Poštnin« pl«£*as ▼ gotovimi Sped. in »bboa. poataia. - II Oruppo 70 H Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 1.750 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 83-177 Letna naročnina . . . . . L 3.500 PODURF.DNIŠTVO : Letna inozemstvo . . . . . L 4.500 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m Wk Leto XXV. - Štev. 19 (1251) Gorica - četrtek, 10. maja 1973 - Trst Posamezna številka L 80 Naša skupna odgovornost Četrta velikonočna nedelja je posvečena Družina je prva usmerjevalka v duhov- Proslava kmečkih puntov v Gorici duhovnim poklicem v Cerkvi. Letos bo ta dan 13. maja. Povezal naj bi duhovnike in vernike v misli na to življenjsko važno zadevo Cerkve ter jih ogrel za delo, ki naj da Cerkvi novih poklicev: duhovniških, redovniških in misijonarskih. ZNOVA PRIHAJA DOBA JEZUSA KRISTUSA Tudi današnjemu človeku je Bog še vedno potreben, čeprav se tega vedno ne zaveda in tega vselej ne uvidi, človek je danes tehnično velikan, a duhovno pritlikavec. Svetu tehnike je treba prinesti dopolnilo duha, srca, človečnosti, vere, milosti, plemenitosti, ljubezni. Sodobni človek doživlja tesnobo nesmisla življenja, Praznine in obupa. Rad bi zgradil nov svet, pa ne ve kako. Niti zaveda se ne, da je v Kristusu obseženo vse tisto, kar tako željno išče. Ne ve, da je Kristus tisti rešenik, ki ga čakajo, da bi izoblikoval novega človeka in nov svet. Podzavestno išče tisti kamen, ki so ga zidarji zavrgli, da bi postal vogelni kamen novega človeštva. Tako prihaja danes znova ura Jezusa Kristusa — te nadzvezde, kakor ga današnja mladina, ki je izšla iz vrst hipijev, huliganov in beatnikov, imenuje. S Kristusom pa prihaja znova ura za duhovnika, njegov poklic in njegovo službo. DUHOVNIŠKO POSLANSTVO OSTAJA NESPREMENJENO Lik duhovnika se je v zgodovini že večkrat menjal, a duhovniško poslanstvo ostaja skozi vse čase vedno isto. Duhovnik je •n ostane tudi še naprej učinkovito znamenje tistega odrešenjskega delovanja, ki ga Kristus sam vrši v svetu. Duhovnik je človek, v katerem je prisojen in deluje vstali in poveličani Kristus, je njegovo orodje, saj mu omogoča, da osebno posega v svet in ga rešuje. Zato j? duhovnik božji odposlanec, božji pooblaščenec, varuh božjih interesov, klicar božjih postav, kažipot k Bogu, oblikovalec duš, graditelj božjega kraljestva med ljudmi, delivec božjih skrivnosti, oznanjevalec Veselega oznanila, dobri pastir, brat med brati. Današnji duhovnik se jemlje iz današ-njih ljudi in se postavlja za današnje ljudi v tem, kar se danes nanaša na Boga. Tudi današnji duhovnik ni izven ljudi, ne proti ljudem in ne nad ljudmi, ampak Sredi ljudi, za ljudi in z ljudmi. Prav v tej bivanjski in življenjski pozebi po duhovniku je tudi lepota in vzvišenost tega poklica. V prejšnjih dobah je bila lepota tega poklica mnogokrat za-sifta z drugimi manj bistvenimi potezami v duhovniški službi in delu. Danes pa dobiva ta lepota novo, pristnejšo luč. Zato novi lik duhovnika mlade ljudi žitova privlačuje. Odločitve so sicer postale res bolj redke, a so zato stvamejše, bolj doživete, manj romantične, a bolj Ifezne in življenjske. Na vsak korak odkrivajo, da duhovnik ni duhovnik nekega mrtvega Boga, grobar nepovratne pretek-i°sli, temveč predstavnik vstalega in zmagovitega Kristusa, ki ima v svojih rokah vloveško zgodovino ter jo po svojih duhovnikih in po vsem božjem ljudstvu vo- k dovršenju. NAŠ DELEŽ D Kristusu je zadnji koncil dejal, da je v®likan življenja, večno mladi Kristus. To VeCl'o mlado življenje pa se ohranja v ^orkvi po duhovnikih. Zato je celotno krčansko občestvo dolžno skrbeti za du-bovne poklice, kar naj dosega predvsem s Popolnoma krščanskim življenjem. Pri tem lntajo veliko vlogo župnija, v njej (h ožina in v njej mati. žuPnlju lahko veliko pripomore k rasti ^Uhovnlh poklicev, če zna dušni pastir pri-*eSnitl mladino k njenemu bogatemu za- r,,mentalnemu življenju. Velikega, celo ločilnega pomena je tudi javno mnenje V iuPnljl, če je duhovniškim poklicem ^sklonjeno. ništvo, če vlada v njej duh vere, delavnost, poštenost in požrtvovalnost. Ce imajo troci v njej možnost in priložnost vzgajati se v velikodušnosti, žrtvah in odpovedi, bo zlahka v njej pognal tudi duhovni poklic. In mati! Božji klic prihaja skozi materino srce. V njej je prva zibelka duhovniškega poklica. Vzbuja ga z molitvijo, žrtvami in s spoštljivim gledanjem na duhovništvo. Zraven pridejo še dober zgled, skrbna vzgoja in življenje po veri. Tako duhovni poklic vzbrsti, se razvije, utrdi in končno dozori. POSLANICA SV. OČETA Za letošnji dan duhovnih poklicev je kakor že prejšnja leta sv. oče Pavel VI. izdal posebno poslanico. V njej se je posebej ustavil ob liku Dobrega pastirja, ki da svoje življenje za druge. Sv. oče pravi: »Pretresljivo, kako evangelij poudarja velikodušno darovanje samega sebe v popolni svobodi.« In potem nadaljuje: »Duhovni poklic je velika skrivnost vere, Bog Oče, stvarnik in gospod vesoljstva, je tisti, ki kliče vsako stvar k življenju in vsako duhovno bitje k ljubezni do njega. In kliče tudi ljudi, da z njim sodelujejo pri dopolnitvi stvarstva. Jezus Kristus je pa tisti, ki vabi vse ljudi v svoje kraljestvo, nekatere pa še posebej k rešenjskemu poslanstvu. Končno je Duh Očeta in Sina, ki se javlja v dušah posameznikov s svojim klicem in deli svoje darove kakor hoče, vedno v službi in gradnji Cerkve seveda. Je pa pri tem potrebno eno: na božjo velikodušnost je treba odgovoriti z našim sodelovanjem. To sodelovanje mora biti velikodušno in v soglasju s položajem v Cerkvi, Kdor je prejel več, naj da več. To velja zlasti za Bogu posvečene osebe. Mladi ljudje, ki se še niso dokončno odločili, naj bodo še zlasti velikodušni. Razna so pota, ki se nudijo tudi v službi Cerkvi. Boste znali prisluhniti božjemu klicu? Pred kom in pred čem le imate strah? Na splošno ste velikodušni, bodite tudi tedaj, ko gre za oznanjevanje evangelija. Ne osebe ne ideje ne razni dogodki naj ne vplivajo na vaše odločitve, ko gre za darovanje Bogu.« Tako sv. oče. Molitveni dan za duhovne poklice naj bo torej dan skupnega osveščanja duhovnikov in vernikov, med njimi zlasti družin in mladih. Biti mora dan molitve in dan prevzemanja obveznosti. Ne sme pa ostati le pri molitvenem dnevu, čeprav bi ga še tako dobro pripravili. Razgibati nas mora, prebuditi v zavesti skupne odgovornosti, zainteresirati mora vse naše občestvo. Postati mora izhodišče vsestranskemu delu, vabilo k soočenju z božjim načrtom rešenja, trajno izpraševanje vesti, resen nagovor sebi, iskanje in poslušanje Boga. J. Jk. Slovenski uporni kmetje in posebej še tolminski puntarji so morali čakati 260 let, da so se jih njih rojaki na Goriškem in tudi v Sloveniji na dostojen način spomnili, 'kot so že zdavnaj zaslužili. Zato smemo z zadoščenjem gledati na proslave, ki so se na Goriškem vršile v preteklih tednih v spomin slovenskih upornih kmetov. Začelo se je na oljčno nedeljo pri Sv. Ivanu v Gorici z mašo za vse slovenske ljudi, ki so se borili za pravico. Nadaljevanje je bilo v Verdijevem gledališču, kjer je Stalno SG iz Trsta v petek 27. aprila prikazalo na odru dramatizacijo Pregljevih Tolmincev in z njo doseglo svoj umetniški vrh v letošnji gledališki sezoni. Tudi občinstvo se je za to predstavo odzvalo kot malokdaj. Verskemu spominu in gledališki proslavi se je pridružila Zveza slovenske katoliške prosvete, ki je pripravila dva umetniško zelo uspela večera; prvi je bil v soboto 5. maja v Katoliškem domu, drugi pa v nedeljo 6. maja na prostem ob Župnijskem domu v Štan-drežu. V KATOLIŠKEM DOMU V več kot desetletnem življenju Katoliškega doma smo imeli že veliko število predstav in kulturnih večerov; vendar umetniško tako dovršenega večera, kot je bila sobotna proslava slovenskih kmečkih puntov, nismo še imeli. Vsaj po mnenju številnih udeležencev ne. Začelo se je z razstavo zgodovinskih dokumentov, risb in literarnih del slovenskih pisateljev ter pesnikov s tematiko kmečkih uporov. V atriju Katoliškega doma je v kratkem času nastala zelo popolna zbirka tega materiala, ki stoji pred obiskovalcem urejen in zbran na panojih in v steklenih mizicah, da si jih lahko mimo ogleda in si ustvari popolnejšo sliko o časih, v katerih so živeli slovenski uporni kmetje kot tlačani grajske gospode. Razstava zasluži, da si jo naši ljudje ogledajo, posebno še mladina, da bo videla, kako je resnična pesnikova beseda: »Narod naš dokaze hrani...« V dvorani je sledil kulturni večer s tematiko o puntih. V začetku je kratko pozdravil in nakazal program večera predsednik ZSKP dr. K. Humar. Dejal je, da letošnje goriške proslave kmečkih puntov niso nastale nekako spontano Demokristjani se pripravljajo na kongres V vrstah italijanske Krščanske demokracije se zadnje tedne zelo živahno pripravljajo na svoj kongres, ki bo določil bodočo politiko stranke. Kot znano, so v KD zelo razgibane strujarske borbe, ki marsikdaj že resno ogrožajo enotnost stranke. Zadnjo nedeljo so se po vsej državi vršili deželni kongresi, na katerih so deželni organi izvolili svoje delegate za kongres. Kako se kaže slika posameznih struj? Ce hočemo podati kratko oznako posameznih strankinih struj, bomo lahko odgovorili kar v odstotkih (po še neuradnih podatkih). Skupina »Iniziativa popolare« (Rurnor, Piccoli, Taviani) je dosegla 34,73 odst., »Nuove cronache« (Fanfani, Forla- ni) 18,72 %, »Impegno democratico« (Andreotti, Colombo) 15,82 %, Morova skupina 7,97 %, Baza 10,66 %, »Forze nuove« (Donal Cattin) 9,99 %, Nova levica (Coppo in drugi) 2,11 %. V zvezi z vsemi temi rezultati lahko zaključimo, da so večino dosegle sredinske skupine v stranki, ki zagovarjajo jasno stališče demokratične u-smeritve ob možnosti sestave nove vlade s socialisti. Iz vsega izgleda, da ima torej Andreottijeva vlada še perspektive za po-kongresno obdobje. Vsekakor pa tudi razni bolj levičarsko usmerjeni prvaki KD še vedno vabijo k večjemu dialogu s socialisti in upajo, da jih bo mogoče pritegniti v novo vladno koalicijo. ena iz druge. Pri njih je sodelovala in sodeluje množica ustvarjalcev, ki so prispevali vsak svoje: od razstave zgodovinskih dokumentov in literarnih del o slovenskih kmečkih uporih do maše, ki je bila pri Sv. Ivanu ter do nastopa recitatorjev, pevskih zborov in govornikov, in do mlade umetnice, ki je zamislila risbo na vabilih in je po njej tudi narisala kulise na odru. Zlasti še, je predsednik poudaril, je spontano privrel iz srca naši pesnici Ljubki Šorlijevi sonet o tolminskih puntarjih, ki bo na tem večeru prvič prebran. V tem smislu se je potem odvijal program, ki je bil pester in umetniško dognan. Začel je zbor »Lojze Bratuž« pod vodstvom prof. S. Jericija. Spomnil se je vseh žrtev padlih v bojih za pravico z žalno pesmijo O mors quam dura Jakoba Gallusa (O smrt, kako trda...). Za to pesmijo je prof. Silvan Kerševan prebral sonet Ljubke Šorlijeve »Na goriškem Travniku« v spomin tolminskim puntarjem. Zbor je odpel drugo polifonsko pesem Ad te, Domine (K tebi, Gospod) italijanskega skladatelja A. Scarlattija. Za to molitvijo sta Marijan Kovač in članica mariborskega gledališča Nataša Sirkova prebrala štiri Aškerčeve pesmi iz cikla Za staro pravdo. Končala sta s Kronanjem v Zagrebu. Krepko je padala močna Aškerčeva poezija v srca poslušalcev, ki so podoživljali začetne uspehe in potem tragični konec kmečkih uporov z Gubčevo smrtjo na zagrebškem glavnem trgu. Oba recitatorja sta Aškerčevim verzom še dodala močno osebno doživljanje. Zbor je odpel tretjo pesem in sicer Jutranjo v Tomčevi priredbi, ki je v bistvu molitev. Tedaj je stopila na oder prof. Marija Če-ščutova, ki je v kratkih in klenih besedah podala prikaz slovenskih kmečkih uporov in še posebej tolminskega kmečkega punta. To sliko nevzdržnega gospodarskega stanja, zaradi katerega je izbruhnil tolminski punt, je potrdila z besedami Franceta Bevka: »Na severni strani goriške dežele je v srednjem veku, ob zatonu 13. stoletja in slej, ležala velika pitana molzna krava. Ta krava je bila (Nadaljevanje na 2. strani) r- \\ J J llfl ti Tj 1 \ '1 0 F* Marta Rener: Goriški Travnik z gradom KISSINGER IN BREŽNJEV SE POGOVARJATA Na svojem obisku v Moskvi se je posebni Nixonov svetovalec Kissinger že večkrat sestal s sovjetskim prvakom Brež-njevom. Oba državnika sta pretresla mednarodni položaj in skušala najti razna skupna stališča v reševanju mednarodne napetosti. Kissinger in glavni tajnik sovjetske KP sta tudi podrobneje določila program obiska, ki ga bo Brežnjev prihodnji mesec opravil v ZDA. Razgovorom, ki so potekali v mirnem kraju Zavidovo blizu Moskve, je prisostvoval tudi sovjetski zunanji minister Gromi,ko. GIEREK OPRAVIL OBISK V JUGOSLAVIJI Tajnik poljske komunistične partije Edvard Gierek se je prejšnje dni mudil na obisku v Jugoslaviji. Priletel je na letališče Brnik, kjer ga je pričakal maršal Ti- to s svojimi ožjimi sodelavci. Razgovori so nato potekali v gradu Brdo pri Kranju, Gierek pa si je ogledal še razna slovenska središča. Kasneje je poljski gost obiskal tudi druge dele države. Med obiskom so poljski in jugoslovanski državniki poudarili ugodno stanje medsebojnih odnosov ter se razgovarjali tudi o problemu evropske varnosti. 25 LET IZRAELA V začetku maja so v Izraelu slavili 25-letnico obstoja izraelske države. Za to priložnost so imeli v Jeruzalemu večje svečanosti, ki so se jih udeležili državni predsednik Shazar, predsednik vlade Golda Meir in drugi veljaki. Meirova je v svojem govoru razodela, da je lani povabila egiptovskega predsednika Sadata na tajno srečanje za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Na to pa ni prejela sploh nikakega odgovora. Znamenje, da arabski svet še noče priznati realnosti in se ne namerava sprijazniti z obstojem izraelske države. Drugi deželni zakonodajni zbor je zaključil svoje delo Proslava kmečkih puntov v Gorici 19. aprila je imel deželni svet Furlanije-Julij&ke Benečije zaključno zasedanje, na katerem sta bila najprej izglasovana deželni urbanistični načrt ter deželni ekonomski in socialni petletni program. Na kraju seje so se načelniki vseh skupin v deželnem svetu (med njimi tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka) zahvalili predsedniku deželnega sveta Ribezziju za njegovo nepristranost pri vodenju deželnih sej. Ribezzi je nato povedal, da je bilo v teh letih kar 438 sej deželnega sveta, na katerih je bilo izglasovanih 424 zakonov. Deželne komisije so zasedale 602 krat. Vseh postavljenih vprašanj pa je bilo 1.835. V Katoliškem glasu smo že zapisali, da so le štirje med izglasovanimi zakoni po-bliže zadevali Slovence: trije od teh so bili izglasovani na neposredno pobudo našega slovenskega poslanca dr. Štoke (dva predloga sta uvedla izraz »slovenski« v deželno zakonodajo, en zakonski predlog pa je romal v Rim v parlament, ki bi ga moral dokončno odobriti: gre za predlog po kazenski zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, kakor tudi vseh manjšin v Italiji), četrti izglasovani zakon pa je zadeval finančno pomoč občinam, .ki imajo stroške z dvojezičnostjo. Deželni svet je odobril predlog deželnega odbora, pred njim pa sta o istem vprašanju predložili dva različna zakonska osnutka Slovenska skupnost ter KPI. O podrobnejšem delu Slovenske skupnosti v deželnem svetu pa bomo spregovorili v prihodnjih številkah. DVA DEŽELNA NAČRTA Že zdaj naj omenimo deželna načrta, ki ju je deželni svet izglasoval na svoji zadnji seji. Gre za urbanistični deželni načrt ter za ekonomsko-socialni petletni načrt. Do obeh je naš deželni poslanec dr. Štoka zavzel zelo kritično stališče, posebej c urbanističnem načrtu, saj predvideva med drugim tudi razlaščanja po državnem zakonu št. 865 oz. po neapeljskem zakonu, ki je izredno krivičen za male in srednje posestnike, v katere spadajo v ogromni večini naši kmetovalci. Poleg tega pa ima deželni urbanistični načrt vrsto predlogov, ki nas kot narodnostno skupnost resno zaskrbljajo, o katerih pa nismo bili vprašani za mnenje. Deželni odbor se ni namreč v zvezi s tem urbanističnim načrtom z nikomer predhodno posvetoval. Načrt predvideva tudi gradnjo barkov-Ijanske vpadnice, kraške rezervate, industrijsko središče v dolinski občini, zato je seveda jasno, da je deželni poslanec Slovenske skupnosti glasoval proti temu urbanističnemu načrtu; vzdržal pa se je pri petletnem deželnem akonomsko-social-nem programu. Na glasovanju je bila med tolikimi tudi resolucija, ki jo je predložila KPI in ki se je zavzela proti temu, da bi Trst bil neke vrste petrolejsko središče. Tudi deželni svetovalec dr. Štoka je glasoval za to resolucijo, to je proti temu, da bi Trst postal le petrolejsko središče. VAŽNOST NAŠE PRISOTNOSTI Deželni svet Furlanije-Julijske Benečije je tako končal s svojim zasedanjem. Slovenska skupnost lahko gleda ob koncu druge deželne zakonodajne dobe z zadoščenjem na ogromno delo, ki ga je opravila v vseh teh letih. Predvsem pa ji je lahko v čast neizprosni boj, ki ga je vodila preko svojega poslanca dr. Štoke v obrambo pravic Slovencev v deželi . Ogromno dela nas še čaka v tretji zakonodajni dobi v korist vseh Slovencev v deželi. Prepričani smo, da se bodo naši ljudje zavedali nenadomestljive važnosti, ki jo ima prisotnost Slovenske skupnosti v deželnem svetu in jo bodo spet množično podprli, saj je bila stalno v prvi vrsti v boju za naše narodnostne in socialne pravice. Pretirana strogost Škofje Bosne in Hercegovine so izdali dekret, da bodo duhovniki, ki ne bodo nosili duhovniške obleke, suspendirani od duhovniške obleke. V župniji morajo nositi kolar, pri bogoslužnih obredih talar, na potovanju pa vsaj temno obleko s črno kravato in s križcem v gumbnici. Duhovniki so ta odlok sprejeli z negodovanjem, ker menijo, da je danes dosti bolj važnih zadev, s katerimi naj se vodniki Cerkve spoprijemajo kakor je duhovniška obleka. Moč duhovnika ni v obleki, ampak v posvečenju, ki ni bilo dano kosu blaga, temveč celemu človeku v njegovo dušo. Dr. Štoka govori na proslavi v Štandrežu (Nadaljevanje s 1. strani) Tolminska dežela. Ubogo ciko so beneški doži, goriški grofi in drugi gospodje brez števila rezali, drezali in bezali, da je mukala od bolečine... Ti gospodje niso mislili na Boga, ampak na spitana teleta in jančke, ki jih je moral tolminski kmet oddajati za desetino živega blaga; na mastne pujske, ki so imeli za štiri prste Špeha pod svojimi ščetinami; na putke, ki so imele še mehko mladostno meso; na okusen bovški sir, od katerega je bilo treba še posebej plačevati davek; na pšenico so mislili in na soržico in na oves, celo na med, na plemenito divjad zaraslih gozdov in na vse posladke, ki so jih ljudje iztisnili iz prirode in iz svojega znoja. Najgorečneje pa so mislili na denar.« Svoj prikaz je dr. češčutova za- OKNO V DANAŠNJI SVET Srečanje mladih v Franciji V znanem kraju Taize v Franciji se je za letošnjo veliko noč zbralo 18.000 mladih ljudi iz sto različnih dežel. Prisoten je bil tudi pariški nadškof kardinal Mar-ty. V Taize živi protestantska redovniška družina, ki izredno uspešno dela za zbli-žanje vseh kristjanov. Prior Roger Schutz je za letošnjo veliko noč napovedal, da se začne svetovni kongres mladih prihodnje leto. Vršil se bo v Taize od 30. avgusta do 2. septembra. Svetovni kongres ali koncil mladih se bo iiiiiiiiimiNiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiMiiiiNiiiiiiiiiiiitiMiiiimiiiiiiimiiiiimiitiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiii II uirinrinii PreaUevil Trininav Stalno slovensko gledališče v Trstu je za jubilejno leto kmečkih uporov izbralo Pregljeve Tolmince, delo, ki je po svoji literarni vrednosti in umetniški moči izmed vseh tovrstnih stvaritev najpopolnejše in najbolj dragoceno. Ta veliki tekst tolminskega upora je čudovit mozaik ljudi in zgodovine ob Soči. Vsak posameznik, vsaka zgodba je zaokrožena enota, svet zase. Pisatelj pa jo je povsem neprisiljeno vdelal v svoj pisani svet in ustvaril tako homogeno enoto. Vse njegove ljudi druži neugnana želja po pravici in trmasta volja, da se dokopljejo do nje. Ranjeni so v svojem najglobljem bistvu, zato se vsi kot en mož. dvignejo proti krivici in nasilju. Pisatelj jih slika z izredno toplino in ostrim posluhom za njih življenjsko stisko in bolečino. Prodira v njihov notranji svet in odkriva, kar je v njem najtemnejšega in najsvetlejšega. V njih in njihovih usodah zaživi pred nami vsa Tolminska. Iz dela, ki je v bistvu epsko, veje tolika liričnost, da so nekatera mesta visoka pesem v prozi. Delo tako svojevrstne vsebine in tolikšnega razpona je prav gotovo težko dramatizirati. Dramatik se mora omejiti na ključne situacije in glavne prizore ter jih prikazati le v skopih obrisih. Težko mu je segati po bogastvu duševnega sveta, še teže pa vnašati v dramo lirična razpoloženja. Zato se temu izogne in izlušči iz literarne umetnine bistveno. Dramatizacijo Pregljevih Tolmincev je treba torej sprejeti kot novost in pri tem odmislili Preglja in njegov svet. Tako lahko ugotovimo, da je uprizoritev v glavnih potezah vendarle prikazala dogodke okrog tolminskega punta. Skušala je oživiti takratno razpoloženje, tragiko, oster družbeni spopad med pravico in krivico, oblastniki in tlačenim ljudstvom. Utemeljila je upornost Tolmincev in njihovo zagnanost v boju za staro pravdo. Iz Pregljevega romana je dramatik odbral nekaj bistvenih elementov in nanizal vrsto prizorov, iki si sledijo v smiselnem zaporedju, tudi če to ne odgovarja natančno predlogi. Ustvaril je dokaj jasno pripovedno nit, skozi katero se plete razvoj dogodkov. Poraja se vprašanje, če je tako nastavljeno in izpeljano odrsko delo gledalca prizadelo in prepričalo. Skupinski prizori so izzveneli včasih prepričljivo, včasih pa so bili morda prehrupni. Ponekod je bila igra posameznih igralcev nekoliko hladna. Zbujala je vtis, da ni poglobljena in ne prihaja od srca. Take in podobne težave navadno rešuje glavni junak. Tega pa Tolminci nimajo, saj je tu glavni junak vse tlačeno ljudstvo. Poudariti je treba, da si je režiser posrečeno zamislil in prikazal nekatere nasprotujoče si situacije, npr. kmečki tabor in tabor gosposke, temne in svetle barve s prebliski luči, idiličnost ulnjaka in grozotni epilog. Poleg svetlobnih učinkov mu je v veliki meri pomagala glasba, ki je zlasti v zborovskem delu učinkovala veličastno. Scenografija je odlično odigrala svojo vlogo. Zanimivo je, da so Tolminci polnokrvno zaživeli tudi s sredstvi sodobnega gledališkega izražanja. O dramatizaciji Pregljevih Tolmincev bi se dalo še veliko pisati in razpravljati: mnenja bi bila nedvomno deljena. Gotovo pa bo marsikoga pritegnila k ponovnemu branju Pregljevega romana, ki še vedno pridobiva na vrednosti ne le po svoji umetniški višini, temveč tudi zaradi svojega socialnega pomena in žive aktualnosti. potem nadaljeval v Afriki, Južni Ameriki, Aziji in končno v Severni Ameriki. Nova poslovalnica Mohorjeve družbe v Ljubljani Mohorjeva družba iz Celja je odprla svojo novo poslovalnico v Ljubljani. Ta poslovalnica je v preurejenih prostorih Alojzijevišča na Poljanski cesti 4. Skupno pismo vietnamskih škofov Po prenehanju sovražnosti v Vietnamu so vietnamski škofje izdali skupno pastirsko pismo, v katerem se zavzemajo za trajni mir v deželi. Tak mir pa se gradi le na resnici, ljubezni in svobodi. Pred vietnamskim ljudstvom so trije veliki problemi: zedinjenje dežele, notranje pomir-jenje in obnova. Škofje vabijo vse vernike, naj dajo svoj delež pri zdravljenju ran, ki jih je zadala dolgotrajna vojna. Vseavstrijska sinoda V ponedeljek 6. aprila so na Dunaju začeli vseavstrijsko sinodo. Prisotni so bili vsi avstrijski škofje. Med gosti pri slovesni otvoritvi so bili tudi ljubljanski metropolit dr. Jože Pogačnik, madžarski škof dr. Jožef Cserhati in grški pravoslavni metropolit dr. Hrysostomos Tsiter. V Avstriji so že imeli v vseh škofijah svoje sinode. Sklepe teh škofijskih sinod pa želijo vskladiti na skupni sinodi. Vse-avstrijske sinode se udeležuje skupno 160 zastopnikov iz vseh škofij. Delo sinode bo trajalo dve leti. Prihodnje zasedanje sinode bo v jeseni meseca oktobra. Pripravljajo se novi bogoslužni predpisi Kongregacija za bogoslužje pripravlja vrsto novih liturgičnih besedil in predpisov, ki pomenijo nadaljnjo reformo celotne liturgije. Doslej smo že dobili prenovljene mašne tekste ter obrede nekaterih zakramentov (krst, birma...). Najvažnejša reforma v pripravi je o sv. pokori. Za objavo je pripravljen obred za delitev sv. obhajila izven maše, za izpostavitev Najsvetejšega, za evharistične procesije in če-ščenje. Poleg teh je v pripravi še obred za škofovsko posvečenje, posvečenje oltarjev in vrsto raznih blagoslovov in pobožnosti. Tudi bodo v kratkem objavljeni predpisi o uporabi audiovizualnih sredstev, (televizija, radio, gramofon itd.) ter foto oz. filmskega snemanja v bogoslužnih prostorih. ključila s Pregljevo vizijo o uporniku Andreju Laharnarju, ki je umrl pod mečem na Travniku: »Tedaj ti povem, tebi in drugim. Ko bo čas, bo tvoja žrtev rodila sad.« Tudi sobotni večer je bil tak sad. Zbor »Lojze Bratuž« se je poslovil z odra s pesmijo »Kje dom je moj«. Izbrane pesmi tega zbora so bile uglašene na tematiko večera in podane uglajene in skoro bi rekel pobožno. Tudi navzoči so jih temu primerno poslušali. Ko je »Lojze Bratuž« odpel svoje pesmi, so stopili na oder mladi člani doberdobskega prosvetnega društva »Hrast«. Devet jih je bilo, fantov in deklet, ki jih je v kratkem času pripravil Marijan Kovač, da so z velikim občutkom in dobro govorniško tehniko recitirali Gradnikove sonete in druge pesmi o tolminskem puntu. Vmes so vpletli še petje puntarije po osnovah ljudskih žalnih pesmi. Doberdobska mladina je bila zlita skupina, ki je učinkovala enotno s svojim govorom brez patosa. Prišel je zaključek večera. Na odru so se razmestili fantje in možje s Krasa, ki jih vodi Ivo Kralj. Vsi poznamo te »Fante izpod Grmade«, ki so tudi prišli, da s svojo pesmijo počastijo kraške uporne kmete z Devinščine in od Proseka ter vse druge. Začeli so s pesmijo Domovina mili kraj, potem Soči in Tam za turškim gričem. Tudi ta priredba ljudske pesmi je pri teh fantih izzvenela zelo skladno in dognano. Dodali so še svojo »himno« Grmada- kres in zaključili z Buči, buči, morje Adrijansko. Ko je odzvenel zadnji akord, so ljudje ostali in čakali. Kaj bo še? Navadno ob koncu vsi nekako nestrpni vstanejo, da odhite domov. Ta večer so ostali in ob ploskanju čakali, da bo še kaj. Niso občutili, da je čas bežal. Vendar spominske svečanosti je bilo konec. Toda zunaj dvorane so se znova ustavili in si kakor ob nedeljah pred cerkvijo še dolgo izmenjavali svoje vtise o izrednem večeru, ki so ga doživeli. JAVNO ZBOROVANJE V ŠTANDREŽU Naslednji dan, v nedeljo 6. maja, je bilo napovedano novo slavje v Štandrežu. Poudarek tega zborovanja je bil predvsem na socialnih krivicah, ki jih je slovensko ljudstvo trpelo v preteklosti in jih deloma trpi še danes, in na njegovem uporu zoper te krivice. Temu primerno je bil izbran tudi program. Zato sta v Štandrežu od prejšnjega večera ostali le dve točki: doberdobska mladina je ponovila svojo recitacijo Gradnikovih pesmi, ki pa na odprtem odru niso prišle tako do izraza kot v zaprti dvorani, prof. Marija Češčutova je pa nekoliko razširila svoj prikaz kmečkih puntov s prejšnjega večera, ker je bilo prav, da so ljudje na takem zborovanju o puntih kaj več slišali. Ostali program je bil nov. Predvsem naj omenimo nastop moškega zbora »Mirko Filej«, ki je začel proslavo s tremi pesmimi; hrvaško U boj, Kaj viharjev bi se bali in Le vkup, uboga gmajna. Ta zbor imamo večkrat priložnost poslušati; ven- Prof. Marija češčut govori na proslavi dar tako občuteno in iz srca kot v nedeljo zlepa niso ti naši možje in fantje zapeli. Mora pač pevec tudi vedeti, komu in čemu poje, da mu gre pesem bolj od srca. Ta zbor je celotno slavje tudi zaključil z nadaljnjimi tremi pesmimi. Poleg moškega zbora Mirko Filej je bil na proslavi še prizor prof. Jožeta Peterlina »Za staro pravdo«, ki so ga odigrali člani prosvetnega društva »Štandrež« v režiji A. Pregarca. Jedro nedeljskega srečanja pa je bil govor dr. Draga Štoke. Ta naš deželni svetovalec je v govoru razvil temo dneva »Slovensko ljudstvo v boju za svoje pravice«. Začel je s kmečkimi punti in prešel v novejšo zgodovino v čase fašizma, njegovih deportacij, konfina-cij in smrtnih obsodb nad slovenskimi ljudmi. Omenil je drugo svetovno vojno in boje ter trpljenje primorskih ljudi za svobodo in pravico ter se ustavil ob sedanjih časih, ko se moramo znova boriti za priznanje naših jezikovnih in narodnostnih pravic posebej v Benečiji. Boriti se moramo v deželnem svetu, v občinah in tudi v državi sami, od katere zahtevamo zaščitni zakon. Posebej še se moramo boriti v pokrajinah Trsta in Gorice in v obeh mestnih občinah, kjer hočejo slovenskemu kmetu po smešnih cenah odvzeti njegovo zemljo. Močna je bila beseda dr. Štoke in krepka, toda stvarna in resnična, nič demagoška. Ujel sem besede starejšega moža, ki je rekel: »Vesel sem, da sem slišal dr. Štoko. Tako se govori!« ZAKLJUČNA MISEL Proslave kmečkih uporov so na Goriškem za nami. Odvile so se v cerkvi, v gledaliških dvoranah, na prostem. Izzvenele so v cerkvi v molitev, v dvoranah kot kulturni dogodek, na prostem kot manifestacija. Zveza slovenske katoliške prosvete, ki jih je organizirala, in kmečka društva, ki so se pridružila, so želele s temi proslavami ne samo se pokloniti spominu žrtev v bojih za pravico, temveč tudi poudariti slovensko prisotnost na tej zemlji, ki je znova ogrožena z razlastitvami in tudi z begom mladine s kmečke zemlje. To so razu- številni predstavniki naših demokratičnih političnih organi-zaraVmiVSi M Pogled na množico med zborovanjem v štandrežu Slovenska skupnost v deželnem svetu (1968-73) Če sedaj ob izteku druge mandatne dobe pregledamo delovanje Slovenske skupnosti oziroma njenega svetovalca dr. Štoke v deželnem svetu, lahko nesporno ugotovimo, da je bilo izredno žilavo, bogato, dosledno in konstruktivno. To oceno lahko mirne duše in brez bojazni zapišemo, ker jo potrjujejo dejstva in dokumenti ter splošno javno mnenje. To nadvse ugodno javno mnenje je prišlo do izraza na srečanju, ki ga je za predstavnike tiska priredilo minuli petek tajništvo Slovenske skupnosti na svojem sedežu v ulici Ghega 8 v Trstu. Srečanja so se udeležili predstavniki sledečih listov in revij: Primorski dnevnik, Katoliški glas, Gospodarstvo, Novi list, tržaško Delo, Dom, Mladika in Dan. Prisotne je pozdravil predsednik sveta dr. Zorko Harej, ,ki je poudaril predvsem deset let obstoja dežele. Nato je deželni svetovalec dr. Drago Štoka podal prikaz svojega delovanja v deželnem svetu. Pri tem je uvodoma naglasil pomen dežele kot javne ustanove, ki živo posega v tukajšnje življenje in stvarnost. Kot taka nudi zato tudi predstavnikom Slovencev možnost za posege v zvezi s specifičnimi problemi slovenske narodnostne skupnosti od Milj do Trbiža. Kot predstavnik te skupnosti je zato izkoristil vse možnosti in Priložnosti za uveljavitev njenih pravic in zahtev. Poslužil se je vseh sredstev, ki jih una deželni svetovalec na razpolago, od vlaganja zakonskih osnutkov do interpelacij in vprašanj. 61 PREDLOGOV IN VPRAŠANJ Tako je vložil 9 zakonskih osnutkov o izrecnem imenovanju Slovencev v deželnih aktih, o kazenski zaščiti narodnih nianjšin, o globalni zaščiti slovenske narodne skupnosti, za prispevke občinam Za dvojezično poslovanje, za prispevke pri Popravilu starih stavb, za pravično odškodnino pri razlaščanjih, za slovenske nameščence v uradih za zemljiške (knjige itd., 16 interpelacij in 35 vprašanj v zvezi z najrazličnejšimi problemi gospodarskega, socialnega in narodnostnega značaja, o katerih je slovenski tisk sproti poročal. Skupno z drugimi svetovalci je vložil tudi eno resolucijo. S tem v zvezi je treba povedati, da je v'se te posege moral sam zagovarjati v deželnih komisijah in v zbornici, medtem ko si druge stranke z več svetovalci lahko delo porazdelijo. Zato je tudi s tega vidika svetovalec Slovenske skupnosti opravil ogromno delo. Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli omeniti vse posege in pobude, ki so bile načete ali izvedene. Skladno s programom *n političnimi smernicami, ki jih Slovenska skupnost izvaja po svojih organih in Predvsem po svojih izvoljenih predstavnikih, je tudi delovanje v deželnem svetu obsegalo narodnostna vprašanja Slovencev, socialno-sindikalna vprašanja od razlaščanja, socialne pomoči starejšim ljudem in invalidom pa do emigracije v Beneški Sloveniji. Prav glede Benečije je v Zadnjih petih letih beležiti pomembne premike tako na stopnji njihove zavesti kot Elede odnosov deželnih in drugih oblasti do Benečanov samih. OSTALE POBUDE SLOVENSKE SKUPNOSTI Poleg že omenjenih problemov, ki so bili *Znešeni v okviru delovanja v deželnem Svetu, je Slovenska skupnost kot politična 0rganizacija, ki zagovarja načelo samostojnega političnega nastopanja, dala in iz-Vedla še druge pobude, pomembne za utripanje narodne zavesti in ponosa tukajšnjega našega človeka. Tako se je pri me-r°dajnih oblasteh odločno zavzela in tudi UsPela, da si lahko naši rojaki po enostavnem postopku in brez stroškov vrnejo Sv°je od fašizma popačene priimke v prstno obliko. Napela je tudi vse sile, da s° se finančni prispevki za slovenske kul-terne organizacije zvečali iu da dežela v raznih komisijah upošteva tudi predstavništvo slovenskih kulturnih ustanov. Z do-s*ednini in konstruktivnim zadržanjem je njenemu deželnemu svetovalcu uspelo prikriti si pravico govoriti v slovenščini na televiziji. Ta dosežek je pozitivno odjek-^ v vsej slovenski javnosti, posebno pa rojakih v Benečiji. Slovenska skupnost z zadovoljstvom bc-e^i vse pozitivne dosežke in premike, ki s° bili v zadnjih letih doseženi tako glede teŠevanja problemov slovenske manjšine tudi glede odnosov in sodelovanja med lovenci samimi. Upati je, da bo medse-^°ina strpnost vladala tudi med volivnim b°jem. Slovenska skupnost je trdno prepričana, da brez samostojnega političnega predstavništva Slovencev ne bi bili doseženi tisti uspehi, ki so bili dejansko doseženi. Dejstvo je namreč, da se o slovenskih problemih razpravlja v javno-upravnih organih na Tržaškem in Goriškem, ne pa v videmski provinci in njenem pokrajinskem svetu, kjer ni predstavnikov samostojne slovenske liste. Druge italijanske stranke pa nimajo interesa, da bi sprožile probleme tamkajšnjih Slovencev. Zato je cilj Slovenske skupnosti, da pride do lastnih izvoljenih predstavnikov tudi v videmski pokrajini. Do takrat pa bo poslanec Slovenske skupnosti gotovo z vnemo in ne-pristranostjo zagovarjal narodnostne in socialne pravice beneških Slovencev. a. t. V soboto 12. maja ob 19. uri bo v Slovenskem kult. klubu v Trstu predstavitev pesniške zbirke prof. Vinka Beličiča »BLIŽINE IN DALJAVE« Vabljena je predvsem mladina. Samatorca je ena najbolj prijaznih, obenem pa od Zgonika, ki je sedež župnije in občine, najbolj oddaljenih vasic. Leži ob vznožju Sv. Lenarta in jo v ospredju krasijo skrbno obdelani vinogradi in vrtovi, med katerimi se tu in tam razprostirajo ozke kraške njivice. Poleg že omenjenega hriba je tudi v izletniškem oziru posebno privlačna točka podružniška cerkvica s čudovitim ozadjem sedaj že ozelenelih pobočij, kjer najde zlasti v poletnih nedeljah prijeten oddih toliko ljubiteljev kraških naravnih lepot. Cerkvica je posvečena sv. Urhu, vendar se v njej pogosto zbirajo verniki tudi k češčenju lurške Matere božje, ki kraljuje na enem izmed obeh stranskih oltarjev. Na letošnjo belo nedeljo, 29. aprila, to je na »samatorsko veliko noč«, se je v tej cerkvici in pred njo zbralo zelo veliko ljudi iz bližnjih pa tudi oddaljenejših vasi tega dela tržaškega Krasa, da bi prisluhnili velikonočnim melodijam, s katerimi so nastopili kar trije mešani cerkveni zbori: doberdobski, svetokriški in domači zgoniški pevski zbor. Velikonočno slavje se je začelo nekaj pred četrto uro s slovesnimi večernicami, ki jih je ob asistenci kontovelskega in domačega dušnega pastirja vodil devinski dekan msgr. Ivan Kretič, v čigar dekanat spada tudi zgoni-ška župnija. Spored nabožne glasbe, ki ga je lepo napovedovalo dvoje v narodne noše oblečenih deklet, se je začel odvijati pred glavnim oltarjem, kjer so se najprej zvrstili pevski gostje iz Doberdoba. Ti so pod spretnim vodstvom svojega pevovodje Karla Lavrenčiča občuteno zapeli dve dokaj zahtevni skladbi: Raduj se Kraljica in Zdaj veliko je veselje. Za njimi so se precej temperametno odrezali Križani, ki so odpeli Vavknov Dan presveti, Vodopivčevo Zapoj in Levičniko-vo Velikonočno voščilo. Škoda, da se ta zbor, ki pod veščim vodstvom dirigenta Albina Verginelle sicer redno vadi in deluje, tudi tokrat v zgoniški župniji ni mogel predstaviti v polnoštevilni zasedbi, ker mu je manjkala tretjina članov. Svoj drugi izredni javni nastop pa hvalevredno beleži na novo ustanovljeni cerkveni. mešani zbor zgoniške župnije, ki je navdušeno odpel pesmi Poglejte duše in Močno se potrese. Cerkveni del javnega koncerta je zaključila vedno lepa in navdušujoča skladba Kristus je vstal, ki so jo pevci vseh nastopajočih zborov zapeli skupno. Spored te pomenljive prireditve v Sa-matorci se je nato nadaljeval pred cerkvijo, kjer je zbor prosvetnega društva »Rdeča zvezda« iz Saleža pod vodstvom pevovodje Janka Obada ubrano odpel Laharnarjevi skladbi Kadar mlado leto in Mladosti ni, Premrlovo Fantovsko, Adamičevo Slanico in razgibano v Hribih se dela dan, s katero je ta mešani zbor, sestavljen iz izključno mladih pevcev, kot gost uspešno zaključil svoj nastop. Ker je prireditev skoro ves čas bolj ali manj motilo slabo vreme, smo se poslušalci nato »preselili« v lepo in prostorno zavetje gostoljubne samatorske družine Budin, kjer smo prisostvovali srečolovu, čigar izkupiček je namenjen obnovi razpadajoče kapelice, ki stoji na koncu naselja ob robu ceste, katera vodi v Salež. Omenjeni dobrodelni spored je v presled- Lutkovno gledališče na Tržaškem Slovenska prosveta obvešča, da bo lutkovno gledališče »Jože Pengov« iz Ljubljane gostovalo z igro »Tobija« po sledečem razporedu: Petak, 11. maja: Finžgarjev dom na Opčinah (ob 17. uri): šentjakobsko kulturno društvo pri Sv. Jakobu (ob 19. uri). Sobota, 12. maja: Osnovna šola v Dom-ju (ob 11,30); Marijin dom v Rojanu (ob 15. uri); Baragov dom v Ricmanjih (ob 17. uri); Krekov dom v Borštu (ob 20h). Nedelja, 13. maja: Barkovlje (ob 11,45); Dom Boljunec (ob 16. uri); Župnijski dom v Mačkoljah (ob 17,30); Trebče (ob 19h). Kristjan v luči vstajenja V soboto 5. maja je bil v Slovenskem kulturnem klubu v Trstu g. Vili Stegu, kaplan iz Solkana. Predaval je na temo »Kristjan v luči vstajenja«. Vpletel je tudi marsikatero svoje gledanje na probleme današnjega in preteklega krščanstva. Imeti moramo pogum, da odkrito priznavamo napake. Omenil je tudi afero o spovedi v Italiji. Vse preveč je obrazcev za grehe, da se dejanske krivde niti ne zavemo. Iz govorjenja g. Steguja je velo nekaj mladostnega, novega. Zato je povzetek lahko le bežna slika vsega, kar smo slišali. Veliko misli, ki jih je nanizal, se je strnilo v jedro, da je osnovno gibalo življenja ljubezen. kih poživljal širšemu občinstvu že znani openski ansambel »Taims«, ki ga vodi g. Pohajač. Ko smo se pozneje sešli ob prigrizku in kozarčku domačega vina, smo mogli ugotoviti, da je velikonočni praznik v Sa-matorci kljub slabemu vremenu prav lepo uspel, za kar gre priznanje vsem, ki so k temu kakorkoli pripomogli, zlasti pa požrtvovalnim pevcem in njihovim pevovodjem, ki so v priprave vložili toliko truda. Tone Kostnapfel Opomba. Ker si takih praznikov v Sa-matorci še želimo, bi radi, da bi za prihodnjo veliko noč vsaj eden od podjetnih domačih vinogradnikov pripravil »osmico« za dan bele nedelje, da ne bomo ljudje, ki imamo Samatorco radi, odhajali s takih prireditev domov žejni. Festival v Stresi za leto 1973 Dvanajsta izdaja mednarodnega glasbenega festivala »Settimane musicali di Stresa« bo letos od 26. avgusta do 22. septembra. Skupno bo na tej manifestaciji šestnajst koncertnih prireditev. Za začetek bo na sporedu velik vokalno-instrumentalni koncert s sodelovanjem orkestra »Deutsche Solistenvereinigung« ter zborov »Bach« iz Freiburga ter »Sv. Cecilije« iz Frankfurta. Pod vodstvom dirigenta Theodorja Egela bodo izvajali Mendelssohnov oratorij »Elija«. Med ostalimi koncerti naj zabeležimo Bachovo »Umetnost fuge« v izvedbi »Ensemble Wolfgang von Karajan« za tri orgle. Sledil bo »Trio Beaux Arts« iz New Yonka z deli Haydna, Šostakoviča in Brahmsa. Dunajski filharmonični orkester bo pod taktirko Karla Bohma izvajal Beethovnove simfonije. Komorni orkester iz Stuttgarta, ki ga vodi Karl Miinchinger, bo v celoti predvajal Bachove Brandenburške koncerte. Pianist Wilhelm Kempff bo izvajal Schubertove sonate. Med pianisti, ki bodo igrali v Stresi, so na sporedu še Nikita Magaloff ter Mario Delli Ponti. Ansambel »Solisti veneti« pa bo predvajal dela sodobnih italijanskih skladateljev (Chailly, Bettinelli, Bucchi), en koncert pa bo posvetil Vivaldijevim delom, v katerih je specializiran. Zabeležimo naj še koncert kvarteta La Salle iz Cincinnatija (ZDA) ter nastop simfoničnega orkestra RAI iz Turina, ki ga bo vodil Vittorio Gui. Posebno pozornost zasluži še orgelski koncert, na katerem bo Fernando Germani predvajal dela Maxa Regerja. Poleg omenjenih je na sporedu še nekaj nastopov mladih zmagovalcev na mednarodnih natečajih za čelo in klavir. Vsekakor obeta ta izdaja festivala v Stresi velik umetniški interes. Kje bo bodoči svetovni evharistični kongres? Severnoameriško mesto Philadelphija se poteguje, da bi bil tam prihodnji svetovni evharistični kongres. Letos je bil evharistični kongres v Avstraliji. Svetovni evharistični kongresi so vsaka štiri leta. Zadnji svetovni evharistični kongres je bil v Severni Ameriki pred 50 leti. Zato je zelo verjetno, da bo sv. oče ugodil želji Phi-ladelphije. Nagrada »Vstajenje« za leto 1972 Komisija literarne nagrade »Vstajenje«, ki jo sestavljajo Martin Jevnikar, Franc Jeza, Anton Kacin in Zora Tavčar Rebula, se je sestala dne 1. maja 1973 in podelila literarno nagrado »Vstajenje« za leto 1972 koroški pesnici Milki Hartman. Komisija je takole utemeljila svojo odločitev: Njena zbirka »Lipov cvet«, ki je izšla leta 1972 pri Mohorjevi družbi v Celovcu, izraža ljubezen in zvestobo do slovenske besede in koroške zemlje. Iz njenih pesmi zveni bolečina in stiska koroškega slovenskega človeka; istočasno mu te pesmi ohranjajo bogastvo ljudskih običajev, razkrivajo edinstveno lepoto pokrajine ter vzbujajo vero in upanje v lepšo bodočnost. Pesmi so primerne čustvovanju njenih rojakov, saj so mnoge uglasbene in že ponarodele. Denar za nagrado je poklonila Kmečka in obrtniška posojilnica na Opčinah. Občni zbor denarnega zavoda na Opčinah V nedeljo 29. aprila dopoldne so imeli člani Hranilnice in Posojilnice na Opčinah svoj redni letni občni zbor. Pozdravni nagovor je imel predsednik J. Podobnik in nato je podpredsednik inž. Milan Sosič podal poročilo upravnega odbora o poslovanju zavoda v preteklem letu 1972. Predsednik nadzornega odbora dr. A. Antonaz pa je prečital poročilo tega odbora. Občni zbor je potrdil predloženo bilanco z obema poročiloma. Poslovanje tega našega denarnega zavoda se je v zadnjih letih močno razmahnilo in tudi poslovno leto 1972 je pokazalo, da imajo ljudje vedno večje zaupanje v delovanje in v njegovo vodstvo. Dokaz so vsekakor zaupana mu denarna sredstva, ki so dosegla ob koncu leta preko 3,5 milijarde lir in tudi dejstvo, da so v preteklem letu vloge narasle za celih 900 in več milijonov lir. Vzporedno z vlogami so porasle tudi investicije, se pravi posojila vseh vrst na skoraj eno milijardo in 120 milijonov lir. Račun dobička izkazuje 7.138.000 lir čistega dobička. Od tega zneska je občni zbor dodelil 1.100.000 lir v dobrodelne namene. Omeniti je vredno, da je hranilnica prejela pooblastilo za nakup in prodajo tujih valut. V kratkem bo začela izplačevati pokojnine INPS vsem upokojencem, ki se bodo nanjo obrnili. Ob koncu je pozdravil zborujoče pred- Dolina slavi letos sto let neprekinjenega obstoja poštnega urada in je to pomembno obletnico tudi primerno proslavila. Ob tradicionalni »majenci« je organizacijski odbor za proslavo stoletnice pošte priredil obsežno zgodovinsko razstavo poštnih in drugih dokumentov, nanašajočih se predvsem na področje Doline ter na njeno bližnje zaledje. Gradivo za ta del razstave je v veliki meri prispeval priznani strokovnjak dr. Juriševič iz Kopra (avtor dela Zgodovina pošte na Primorskem); zelo pomembne dokumente je iz svojega bogatega arhiva prispeval župnijski urad v Dolini ter nekateri posamezniki. Ta glavni del razstave so dopolnjevale še razne zbirke znamk in drugih žigosanih poštnih dokumentov, denarna zbirka ter razstava mladinskih risb s poštno tematiko. Deloval je tudi poseben poštni urad s priložnostnim žigom. Pripravljalni odbor je izdal tudi dve razglednici s krajevnimi motivi ter serijo spominskih kolajn, zlatih, srebrnih in bronastih. Razstava je žela veliko priznanje in je zlasti naše ljudi opozorila, da ne uničujemo kakršnih koli dokumentov. Izreden pomen pa imajo poštni dokumenti z žigi. To še posebno vidimo v primeru Doline, katere zgodovina se zrcali prav v žigih stavnik Deželne zveze hranilnic in posojilnic z izrazi pohvale za vodstvo in vse člane, ki so dokazali s svojo številno prisotnostjo vidno zanimanje za svoj denarni zavod in za njegovo delovanje. SLOVENSKA PROSV. MATICA - TRST V nedeljo 20. maja ob 10.30 bo prof. Anton Kacin predaval o pesniku in pisatelju msgr. Ivanu Trinku. Predavanje bo v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22/11. Praznovanja v Dolini V Dolini je bilo pretekli teden več prireditev. Poleg praznovanja tradicionalne »Majence« je bila tudi proslava stoletnice tamkajšnjega poštnega urada. Istega dne, v soboto, so odprli občinski muzej, kjer je razstavljena »torkla« ali stiskalnica za oljke. V nedeljo so praznovali »Majenco«. Popoldne so nastopili godba na pihala iz Brega, folklorna skupina iz Velenja in akademski pevski zbor »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane. Mlajši so se zvečer zavrteli pod mlajem, prav nihče pa se verjetno ni odrekel kapljici vina, ki so ga točili na 17. občinski razstavi vin. V nedeljo 20. maja ob 16. uri bo v Mačkovljah že tradicionalni PRAZNIK ČEŠENJ Vabljeni ! »Tolminci« v Trstu V petek 4. maja je bila v Kulturnem domu v Trstu predstava »Tolmincev«, ki je dramatizacija Pregljevega dela. »Tolmince« je SSG že uprizorilo v Gorici in v Tolminu ob proslavah kmečkih puntov. Tržaško občinstvo je uprizoritev zelq ugodno sprejelo in po izjavi nekaterih kulturnih delavcev je bila predstava ena najboljših uprizoritev zadnjih let. Pred predstavo je bilo odprtje spominske razstave, posvečene Stanetu Severju. Ljudje Erika Škerl in Melita Valli, dijakinji znanstvenega liceja, sta zasedli prvo in drugo mesto na III. umetniškem natečaju za deželne znanstvene liceje; v grafiki sta zasedli prvo in drugo mesto Irena Sosič in Sara Zuccoli, Adam Kapič pa je prejel manjši pokal. njenega poštnega urada. Začelo se je z »Dolina bei Triest - pri Trstu«, po prihodu Italije postane »Dolina di Trieste«, pod fašizmom postane »S. Dorligo della Valle, kot vse ostale naše vasi in naselja... To nedopovedljivo in predzgodovinsko diskriminacijo vsi naši ljudje trpko občutijo, kar je omenil tudi župan v svojem nagovoru ob odprtju razstave. Splošno mn... nje je, da bodo morali že v bližnji bodočnosti biti napori usmerjeni v to, da se slovenskim krajem vrnejo izvirna imena, ki naj se potem vnesejo v uradne dokumente in žige vseh javnih uradov. Pričakujemo, da se bo to zgodilo vsaj ob tridesetletnici osvoboditve in zmage nad fašizmom. Ob zaključku tega poročila pa še pri-bomba v zvezi z nagrajevanjem raznih razstavljavcev na razstavi (kot smo omenili, so razstavljali dr. Juriševič, župnijski dolinski urad ter razni posamezniki). Neprijetno je bilo, da je žirija nagradila skoro vse razstavljalce, »pozabila« pa na župnijski urad, ki je po splošnem mnenju imel na razstavi najbolj izvirne in značilne krajevne dokumente. Tako zadržanje ni v čast žiriji in pravično bi bilo, da bi žirija stvar popravila ali vsaj obrazložila javnosti to svoje zadržanje. .. Mala velika noč" v Samatorci V nedeljo 13. maja bo v Trebčah MARIJANSKA PROCESIJA Popoldne ob 16. uri bo najprej sv. maša. Sledi procesija s kipom Matere božje. Med procesijo pete litanije Matere božje z odpevi in Marijine pesmi ob spremljavi vaške godbe. Marijini častilci prisrčno vabljeni! Ob stoletnici pošte v Dolini ZAVOD SV. DRUŽINE V GORICI vabi starše in njih otroke, ki žive na področju goriške nadškofije, vključno devinski dekanat, da se udeležijo v nedeljo 13. maja nagradnega slikarskega tekmovanja » E X TEMPORE« ki bo v omenjenem zavodu, ul. don Bosco 66 od 13,30 do 17,30. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi otroci od 3. do 15. leta starosti. Tema ali predmet slikanja: zavod in njegovo okolje. Udeleženci bodo razdeljeni v štiri Skupine: a) vrtec, b) I. in II. razred osnovne šole, c) III., IV. in V. razred osnovne šole, č) enotna srednja šola. Tri najboljše risbe iz vsake skupine bodo nagrajene. Tekmovalci se smejo poslužiti (katere 'koli tehnike (tempera, voščenke, barvni svinčniki, akvareli itd.). Pred začetkom tekmovanja bodo dobili žigosan list, vse ostale potrebščine pa naj prinesejo s seboj. Dela, iki ostanejo last zavoda, bo ocenila strokovna komisija. Ugovori zoper oceno komisije ne bodo vpoštevani. Ob tej priložnosti vodstvo zavoda že sedaj vabi vse rojake na družabno prireditev v nedeljo 27. maja, na kateri naj bi se pobliže seznanili z novim zavodom. Program obsega razne prizore, pevske nastope in razstavo otroških slikarskih izdelkov. Deloval bo tudi buffet z jedačo in pijačo. Krog »Prijateljev Zavoda sv. Družine« in somišljeniki so prijazno vabljeni na srečanje, ki bo v zavodu v nedeljo 13. maja ob 11. uri. AMATERSKI DRAMSKI ODSEK katoliškega prosvetnega društva »Hrast« iz Doberdoba vabi na premiero drame v treh dejanjih »Stilmondski župan« ki bo v soboto 12. maja ob 20. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Ponovitev bo v nedeljo 13. maja ob 17h vi isti dvorani. Režija: Marijan Kovač Poslanica slovenskim vernikom v krminski župniji Po 27 letih smo krminski Slovenci vendarle dosegli duhovno oskrbo in zlasti sv. mašo v slovenskem jeziku, kar nam po božji pravici in po republiški ustavi zakonito pripada. Da smo to dosegli, imajo v glavnem zasluge g. nadškof msgr. Peter Cocolin, msgr. dekan G. Trevisan, slovenska duhovščina v Gorici, predvsem pa krminski slovenski župljani, ki so stalno in neutrudljivo zahtevali slovensko mašo. Vsakemu našemu človeku je s tem dana možnost, da ima v svojem jeziku vso duhovno oskrbo, da posluša božjo besedo, se udeležuje bogoslužnih obredov, prejema zakramente, je deležen krščanske vzgoje in javnega udejstvovanja v verski skupnosti. V posebno zadoščenje mu bo, da se bodo vršila v slovenskem jeziku najvažnejša verska opravila, kot so sv. krst, poroka in pogreb. Duhovna oskrba v slovenskem jeziku in duhu bo posebno važna za vzgojo naših otrok in mladine, torej za srečo naših družin. Prepričani smo, da se bodo vključili v to ustanovo zlasti matere in očetje, ki so tako v skrbeh za otroke, za hčerke in sinove. Ustvarimo z združenimi močmi prijetno in hkrati zdravo vzgojno okolje naši mladini. Prva slovenska maša bo pri Sv. Subidi v nedeljo 13. maja ob 10. uri; daroval jo bo g. Mirko Rijavec. Na nas je sedaj, na naši verski in narodni zavesti, ali bo ta slovenska dušno-pastirska oskrba, in predvsem sv. maša pri Sv. Subidi trajno obstala za bolj plodno rast božjega kraljestva v našem okraju. Odbor krminskih slov. župljanov Opomba uredništva. V goriški škofiji se urejuje dušno pastirstvo v jezikovno mešanih župnijah v soglasju s smernicami, ki jih je svoj čas sprejel škofijski duhovniški svet. Delo napreduje počasi. Pri tem škofijski ordinarij upošteva posebne krajevne razmere od primera do primera. V ponedeljek 14. maja ob 20.30 bo amaterska dramska skupina iz Gorice zadnjič predvajala komedijo »SREČNI DNEVI« Nastop bo v Katoliškem domu v Gorici. Prisostvovala bo tudi komisija ZKPO iz Ljubljane, da oceni izvajanje igralcev za udeležbo pri tekmovanju amaterskih gledaliških skupin v Kočevju. Potem ko je bilo urejeno dušno pastirstvo v goriški občini, je prišlo na vrsto podeželje. Najprej Krmin, ker biva tam največ Slovencev. Potrebno bo pa poskrbeti še za druge župnije, zlasti okrog Tržiča in na Devinskem. Dan duhovnih poklicev v goriški nadškofiji Želeti bi bilo, da bi se po vseh župnijah izvedla srečanja, na katerih bi se izčrpno razpravljalo o problemu duhovnih po- klicev. Ta srečanja imajo lahko obliko duhovne obnove, sestanka ali razgovora, lahko trajajo več večerov ali celo ves teden, se lahko porazdelijo na odrasle, mladino in otroke. Prav bi bilo tudi organizirati ure molitve za rast duhovnih poklicev. Osrednji dan naj bi bila seveda nedelja 13. maja, vendar pridejo v poštev tudi naslednji tedni v maju. Ob pogovorih o duhovnih poklicih naj bi se razpravljalo tudi o poklicu kristjana kot izhaja iz krsta in vsakdanjega življenja, v katerem ima vsakdo svoje posebne stanovske dolžnosti, ki so izraz službe Bogu. Ob nastopu simfoničnega orkestra iz Šempetra Simfonični orkester v Šempetru pri Gorici je skupina, ki šteje kakih 40 članov. Za sabo ima šele kratko življenje, saj je nastal lansko jesen na pobudo ravnatelja glasbene šole v Šempetru Marjana Koniča. Člani orkestra so bivši učenci glasbene šole v Šempetru in tudi drugih glasbenih šol. Povečini so to profesionisti (zdravniki, inženirji, profesorji in slični poklici), ki so se odločili, da bodo gojili tudi klasično simfonično glasbo. Tako je nastal simfonični orkester v Šempetru, ki bo prihodnjo sredo nastopil v dvorani Katoliškega doma v Gorici. Orkester je med letom naštudiral pester program iz klasičnih in tudi domačih oper. S tem programom je že nastopil doma v Šempetru, v Novi Gorici, v Kanalu. Sedaj bo prišel še v staro Gorico. Njegov program obsega: Gounod: Nubijci iz Opere Faust, izvaja orkester; Prelovec: Narodna pesem, solist in orkester; Verdi: Preludij iz IV. dejanja opere Traviata, izvaja orkester; Gobec: Jutro mine, odlomek iz operete Hmeljska princesa; R. Gobec: Pesem o poljubu, duet iz Hmeljske princese ob spremljavi orkestra; Gounod: Meditacija, solo ob spremljavi orkestra; Sibelius: Valse triste, orkester; Smetana: duet Janka in Marinke iz opere Prodana nevesta; Gounod: Antični ples iz opere Faust, izvaja orkester; B. Marcello: Koncert za klavir in orkester. Orkester vodi M. Konič, kot solisti pa nastopajo Ludvik Ličer, Stana Stanič in Neva Mavrič. Pri klavirju prof. Klavdija Jamšek. Odpor proti spremembi škofijskih meja V Vzhodni Nemčiji je od 17 milijonov prebivalcev deset odstotkov katoličanov. Pravno večina ozemlja še vedno spada pod štiri škofije v Zah. Nemčiji. Toda to ozemlje upravlja škof iz Berlina in škof iz Maisena, ker vzhodnonemške oblasti zahodnonemškim škofom ne dovolijo vstopa. Sedaj se dela na to, da bi deli škofij, ki so v Vzhodni Nemčiji, postali samostojni in neodvisni od prejšnjih škofijskih sedežev. To pa Škofom iz Zah. Nemčije ni všeč in protestirajo. Dogaja se nekaj podobnega kot s koprsko administraturo, ki je Vatikan zaradi odpora tržaške škofije kar noče priznati v samostojno škofijo. »Consortium musicum« iz Ljubljane v Gorici Na vabilo mestne ustanove EMAC ter Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici bo v soboto 19. maja nastopil v Gorici zbor in orkester »Consortium musicum« iz Ljubljane. Goriškemu občinstvu bo predstavil dve veliki vokalno-instrumen-talni deli W. A. Mozarta, namreč »Requi-em« in »Litaniae Lauretanae«. Kot solisti bodo nastopili Marija Gorenc, Milka Ev-timova, Mitja Gregorač ter Jože Stabej. Dirigent je dr. Mirko Cuderman. Koncert bo v cerkvi sv. Ignacija ob 21. uri. Podrobneje bomo o tem še poročali, ★ Š P ^ R T Olympia čaka Slogo Minuli teden smo nabrali štiri točke: dve doma v četrtek 3. maja proti Torriani, ko smo zmagali za 3 : 0 in ostale v soboto 5. maja v Pradamanu s Pozzom, ki je tudi padel po treh setih. Tekmi nista bili zahtevni, vendar pa je omembe vredno, da se je v soboto končno prebudil Mirko Špacapan, ki je igral kot že dolgo ne. Ta teden poteka v skrbnem pripravljanju na sobotno srečanje s Slogo. Pričakovanje je med igralci močno, tako da so vsi pokazali na treningih znatno izboljšanje. V sedanjem trenutku, ko je razpuščen Bor, ki je igral v B ligi, ko se je Kras za las izognil izpadu iz C lige in je Dom nesrečno zapustil D ligo, pomenita 01ympia in Sloga na vrhovih lestvice edino upanje zamejske odbojke. Ni treba posebej poudarjati, da bo nedvomno šlo v soboto za kakovostno odbojko, kar je na Goriškem redkost. Vabimo torej bralce, naj jo pridejo pogledat. Občinstvo pa naj za en večer pozabi na znamenita opredeljevanja Slovencev in naj sodi le igro. Drugih napotkov ni. Pričakujemo vas kot vedno ob 21,15 v telovadnici Valletta del Corno. Odbojka. Mladinske igre občine Gorica so se zaključile in so prinesle lepo zadoščenje 01ympi>i: najmlajši njeni odbojkarji so zasedli prvo mesto. Premagali so Dom z 2 : 0, nato pa spet Azzurro z 2 : 0, Dijaški dom z 2:0 in Dom z 2:1. Sedaj se bodo morali pomeriti z občinskimi prvaki drugih občin goriške pokrajine: Za Olympijo so igrali: Cotič M. in Cotič š., Fontana, Mozetič, Bertolini, Lavrenčič R., Sirk, Devetak T„ Klanjšček P., Makuc in Marchi. Atletika. Najmlajši člani 01ympije so se tudi udeležili tekem goriške občine v atletiki. Odrezali so se zelo dobro. Fontana je odnesel drugo mesto v skoku v višino z rezultatom 150 cm; Mozetič, Devetak Venceslav, Bagon in Stacul so tekli na 2000 m; Perše Silvana je zasedla četrto mesto v teku na 1000 m. Tekme v atletiki bodo spet v nedeljo 13. maja dopoldne. Letošnji slovenski tabor na Repentabru, posvečen 400-letnici kmečkih puntov, bo v nedeljo 10. junija. Seja delovnega šolskega odbora za Goriško Delovni šolski odbor za Goriško je imel dne 2. maja 1973 svojo 5. redno sejo. Navzoči so bili tudi zastopniki raznih organizacij in ustanov. Govor je bil o raznih vprašanjih v zvezi s slovensko šolo, med drugim tudi o zakonu o osnovnih šolah po okoliših. Odbor je ugotovil, da omenjeni zakon ni primeren za pripadnike slovenske narodnosti v mestu Gorica, kajti slovenski ljudje živijo po vseh mestnih predelih in zato jim mora šolska oblast nuditi možnost, da svobodno izbirajo med eno in drugo mestno osnovno šolo. Odbor meni, da bo o tej zadevi morala razpravljati in predlagati rešitev mestna konzulta, ki pa še ni bila ustanovljena. Zaradi tega poziva odbor starše, naj vpišejo svoje otroke v osnovno šolo po svoji svobodni izbiri. f RADIO TJ3 STA Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Spored od 13. do 19. maja 1973 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mladinski oder: »Demetrij«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.40 »Bog ohrani Škotsko!«. Igra. 17.30 Šport in glasba. 18.30 Popoldanski koncert. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.15 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade po-slušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Slov. znanstveniki na univerzi: Aljoša Volčič. 19.20 Za najmlajše. 20.35 R. Wagner: »Walkira«, opera. Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.05 Za vašo knjižno polico. Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Umetniki in občinstvo. 19.10 Ob stoletnici Manzonijeve smrti. 19.25 Za naj-miajše: Pisani balončki. 20.35 »Najmanjša ljubezen na svetu«. Rad. igra. 21.35 Melodije v polmraku. 21.50 Madrigali. Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni italijanski skladatelji. 19.10 Boris Pahor. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Družinski obzornik. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Nastanek Gropade«. Rad. igra. OBVESTILA Za naše duhovnike: Drugo predavanje, ki ga je organizirala komisija za duhovnike, bo v četrtek 17. maja ob 9,30 v prostorih malega semenišča v Gorici. Govoril bo msgr. Sartori iz Padove o temi »Bi- | stvene in nove misli o Cerkvi v konstitu- I ciji Lumen gentium«. Istega dne bo isti predavatelj govoril v Ogleju ob 15,30 o isti ! temi. Duhovniki lahko izbirajo eden ali ! drugi kraj, kakor jim je bolj ugodno. Maša za cerkveno edinost bo v ponede- j Ijek 14. maja ob 20. uri v cerkvi sv. Ivana I v Gorici. Prvo sv. obhajilo slovenskih otrok za j mesto Gorica bo v nedeljo 20. maja ob | 9. uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gori- I ci, ul. Randaccio 10 sporoča, da bo v so- i boto 12. t. m. ob 18. uri v šolskih prosto- ; rih roditeljski sestanek. Vabljeni starši in | njihovi namestniki. Praznik »frtalje« v Rupi, ki je zaradi i slabega vremena v nedeljo 29. aprila od- ! padel, bo v nedeljo 13. maja ob 15. uri. Nabirka za goriško semenišče. Po sklepu Duhovniškega sveta goriške nadškofije ■ so cerkvene nabirke na nedeljo duhovnih j poklicev — letos torej 13. maja — name- I njene potrebam nadškofijskega semenišča I v Gorici. V Društvu slov. izobražencev v Trstu bo v ponedeljek 14. maja ponovno na vrsti razgovor o aktualnih problemih Slovencev v zamejstvu. Tokrat bo tekla beseda o »vlogi radia v našem kulturnem in družbe- I nem življenju«. Razgovor bo v mali dvora- I ni Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3. Za- j četek ob 20. uri. DAROVI Za Alojzijevišče: Brataševec 1.000; N. N., i Rupa, 10.000 lir. Za Katoliški glas: Stanko Šuligoj (To- ; ronto, Kanada) 14.400 lir. Ob svoji 80-letnici daruje stavbenik Franc Simčič 30.000 lir za Zavod sv. Družine in 20.000 lir za slovensko župnijo pri 1 Sv. Ivanu v Gorici. Za Zavod sv. Družine: Namesto cvetja j na grob Jožeta Maraž iz Števerjana družina Makuc-Devetak iz Štandreža 10.000 lir. t Za Zavod sv. Družine: Lojza Podgornik 5.000; Lojza Pocarini 5.000; K. M. 10.000 lir. Za števerjansko cerkev: Namesto cvetja na grob Jožeta Maraž: SKPD »F. B. Sedej« j 15.000, Drago Komjanc 15.000 in Roman Vogrič 5.000, N. N. 50.000 lir. Za popravilo kapelice v Samatorci: K. K.D. »Hrast« iz Doberdoba 5.000 lir. Za cerkev sv. Ivana: N. N. ob 20-letnici smrti drage tete 15,000; N. N. v spomin na : pokojno Mirando Waltritsch 10.000 lir. Za cerkev sv. Ivana: N. N. 5.000 lir. Za cerkev na Opčinah: N. N. 10.000; Mila Sosič v spomin moža prof. Ivana 2.200; Lidija Kapun 900; Pepka in Mario Dolenc v spomin Marije Marotti-Podobnik 5.000; v spomin Marije Marotti-Podobnik darujejo še: N. N. 10.000; uprava hotela »Bled« v Rimu 10.000 lir. Za cerkev pri Ferlugah: Anica Ferluga ob krstu malega Pierota 5.000; Dino Fon-tanot ob krstu sinčka Pierota 5.000 lir. Za popravilo rojanske cerkve: Družina Zimi ob obletnici smrti Amalije Zimi 10.000 lir. N. N. za »Zavrženega Vipavca«: 5.000 lir. Za misijonarja J. Cukaleta: N. N., Šte-verjan, 30.000; A. P., Števerjan, 20.000 lir. Za misijonarje na Madagaskarju: Ob 5. obletnici smrti ljubljene sestre 25.000 lir- Vsem plemenitim darovalcem Bog po-' vrni, rajnim pa daj večni pokoj! OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca; Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12% davek IVA. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrt’] našega dragega očeta Jožefa Karare se iskreno zahvaljujemo. Sin Pepe, hčerki Zmaga in Nad1' ter Silvana in Pepca z družinam11 Števerjan, 5. maja 1973 V organizaciji SKPD »Lojze Bratuž« iz Gorice bo v sredo 16. maja ob 21. uri v Katoliškem domu CELOVEČERNI INSTRUMENTALNI KONCERT Nastopil bo simfonični orkester iz Šempetra pod vodstvom dirigenta prof. Koniča. Začetek koncerta bo točno ob 21. uri. Prizor iz komedije »Srečni dnevi«