AKTUAttslO VPRAŠANJE Razprave in razgovori v ožjem ali 5ir-iem obsegu okrog letošnjih investicij se *• nekaj časa v središču pozornosti. Gre ▼ fflavnem za usmerjanje investicij za «*»žbei\i standard. Gre za uresničenje Pretiloga sindikalnih organizacij, oziroma »a priporočilo Okrajnega ljudskega •«-Wa. Kaj kmalu bi morali vsi dosedanji na-P*ri političnih In družbenih organizacij »*JM konkretno obliko v občinskih družnih načrtih. Parola dveh tretjin dobička *a standard, od česar naj bi v povprečja Vaj tretjina bila na razpolago za reševale komunalnih problemov občine, bi mo> t1* najti svoje mesto v sedanjih pripra- vah za gradbeno sezono, v delitvi sredstev v gospodarskih organizacijah in na zborih volivcev. Dosedanja praksa Je pokazala, da se družbene in politične organizacije in tudi sindikalne organizacije zelo podpirale načelo investicij za družbeni standard. V krogih upravnih organov pa se čestokrat razprave o tem zvodene okrog ugotavljanja težav, potreb po rekonstrukcijah podjetij, o obremenitvah z anuitetami, o obveznostih proizvodnje in podobno, kar naj bi šlo v škodo standardu oziroma ▼ Škodo samim delavcem. Značilno pa je, da se mnogi zagovorniki takih tendenc že vnaprej krijejo izza samoupravnih organov češ: mi nismo proti, če bo to odobril delavski svet. Da bodo o tem govorili ln odločali samoupravni organi, je povsem pravilno. Toda zelo aktualno vprašanje je, kako bodo zastopniki uprav podjetij te predloge obrazložili pred samoupravnimi organi, kako Jih bodo tolmačili, s kakšnimi stališči in tendencami dokumentirali. V občini Radovljica so predvideli anketo o tem vprašanju. Morda bi bila primerna v nekaterih primerih tudi oblika referenduma. Toda vse te demokratične oblike lahko gredo mimo pravih želja in potreb delavstva, če jim prej politične organizacije dodobra ne raztolmačijo osnovnega cilja te akcije, ki gre v korist njim samim. K. M. KtUAlNO VPSA'.ANJE Sončni žarki, ki razposajeno trkajo na mrzlo zemljo prisojnih pobočij, so zimi navkljub prebudili prve znanilce spomladi — trobentice ln teloh. Letos se zima kar prezgodaj poslavlja. Če le ni odšla na kratek »dopust«! Menda tudi deček, ki je na nedeljskem izletu natrgal šopek snežnobelega teloha, modruje o tem. — »Kaj zato, če nas je letos potegnila zima za nos,« si misli. »Konec koncev ima tudi pomlad svoje privlačnosti. . .« 0 «■ A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO XII., ŠT. 13 — CENA DIN 10.— KRANJ, 16. FEBRUARJA Z okrajne konference Socialistične zveze IA 195t y* Lttošnja komunalna gradnja v občini Kranj OD KOD Problem št. 1 Standard ni le plača - Neosnovana bojazen pred brezposelnostjo - Fluktuacija 6-krai manjša - Več sodelovanja na vasi - Franc Popit vnovič predsednik O O SZDL Posvetovanje 8 predstavniki gospodarskih organizacij Predlog Inteksa zavrnjen Glavni objekt Zdravstveni dom Kranj, 13. februarja. Danes dopoldne se je v prostorih Okrajnega ljudskega odbora začela 4. redna letna okrajna konferenca SZDL. Konferenci je razen 145 delegatov prisostvovalo tudi več članov Glavnega odbora SZDL, med njimi tovariši Boris Ziherl, Franc Lubej in Franc Kimovec - Žiga. V uvodu je konferenco v imenu predsedstva Glavnega odbora SZDL Slovenije pozdravil tov. Franc Lubej. V svojem pozdravnem govoru je očrtal osnovno smer dejavnosti Socialistične zveze v sedanjem položaju: skrb za človeka in izboljšanje njegovih življenskih ter delovnih pogojev. ko^i k^Ntvi ustreznih organov enega zaposlenega v industriji 1 Pr h enCe ter komlsll' le najprej milijon 211.000 din .. .t tte r*l poročilo predsednik Okraj- »Razen povečanega vpliva in ▼au odbora SZDL tov. Popit. To- vloge delavskega razreda v druž-"r» Popit se Je v poročilu zlasti beno političnem življenju,« je de-r*al na najaktualnejših gospo- ja! v nadaljevanju tov. Popit, ;*r«kih «•1«: problemih. Med drugim je *K°t rezuitat celotne jugoslo-u ke notranje in zunanje politi-i 1q aktivnosti političnih sil, po- »smo si zadali nalogo boriti se zh tako politiko v podjetju in komuni, da bodo neposredni proizvajalci čutili izboljšanje svojega lastnega položaja tudi v material- j ° se SZDL, konkretno v na- nem pogledu. «o °^raJu lahko ugotovimo ugod- V tej smeri smo se zavzemali stv 'J°^t^no razpoloženje prebival- zlasti: 1. za povečanje produk- T^ j To razpoloženje smo lahko tivnosti, 2. za novo politiko zapo- y0j. 1 v ogromni udeležbi na raznih slovanja delovne sile, 3. za investi- |ft _Vari in odločitvah za kandida- cijsko politiko, 4. za reševanje od- »del pra *erencan' Je vedno večje, Taz-tlyn e..Vedn° tehtnejše in konstruk- T° izredno zanimanje državlja- nosov med ljudmi. 2a razna politična vprašanja, ezba na raznih sestankih in ^nj6^6' zaniimemJe za Javna vpra-ire Vatl v upravljanju vseh draž- ja je te dneva k_Prenehoma se širi krog ljudi, ki v dan večje, v ■ ;"ciiuma se sin krog ljudi, k l0v.e.i° akUvno in zavestno pode ^°-Političn7h''7n"J"goVpodar*skTh večl° »Posobnost razviti produk *de.v- skušnje rastejo, krepi se tivnf>st ,n. Proizvajalne sile dru2 VSKLADIT1 INTERES POSAMEZNIKA IN SKUPNOSTI Skrb za višjo produktivnost ni samo i ekonomsko tehnični problem, ampak tudi družbeno političen. Od tega, koliko bo naš družbeni sistem, sloneč na družbenem in delavskem upravljanju, pokazal je za spremembo mentalitete dovolj politično delo, ampak se moramo zavedati, da je zato potreben materialen interes. In sicer taka ekonomska stimulacija vsakega individualnega proizvajalca, ki bo do maksimuma razvila iniciativo za ustvarjalnost in čut za produktivnost in za racionalno gospodarjenje, da se bo optimalno združeval družbeni interes z individualnim. V tej smeri bi morali sedaj, ko sprejemajo v podjetjih tarifne pravilnike, postaviti tarifno politiko. KREPITEV MATERIALNE OSNOVE PODJETIJ IN OBČIN Materialna krepitev nižjih teritorialnih enot in podjetij raste. Neposredni proizvajalci sami razpravljajo in odločajo v našem okraju z 20,2 % viška dela in so udeleženi na 41,5% dohodkov iz gospodarstva in od prebivalstva. Kolektivi sami določajo tarifno politiko v svojih podjetjih v okviru splošnih političnih smernic sindikata. Se pravi, da imajo vse možnosti, da preko različnih načinov stimulirajo neposredne proizvajalce in ustvarijo boljše rezultate v okviru podjetja. Prav gotovo jim bo pri tem služil način plačevanja po akordu, normi, tarifni postavki, analitska ocena delovnih mest. Škodljiva bi bila seveda vsaka šablona, tenden- ca po enakih startih, enakih plačah itd. Uveljaviti bo treba dosledno princip socialističnega nagrajevanja: »vsakemu po njegovem delu«. Se pravi tisti, ki bo več in boljše delal in tisti kolektiv, ki bo boljše gospodaril, bo razpolagal z večjimi sredstvi. Počasi bo seveda treba misliti na to, da se na istem principu postavijo tudi proračuni komun.« ZA NOVE ODNOSE V PODJETJIH V nadaljevanju je tovariš sekretar govoril o kadrovski politiki v podjetjih in o strokovnem usposabljanju delavcev. Vsem, ki imajo interes, da se izobrazijo, je treba to izobrazbo omogočiti. Zato imamo že več različnih šol, v prihodnje pa bi jih bilo treba še nekaj na novo ustanoviti. Najboljše učence bi morali napotiti tudi na študij na univerzo. »Poseben problem v podjetjih,« Je dejal v nadaljevanju tovariS Popit, »so medsebojni odnosi med ljudmi. V teh odnosih hočejo ljudje videti ustvaritev socialističnih družbenih odnosov. In imajo pravi Instinktivno čutijo, da bi morali biti v socialističnem podjetju drugačni odnosi, kot so bili v času kapitalističnega lastnika. Posebno občutljivi so odnosi med mojstri ln delavci. Tu imamo pogostokrat opravka z birokratskimi, prlmitiv-(Nadaljevanje na 3. strani) V soboto, 14. februarja, so se zbrali v Kram ju direktorji in predstavniki samoupravnih organov gospodarskih organizacij na posebno posvetovanje na občinskem ljudskem odboru. Govorili so o vsk!a» ditvi potreb in obstoječih možnostih pri letošnjem reševanju najbolj perečih komunalnih problemov Kranja. Standard delavcev nI samo deio in zaslužek ter udobnosti v podjetju ob njegovi osemurni zaposlitvi. Njegove potrebe niso zadoščene niti z golim stanovanjem, če mu okolica ne nudi najnujnejših zdravstvenih, kulturnih in drugih potreb. Tako je uvodoma tolmačil predsednik občine Franc Puhar sam namen posvetovanja. Slo je za sredstva za družbeni sfandard. Podjetja bodo letos mnogo investirala v ta namen. — Hkrati Ima velike potrebe tudi občina. Nekateri objekti kot zlasti Zdravstveni dom, nova tržnica, pa tudi Sindikalni dom, stadion, vodovod itd., živo zadevajo vprašanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. To so taki objekti, ki jih mora nekdo s pomočjo in v korist samih delovnih kolektivov reševati v širšem obsegu. Podjetja naj bi skupno prispevala 180 milijonov dinarjev za vsa ta dela. Pri tem znesku so bile upoštevane najnujnejše investicije in so morali črtati celo ureditev zobne ambulante in drugo, kar bi tudi bilo potrebno. Pred predstavnike delovnih kolektivov je bilo postavljeno dvoje pQ —uSn.je rastejo, krep lter*°rmi in vseDin* sistem socla-'cne demokracije. Vedno moč-slti* ** družbeni vpliv delav-**vod |azreolj zivinorejo, ki bi prav tako lahko, Seveda postavljeni na naprednih načelih, dali prebivalstvu boljše dohodke. Drugi ugovor, ki se pojavlja, je, aJ bo z naravnim prirastkom v '"dustrijskih centrih. Mislim, da se ahko zaposli ves naravni prirastek v okviru planiranih številk. Ves Prirastek lahko zaposlimo, če spre-mer>imo strukturo delovne sile. M; 'mamo podatke, da je v industriji v okraju zaposlenih precej kme-l°v. Napačno bi bilo, če bi zapo-stavljali kmete. Ce pa se že pojavlja, kdo naj bo zaposlen: ali met ali delavec, ki ničesar nima razen svojih rok, potem sem prepričan, da se strinjate z menoj, da Je prav, če je zaposlen delavec. Pri tem lahko rešimo še nek Problem. Se danes plačujemo dra-9e avtobusne prevoze ljudi, ki ni« f° Povsem vezani na podjetja. Ce 1 odpravili prevoze na daljših razdaljah za tiste, ki se lahko doma Preživljajo, bi s tem prihranili prefeJ sredstev, ki bi jih lahko vložili v gradnjo stanovanj v industrijskih centrih.« C* k temu dodamo Se, da Je m°ino najti zaposlitev t ostalih "^Industrijskih panogah gospodstva in v industriji gradbenega Materiala, potem res ni upraviče- na »krb zaradi brezposelnosti. »Ni •* treba bati, da bo zaradi brezposelnosti nastal politični prođem,« j«, dejai tov. predsednik. *B°lmo se. raje in dejalmo polltič-nl Problem zaradi standarda. Standard Industrijskega delavca Je za nas v kranjskem okraju problem številk« ena.« katerimi bi, če bi jim priskočili na pomoč s posojili, gradili stanovanja v mestu.« '»Pozitivni rezultati omejevanja zaposlitve se kažejo v padanju fluktuacije. Fluktuacija kot veste povzroča veliko škodo gospodarstvu, zato bo.rba proti njej konsolidira podjetja. Ce izvzamemo vsakoleten odhod v JLA, lahko rečemo, da Je po 15. oktobru 1958, fluktuacija v industriji skoraj popolnoma prenehala.« Iz podatkov, ki so navedeni v poročilu, je razvidno, da se je fluktuacija od julija lani do letošnjega januarja zmanjšala kar za šestkrat. KREPITEV MATERIALNE OSNOVE DELAVSKEGA UPRAVLJANJA V nadaljevanju poročila je tovariš Popit govoril obširneje o mate rialni osnovi delavskega upravljanja in o usposabljanju ljudi za te odgovorne družbeno-politične naloge. Materialni položaj podjetij se vse bolj krepi. S tem se vse bo'j veča tudi zanimanje neposrednega proizvajalca za gospodarjenje poa-jetja. To spreminja miselnost delavca. Delavec ni več nekdanji mezdni najemnik, marveč svobodni proizvajalec. Hkrati se delavci vse bolj uveljavljajo tudi v komuni in so seznanjeni z njenimi problemi. Pri tem imajo posebno vlogo občinski zbori proizvajalcev, ki so v večini občin v okraju dokaj delavni. »Tudi sedanja akcija, ki jo je začela sindikalna organizacija. Je naletela na široko podporo in odobravanje. Mobilizirala Je kolektive, da so zbrali precejšnja sredstva, s katerimi bodo zgrajena stanovanja, šole, menze, flzkultur-ni objekti, zdravstveni domovi, servisi, skratka tisti objekti, ki neposredno vplivajo na standard. Razen tega pa ima ta akcija velik pomen ravno zato, ker je proizvajalca usmerila h komuni, ga potegnila iz ozkih okvirov podjetja in mu odprla perspektivo uveljavljanja v komuni.« Ko je govoril o nadaljnji investicijski politiki v gospodarstvu, je tovariš Popit dejal: »Na splošno bi se morali postaviti na stališče, da bi smeLi zaradi velikih komunalnih težav, ki ponekod postajajo že politični problem, razširjati proizvodne kapacitete predvsem kvalitativno in manj kvantitativno. Z drugimi besedami povedano: investirati bi morali v glavnem v rekonstrukcije, s katerimi bi ujeli korak z napredkom tehnike v svetu. Te naj bi prinesle boljšo kvaliteto izdelkov, lažje svojo razpravo posegel tovariš Vinko Hafner. Govoril je o odnosu med okrajem in občinami, o možnosti nadaljnjih prenosov raznih pristojnosti na občinske odbore in o nalogah ljudskih odbornikov. V preteklih štirih letih, odkar so ustanovljene nove občin«, je OLO že dobil svoje mesto, bodisi kot organ skupnosti komun bodisi kot člen v verigi državne uprave. Nadaljnja decentralizacija oblasti je v nekaterih dejavnosti še zmeraj možna. Vendar gre tu za dejavnosti, ki jih danes opravlja OLO smotrneje kot bi jih lahko občine. Po mnenju tovariša Hafnerja se v občinah zbori proizvajalcev premalo uveljavljajo. Posebno vprašanje pa je stik odbornikov zbora proizvajalcev z volivci. V tem pogledu je treba napraviti korak naprej. Potrebni bi bili zbori volivcev njem času dosegli nekaj pozitivnih rezultatov. Nekmetijske dejavnosti so se ločile — razen v Selški dolini — od KZ. Hkrati no se nokatere šibkejše KZ pripojile k močnejšim. Tudi število upravnikov se je povečalo. Odkupna mreža je prav tako precej uspešno in disciplinirano poslovala. Hkrati je bila opravljena arondacija vseh večjih posestev, ki so se tudi finančno okrepila, povečalo pa se je tudi število traktorjev. Kooperacija se je močneje uveljavila. Vendar bi bilo treba pri tem v prihodnje gledati predvsem, da bi se kooperiralo na čim večjih površinah, kor bo le tako strojna obdelava rentabilna. Potrebno bo. pri sklepanju pogodb o kooperaciji misliti tudi na kolobar, ne pa samo na površine in koločine — in to za daljšo dobo. Organizacije SZDL na vasi pa bi morale v prihodnje bolj sodelovati z upravnimi odbori KZ in jim nuditi potrebno pomoč. Tudi upravnike KZ bi bilo treba še bolj politično in strokovno ospo-osposobiti za svoje delo. Hkrati bi bilo treba šolati nove agronome in kmetijske tehnike, okrepiti kooperacijo in družbena kmetijska posestva. DELO V KOMISIJAH Po poročilu tovariša Popita je prečitala organizacijsko poročilo tovarišica Smilja Gostiševa. Tovariš Lovro Cerar pa je za njo prebral še poročilo nadzornega odbora. Po poročilih so se delegati razdelili v dve grupi, ki sta ločeno razpravljali o gospodarskih in ideoloških ter organizacijskih problemih. V komisiji za gospodarstvo je govorilo več delegatov o posameznih gospodarskih problemih. Največ so govorili o urejanju novega plačnega sistema, ki naj bi prispeval k povečanju delovne storilnosti. Neki govornik z Jesenic je omenil tudi odnose med mojstri in delavci v podjetju. Dejal je, da se precej govori o vzpodbudnem nagrajevanju delavcev, a da je malo govora o stimulativnem nagrajevanju srednjega vodilnega kadra v podjetjih. Pri tem je opozoril na družbeno škodljive pojave med mojstri in delavci, ki jih ne kaže zanemarjati. V povsem novo področje je t PRED LETNO KONFERENCO OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA KRANJ po mnenju tovariša Popita v zad- po proizvajalnih enotah, kjer bi izvoljeni odborniki morali seznanjati volivce z naorti okrajnega in občinskega ljudskega odbora. V komisiji za ideološka in organizacijska vprašanja so največ govorili o mladini in njenem vključevanju v javno življenje. Govorili so tudi o pošolski vzgoji mladine. Posebej so se ustavili tudi pri problemu članstva SZDL v okraju. Kranjski okraj v celoti zaostaja glede vključevanja članstva v SZDL za ostalimi okraji. Vzrok za to je predvsem premajhno prizadevanje vodstev osnovnih organizacij SZDL, hkrati pa tudi sektaški odnos posameznih članov oziroma odbornikov. Primerilo se je, da so črtali ljudi iz članstva kar pobiralci članarine. To je seveda proti statutu. O teh problemih je razpravljal tovariš Martin Košir. V razpravi je sodeloval tudi tovariš Boris Ziherl. Posebej je poudaril, da se je treba boriti proti sektaštvu in podcenjevanju vloge SZDL. SZDL je politična organizacija vseh tistih, ki so nosilci ljudske oblasti pri nas. Nadalje je govoril tudi o mladini in vključevanju mladine v SZDL. »Predvsem se strinjam,« je dejal tovariš Ziherl, »s tistimi, ki so v razpravi poudarjali, da je treba mladino vzeti takšno, kakršna je. To je mladina, ki ne pozna marsi-kakšnih negativnih strani preteklosti. Ona živi že 14 let v novi socialistični Jugoslaviji.« Vse to in pa doba, v kateri živimo, pogaja nove metode dela z mladino. VOLITVE Po končani razpravi je bila popoldne skupna seja vseh delegatov. Na seji so delegati izvolili nov 53-članski okrajni odbor SZDL in 5-članski nadzorni odbor. Po izvolitvi se je okrajni odbor SZDL takoj konstituiral. Za predsednika Okrajnega odbora SZDL je bil vnovič izvoljen tovariš France Popit, za sekretarja pa tovariš Štefan Kadoič. V predsedstvo Okrajnega odbora SZDL so bili izvoljeni še naslednji tovariši: Benedik dr. Janko, Slavko Beznik, Aleksander Cerče, Vinko Hafner, Tone Hafner, Pepca Jež, Viktor Kralj, Zdenko Lavička, Zvone Labura, Zvonka Lesjak, Peter Naglic, Jože Ulčar in Peter Zbontar. ik Razgovor s predsednikom Občinskegu sindikalnega svota Tižič lov. Zolokarjem Slavkom Pred letno konferenco Okrajnega sindikalnega sveta Kranj, ki bo v začetku marca letos, bomo objavljali razgovore s člani predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta, predsedniki občinskih sindikalnih svetov in posameznimi predsedniki sindikalnih podružnic o aktualnih problemih, do katerih bo zavzela svoje stališče konferenca Okrajnega sindikalnega sveta. VPRAŠANJE: Letna konferenca rih sindikalnih podružnic so čla-Okrajnega sindikalnega sveta bo ni delovnih kolektivov pokazali razpravljala o najbolj aktualnih vse razumevanje za ta stališča ter problemih dela sindikalnih orga- tudi dali tej akciji vso podporo. nizacij. Kakšno stališče bi po va- Še bolj se je to odražalo na ob-šem mnenju morala konferenca za- činskih konferencah, kjer so raz-vzeti do akcije »dveh tretjin«? prave o investicijah za družbeni standard, o konkretnih programih za te investicije, o vrstnem redu gradenj najvažnejših objektov družbenega standarda v občini pokazale, da se je ograja med podjetji in komuno začela odločno rušiti. VsekaKor, da je to povod temu, da so za naše delavce pričele postajati razprave o gospodarjenju v podjetju, o produktivnosti, o organizaciji dela in o sredstvih, s katerimi razpolaga podjetje, vse bolj zanimive in to zaradi tega, ker hočejo vedeti, koliko sredstev bo dejansko ustvarjenih in koliko jih bodo lahko namenili za družbeni standard. 2 dosedanjimi uspehi akcije »dveh tretjin* smo sicer lahko zadovoljni, vendar pa je to šele prvi korak in nam ostane še vrsta nalog. Predvsem je potrebna stalna skrb za to, da se bodo sredstva, namenjena za družbeni standard, uporabila smotrno in po jasno uoločenem programu. Drma važna naloga pa je v tem, da bo treba skrbeti za pravočasno izdelavo načrtov, oz. programov ter zagotoviti potrebne "radbene ka-ODGOVOR: »Menim, da bo pacitete. Kot smo pred delovni akcija sindikatov za povečanje kolektive postavili potrebo po tsh investicij za družbeni standard sredstvih, tako jim bomo morali znana pod imenom »dve tretjini« pokazati tudi rezultate, za ka) so morala imeti v razpravi na letni se ta sredstva porabila, konferenci Okrajnega sindikalne- Prav v tem drugem delu bo ga sveta pomembno mesto. morala okrajna konferenca dati Največji uspeh te gospodarske .svoj prispevek oz. postaviti do-politične akcije sindikalnih orga- ločena stališča. Delovnim kolek-nizacij je v tem, da smo z njo tivom je treba zagotoviti, da t>o-razgibali vse naše člane, sprožili do zbrana sredstva uporabljena smo vrsto živahnih razprav, pred- zares samo za objekte, za katere logov, mnenj in vzbudili pozor- so se sami odločili, od ljudskih nos t za reševanje problemov druž- odborov *a pričakujemo, da bodo benega standarda, ne samo v pod- pravočasno pripravili načrte in jetjih, temveč tudi izven njih, v zagotovili potrebne gradbene ka-okviru občin. 2e na občnih zbo- pacitete.« SLAVKO ZALOKAR predsednik ObSS Tržič na Dheunem ueo V KOMUNAH Za izboljšanje stanovanjske gradnje ■ Svet za gradbene in komunalne zadeve tržiške občine je v sredo sprejel odlok o usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš in odlok o uporabi družbenih sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš. V 2. členu prvega odloka beremo, da se morajo zidati predvsem hiše z večjim številom stanovanj (bloki) v koncentriranih gradbiščih. Dopušča se tudi gradnja vrstnih hiš, kjer to narekujejo posebni pogoji. Pri individualnih hišah je treba stremeti za tem, da se doseže čim večja gostota prebivalcev na 1 ha. Površina zemljišča za eno hišo praviloma ne sme v povprečju presegati 400 kvadratnih metrov. Pri izbiri zemljišča za stanovanjsko gradnjo imajo prednost tista zemljišča, na katerih so že urejene osnovne komunalne naprave. Ce takih zemljišč ni, se izberejo zemljišča v bližini komunalnih naprav ali zemljišča, na katerih je komunalne naprave z majhnimi stroški možno zgraditi. Na koncentriranih gradbiščih se mora pred pričet-kom gradnjo zgraditi električno, vodovodno, kanalizacijsko in cestno omrežje, daljo prostori za servisne delavnice, preskrbo naselja, družbeno življenje v naselju, in objekti, ki predstavljajo sestavni del stanovanjskega naselja (skupne pralnice, prostori za shrambo koles itd.). 9. člen odloka poudarja, da morajo biti stanovanja zgrajena v hišah, ki ustrezajo splošnim tehničnim predpisom glede konstrukcije, toplotne in zvočne zaščite, požarne varnosti in osnovne higiene in da gradnja provizorijev za stanovaaja ni dovoljena. Drugi odlok govori o »porabi družbenih sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš. V 1. členu beremo, da se za družbena sredstva štejejo vsa sredstva, ki jih za gradnjo stanovanjskih hiš v celoti ali deloma uporabljajo politično-teritorialne enote, zavodi, gospodarske organizacije, stanovanjske skupnosti, stanovanjske zadruge in druge družbene organizacije. Odlok govori potem, za kakšna stanovanja in za katere komunalne objekte se družbena sredstva za gradnjo stanovanjskih hiš lahko uporabljajo Ln aa katere ne. A. T. J 77 4 GJ«3» Gorenjske KRANJ, 16. FEBRUARJA 1959 S plenuma ObSS Radovljica Z anketo med delavce O uporabi dohodka — Novo nagrajevanje kot spodbuda za večjo storilnost V sredo 11. februarja je bil v Radovljici razširjeni plenum Občinskega sindikalnega sveta Radovljica. Plenuma so se udeležili tudi predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic in predsedniki delavskih svetov. Pogovorili so se o izdelavi novih tarifnih pravilnikov in o izvedbi ankete o uporabi sredstev gospodarskih organizacij in komune. Sklenili so naj se v vseh podružnicah takoj sestanejo izvršni odbori in proučijo smernice sindikatov in zavzamejo najbolj primerno stališče za izdelavo tarifnih pravilnikov. ObSS ne bo dal svojega pristanka k potrditvi pravilnikov, dokler ne bodo vsebovali vseh potrebnih prilog (pravilnika o normah, tarifnega cenika, pre-mijskega pravilnika, itd.). Vse sindikalne podružnico naj do 28. t. m. pošljejo na ObSS izpolnjeno anketo o razdelitvi in uporabi sredstev čistega dohodka gospodarskih organizacij. V anketi bodo delavci odgovorili, če se strinjajo s sklepom sindikatov, da se dve tretjini čistega dohodka usmerja v objekte druŽDt.nega standarda. Povedali bodo, kateri objekti naj bi imeli prednost v okviru podjetja in v okviru občino. V zvezi z izdelavo tarifnih pravilnikov je bilo predvsem poudarjeno, naj gospodarske organizacije na osnovi pokazateljev preteklega leta določijo start za leto 1959. Tarifne postavke naj bi spreminjali ■ e na tistih delovnih mestih, kjer jc to potrebno za postavitev pravičnejšega razmerja med posameznimi delovnimi mesti. Tarifni pravilniki naj vsebujejo potrebna merila za tak način delitve osebnega dohodka, da bodo vspodbudnj vplivala na storilnost dela v posameznih oddelkih. Tudi analitična ocena delovnih mest (če je bila dobro narejena) je lahko v posameznih podjetjih kažipot za ureditev notranjih nesorazmerij med tarifnimi postavkami. Čimveč delovnih mest naj se normira. Zj premijske pravilnike naj gospodarske organizacije same dobijo primerno obliko, in sicer tako, da bodo vsi delavci zainteresirani za večjo delovno storilnost. C. R. Posvetovanje predsednikov 10 kmetijskih zadrug Pogodbeno pridelovanje se uveljavlja V četrtek so se v prostorih Občinskega komiteja SZDL v Kranju zbrali predsedniki upravnih odborov vseh kmetijskih zadrug na Gorenjskem in se pogovorili o uspehih in problemih pri zbiranju pogeob za pogodbeno pridelovanje krompirja in krme na travnikih. V kranjskem okraju bo letos okoli 3500 hu ornih površin zasajenih s krompirjem. Republiški in okrajni plan blagovne proiZVOd- Pohltite! Še je čas, da se lahko udeležite tradicionalnega nagradnega žrebanja naročnikov »Glasu Gorenjske«. Vplačajte vsaj polletno naročnino za najbolj bran časopis na Gorenjskem — 300 dinarjev — pa boste lahko dobili tudi eno izmed nagrad, ki ju prikazuje slika: električno blazino, ki jo je poklonilo ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE KRANJ, ali pa mizico, ki jo Je dala »ROLETA« KRANJ. UPRAVA nje predvidevata za Gorenjsko 1000 ha površin za pogodbeno pridelovanje merkantilnega in 257 ha za pogodbeno pridelovanje semenskega krompirja, skupno torej 1257 ha ali 5,9 8/0 od celotne površine pod krompirjem. Teh 1257 ha pa je razbitih na preveliko število parcel, ki v povprečju skoraj ne presegajo pol hektara. Za jesensko setev pšenice so zadruge sklenile s proizvajalci za 258 ha pogodb, kar je 9,4 % od celotne površine pod pšenico, ki jo je v okraju 2740 ha. Pogodbeno pridelovanje krme r.a travnikih bi za končni cilj mora.o imeti proizvodnjo krme za mleko, meso in plemensko živino. Ker ;ja gorenjski proizvajalci te oblike sodelovanja še ne obvladajo dovoli, meni OZZ, da je letos v pogodbeno pridelovanje možno vključiti le nekaj nad 1000 ha travnikov 11.500 ha, kolikor jih je na Gorenjskem). Po poročilu predsednika OZZ Kranj tov. Toneta Hafnerja so posamezni predsedniki upravnih borov kmetijskih zadrug podili kratka poročila 0 sklepanju pogodb za pridelovanje krompirja in krme na travnikih in o tem, koliko v tej akciji sodeluje celotni upravni .<:-bor in ne samo upravnik zadruje. V Šenčurju so n. pr. že sklen;li za 22 ha pogodb za jedilni krompir, v Voklem za 14,5 ha, v Predosljah za 10 ha, v Velesovem za 16 ha, v Javorjah za 4 ha, na Visokem za 18 ha, na Trati samo za 3 ha, v Preddvoru za 3 ha, v Goricah za 2 ha itd. V nekaterih zadrugah je čutiti precejšen odpor, ne samo med večjimi kmeti, ampak tudi med člani upravnega odbora in zadružnega sveta. V Škofji Loki in Zabnici niso n. pr. naredili še ničesar. Največji odpor pa je čutiti v Zalogu. Za zadruge Brniki, Cerklje in Zalog določa plan več industr;j-skega krompirja, ker je OZZ sklenila zanj pogodbo s tovarno škroba v Domžalah. A. T. m\ Ob 40-letnici KPJ VSA GORENJSKA BO ZDRUŽENA v enotni potujoči razstavi zgodovinskega gradiva o naprednem gibanju Na skupnem sestanku komisije za razstave in komisije za zbiranje zgodovinskega gradiva pri Okrajnem odboru za proslavo 40-letnice KPJ so se pred dnevi pomenili o zbiranju in urejevanju gradiva za razstavo. Razen mnogih proslav in drugih oblik obeleževanja važnejših dogodkov o naprednem gibanju pod vodstvom KPJ na Gorenjskem, so v letošnjem letu predvidene tudi razstave. Taka, zanimivejša oblika prikazovanja dogodkov je bila predvidena že na prvih sestankih. V Tržiču in na Jesenicah, kjer je bila dejavnost naprednega delavstva zelo pestra že koj po prvi svetovni vojni, so nameravali urediti svoje razstave. Na sedanjem sestanku pa so prišli do zaključka, naj bi enotna, potujoča razstava prikazovala razvoj naprednega gibanja z vse Gorenjske. V teh delavskih središčih bi morda samo dopolnili okrajno razstavo z gradivom iz njihovega področja. Delo za organizacijo razstav je že v teku. Kot prvo pa je potrebno pripraviti koledar vseh važnejših dogodkov, ki naj bi jih na razstavi prikazali. Vzporedno s tem narjev o posameznih dogodkih. Saša Kump in drugi. Glede na ve- Ob sodelovanju občinskih odbo- liko- delo je predvideno, da raz rov za proslavo, organizacij Zve- stava ne bo končana do jubilejnih ze borcev, Muzeja NOB v Kranju dni 40-letnice kongresa, ki je v in drugih institucij, sodelujeta v aprilu, marveč bo pripravljena šele pripravah za razstavo tudi akadem- v mesecu juniju, ski slikar Milan Batista, scenarist K. M. OB 22. OBLETNICI LISTA »MLADINA« UREDNIŠTVO brez mize in predala Iz proslave v Gorenjski tiskarni V okviru proslav 40-letnice KPJ je bila v četrtek, 12. februarja v tiskarni »Gorenjski tisk« v Kranju skromna proslava. Kolektiv se je spominjal dogodka pred 22. leti, ko je bila v isti tiskarni odtipkana prva številka naprednega lista Mladina. Dasi je list legalno izhajal, so člani redakcije bili v glavnem vsi komunisti in zato od stalnega sedeža in so delali brez vsake mize in predala. Seveda ni nobeden dobil za svoje delo nobenega plačila, marveč so morali celo zbirati in prispevati za morebitne izgube. Odziv med bralci je bil nepričakovano velik in pošte oziroma prispevkov za objavljanje je bilo cele kupe. List so tiskali v približno 3000 izvodih. Člani delovnega kolektiva CP »Gorenjski tisk« med svečano proslavo. Tretji z leve Je Jože Jan, ilegalni urednik »Mladine« bodo pripravili scenarij, ki bo glavno napotilo za razstavo. Da bi se važno dokumentarno gradivo ne pokvarilo med prenosom razstave, je predvideno, da bodo precej dogodkov in dela KPJ prikazali s foto kopijami. Da bi bila razstava zanimivejša in privlačnejša, jo bodo opremili tudi s kiparskimi in drugimi umetniškimi deli. Na razstavah bodo preko magnetofonskih posnetkov posredovali obiskovalcem tudi pripovedovanje preživelih revolucio- takratnega režima preganjani ljudje. Zaradi revolucionarne vsebine Je bil list pod strogo cenzuro in po štirih mesecih že prepovedan. Ko je takratni ilegalni urednik Mladine tovariš Jože Jan na proslavi govoril o pomenu tega časnika v skupni dejavnosti naprednega gibanja pod vodstvom komunistov, je povedal, da so takratni sodelavci uredništva morali delati oziroma pisati in pripravljati gradivo v največji konspiraciji. Seveda niso smeli imeti Pred zakonom oziroma oblastjo je bil kot urednik prijavljen Franc Tratnik. V redakciji pa so poleg Jana bili še Sever Metka, ki Je zdaj profesor v Ljubljani, Tone Grčar, ki je padel kot sekretar Okrajnega komiteja Celje, zatem Beno Čolnar, ki Je tudi padel v NOB in še živeči Cene Malovrh. V isti tiskarni (sedaj: Gorenjski tisk) so kmalu po prepovedi lista »Mladina« začeli tiskati nov napredni list »Soboto«. K. M. VIHAR POD TRIGLAVOM Rise Milan Batista Smrt na Okroglem 81 »Planina so gotovo dobili,« je rekel nekdo v kotu. »Kaj veš, mogoče je pa ušel,« je na glas pomislil Jaka. Komaj je to izrekel, ko je neznansko zagrmelo in votlina se je stresla. Mine?! Pa ne, da so Nemci poskusili minirati... Spet je treščilo, potem pa so se vrstile eksplozija za eksplozijo. Nemci so streljali na votlino iz dveh protitankovskih topov. 82 »Počakajte, ne boste dolgo,« je rekel mi-traljezec Stanko — toda tokrat je moral njegov mitraljez molčati. Nemci so bili namestili topove tako daleč, da jim strojnični ogenj ni mogel nič. »Samo nabijal bi po topovskih ščitnikih, kaj drugega jim na to daljavo ne moreš,« je žalostno rekel Stanko. Medtem pa so granate padale vse pogosteje in vedno bliže. 83 Nenadoma jih je vrglo k stenam jame in k tlom. Vsa votlina je bila polna dima, skozi dim pa se je čulo polglasno stokanje. Granata je bila udarila v skalo tik vhoda v votlino, malce razširila vhod, obenem pa raztrosila po votlini del svojih drobcev. Ko se je dim razkadil, se dva v votlini nista več dvignila: Slavko Smuk In Tone Poznik. Bila sta mrtva. 84 Medtem je nemški oficir, ki je ležal za skalo nedaleč od svojih topov, vpil: »Nagradni dopust, kdor zadene to banditsko luknjo!! Nagradni dopust! Če ne zade-nete, vas bom pozaprl! Banda!« Nemci, navdušeni nad strelom, ki je že skoraj zadel v luknjo, so zdaj pričakovali zadetek, ki bo pobil vse v votlini. Saj merili so lahko mirno kot na strelišču. MALI OGLASI Prodam gozd v okolici Cerkelj Pri Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 2521 Kupim od 12 do 14 tednov brejo »vinjo. Beguš Franc, BI. Dobrava «t. 85. 2522 Za delo v skladišču z železom •Prejmemo delavce težake. S stanovanjem ne razpolagamo. Javite 9e v tajništvu »Metalke«, Ljubi ia-»<», Parmova 33. 2498 zgubljena Je bila zapestna ura •d Gorjanca do Jurčka v Hote-»ožah. Vrniti proti nagradi v ogl. •ddelek. 2511 Izgubil sem »štrajher« od Avto-Proiaeta do Mestne klavnice. Poštenega najditelja prosim, da ga Pr°ti nagradi vrne v Mestno klav-aico, Kranj. 2512 Prodam sladko seno, deteljo in •lamo. Mesec Jože, Gorice. 2513 Motorno kolo DKW 350 ccm s *rednjim teleskopom ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku. 2514 *rodam novo moško italijansko RADIO LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 505. 6., 7., 8., 10., 13., 15., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19-30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, !3., 22. in 22.55 uri ter radijski ^evnik ob 19.30 uri. Ponedeljek, i«, februarja '•00 Pisani zvoki z Dravskega polja 9.20 Narodne pesmi poje vokalni kvintet »Kranjčani« j*J0 Simfonična matineja 12.00 Pet pevcev — pet popevk '2.15 Kmetijska nasveti — Adolf Sauperl: Vpliv rezi na rodnost sadnega drevja J2.45 Veseli planšarji so med nami »3.30 Poje slovenski oktet •*'45 Majhni zabavni ansambli - v ritmu Radijska šola za višjo stopajo: Zgodbe starih instra-, mentov '3.40 Listi iz domače književnosti — Anton Ingolič: Crni labi-, »int »5.00 V svetu opernih melodij vlO Popevka tega tedna l8-°0 Radijska univerza — Dr. Jože Goričai: Ideja političnih h 9ibanj — I. ^•30 Športni tednik *M5 Kulturna tribuna — Dr. Anton Polenec: Muzeji in šola torek, 17. februarja °05 Pevci domačih pesmi pred ■Jikrofonom ••25 lgra ansambel Mojmira Šepeta "•40 Potopisi in spomini — Rodoljub Colakovič: Hiša solza — V. *15 V naši Operi smo slišali ■!0 Trio Slavka Avsenika •00 Madžarski in španski kolorit ll3° Oddaja za otroke — a) Pisatelja Toneta Seliškarja smo povabili pred mikrofon, b) Pri mladih pianistih in violi-.„ »istih v glasbeni šoli Vič ,l5 Kmečka univerza — Ing. Oton Muck: Pridelovanje in spravilo krme »2.25 kolo s prestavami. Ogled v dopoldanskih urah. Trajarjeva 30 (Stra-iišče), Kranj. 2515 Planinsko društvo Kranj razpisuje mesto upravnika za postojanko na Krvavcu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Prav tako sprejme za takoj mlajšega moškega kot nosača in kurirja za Krvavec. Pismene ponudbe poslati na Planinsko društvo, Kranj. 2516 Kupim stara vrata za garažo. — Cesta Stanega Žagarja 48, Kranj. 2517 Delavka dobi stanovanje. Ostalo po dogovoru. Rupa 15, Kranj. 2518 Zamenjam seno za gnoj. Naklo št. 4. » 2519 Najdeno je bilo moško kolo št. 23616. Dobi se pri Mivšek Matija, Huje 2. 1 materialnega knjigovodja — z obvladanjem strojepisja. Za knjigovodjo je zaželena srednja strokovna izobrazba. Plača vseh razpisanih mest po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Interesenti naj svoje ponudba dostavijo na upravo podjetja aH pa naj se zgla-sijo osebno. mmda Turnir v hokeju na ledu za vstop v prvo zvezno ligo OBJAVE 35 minut simfoničnih plesov in rapsodij ,30 Arije iz Mozartovih oper po-jo basisti Ezio Pinza, Italo j Tajo in Ludwig Weber '** Zanimivosti iz znanosti in 17 tehnike 18 ^aDavni potpourri •00 Družinski pogovori 2n*5 domače aktualnosti U°0 Plesni orkester RTV Ljubljana pred mikrofonom in Pred publiko SREDA, 18. FEBRUARJA 03 Jutranje glasbeno popotova- 15 Operetni zvoki "*5 Kotiček za mlade ljubitelje I 9lasbe •3° Narodne poje Darinka Rezek, »a harmoniko spremlja Avlo* 9Ust stanko "*5 Igra zabavni orkester Radia j. Beograd *2° Poje ženski zbor »Svoboda« Laško p. v. Julija Gorica 12 T Na cltre igra Marko udovič •'5 Kmetijski nasveti — Ing. Franc LočniškaT: Napake v J2 Prehrani mlade živine 13 ^ LiUDezenski dvospevi iz oper I6n ^oma^e poskočnice 1?00 Koncert po željah 18 Sestanek ob petih j °0 Kulturna kronika ,35 poje Marcel Fabris e Ples- RAZPIS Komiina'no gospodarstvo Mengeš v Mengšu zaposli tako] ozir. po dogovoru: 3 kvalificirane zidarje i gradbenega tehnika nim orkestrom Radia Ljubljana 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih 20.30 Bedrich Smetana: Prodana nevesta, 1. in 2. dejanje ČETRTEK, 19. FEBRUARJA 8.05 Poje Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Jožeta Hanca 8.40 Potopisi in spomini — Rodoljub Colakovič: Hiša solza — VI. 9.00 Orkestralna matineja 9.40 Priljubljeni pevci zabavne glasbe 10.10 Iz opernega sveta 11.00 Iz filmov in glasbenih revij 11.30 Oddaja za cicibane: a) Zimska basen, b) Od pesmice do pesmice 12.15 Kmečka univerza — Ing. Mirko Si£ko: Vpliv tehničnih sredstev m ukrepov na kakovost sadja 13.30 Emil Adamič: Ljubljanski akvareli 14.15 Turistična oddaja 15.40 Na platnu smo videli 16.00 Sprehod po fonoteki zabavne glasbe 17.10 Glasbene uganke 18.00 Zdravko Stefančič: Bolje, hitreje, ceneje (reportaža) 18.45 Radijska univerza — Dr. Miroslav Zej: Naši zimski zaspanci 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov PETEK, 20. FEBRUARJA 9.45 Pozdravi za mlade risarje 10.10 Lepote domovine v delih naših skladateljev 11.00 Za dom in žene 11.40 Poslušajmo male vokalna ansamble 12.15 Kmetijski napveti — Marica Kramberger: Olajšajmo si delo v kuhinji 12.40 Španija v pesmi in plesu 13.30 Šopek narodnih 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Poj te z nami 15.40 Iz svetovne književnosti — Franz Hiesel: Obisk na vasi 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 17.25 Iz albuma zabavnih melodij 18.10 Poje zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Rada Simonitija 18.30 Iz naših kolektivov 20.15 Tedenski zunanje politični pregled 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih »RADIO«, Jesenice: 18. do 20. februarja ameriški barvni film »Jahali so na zapad«. »PLAVŽ«, Jesenice: 19. in 20. februarja francoski film »Očka, mama, moja žena in Jaz«. 2irovnica: 18. februarja francoski film »Očka, mama, moja žena ln Jaz«. Dovje-Mojstrana: 18. februarja amer. film »Mata Harl«. Bled: 17. do 19. februarja italijanski film »Branim svojo ljubezen«. Predstava v torek in četrtek ob 20. uri, v sredo pa ob 17. in 20. uri. Radovljica: 17.februarja ob 20. uri ter 18. februarja ob 17.30 in 20. uri amer. film »Spljonski lov«. Duplica pri Kamnika: 18. in 19. februarja ameriški film »Tarzan ▼ pnščavl«. Predstava vsak dan ob 19. uri. Jesenice, 15. februarja. — V petek je pričel na Jesenicah kvalifikacijski turnir v hokeju na ledu BTTlffffflfl BSMBBBlBMBBlB^BlBBBBBBBBMI PRVENSTVO GORENJSKE V KEGLJANJU Kranj, 15. februarja. — Včeraj se je začelo na kegljišču Triglava *.e-tošnje prvenstvo Gorenjske v kegljanju, na katerem nastopa 66 tekmovalcev iz Kranja, Tržiča, Kranjske gore, z Bleda in Jesenic. Tekmovanje je na treh krajih: v Kranju, na Jesenicah in na Bledu. Na kegljišču v Kranju so bili do sedaj doseženi naslednji rezultati: Mar-telanc (Triglav) 887, Spec (Jesenice) 861, Turk (Tr) 841, Ropret (Ljubelj) 839, Pečar (Kr. gora) 838, Dečman (Prešeren) 836, Koselj (Jesenice) 833, Savnik (Jesenice) 831, Kelih (Jesenice) 830, Žerjav (Kr. gora) 820. L. S. za vstop v prvo zvezno ligo, na katerem sodelujejo srbski republiški prvak »Avala« iz Beograda, hrvaški republiški prvak »Segesta« iz Siska in »Papirničar« iz Vevč, ki je slovenski republiški prvak. V prvi tekmi sta se v petek srečala Papirničar in Avala. Slovenski prvak je zasluženo osvojil obe točki, V službo sprejmemo RACUNOVODJO(KINJO) in PISARNIŠKO MOC Ponudbe pošljite na naslov: Upravni odbor trgovskega podjetja »Zeleznina« Kranj, Koroška cesta 11. sobota, 21. februarja 8.05 »Mladina poje« 8.30 Od tu in od tam 10.10 Pesmi in plesi tujih narodov 11.00 Arije, ki so osvojile svet 11.45 Pionirski tednik 12.15 Kmečka univerza — Ing. Miran Veselic: O kulturni potrošnji vina 12.25 Klavir in haimmond orgle v ritmu 14.00 Iz repertoarja pevke Innes Taddio 14.15 Športna reportaža — Fedor Rems: Volja je močnejša 15.40 S knjižnega trga 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes 16.30 Vedre melodiie 18.00 Jezikovni pogovori 18.45 Okno v svet: Argentina 20.00 Pokaži, kaj znaš 21.30 Zabavni zvoki 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 V plesu za prijeten konec tedna »Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Kranj na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) ter v zvezi s 358. členom prečiščenega besedila uredbe o kmetijskih zadrugah (Uradni list FLRJ, št. 18-348/58) razpisuje mesta upravnlkoT Kmetijska Kmetijska Kmetijska Kmetijska Kmetijska Kmetijska Kmetijska Kmetijska Kmetijska Kmetijska Kmetijska zadruga zadruga zadruga zadruga zadruga zadruga zadruga zadruga zadruga zadruga zadruga PREDDVOR ZALOG GORICE BESNICA PODBREZJE VISOKO VELESOVO PREDOSLJE BRNIKI 2ABNICA NAKLO Ponudniki za razpisana mesta morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. visoka strokovna izobrazba — ing. agronom; 2. srednja strokovna izobrazba — kmetijski tehnik z 2 leti prakse v kmetijstvu; 3. nižja strokovna izobrazba in 3-letna praksa v kmetijstvu ali 5-letna praksa na vodilnih mestih v kmetijstvu. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in o dosedanji zaposlitvi pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do 1. marca 1959. Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Kranj na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) razpisuje mesto direktorja »PROJEKTIVNEGA PODJETJA« KRANJ Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. visoka strokovna izobrazba — ekonomska fakulteta s 5-letno prakso; 2. STednja strokovna izobrazba — ekonomist z 10-letno prakso. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili o strokovnosti in o dosedanji zaposlitvi je poslati na ObLO Kranj do dne i. marca 1959. Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Kranj na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih ia okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) razpisuje mesto d i r e k't o r j a tovarne »sava« kranj Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. da ima fakultetno izobrazbo in najmanj 5 let prakse na vodilnih mestih v gospodarstvu; 2. da ima srednješolsko izobrazbo in najmanj 10-letoo prakso na vodilnih mestih v gospodarstvu; 3. da ima nepopolno srednješolsko izobrazbo in najmanj 15 let prakse na vodilnih mestih v gospodarstvu. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom in o dosedanji zaposlitvi je poslati na ObLO Kranj do 28. februarja 1959. 14 LET DELA IN RASTI AERO KLUBA KRANJ Kranj, 15. februarja. — Danes dopoldne se je članstvo kranjskega Aero kluba že štirinajstič zbralo na svojem rednem letnem občnem zboru, ki mu je prisostvoval tudi zastopnik Glavnega odbora Letalske zveze Slovenije ing. Marijan Slanovec. Iz poročil in razprave je bilo moč ugotoviti, da je kranjski Aero klub eden najdelavnejših na Gorenjskem, dasiravno za razvoj nima najboljših pogojev. Zlasti ga tarejo pomanjkanje društvenih prostorov, rekvizitov, pomanjkanje finančnih sredstev in vodilnega kadra in oa oddaljenost od leškega letališča. Aero klub je zavoljo objektivnih težav nekaj pa tudi zaradi nedelavnosti nekaterih članov upravnega odbora, v zadnjem letu popustil i. delom, tako da vseh sklepov zadnjega zbora ni povsem izvršil. Posamezne sekcije pa so dosegle vidne uspehe, predvsem modelarska s svojimi krožki v Kranju, na Prim-skovem in v Goricah. Člani sekcije so dosegli tako v okrajnem kakor tudi v republiškem merilu zelo lepe rezultate. Uspešna je bila tudi sekcija motornih pilotov. Bolj ali manj uspešni sta bili tudi padalska in jadralska sekcija. Program dela Aero kluba je za leto 1959 zelo obširen. Vso skrb bodo posvetili vključevanju m'.a- saj je premagal goste iz Beograda z 8:0 (3:0, 1:0, 4:0). Vevčani so prednjačili z rutino in močnimi streli, medtem ko so bili mladi Beograjčani v polju hitrejši, vendar nevigrani. V soboto je bilo srečanje za vstop v prvo zvezno ligo med Se-gesto iz Siska in Avalo iz Beograda. Zmagala je Segesta z 8:4 (1:0, 2:3, 5:1). Avala iz Beograda je ža izgubila možnost vstopa v zvezno ligo; zadnja tekma je bila dane« popoldne med Papirničarjem ia Vevč in Segesto iz Siska. Za to srečanje je vladalo veliko zanimanje, kajti zmagovalec je dobil pravico vstopa v prvo zvezno ligo. Zmagala je Segesta iz Siska s 3:1 (2:0, 0:0, 1:1). Kljub temu, da je dosegla Segesta večje število golov, ne moremo reči, da je bil Papirničar dosti slabši. Vendar si je z današnjo zmago Segesta Sisak priborila vstop v prvo zvezno ligo. u. dine, povečali bodo propagandno delo z raznimi nastopi, ureditvami izložb, poskrbeli bodo za novo društvene prostore, opreme in letalske literature. Klub bo v kratkem praznoval svojo 15. obletnico. Ob tej priložnosti bodo razvili tudi svoj letalski prapor. -an NOGO ME T TRIGLAV—JLA 9:0 (3:0) Kranj, 15. februarja. — Danes je Triglav v drugi prijateljski tekmi premagal Kranjski garnizon z rezultatom 9:0 (3:0). Zaradi razmočenega terena igra ni bila zanimiva. Z državnega prvenstva v športnem plesu Kranj, 15. februarja. — Sinoči je bilo v avli OLO Kranj državno prvenstvo v športnem plesu za leto 1959, ki ga je priredil SKUD »Tine Rožanc« iz Ljubljane. Tekmovanja za naslov državnega prvaka se je udeležilo 16 plesnih parov iz 4 slovenskih klubov. Tekmovanje je bilo v naslednjih plesih: počasni valček, foxtrot, tango, dunajski valček in slow-fox. Naslov državnega prvaka je osvojil par Berčič - Narobe (Tine Rožanc, Ljubljana), ki je dosegel 133,5 točke od 135 možnih. Drugo mesto je zasedel par Kramer - Kra-mer (APK, Ljubljana) s 129,5 točke, tretje mesto pa Rižnar - Rižnar (»Harmanko«, Maribor), ki je dosegel 117 točk. — Zmagovalec A kategorije je bil par Klemenčič-Stajer (APK, Lj.) s 117 točkami, zmagovalec B kategorije par Jean -Stiren (Tine Rožanc, Lj.) s 67,5 točke in zmagovalec C kategorije par Logar - Kopriva (APK, Lj.) s 37 točkami. l. S. NESREČE Z MOTORJEM v ŽELEZNIŠKE ZAPORNICE V nedeljo, 15. februarja ob 1.23 uri je prišlo na cesti III. reda Begunje—Žirovnica do hude prometne nesreče, ki je zahtevala smrtno žrtev. Motorist, delavec Železarne F. S. iz Most, se je s hitrostjo 80 do 100 km na uro zaletel v spuščeno železniško zapornico pri vasi 2irovnica. Udarec je bil tako močan, da je zapornico dvakrat prelomilo. Voznik je bil pri priči mrtev, medtem ko so njegovega sopotnika B. S. s hudimi telesnimi poškodbami prepeljali v bolnišnico. Povsem nerazumljivo je, kako da motorist ni opazil spuščene zapornice, ki je imela dovolj viden svetlobni signal, razen tega pa je tudi službujoči železničar dajal prihajajočemu motoristu signale z f-za-stavico. UTOPLJENEC V VODNEM NABIRALNIKU V soboto, 14. februarja ob 14. uri je našel Žagar v vodnem nabiralniku med mlinom in žago v Tupaličah utopljenca. Ugotovljeno je bilo, da je utopljenec 62-letni kmetijski delavec Jože Stružntk iz Tupalič. Njegovi sorodniki, pri katerih je živel, vedo povedati,, d^a-je prejšnji dan popil precej žganja. Samomor pa je storil zaradi družinskih nesporazumov. Vsi znaki kažejo, da se je pokojni Stražnik utopil že prejšnji dan. j Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Kranj na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) ter v zvezi a 358. členom prečiščenega besedila uredbe o kmetijskih zadrug*!* (Uradni list FLRJ, št. 18-348/58) razpisuje mesto ■pravnika KMETIJSKE ZADRUGE KOKRA Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. srednja strokovna izobrazba — gozdarski tehnik; 2. nižja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso v gozdarstvu, kmetijstvu ali sorodni panogi. Pravilno kolkovane prošnje z izičrpnim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in o dosedanji zaposlitvi je poslati na ObLO Kranj do dne 1. marca 1959. ii it JA RAZVEDRILO jHjf ČLOV bo poletel v vsemirje — »Pa sem le presekal ta zrezek I a Ameriški program za izstrelitev umetnega Zemljinega satelita, v katerem bo razen instrumentov tudi človek, ki se bo vrnil na Zemljo (program je poznan pod imenom »Projekt Merkur«), se razlikuje od poskusov, ki jih bodo v kratkem izvedli z letalom X-15. Letalo X-15 je pravzaprav močan stroj, ki bo zletel v višino s pomočjo svojih raketnih motorjev in se, potem počasi spustil na Zemljo. Ves polet bo vodil pilot. Vsemirski izstrelek »Projekta Merkur« pa bo s pomočjo rakete prišel v krog okoli Zemlje in se pozneje pasivno — s pomočjo padal — spustil na Zemljo. Za izstrelitev tega satelita v krožno pot okoli Zemlje bodo verjetno uporabili enega od tako imenovanih interkontinentalnih balističnih izstrelkov (»Atlas« ali njegova varianta). Pilot bo ležal na specialno zgrajenem naslonu, da bo tako manjši pritisk gravitacijske sile, za katero računajo, da bo v času neposredno po izstrelitvi, ko bo raketa dobivala svojo polno hitrost, sedemkrat večja kot je nor- SfiT POSMRTNE OSTANKE CHOPINA BODO PRENESLI NA POLJSKO Odbor za kulturo poljskega Sejma je osvojil predlog, da se posmrtni ostanki Frederica Chopina prenesejo iz Francije na Poljsko leta 1960 — ob 150-letnici rojstva slavnega komponista. Ostanke zdaj hranijo v Parizu, Poljaki pa žele, da bi posmrtni ostanki največjega poljskega komponista počivali v Vavelovem dvorcu v Krakovu, kjer so shranjeni posmrtni ostanki poljskih kraljev in herojev. POTNIŠKA IN TRANSPORTNA LETALA ZA POLETE PREKO SEVERNEGA TEČAJA V Sovjetski zvezi so dali v promet nova potniška in transportna letala za polet preko Severnega tečaja, ki dosežejo zelo velike hitrosti. To »o letala »An-10«, katerih konstruktor je Oleg Antonov, ln letala »11-18«, ki Jih Je konstruiral SergeJ Iljušin. BORBA PROTI PIJANČEVANJU NA DUNAJU Občinski svet na Dunaju se fe odločil, da bo odvzel pravico gla- sovanja kroničnim alkoholikom. Po novih predpisih osebe, ki so bile kaznovane zaradi pijančevanja več kot trikrat, in osebe, ki so naredile prestopek pod vplivom alkohola, ne bodo mogle glasovati na občinskih volitvah. ŽENE NA HIMALAJSKIH VRHOVIH Prva mednarodna ekspedicija na Himalajo, ki jo bodo sestavljale same ženske, je objavila, da bodo poskusili osvojiti vrh Co Oju, ki je visok preko 8.000 metrov. TELEVIZIJSKO SNEMANJE PRESADITVE PASJE GLAVE Vzhodnoberlinska televizija je pred dnevi prikazovala presaditev druge glave na telo živega psa. Operacijo je Izvedel sovjetski kirurg Vladimir Demlšov v dvorani vzhodnonemške Akademije znanosti. Trajala je 5 ur, na televiziji pa je bil njen čas skrajšan na 10 minut. V zaključni fazi televizijskega filma se vidi, kako obe pasji glavi popi-jeta nekaj kapljic mleka. Komentator filma je nazadnje povedal, da je pes, na katerem so to operacijo Izvedli, živel še šest dni. malno na Zemlji. V majhnem satelitu bo pilot v atmosferi, v kateri bo znosna temperatura in normalni zračni pritisk. Razen tega bo pilot razpolagal z zadostnimi •količinami hrane in vode in bo v stalni radiofonski zvezi s postajami, ki bodo i Zemlje spremljale njegov let. V steni satelita ne bo nobenega okna ali odprtine, skozi katero bi on lahko opazoval, kaj se okrog njega dogaja, pač pa bo s poseb-aimi napravami, podobnimi periskopu na podmornicah, videl, kaj se tam dogaja. Ce bi se takoj po vzletu zgodilo kaj nepredvidenega, bo pilot lahko prižgal raketo za reševanje in se nepoškodovan »pustil na Zemljo. Dokler bo satelit s pilotom krožil po svoji poti okrog Zemlje, pilot ae bo imel kaj delati. Skozi periskop si bo lahko ogledoval okolico in se s pomočjo radijske zveze pogovarjal s postajami na Zemlji. Ko pa bo prišel signal z Zemlje ali ko se bo pilot sam za to odločil, se bo vžgala druga raketa, ki bo ves satelit obrnila za 180 stopinj, tako da bo njea zadnji del postal sprednji. Za tem bodo začele delovati tako imenovane retro-ra-kete, ki bodo zmanjševale hitrost pri spuščanju satelita na Zemljo. To bo obenem tudi najbolj kritičen trenutek. Z zmanjševanjem hitrosti v krogu okoli Zemlje se bo začel satelit po krivi poti spuščati k Zemlji in njeni atmosferi. Novosti v medicini Medicinski strokovnjaki so lani uradno pTiznali, da je po bolnišnicah pustošila kužna klica, ki je odporna proti najboljšim antibiotikom, ki so njen razvoj celo pospeševali. Gre za tako imenovani »zlati stafilokok«, ki so ga zdravniki napadli na vsej črti. »Stafilococus aureus« zlahka prodre v tako imenovane kirurške rane in v pljučno tkivo, kjer povzroči gnojno vnetje. Skupno število smrtnih primerov, ki jim je botrovala ta klica, verjetno ne bo nikoli povsem znano. Ameriško zdravniško društvo je opozorilo svoje člane na vrsto varnostnih ukrepov, na katere so spričo učinkovitih antibiotikov že marsikje povsem pozabili. Prav zato se je razvil omenjeni stafilokok. Ob prvih znakih nevarnosti so medicinski strokovnjaki pospešili raziskave, da bi našli antibiotik, ki uničuje to klico. Po nekaj poskusih se je uveljavil kana-micin. Ob koncu minulega leta je imela medicina že dokaj zanesljivo sredstvo za boj proti temu stafilokoku. Pri tem pa je nastalo vprašanje, ali se smejo zanemarjati varnostni ukrepi tudi v prihodnje, ker ni Izključeno, da se bo kar na lepem pojavila nova bakterija, ki bo še nevarnejša bodo našli učinkovitega antibiotičnega kot stafilokok in proti kateri nemara ne sredstva. V najredkejše plasti atmosfere mora priti s hitrostjo preko 30.000 km aa uro, ki bi zadostovala, da se zaradi trenja satelit in pilot pretvorita v žareči plin. V tem trenutku bodo opazovalci na Zemlji videli satelit kot svetel meteorit, medtem ko bo pilot za kratek čas zaradi hitrega zmanjševanja hitrosti izpostavljea močai gravitacijski sili. Ce bosta satelit ia pilot preživela to kritično obdobje, potem bo satelit postopoma zmanjšal svojo hitrost na hitrost zvoka la potem ne bo več niti za niti za satelit večje nevarnosti. MaojSe padalo, ki se bo avtomatično sprožilo, »9 še zmanjšalo hitrost satelita, nazadnje se bo odprlo še veliko padalo, s pomočj* katerega se bo satelit počasi spustil a» Zemljo. Amerikanci predvidevajo, da »odo ti satelit s človeško posadko lahko izstrelili leta 1961 z baze Cape Canaveral a« Floridi. Ne izključujejo pa možnosti, «» jih bodo s tem poskusom prehiteli Rust Vi TE2AVE S PISANJEM ZGODOVINE AFRIKE Študentje, ki proučujejo zgodovino Afrike, so se doslej vedno srečavali c veliko oviro — s popolnim pomanjkanjem Izvirnih dokumentov. Najzgodnejšo dokumente predstavljajo namreč pripovedovanja ljudi iz drugih delov sveta — potnikov, trgovcev, osvajalcev in misionarjev. Bilten UNESCO objavlja poročilo o poskusu, da se napiše popolna zgodovina Črnega kontinenta, ki ne bo temeljila na pripovedovanjih la vtisih tujcev, ampak izključno na domačih podatkih. Bilten govori o prizadevanjih dr. K. O. Dikea, profesorja igodovine na Ibadanski univerzi v Nigeriji, ki namerava najprej napisati zgodoviao relativno majhne dežele Benin v srednji Nigeriji, pri čemer bo uporabljal ves razpoložljivi arhivski material ln zgodovinske podatke, ki jih vsebujejo umetniška dela ln arheološka nahajališča. Deželo Benin Je izbral zato, ker Je imela nekoč v zgodovini točno določeno ozemlje, od koder Je z osvajanji, pa tudi po mirni poti širila svojo oblast na večji del južno Nigerije. Ze zdaj Je zbranega precej gradiva o zgodovini pokrajine Benin. Razen dokumentov Portugalcev, ki so prvi prodrli v ta kraj koncem 15. stoletja, so ohranjeni tudi holandskl, francoski, angleški, danski In nemški dokumenti. Znani so kraji, kjer so se nekoč dvigale mogočne palače in cerkve, hiše preživelih plemenskih poglavarjev pa predstavljajo ključ za razumevanje stare arhitekture. Delo za pisanje zgodovine Benina se je začelo že leta 1956 pod vodstvom profesorja Dikea, ki mu pomaga ekipa mladih arheologov ln zgodovinarjev. Profesor Dike upa, da bodo to metodo kasneje uporabili za raziskovanje zgodovine drugih delov Afrike in da bo končni rezultat teh prizadevanj zgodovina vseh afriških pokrajin. J STARO SE UMIKA NOVEMU Pred dobrim tednom so na Javorniku razstrelili staro fužinsko graščino. Graščina na Javorniku Je bila zgrajena okoli leta 1630. Prvi lastniki so bili PossarellL kasneje pa Bucelleni, Mosconi, Garzoni, Zoisi in Kranjska industrijska družba. Na dosedanje mesto graščine se bo razširila valjarna 2400, ki Je začela obratovati že pred leti. V ozadju valjarna 2400 ROMAM ^llippilplpl M'7" j k Dominik se je težko spustil na svoj stol in Ana je začela moliti. Pavle je odložil nekakšen počečkan list papirja in prisedel. Dominik je med molitvijo ogledoval nagačene ptiče na steni, potem pa je segel v skledo in si začel nakladati vročih krapov. Ana ga je hudo pogledala. Dominik se je prezirljivo namuznil. Naj gleda! Presneto tercijalska je postala na starost! Vendar pa je dolžan dajati sinu in Vidi dober zgled — in slabe volje je odložil nož in vilice. Večerjali so molče. Ko je Dominik po večerji izpil kavo, si je prižgal cigareto in se udobno zleknil na stolu. Pogledal je na uro — za k Jarmu je bilo še prezgodaj. Razmišljal je, kako bi prepričal mojstre, da je Družba nekaj pogubnega in da se motijo, če mislijo, da jim potem ne bo več treba stati v praznih vigencih. Ne bo lahko. Morda bi bilo bolje, če bi vplačal velik delež in se tako spravil v vodstvo Družbe. A tudi to je tvegano. Ko bi se vsaj mogel dokončno odločiti! »Ana,« je rekel, »prinesi računsko knjigo!« Žena ga je začudeno pogledala, potem pa položila pre-denj debelo, rdeče obrezano, računsko knjigo. »Kaj pa bi ravd vedel?« »Koliko dobička je bilo v preteklem letu?« Pavle je ošinil očeta z rahlo posmehljivim pogledom, a je takoj povesil oči in se spet zagledal v svoj počečkani list. Ana si je nataknila naočnike, toda ni odprla knjige, temveč je mirno rekla: »Saj vendar veš, da smo lani imeli tristo kron izgube.« Dominik je prikimal. »Saj,« je rekel. »Blago je obležalo. Zdaj je pomlad, pa se še zmeraj nič ne gane. Ne vem, kfidko se bomo izvlekli iz te kaše.« »Blago je tudi denar,« je mirno, brezskrbno rekla Ana. Začutila je, da ima Dominik spet svoje težke čase. Zadnja leta se je večkrat zgodilo, da je kupčija zastala in takrat je bil zmeraj nataknjen. Potem pa se je vselej spet odprlo in Dominik je bil dobre volje. »Blago ni gotovina. Pri kupčiji potrebuješ gotovino,« jo je rezko zavrnil Dominik. »A saj imamo denar od prejšnjih let!« »Denar... Denar!« je jezno bruhnil Dominik. »Samo načneš ga, pa ti skopni kot sneg spomladi!« Stenska ura je udarila osem. Zategli udarci so se razsuli po morečem, napetem vzdušju. Pavle je vstal in pogledal Vido. »Ali si se naučila svojo vlogo?« »Kaj pa je spet?« je nataknjeno vprašal Dominik. »Ali še ne bo konca teh neumnosti? Jaz, fant moj, v tvojih letih niti mislil nisem na kaj takega! Moral sem trdo delati!« »Takrat so bili drugi časi,« je hladno odvrnil sin in se začel odpravljati. Vida je pobrala posodo z mize in nekam preplašeno prhnila ven. Ana je skušala Dominika pomiriti. »Mladi ljudje morajo imeti veselje,« je rekla. »Končno Pavle tudi dela.« »Jaz sem v njegovih letih držal kladivo v rokah od štirih zjutraj do trdne noči,« je godrnjavo menil Dominik. Potem je vstal in segel po klobuku. »Greš zdoma?« je vprašala Ana. »K Jarmu. Zaradi tiste Družbe.« »A, to je. To te grize,« je neprizadeto menila Ana. Vzela je pletenje v roke in se pripravila, da bi delala. Dominik je užaljeno obstal za vrati. Rdečica mu je planila v obraz. »Mene grize, da. Saj drugega tako nobenega ne,« je rekel togotno in stopil na mostovž. Tam je globoko zajel zraka. Tako je pač. Zmeraj mora natežje skrbi nositi sam! Ana in Pavle se ne menita za nič!« Prekleto tako življenje!« je sunil skozi zobe, si potisnil klobuk na oči in šel. Kmalu za njim sta odšla tudi Pavle in Vida k skušnji za igro. Ana je sama obsedela v zgornji hiši. Urno je pretikala igle, potem pa je spustila pletenje v naročje in iz navade začela preudarjati, kaj bodo prihodnje dni delali. Mislila je na travnike, ki jih bo treba potrebiti in na zimsko obleko, ki jo je čas spraviti v omare. Razmišljala je mirno, preudarno, s privajenostjo voznega konja, ki natanko pozna svojo pot in vsakdanje delo. Ko pa je do podrobnosti določila delo za ves teden, jo je zgrabil občutek osamljenosti. Tudi to je bil občutek, ki jo pogosto spremlja, kljub temu pa se mu ni mogla privaditi. Ko bi bila vsaj Vida doma, da bi ne bilo tako samotno! Toda Vida in Pavle sta pogosto odhajala v šolo — zdaj k pevskim vajam, zdaj k skušnjam za igro — in Dominik je ob večerih navadno posedal pri Jarmu. Pomislila je, da je bila pravzaprav vse življenje zelo samotna. Vzdihnila je. Spet so prihajale k njej misli, ki se jih je bala. Dejala si je, da ji je zdaj pravzaprav dobro. Dosti bolje, kot prejšnja leta. Bolje kot takrat, ko se je vila v mukah, ki jih ni mogla odložiti. Takrat, ko je Dominik noč ze nočjo ležal zraven nje v zakonski postelji, njo pa je spreletavala groza ob misli, da leži zraven morilca. Včasih je v sanjah govoril. Ana je brezumno prisluškovala, al ne bo izrekel besede, ki ji bo potrdila sumnjo. Slišala je praviti, da morilci v sanjah izpovedujejo svoj zločin. Toda nič takega se ni zgodilo. Dominik je kdaj pa kdaj zinil nekaj nesmiselnih besed, smejal se je v spanju, toda nikoli ni omenil Aleša in podrezane vrvi. Včasih sama ni več vedela, kaj naj si misli. Tako rada bi bila verjela, da se je zgodila nesreča, pri tem pa je zme/aj vedela, da slepi samo sebe. 7LD 1N 348254 881122