Uredništvo te ipavništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ tzbaja » pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon öt. H3. naročnina listu: Celo leto..................12 K Pol leta....................6 K Četrt leta..................3 K Mesečno................... i K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije čelo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za sloyensko ljudstvo. Št. 14. Maribor, dne 1. februarja 1909. Letnik I. Kmečki shod v Ljubljani. Razgovor o zavarovanju za starost in onemog^ lost, ki je bil doslej z večine omejen na delavski stan, osobito na industrijske delavce, se je že tudi zanesel med kmečke sloje. Prav je tako. Saj ta zakon, o katerem se je odprla diskusija in ki v tej obliki gotovo ne postane postava, ne vsebuje samo delavskega zavarovanja, temveč tudi zavarovanje malega kmeta, trgovca in obrtnika. Zato je povse upravičeno, da se o njem izjavijo ne samo delavci, ampak vsi prizadeti sloji. Kajpada more pravo sodbo o tem zakonu izreči tisti, ki zakon dobro pozna ter ne jemlje v poštev samo bremen, ki jih nameravani zakon nalaga kmečkim in sploh vsem delavskim slojem, ampak tudi mnogotero dobrobit, kije vključena v/Ujem za te sloje. Stanovski kmečki shod je bil prav dobro obiskan, velika dvorana v „Unionu“ je bila z galerijami vred natlačeno polna. Četudi je bil ta shod sklican samo za pristaše S. L. S., vendar je prišlo tudi veliko liberalcev in celo precej socialdemokratov, kateri so prišli do vstopnic, ker je S. L. S. pri razdelitvi vstopnih listov postopala ne samo radodarno, temveč še veliko preliberalno. Shod je izpočetka bil pod diktaturo teh liberalnih in socialdemokraških elementov, ki so si seveda poprej pošteno napili korajže. Toda polagoma so se kričači morali udati, posebno ko je bil najhujši razgrajač postavljen na mrzlo zimsko sapo. Načelnik S. L. S. poslanec Šušteršič pozdravi vse navzoče ter izjavi, da hočejo poslanci vjtem vprašanju popolnoma postopati po navodilih svojih volil-cev. Za ljudske zastopnike je to merodajno, kar ljudstvo hoče. In če kmetje zavarovalne postave v tej obliki nočejo, so tudi poslanci zoper njo. Sicer je nek kmet sodeloval pri sestavi tega zakonskega načrta, in to je nekdanji češki minister Prašek, toda na Češkem, Moravskem in Avstrijskem so druge razmere med kmeti nego pri nas. Poslanci se bodo torej ravnali po tem, kako se bodo odločili slovenski kmetje. Govoril je nato poslanec Mandelj, ki se je izjavil proti vladnemu načrtu, in nato več kmečkih govornikov. Poslanec dr. Krek najprej odgovarja nekemu govorniku, ki je izgovoril napadalne besede proti duhovništvu. Dotični mož je potem seveda pojasnil svoje besede in vse poslance prosil odpuščanja. Dr. Krek izjavlja za svojo osebo, da je za za- varovalni zakon in da je tudi dotične članke pisal v „Domoljubu.“ Kot oseba je torej za ta zakon,: če pa kmetje drugače sklenejo, se kot poslanec seveda podvrže ljudski volji. Potem obširno govori o poselskem vprašanju na kmetih in meni, da imajo kmečke zveze tukaj izvrševati veliko nalogo. Naj bi odbori K. Z. v vsakem okraju popisali, koliko moških in ženskih poslov manjka: pri vseh posameznih hišah vj celem okraju in naj bi številke v časopisih objavili. Tako bi delavci in hlapci in dekle izvedeli, kje in koliko kje manjka in bi si lahko izbrali kraje, ki posameznim bolj prijajo. Tako bi se torej dalo opomoči velikemu pomanjkanju poslov. Opozarja na to, da bi se pri odgoji deklet moralo malo bolj ozirati na gospodinjsko stran, in ker je živinoreja tista gospodarska panoga, ki kmetu dandanašnji obljublja največ zaslužka, naj bi se tudi dekleta privajala tistim delom, ki jih zahteva skrb za živino. Učiteljice, ki so prišle iz večine iz mestnih ali trških krogov, za to stvar še nimajo ne smisla in ne ljubezni. Zato bi se jim naj v počitnicah dala prilika, da se na gospodinjskih šolah vsaj najvažnejšim rečem priuče; potem bodo mogle deklicam v šoli vcepljati ljubezen do domačega gospodinjskega dela in ob enem vsaj temeljne nauke o njem. V istem smislu govori deželni odbornik dr. Lampe, ki poudarja splošno nedostatnost ljudskošol-skega poduka na kmetih. V imenu Štajercev je izpregovoril dr. Hohnjec, ki pravi, da razprava o zavarovalnem zakonu na Štajerskem še ni prišla prav v tok. Današnji tukajšnji shod zopet kaže različnost med kranjskim in štajerskim značajem: Kranjec bolj vročekrven in trdoglav, Stajerc mirnejši in dostopnejši treznemu in utemeljenemu prigovarjanju. Sicer pa je današnja razprava o zavarovalnem zakonskem načrtu podučna tudi za nas, ker so na Štajerskem slične ali skoraj iste kmečke razmere ko na Kranjskem. Soglaša popolnoma z izvajanji predgovornikov, kar se dostaje velikega poselskega in delavskega pomanjkanja na kmetih in sredstev, po katerih bi se dalo temu odpo-moči. Govori za solidarnost kmečkih zvez po vseh slovenskih pokrajinah. Provincijalne mejnike nam je napravil birokratizem, ni treba, da bi jih mi več upoštevali, nego je treba, ali jih celo povečali. Interesi slovenskega kmeta po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Goriškem so skupni; vzajemna bodi tudi naša organizacija. * v V istem smislu govori tudi zastopnik goriškib kmetov, ki so prišli na shod, gospod Kremžar, ki posebno naglaša veliki pomen takih skupnih stanovskih shodov v svrho medsebojnega spoznanja in sklepanja ne samo osebnih, ampak pred vsem trgovskih zvez. Predsednik Šušteršič da vladni načrt za starostno zavarovanje na glasovanje; načrt se odkloni z vsemi glasovi navzočih kmetov proti peterim. Zavarovalni načrt je torej v tej obliki nesprejemljiv. Shod, ki se je burno začel, je bil v drugi polovici zborovanja brez motenja in se je tudi končal v miru in slogi. Nasprotniki torej svojega namena niso dosegli. Kmetje so se iznova potrdili v svojem prepričanju, da je najboljša obramba njihovih gospodarskih teženj v krogu krščanske in praver ljudske stranke. Politični pregled. Državni zbor. V petkovi seji so vložili poslanci dr. Šušteršič, dr. Ivčevič in tovariši interpelacijo radi neznosnih razmer na Hrvaškem in Slavoniji. Cehi so vložili celo vrsto nujnih predlogov. Med razpravo samo je prišlo do ostrega nastopa med češkim radikalcem Freslom in dr. Šušteršičem. Govoril je tudi grof Sternberg, ki je rekel, da so Nemei na Češkem tujci. Nemci so seveda hrupno protestirali in na vse mogoče načine napadali Sternberga. Pri glasovanju so se odklonili vsi nujni predlogi. V sredo vlada predloži jezikovni zakon, katerega je v glavnih potezah že naznanila nemškim in češkim voditeljem. Toda nihče ni zadovoljen ž njim. „Čedni“ Košut. Že-„nad šest tednov prinaša dunajska „Reichspost“ celo vrsto zanimivih odkritij, v katerih se očitajo ogrskeifiu trgovinskemu ministru Košutu umazane denarne kupčije in sleparije. In čudno, da aktivni minister in svetovalec krone prenese tako število hudih obtožb, ne da bi se poizkusil opravičiti, ali da bi si vsaj poiskal zadoščenja pri sodniji. Za vse, kar je in kar ima danes Franc Košut, se ima zahvaliti le temu, da je slučajno sin znanega revolucionarja Ludvika Košuta, katerega povzdigujejo na Ogrskem v deveta nebesa. Slavo svojega očeta je znal sin spremeniti v denar. Njegova čedna dejanja datirajo že iz časa, ko je še bival v Italiji. Z ozirom na njegovega očeta so mu razna podjetništva PODLISTEK, Dr. Janko Sernec. i (Piše Ve lends n) Slovenci pozori Stari stebri Slovenstva se podirajo. Skrbimo, da jih nadomestimo z navdušenim naraščajem tisočero 1 (Dalje.) V življenju dr. J. Serneca se vleče nasproti javnemu delovanju in javnosti sploh neka črna nit, katere ni bilo moči pretrgati. Ko je vrgel v koš politično delovanje, „d'a bi koval iz pravd le rumenjake“, je imel zato povod po svojem prepričanju. Je-li bil opravičen ali ne, tega ne bodemo presojali sedaj mi; za njega ih njegovo prepričanje je bil gotovo opravičen. Toda razmere so bile med Slovenci druge, ki so zahtevale drugega naziranja; mož, ki raje resig-nira, namesto da bi se uklonil razmeram, in neče vsiljevati večini svojih idej, je tudi spoštovanja vreden. Ta resignacija je trpela do smrti. Od tiste dobe, ko je položil deželnozborski mandat, do zadnjega vzdihljeja se je držal trdnega sklepa, da se ne vmešava v javne zadeve. Li poznaš človeka med Slovenci, da bi tako trdovratno tuđi glede javnosti spolnjeval svoje obljube? Sicer ni taka doslednost vedno na mestu, ker često škoduje slovenskim težnjam, toda v tem slučaju nam dovolj osvetljuje doslednost tega moža in ga nam opravičuje glede njegove pasivnosti v favnih zadevah kakor n. pr. v Kamnici. Se drugi slučaj je jako zanimiv, vsaj za mene; za ranjkega pa je značilen. V razgovoru o dr. Prelogu, njegovem delovanju in družabnem življenju mi je živahno pripovedoval zlasti o njunem delovanju v mariborski Čitalnici; videlo se mu je na obrazu, da se še z veseljem spominja marsikaterih veselih uric, katere sta prebila skupaj v društvu, katerega ustanovitelj in prvi predsednik leta 1861 je bil Sernec sam. Krenem govor na politično polje; tu je postal mož redkobeseden. „Politik dr. Prelog ni bil Bog ve kak“, je premišljeno odgovoril na moja vprašanja. Toda ker me žalibog muči tupatam žurnalistična radovednost, nisem bil zadovoljen s tem odgovorom, in vprašal vedno več in dobil za tisto dobo vedno več podatkov. Po dr. Prelogovi odločitvi od deželnozborskega mandata je prišel v okraju Ormož-Ljutomer dr. Janko Sernec na vrsto leta 1871. To dejstvo je vpletlo naju v razgovor. Vprašam ranjkega: „Gospod doktor, oprostite, kaj je na tem, kar piše „Slovenski Gospodar“ v številki, v kateri agitira za vašo kandidaturo, in trdi, da ste vi izjavili, da ne bodete za svobodo šole in proti veri.“ Na to vprašanje se kratko odreže: „Zdaj pane vem ničesar več!“ Konec je bil najnega pogovora. Nekoliko nezadovoljni so bili že pred letom 1870 vodilni duhovniški krogi ž njim, ker je bil preveč navdahnjen s tedanjim liberalizmom, ki je zlasti tačas prodiral v vse narode. Čislali so ga pa radi njegove odločnosti in zlasti zaradi njegovega neustrašenega nastopa, kjer je bilo treba braniti pravice slovenskega jezika in savanskega naroda. Leta 1870 je prevzel na rame težavno delo, da se je spustil v boj za deželnozborski mandat mariborskega okraja. Propadel je z nekoliko glasovi, dasi je prirejal marljivo shode. Iz te dobe si je zapomnil dobro 10. juni, ko so ga v Novi vasi pri Slov. Bistrici pobili vinjeni nasprotniki na tla vpričo žandarjev. Dr. lože Vošnjak trdi v svojih spominih, da so mu ravno radi teh nezgod zbrali prihodnje leto, ko je bil razpuščen deželni zbor, najvažnejši okraj. Vse to pač kaže, da so ga morali poznati že tedaj kot izvrstnega politika in prebrisanega pravnika. Dr. Janko Sernec je bil brez dvoma velik politik in premeten človek, toda z značajem, kakor je bil on, se nikdar ne strinja politika. Ce ni mogel doseči, kar je želel, je položil v stran vso zadevo, ker si je začrtal po premišljevanju svojo pot, od katere ni krenil. Zato ga je jezilo, če ni šlo po njegovih naklepih; to je bil tudi deloma povod njegovi resignaciji. Toda večkrat se je naravnost povdarjalo, da je škoda za celi Spodnji Stajer, da se mariborski Sernec ni prilagodil razmeram nikoli, zakaj bil bi najzmožnejši mož za javno delo. Slovel je dolgo časa njegov govor v deželnem zboru o slovenskih zemljiškoknjižnih vpisih. Oče slovenskega odločnega gibanja je bil le Sernec, dasi bi človek mislil, če čita Vošnjakove spomine, da so vsi rodoljubi vozili za dr. Vošnjakom. Toda prvenstvo gre tistemu, ki je podajal misli in odločne načrte, če tudi ni javno toliko zastopal in širil svojih idej. Vsemu slovenskemu rodoljubnemu delu je bil neki kažipot vseslovenski program iz leta 1865, katerega pa je po večini osnoval in mu podal pravo obliko dr. Janko Sernec. Zbirali so se tedaj kaj radi vsi slovenski velikaši v Mariboru; leta 1863, ob tisočletnici sv. Cinla in Metoda, so se znašli v večjem številu na veličastno slavlje, ki je združevalo vse Slovence iz Štajerske, Kranjske in Koroške. Ta skupni nastop je vse-kako dal povod za skupni slovenski program, ki se je črez dve leti javno razglasil. Ti dve slavnosti pa nam štajerskim Slovencem nudite zlasti dve posebnosti, prvi javni nastop zaslužnega dr. Joža Vošnjaka leta 1863 pri Cirilovi slavnosti, in prvi odločni zagovor slovenskih pravio izrodila, vodstvo prevzetih del. Seveda so se morala za to bridko pokoriti, kajti vsa so bila prisiljena napovedati konkurz. Tako je prišlo ime Košut na Laškem na slab glas in tudi priporočilna pisma kraljeve hiše in Garibaldija niso ničesar več izdala. Ko je prišel v Budimpešto, je tam nekaj časa po kneževsko živel na mestne stroške, ker so se pa mestni očetje tega naveličali, si je moral Košut zopet preskrbeti kake dohodke. Neka falitna tovarna strojev mu je ponudila ravnateljsko mesto. On je takoj sprejel ponudbo in dobil 200.000 K kot ravnateljsko plačo; zavezal se je pa, da bo za tovarno posredoval pri vladi. Iz tega podjetja je nastala akcijska družba in Košut je podpisal kot predsednik popačeno bilanco. Vendar tudi to ni pomagalo, podjetje je šlo rakom žvižgat in Košut je moral hitro vrniti 200.000 K, da odŠGl sodišču» Vladi je prodal Košut rokopise svojega očeta. 200.000 K je preje} za to, da je dal prepeljati v narodni muzej nekaj starih zabojev, kateri se smejo še le črez 50 let odpreti in baje vsebujejo rokopise starega Košuta, Dobro poučeni krogi pa trdijo, da so notri samo stari časopisi. Rokopise, ki so imeli kfcjf vrednosti, je Košut že davno prej prodal za dober denar. Okoli Košuta je bilo vedno polno Zidov in s pomočlo teh je uganjal najnesramnejše sleparije in goljufije. Ustanovil je splošno zavarovalno akcijsko družbo. On sam je bil predsednik. Z goljufijami in ponarejenimi bilancami se je vzdržala tri leta in ko je napovedala konkurz, je Košut letal od Poncija do Pilata in prosil, naj prizaneso njegovemu imenu in ga ne spravijo pred sodišče. Cela stvar je bila s silo potlačena in Košut je postal žurnalist in politik. Tudi v tem stanu je nadaljeval svoja „čedna,“ dejanja. Kot žurnalist je grozil z različnimi odkritji in zato prejel na stotisoče kron. Koliko pa znaša škoda, katero so Košut in njegovi tovariši povzročili ogrski deželi, se ne da izmeriti, znaša gotovo na milijone. Vse to in še mnogo drugega je očitala „Reichspost“ Košutu in ga v sklepnem članku pozvala, naj jo toži. Toda Košut tega ne stori, ker se čuti krivega in dobro ve, da ima „Reichspost“ za vsa očitanja neizpodbitne dokaze, kateri bi izpodnesli Košutu ministrski stolček in ga spravili na kak drug stol, ki ne bi bil tako lep in prijeten. Just in nemažarski narodi. Ogrski državno-zbornični predsednik Just je sprejel te dni nadžupa-na’požunskega komitata Zmijalowskega, ki je pozdravil predsednika v imenu Slovakov. Ta dogodek; je vzbudil veliko presenečenje med navzočimi državnimi poslanci. Just je pa pripomnil enemu izmed poslancev: „Kaj se je temu čuditi, če me Slovaki pozdravljajo. Saj je vendar znano, da iskreno želim, da bi se Mažari z drugimi narodi spravili, saj mi imamo med seboj dovolj dela, Srbija. Srbski memorandum se bo te dni razposlal signatarnim velevlastim, izvzemši Avstro-Ogr-sko. V tem memorandu bodo razloženi vzroki, zakaj Srbija ne more biti zadovoljna z aneksijo in zakaj še vedno zahteva avtonomijo za Bosno in Hercegovino. — Med poslanci skupštine je nastala govorica, da bo nastal v srbski politiki preobrat, katerega cilj bi bil okupacija Novega-bazarja. Zatrjuje se, da sta Rusija in Angleška že posredovali pri turški vladi. Ta vest postaja resna, ker je zadnje dni angleški poslanik v Belgradu opetovano konferiral z ministrom Milovanovičem. — Pri zadnjem ministrskem svetu, kateremu je predsedoval kralj Peter, je prišlo do ostrega nasprot-stva med Milovanovičem in Živkovičem. Slo se je za naknadni kredit 25 mil. za vojno oboroževanje. Milovanovič je bil proti temu, ker bi oboroževanje v prevelikem obsegu prekrižalo njegovo politiko. Kralj se je pridružil Milovanoviču in sklenilo se je, zahtevati od skupščine samo 5 mil. naknadnega kredita. Živkovi-ča ta poraz zelo jezi in zato namerava odstopiti. Bolgarija in Turčija. Med obema državama vlada še vedno zelo ostra napetost. Obe državi še vedno oborožujeta svoje armade. Nekatera poročila trdijo, da je avstrijski poslaniški agent( grof Thurn izjavil bolgarskemu ministrskemu predsedniku Papri-kovu, da je Avstrija pripravljena v zvezi z Italijo in po dr. Janku Sernecu leta 1865 ob priliki Slomšekove slavnosti! Toda kaka razlika med tema možema! Dr. Jože Vošnjak nastopi prvič pred mnogobrojnim ljudstvom plaho in boječe, kakor mi je rekel drugi rodoljub iz iste dobe, da so se mu tresle hlačice. Dr. Janko Sernec vstane ini? odločno govori proti vsem drugim veljakom, ki so predlagali poslati 1865 brzojavko cesarju in ministrskemu predsedniku Belcrediju, češ, da še Slovenci nimajo nobenega povoda, izražati zaupanje novemu ministrstvu: odločni mož hoče videti poprej dejstev in dobre volje v ministrstvu. Utemeljeval je svojo izjavo jasno in ostro, tako da so bili vsi vneti možje postali plahi in se bali posledic. Toda njega, katerega bi bila lahko zadela šiba, niso prestrašili niti najvišji krogi, ker je govoril iz prepričanja, Primerjajmo prvi nastop teh dveh rodoljubov in glejmo v poznejšo dobo. Prvi, plahi začetnik v politiki, se uri v javnem delu od leta do leta in zavzema pozneje edno prvih mest v javnosti, drugi odločni in nad vse zmožni politik se pozneje ne zmeni več za javnost. Pač čudna so pota, ki jih hodijo slovenski politiki! (Dalja prihodnjič.) Nemčijo posredovati med Bolgarijo in Turčijo in da se bo gotovo našel izhod iz sedanjega razmerja. Od druge strani se pa to poročilo dsmentira. — Turški agent je baje sporočil bolgarski vladi, da je Turčija pripravljena zopet pričeti pogajanja za denarno odškodnino. V dunajskih diplomatskih kpogih upajo, da se bo ta spor poravnal mirnim potom. Drobne politične vesti'. Nemški državni kancler grof Bülow bo odstopil. Viljem si želi na njegovo mesto generala Goltz, ki je izjavil, da sprejme to mesto. — Francoska zbornica je razpravljala o interpelaciji, ker je bilo pet častnikov garnizije v Laonu kaznovanih radi udeležbe pri službi božji v katedrali, kakor tudi, ker se je v večih garnizijah izdalo povelje, da ne smejo vojaki obiskovati katoliške klube. — Govori se, da bo vojni minister baron Schönaich v kratkem odstopil. Na njegovo mesto pride baje sedanji deželno-brambni minister Georgi. — V Turčiji niso nič kaj zadovoljni z državno zbornico, ker dose-daj še ni ničesar storila. — V dunajskem občinskem zboru so hoteli socialdemokrati obstruirati. Vložili so v ta namen več sto predlogov. Dr. Lueger je pa kratkomalo dal na glasovanje, je-li občinski svet za sociaidemokraške predloge ali za predlog magistrata. Seveda je bil zadnji predlog z veliko večino sprejet. Socialdemokrati so bili radi tega grozno hudi, pa jim ni nič pomagalo. Raznoterosti. Gospode somišljenike prosimo, da vstrajno nadaljnjejo svojo agitacijo za „Stražo“, ter nam o vspehii takoj poročajo, da tem hitreje uredimo npravništvo. Prosimo jih tudi, da nam naznanijo vsako nerodnost, ki jo opazijo na poštah. Gledališka predstava, katero je priredila sinoči S. K. S. Z., je krasno uspela. Vsi igralci so svoje vloge izvrstno pogodili, posebno nam je ugajal v igri „Zamujeni vlak“ mojster Peter, ki je s svojim originalnim nastopom povzročil mnogo smeha. Med dejanji je igral oddelek veteranske godbe. Občinstvo je pokazalo, da se zelo zanima za S. K. S!. Z., kajti prišlo je v tako obilnem številu, da je bila velika dvorana čisto polna. Kakor čujemo, priredi S. K. S. Z. v kratkem zopet predstavo« „Divji lovec“ v Mariboru. Mariborski srednješolci prirede v torek dne 2. sveč. igro „Divji lovec“, in sicer v prid dijaške kuhinje v Mariboru. Ker je letos posebno trda za dijaško kuhinjo, se prosi za mnogobrojno udeležbo. Ako bi kdo mogoče ne dobil pravočasno povabila, naj blagovoli oprostiti in nas vendar počastiti s svojo navzočnostjo, ker se prav lahko zgodi, da se je v obilici dela, ki ga morajo dijaki sami opraviti, kdo častitih gostov prezrl. Z ozirom na blagi namen in požrtvovalni trud dijakov upamo, da noben Slovenec iz bližine in tujine ne izostane. Vladna predloga za) 'italijansko pravno fakulteto in Slovenci. Slovensko vseučiliško vprašanje je stopilo v nov, zelo aktualen položaj. Vlada je pripravljena, ugoditi italijanski vseučiliški zahtevi; kapitulirala je pod pritiskom laških revolverjev v dunajski avli in vsled prizadevanja italijanskega ministra; Tittonija in je vložila predlogo, za italijansko pravno fakulteto na Dunaju. O slovenskem vseučilišču pa ni niti duha, ne sluha. In vendar smo si vsi Slovenci v tem na jasnem, da je med slovenskim in italijanskim vseučiliščem junktim, da brez slovenskega vseučilišča ne more biti in tudi ne bo italijanskega vseučilišča. Cas je za nas resen, kakor že dolgo ni bil tako. V tem važnem trenotku morajo stati vsi slovenski poslanci na straži; kajti gre se za eno najvažnejših zahtev slovenskega naroda, za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Dne 27. t. m. ob 548. zvečer so sklicali dunajski slovenski visokošolci shod po par. 2 v dvorani Bud-jejviške pivnice VIII., Alserstrasse 59, z dnevnim redom: Vladna predloga za italijansko pravno fakulteto in Slovenci. Sklicatelji shoda so bili: Mirko Božič (Danica), Mirko Černič (Slovenija) in Viktor Peterlin (Sava). Gospod Peterlin otvori shod in predlaga za predsednika g. Božiča, za zapisnikarje pa g. Sovreta, g. Šušnika in g. Vavkena. G. Božič se zahvali za izkazano mu zaupanje in pozdravi navzoče državne poslance in izroči besedo g. Černiču. G. Černič pravi, da je pokazala vlada s predlogo za italijansko pravno fakulteto na Dunaju le svojo staro zahrbtnost in neodkritosrčnost. Dobro namreč ve, da je italijanska univerza na Dunaju le mrtvorojeno dete in da jo bo razbil furor teutonicus, kakor je razbil italijansko pravno fakulteto v Inomo-stu. Zanimivo je pa določilo, da se smejo nekateri predmeti predavati v nemškem jeziku, in da morajo biti vsi absolventi italijanske pravne fakultete vešči nemščine. Svojo predlogo utemeljuje vlada s tem, da imajo Italijani pravico, da se izšolajo v materinščini, da je potreba italijanščine zmožnih uradnikov in da to zahteva ne-le interes Italijanov, ampak tudi interes države. Torej 700.000 Italijanov je vladi več, ko 154 milijona Slovencev in 254 milijona avstrijskih Jugoslovanov. Isto, kar zahtevajo Italijani, zahtevamo tudi mi; kajti tudi mi imamo pravico, cfa se izšolamo v materinščini, da; dobimo več slovenščine zmožnih uradnikov, da dobimo svoje kulturno središče. Ako ima 8 milijonov Nemcev 14 visokih šol, potem ima 254 milijona avstrijskih Jugoslovanov ravno tako pravico do popolnega vseučilišča. Slovenski narod je podoben tistemu delavcu, ki stopi pred svojega delodajalca in mu pravi: Jaz hočem samo svojo pošteno zasluženo plačo. Po govoru g. Černiča so navzoči državni poslanci izjavili, da se hočejo z vsemi silami boriti za slovensko vseučilišče. Na koncu prečita g. Černič sledečo resolucijo, ki se enoglasno sprejme: Slovensko akademično dijaštvo, zbrano na shodu dne 27. pros. 1909.: 1. ogorčeno protestira proti vladni nameni, rešiti italijansko vseučiliško vprašanje, ne da bi istočasno ugodila tudi slovenski vseučiliški zahtevi: 2. izjavlja, da ne bo prej mirovalo, dokler se ne ustanovi popolno slovensko vseučilišče v Ljubljani ; za sedaj pa zahteva, da vlada takoj izpolni sledeči minimum upravičenih zahtev: a) da takoj ustanovi popolno pravno fakulteto v Ljubljani; b) da kot provizorij popolnega slovenskega vseučilišča v Ljubljani s takojšnjo ustanovitvijo štipendij omogoči pridnim in talentiranim slovenskim dijakom, se popolnoma posvetiti svoji stroki, da se tako uporabijo za profesorska mesta na slovenskem vseučilišču v Ljubljani. c) da reši slovensko dijaštvo neprijaznega Dunaja in Gradca s tem, da prizna študije in izpite na zagrebškem vseučilišču ter izpopolni vseučilišče v Pragi in Zagrebu z onimi stolicami, ki so potrebne, da tam dosežejo naši dijaki popolno usposobljenost za državne službe; 3. prosi slovenske in slovanske pernice, da na noben način ne pripuste na dnevili red razprave o italijanski pravni fakulteti, dokler vlada ne ugodi vsaj onim zgoraj omenjenim minimalnim zahtevam. „Izdajalci“ slovenskega Šolstva, to očitanje je opravičeno letelo na Narodno stranko, ko je njen voditelj dr. Kukovec prišel celo ob mejo v mariborsko okolico, da tukaj agitira pure et simple za nemščino v ljudski šoli. To očitanje je bilo zasluženo in je tudi obsedelo na liberalni stranki. Kadar le more, išče opravičenja. V štev. 10 našega lista dokazuje naš člankar strokovnjaško, kako velika pedagoška nesmisel je, da se po zaslugi liberalnega predsednika Šolske Matice uči nemščina, že v 8. šolskem letu ter zahteva, da se to izvršuje še le v 5. šolskem letu kot neobvezen predmet. To je velika razlika med delovanjem Narodne stranke, ki pošilja svoje govornike na mejo agitirat za nemščino in med mnenjem pokojnega Strmšeka, ki je na kvarnem stališču, da se nemščina, mora kot obvezen predmet ličiti že v 8. šolskem letu. Finančno ravnateljstvo v Gradci je nekoliko smešno. Zdaj ko je že minilo nadi 20 dni, odkar je vkradel nekdo dokumente iz aktov o zadevi gospoda dr. Povaleja, razpisuje ravnateljstvo nagrado 50 K za tistega, ki najde sled te tatvine. Radovedni smo, Če bode finančno ravnateljstvo zares tako vestno iskalo krivca ; kar sedaj stori, stori le vsled pritiska od zgoraj, vsled dr. Koroščeve interpelacije. Vprašamo, zakaj da ravnateljstvo ni takoj začelo strogo preiskovati zadeve, ko je zapazilo tatvino ? Balo se je, da bi res zasačilo tata, ki je gotovo „Heilbruder.“ Celi dogodek pa nam zopet pričuje, kako zanesljivi so ti toliko hvalisam nemški uradniki; še akti v prezi-diju niso varni, da se ne izgube. Celjski dnevnik od sobote trdi, da je „Straža“ odrekla svoje predale mariborskemu Slovenskemu trgovskemu društvu, češ, da ne mara delati reklame društvu, ki ni docela klerikalno. To je nesramna laž. Trgovsko društvo je samo odpovedalo inserate, in sicer vsled slabega gmotnega stanja, kar pa bržkone ne bo res. Dobro nam je namreč znano, da je eden izmed glavnih faktorjev trgovskega društva agitiral okoli, da naj se nikar ne inserira v „Stražo“, pač pa v „Nar. dnevnik.“ Ko so kljub temu poslali vabilo na občni zbor, da bi se priobčilo v „Straži“, smo jim čisto mirno odgovorili, da ne sprejemamo več notic, tičočih se trgovskega društva. Kajti, da bi mi delali reklamo za društvo, katerega glavni faktorji delajo proti nam, to bi bilo pač preneumno. G. Weiad, nimamo li prav? Narodno delo. G. Bahovec, poštni ofieijal V Maribora podpira narodna podjetja s tem, da v njih zabavlja in smeši našo stranko. Posebno so mn pri sren „farji“. Ce se to še enkrat zgodi, potem bomo mi izvajali svoje posledice, to si lahko zapomnite g. Bahovec. Ntaj ersko. Maribor. Novi napadi na Slovence. Kakor se nam poroča, je napadla tolpa nemških fantalinov zunaj mesta nekega slovenskega dijaka. Ako bi ne bil slučajno mimo prišel nek mož, ki ga je rešil nevarne situacije, bi se mu slabo godilo. Drugi slučaj se nam poroča, da so v mestnem parku napadli nemški pobalini (večinoma fantje iz nemške ljudske in meščanske šole) manjšega slovenskega dijaka, ko se je vračal z leda. Kako nesramno in izzivajoč« se obnašajo Nemci na ledu, ni treba opisovati. Saj ni čuda! Ako učitelji v šoli dečke poživljajo, naj se samo z „heil“ pozdravljajo, če jim vse mogoče o slovenskih barbarih pripovedujejo, so lahko fantje popolnoma podivjani. Maribor’. V magdalenski župniji je bilo včeraj oklicanih 30 parov. Iz dravske doline. Ko sem bral v štev. 8 „Strahe" dopis iz Ribnice, sem se čudil, da se je tamkaj vendar le kdo našel, ki je imel korajžo dregniti v sršenovo gnezdo. Žalibog, da je vse do pičice gola resnica. Oporekati ne more nihče, toda vprašam, kdo je teh neznosnih razmer kriv? Ali ne Slovenci sami? Ako bi. se vsak Slovenec zavedal svojih pravic, in jih tudi odločno zahteval, bi moralo biti drugače. A poglejmo, kakšni smo! Tu pride na pošto ali na kolodvor Slovenec in pove slovenski, kaj bi rad. Hitro se sliši „wün-schen’s“ in pohlevni Slovenec zbira hitro teh par nemških besed, ki jih zna, ter pove v spakedrani nemščini svojo zahtevo, namesto da bi odločno slovenski zahteval, kar bi rad. Saj nismo tukaj zavoljo uradnikov, ampak uradniki so tukaj zavoljo nas! Drugi spet sami začnejo nemški govoriti, da pokažejo, da nekaj znajo, čeravno bi pristnega Nemca morala rudečica obliti, ako bi slišal, kako se njegov materni jezik kvari. Da bi kdo zahteval dvojezične tiskovine, ta bi bil že bela vrana! Tako je pri nas ob koroški železnici. In vzrok? Pregovor pravi: „Riba začne od glave gnjiti ali smrdeti.“ In tako je tudi pri nas obmejnih Slovencih.. Učitelji in duhovniki bi morali dajati ljudstvu lep vzgled. Ako bi priprost Slovenec videl in slišal, kako ta ali oni odločno slovenski zahteva vozni listek ali kaj drugega in se ne vpogne uradniku, da bi svojo zahtevo nemški povedal, čeravno nemški dobro zna, bi se tudi on osrčil in z uradnikom le slovenski govoril. Potem bi bil nemogoč pri nas uradnik, ki slovenski ne zna ali noče znati. Toda ravno tisti, ki bi imeli dajati ljudstvu lep vzgled, delajo ravno nasprotno. Ne govorijo samo na postaji ali na pošti nemški, ampak sploh. Pisatelj dopisa iz Ribnice „Straža“ štev. 8 mora mi pritrditi, da bi lahko na prstih ene roke pre-Štel hiše cele vasi, kjer bi se ne govorilo skoro izključno nemški, neizvzemši učiteljev. Ce vprašaš, zakaj govorite z otroki nemški, se ti odgovori: „Slovenski se nauče od poslov in od otrok v šoli. Ali ne zadobi potem tak otrok vtis, da je slovenski jezik nižje vrste od nemškega? Saj sliši, da oče in mati govori ž njim nemški in le s hlapcem in deklo slovenski. Tu je treba vmes poseči! Dokler bo inteligenca nemškemu jeziku prednost dajala, ne bo boljše! Ako so se oni naučili nemški, čeravno niso slišali od svoje matere nobene nemške besede, bodo se tudi njih otroci nemški naučili. Le malo več narodnega ponosa in poguma in ne dati se voditi od žen; staroslovanski pregovor je: „Sramota možem, ki jim žena vlada.“ Ptuj. Kaj vse stori pijančevanje. Zadiy'o sredo je nmrl v ptujski bolnišnici 70 let stari dninar Jožef Krivec iz Makol. Ko je šel v nedeljo dne 10. t. m. iz cerkve domov, so ga napadli pijani fantje brez vzroka na cesti, eden ga je iz prevzetije kar ndaril s kolom po glavi in mu prizadel smrtno rano. Starček je izdihnil po dolgih mukah. — Nesreča. Viničarski sin Vid Kelc, doma pri Sv. Barbari ▼ Halozah, je peljal pred kratkim vino v mesto. Vded ledu se mu je zvrnil voz in mu zmečkal levo nogo. — Stariši, pazite na svoje otroke. Dvanajsta letni Franc Hvalec se je drsal zadnjo sredo na ledu na Studenčnici pri Ptuju. Naenkrat se led vdere in fantič izgine pod ledom. Njegov brat Martin mu hoče pomagati, a tudi njemu se ne godi boljše. Čez nekaj časa so vendar prihiteli ljudje in rešili oba dečka živa, čeprav popolnoma zmrznjena. — Poroka. V Ptuju se je poročil zadnjo sredo g. Lovro Blaževič, lekarnar v Karlovcu, z gospodično Berto Lackner-jevo. — Posnemajte! „Družba sv. Mohorja“ kolekuje «voja pisma in svoje pošiljatve z narodnim kolekom. Da bi le našla mnogo posnemalcev! — Čemu celo služijo nemške hranilnice! V ptujski mestni hranilnici je na prosto razpolago občinstvu eel kup ptujskega „Štajerca“. Vsak si ga sme vzeti brez- I plačno; isto tako v Strašilovih žganjarnjah. Tudi g. Poldek j Slavitsch daja svojim kupcem kot nameček kaj rad cel iz-tis svojega ljubega „Štajerca“. Nekaj časa ga je celo delila neka branjevka Florjanskem trgu. Dobro, da vsaj vemo, kje ga dobivamo zastonj. Ptujska okolica. Množe se pritožbe, da okrajno sodišče (kaz. oddelek) pošilja le nemška vabila slov. strankam. Vračajte jih z isto pošto! Sicer to nekaterim poštarjem ni všeč — ker si dovoljujejo proti tujim osebam nedovoljene opazke — ali treba je v vsaki malenkosti radikalno nastopiti, če hočemo da se bo kdaj s Slovenci vlada pogajala kot s Čehi. Koliko je še nezavednih ljudi, ki na vse pretege hvalisajo nemščino, videč, kako vlada povsod, in kako se zapostavlja naš mili slovenski jezik! Tu delujte 1 Narodovci, mesto da se vežete z nemčurji proti kat. mis-; lečim rojakom! Delujmo sistematično za slov. pravice v I naših društvih. Zdole pri Brežicah. Naši nemškutarji so že pričeli ! pisati o občinskih volitvah, čeprav še živa duša ne ve, j kedaj bodo. Se jim pač cede debele sline po občinskih stolčkih. No, pa za sedaj so še malo prezgodnji, kajti j naše dobro ljudstvo je postalo zavedno in ne mara več za i nemškutarje. V Halozah še obilo dobre vinske kapljice v kleteh i Čaka kupcev, ki naj v lastnem^ interesa stopijo naravnost s j pridelovalci v dotiko, ne pa z veletržci. St. Barbara t Halozah. V naših občinah se vrše ] letos zaporedoma občinske volitve. Prve so bile pri sv. 1 Elizabeti, kjer pa se je zoper iste vložil priziv, ki še ni rešen, zato ne vemo, bode li se še po „Štajerčevem“ receptu j vladalo ali ne. Oglaša se močna opozicija zoper stari odbor. Mi si želimo može v odboru, ki bodo delali nese-i bično .za občni blagor in ki ne bodo štafaža liberalnim društvom. V kratkem se vrše volitve v občini Slatina, kjer imata liberalec in nemškutar najmanj zaslombe, naj že zmaga ta ah ona oseba. Le več narodne zavednosti v dopisovanju z višjimi uradi bi bilo treba, čemu sprejemati nemške dopise ptujskega okrajnega glavarstva? Ako uradniki ne vedo slovenski, naj pobero šila in kopita. Več drugič. Celje. 30. januarja t. 1. umrla je tukaj gospa Marija Nekermann, vdova bivšega celjskega župana. Celje. Tukajšnji davčni urad razpošilja samo nemške pole za napoved osebne dohodnine! Vrnite je in zahtevajte dvojezične. St. Jurij ob Taboru. Tukajšni trgovec g. Franc Krašovec si je oskrbel naše vžigalice „Obmejnim Slovencem.“ Rodoljubi segajte pridno po njih in zahtevajte le te vžigalice! Želeti bi bilo, da bi gori omenjeni gospod nabavil si tudi naše koleke „Obmejnim bratom v pomoč, katere tako silno pogrešamo. Nobeden naj bi ne poslal pisma brez narodnega koleka. Ormož. 0. kr. sodnik dr. Fran Pupacher je imenovan za c. kr. tajnika pri finančni prokuraturi v Trstu. Na njegovo mesto pride iz Celja začasno c. kr. avskultant dr. Rud. Altziebler. Konjice. Zaprli so fotografa Janeza Tomše, ki je na sumu, da je ponarejal petdeset kronske bankovce in jih v zamenjavo pošiljal v Ameriko. Konjice. Okrajna hranilnica oziroma okrajni zastop je sodnijsko odpovedal stanovanje oficijalu in zemljeknjiž-nemu vodji g. Solna. Vzrok je baje ta, ker ta uradnik, o groza spreleti vse Nemce, v uradu celo s takimi slovensko govori, ki nemški znajo. Ker gre ta gospod tudi na roko slovenskemu katoliškemu kmetu, ga imenujejo zaničljivo trški nemškutarji „Pfaffenjustizrat“. To seveda ni bojkot in nestrpnost, če se Slovencu stanovanje v trdi zimi celo sod-nijsko odpove, ktg ne g. Possek ? Seliti se je namreč moral preteklo soboto. Koroško. Koroškim slovenskim organistom. Se ni dolgo od tega, ko se je vršil že davno zaželjeni shod koroških slovenskih organistov, priznati moram, da je bila udeležba nepričakovano dobra, to so ti prišli vsi do zadnjega. Kakor pa navadno pri vsaki dobri stvari mora biti kaj napačnega vmes, tako tudi tukaj; manjkalo je namreč sklicateljev; sam Bog ve, kaj je gospode zadržalo, da nobenega ni bilo! čakali smo torej nekaj časa, ko nas je pa že precej nadlegoval mraz, sklenemo enoglasno, da gremo vsi lepo tiho domov za peč, ker vsi smo bili prepričani, da se je sedaj ob zimskem času najbolje doma za zakurjeno pečjo organizirati. Sklicatelji so se menda vstrašili treh gospodov, ki hrepenijo po isti nemški sreči, katere smo mi koroški Slovenci že zdavno siti. Naše geslo je pa: Svoji k svojim! Slovenec k Slovencu! Drugače pridemo mi ravno v isto mlako, kakor pa Slovenci na Koroškem sploh. Poglejte, kako daleč so že naši tovariši Kranjci in Štajerci pred nami! Sklicatelji, le pogumno naprej, ne mečite pri vsaki priložnosti puško v koruzo! Organisti, odprite enkrat svoja očesa in ne delajte takih neslanih izgovorov, da iz tega ne bo nič! Seveda, če ne greste na shod; lisica še nikoli ni hodila za lovcem, da bi jo ustrelil; kadar bodo gg. sklicatelji spet sklicali shod: vsi brez izjeme na njega, da se organiziramo in po organizaciji pridemo tudi do boljšega kruha! CcIotcc. Due 31. pros, je začel v koroških obrtnih dvoranah tečaj za zadružne uradnike. Iz ministrstva javnih del se ga udeležuje vladni svetnik Haas. V sredo 3. sveč. in v soboto dne 6. sveč. dopoldne bode zadružni učitelj graški V. Homung imel tu uradne dneve in bode pojasnjeval zadrugam, kar potrebujejo. CcIotcc. Kakor slišimo so se obljubile nemškemu šulferajnn godbene dvorane za maškerado zastonj in mi Slovenci moramo za nje z davki prispevati! Upamo, da letos na tej veselici vsaj ne bo toliko nezavednih slovenskih uradnikov ko druga leta, da bodejo spet nosili tje svoje krvavo potrebne in zaslužene slovenske groše. CcIotcc. Naša občina dela na vse pretege na to, da bi železn. ministrstvo sezidalo tu popravilišča državne železnice in je mesto ponudilo tudi že za 40.000 K stavbenih prostorov v ta namen. Kdor pa naše mestne očete pozna, ve dobro, da jim je mnogo več za ponemčevala nego za gmotni napredek krščanski; vidijo pač v uredništvu in delavstvu naraščaj nemštva za naše mesto, oziroma za okolico in mislijo celo s to popravilnico potisniti jezikovno mejo do Drave, radi tega so jo sprva hoteli imeti tudi na Žihpoljah. Mi moramo se pač pravočasno pripraviti, da takoj po ustanovitvi popravilnice organiziramo delavstvo, ki bo tako po večini slovensko, kakoršno je tudi v Mariboru, Gradcu, Knittelfeldu itd. Tedaj bode naraščaj naš, ne njih in gospodje „Nadnemci“ celovški bodejo odnesli dolge nosove. — Isti občinski svet resolucijonira in prosjači tudi za gozdarsko ravnateljstvo in za sedež rečne regulacijske komisije v konkurenci z Beljakom. Nam je to lahko vse jedno kam te dve prideta, ker nemško nacijonalno uredništvo itak deluje povsod proti nam. Volšperg. Pri Suhadolniku v Valdenštajnu je bil dne 24. pros, stidmarkin ples, pri kterem so nabrali mnogo novih udov. Spital. V Podnu ob jez. bodo 13. sveč. napravili ples v prid nemških „obrambnih društev. Marija na žili ob Beljaka. Dne 24. prosinca smo pokopali pridno šolarico, Micko Klemenc, hčerko vrlih in vernih slovenskih zakoncev Jožefa in Marije Klemenc p. d. Glažarjevih. Umrla je za Škrlatico. — Naša mladina zelo pridno bere, da že za nekatere primanjkuje knjig v knjižnici. Priuaja tudi lepo število „Bogoljubov“ in „Glasnikov“, posebno za blaška dekleta, ki se zgled vsi fari. Preteklo jesen je hotel neki „prosvitljenec“ zanesti v Blače sicer tu- jega in kvarnega duha. A je spodletelo. — Umrlo jih je v prošlem letu v naši fari 30, rojenih je bilo 44. poročenih 7 parov. — Najstarejši mož v fari je 82 letni Simon Legal, naročnik „Družbe sv. Mohorja“ od početka sem. Še sedqj dan na dan pridno bere. — Zadnje čase imamo hudo zimo. 26° je nekaj vsakdanjega. Kranjsko, Kletarski tečaj za pivo je priredila deželna zveza za tujski promet v petek in soboto v Ljubljani. Predaval je v hotelu „Lloyd“ veščak g. dr. Wich-mann z Dunaja. Veteransko društvo v Kranju je sklenilo na zadnjem občnem zboru, da obdrži še nadalje nemško poveljevanje. Od 42 glasov je bilo 24 proti slovenskemu poveljevanju. Slovenci in pa — nemška komanda. Brez komentarja. Imenovanje. Davčni asisstent gospod Ivan Pibernik pri c. kr. davčnem uradu za ljubljansko okolico v Ljubljani je imenovan za rezervnega poročnika pri domobranskem polku v Mariboru. Sisfemiziranje šolskega zdravnika. Občinski svet ljubljanski je sklenil, da se sistemizira mesto Šolskega zdravnika v 10. činovnem razredu in sicer takoj pričetkom prihodnjega šolskega leta. Stroški za to so že stavljeni v proračun za leto 1909. Umrla je v Kostanjevici na Dolenjskem gospa Minka Hudovernikova, sodnikova vdova. Bila je iz veleugledne rodbine Mramorjeve. Zaspala je za vedno tisti trenutek, ko so njeni stariši v krogu sorodnikov in prijateljev praznovali srebrno poroko. Naj ji bo zemljica lahka. V pokoj na lastno prošnjo gre poštni nadkon-trolor gospod Jernej Grošelj. Svoj šestdeseti rojstni dan je obhajal v petek čuvaj ljubljanskega grada, gospod Blaž Svetelj. Že 27 let opravlja službo čuvaja za ogenj in je še čil in čvrst, ko v mladih letih. Naj Še dolgo čuva nad varnostjo Ljubljane. Primorje. Novi predsednik tržaškega Lloyda bo, kakor se z vso gotovostjo zatrjuje, bivši železniški minister in nasprotnik Slovanov dr. Derschatta. V Trstu so imeli jestviničarji svoje zadruge občni zbor. V tej zadrugi je več kot polovica zadru-garjev slovenskih, le vodstvo je po zaslugah renega-toy v italijanskih rokah. To vodstvo se drži krivičnega in neopravičenega principa, da se na zborovanjih in sejah ne sme drugače govoriti kot italijanski. Ko je pa predsednik otvoril občni zbor v italijanščini, je nastal polom. Prišlo je skoro do dejanskega spopada, da pa do tega ne pride, je dal vladni zastopnik zaključiti zbor. Cesarskega orla odstranili. V Kopru so na tamošnji c. kr. italijanski gimnaziji neznani zlikovci sneli državnega orla. Ravno tako so tudi sneli orla s poslopja c. kr. učiteljišča. Nov poštni urad. S i. svečanom prične uradovati novi poštni urad v Caisoli, politični okraj Lošinj. Novi urad se bo imenoval „Caisole-Beli“ in bode obsegal v sebi pisemsko in vožno pošto. Zajedno bo tudi nabirališče poštnohranilničnega urada in bo imel zvezo trikrat na teden s poštnim uradom Cres in dvakrat na teden z izkrcevališčem poštnopomorske proge Dalmatia, Trst-Split. V Caisoli bodo upeljani tudi deželni pismonoše, kar sedaj še ni bilo. „ - —~ —— " j Razgled po svetu. Posebno kitajsko odposlanstvo v Evropi. V London je prispelo posebno kitajsko odposlanstvo pod vodstvom governerja Tangšaojija iz Mukdena. Poslanstvo je bilo že na Japonskem in v Ameriki in bode prišlo tudi na Dunaj, da pokloni cesarju darove kitajskega cesarja. Kitajsko odposlanstvo je prišlo v. Ameriko, da se zahvali ameriški vladi za odpust dolga v znesku 60 milijonov kron, ki ga dolguje Kitajska Združenim državam že iz časa boksarske ustaje. Štrajk na univerzi v Kairi. Na univerzi Al Azhar v Kairi so pričeli dijaki štrajkati. Zahtevajo nove učitelje za moderni pouk in brezplačno razdelitev knjig, kot na vladnih šolah in vseučiliščni svet za upravo. Nemški cesar Viljem je praznoval v sredo dne 27. t. m. SOletnico svojega rojstva. Pričakujejo povodom tega splošne amnestije. Mohamedanci v Petrogradu dobe svojo mošejo. Stavba bo v krasnem mavriškem slogu. Za to svrho se je že nabralo črez 300.000 rubljev. Načrt mošeje izdeljujejo trije arhitekti. Pred smrtjo se oženil. V Varšavi se je vršil nedavno žalosten obred. Dva na smrt obsojena so peljali na morišče, kar eden od njiju prosi, ako bi se mu dovolilo, da bi se oženil z ženo, ki ga je čakala na dvorišču in s katero je imel otroka. Duhovnik' kaznilnice je takoj izposloval dotično dovoljenje in poročil oba. Malo pozneje je krvnik storil svojo žalostno nalogo nad kaznjencem v grozno žalost mlade žene, sedaj vdove. , . ,. Nečuvena tatvina draguljev. V Monakovem je°®*1 draguljar ravno zapiral svojo trgovino. V tem hipu pndm nadenj neznan človek, ki ga udari z neko trdo S^JJ° P® glavi, razbije izlogo in izmakne briljante v vrednosti 20.000 kron. Ko se trgovec zave, je že zločinec sedel na kolesu in z ukradenimi dragulji oddirjal brez sledu. MALA NAZNANILA ki se sprejemajo po 2 vin- od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor z n a m k o 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori. Tila ali lspa hiša z vin ogradom, »adonosnikom se išče blizu Maribora tudi v mestu. Cena do 24.000 K. Dopisi na upra\ ništvo. 39 Trgovina mešanega blaga, gostilna^ žganjetoč s prodajo tabaka, vinograd z amerikansko trto zasajen; prostorna hiša, krita z opeko, v prodajalni potrebna oprava, nadalje vrt za zelenjavo, se proda radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Kedo, pove upravništvo. 42 Posojilnica na Dobrni da takoj v najem kovačnico in mlin (poprej lastnina Orozlova) s stanovanjem vred. Oboje je na ugodnem prostoru bi. okrajne ceste. Najemnina po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo na Posojilnico na Dobrni. 44 ttajhne orgle s tremi registri v manualu in enim registrom v pedalu, pripravne za majhno cerkev ali kapelico, se po ceni prodajo pri Jožefa Brandei, izdelovatelju orgelj v Mariboru. 48 Učenka za damsko krojaštvo se sprejme v Mariboru, Schillerstr. 6, II. nadstropje. 32 Mlad gospod v dobri službi se želi v svrho ženitve seznaniti s pošteno gospodično. Ponudbe če mogoče s slino na „Stražo“ pod „Sreča“. Stroga tajnost zajamčena. „Sadje- in vinorejsko društvo“ za šaštanjski okraj vabi na J za nedeljo, 7. svečana' 1909 ob 4, uri popoldan v prostorih %-Ivan a Kranjc-a v Št. liju pri V® lenju. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju; in 2. Sklep o razdružitvi po § 11. društ. pravil, öt. Ilj pri Velenju, dne 24 jan. 1909. Načelstvo. Velika zaloga pohištva od najpriprostejsega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri 34 .Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov' V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri Smem orlu. nmmnumnu Trgovina s špecerijskim blagom in semeni M. Berdajs Maribor, v gradu (Sofijin trg) 15 Zaloga Najdičeve moke. nmmnmmn» Poliištv# veliki zalogi, kakor tudi žimnice, divane, ogledala po najnižji ceni. u Franc Pbteršek Maribor, Koroška cesta 10. xxxxxxxxxx ZAHVALA, Rodbine dr. Janko Sernec-eva v Maribora, profesor Koprivnik-ova in dr. Rudolfova se zahvaljujejo iskreno pevcem „Slovanske čitalnice“ v Mariboru in vsem, ki so se ob smrti dr. Janka Serneca, odvetnika v Mariboru spomnili njegovih zaslug ter žalujoče rodbine, in za vso njej izraženo sožalje. 4:00« Restavracija XXXX^ g«“ „Sirite Stražo” I naredni đmm o IzdeloYatelj cerkvenega orodja in posode Q Karol Tratnik, Maribor 8 Župnijska ulica št. 3. se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, les-A tencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago. Svoji k svojim! Svoji k svojim! v Mariboriii Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letu udobno keglijšče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. Slikar in pleskar Franc Divjak v ÜARIBORUp župnijska ulica št. 7 prevzame vsa dela dekor&cijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po uajnižjih cenah. Edina narodna steklarska trgovina Fran (Strupi, Celje priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2 Najniže cene! Najsoiidnejša in točna postrežba! Ha debel©. la drobno, in medičar Dufek MARIBOR MIVI11 Viktringhofova ul. 30 Marija Vezjak, Maribor Šolske ulice št, 4. Izdelovanje pletenin na stroju in sicer: nogavice, bluze, jopiče itd. Vsa v svojo stroko spadajoča dela po 36 nizkih cenab. 5#®"" Cerkveni * Peter Markovič * akadem. slikar v Rožeku na Koroškem se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, posebno altamih in bandernih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; sikam zdaj v zimskem času doma v svojem atelijejn in izdelujem manjša dela, popravljam tudi umetniške stare umetne slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj za večja dela: za slikanje cerkva v različnih slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence priporoča prečastiti duhovščini veliko zalogo lastno izdelanih voščenih sveč. 20 Dovoljujem si slavnemu občinstvu najuljudneje javiti, da bom s 1. februarjem t. L prevzel gostilno Y Narodnem domu v Slov. Gradcu. Imam jako dobra, mnogovrstna štajerska vina, ameri-kanske in stare trte na-razpolago. Topla in mrzla jedila so vedno na Izbero. — Cene fculautne, postrežba točna. — Prosim, da me cenjeno občinstvo izvoli počastiti z obilnem posetom, S Spoštovanjem Anton Yilcnik. fS®0®fS®fSfSfS ^vofi Is svojim S Urar, očalar in zlatar Franjo Bnres Maribor, Tegethofova cesta 33 pred kolodvorom, 10 priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine, ar itd. po naj nižji ceni. Popravila se točno in hitro izvršujejo. T vrdka K.