275. štev. V Ljubljani, sreda dne 2. oktobra 1912. Leto I. i m ■■ n ih mrni mmmimimniMiM)&jti4šgj|ia»SaMi Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tud. ob aedtljah !n praznikih — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu moseČKJ K 1*20, z dostavljačem na dom K T50; s pošto celoletno K 20-—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K SO’—. —• Naro&iina se sa pošilja upravništvu. n: te Telefon številka 118. « ■MBMMHHMBi B MB BEBB gMHBaegaHBMMaMBMMBMMBM*1 mrm ••• ••• NEODVISEN POTTTIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ff Uredništvo tu apravništvot ta Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopis) se pošiljajo uredništva. Netrankiran« pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Z« oglase se plača; petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in cahvale vrsta 80 v. Prt večkratnem oglašanju pota pust — Za odgovor je priložiti mamko at ••• ••• Telefon Številka 118. Vojna na Balkanu. Italija in evropske velesile. — Kalifa in balkanske države. — Balkan in velesile. — Avstrijska politika. — Nemške špekulacije. — Angleška diplomacija. — Francoska previdnost. — Ruska požrtvovalnost in popustljivost. — Evropska kultura in hu-maniteta. — Balkanska zveza. — Vojaštvo balkanskih držav. — Kake uspehe se da doseči. — Turka iz Evrope. — Boj za rešitev in svobodo. nemškega cesarja. Tako si misli Nemčija zagotoviti upliv na Balkanu, da lahko reče, da ima tudi ona na Balkanu kaj govoriti. Zato je nemški kancler prišel k avstrijskemu zunanjemu ministru in sta se menila tudi o Balkanu. TRIPOLIS IN BALKAN. Ko je pred letom začela Italija naenkrat vojno proti Turčiji, se je cel svet spraševal, kaj poreko k teinu druge države: Nemčija. Avstrija, Francija. Anglija... In kal so rekle? Nič. — Italijanski napad so listi različno presojali: eni so rekli: prav imajo Italijani, da gredo jemat, kar lahko dobe; drugi pa so kričali, da to ni prava vojna, ampak roparski napad (Raub-krieg) in so branili Turčijo pred Italijo. V resnici Italija v Tripolisu ni imela nikakih pravic; ampak Italija je Tripolis potrebovala, porabila je ugoden trenotek in ga je vzela. In velemoči so molčale, tuintam so navidez posegle vmes, drugače pa so mirno gledale, kako se merita Italija in Turčija. Šele ko je italijansko ladjevje prišlo pred Dardanele, so posegle velemoči vmes ter so predlagale konec vojne. Italija ie hnela torej popolnoma proste roke in Je vodila vojno po svoji zmožnosti in previdnosti toliko časa, da ie spravila Turčijo v velike zadrege In je — dobila svoj delež. Popolnoma drugače pa postopajo evropsko velesile proti balkanskim državam. Koliko posvetovanj, dogovorov, predlogov i. t. d. je bilo treba predno so prišli glasovi, da se začenja osvobodilna vojna. V tem je ravno razlika, med italijansko turško in med balkansko turško vojno: Tam je imela Italija proste roke — balkanske države pa naj bi bile odvisne od milosti evropskih velesil. Avstrija, Nemčija, Rusija, Anglija — vse hočejo imeti tu svojo besedo. — Ko je šla Italija jemat tujo posest v Afriko — so molčale, — ko pa hočejo balkanske države vzeti, kar le bilo njih last, smatrajo države za potrebno, da dogodke strogo zasledujejo. # EVROPSKE VELESILE si prisvajajo nad Balkanom svoje pravice — Avstrija se dela za rešiteljico in pokroviteljico balkansikh Slovanov — (mi. Hrvatje in Srbi 'dobro čutimo, kako nas rešuje in »pokriva«) Avstrija misli, da bi bilo najboljše, ko bi se ]i Jugoslovani priklopili — zato dela tuintam lepe obljube ljubezni — do danes še ni pokazala — ker je nima. Avstrija vidi. da bi ne bilo dobro, ko bi sc balkanske države okrepile, ker bi potem ne mogla vršiti svojega »poslanja« na jugu. Zato je rekel grof Berchthold, da Avstrija resno gleda na bližnje, dogodke, ki so neizogibni... * Nemčija gleda na Balkan skozi Avstrijo. Njej Je Balkan samo prehod v Malo Azijo. Zato želi Nemčija, da ima na Balkanu mnogo prijateljev. Ne enkrat so nemški listi povdarjali nibelunsko zvestobo, ki so jo Nemci izkazali Avstriji v kritičnem letu 1908. — Da Avstrija rada dela svojo politiko po volji Nemčije, je znana stvar. Nemčija ima v Avstriji najboljšo prijateljico, ki varuje na Balkanu nemške interese. Naravno je, da Nemčija nima v Srbiji posebnih simpatij. Zato skuša imeti upliv v Bolgariji in na Grškem. Nemški cesar rad hodi na Korfu, bolgarski Ferdinand ie tudi rad gost Anglija je na Balkanu delala svojo politiko. Pokojni Eduard je znal celo stvar tako voditi, da je bilo zanj prav. Menil je, da je »status quo« na Blakanu najboljši pogoj i.a ljubi mir, ki je nesel angleški trgovini še največ dobička. — Eduard se je rad pokazal kot dobrpga prijatelja balkanskih držav. Toda tudi sultanu se ni hotel zameriti in se je z njim prav dobro razumel — tako da so se vsi bali žaliti sultana, Eduardovega prijatelja — in angleško brodovje je bilo takoj pripravljeno braniti Turčijo, ako bi jo bil hotel kdo deliti. * Francija tudi ni hotela biti brez upliva. Znala si je pridobiti Srbijo in je skušala gospodarsko izrabiti balkanske razmere; to se ji je tudi posrečilo... Toda bogata Francija Je dala tudi v Turčijo mnogo denarja — in ji ni vseeno, če pade turški kredit. Vkljub teinu, da ni več najbolj »krščanska država« želi v imenu humanitete, da se balkansko vprašanje reši, vendar ne more biti zadovoljna. — da bi se drugi obogateli na njen račun. * Rusija je imela in ima še vedno na Balkanu prvo besedo. Ona je z velikimi žrtvami leta 1875. osvobodila Bolgarijo in izkazala se je dovolj nesebično za svoje veliko delo. Balkanski Slovani so ji tudi zaupali. Srbija, Bolgarija, Orna Gora — so z Rusijo v ozki zvezi. Ugodna rešitev balkanskega vprašanja bi bila tudi za Rusijo velikega pomena; toda nemški diplomati so znali Rusijo odvračati od Balkana; rekli so ji, da je njeno polje v Aziji. Zato ]e Rusija že parkat pustila svoje slovanske brate na cedilu. To so bili uspehi nemške politike na Ruskem. Lepo je o tem pisal »Obzor« V pismu iz Rusije: Tam pravi: Na Balkanu je stalna vera, da bo Rusija ponovila historijo 1. 1875. in 1876. (t. j. da se bo potegnila za zatirane slovanske brate). Toda oni, ki vedo, kako je vezana Rusija pri svojem delu na Balkanu sodijo drugače. Ako Bolgarija začne vojno bo ali zmagala, ali bo uničena. Uničenje ali oslabljenje Bolgarije pomeni prepad celega južnega slovanstva. Toda Rusija propada Bolgarije ne sine dopustiti, zato io bo morala podpirati. »Novoje Vremja« piše: »Vsak Rus želi procvit južnih Slovanov in bi rad podpira! njih boj. Toda vprašanje je, ali je sedaj pravi čas za vojno? Naivno je misliti, da gre boj samo proti Turčiji. Kar se tiče Turčije je zanjo dovoli srbsko-bolgarska-turška vojska. Toda ni dvoma — da Avstrija ne želi propada turškega cesarstva. Naivno je misliti, da bi Avstrija mirovala: glavni sovražnik Bolgarije ni Turčija — ampak Avstrija. Tako piše ruski vladni list. V tem mnenju nas potrjuje dvoje: prvič: Berchtholdov pred- log, ki je skušal z neko »decentralizacijo« ohraniti razmere, kakor so bile doslej — in drugič: avstrijski minister je bil tudi v Rumuniii in je s tem jasno povedano, da sl je hotel, pridobiti prijateljev za hrbtom Bolgarije. Vidi se torej: ako balkanske države same rešijo svoje vprašanje, s tem da obračunajo s Turčijo — ne ostane nič za evropske velesile — zato so bile evropske vlade proti vojni. * BALKANSKE države. Evropske velesile so imele balkanske države pod svojim nadzorstvom — in Turčija je z raznimi obljubami živela svoje umirajoče življenje. Naravno je, da Srbi in Bolgari niso mogli mirno gledati vsega, kar se je godilo v Turčiji, saj so tam trpeli Srbi in Bolgari, ki še niso bili osvobojeni. — Toda bratje bratom niso smeli niti niso mogli pomagati. Evropske »krščanske« velesile so mislile, da to ne gre, da bi mlade države začenjale vonje. Letos pa so balkanske države bolj in bolj videle, da trpljenju bo konca in so začenjale bolj In bolj samostojno postopati. Narod sam je tako zahteval. In tako je prišlo do zveze balkanskih držav. Na čelu gibanja stoji Bolgarija, ki je najmočnejša in najbolj izpostavljena. Štiri balkanske države imajo sledeče število vojakov: v miru v vojni Bolgarija 56.000 mož 394.000 mož Srbija 30.000 mož 287.000 mož Grška 22.000 mož 82.000 mož Črna Gora — 37.000 mož Splošno se ceni sledeče: Bolgarija postavi v slučaju vojne 400.000 mož in 400 topov. Srbija 180.000 mož in 300 topov, Grška 300.000 mož in 174 topov, skupaj 880.000 mož in 874 topov. Nasproti temu postavi Turčija 1 milijon vojakov 20.000 konjenikov in 1000 topov. Turčija ima v miru 220.000 vojaštva, v vojni pa 1,500,000. Bolgarski general Sičev je rekel, da bi Turčija proti krščanskim državam postavila na noge 440.000 mož infanterije, 125 eskadronov kavalerije ter 680 topov. Turška armada je sicer mnogo trpela tekom zadnjih političnih prevratov v Turčiji, vendar je turški vojak hraber in brezobziren. Krščanske države bi postavile proti Turčiji 470.000 mož infanterije, 100 eskadronov kavalerije in 1600 topov. Te moči pa se morejo pomnoži« tudi na 700 ali celo 800 tisoč mož. To so številke, ki pa ne kažejo še prave sile nasprotnih držav. # KAKŠNE SO ARMADE? Bolgarska armada je priznana po svoji hrabrosti in disciplini. Častniki imajo višjo vojno izobrazbo, obiskujejo vojne šole v Rusiji in drugod. V boj vodi Bolgarijo narodno .navdušenje. Ve. da služi svoji domovini, in da gre v boj za trpečega brata. Poleg tega živi v narodu sovraštvo do Turčije še iz bojev 1. 1876. ko je Bolgarija toliko trpela pod turško silo. Tudi srbsko armado vodi narodni duh. Bolgarsko treznost nadomestuje med Srbi odločnost in^ bojevitost. Srbija je pravzaprav vojaška država, častniki so samozavestni in večinoma krepki junaki. Srbi se zavedajo, da morajo zmagati. Bojna navdušenost, ki se ni pomirila od 1. 1908., bi našla duška v novi vojni. Tudi bi ne hoteli Srbi zaostajati za Bolgari. Grška armada ni dosegla še slavnih zmag. V zadnji vojni s Turki je bila tepena. Toda ne- ugodna prilika bi lahko pomogla tudi Grkom do uspehov. Črna Gora je znana po svojih junaka* Črnogorci bi ne šli iz meje, tem bolj pa bi pri-tiskali Turke na svoji meji. Vidimo, da bi slovanske čete v tej vejni odločevale. * Razmere med balkanskimi državami niso bile vedno najlepše. Med Srbi In Bolgari je bil naroden boj, zaradi Macedonije vladajo še danes različna mnenja, oba naroda imata svoje pravice in bojujeta boj za obstanek. Sovraštvo ki je nastalo vsled bratomorne vojne 1. 1885. se je do danes pozabilo; skupen boj bi oba naroda združil v ljubezni in kakor sc vidi, se je posrečilo za enkrat premagati pereče nasprotje glede spornih vprašanj. Tudi z Grki niso bili Bolgari prijatelji. Bilo je med njimi mnogo bojev. Toda proti skupnemu sovražniku bodo vodili skupen boj. Črna Gora živi z vsemi državama v prijateljstvu in bo njena pomoč tem bolj važna, ker bo varovala južno stran stare Srbije. TURKA IZ EVROPE! Zveza teh štirih držav ie za Turčijo tem boli nevarna, ker obdajajo Turčijo od vseh strani. Bolgarija od severa, Srbija od zapada, Grška od juga. Poleg tega se mora računati, da je prebivalstvo v Macedoniji in v stari Srbiji proti Turčiji in da bo podpiralo bratske armade, k lih pridejo osvobojevat. O turški armadi je znano, da je hrabra in krvoločna, vstrajna in nevarna. Vodi jih verski fanatizem in protikrščansko sovraštvo. Toda pomisliti moramo, da Turčija še ni sklenila miru z Italijo, da bo potrebovala čet na vseh koncih, da še doma nima miru in da se nima nadejati nikake pomoči. Geslo vojne bo: »Turka iz Evrope«. Kt Tak je torej položaj pred vojno. Čas ie ugoden — razmere same silijo k odločitvi. Vsa krsčanska in kulturna Evropa želi, da se konča trpljenje, ki ga je Turčija dopuščala in evropske velesile so jo z zavlačevanjem balkanskega vprašanja pri tem podpirale. Dogodki zadnjih dni, ko so Turki morili po stari Srbiji in drugod — so bili sramota za Evropo. Čas je, da Turčija dobi svoje plačilo, in zdi se nam, da je ta čas napočil. »Volja naroda« je ta vojna, glas narodne sile, boj napredujočega balkanskega kulturnega' slovanstva. Ako se trdi, da je vojna protikulturna, se mora priznati, da je morala priti ta vojna prav v imenu kulture. Česar niso mogli rešiti očetje, bodo rešili sinovi, zavedajoči se svojih človeških pravic. Potem šele bo mogoče na Balkanu novo življenje. Mobilizacija na Balkanu. Seja bolgarskega vojnega sveta. Mobilizacija Bolgarske. Sofija, 30. septembra. Že včeraj se je vršila pod predsedstvom kralja Ferdinanda seja vojnega sveta, ki je trala cele tri ure in sicer od 10. dopoldne do 1. ure popoldne. Takoj nato se je setal k seji tudi ministrski svet, ki je obširno razpravljal v nevarni situaciji na Balkanu. Vsi ministri so naglašali, da je položaj silno kritičen, posebno, ker Turčija ni odgodila mobilizacije v drinopoljskem okraju, kakor se pr- LISTEK. M. ZEV AKO : ¥ senci jezuita, »Pri rogovih hudičevih in pri vampu dobrega kralja Francoskega, ki si ga stiska tako zelo, da bi se zdel mlajši! Pri pepelničnem obrazu gospoda De Monklar! Zdi se mi, da vendarle še ni čisto po meni!« S pridušenim glasom je klical Manfred te besede, ki kljub ironičnemu tonu niso mogle prikriti mogočnega veselja. Zdaj ni smel za nobeno ceno obuditi pozornosti svojih čuvarjev. Zdaj je hotel živeti! Tako zadošča v najobupnejših okolnostih Življenja že najmanjša lučka, da napolni človeško srce z nado. »To še ni dovolj, da vidim prosto nebo,« le modroval Manfred sam pri sebi, »treba je hidi, da ga dosežem. In nebo je v tej okolnosti samo streha tega pekla, ki visi dvanajst dobrih komolcev nad mojo glavo...« Začel je premišljevati. Kako doseči obok kleti?... To je bila na-furna nemogočnost, ki se je v prvem trenotku tu zavedel. Začel je hoditi kroginkrog po tem ostudnem grobu, ki mu je služil v ječo; obtipal je feteno kroginkrog, 0d ene strani železnih vrat pa do druge. Zid je bi! gladek. Niti enega hrapavega mesta! Nobene najmanjše neravnosti, ki bi mu bila omogočila poizkus, splezati kvišku! Plezanje je bilo tem bolj jalovo, ker je curljala do vseh stenah mokrota in jih delala opolzke. In mnogokrat je Manfred vztrepetal na tem kratkem popotovanju okrog svojega groba, kadar se mu je spoteknila noga ob kakem koste-njaku... Noč je bila temna... To je bilo skoraj sreča zanj, zakaj skoraj bi bil izgubil vso moč ob groznem prizoru ki bi se mu bil ponudil, ako bi bila klet le količkaj razsvetljena. Z dvignjenim obrazom, srepimi očmi in nagubanim čelom se je ozrl Manfred še enkrat v bledo luč, ki se mu je bila zazdela zarja obnovljene nade... In moral se je ukloniti pred strašno oči-vidnostjo: ni bilo sredstva v njegovi moči, da bi se povzpel do stropa... Moral'bi se lotiti v to svrho tatinskega dela, kakor na primer, izdolbsti stopnjice v granit... in Manfred je uvidel, da bi poginil gladu, preden bi le količkaj ranil to trdo steno... Šum glasov je prišel do njega: bili so vojaki. ki so se pomenkovali med seboj in preklinjali naloženo jim stražo. Manfred se je udaril po čelu. Potrkal je s pestjo na vrata... Desetnik, ki je poveljeval stražnikom, se je približal. »Ali boš molčal, ti hudičev podložnik! Ni mu dovolj, da moramo biti zaradi njega vso noč zunaj; še ušesa nam kolje!« »Prijatelj,« je rekel Manfred, »eno besedo, eno samo ... stopite bliže!... Ali ste yi poveljnik?«... »Da. Kaj potem?«• »Ali hočete zaslužiti sto pištol v zlatu?«? »Seveda! Če bi mi jih ponujal tisoč, ne bi maral... Hvala lepa! Da me obesijo — o ne!« Desetnik ie odšel, smeioč se na vse grlo. »Ali veste, da me je hotel podkupiti!« je zakričal tovarišem. »Vi vsi ste priče, da sem odklonil dvatisoč cekinov, ki mi jih je ponujal razbojnik!« Sam pri sebi je seveda upal vrli mož, da bo njegova poštenost poplačana z druge strani z enako vsoto, kakor jo je bil odklonil. Manfred je slišal te besede in razumel, da je vsak poizkus v tej smeri zaman. hi spet je napadel obup nesrečnega mladeniča ... začutil je, da je izgubljen ... Misel samoumora je vstala zopet v njegovi duši. Da! si je dve uri odloga. Ako v dveh urah ne najde rešilnega izhoda. se ubije ... Samo, če bo mogel vzdržati še dve uri v tej kloaki, kamor je prodiral zrak samo skozi špranje v stropu in kjer so gnusne jzpuhtline izpremitijale zrak, ki ga je sopel, v smrtonosen strup? Besnost ga je popadla. Gnevno. vročično je jel delati, izkušaje izpodkopati tečaje železnih vrat... In res se je kršil kamen pod silnimi udarci z bodalom, tako da je zopet nekoliko poguma osvežilo mladeniču upadajoče moči. Po dveh urah tega zagrizenega dela pa se je zlomilo rezilo bodala. Nadaljeval je s topim koncem... Sicer pa ni imel opredeljenega cilja... Samo nejasno se mu je zdelo, da bi podrl vrata in se vrgel na stražarje ter ušel... ali pa poginil — vsaj v moškem boju. Najbolj pa je delal zato, da se ubrani strašne tesnobe, ki ga je obhajala... Zmanjkavalo mu je zraka, dihal je težko... Ubogi mladi mož je čutil, da se mora kmalu zgruditi, in nato da se začne smrtni boi... ra- zen, če se umori takoj, da bo vsaj končano... Čutil je, kako se mu dela megla pred očmi; rdeče lise so plesale pred njim v temi; silno mu je šumelo v ušesih... to je bilo znamenje konca!... Zdajci pa je začul drdranje bližajoče se kočije. Kdo_ se je peljal ob tej uri proti vešalom? Ali je bil samo kak zelenjavar s svojo kolesnico, ki je peljal svojo robo na trg?... Zakaj že se je svitalo... kmalu se je moralo zdaniti ... Pa najsi je bil voz takšen ali takšen. Alan-fred je poslušal njegovo drdranje z neizmernim zanimanjem. In srce mu je začelo utripati, ko ie zaznal po sluhu, da je voz obstal v bližini stražnikov. In val brezumnega upanja ga je oživil nenadoma, ko je zaslišal glas, govoreč z vojaki. Glas je dejal: »Ali mi lahko poveste, če so pariška vrati* ob tej uri odprta?« Manfred je vztrepetal v čudni radosti ob' zvoku teh vsakdanjih besed... Odkod ta radost? Odkod to utripanje srca?... Nemara je v tej predsmrtni minuti pofinilo* čute mladega moža nekakšno nervozno raz-; burjanje... Saj pravijo, da so poslednji občutki! ljudi, ki se jim bliža smrt, ostrejši in pronik-ljivejši... Nemara ga je ob zvoku glasu navdala' slutnja, da je tisti, ki govori, 'dober in hraber,? silen in močan? Prenehal je z započetim delom... In z vso močjo svojega glasu, pijanega nade in tesnobe, je zakričal: »Na pomoč, gospod! Kdorkoli.ste, na pot; moč... na oomoč!.. jvotno poroča. Sefe vojnega in ministrskega svetu so bile sicer tajne, vendar Pa so politični krogi trdno prepričani, da je bila mobilizacija vojske sklenjena ravno na teh sejali. Proklamacija splošne mobilizacije. Sofija, 30. septembra. Generalna mobilizacija bolgarske armade je bila službeno proglašena danes ob 5. url popoldne. Dekret je podpisal kralj sam, nakar je izšla posebna izdaja uradnega lista. Velikansko navdušenje v Sofiji. Sofija. 30. septembra. Vest o uradni pro-klamaciji bolgarske armade se je bliskoma raznesla po vsem mestu in sploh po celi kraljevini. Vsi dnevniki so priredili posebne izdaje. Ljudje so se kar trgali za liste. Mobilizacija armade je vzbudila velikansko navdušenje. V par minutah se je zbrala pred kraljevo palačo Icolosafna množica ljudstva, ki je neprestano klicala: Živio naš kralj! Boi Turčiji! Ven z vojno! Demonstracije so se izvršile popolnoma mirno. Enako kot v Sofiji so vzeli tudi po drugih mestih širom kraljevine proklamacijo O mobilizaciji armade s silnim veseljem na znanje. Mobilizacija srbske armade. Belgrad. 30 septembra. Istočasno, ko je bila proglašena v Sofiji mobilizacija bolgarske armade, je tudi srbski kralj s posebnim ukazom odredil mobilizacijo srbske armade in sklical srbsko skupšično k izvanredni seji na dan 4. oktobra. Vest je vzbudila po mestu silno senzacijo, ker ni bil niliče nanjo pripravljen, vendar pa ni vzbudila nikakega vznemirjenja. Pred oficirsko kazino in pred spomenikom kneza Mihajla so se vršile velike demonstracije v prilog vojni. Za vojno so zlasti navdu-Senf oficirji. Ko so došla iz Stare Srbije in Novega Pazarja poročila o novih turških atentatih na srbske prebivalce, je nastalo nepopisno razburjenje. Dunaj, 30. septembra. Vest o mobilizaciji srbske armade je došla semkaj ob sedmi uri zvečer in je napravila na finančne kroge silen utls. Belgrad, 30. septembra. Srbija zahteva popolno avtonomijo za Staro Srbijo. Rusija in Srbija. Pariz, 30. septembra. »Matin« je dobil poročilo iz Belgrada. da si je srbski ministrski predsednik osigural podporo od Rusije. Mobilizacija Grške in Črne Gore Cetinje, 30. septembra. Črnogorska armada Je mobilizirana in pripravljena, da takoj stopi v akcijo. Atene, 30. septembra. Grška je odredila mobilizacijo, kralj Jurij, ki se nahaja ra potovanju, Je brzojavno poklican domu in je že na povratku v domovino. Ultimatum Turčiji. Sofija, 30. septembra. Bolgarska, Srbija, Črna Gora in Grška izroče Turčiji skupen ulti-matum, v katerem bodo zahtevale, da se takoj izvedejo reforme v krščanskih pokrajinah mohamedanskega cesarstva. Splošno prevladuje mnenje, da bo Turčija ultimat odbila, a v tem slučaju je vojna neizogibna. Balkanske armade na potu proti turški meji. Belgrad, 30. septembra. Srbija, Bolgarska in Grška so že pričele odpošiljati svoje vojaštvo na turško mejo, kamor neprestano vozijo jvlaki vojni materijal in tudi provijant. Vojna tje skoro neizogibna. DOPISI. Zagorje ob Savi. V soboto dne 5. oktobra priredi gostilničar Leopold Robavs v Dolenji-vasi otvoritev gostilne. Čisti dobiček od te prireditve je namenjen prostovoljnemu gasilnemu 'društvu v Zagorju ob Savi. Pri otvoritvi sodeluje godba na lok, katera je za svoje izvrstno igranje res pohvale vredna, ter bo tudi pri tej otvoritvi iznenadila občinstvo s krasnimi točkami najnovejših skladateljev. Otvoritev gostilne je ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K. Ker se pa Cisti dobiček vporabi v dobrodelni namen, se preplačila hvaležno sprejemajo. Šoštanj. Tekom svojega bivanja na Sp. Štajerskem našel sem toliko prijateljskih src, da se pred odhodom nisem mogel od vseh posloviti. Storim tedaj to tem potom z zatrdilom vernega, neomajnega prijateljstva tudi vzljubljenih krajev, zazveni mi tako pogosto moja duša v spominu na Vas, prijatelji, z vsemi zvoki ter zasije z vso lučjo, saj so bili dnevi, prežiti med Vami, najlepši v moji zorni mladosti. Vas pa, dragi Šoštanjčani, gledam v zrcalu misli zmagovite pri nadaljnem narodnem delu in kličem temu delu iskren, sokolski Na zdar! Vaš Tonče Kurnik. i--~T-ni—mri—i ■ ■■!■■ ■mn— ■i'wii'ili»iiiim..w^nHrw>.iww— DNEVNI PREGLED. Nestrpnim bralkam in bralcem naznanjamo, da nastopita v našem podlistku »V senci jezuita« pojutrišnjem slavnoznani Spadacappa lu vitez Ragastens! Čez 200 let da ne bo nobenega Slovenca več«, tako uči in vzgaja klerikalni profesor dr. Šarabon slovenske dijake na I. drž. gimnaziji. Pri zgodovinskem in geografskem pouku poučuje in pojasnjuje ta slovenski profesor zgornji stavek kot absolutno resnico. To je škandal!!! Tako zastrupljati z narodnim pesimizmom slovensko mladino, to je atentat na naš narod in tak profesor zasluži, da se mu takoj odvzame kruh, ki ga odjeda drugim slovenskim kolegom na slovenski zemlji. Sramota za slovenski narod, da redi takega profesorja, ki narodno zastruplja slovensko mladino. Mi se le čudimo, da je mogoč tak slučaj na slovenski zemlji. Mogoč je tak zgodovinski pouk le od klerikalnega profesorja in pod vplivom klerikalne stranke, ki potem Še protežira take profesorje. To je narodno in obrambno delo klerikalcev v praksi, potem si pa ti ljudje še upajo govoriti da so nekaki bojevniki za Koroško in obmejne Slovence. Vse klerikalno obmejno in narodno delo je postavljeno v službo germanizacije! Izdajalski duh veje povsod. . Reklama za »Dan« na prižnici. Kdo bi si bil mislil, da imamo med našim duhovniki tudi na deželi take vnete agitatorje za razširjenje lista. En tak čudež se je zgodil v Šmarjeti na Dolenj skem. Pred kratkem smo ondotnega kaplana pohvalili, da je v pomanjkanju dela v svojem pastirskem poklicu postal on šmarješki policist, ker drugi ne mara biti. V poznih nočnih urah hodi od gostilne do gostilne (le klerikalnih slučajno radi teme ne vidi) ter seganja goste vun. Posebno pa smo ga pohvalili, ker noče drugače zvezati svetih zakonov (kakor je n. Pr oni Bojančevega Franceljna) kakor če se ženin zaveže, da po poroki ne bo šel v nobeno liberalno gostilno in mora za to položiti tudi kavcijo 20 K. da obljuba bolj drži. Komaj jc gospod kaplan zvedel, da smo ga tako lepo pohvalili, si je v Novem mestu preskrbel dotično štev. »Dneva« ter ga potem, ko jc svoje ovčice pri zjutrnnji maši že naprej opozoril, da jim bo nekaj posebnega bral, popoldne namesto krščanskega nauka je prebral »Dan« oziroma tisto poročilo iz Šmarjete. Hvala lepa g. kaplan in se še priporočamo za tako reklamo! Sodn\ dan. V dobi zadnjih dvcli let se je pomnožila slovenska književnost med drugimi posebno z dvema knjižicama, ki imata izvir vsaka po svoje iz iste osebe, imata obe rdeče vnanje lice, no tudi njuna usoda je deloma slična Mislim namreč v prvi vrsti na znane »rdeče bukvice«, katere je izdal leta 1910 ženinom in nevestam za srečen zakon T Anton Bonaventura, škof ljubljanski. Te bukvice so jako dobro došle, ker so bile sad mnogoletnega ponočnega in podnevnega premišljevanja spolskega vprašanja, S čimer se je bavil intenzivno knežji in škofovski pisateli. Slovenci smo postavili takrat na laž svojega velikega pesnika Prešerna, ki je trdil: »Slep je. kdor se s petjem vkvar-ja, Kranjec moj mu osle kaže«, kajti prvi dan, ko so rdeče bukvice zagledale svetlobo, razprodalo se jih Je več tisoč izvodov in prvotna cena 60 vin. je rasla rapidno tako. da se je ponujalo čez nekaj tednov za eno knjižico 20, da 50 K. Žal pa, da se je prezgodaj spolnilo, kar je doživel isti Prešeren, ki se je rodil v sosednji župi našega presvetlega pisatelja: »Pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez d’narja. 1 e knjižice ni sežgal škof, kakor svoj čas Cankarjevo »Erotiko«, ni je zaplenil državni pravdnik, v prodajo jo je sprejela in razpečavala »Katoliška bukvama«, — oglasil se je pa, kakor »di-abolus in mušica«, stolni kapitelj in prepovedal nadaljne razprodajanje knjižice, ki je povzro- čila veliko »grdega govorjenja«, med mladino pa udrte oči in bleda lica. Tako je bila konfi-scirana knjiga, ne pa pisatelj... Ta dragoceni spis je rodil tudi štiri »lepe pesmice«, s katerimi ga je pozdravila in komentirala pesniška muza našega nar., vzbujena in ogreta po »spremenjenem položaju«. Nekateri častilci visokega pisatelja so dali bukvice zvezati^v močno svinjsko usnje in so jim oskrbeli požrtvovalno udi okrasje s sliko domače živali, ki slovi da-eč po svetu s svojimi »kranjskimi klobasami«, n javnost Je izrekla obsodbo. Tisti čas je izšla druga rdeča brošura, spisal jo je slovenski pisatelj g. Pavel Svetlin, natisnila pa jo je slovenska tiskarna v Ameriki. Zanimivi so naši Svetlini: v zgodovini Tomaževe žlindre se je ovekovečil župan Svetlin s svojim junaškim in uspešnim nastopom zoper »16% žlindro«. Nič manj zaslug si ni pridobil izvrstni pisatelj Pavel Svetlin na polju slovenske književnosti s svojimi rdečimi bukvicami: Škof proti župni-i vojaški instinkt hkrati, da le to poslednja rezerva Francije in da stavi cesar kakor obupan igralec vse na to najZadnjo karto? Prihajali so bliže in bliže — veličastni, mogočni, nezmag-ljivi, obsipani s salvami pušk, obir.etavani z granatami, preplavljajoči angleške baterije liki težka, črna povodenj. S svojim kukalom san lahko videl, kako so se metali nekateri angleški kanonirji pod svoje topove, drugi pa so bežali. Nevzdržljivo so drli naprej; zdajci pa nam udari na uho strašen trušč: udarec garde ob angleško infanterijo. Pretekla je minuta, še ena, in Še ena. Sapa mi je zastala v grlu. Valovali so semtertja; naprej se niso pomikali več; bili so ustavljeni. Bog nebeški! Ali je bilo mogoče, da so omahovali! Ena črna gruča je stekla po bregu navzdol, nato dve, nato Štiri, nato deset, in nazadnje velika razkrojena masa. Branih so se še in ustavljali vedno iznova, nazadnje pa so se razpršili in udrli v divjem begu po griču navzdol. »Garda beži! Garda beži!« sem zaslišal od vseh strani. Na vsej črti se je obrnila infanterija v beg, in artiljerija je popustila svoje topove. »Stara garda je tepenal Garda se umika!« je zaklical bled od straha oficir, ki je prišel mimo mene. »Rešite se! Rešite se! Izgubljeni smo!« je kriknil drugi. »Rešite se! Rešite se!« Moštvo je bežalo kakor splašena ovčja čeda. Zrak se je polnil s klici in kriki. V tem trenotku so zagledale moje oči sliko, ki je ne pozabim nikoli. Na višini je stal še en jezdec, osamljen in zapuščen; poslednji rdeči žarki zahajajočega solnca so padali na obraz. Tako teman in brez-giben se je zdel v tej krvavordeči luči. da di ga bil smatral človek res lahko za bojnega boga, ki gleda na syoje delo y. tej dohm stra- hote. Še sem strmel n ant, kar vzdigne mi buk visoko v zrak, in glej — ob tem znamenju, pljusne z globokim rjovenjem kakor val pred morskim bregom vsa angleška armada čez svoje griče in se vrže v dolino. Brezkončne vrste infanterije in celo morje kavalerije m jezdne artiljerije je vihralo navzdol nau nase poražene, razkropljene ^čete. Bilo je končano! Še en H.nk bolesti, krik; hrabrih mož, ki ne vidijo vec rešitve, sc je vzdignil od krila do krila; in kakor bi trenil, je odnesla divja groza vso to slovečo armado. Kakor vidite, mes amis, še dandanašnji ne morem govoriti o tem strašnem trenotku. ne da: bi mi glas trepetal in ne da bi se zalile moje oči s solzami. Izprva me je odnesel ta divji vrtinec s seboj kakor deroča voda slanino bilko. Zdajci pa — kaj zagledam pred seboj sredi zmedenim polkov? Krdelo jezdecev v srebrnosivih um-; formah in sredi med njimi razcapano, razstre-, ljeno štandarto! Vsa moč Anglije in Brusne m> mogla streti sile conflanških huzarjev. Ko pa; sem se jim pridružil in si jih ogledal,, mi je zakrvavelo srce. Major, sedem n metrov m pe sto mož je bilo ostalo na bojisai. Mladi rit-. mojster Sabbatier je bil prevzel vodstvo, in ko. sem ca vprašal, kje je pet skadronov, ki mam-kaio je pokazal nazaj, rekoč: ^Najdete jih( okrog enega izmed angleških karejev.« Moštvo in konji so jedva še sopli; vse je bilo pokriti z znojem in blatom — toliko da jim niso visea jeziki iz ust; toda srce se mi je polnilo s pono-! som. ko sem videl, kako sedi ta ostanek še v sedlu in ohranja red od najmlajšega trobentača pa do najstarejšega stražmeštra. O. da sem jih mogel vzeti .s seboj kot eskorto za cesarja. je bil rodbinski prepir v njegovem stanovanju. Prepirala sta se večkrat tudi v bolnišnici. Slednjič se je žena naveličala svojega surovega molža in se je z njim ločila. Zadnje tri tedne je stanoval Korinek v Lobenhauernovi ulici, dočim je njegova žena ostala na starem stanovanju, katero je hotela včeraj zapustiti in si poiskati no-jvo. Toda usoda je hotela dugače. Korinikova ;žena je bila včeraj celi dan zunaj in se je vrnila šele zvečer domov. Svojega moža ni videla .vstopiti v hišo in zdelo se ji je, kakor da bi se bil tja skrivoma priplazil. Ob četrt na 2. ponoči je nekdo krepko potrkal na hišnikova vrata. Hišnik je prižgal luč in je šel na hodnik. Tu je zagledal Korinka, katerega se je grozno vstra-šil. Korinek je bil ves krvav, ni mogel govoriti ker je imel strašno, zevajočo rano na grlu. Korinek mu je dajal z roko znamenje, naj gre hišnik gori v stanovanje njegove žene. Korinek je imel še toliko moči, da je prišel v kuhinjo, kjer se je zgrudil vsled izgubljene krvi na posteljo svoje žene, kateri je prerezal vrat z britvijo. Hišnik je alamiral vso hišo in poslali so po policijo in po inskecijskega zdravnika dr. Linden-bauma, ki je konstatiral smrt Korinkove žene. Korinka samega pa so odpeljali v Splošno bolnišnico. Ljubljana. > — Civilni promet v Bulgariji vstavljen. Ra- jcii splošne mobilizacije je civilni brzojavni in tovorni promet na vseh progah bulgarskih železnic počenši s prvim vinotokom t. 1. dalje vstavljen. Pošiljatve, naslovljene na bulgarske postaje, se tedaj ne sprejemajo. — Službena pragmatika uradništva Mestne hranilnice ljubljanske se namenoma zavlačuje. žAli se hoče urdništvo. že zopet za pol leta oci-jganiti za višje prejemke? V ta namen upravni odbor odseka ni izvolil. Na dan s pragmatiko! - , — Oddaja mesta pisarniškega ravnatelja f>ri Mestni hranilnici ljubljanski. Ta teden se bo pri Mestni hranilnici ljubljanski sklepalo o od-klaji mesta pisarničnega ravnatelja. Sliši se, jaa so se merodajni faktorji s svojo obljubo kar na več strani zavezali, če je to koristno, ne vemo; častno vsekakor tako postopanje ni. To se pravi, imeti ljudi za norca. Med prosilci je več akademikov, ki po svoji kvalifikaciji razpisu te službe popolnoma odgovarjajo — ne določajo si tudi sami plače — a so še brez stalne eksistence. Ce se z mestom pisarniškega ravnatelja pri Mestni hranilnici noče združiti zloglasno — korito, tedaj morajo priti ti prosilci v prvi .vrsti v poštev. — G. Ante Gaber se ne odlikuje samo po rveliki pobožnosti in po izredni agilnosti temveč mož je tudi podkovan v umetnosti in je vsled tega in drugih svojih zmožnosti postal kritik znanega lista v Kopitarjevi ulici. Tako je napisal tudi sedaj svojo kritiko v »Slovencu«. — »Da ga pa ne morejo voditi samo stvarni razlogi in pa znanje, kaže dogodek, ki se je odigral v Jakopičevem paviljonu. V mali sobi visi Jamovo tihožitje in nad to sliko je delo g. Petra /mitka. Usoda je pa hotela, da so bile številke pod slikami zamenjane. G. kritik Ante Gaber stoji s prijateljem, slikarjem pred teni omenjenim umotvorom in kritikuje. In zgodilo se ie, da je grozno zdelal Jamovo tihožitje, v prepričanju, da uničuje g. Petra Žinitka in da je nad ,vse hvalii Žmitkovo sliko, v prepričanju, da je to delo Jasne. Končno je pa le spoznal svojo temeljito zmoto, kar bi spoznal vsak drug samo iz naslovov slik. Tako se moramo zahvaliti ne-rinili usodi, da vemo, kako vesten je »Slovenčev« kritik in kako se spozna. Slovenska umetniška razstava je za nas »vselej vesel dogodek. Žalostno pa je, ako gotovi (ljudje pri tem ne morejo krotiti svoje intrigant-Ske nature in napadajo brez vsega povoda naše {umetnike, ki skušajo v slogi staviti stav po slovenske umetnosti. »Slovenec« je prinesel jtakoj ob otvoritvi poročilo, ki ga je mogel napisati pac le kak g. G. in natisniti le kak »Slo-tVenec«. Nesramne napade obsojamo. Iz gledališke pisarne. Jutri v četrtek dne 3. oktobra t. 1. v proslavo godu Njega Veličanstva [slavnostna predstava. Uprizori se prvič v sezoni Mascagnijeva opera v enem dejanju »Ca-valleria rusticana«. Vlogo Furidda poje operni •pevec g. Ernest vitez Cammarota kot gost, ker ^angažirani tenorist vsled nepričakovanih zaprek pri prvih predstavah še ne more sodelovati. (Pri zboru sodeluje iz posebne prijaznosti 24 pevk in pevcev iz zbora »Glasbene Matice«. Nato se prvič na slovenskem odru uprizori iz-Pantomina »Možiček« od slovenskega skladatelja dr. Josipa Ipavca. Začetek točno ob pol 8., konec ob pol 10. uri. — Odbor izobražvalnega društva »Bratstvo« ima danes v društvenih prostorih ob 7. zvečer važno sejo. Pridite točno. Na zdar! Tajništvo. — Kinematograf »Ideal«. Novi spored je splošno ugajal z običajnim »Patlie Journalotn«, kateri je velezanimiv. Nordisk drama »Hčerka Gouvernerja« je izvrstna. Posebno lepe so komične točke: »Polidorov sluga«, »Za grofovsko krono« in »Moric modernist«. V soboto »Sokolski zlet v Pragi«, 100 m dolg film. Trst. RAZNO IZ »TRŽAŠKEGA TEHNIČNEGA b. ZAVODA.« _ 2 Upam, da ustrežem tržaškemu slovenskemu delavstvu, ako ga natančno informiram jin poučim o razmerah, ki se gode ubogemu delavstvu v tem zavodu, v katerem je zaposlenih nad 3000 delavcev razne narodnosti. Napačna mnenja. 'Veliko je v Trstu delavcev, ki mislijo, da se delavcem v tem zavodu cedi med iz nebes. iNeKaten so celo mnenja, da delavec, ki je bil SpJeJM-i!\del0’ na^ v *em zavodu Ame-n™ .ne mislite, dragi tovariši, da je je sicer, da nekateri zaslužijo do 8, tfldt 10 K na dan, toda ta znesek je krvavo za-služen in kdor pride do te plače, se ne more nikdar nadejati, da doseže svojo starost. Kiace delavstva Set razne. Oni delavci, ki so sprejeti potom delovodij ali direkcije, če so tudi nezmožni v svojem poklicu, imajo v fužinah prva mesta, ter niso izpostavljeni nobenemu nadzorstvu. Da imajo dobro plačo, v tem ni niti dvoma. Protežirani so seveda tudi oni delavci, ki so mišljenja, oziroma stranke delovodij. Vsem drugim pa bog pomagaj. Poznal sem mladeniča, kvalificiranega in marljivega mehanika, starega 22 let, ki je imel plačo čujte in strmite! 1 K 60 vin. Ali zadostuje to znesek ob današnji draginji za hrano? Ne! Kaj pa še-le družinski očetje? Direkcija ne skrbi za blagor delavstva prav nič. V tem zavodu ni zadostno za toliko število delavcev zavetišča za obed. Zavod ne čuti potrebo za svoje delavce niti zgraditi potrebnih lop, pod katerimi bi se delavci preoblačili in zavžili hrano. Večina delavcev mora jesti v vsej vročini v poletju in pozimi v tudi najhujšem mrazu na — dvorišču. Ubogi delavci. ki delajo cel dan v ladijah na železju, ki pretrpijo mraza in prepihov več kot nobena žival, a v poletju huda vročina, da se kar cedi iz njih. morajo pozimi jesti na burji in poleti na vročem solncu. Nesreče. Pred časom je prinesel »Dan« uvodnik, ki je bil tudi konfisciran pod naslovom: »To- varna ,Linoleum’ v Trstu — klavnica«. Kako pa bi se moglo nasloviti »tehnični zavod«, iz katerega vsako leto neso toliko razmesarjenih trupel ubogih družinskih očetov? V nobenem zavodu se ne pripeti toliko nesreč, kakor v tem. Zjutraj pride delavec zdrav in čil na delo; ob pol 12. uri prinese žena kosilo, a njenega moža ni. »V mrtvašnici, ali v bolnišnici se nahaja«, dobi odgovor od njegovih tovarišev. Kak hud udarec, smrten udarec, napravi taka novica na ubogo ženo, si mora pač vsakdo misliti. In večine teh nesreč je krivo samo ravnateljstvo. ki ne skrbi za blagor delavcev. Strogost delovodij presega že vse meje. Mislijo si, da delavec mora biti še dandanes suženj. Delovodje naganjajo delavstvo brez nikakega usmiljenja. Osobito — renegati se v tem oziru odlikujejo. Italijani sovražijo Slovence. Vsa sodrga: socijalni demokrati, rnazzini-janci takozvani »lecapiatini« in vse, kar ne govori ali kar noče govoriti slovensko, sovraži in šikanira Slovence. Renegati, o katerih matere niti ne umejejo italijanščine, so še najhujši: zasmehujejo in nadlegujejo Slovence. Socijalisti propadajo. Po večini Italijanov in renegatov je soci-jalnodemokratičnega mišljenja. Organiziranih in redno plačujočih pa je malo, mogoče jih bode teh 10 %. V eni sami fužini, kjer je zaposlenih nad 200 delavcev, bode 150 socijalistov in od teh je le šest redno plačujočih. Socialistični štsajki so brezuspešni. ker noče ravnateljstvo pripoznati in niti sprejeti socijalnodemokratičnih zastopnikov, oziroma voditeljev. Socijaliste to jezi, ali nič ne pomaga. Lansko leto so uprizorili pasivno rezistenco, s katero pa niso nič opravili. Slovenci slede vedno večini. Večina Slovencev ni organizirana. Na splošno se opaža, da večina delavcev Slovencev ni organizirana. Kako stoji skupina N. D. O. Sv. Marko, mi ni znano. Vem samo to, da je bila pred leti močna. Nujno potrebna bi bilo velike in energične — agitacije. Upam, da bi postala s časom skupina »Sv. Marka« najmočnejša skupina N. D. O. Zatorej delavci na delo! S tem sem očrtal položaj delavstva v tem zavodu. Ob priliki se zopet oglasim. Otvoritvena predstava slov. gledališke sezone v Trstu se je morala preložiti radi preureditve gled. dvorane od nedelje na četrtek 3. t. m. Uprizori se rusko dramo Moloh, poslovenil E. Kristan. — Predstave se bodo vršile redno ob četrtkih, nedeljah in praznikih. Ker je iiitendanca angažirala letos več novih znano dobrih moči, smemo od letošnje sezone mnogo pričakovati. Prosveta. Otvoritev gledališke sezone. V nedeljo je minilo 20 let, odkar imamo Slovenci svoje gledališče. Zato je imela včerajšnja otvoritvena predstava nekak slavnosten značaj. Pred predstavo se je igrala ouvertura iz opere: »Gorenjski slavček« potem pa je nastopil novi inten-dant g. prof. Kobal in je v kratkem povedal sle-deče: Slovenci imamo 20 let svoje gledališče. Z velikimi nadami se je pred 20 leti otvorila nova stavba. Nade so se izpolnile. Naša dramatična umetnost je zrasla, naše sile so se pomnožile doba 20 let pomeni velik napredek. Naj bi tudi v bodoče nas delo vodilo do novih uspehov. — Po govoru je sledilo ploskanje, kar je pomenilo, da se občinstvo strinja z govorom. Na to se je igrala igra »Sodnik Zalamejski«. Španec Calderon de la Barca doslej še ni prišel na Slovensko, dasi ima znano slavno ime. Njegove drame so bile za nas res španske vasi. Pa je bilo škoda, da jih nismo poznali. Koliko so vredne, priča nam n. pr. to, da je vse prevedel na češki jezik (14 po številu) sam veliki pesnik Vrchlicki. Nekateri so zmigavali, da smo sezono začeli s tako tujim delom toda pri predstavi smo se prepričali, da nas pogosto sodijo predsodki. »Sodnik Zalamejski« odgovarja dobi svojega časa, v njem je pristna španska romantika, prizori in osebe niso brez dovtipa, dejanje in vsebina ne brez globoke misli in lepega pouka. Kmet in vojak si prideta v nasprotje — plemič hoče imeti prednost pred kmetom — nazadnje se pokaže, da ima vsak svojo čast in svojo pravico. Kralj sam potrdi, da je tako prav — in stotnik, ki je unesel Cres- povo hčerko — Te obešen. Cela igra je krasno uspela, igralci so bili izborni V igri in v maski. Naslovno ulogo je igral gospod Verovšek, ki je podal pravega vročekrvnega a tudi samozavestnega španskega kmeta. Ljubka pristna Španka je bila g. Kreisova, naša draga znanka, ki je podala zopet dokaz svojih nežnih zmožnosti. Gospod Bohuslav in Peček sta bila izboren par. Častniki in markatendarica (Vera Danilova) so bili prav vojaški. Sploh vse je bilo v najlepšem redu. Celo scenerija je bila lepa, le v drugem dejanju nismo vedeli, ali naj bo dan ali noč. Glede nove izgovarjave na »v« pa smo odločno nasprotni in bomo o tem jutri povedali svoje mnenje. Gledališče je bilo polno — pa ne razprodano. To ni veselo znamenje in bi igra zaslužila lepše udeležbe. Točnosti od strani občinstva bi bilo prav tako želeti, kakor krajših pavz. Tak je torej začetek — obeta mnogo — upamo vse najboljše. Senzacionelna aretacija v Ljubljani. Vlom. Včeraj smo poročali o predrznem vlomu v Bonačevi trgovini. Stražnik I. ljubljanske družbe za straženje je namreč v petek ponoči zapazil. da leži na dvorišču pri Bonaču na tleh nahrbtnik, ki je bil poln vlomilnega orodja. Stražnik je stvar naznanil policaju in je odšel naprej. Zjutraj so videli, da se je izvršil vlom. Na sledu. Ljubljanska policija je začela preiskovati okolico okoli Bonačevega dvorišča in je skušala najti sled za vlomilcem. Zasledovanja se je udeležil tudi g. Toplikar s svojim policijskim psom. In to zasledovanje s psom je imelo poseben uspeh. Pes »Hekso« je namreč sledil vlomilca po poti proti Blei-weisovi cesti in tam v — Nunsko ulico do Stau-charjeve vile. V vili pa se je ustavil pred sobo »inženirja« Exnerja. Čudno razkritje. Policija je stopila v sobo inž. Exnerja — je našla tam zelo sumljive stvari. Našla je mnogo vlomilnega orodja in sploh je celo stanovanje kazalo, da se v njem skriva vlomilec. Kdo ie inžener Exner? Pred dvemi meseci je prišel v Ljubljano eleganten gospod, ki se je izdal kot inženir in zastopnik neke češke firme. Znal si je pridobiti zaupanje najboljših krogov. Kot sportsman se je kmalu sprijaznil z našimi klubi, pokazal je res mnogo zmožnosti in je bil sploh prijazen človek. Pravil je, da je bil kot zastopnik v Vladivostoku in na Japonskem. Govoril je češko in nemško in je imel sploh fin nastop. Za enkrat je imel samo agenturo — potem je hotel prenesti svoj biro na Dunajsko cesto, tja kjer je sedaj pospeševalni urad. V pogovoru ie pokazal, da je mož precej obširnega obzorja, rad je govoril o športu — pa tudi o politiki. Naše razmere so^ se mn zdele precej malenkostne in je želel več odločnosti. Ob priliki nar. soc. zleta v Ljubljano se je pridružil izletnikom in jih je spremljal. Na vrtu Narodnega doma pa je naenkrat rekel, da mu je zmanjkalo 309 kron. Čudno se nam je zdelo, da ni za to svoto Exner posebno tarnal. Nasprotno je spremljal zletnike v Trst in se je čez par dni vrnil. Pozneje se je gibal v Ljubljani po boljših restavracijah, jedel je »pri Tratniku«, v nedeljo je še vodil nogometno tekmo. E\ner je bil vsak dan na pošti, kjer je vzel pisma svoje firme. Novica o njegovi aretaciji je vse, ki so ga paznali, zelo presenetila. Jutri prinesemo o tem natančnejše poročilo. Nainoveiša telefonska in brzojavna poročila. PRED VOJNO NA BALKANU. Dunaj, 1. oktobra. Danes stoji še vse pod utisom včerajšnjega dne. Nihče se pravzaprav ne spozna natančno v tem političnem kavsu. Balkanska kriza je dosegla svoj vrhunec in treba je nujnega izhoda, sicer prično še ta teden pokati puške. Tukajšnje diplomatične kroge je mobilizacija balkanskih držav silno Prijetno dirnula. čeprav je bila javna tajnost, da so se Bolgarska, Srbija, Črna 'gora in Grška pripravljale že 14 dni, da se odločijo za ta korak in je manjkal le še formalni sklep. Ravno vsled mobilizacije balkanskih držav se ie kriza tako zelo poostrila, da bo težko najti primeren izhod. Število onih. ki povdarjajo. da se Turčija ne bo poprej streznila, dokler je ne poženejo iz Ev^pe. vedno bolj narašča. Balkanske države gredo, kakor se ie te dni pokazalo čisto svojo pot, ker so na eni strani nejevoljne in site večnega mešetarjenja velevlasti, ki skrbe pri tem le za svoj žep. na drugi strani pa ilh izzivanje Turčije same poživlja k proti-odredbam. Kako se bo razvila in končala balkanska kriza, se bo pokazalo že te dni. Dunaji, 1. oktobra. Semkaj prihaja vedno manj poročil iz Sofije in Belgrada, iz česar se sklepa, da vlada v Bolgarski in Srbiji že pravo vojno stanje. Sofija, 1. oktobra. Mesto je podobno pravemu vojaškemu taboru. Na kolodvorih kar mrgoli vojaštva, ki prihaja iz raznih krajev z dežele. Pred kolodvorom se zbirajo neprestano mase ljudstva, ki vojaštvo viharno pozdravljajo. Vojaštvo je silno navdušeno in prepeva narodno himno: Šumi. šumi Marica! Pred srbskim, italijanskim in grškim poslaništvom je ljudstvo danes ponovno priredilo velike denion- stracije.Občinstvo Hodi z zastavami balkanskih držav po mestu. Sofija, 1. oktobra. Iz Varne in Šumena neprestano odhajajo vlaki proti jugu. Tovorni promet po železnicah je sploh popolnoma ustavljen. Vlaki so polni streliva, provijanta in vojaštva. Sofija, 1. oktobra. Uro za uro se prigla-šajo prostovoljci za vojno. Vlada jih je za enkrat odklonila, vendar pa so jih oficirji že sedaj pričeli vežbati v vseh potrebnih stvareh. Sofija. 1. oktobra. Danes dopoldne se je odpeljala cela vrsta vlakov proti jugu ra turško mejo. V dolini reke Marice mrgoli vojaštva. Dunaj, 1. oktobra. Zadnja dva dni je Bolgarska skoro popolnoma odtrgana od sveta. Vlada ne pripušča skoro nobenih brzojavk v tujino. Nad vso Bolgarsko je proglašeno obsedno stanje. Položaj je velekritičen. Skoro neverjetno je, da bi se velevlastim posrečilo preprečiti vojno, ki lahko vsak čas izbruhne. Belgrad, 1. oktobra. Tukajšnji listi računajo z vso gotovostjo na vojno. Srbija z mrzlično naglico izvršuje svojo mobilizacijo. V mestu Niš je silno živahno. Vojaški vlaki odhajajo po večini proti Ristovcu na turško mejo, drugi zopet proti Pirotu. Belgrad. 1. oktobra. Ministrski svet je imel danes popoldne zopet dolgo sejo, na kateri je razpravljal o novi situaciji. Belgrad, 1. oktobra. V tukajšnjih političnih krogih vlada velika napetost in radovednost, ker se ne ve, kako stališče bo v slučaju vojne zavzela Avstrija, ki je slino zainteresirana na Sandžak v Novem pazarju. Belgrad, 1. oktobra. Semkaj so došla poročila, da je na črnogorsko-turški meji prišlo že do več spopadov s Turki, v katerih pa so bili Turki vedno pognani nazaj. Belgrad, 1. oktobra. Srbska vlada je pozvala vse visokošolce, ki se nahajajo v tujini, da se nemudoma povrnejo v domovino. Dunaj. 1. oktobra. Balkanske države iz-roče najbrže že danes Turčiji uitimatum in 48 ur časa. V slučaju, če Turčija ne odgovori, oziroma če ne pride povoljen odgovor, bo Bolgarska takoj napovedala vojno, na kar bodo tudi Srbi in Črnogorci prekoračili mejo. Dunaj, 1. oktobra. Semkaj je došlo poročilo. da je Bolgarska že odpoklicala svojegp poslanika iz Carigrada, vendar se vest še its potrjuje. Carigard, 1. oktobra. Turška vlada še do-sedaj ni dovolila prevoza srbskega materijah;, ki je prišel iz Francije. Srbski poslanik v Carigradu. Nenadovič je zahteval, da se Turčija tekom 48 ur izjavi, kaj pravzaprav namerava s tem materijalorn. Sofija, L oktobra. Bolgarska narodna skupščina je sklicana na dan 3. oktobra k iz-vanrednemu zasedanju. Za to zasedanje sktae-ščine vlada silna navdušenost in zasiima«je* Večina poslancev bo odločno zahtevala, da so Turčiji takoj napove vojna. Kralj sam je v s?ri»-cipu še vedno za mir, vendar na se ne bo upiral. odločnim zahtevam naroda. Belgrad, I. oktobra. Srbska narodna skupščina se snide dne 3. oktobra k izvanrednem i zasedanju. Sofija, 1. oktobra. Odoločitev pade naj-brže dne 5. oktobra, ko bodo Bolgari slavili obletnico proglasitve Bolgarske v kraljevino in aneksijo Rumelije. Belgrad, 1. oktobra. Tu so trdno prepričani, da se bo v slučaju vojne Rusija odločno postavala na stran balkanskih držav. Carigrad, L oktobra. Tukajšnje kroge ni mobilizacija balkanskih držav čisto nič presenetila. Turčija je pripravljena na vse. Na boi-garsko-turški meji v drinopoljskem okraju je vse polno turških vojakov. Istotako ob srbski in črnogorski meji. Carigrad, 1. oktobra. Tu se pojavljajo glasovi. da bo v slučaju vojne imenovan velikim vezirjem stari Kiamil paša s polnomočjo vojaškega diktatorja. ŠPANSKO-FRANCOSKI SPORAZUM. Madrid, 1. oktobra. Ministrski predsednik Canalejas je odpotoval v Cadix, da prisostvuje slavnostim stoletnice. Takoj ko se vrne, bo podpisal protokol o Špansko-francoski pogodbi glede Maroka. PROTI ŠOLSKEMU ZAKONU V LUKSEMBURGU. Luksemburg. 1. oktobra. V nedeljo je bilo v vseh tukajšnjih cerkvah prečitano pastirsko pismo, v katerem se cerkvena hijerarhija odločno proti vi proti šolskemu zakonu, ki izključuje vse duhovnike iz šole in odpravlja iz šoi pouk veronauka. Krvavi pot denuneijacije „SIomškarja“. (K včerajšnji sodnijski razpravi pri tukajšnjem okrajnem sodišču.) C. kr. deželni šolski svet na Kranjskem ie svojčas imenoval za nadučitelja vlD. M. v Polju učitelja J. Miheliča iz Št. Vi J a nad Ljub-lajno. ki je bil izmed 31 kompetentov iiaj-mlajši. Tako je hotela klerikalna večina v deželnem šolskem svetu. Znano je, da je bil Mihelič v Št. Vidu. vedno takega prepričanja, kakoršnega je bil pač njegov nadučitelj, zato je mislil sedaj — kot nadučitelj — da mora biti tudi podrejeno učiteljstvo neznačajno, kot je bil on svojčas in je v znamenju »svojega značaja« lero> iziral podrejeno učiteljstvo in ga skušal z denuncljacljami M.MoMti s „ hgzo , Pošljite naročnino, ako je še niste! Teodor Kunc Prešernova ulica 5 I. nadstropje. za angleška in francoska dela se priporoča. Kavarna se proda v Ljubljani iz proste roke Pisma je pošiliati pod šifro .kavarna" poštno ležeče Ljubljana I Naiflnejši Zaradi prevelike zaloge blaga, razprodajam 15% ceneje, vse kar je v moji trgovini. Za obilen obisk se priporočr Viktnriia Strniša » 1144 O 41 flllOU) Pod TranCo — Jurčičev trg štev. 3. iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej no nizki tovarniški ceni veležganjarna 250 M. ROS N S R C o. v Ljubljani, poleg pivovarne „UN1GN“. iz poštene hiše in s primerno šolsko izobrazbo ter pridnega Samo po K 4 sprejme večja eksportna firma na Dolenjskem. Oni, ki razumejo nekaj nemški in imajo prakso v mešani stroki, imajo prednost. Ponudbe pod .344“, poste restante, Karmel. P. n slav. občinstvu se priporoča velika iz finega suhega lesa in najmodernejšega lastnega izdelka za hotele in vile. Posebno se priporoča novoporočenccm v nabavo popolne hišne oprave. Za vse i-idellie ts«s jamči. Proračun na zahtevo zastonj. MATEJ GOGALA, mizar na Bledu, (Gorenjsko). Ljubljana, Pred škofijo 21, II. nadstropje, zraven rotovža Velecenjenim damam se vljudno priporoča modni salon za damske klobuke Alojzija Vivod-Mozetič. KLOBUKI Sprejemajo se vsa popravila moderno nakiteni, oblike, kakor vse potrebščine za : modistke prodaja ceno : Minka Horvat Ljubljana, Stari trg št. 21. : Popravila točno in najceneje. : Ljubljana, Pred škofijo 21, II. nadstropje, zraven rotovža Ipcia zaloga ur, mm in sramne H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg št. 25. Lastna piM»!irana tovarna ur v Švici. Tovarnišk a, znamka ®gr „IKO“ ~SMN Oenik »astonj poštnin® prosto, FE. P. ZAJEC Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno koncesljoniranl optik In strokovnjak svoj optični sc n vod. -igS® Daljnoglede, toplo-mere, in zrakoniere {Ipflf vseh vrst. JL M, Očala, ščlpalnlkl na-tančno po zdravnl-3ajj$Sp pjlljlfl škem receptu. 11 Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in po-štnine prosto. -v >>- Krojaštvo Ivan Kersnfc v Ljubljani 249 Sv. Petra cesta št. 32,1. nad. (poleg kavarne ..Avstrija*) najnovejše mode, solidno deio, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba. Odgovorni urednik Radivoi Korene. Last in tisk >Učiteliske tiskarne«.