPLESKARJA ali delavca za pomoč pri izvedbi fasad iz stiroporja takoj zaposlim. Jože Voglar, s. p. Zabovci 98, Markovci, tel. 041 226 204.
RAZPISUJEMO prosto delovno mesto administrativne tajnice. Prijave: Nav-tika Čarter, d. o. o., Bevkova 3, 2250 Ptuj, tel: 02 780 11 50.
flllHilillM JiMiBllfj
{02/2280110
SoliS d.<
Razlagova 24, Maribor
3
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
m
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: O51 626 O75, O41 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
UGODNO prodam kuhinjske elemente in štedilnik. Informacije na tel. 041 847 045.
ŽELEZNA garažna vrata 2,50 x 2,2, m poceni prodam. Tel. 629 13 42.

KREDITI!
D0 8 LET za vse zap. ter upokojence do 50 % obremenitve doh., stare obveznosti
niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila, ter leasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
ARN US
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE v«é vrst
Ivan Arnuš ..p.
(UJP®»»®!
Da?lLÄ<sM (KafflaWDBJD
■ možnost tudi za pokojnino nižje od 290 eur
-	sami si Izberete datum plačevanja
-	minimalna potrebna dokumentacija
-	odobritev hitra in enostavna
Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02 788 54 17, Fax: 02 788 54 18, GSM: 041 390 576
»»PIM
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor Telefon: 02/252 46 45
I361CONT C
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 BO, www.belcont.si
Priporočamo se s svojimi izdelki in storitvami:
NAŠA IZVEDBA ■ VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA

priznanje za najboljše dosežke v gradbeništvu:
poslovna skupina
ZAMONTAŽO PVC l^^f OKEN IN VRAT IL-lJ ZA PROIZVODNJO
r okna	r
r vrata	r
r garažna vrata	r r industrijska vrata
senčila zimski vrtovi izolacijske steklene fasade
DANA BESEDA OBVEZUJE
Prireditvenik
Petek, 22. junij
9.00 Lovrenc na Dravskem polju, turnir v vrtnem kegljanju 11.00 Kidričevo, na pokopališču pred kapelo, razstava »Oj fant, kaj pa zdaj?«, vojaška taborišča in rezervne bolnišnice v Strnišču med letom 1915 in 1918 12.00 Ptuj, Mestna hiša, galerija Magistrat, otvoritev likovne razstave »Tretja pokrajina« avtorice Marike Vicari 15.00 Kidričevo, turnir v tenisu
18.30 Maribor, festival Lent, Čarovnica Hillary gre v opero 19.00 Gorišnica, v kulturni dvorani, proslava ob dnevu državnosti 20.00 Ormož, poročna dvorana gradu, spomladanski koncert mlade klasične kitaristke Sanje Plohl
Sobota, 23. junij
9.00 Kidričevo, restavracija Pan, razstava ročnih del
10.00 Ptuj, pred knjigarno, bralna terasa, gostja bralne terase Miša Pušenjak
10.00 Kidričevo, kolesarski maraton
10.00 Kidričevo, pred restavracijo Pan, promenadni koncert Pihalnega orkestra
Talum Kidričevo 14.00 Cirkovce, praznovanje 120-letnice PGD Jablane 15.00 Kidričevo, turnir v tenisu
16.00 Slovenska Bistrica, notranje dvorišče gradu, koncert lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije
17.00 Ptuj, na gradu pri bivši konjušnici razstava skulptur iz železa, delo kolumbijskega kiparja Edgardo Carmona Vergara 17.00 Podlehnik, v večnamenski športni dvorani, dobrodelni koncert, zbrana sredstva bodo namenili otrokom iz socialno šibkih družin 20.00 Ptuj, v minoritskem samostanu, koncert orkestra Slovenske filharmonije, dirigiral bo George Pehlivanian, solistka Sabina Cvilak - sopran, v primeru slabega vremena bo koncert v cerkvi sv. Petra in Pavla 20.00 Miklavž pri Ormožu, v dvorani, svečanost s podelitvijo priznanj in kulturnim
programom v počastitev krajevnega praznika Miklavž pri Ormožu 21.30 Miklavž pri Ormožu, na igrišču, kresovanje s kulturnim programom ob krajevnem prazniku
22.00 Maribor, festival Lent, gledališka predstava Micka
Nedelja, 24. junij
9.00 Kidričevo, restavracija Pan, razstava ročnih del
10.00 Ptuj, Mestni trg pred mestno hišo, pričetek teka partnerskih mest
11.00 Cerkvenjak, v kulturnem domu, osrednja proslava ob 9. občinskem prazniku
občine Cerkvenjak 13.00 Miklavž pri Ormožu, kolesarjenje po krajevni skupnosti 14.00 Pobrežje, v športnem parku, Igre brez meja 2007 15.00 Cirkovce, v dvorani, osrednja prireditev ob 10. občinskem prazniku občine
Kidričevo in dnevu državnosti 15.00 Ljutomer, hipodrom, kasaške dirke
15.15 Grajena, šotor pri OŠ Grajena, 11. dan gasilcev OGZ Ptuj, 50 let PGD Grajena,
predaja novega gasilskega vozila 18.00 Miklavž pri Ormožu, vaške igre med naselji KS Miklavž pri Ormožu 18.30 Maribor, festival Lent, Pika, avtorski projekt Mojce Simonič 19.00 Ptuj, na Mestnem trgu, osrednja slovesnost ob dnevu državnosti RS 20.00 Žetale, v prosvetni dvorani, proslava ob dnevu državnosti 20.15 Ptuj, pred Mestno hišo, koncert ptujskega Big Banda 22.00 Maribor, festival Lent, Za nacionalni interes, predstava Toneta Partljiča
Ponedeljek, 25. junij
9.00 do 10.00 Sveti Andraž, zbiranje pred cerkvijo, popotovanje s kolesi in avtobusom po zgodovinsko, turistični poti domačega kraja Sveti Andraž, če se boste peljali z avtobusom se prijavite do sobote, 23. junija, na telefon 757 20 31 10.00 Cerkvenjak, s kolesom po mejah občine 21.30 Maribor, glavni oder na Lentu, koncert The 50's Show
TV Ptuj
Petek ob 18. uri, ponovitev ob 20. uri, in v sredo, 20. junija ob 12. uri. Turistična destinacijska borza, regijski posvet o izobraževanju, Tradicionalne poletne bralne terase, koncert skupine Katalena, šport: kajak in kanu. Reportaža o delu gasilcev
Kino Ptuj
22., 23. in 24. junij, ob 19.30 Art program: Šutka - dokumentarni. Ob 21.00 Glasniki zla - grozljivka.
Kolosej Maribor
Petek, 22. junij, ob 16.50, 19.10, 21.30 in 23.50 Disturbia. Ob 16.20, 19.00, 21.40 in 00.15 Oceanovih 13. Ob 20.40 in 22.50 Ponudba. Ob 17.00, 19.30 in 22.00 Hannibal: Rojstvo zla. Ob 16.30 in 18.40 Moj Hitler. Ob 16.10, 18.20, 20.30 in 22.40 Šola za barabe. Ob 16.40, 18.50, 21.00 in 23.10 Shrek Tretji, podnapisi. Ob 16.00, 18.00, 18.10, 20.20 in 22.30 Shrek Tretji, sinhroniziran. Ob 18.45 Zadnji poljub. Ob 21.10 Zodiak. Ob 15.10, 18.30, 20.00 in 21.50 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 16.45 Drkajva skupaj. Ob 20.00 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 16.00 in 18.00 Shrek Tretji, sinhroniziran.
Sobota, 23. junij, ob 12.00, 14.20, 16.50, 19.10, 21.30 in 23.50 Disturbia. Ob 13.40,
16.20, 19.00, 21.40 in 00.15 Oceanovih 13. Ob 20.40 in 22.50 Ponudba. Ob 14.10, 17.00, 19.30 in 22.00 Hannibal: Rojstvo zla. Ob 14.00, 16.30 in 18.40 Moj Hitler. Ob 13.30, 16.10, 18.20, 20.30 in 22.40 Šola za barabe. Ob 12.20, 14.30, 16.40, 18.50, 21.00 in 23.10 Shrek Tretji, podnapisi. Ob 11.40, 12.00, 13.50, 14.00, 16.00, 18.00, 18.10, 20.20 in 22.30 Shrek Tretji, sinhroniziran. Ob 18.45 Zadnji poljub. Ob 2110 Zodiak. Ob 11.50, 1510, 18.30, 20.00 in 21.50 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 12.45, 14.45 in 16.45 Drkajva skupaj. Ob 20.00 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 12.00, 14.00, 16.00 in 18.00 Shrek Tretji, sinhroniziran.
Nedelja, 24. junij, 12.00, 14.20, 16.50, 19.10, 21.30 in 23.50 Disturbia. Ob 13.40, 16.20, 19.00, 21.40 in 00.15 Oceanovih 13. Ob 20.40 in 22.50 Ponudba. Ob 1410, 17.00, 19.30 in 22.00 Hannibal: Rojstvo zla. Ob 14.00, 16.30 in 18.40 Moj Hitler. Ob 13.30, 1610, 18.20, 20.30 in 22.40 Šola za barabe. Ob 12.20, 14.30, 16.40, 18.50, 21.00 in 23.10 Shrek Tretji, podnapisi. Ob 11.40, 12.00, 13.50, 14.00, 16.00, 18.00, 18.10, 20.20 in 22.30 Shrek Tretji, sinhroniziran. Ob 18.45 Zadnji poljub. Ob 2110 Zodiak. Ob 11.50, 1510, 18.30, 20.00 in 21.50 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 12.45, 14.45 in 16.45 Drkajva skupaj. Ob 20.00 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 12.00, 14.00, 16.00 in 18.00 Shrek Tretji, sinhroniziran.
Ponedeljek, 25. junij, ob 12.00, 14.20, 16.50, 19.10 in 21.30 Disturbia. Ob 13.40, 16.20,
19.00 in 21.40 Oceanovih 13. Ob 20.40 Ponudba. Ob 14.10, 17.00, 19.30 in 22.00 Hannibal: Rojstvo zla. Ob 14.00, 16.30 in 18.40 Moj Hitler. Ob 13.30, 1610, 18.20 in 20.30 Šola za barabe. Ob 12.20, 14.30, 16.40, 18.50 in 21.00 Shrek tretji, podnapisi. Ob 11.40, 13.50, 16.00, 18.00, 18.10 in 20.20 Shrek Tretji, sinhroniziran. Ob 18.45 Zadnji poljub. Ob 21.10 Zodiak. Ob 11.50, 15.10, 18.30, 20.00 in 21.50 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 12.45, 14.45 in 16.45 Drkajva skupaj. Ob 20.00 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 16.00 in 18.00 Shrek Tretji, sinhroniziran.
KAKOVOST JE PRVA
EUR
SIT
€
SIT
PTUJSKA TELEVIZIJA	T V
TV spored
Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00
Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00
Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00
PTUJSKIPOSTPESIMISTI
U>glasl
glasbeni poleti
orkestri
solistka
SABINA C VIL AK - sopran
23. junij 2007, 20.00
minoritski samostan ptuj
B. SMETANA Ch. GOUNOD Ch. GOUNOD G. PUCCINI B. SMETANA M. MIHEVC A. DVORAK G. PUCCINI A. HACATURJAN G. GERSHWIN
Prodana nevesta, Uveftura
Faust, arija Margarete"iz 3. dejanja ^^^^
Faust, Les Troyens-- baletn&glaiha^^^
La Boheme, arija Mimiiz'l. dejlftja
Vltava
Baba Jaga
V srcu nemir - arija^iz 4. dejanja
Slovanski plesi, št. 8 in 10 Gianni Schicchi, arija Laurette Masquerade, Valse
Porgy and Bess, Summertime - arija Clare iz 1. dejanja
informacije in rezervacije vstopnic helena.mesko@gmail.com predprodaja vstopnic Hotel Mitra Ptuj, TIC Ptuj,
ic 16 EUR (predprodaja) 7 EUR (predprodaja študenti in dijaki - omejeno število vstopnic)
V primeru slabega vremena bo koncert v minoritski cerkvi SV. PETRA IN PAVLA na Ptuju.
Dobrodošli
v deželi nakupov
QLANDIA
Pridružite se nam v Qlandii na Ptuju, deželi prijetnih nakupov in privlačnih trgovin.
vabljeni na ogled prikaza rezbarjenja iz žlahtnega lesa najrazličnejših skulptur v petek, 22. junija, ob 16.00 uri.
t I s i
f !
Í
Najprimernejši cas za nakupovanje:
od ponedeljka do petka	9:00 - 21:00
sobota	8:00 - 21:00
nedelja	9:00 - 15:00
ponedeljek, 25. junij	ZAPRTO
V deželi nakupov Qlandia na Ptuju vas pričakuje 34 trgovin in lokalov:
Interspar, Hervis, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie markt, Mass, Tom Tailor, Bata, Tally Weijl, Bags & More, Bar Code, Benetton, Clark & Clark Kids, CONA Bomax, Cvetlicarna Roža, Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, Kljuci-kljucavnice Štiftar, Lekarna (Budina-Brstj e), Loterij a Slovenij e, Modni dodatki Limi, Mojdom, Office 1 Superstore, Optika Darja, Polzela prodajalna Vita, Restavracija Pasta More, Second Sun-Drugo sonce, Skiny, Sten Time, Tera RD, Zlatarstvo Tofant, Zootic, Ypsilon
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka
Letnik
Cena
KIA PRIDE WAGON 1,31	1999	479.280	2.000,00	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA BREAK 1,8	1999	836.344	3.490,00	KOV. SREBRNA
DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6	1999	766.848	3.200,00	KOV. MODRA
SEAT CORDOBA 1,6 SE	1998	620.668	2.590,00	KOV. ZELENA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI LIMUZINA	2001	1.926.706	8.040,00	KOV. B. RDEČA
FIAT MAREA 1,616V SX WEEKEND	1998	848.326	3.540,00	KOV. SIVA
SEAT IBIZA 1,4 MPI	1999	905.839	3.780,00	RDEČA
RENAULT KANGOO 1,4	1998	898.650	3.750,00	RDEČA
RENAULT MEGANE 1,9 DTI RXT BREAK	2000	1.234.146	5.150,00	MODRA
RENAULT CLIO 1,2 RL	1998	431.352	1.800,00	BELA
VOLKSWAGEN POLO 1,0	1998	644.632	2.690,00	BELA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI	2003	2.633.644	10.990,00	KOV. B. RDEČA
HYUNDAI ACCENT 1,5 GS	1999	500.848	2.090,00	RUMENA
DAEWOO LANOS 1,5	1999	500.848	2.090,00	BELA
FIAT BRAVA 1,6 SX	1995	517.622	2.160,00	KOV. SIVA
RENAULT TWINGO 1,2 16V	2001	956.164	3.990,00	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POLO 1,0	1999	738.091	3.080,00	ZELENA
SUZUKI WAGON R+	1998	776.434	3.240,00	KOV. PEŠČENA
VOLKSWAGEN POLO 60	1995	469.694	1.960,00	ZELENA
PEUGEOT 306 SR	1995	404.992	1.690,00	KOV. ZELENA
RENAULT MEGANE 1,4 ERL	1996	476.884	1.990,00	BELA
RENAULT TWINGO 1,2 BASE	1998	476.884	1.990,00	BELA
CITROEN XANTIA 1,8 ISXLIMUZ.	1998	812.380	3.390,00	BELA
NISSAN ALMERA 1,6 GX	1995	524.812	2.190,00	KOV. ZLATORUM.
Informativni preračun po fiksnem tečaju 239,640 = 1 EUR				
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 GSM: 041 670 434
•	MARKIZE
•	(TENDE)
•	ALU ŽALUZUE
•	ROLOJI
•	LAMELNE ZAVESE
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
- betonski pokrovi 0 30 - 0120 cm, po naročili do 0 200 cm -škarpniki, robniki, pohodne plošče,..,
Hliš Janez s.p.
Čarmanova ul. 4a, Ptuj Tel.: 746 28 31, GSM 041 683 108
www.tednik.si
<¡c

23. OB. - 14. 07. ** ** Z___
ORMOŠKO POLETJE2007
NA GRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU
datum ob uri PRIREDITEV vstopnina			
23. 06.	19.00	Hum pri Ormožu: MAŠA ZA DOMOVINO, KRESOVANJE	—
24. 06.	17.00 19.00 21.00	OTVORITEV RAZSTAVE UMETNOSTNA DEDIŠČINA NA OBMOČJU OBČINE ORMOŽ Z OKOLICO OD 12. DO IZTEKA 19. STOLETJA SVETI TOMAŽ POTUJE V EGIPT RAZSTAVA SKUPINSKIH SLIK 16. LIKOVNE KOLONIJE SVETI TOMAŽ PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN OTVORITEV ORMOŠKEGA POLETJA KONCERT ROČK SKUPINE DAN D	—
25. 06.	21.00	PRAZNIČNI KONCERT orkestra slovenske vojske s solisti	—
26. 06.	21.00	LETNI KONCERT dekliškega pevskega zbora gimnazije Ormož z gosti	—
27.06.	21.00	Kulturno društvo Simon Gregorčič Velika Nedelja: NAŠI TRIJE ANGELI, režija Bojan Maroševič	5 EUR
28. 06.	21.00	Folkart Lent 07: FOLKLORNA SKUPINA ORCE NIKOLOV SKOPJE - MAKEDONIJA	5 EUR
29.06.	21.00	KONCERT LJUDSKE GLASBE V SODOBNIH PRIREDBAH: Melita Osojnik z godci	5 EUR
30. 06.	19.00	Llutkovno gledališče Pika - Lenart: ZALJUBLJENI ŽABEC, lutkovna predstava, primerna za otroke od 4 do 9 let	—
01.07.	21.00	Plesni forum Celje: HOROSKOP - sodobna humorna plesna predstava	5 EUR
03. 07.	21.00	Letni kino: BABILON, ameriška drama, režija: Alejandro Gonzales Inarritu	5 EUR
04.07.	21.00	Letni kino: PARFUM, francosko - špansko - nemški triler, režija: Tom Tykwer	5 EUR
05. 07.	21.00	Letni kino: APOKALIPTO, ameriški zgodovinsko pustolovski spektakel; režija: Mel Gibson	5 EUR
06.07.	21.00	KONCERT PEVSKEGA ZBORA PERPETUUM JAZZILE Vokalni izbor jazza, popa in glasbenih instrumentov	5 EUR
07.07.	21.00	Petra Kolmanič in Nino Flisar: NE DOTIKAJ SE ME, literarna multimedijska predstava	5 EUR
08. 07.	21.00	SVETLOBE IN SENCE DIGITALNE FOTOGRAFIJE avtorja: Klavdija Kozel, Ciril Ambrož	5 EUR
09. 07.	19.00	Gledališče Moment: LUTKOVNA PREDSTAVA PRESTOPI, namenjena vsem otrokom od 9 do 99 let	—
10.07.	21.00	Dajmo stisnt teater: NEKEGA LEPEGA POPOLDNEVA, parodija na razvedrilno oddajo, režija: Sašo Rajakovič in Miha Brajnik	5 EUR
13.07. 21.00		Poletni ples z ANSAMBLOM LOJZETA SLAKA, koncert legendarnega mojstra z veliko ljudsko veselico	5 EUR
14.07.	21.00	FLAMENCO SPEKTAKEL IN VEČNO ZELENE SLOVENSKE POPEVKE: Elda Viler, Ana Dežman, Kio De Bonaldi, Nejc Panič	5 EUR
Prodaja vstopnic: Občina Ormož v pritličju na recepciji (vsak dan od 7. do 13. ure), tel.: 02 741 53 11 in enota Turistično informacijskega centra v gradu Ormož (vsak dan razen srede od 14. do 17. ure, v soboto in nedeljo od 10. do 16. ure), tel.: 02 741 53 56 ter 1 uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. Če bo deževalo, bodo vse prireditve v Domu kulture Ormož. www.slovenia.info/ormoz			
Na podlagi 295. člena Zakona o gospodarskih družbah in v skladu z 31. in 32. členom Statuta družbe pooblaščenke TALUM B, družba za upravljanje, d. d., Kidričevo, sklicujem
10. zasedanje skupščine
TALUM B, družba za upravljanje, d. d., Kidričevo,
ki bo dne 31. 7 .2007 s pričetkom ob 12.30, na sedežu družbe v Kidričevem, Tovarniška cesta 10 (velika sejna soba v I. nadstropju upravne zgradbe).
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev skupščine
2.	Imenovanje organov skupščine in dveh preštevalcev glasov
V skladu s 34. členom Statuta družbe opravlja funkcijo predsednice skupščine Jožica Peršoh in namestnika predsednice skupščine Milan Fajt, ki sta bila izvoljena na 1. zasedanju skupščine družbe. Predlog sklepa:
"Skupščina izvoli 2 preštevalca glasov."
3.	Seznanitev z letnim poročilom za poslovno leto 2006, seznanitev s poročilom Nadzornega sveta družbe po 282. členu ZGD-1
Predlog sklepa:
„Skupščina se seznani z letnim poročilom za poslovno leto 2006 in poročilom Nadzornega sveta družbe po 282. členu ZGD-1."
4.	Delitev bilančnega dobička in podelitev razrešnice Predlog sklepa:
"Za poslovno leto 2006 je ugotovljen bilančni dobiček v višini 17.742.717 SIT oz. 74.039,05 EUR. Bilančni dobiček se uporabi:
-	znesek 14.483.548,44 SIT oz. 60.442,56 EUR za izplačilo dividend v višini bruto 57,51 SIT oz. 0,24 EUR/1 delnico,
-	znesek 3.259.168,56 SIT oz. 13.596,49 EUR pa ostane nerazporejen.
Dividende se izplačajo delničarjem po zadnjem stanju e-delniške knjige v koledarskem mesecu zasedanja skupščine. Izplačilo se opravi v 90 dneh po zasedanju skupščine.
Znesek neizplačanih dividend se po preteku 3 let od dneva zasedanja skupščine prenese v druge rezerve iz dobička. Znesek neizplačanih dividend ugotovi direktor družbe, ki odloči o prenosu v druge rezerve po izteku zgoraj določenega obdobja." Predlog sklepa:
"Skupščina družbe v skladu z 294. členom ZGD-1, podeli razrešnico
-	članom Nadzornega sveta družbe ter
-	direktorici družbe
in s tem odobri in potrdi delo Nadzornega sveta in direktorice družbe v poslovnem letu 2006."
Delničarji morajo udeležbo na skupščini pisno prijaviti pri direktorici družbe najpozneje 3 dni pred dnevom zasedanja. Zasedanja skupščine se bo udeležil notar Andrej Šoemen iz Ptuja. Gradivo za odločanje na skupščini je na vpogled na sedežu družbe in se hrani pri direktorici družbe.
TALUM B, d. d., Kidričevo Direktorica družbe
Na Ptuju na dobri lokaciji prodamo ali
oddamo poslovne prostore v prvem nadstropju v izmeri 670,21 m2, primerne za različne dejavnosti. Nudimo možnost ugodnega financiranja.
FJHT
Prstec
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Oprema
T. MODRA KOV. SREBRNA MODRA T. MODRA KOV. SREBRNA T. SIVA ČRNA BELA ZLATAl
Letnik
Cena
1.100,00 1.350,00 á
2m00l
1990
1999
1996
2000 1997' 199 2002
05 2002
1994
1998
1999
1995
2000
1997 2000 2000
.900,00 11.200,00 3.990,00 2.500,00 2.462,00 2.600,00 1.490,00 3.150,00 3.000,00 1.210,00 5.600,00
¿LL
263.604 23.514 5.226 480 575.136 596.704 934.596 2.683.968 956.164 599.100 590.000 623.064 357.064 754.866 718.920 289.964 1.318.020
Nisem veselje, nisem trpljenje, niti več življenje, sem le še spomin samega sebe.
V SPOMIN
20. junija je minilo pet let na dan velike
žalosti,
Milica Kramberger
IZ ZG. VELOVLEKA 1
Hvala vsem, ki se je spominjate, prižigate sveče ali puščate rože.
Valentina, Monika in Tonček
SPOMIN
Franc Muhič Ivana Muhič
1913, umrl 1997	1921, umrla 1999
IZ MOŠKANJCEV14
Čeprav čas neutrudno beži, spomin na skupne dni še vedno v srcih živi in pogosto v žalosti oko zarosi.
Vsi vajini
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini vedno spremljajo človeka.
V SPOMIN
19. junija 2007 je minilo sedem let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Jožef Pažon
IZ PTUJA
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižgete svečko in prinesete cvetje.
Vsi njegovi
POSOJILA
TEL.: 02/252 77 01 GSM: 051/204 654
Gorfin d.o.o. PE Mlinska ul. 1, MARIBOR
Kranjska c. 4 Radovljica
KREDITI
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let) (tudi za OD nižji od 417 EUR oz.100.000 SIT)
* STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)
,: 051 804 324
kvalitetni izdelki narejeni na Ptuju
Rogozniška cesta 13, 2Z50 Ptuj
zaščitna oblačila rokavice obutev
UGODNA PONUDBA: bele t-shirt majice
GMG
etMONTd
&
o. o.
GRADB€NA
MEHANIZACIJA
€l€KTROMONTRŽR
ALEKSANDER GRBROVEC s.p.
IZVAJAMO: - izkope vseh vrst
-	preboje cestisc
-	polaganje infrastrukturnih vodov
-	javne razsvetljave
-	manjša asfalterska dela
ter vsa dela vezana na nizke gradnje.
ŽNIDARIČEV0 NABREŽJE 12, 2250 PTUJ, gmgelmont@siol.net, TEL.: 02 / 74818 90, GSM: 041648 255,031648 255, www.gmg-elmont.si
Samo nebo je večno ...
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi ljubeče mamice, ljubljene hčerke, drage sestre, svakinje in tete
Branke Vičar - Lučke
IZ PTUJA, ŠTRAFELOVA 26
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, njenim sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili globoko sočustvovanje z nami.
Posebna zahvala dr. Abasu Jokhadarju, bolnišnicama Ptuj in Maribor, g. župniku, govorniku ter podjetjema Mir in Komunala.
Hvala vsem, ki nam v najtežjih trenutkih stojite ob strani. V neutolažljivi žalosti: sin Uroš s Kornelio, mamica Lojzka ter sestri Olga in Stanka z družinama
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopajte in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, babice in prababice
Marije Klinc
IZ CIRKULAN 17
V bolečini je težko najti besede, s katerimi bi se iskreno zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje, sočustvovanje z nami, ko nam je bilo najbolj hudo.
Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, gospe Angeli za molitev, zastavonošu g. Galoviču ter nosilcu križa g. Janezu Klincu, govorniku g. Mirku Lesjaku. Hvala ge. Darinki Jurgec za vso nudeno pomoč ter pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma. Žalujoči: mož Jože, hčerka Kristina z družino, hčerka Marija z družino, sin Jožef z družino ter sin Marjan z družino
Zacvetela je lipa, vzvalovilo žito, se razprli cvetovi, zažarelo sonce ... Ihtavo je izbruhnilo poletje. Izmučen, strt, od vsega izčrpan si omahnil v globoko noč . Koprneča želja izpitega srca je poniknila v gluho temo.
SPOMIN
Prvega poletnega dne bo minilo dvajset let, kar nas je za vedno zapustil
Ivan Gabrovec
IZ SOVIČ 10
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Njegovi
Odkar utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pa pot nas vodi tja, kjer duša tvoja mir ima. Tam v tišini mirno spiš, a v naših srcih ti živiš.
V SPOMIN Milojki Leber
VAREJA 50 A
Tihi in samotni so nam postali dnevi od 21. junija 2006, ko smo ostali brez tebe, naša najdražja.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo ali prižgano svečko počastite spomin nanjo.
Njeni najdražji
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po tr. 0038549 372-605
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj (ob Mariborski e«ti),1el.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obročnega odplačila_
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
MERCEDESE200E KIA PRIDE 3V
RENAULT MEGANE COUPE 1,6 E LANCIA LYBRA 2,4 JTD KAR. FIAT MAREA WEEKEND 1,8 ELX DAIHATSU FEROZA EL FIAT PUNTO 1,2 SX 3V R KANGOO EXPRESS 4X4 1,9 DC 3V FIAT PUNTO SX 3V GOLF VARIANT 1,9 CLTDI KARAVAN LANCI Y 1,2 3V FORD FIESTA 1,3 ALFA ROMEO 145 RENAULT KANGOO 1,9 DIESEL 3V RENAULT LAGUNA 1,8 ALIZE KIA PRIDE 3V
OPEL ASTRA KARAVAN 2,0 DTI
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
ugodni prepisi nakup že z 10% pologom imate avto - potrebujete denar? Dobitek do 80% vrednosti vozila najugodnejši leasing
Ptuj • Nadaljevanje sojenja Bukviču za umor in Repcu za soudeležbo
Bukvič naj bi ubil Vukoviča za drogo
V sredo, 12. junija, se je nadaljevalo sojenje za umor Tomaža Vukoviča. Ponovno sta na zatožno klop sedla obtoženi Gorazd Bukvič in soobtoženi Peter Repec, ki še zmeraj vztrajata vsak pri svojem: Bukvič, da mu je Repec pomagal, ta pa, da z umorom nima nič. Med drugim sta na tokratni obravnavi pričala tudi Nadja Polajžer, dekle, s katerim je Repec živel v času, ko se je zgodil umor, in izvedenec psihiatrije dr. Slavko Ziherl, ki je podal svoje izvedeniško mnenje o Bukvičevem psihičnem stanju na dan umora.
■ V
Sojenje se je začelo s pričanjem izvedenca psihologije dr. Slavka Ziherla, ki je že v
preiskavi podal pisno mnenje o psihičnem stanju Bukviča na dan umora. Kot je nekajkrat pojasnil dr. Ziherl, je bil osnovni motiv Bukvičevega dejanja potreba po drogi. Izpostavil je, da je to bil motiv vse do trenutka streljanja ter da je to bilo nelogično dejanje, s katerim naj bi si Bukvič pridobil drogo. Ob tem je izpostavil, da droga za odvisnike predstavlja psiho-fi-zično odvisnost. Potrdil je, da je v času umora Bukvič imel absistenčno krizo, in povedal, da dopušča možnost, da je dejanje storil, ko je imel bistveno zmanjšano sposobnost obvladovanja.
Dr. Ziherl je na vprašanje okrožnega državnega tožilca Milana Birse, ali obstaja nevarnost, da bi Bukvič lahko v abstinenčni krizi dejanje ponovil, odgovoril, da je bilo Bukvi-čevo ravnanje glede na njegove osebnostne lastnosti presenetljivo. Povedal je tudi, da Bukvič ni kazal nagnjenosti k nasilnemu in agresivnemu vedenju. Dodal je, da bi teoretično to lahko ponovil, če bi ostal odvisen od drog, a da je nevarnost pred ponovitvijo dejanja glede na njegove osebnostne lastnosti manj verjetna.
Ziherl, ki je pričal dve uri in pol, je odgovarjal tudi na vprašanja o verodostojnosti Bukvičevega pričanja. Izrazil je mnenje, da je bil obtoženi v pripovedi, ki jo je podal njemu kot psihiatru z dolgoletnimi izkušnjami, iskren. Dodal je, da ga je s svojo pripovedjo Bukvič prepričal, a da njegova naloga ni ocenjevati iskrenosti. Povedal je tudi, da je primerjal pripo-
vedi, ki ju je dal Bukvič sodišču in njemu, ter da bistvenih razlik ni našel, v podrobnosti pa se ni spuščal.
Na vprašanje predsednice senata Katje Bojnec Kolarič, ali bi bil utemeljen ukrep obveznega zdravljenja odvisnosti za Bukviča, je Ziherl odgovoril pritrdilno.
Kar nekaj vprašanj tako s strani državnega okrožnega tožilstva kot obeh zagovornikov je bilo povezanih z absistenčno krizo, ki naj bi jo bil Bukvič doživljal v času umora. Ziherl je pojasnil, da absistenčna kriza lahko narašča ter da je njena stopnja odvisna od različnih dejavnikov, kot so količina odmerkov droge, ki jih je bil odvisnik vajen, psihične in fizične konstitucije posameznika ipd.
Na vprašanje Bukvičevega odvetnika Ivana Gorjupa, ali je bila kriza obtoženega v času umora tako visoka, da ni mislil na posledice ravnanja, je Ziherl pojasnil, da je po njegovem mnenju šlo za takšno stanje. Povedal je, da je bilo obtoženčevo dejanje posledica abstinenčne krize ter da je razumel, kaj počne, a mu za posledice ni bilo mar. »Glavni motiv je bil pridobiti drogo,« je še pojasnil Ziherl.
Čigava je kri na Repčevem brezrokavniku?
Po zelo izčrpnem pričanju dr. Slavka Ziherla je pred sodni senat stopil izvedenec foren-zične stroke iz Ljubljane Iztok Muster. Ta je pojasnil, da so pri nekaterih zaseženih predmetih našli madeže, za katere so ugotovili, da je kri. Kot je dejal, je bila na brezrokavniku Petra
Foto: Dženana Becirovic
Skrajno desno Gorazd Bukvič, drugi z leve Peter Repec
Foto: Dženana Becirovic
Dr. Slavko Ziherl
Repca najdena mešana biološka sled. Povedal je, da je poleg krvi Repca v tej sledi bila prisotna tudi biološka sled druge osebe. Repčevo sled so forenzi-ki namreč primerjali s profilom mešane biološke sledi, ki so jo našli na njegovem brezrokavniku. »Po profilu DNK smo ugotovili, da je zelo zelo verjetno, da je v mešani biološki sledi sled Repca in sled še najmanj ene osebe,« je dejal Muster. Ali je donor druge sledi, ki so jo našli, pokojni Tomaž Vukovič, niso mogli ugotoviti.
Izvedenec je še pojasnil, da se sled lahko s pranjem spremeni ter da na to vplivata intenzivnost in sredstva, ki so pri pranju uporabljena. »Določena sredstva popolnoma uniči-jo biološke sledi,« je še dodal Muster. Na vprašanje Repčeve zagovornice Slavke Junger Gra-brovec, ali bi pranje uničilo obe sledi, je Muster odgovoril, da ni nujno tako ter da je to odvisno od intenzivnosti sledi v prvotnem stanju. »Pranje vpliva na vse sledi enako, ampak so na primer sledi sline manj obstojne kot krvi pri enaki količini. Treba je upoštevati intenzivnost tkiva,« je pojasnil izvedenec. Dodal je tudi, da ne vedo, ali je bila sled obdelana s pranjem ali ne, in da časa nastanka sledi ni mogel določiti. Na koncu pričanja je še izpostavil, da sled, ki so jo našli na Repčevem brezrokavniku, ni kri, ki bi padla iz velike rane, ter da je šlo za kapljico krvi. Analize ostalih
predmetov, ki so jih kriminalisti zasegli iz avtomobila, pa še niso končane.
Kot priča je pred sodni senat stopila tudi Nada Bukvič, mati obtožnega Gorazda. Pojasnila je, da je Repec nekajkrat bil pred njihovo hišo, v hiši pa ga nikoli ni videla. Spomnila se je tudi spora, ki sta ga Repec in Bukvič enkrat imela zaradi mobilnega telefona. Povedala je, da je takrat Repcu dejala, da naj se, če se ukvarja z mamili, spravi vstran z njihovega dvorišča.
■% ■ V II I I	■
Pričali bivši punci Bukviča in Repca
Kot je na samem začetku pričanja pojasnila Tina Krajnc, s katero ima prvoobtoženi Go-razd otroka, ni bil ta do nje in otroka nikoli nasilen. Povedala je, da je, dokler je imel službo, skrbel za otroka in plačeval zanj preživnino ter da nikoli nista imela problemov.
Kot zadnja priča je pred sodni senat, ki ga vodi Katja Bojnec Kolarič, stopila Nadja Polajžer, dekle, s katerim je Repec živel v času umora. Ta je povedala, da sta se obtoženca začela družiti, ko je Bukvič prišel iz tujine, kjer je delal. Približno od novembra do januarja sta se redno videvala. Pojasnila je tudi, da sta se srečevala zaradi drog in da sta Bukviču to, ko je ni dobil od Vukoviča, pri-
skrbela ona in Repec od Saša Bedrača.
Spomnila se je tudi dne 2. februarja, ko se je zgodil umor. Na drugem sojenju je o dogodkih na dan umora, kot smo poročali prejšnji petek, pričala tudi njena mati Anita Polajžer.
Nadja je povedala, da so na dan, ko se je zgodil umor, imeli v Pobrežju, kjer sta z Repcem živela, čistilno akcijo. Dodala je, da je Repec ta dan odšel dvakrat: prvič po cigarete na bencinsko, od koder se je vrnil v roku 15 minut, in drugič okrog enajstih ali pol dvanajstih, ko ga domov ni bilo približno uro in pol. »Ob 12.45 sem ga klicala, kje hodi tako dolgo. Povedal je, da se pelje od Saša, saj nama je šel zrihtat drogo. V roku 15 minut je bil doma,« je dejala Po-lajžerjeva. Pojasnila je, da je bil Repec, ko se je vrnil, povsem normalen in da bi opazila, če bi bil živčen ali napet. Povedala je tudi, koliko droge je Repec prinesel od Bedrača ter da so se na dan umora z njim tudi zvečer dobili in drogirali. Nadja, ki se trenutno zdravi v Ljubljani od prepovedanih drog, je pojasnila tudi, kako je sama doživljala krizo ob odvajanju od droge.
Sojenje se bo nadaljevalo 4. julija ob 9. uri na Okrožnem državnem sodišču na Ptuju.
Dženana Becirovic
Črna kronika
»Hitrost - počasneje je varneje«
Hitrost vožnje že vrsto let predstavlja ključni problem prometne varnosti, saj vpliva tako na število kot tudi na posledice prometnih nesreč. S povečanjem hitrosti se bistveno poveča nevarnost, da se bo zgodila prometna nesreča, pri večjih hitrostih pa je bistveno večja nevarnost za nastanek hujših posledic. Takšne posledice so v veliki meri povezane z neupoštevanjem hitrostnih omejitev.
Neprilagojena hitrost kot vzrok prometnih nesreč v obdobju januar-maj 2007 na območju PU Maribor izstopa glede najhujših posledic, saj so v prometnih nesrečah zaradi tega vzroka umrli že 4 (lani 2) udeleženci. Stanje glede števila prometnih nesreč (291 ali 28% manj kot lani) ter hudo in lahko telesno poškodovanih zaradi neprilagojene hitrosti pa se je nekoliko izboljšalo (19 ali 34 % manj hudo in 211 ali 22 % manj lahko telesno poškodovanih glede na lansko leto).
Hitrost je pogosto povezana tudi z nekaterimi drugimi vzroki prometnih nesreč, še posebej z nepravilno stranjo/smerjo vožnje, pri kateri pa se je stanje prometne varnosti v letu 2007 bistveno poslabšalo - 11 (5) udeležencev je umrlo, 14 (14) hudo telesno poškodovanih.
Da bi zagotovili čim ugodnejše prometnovarnostne razmere, policisti od 18. junija do 9. julija na območju celotne države izvajajo preventivno akcijo »Hitrost - počasneje je varneje«. Intenzivneje bodo nadzirali hitrost na odsekih cest ter v časovnih intervalih, ki izstopajo po problematiki hitrosti. Na našem območju bodo to zlasti tile odseki: glavna cesta I. reda št. 1 med Mariborom in Hajdino, glavna cesta I. reda št. 2 na relaciji Sl. Bistri-ca-Ptuj-Središče ob Dravi, glavna cesta I. reda št. 3 med Mariborom in Lenartom, regionalna cesta II. reda št. 430 na relaciji Maribor-Slo-venska Bistrica in regionalna cesta III. reda št. 710 med Mariborom in Ptujem.
Z motornim kolesom v ograjo
Na regionalni cesti izven naselja Spodnja Polskava se je 15. junija ob 16.35 zgodila prometna nesreča, v kateri se je 31-letni voznik motornega kolesa, doma iz Celja, hudo telesno poškodoval. Ta je med vožnjo iz smeri Zg. Polskave proti Framu v izteku dolgega, levega, preglednega ovinka zapeljal v desno, izven vozišča na utrjeno bankino, kjer je trčil v steber varovalne ograje ob desnem robu vozišča, za tem pa je padel po vozišču. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor.
Napoved vremena za Slovenijo
Če na kresni dan dežuje, orehom slabo prerokuje.
Danes bo povečini sončno, še bo pihal jugozahodni veter. Čez dan bodo nastale posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C.
Hladna fronta je dosegla Alpe in bo zvečer oslabljena vplivala tudi na vreme pri nas. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje zelo topel in razmeroma suh zrak. V soboto in nedeljo bo v severni Sloveniji spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami, deloma nevihtami. Drugod bo povečini sončno.
UZANCA
d.o.o
PE Ormoška c. 81/b, 2250 PTUJ, tel.: 02 749 20 30
Originalni nadomestni deli znamke
9 BOSCH
Tehnika za življenje
za vsa osebna in tovorna vozila (akumulatorji Silver, brisalniki Aerotwin, vžigalne in ogrevalne svečke)
S tem kuponom
15% POPUST
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
ptuj
Štuki 26a
Smer Grqjena
Bottjai Amišs.p. Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
TMTIfO*
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
ste bili POŠKODOVANI
PROMETNI
Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
0801314
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05
TOPLOTNE ČRPALKE TERMOTEHNIKA
-	ogrevanje objektov in sanitarne vode
-	zmanjšanje stroškov do 70% ELEKTROINSTALACIJE
-	strelovodi
-	domofoni, videofoni, videonadzorni sistemi
-	meritve elektroinstalacij
KLIMATSKE NAPRAVE PANASONIC