Leto XI., St. 56 Naročnina znaša «nesečnc 25.— Dm, za inozemstvo 40 — Din. Uredništvo: Ljubljana: Knatljeva ulica 5. Telefoe it 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» lefon it 440 Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif j LJubljana, sobota 8. marca 1930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana. Prešernova ulica 54 - Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4 — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub* Ijana št 11.842: Praha čislo 78 180; Wien št 1 OS ?41 OSLAVLJA У CA PREZIDENTU MA Z iskrenim navdušenjem je včeraj vsa naša država svečano proslavila jubilej vladarja bratske čsl. republike Veličastno praznovanje v Ljubljani - Manifestacije v Beogradu, Zagrebu in v drugih krajih Gramlijoznim manifestacijam ljubezni in hvaležnosti češkoslovaškega naroda do velikega Osvoboditelja in Vodi-telia se je na prisrčen način pridružila indi vsa naša Jugoslavija. S krasno enodušnostjo, s toplim navdušenjem je naš narod pokazal, kako globoko spoštuje in ljubi tudi on velikega moža, katerega ime je nerazdruženo zvezano z imenom Jugoslavije. Časteč s svojim kraliem na čelu prezidenta Masaryka pa je obenem dal duška svojim simpatijam za bratsko češkoslovaško državo In svoji neomajni zvestobi bratskemu narodu, s katerim se čutimo Jugoslove-ni spojeni na življenje in smrt. Češke in jugoslovenske svečanosti, katerim so se pridružili tudi ostali slovanski narodi, so bile istočasno lepe manifestacije slovanskega optimizma in izraz trdne nade v lepo in srečno bodočnost slovanstva. Tako je prezident Masaryk s sv°jo osebo na svoj osemdeseti rojstni dan uedinil srca slovanstva in v tej luči dobiva njegov praznik pomen historičnega dne. ;avnostne prireditve v Ljubljani in v Dravski banovini LJubliana. 7. marca. Na čelu vseh večjih krajev dravske banovine, ki počastijo SO-letnico prezidenta Masaryka s svečanimi prireditvami, je danes Ljubljana na zelo lep način proslavila veliki slovanski narodni praznik. Pomen teh slovesnih prireditev je bil tem večji, ker so bile v prvi vrsti namenjene mladim, kateri §e bil Masaryk kot orjak duha in dela predstavljen v največji vzor. Slavje srednješolske mladine Dijaštvo vseh višjih razredov ljubljanskih srednjih šol Je dopoldne pred 9. uro s svojim profesorskim zborom do kraja napolnilo veliko dvorano Uniona. Bilo ie zanimivo opazovati živahno vrvenje dijakov in dijakinj v pričakovanju svečane prireditve, ki so jo pošetili tudi mnogi odlični ljubljanski predstavniki s konzul om ČSR g. Pran tiskom Reslorn. Slavnost je otvoril pevski sbor UJU. ki je pod vodstvom dirigenta Srečka Kumaria ubrano zapel češkoslovaško himno »Kde domov muj«. Šef prosvetnega oddelka dr. Dragutin Lončar ie nato v zelo lepem govoru podal duševni profil znanstvenika in državnika Masaryka. Močno je v spodbudo mladini poudarjal Masarykovo življensko načelo: Biti svoj za vsako ceno ne glede na soglasje ali nesoglasje drugih ljudi. Opisujoč življenje Masaryka kot študenta in kot vseučiWčnega profesorja je govornik s posameznimi primeri dokazal, kako kremenito je Masaryk ostal zvest svojemu načelu. To pred vsem ob veliki polemiki povodom njegove prve knjige o »Samomoru«, dalie ob borbi glede pristnosti kraljedvorskega rokopisa in ob zagovoru žida Hiisnerja, ki je bil obtožen retual-nega umora. Masaryk ie vsemu narodnemu rdejstvo-vanju dal novo smer, novo načelo in način dela: boj praznemu navdušenju, oboževanju preteklosti in precenjevanje samega sebe. Po opisu Masarykovih znanstvenih del in njegove neizčrpne znanstvene delavnosti je govornik predstavil Masaryka mladini tudi po njegovem fizičnem življenju: Masaryk je glasnik abstinence in športa, ie Sokol telovadec, jahač, živi trezno in zmerno, da ohrani v zdravem telesu zdTavo dušo. Vidno se je opažalo, da so govornikove lepe besede globoko vplivale na navzoče di-jartvo, posebno še ob zaključku govora: »Draga mladina! Masaryk ti bodi vzor, kako je treba dajati prednost duhu nad gmoto bi kritičnemu razumu nad praznim čustvovanjem. Vzor, kako je v pravem razmerju treba združevati um in srce v krepko vo-Ro, ki pridobiva dobro in odstranjuje sI?bo vedno in povsod v vseh življenskih prilikah.« Govorniku se le na prisrčen način zahvalil konzul C SR dr. Resi. Pevski zbor UJU je dovršeno zapel Iniraro in s tem je bila lepa dijaška slavnost zaključena. Častni zbor na univerzi Na najsvečanejši način se ie ob 11. vršila proslava Masarykové 8n-lctnice na univerzi. V zborni dvorani, okrašeni z zelenjem in rožami, sredi katerih je bila postavljena velika Masarykova podoba, opletena s troboinim trakom._se ie zbralo naj-odličnejše ljubljansko občinstvo, vsi nai-višii oredstavniki vojaških, duhovnih, državnih in samoupravnih oblastev. gospodarskih in kulturnih ustanov, TČ-lise, ves konzularni zbor, profesorski zbor rnno^e dame. Kot zastoonik ČSR in prezidenta Masaryka je proslavi prisostvoval konzul dr. Res] z sre. atašejem Siebrom in konz. uradnikom Novakom. Mnogoštevilno ie bila v dvorani in na galeriji navzoča akademska omladina. Slavnost ie otvoril akademiki pevski zbor s »Staročesko«. Rektor dr. Dolenc je nato v vznesenem eovoru imenoma pozdravil vse navzoče visoke predstavnike in obeležil потен svečanosti. Podelil ie nato besedo vseučiirkemu profesorju dr. Karlu Osvaldu. Slavnostni {rovomik le uvodoma oni «al življenje prezidenta Masaryka in nato teht- no obravnaval njegova znanstvena dela. Označil je Masaryka ne samo kot znanstvenika. temveč hkrati tudi kot genijalne-ga učitelja in voditelja akademske omladině. Navajajoč Platonove besede, da bo šele tista država prav urejena, v kateri bo vladar filozof, je govornik obeležil Masarykovo državniško miselnost za izrazilo pedagoško, vzgojno. Vsa v zbornici zbrana družba le govor vseučiliškega profesorja dr. Osvalda sprejela s simpatijami, ki jih je z lepo zahvalo tolmačil rektor dr. Dolenc. Z burnim odobravanjem je nato bilo sprejeto rektorjevo sporočilo, da je univerzitetni svet na predlog filozofske fakultete podelil prezidentu Masaryku častni doktorat filozofije Prezidentu Masaryku je bil ta sklep sporočen z naslednjo brzojavko: »Gospodu prezidentu Češkoslovaške republike T. O. Masaryku. Praga. — Profesorski zbor univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani Vas prosi, da blagovolite ob svoji rojstni osemdesetletnici sprejeti njegove najvdanejše čestitke. Čast mi je z radostjo Vam sporočiti, da Vam je univerzitetni svet naše univerze podelil na svoji svečani seji častni doktorat filozofije, poudarjajoč in priznavajoč s tem izredne Vaše zasluge, ki ste si jih pridobili kot znanstvenik svetovnega slovesa not odličen vzgojitelj akademske mlaďme ne samo Vašega temveč tudi našega naroda in kot soustanovitelj In prvi prezident Češkoslovaške republike. Čast mi je najvdaneje Vas prositi, gospod prezident, da blagovolite to najvišjo počastitev naše univerze blagohotno sprejeti. — Rektor: Dolenc.« Občinstvo je rektorjevo sporočilo sprejelo z živim odobravanjem. Stoje je nato vsa zbrana družba poslušala češkoslovaško himno, ki jo ie v čisto svojem slogu zapel akademski pevski zbor. V imenu prezidenta Masaryka se je rektorju in univerzi za- hvalil konzul dr. Res! v lepi, gladki slovenščini. Na rektorjev predloe sta bili ob pritrjevanju vseh prisotnih odposlani naslednji vdanostni brzojavki: »Gospodu prezidentu republike Češkoslovaške T. G. Masaryku. — Najiskreneje čestitke ob osemdesetem letu s srčnimi željam) še za mnoga leta Vam v globokem spoštovanju pošiljajo častilci s slavnostnega zbora за univerzi kralja Aleksandra Prvega.« »Nj. Vel. krabu Aleksandru. — Na slavnostni prireditvi univerze Vašega visokega imena v počastitev gospoda prezidenta Masaryka zbrani zborovale! izražajo Vašemu Veličanstvu svojo globoko vdanost.« Krasno je akademska pevski ztooŽivel prezident Masaryk!« Ker je bil dnevni red eeje s tem izčrpan, jo je župan dr. Puc ob pol 8. zvečer zaključil. V tem je pred magistrat ravno dospel elavnivstni sprevod. Mogočna večerna manifestacija Svečana seja ljubljanskega občinskega sveta Za slavnostno sejo ljubljanskega občinskega sveta je bila zborovalna dvorana na magistratu bogato okralema z zelenjem, nad predsedniško tribuno je visela slika prezidenta Masaryka, ovita s češkoslovaško in jugoslovensko trobojnico. Občinski svet je bi! zbran polnoštevilno. Župan dr. Dinko Puc je točno ob 19. otvoril izredno sejo. ugotovil sklepčnost ter imenoval kot overovatelja zapisnika občinska svetnika Šarabona in inž. Dietricha. Nato je pozdravil kot zastopnika vlade pod-bama dr. Otmarja Pirkmajerja in zastopnika ČSR. konzula g. Resla. Pozdravu so se pridružili občinski svetniki s toplim aplavzom. Vzneseno je g. župan nato nagovoril prisotne z naslednjim govorom: Govor župana dr. Puca Visoki občinski svet! Danes obhaja SO-letnioo rojstva veflški prezident češkoslovaške države, Tomaž Masaryk. Mi gospodje, ne moremo iti molče mimo tega velikega praznika, ki ga danes slavi s tako enodušnostjo ves češkoslovaški narod. Živ Serije in delovanje gospoda predsednika je ta'ko tesno zvezano tudi z našo kai-liturno m poJiťično zgodovino, da moramo d a bi javnega izraza svojim čustvom. Značilna za Masaryka je njegova velika in nesebična Iijubezen do naroda, ki mm je bila mero-dajna za njegovo delo in živliiensk« nazlranje. Ker je ljubil svoj narod, ga je hotel dvigniti morate, kďterno ni socialno. Zato ie zahteval od svojih sorojakov kair najvišjo izobrazbo, globoko poštenje in dosledno značajnost: »Trden mo.raš biíi v svojih nazorih, čist m pošten v svojem živilijenju, neustrašen v borbi za ono, кат je po tvojem naijbo&jšem prepričanju dobro in pravično. Le zna čajni in izobraženi posamezniki dajo pravičen, napreden in knitteren narod!« Bii je nenpogliiv borec za resnico m sooiafaro pravičnost, bil ie neusmiljen v boju proti laži in demagogiji. Nikdar se ni ba! nastopati proti sleparstvu in obrekovanju, — pa nag je šlo za potvcurbe v literaturi, a-M za poiftične mabmaeiie, aLi za javne vraže, afí verske zablode ali za intrige bivših avstrijskih mogotcev. Vedno in povsod je bil mož in ie ostal možl To je bfl tod? v svetovni vojni. Njegova propaganda v svetovni vojni je šele ustvarila v amtant-nih državah razpoloženje za razbitje Avstrije m osvoboditev slovanskih narodov v njej. Z neču-veno energijo, neumornim delom in brezprimerno vztrajnostjo je ovrgel napačne pojme, ki so jih imele zapadne države o naših razmerah N'cgo-v doikai, da smo avstrijski Slovani dovoli kulturni in zreli za svobodo, j« popolnoma uspel. Zelo dvomno Je, ako bi bite poMčna konstelaci ja Evrope po svetovni vojni taka, kot je dane», če bi ne bilo Masaryka. Zato se pridružujemo danes z odkritánri sra čestitkam, ki jih pošiljajo vsi sloji Češkoslovaške brez razliike svojemu prezidentu. Čestitamo tr dna svoje diuše spoštovanemu gospodu predsedniku, a čestitamo tudi češkoslovaškemu narodni, da se mru je rodil in da пи je vzrasiel tako velik sin. Naj živi predsednik Masaryk, naj živi češkoslovaška ! Govor žuipana dr. Puca so občinski svetniki poslušali sitoje ter ga ponovno prekinili s klici v čast predisednikm T. G. Masaryku, ki so imi ob konou priredili dolgotrajne in buirne ovaci je. Župan dr. Puc in konzul g. Resi sta si med tem segla v roke. Pozdravne brzojavke predsedniku Masaryku Nato ie podal župan besedo podžupanu sr. prof. Evgenu Jarcu. ki je izjavil, da je izročil županu predlog, naj se odpošlje predsedniku dr. Toma G. Masaryku naslednja brzojavka: »Predsedniku dr. Tomažu Masaryku — Praga. Občinska uprava mesta Ljubljane izraža predsedniku češkoslovaške republike ob SO-letnici najiskrenejše čestitke, zagotavlja svojo hvaležnost za bratsko pcmoč nekdaj zatiranemu iusro^loveuskemu narodu in ga pozdravlja, oridružujoč se mani-festaciiam češkoslovaškega naroda, kot po-bornika resnice in pravice. — Zupan dr. D. Puc. Govor podžupana prof. Jarca Podžupan prof. Jarc ie utemeljeval svoj predlo? z naslednjimi besedami: »Danes so oči vseea sveta uorte v zlato Ргаяо, kjer na Hradčanih. nekdaj kraljevih in cesarskih, praznuie 80-letnico svoiecra rojstva predsednik češkoslovaške republike T. O. Masaryk. Kar je us.pelo njemu v življenju. je usodo malokomu. Zato se mu ob današnji priliki klania vse prebivalstvo brez razlike vere. stranke in nazorov. Pa tudi mi Jusrosloveni. ki ie za našo svobodo z delom toliko storil, znamo ceniti in visoko spoštuiPimo T. O. Masaryka kol svetovnega državnika in politika velikega stila. Kot kovaški vajenec in kot pomožni učitelj in tudi kasneje se 'e vedno držal cesia: poštenje in delo. vedno na ie tudi bil oobornik resnice in pravice. Masaryk je no 300 letih Po bitki na Beli zori ustvaril češkoslova- Zvečer se je vršila ▼ LJuMíam naravnost grandijozna manifestacija spoštovanja tn Ijfubezmi do veíikega prezidenta. Pozivu Čsl. jugoslov. lige, s katero roko v roki je deloval Sokol kr. J. so se odzvala vsa ljubljanska društva in reča se moia, vsa narodna Ljubljana. Kmalu Po 18. on to Je кошаЗ legel mrak, so se na Krekovem trgu začeíe zbirati številne skupine ljubljanskih društev in kor-poracii, da se uvrstttjo v veliki slavnostni sprevod po Ljubljani, ki je imel na кат najbolj manifestanten način zaključiti slavnostni dan. Ves razpored je vodil preizkušeni aranžér mag. pis. гатоэ tePj g. Sebe-nik. Po točno določenih dSTeflctivah, s pomočjo rediteljev in stražniikov se je organizacija obnesla strumno disciplinirano. Okrog 19. ure je krenil slavnostni sprevod olb mogočnih zvokih koračnic preko Zmajskega mostu po ljubljanskih uiicah, vsepovsod pričakovan od gostega špaliirja ljub IjanSkega občinstva, ki se je manifestantom pridruževalo z živafaimm vzklikanjetn na čast prezidentu Masaryku, bratski republiki kraiju Aleksandru m Jugoslaviji. Na čelu sprevoda je stopala sokoTsfca mládež, noseč raznobarvne lampijončke. Za polmoštevilno godbo Dravske divizije, ki jo je osebno vodil viš. kapelnik dr. Čerim, je stoipal ves odbor JČ lige s predsednikom dr. Kramerjem na čelu, ob katerega desnici je povsodi živahno pozdrav! i an korakal konzul ČSR dr. Resi. Sled® so člani odbora [ljubljanskih kulturnih organizacij. Nato so se uvrstili rezervni oficirji, za rajicni je v lepi skupini stopala zveza dobrovoljcev. Sledil je zopet spremljan od lanupjtonč-kov drugi oddelek sprevoda s sokolsko godbo na čelu. Razporejeni v četverostope so strumno korakati člana in članice vseh Lmbßjanskfh sokolsküh društev v civilna obleki, za п.Нтпј izredne močna skupina akademske omladině, dalje srednješolsko dijaštvo, včlanjeno v Preporodu- člani Organizacije jugoslovenskih emigrantov in končno pevska društva z vsem svojim članstvom po naslednj-em redu: Ljubljanski Zvon, Ljubljana, Slavec, Učiteljski pevski zbor. Grafika. Tretji del sprevoda je vodilo godlbeno društvo Sloga, Da je tudi tu bila dosežena čim večja pestrost, se ie za godbo uvrstilo gasilstvo in je korakala z lampijoni v vzorni disciplini vsa ljubljanska gasilska armada. Sledila so ženska društva: Kolo itrgn slo venskih sesteT, Klub Primork in Krščansko žensko društvo. Za njimi se je uvrstila Československa Obec. dalje odvetniška in zdravniška zbornica, vodstvo in mnogi člani CM D. trgovsko društvo Merkur, Gospodarsko društvo za vodmatsfci okraj, Obrtno društvo, Narodna strokovna zveza, velika skupina Udraženja narodn:!h železničarjev in brodarjev, Slovenska Matica, društvo »Soča«, člani Šentjakobskega gledališkega odra, predstavništvo Vodnikove družbe, organizacija aktivnega im upokojenega učitelstva, udruženje strojevodij, predstavniki kutorrmCi društev in Zveza obrtnih 'mg. Že po navedbi vseh teh udeležencev sprevoda si vsakdo lahko predstavlja izredno dolžino sprevoda, ki se je že db odfiodu preko Zmajskega mosta nodal.ššal s priključitvijo tam zbranega občinstva. Ob strumnem svirattiu koračnic in vzkli. kan?« prezidenta Masaryku ter Češkoslovaški republiki se je ogromni sprevod pomikal po Sv. Petra cesti, povsod zlasti na Marijinem trgu živahno aklamiran od. velikih množic k? so polnile uhce. V-чо ra-иадојо pot po Prešernovi trtici, Aleksandrovi in Bleiweisovi cesti mimo vse razsvetljene ženske realne gimnazije in čsl konzulata, kjesr h množica burno manifestirala po Rimski in Coteovl cesti vseskoa do Starega trga so se pridruževale povor-kä nove množice. Medtem se je prfSeüa na magistratu sla^*-nostna seja občinskega sveta. Zunaj na trgu pa se je zbirala vedno večja masa naroda, ki je naraščala od minute do minute, pričakujoč z nestrpnostjo dohod slavnostnega sprevoda. Magistrat je bil krasno obsijan od treh reflektorjev in preko njega se je razlivalo morje svetlobe z Gradu, ki je takisto ves večer sálal v s^itu elektrike. Proti po! 8. je prispelo čelo sprevoda ob zvokih mogočne koračnice na Mestni trg. Spretni reditelji in magistrat ni uslužbenci, so morali založiti ves trud, da do kraja ohranijo disciplino in obvladajo množice, ki so okupirale ves prostor od Starega trga tja do škofije in daleč notri v Stritarjevo ulico. Že dolgo ni Ljubljana imela v svojem središču zbranih tolikih Pišočev. Navdušeno razpoloženje, ki mu je osobito še mladina dajala duška z burnim vzklika-njem, je svečano poglobila krasna Leopoldova Masaryku posvečena kompozicija, ki jo je pod taktirko dr. Čeřina mojstrsko odi-graia Dravska muzika. Množica je izbruhnila v burne ovaci je, ko se ie na balkona magistrata, pregmienem z veliko češkoslovaško trobojko pojavil sprem;!jan od župana dr. Puca konzul ČSR dr. Res!. Nastala je tišina, ko je spregovoril mestni župan: Govor pred magistratom Cesti ti someščan'! Če5koflovaškemu narodu, ki danes v polnem soglasju vseh strank in stanov slavi 80-letnico evoiega največjesra zivečeea sinn, smo se radostno pridružili tudi mi. Ne eamo zato, ker je prezident Masaryk predsednik bratske nam Češkoslovaške, marveč predvsem, ker je bil Masaryk tudi naš učitelj — saj nam je vzgojil celo generacijo svojih učencev, — ker je bil naš sotrpin v dobi suženjstva in ker je bil naš sobojevnik m svobodo, ki smo jo dosegli zlasti mi Slovenci v odlični meri tudi po ni^erovih zaslugah. Zupan ie nato v jedrnatih besedah ocenil veličino prezidenta Masaryka ter ie zaključil: Danes je Masaryk predsednik češkoslovaške države, ki v težkih prilikah vodi že deset let svoj narod naprej, ljubiien ie od svojih nrakov. spoštovan od celega sveta. Parlament v Pragi je v srartansko preprostih besedah ugotovil z zakonom: Tomaž Masaryk si je pridobil zasluge za državo. Tudi nam ni treba, da govorimo več. te besede povedo dovolj. Srečen bo naš narod, ako si bo od nas na vsakih tisič eden pridobil za domovino stoti del enakih zaelug! Slava Masaryku! Zupanovemu vzkliku se le пдаойса burno odzvala. Vse se je odkrilo, ko so zado-neli tudi nam tako draw svečani akordi češke narodne himne »Kde domov mu?«. Vnovič simpatično pozdravljen, je nato spregovoril konzul dr. Resi Gan-fen sem nad velikimi manifestacijami ki ste jáih priredili na čast gospodu preži- TEV 0 A SVdJJSMU Grandiózně stva — МАМ TELJU I prireditve širom ČSR pod vodstvom Sokol-državnih poglavarjev — Na tisoče pozdravnih brzojavk iz vsega sveta tfeeita Т. О. Masaryton povodom njegove osemdesetletnice. Dovolite má, da se vam tot konzularni zasto pnik Republik e Češkoslovaške hi v imenu gospoda prezidenta naýtopleje zahvalim in da vas obenem zagotovim o veliki ljubezni gospoda prezidenta do velike, bratske Jugoslavije, njenega naroda in vzvišenega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra. Dr. Resi je zaključil svoj govor s prisrčnimi živio klici Ni Vel. kralju. Njemu se le pridružila nepregledna пию- ®ca z gromkim oda vom, ki so ga pojačaíi akordi naše narodne himne. S tem je bi4a velika manifestacija zaključena. povorka je krenila na Vodnikov trg, kjer se ?e razšla. Trajalo )e iiad pol ure, da so se množice porazdelile po ulicah, znova burno vzklikajoč Masaryku, Češkoslovaški republiki in č e šk o-j «gosi o venskemu bratstvu, бе dolgo v večer ie po ljubljanskih irfrcah vrvelo življenje in omladina je po ulicah vedno znova manifestirala za idejo slovanskega bratstva. Slavje Českoslov. obce Ob navzočnosti g. konzula Resda, odbora JC lige in povabljenih gostov se je ob 21. vršilo v Narodnem domu intimno slavje ljubljanske Češko slovenske obi. * Svečanosti v proslavo Masarykové 80- Ictnice v Ljubljani so se tako razvile v mogočno manifestacijo simpatii in spoštovanja. ki jih goji ljubljansko prebivalstvo na- Beograd, 7. marca. AAp. Po vsej državi so se danes pričele velike svečanosti v proslavo BOletnice prezidenta češkoslovaške republike T G. Masaryka. V Beogradu se je vršila danes slavnostna akademija v Narodnem gledališču in interne proslave na vseh srednjih šolah združene s predavanji o Masaryku. Uvod v proslavo je tvoril govor odpravnika poslov češkoslovaškega poslaništva v Beogradu dr. Leona Vokača v beograjskem radiju, v katerem je orisal delo T. G. Masaryka za narodno osvobojenje severnih in južnih Slovanov. Za njim je govoril v radiju še načelnik ministrstva prosvete tn podpredsednik jugoslovensko-češkosiovaške Lige v Beogradu Momčilo Miloševic. Danes dopoldne ob 11. se Je vr§ila v Narodnem gledališču svečan3 akademija, ki so se je udeležili v imenu kralja Nj. Vi-sočanstvo princ Pavle, vsi člani vlade, celokupni diplomatski zbor, zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter številno občinstvo. Kot glavna govornika sta nastopila яа síoprnk zunanjega ministra dr. Kosta Ku-manudi in prosvetni minister Boža Maksi-movič. Prvi govornik minister dr. Kumanudt je v svojem govoru obširno orisal državniško delo prezidenta Masaryka in njegove zasluge za prebujenje in osamosvojitev češkoslovaškega naroda, kakor tudi zasluge za osvobojenje južnih Slovanov izpod av-srijskega jarma. Svoj govor je zaključil z besedami: V SO. letu svojega življenja se drži Iste misli in hodi po isti poti in z enako odločnostjo kakor pred pol stoletjem, ko ie prvič kreni! no njej. Razlika je samo v tem. da je nekoč imel proti sebi sum nezaupanja in mržnje, danes ga obdaja snoštovanje. ljubezen in vdanost vsega naroda in vsega človeškega rodu. Višina, na katero se je povzpel, dokazuje niegovo osebno in moralno vrednost. Malokdo je mogel doseči tako splošno zadivljenje svojih nasprotni- Svečana akademija v Zagrebu Zagreb, 7. marca. п. V proslavo jubileja SO. rojstnega dne prezidenta CSR Masaryka se je vršila nocoj ob 8. v Glasbenem zavodu svečana akademija, ki ji je predsedoval predsednik JC-lige dr. Ante Pavelič. Po odsviranju Češkoslovaške in jugoslovenske državne himne je dr. Pavelič povzel besedo in v svojem govoru poudarjal zlasti, kako je bil Masaryk 1. 1895. učitelj mlade hrvatske generacije. Vdahnil je dušo hrvatskemu realističnemu pokretu in hrvatsko-srbski koaliciji. Lojalno in iskreno je sodeloval z jugoslovensko emigracijo za časa vojne, ki se je zbirala v jugoslovenskem odboru. Jugoslovenska stvar je postala Masaryku enako mila in sveta, kakor Češkoslovaška. Spominja se, kako je spoznal 1. 1918. Zagreb in Prago, da sta njuni usodi tesno zvezani, zaradi česar so se Jugosloveni odzvali vabilu častitljivega češkega pesnika Jiraska ter so prispeli marca L 1918. v Prago, kjer so prisegli večno zvestobo Ju-goslovenov in Cehoslovakov. Ob koncu svojega govora je dr. Pavelič v imenu belega Zagreba zaklical predsedniku CSR j-Nazdar, živio!« Nato je govoril Se Češkoslovaški konzul g. Pukl, nakar je pevsko društvo »Lisinski« zapelo dva korala, vojaška godba pa je svirala uverturo Bloudkove opere »Ve studni« in Smetanovo »Vltavo« ter ob zaključku proslave Dvořakov Slovanski ples. Masaryk - častni član jugoslovenske akademije znanosti Zagreb, 7. marca. n. Danes ob 11. dopoldne se je vršila svečana seja jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti, da tudi ona proslavi Masarvkov jubilej. Seji so prisostvovali ban dr. Šilovic, podban dr. Sto-janovič, poveljnik arrmije general Matic, minister financ dr. Svrljuga, minister n. r. dr. Mažuranič, konzul ČSR Pukl, celokupen tukajšnji konzularni zbor, dekani univerzitetnih fakultet ter veliko število umetnikov in predstavnikov kulturnih društev. Prof. dr Albert В a zala je predaval o temi Masaryk kot mislec Ob koncu je zopet spregovoril predsednik Gavro Ma-nojlovič ter sporočil, da je jugoslovenska akademija znanosti in umetnosti izkazala svoje spoštovanje T. G. Masaryku s tem, da ga je imenovala za svojega častnega člana. Proglasitev Masaryka za častnega člana se bo slovesno izvršila v nalašč za to sklicani svečani javni seji ulicah pa na 150 do 200 tisoč. Sprevod so otvorili razni praški jahalni klubi, ki jih tvorita večinoma aristokracija in plutokracija. Danes je bilo prvič, da je češko plemstvo tako javno manifestiralo za velikega preroka demokracije. Imipozanten je bil pogled na kmečko konjico, v kateri je jezdilo okrog 300 kmečkih fantov v krasnih narodnih nošah. Sledilo je zastopstvo mesta Prage z županom dr. Baxom na čelu, nato pa razne politične stranke, kot prvi so šli socialni demokrati pod vodstvom svojega voditelja senatnega predsednika Soukupa ter ostalimi senatorji m poslanci. V sprevodu je bilo 15 godb in nešteto rdečih zastav, ki so vzbudile siplošno pozornost, ker socialni demokrati doslej v Pragi niso nastopali z rdečimi zastavami. Se večia je bila amirada narodnih socialistov, ki jo je vodil senator Klofač. Za 20 godbami in nad 100 zastavami ter stamfdarďami so se vrstili oddelki za oddelki, vmes vediro krasne skupke narodnih noš ter avtomobili z raznimi alecroniami iz češkega in Masarykovega življenja. Manjši so bili odideHki meščanskih strank m sicer demokratske. če~ke ljudske, артягпе jn obrtniške stranke, ki so zaključile ta del prevoda. V vrstah socialdemokratske stranke reki na bolgarski meji. Davi ob 2. ie na obali Krive reke v bližini mosta eksplodiral temperiran peklenski stroj. Od te eksplozije ni bilo nobene škode. Ker je stroj eksplodiral na potu, koder so pobegnili atentatorji. je jasno, da so ga atentatorji Doložili uradniki I. kat 4.a in 4. skupine 140 Dm, uradniki I. kat. 5. in 6. skupine ter uradniki II. kat. l.a, 1. in 2. skupine 110 Din, uradniki I. kat. 7., 8. in 9. skupine ter uradniki II. kat. 3. in 4. skupine. III. kat. 1. in 2. skupine po 90 Din. uradniki II. kat. 5. skupine in III. kat. 3. in 4. skucine 75 Din. zvanic-niki po 60 Din. služitelji pa po 50 Dm. Osebne dnevnice se izplačajo v polnem iznosu za čas službenega potovanja samo tedaj, ako državni uslužbenec potuie iz enega kraia v drugeea. ne da bi bival v enem kraju dalie kakor 15 dni. Za nadaljnjih 15 dni v istem kraiu se pripadaioca dnevnica zmanjša za 25 %, za čas preko tega roka pa za 50 %. Za službena potovanja izven službenega so korakali tudi delavski telovadci, v vrstah klerikalne stranke pa okrog 100 Orlic m 200 Orlov v krojih. Drugi del sprevoda so tvorile nepolitične organizacije. Otvor i il so ga legionarji v uniformah, ki so nudile pestro sliko vseh zavezniških armad iz svetovne vojne. Nato so sledile brezkončne čete Sokolov in So-koiic. Sokolic je bilo v krojih nad 300, v civilu okrog 2000, Sokolov pa 6 do 7000 v krojih in enako število v civilu. Njihov discipliniran nastop je učinkoval tako silno, da je Sokoistvo vtisnilo svoj pečat vsem današnjim manifestacijam. Za Sdkofi so se razvrstile najrazličnejše strokovne in kulturne organizacije, vse z zastavami in go-ďbami. večina v raznih zgodovinskih uniformah. Med njimi je bil tudi precejšni oddelek Jugoslovenov, z veliko jugoslovensko zastavo na čelu. Sprevod je zaključi več tisoč oseb broječ oddelek češkoslovaške narodne cerkve s črno rdečimi busftsikimi zastavami. Na Gradu je defiSral siprevod т trr-nem pohodn pod stanovanjem prezidenta Masaryka, кл je odzdtavijai z oknia na burne frenetične ovacije množice. Prezident je vztraja? vse tri ure ob Oknu in ni kazal kljub svoji vi-soki starosti rrcbene utrujenosti. Na Gran. Zedinjene države in Anglija sta pristali na japonsko zahtevo. Francija je izjavila, da je pripravljena sprejeti tonažo od 2000 ton za podmornice pod pogojem, da se ji dovoli večie število podmornic po 3000 ton. O teh spornih točkah bodo obširnejše razpravljali danes. London, 7. marca, AA. Izvršni odbor Sveta za preprečitev vojn je opozoril ministrskega predsednika Macdonalda na bojazen, ki je nastala med prijatelji omejitve oboroževanja glede rezultatov pomorske razorožitvene konference. Odbor je dalje pozval ministrskega predsednika, naj uporabi svojo avtoriteto in vpliv za to, da se obnovi ozračje zaupanja, v katerem je pričela zborovati konferenca, ki naj doseže splošno omejitev oboroževanja. Italijanska nem>nustliivost Milan, 7. marca. AA. »Popolo ď Italia« priobčuje obširen članek, v katerem polemizira proti pariškemu »Tempsu«, ki je dokazoval, da Italija neupravičeno zahteva pomorsko pariteto s Francijo. »Popolo ď Italia« opozarja uvodoma na cilje londonske konference in pravi, da bi bila Italija tudi po popolnem izenačenju s Francijo zaradi svojega posebnega peosrafskega položaja v težkem stanju. List zavrača nato trditve pariškega »Tempsa«, da bi bfla italijanska mornarica tekom svetovne vojne igrala skromno vlogo in trdi. da je italijanska mornarica potonila dve veliki bojni ladji in sklenila oklep blokade okrog sovražnil sil. Zatem ртоисије list razne številke in zaključuje svoia izvajanja s tem. da Ы bilo od strani Francije umesfnejše, ako bi skušala doseči soglasje in sporazum z Italijo potom pravične rešitve. Oficieho razdrtje zaroke princese fleane Bukarešta, 7. marca. AA. Rador poroča, da je minister rumuinskega dvora g. Híoío izdal sledeče poročilo: V sporazumu s kraljico materjo in t visokim m mestništvom, je princesa Ileana sklenila odstopiti od tega, da bi se poročila z grofom Hochber-&em. Princ Windischgrätz se pere Budimpešta, 7. marca. s. V kotoarfilh zbornice je danes govorilo, da je princ Ludvik Windischgrätz, ki je bil kakor znano zaradi ponare-jevanja francoskih frankov obsojen na večletno 5©co, dosegeá sklicanje razsodišča, ki bo obstajajo iz generalov. To razsodišče bo proučilo njegove» postopanje z družabnega stališča. Ako ga bo to razsodišče rehabilitiralo, se bo princ Windischgrätz zopet udeležil političnega življenja. Teden žalosti v Franciji Pariz, 7. marca. AA. Strahovita katastrofa na Jogu Francije, pri kateri je izgubilo življenje 2000 Sudí, Je vzbudite v Parizu veliko in globoko žalost. Parlament je kot prvi přinos po katastrofi •prizadetim izglasoval kredit 100 milijonov frankov, a škode le nekaj milijard frankov. Senator СћиВет je dane-s predlagal, naj se prihodnji teden proglasi teden žalosti. Zagonetna smrt avstrijskega veleindustriica Dunaj. 7. marca g. Tudi v mednarodnem svetu znani lesni industrijalec Oskar pl. Körner je danes v Berlinu na do sedaj še neznani bolezni nenadoma umrl. Na Duna-jji so bile v večernih urah razširiene govorice. da ie Körner izvršil samomor. Körner je imel pred leti v svo.iih rokah večino delnic Körnerwerke A. G., ki iih ie kasneje prodal O. F. A. OFA se ie kasneje pretvorila v tvrdko Oesterreichische Holzindustrie Se pred kratkim je Körner izvršil dve transakciji, пщ! njima eno v Jugoslaviji. Katouska konferenca v Zagrebu Zagreb, 7. marca. n. »Hvatska Straža« javlja, d-a se je vršila danes v Katoliški kazini konferenca zagrebškega katoliškega sveSenstva in katoE-ških društev, na kateri so razpravljali o pomoči hrvatskih katoliških krogov preganjanim vernikom v Rusiji. Konferenci je predsedoval pomožni škof Prenuš. astored-očene vse panoge športa. Uvodno besedo bo govoril g06p. P. Debevec. Cene izredno nizke. u— Zanimivo predavanje т pevski dvorani Glasbene Matice. Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske bo izvajalo v ponedeljek 10. t. m. na svojem simfoničnem koncertu Cesar Franckovo simfonijo v d-molu. Glede na to bo nocoj v soboto ob 18. v pevski dvorana Glasbene Matice, Vegova ulica 7-11 predavanje o tem velepo meoibnem delu. Dirigent Škerjanc bo s pomočjo klavirja podal tematično analizo cele simfonije. Nato pa se bo reproducirala simfonija, kakor jo je izvajal orkester pariške simfonije na gramofonskih ploščah, ki so bile nalašč za to predavanje naročene z Dunaja. To predavanje bo mnogo pripo moglo k lažjemu in boljšemu razumevanju pomembnega dela in zato vabimo občinstvo k posetu. Vstopnine ni. и— Dirigent L. M. Škerjanc spada med zelo plodovite naše skladatelje. U glasbil ie znatno število samospevov s spremlieva tujem klavirja, trj godalne kvartete in več večjih orkestralnih del. Na jubilejnem kan certu, ki bo v ponedeljek 10. t. m. se bo izvajal njegov Preludij in Sdherzo za veliki orkester, ki je bil prvič izvajan na festivalu juigoslovenske instrumentalne glasbe v Pragi novembra 1927. pod taktirko kapel-nika Štritofa. Takrat sta obe deli dosegli velik uspeh zaradi originalne ritmike, temperamentnega izraza in briljantne instrument acflje. Ponedeljkovo izvajanje bo tembolj zanimivo, ker se bosta obe skladbi izvajali po interpretaciji skladatelja samega. Ker simfonični koncerti niso prav pogosti, toplo priporočamo obisk. Predprodaja vstopnic v Matična knjigarn?. Spomladanska 5 napoved Dame tn gospodje, oglejte si spcmlaiiansße novosti P* P. MAGDIČ modna trgovina Ljubljana, Aleksandrova cesta 1. Iz gledališča. Drevi bo v drami pre-mjjera Lipaiiove komedije »Glavni dotsaek» Izvirna komedija se uprizori v pisateljevi režiji. V posameznih vlogah nastopijo: Cesar, Medvedova, Jan, Krailfj, Rakarjeva, Le-var Мата Danilova, Polonca Juvanova, Plut» Boltarjeva. Premij era iizvime кте pomeni za vsako gledališče dogodek, posebno pa za naše gledališče, кет mj nimamo baš preveč dobrih dramskih deL Predstava bo izven abonmaja. V nedeljo zvečer se bo »Glavni dobitek« ponovil Shatkespearejeva pravljična veseloigra »Vihar« se uprizori prvič na slovenskem odru v četrtek 13. t. m. Režiser Šest V operi bo v nedeljo popoldne opereta »Tičar<, zvečer pa operi »Glumači« (z go. Stotterjevo) m »Gianni Schicchi«. Obe predstavi po znižanih cenah. — »Naš gospod župnik« za abonente A bo v torek 11. t m. — Uprava gledališča prosi abonente, da poravnajo svoj sedmi obrok najkasneje do 14. t m. n— Danes premijera veseloigre »Ognjenik« na Šentjakobskem odru. Danes in jutri uprizori Šentjakobski oder velezabavno veseloigro v štirih dejanjih «Ognjenik«, ki je dosegla povsod kjer so jo igrali, velik uspeh. Vodilne vloge igrajo Wrischerjeva. Gorjupova, Petrovčič in Cuk. Oglejte si to lepo veseloigro. Med odmori bo oddata-Ia naša prvovrstna radijska tvrdka Bar krasne komade, med drugim tudi svetovno znano pesem o Sonny boyu. Vstopnice se dobe v předprodá® v trgovini gosp. Miloša Kamičnika na Starem trgu. a— Lutkovno gledališče na Taboru. V nedeljo 9. t. m. ob pol 1 f se bo zadnjikrat v sezoni uprizorila narodna pravljična igra v 4. dejanjih »Rdeča kapica«. Pripravlja se pravljična itgra »Snegulcica«, s katero se bo sezona zaključila. Prosimo za vsestransko podporo. u— Srebrna poroka. Dne 6. t. m. sta obhajala g. Dolak Adoli, strokovni učiteli; srednje tehnične šole, ш njegova soproga Emilija, rojena Speillova. v krogu svojih ožjih sorodnikov srebrni poročni jubilej. Iskreno čestitamo! u— Opozorilo lastnikom motornih vozil. Vsi lastniki motornih vozil, ki imajo ta prijavljena pri upravi policije v Ljubljani, se pozivaijo, da dvignejo pri upravi policije v Ljubljani št. 18., nove evidenčne tablice za svoja vozila. Istočasno se morajo pri navedenem oblastvu izročiti dosedanje evidenčne tablice. u— Društvo »Soča« opozarja, da bo danes 8. t. m. v salonu pri »Levu« predavanje prof. Angele Piskernikove o planriinskj flori. Skioptične slike. Začetek ob pol 21. Vstop prost. Vsi dobrodošli! u— Splošna maloželezniška družba, d. d. v Ljubljani, javlja, da bo v interesu rednega avtobusnega prometa na progi Vič-Crnuče uvedla od poaMeijka 10. t. m. dalje nov vozmi red, ?m siceT tabo. da bodo vozili avtobusi na pro®i Ljubijana-Ježica-Cnnuče samo od Kongresnega trga do Črnuč hi obratno, avtobrusi na progi Ljublja-na-VHč pa od Bavarskega dvora na Vič in obratno. ŽeflezniSki prelaz čez DunafSsko cesto je često zaprt zaradi vlakov, zavoljo česar je zaostaia? promet ne samo na progi LjubHana-Vič. in avtobusi niso mogli redno odhajati in prfhaiatn. Ker bosta vozila na progi LjubKana-Cumuče odslei redno 2 avtobusa samo do Kongresnega trga in obratno ter en avtobus samo na progi Ljub-Ijana-Vič do Bavarskega. dvora in obratno, Danen premiera ob: y4 \,: navadne marketenderice, katera si je znala z ljubeznijo in svojo lepoto priboriti ruski carski prestoL Ulk. I 51 eэ Telefon 4730 m I" H Teleion Ü73« 1/јф^ i bodo mogli avtobusi točno prihajata m odhajati po novem voznem redu in bodo odpadle vse dosedanje eventualne pritožbe zaradi nerednega prihajanja m odhajanja avtobusov. Nov vozni red je razviden na vseh postajališčih, na kar občinstvo še posebej opozarjamo. u— Sokol Moste proslav! v nedeljo 9. t m. ob 10. uri v sokol ski telovadnici 80 letnico rojstva dT. Masaryka, Na programu bodo obe himni, slavnostni govor, deklama-cija, nastop prosvetnega društva »Moste« in poklon članstva. Zvečer ob 20. pa se ponovi istotam ljubka trodejanka >Ponjs za ponos« s petjem in godbo. K obema prireditvama vabimo vljudno vse prijatelje društva in članstvo. u— Sokolsko društvo na Viču proslav! 80 letnico predsednika CSR dr. Masaryka v nedeljo 9. t m. točno ob 11. dopoldne v dvorani Sokolskega doma s slavnostno akademijo. Na sporedu bodo pevske točke, predavanje br. prosvetarja o dr. MasaTyku, recitacije, dekäamacije in živa slika. Vstop prost. Hišne posestnike odbor vljudno prosi, da v nedeljo razobesilio v znak proslave državne zastave na svojih poslopjih. u— Ruska Matica. Ruska Matica v Ljubljani priredi v nedeljo 9. t. m. pO! 19. uri predavanje g. dr. N. Preobraženskega o predmetu »Ljubljanski kongres leta 1821.« Predavanje bo na univerzi (balkonska dvorana). Vstop prost. u— Seznam izgubljenih in najdenih predmetov. Policiji so bili prijavljen!! naslednji izgubljeni predmeti: 1 ročna torbica s 300 Din, 1 listnica z 80 Din, 1 listnica z 109-0 Din. 1 briljantni uhan, 1 zlat uhan, 1 dvokrovna moška žepna ura znamke »Wacht«, 1 zimska suknja z listnico, rokavicami in ključi, 1 plišasta vozna plahta, 1 spričevalo na ime Angela Koder in 1 železniška legitimacija na ime Katarine Za-vršan. — V drugi polovici preteklega meseca so bili najdeni in policiji izročeni naslednji predmeti 1 listnica z 120 Din in 50 starimi nemškimi markami, 1 listnica s 100 Din in dokumenti na ime Eduard Orel, 1 ročna torbica z žepnim rObceoi, zrcalom ?n drugimi toaletnimi potrebščinami, 1 jopica in 1 aktovka z jedilnim priborom. V železniških vozovih so bšSi najdeni ti-le predmeti: 3 dežniki, 2 palici, 1 рат volnenih rokavic, 1 zavitek obleke, 1 iopica. 1 otroški šai i zavitek spisov in 1 vložek za lonec. ROKOBORBE HOTEL UNION, ob 8.15 zvečer Danes v soboto PREDZADNJI VEČER ROKOBORBE 3 odločilne borbe Equatore proti Wehram Odločilna borba Mrna proti Kop Odločilna borba v prostem ameriškem stilu Johnson proti Wehram Predprodaja vstopnic od 2.—4. popoldne pri blagajni v Hotelu Union. u— Okraden vajenec. Staniko Kovačič, kleparski vajenec, stanujoč v Florijanski ulici, je naznanil, da mu ie neznan tat od-neesl 5. t. m. iz gostilne Rozman na Sv. Petra cesti 400 Din vredno suknjo. Suknoe se je polastil tat okrog polnoči in jo odnesel popolnoma neopaženo. Ukradena suknja ie črne barve in dobro ohranjena. u— Vlom v cvetlični paviljon. V cvetlični pavilton na Aleksandrovi cesti, ki je iast Korsikovih dedičev, je včeraj ponoči izvršil neznan tat drzen vlom. Trud pa ni bil poplačan, kajti tat nii našel nikakega denarja Cvetlic ni vzel s seboj, zato se je končno zadovoljil z nekimi jestvinami, ki jih je našel v predalu. Na vratih je napravili storilec okrog 50 Din škode. V imenovani paviljon to ni prvi vlom. Neznan svedrovec je pošetil imenovani lokal tudi že pred dvema tednoma in odnesel okrog 40 Din drobiža. u— Tatvina uhanov. V stanovanje miza/rja Ivana Rahneta v Kamniški ulici št. 190 se je splazil te drri neznan tat ter ukradel njegovi ženi okrog 300 Din vredne uhane. Uhani, ki si jih je prilastil dolgoprstnik, so »lati itn okTašeni z dragim« kamni. Policija, ki je zadevo takoj preiskala, je tatu že na sledu. Bo to naibrže neka ženska, ki je pri Rahnetovih dobro poznala domače razmere. Tatica se klati menda še vedno po Ljubljani in išče novih tatinskih prilik. u— Prijeta, preden se ie okoristila s tatvino. V neki gostilni v Židovski stezi je bilo predsinočnjiim prav živahno Med goste se je pomešala tudi 23 letna Matička R., ki je kmalu opazila lepo tatinsko priliko. Na kljuki v mali sobi je visela obleka. last natakarice Marije L., ki ro je Marička v ugodnem trenutku snela in jo stisnila pod mizo. Nato se je hotela kmalu poslovita in oditi iz gostilne, vendar se ii namen m posrečil. Njeno početje je namreč o pazil пекз gost in opozoril natakarico. Kmalu se je v gostilni pojavil stražnik in tatico aretiral. u— Primarii dr. Rlhard jug ne OTdiiiira do 16. marca. 382 n— Oblastna strelska družina ▼ Ljubljani obvešča članstvo da bo v nedeljo stre-lijanije na vojaškem strelišču Pričetek ob 9. dopoldne. Prijatelji strelskega sponta iskreno vabljeni. Med streljanjem se sprejema tudi novo članstvo. 385 Iz Celja Proslava Masarykové SO letnice na celjski gimnaziji. Včeraj zjutraj se ie VTšiia v telovadnici celjske realne gimnazije slavnostna proslava SO letnice rojstva velikega, češkoslovaškega državne®?, predsednika dr, Masaryka. Zbranemu dijaštvu in profesorskemu zboru je v enotirnem predavanju orisal plodonosno Masarykovo življenje prof. Janko Orožen, ki je dober poznavalec Masaryka in njegovih del in ki >e kakor znano sestavil slovensko »Masarykovo čr tanko«, ki je izšla pred kratkim. Gimnazijski dijaški pevski zbor je zape! češkoslovaško in juigoslo vensko državno himno, na« кат je bila proslava zaključena in je knelo dijaštvo pouka prost dan. e— Proslava 25 letnice g. Josipa Daneša v Celju bo v sredo 12. t. m, v francoski veseloigri »Naš gospod župnik« Upamo, da se bodo Celjani svojemu Hubljencc. oddolžili in gledališče popolnoma zasedli. e— Za nedeljski koncert celjske Glasbene Matice Vlada veliko zanimanje m naj si vsakdo že v predprodaji v knjigarna Gori-čar & Leskovšek nabavi vstopnico. e— Krajevni odbor Udruženja vojnih Invalidov namerava na svoji tomboli, ki se bo vršila letos v primeru ugodnega vremena 6. julija, sicer pa 13. julija uvesti nov način reklame in sicer s tem, da dobi po izvršeni tomboli vsaka tablica, ki ni dobila dobitka enega ali več raznovrstnih reklamnih predmetov. Tovarne, ki proizvajajo množinske Izdelke, imajo najboljšo priMko, da razdele svoje proizvode kot reklamne predmete med ljudstvo zakaj na razpolago bo 10.000 tombolskih tablic. Podrobna pojasnila daje krajevni odbor LTY1 v Celju, Gregorčičeva ulica 4, e— Jutri 9. t. m. ob 4. popoldne vsi v ve« Jiko dvorano »Uniona« k s'avnostnemu koncertu Glasbene matice. Na sporedu bodo solo točke, mešani zbori, godalni kvartet godalni orkester. 3S3 e— »Naš gospod župnik« v celjskem gledališču. V sredo 12. t. m. bo proslavil 25 letnico svojega umetniškega delovanja tudi v Celju zelo priljubljeni komik z. Jos. Da-neš z eno najuspešnejših sedanjih veseloiger, ki polni povsod hišo za hišo in ie tudi v Mariboru pri premijeri imela velik uspeh, to je »Naš gospod župnik«, v kateri bo igral naslovno vlogo jubilant sam. e— Poziv narodnim Celjanom! Celfisäoo mestno načelr.ištvo razglaša: Jugosloven-sko-češkoslovaška liga in celjsko Sokoistvo priredita s sodelovanjem celjskih kulturnih društev v nedeljo 9. t. m. ob 1030 v veliká dvorani Narodnega doma v Celju svečano proslavo 80 letnice rojstva predsednika češkoslovaške republike dr. Masaryka. Hišni posestniki se vabijo, da jutri okrase svoje hiše z državnimi zastavam/ vse celjsko občinstvo pa, da se v čim večjem števcu udeleži omenjene proslave. e— Občine v kozjanskem okraju naji blagovolijo razglasiti svojim občanom, da avtobus Cel.ie-Kozje-Podsreda zopet redno obratuje. Razglasitev je potrebna, ker od proge oddaljenejši kraji še tega ne vedo. e— Podružnica Slovenskega lovskega društva v Ceiju bo imelo drevi ob 19.30 v gostilniških prostorih hotela »Balkan« svoj redni letni občni zbor. a— Češka odlikovanja pri nedeljski Masarykovi slavnosti v Mariboru. Jugoslo- vensko-češkoslovaška liga v Mariboru je prejela obvestilo, da se udeleži Masarykové proslave v nedeljo dopoldne v dvorani -Uniona« češkoslovaški konzul dr. František Resi iz Ljubljane Ob tej pnliiki bo izroči! dr. Ljudevitu Pivku red Belega leva. trgovcu Radu Lenartu v Marboru pa kolajno Belega leva za vojaške zasiuge kot delavcu Zveze dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije. Slavnost bo zadobila s tem aktom zastopnika CSR še prav poseben pomen. Upati je. da bo tudi mariborska javnost znala ta dogodek počastiti s polnoštevflno udeležbo. a— 25 letnica umetniškega delovanja. V četrtek 6. t. m. ie bila v mariborskem gledališču svečana nroslava 25 letnega umetniškega delovanja popularnega 'n simpatičnega gledališkega igralca ter komika g. Josipa Dames-GracBša. Gledališče ie b'Io nabito polno, dokaz iskrenih simpatij, ki jiiú uživa popularni Danes med mariborsko pu-bMko. Med odličnimi osebnostmi so prisostvovali proslavi rudi okrožni inspektor dr. Schaubach, komandant mesta general Sta-nisavljevič in drugi. Pred predstavo se je zbral na odru ves ansambel z intendantom dr. Brenčičem na čelu Oder je bil P »In cvetja in daril. Ko se je Danes pojavil na odru, se ovacije kar niso hote'e poleči. Končno je prišel do besede upravnik dr. Brenčič, ki mu je izrekel iskrene čestitke, v imenu gledališkega osobja pa mu je čestital višj/i režiser Joško Kovič. Prečitane so bile razne brzojavke in pismene čestitke, med drugimi tudi od prvaka slovenskih pesnikov Otona Župančiča. Danes se ie za spontane ovacije in čestitke prisrčno zahvalil z izáavo, da bo ostal vedno zvest gledališki umetnosti in da bo zanjo v Mariboru vedno deloval. Nato se je vršila predstava duhovite francoske satire »Naš gospod župnik« z Daneše-n v glavno vlogi. Predstava je bila umetniško na višku. a— Nedelja v gledališču.. V nedeljo popoldne se bo uprizorila prva repríza vele-zabavne veseloigre >Naš gospod župnik«, da zamorejo tudi okoličani proslaviti jubilej g. Daneša. Ob 20. pa se bo ponovila Stoizova priljubljena opereta »Takrat v starih časih.« Veljajo kuponi. a_. Koncert ljubljanske Glasbene Matice. Drevi, ob 20. bo v Unionski dvorani pevski koncert slavnega zbora ljubljanske Glasbe, ne Matice, ki je že pravi triumf na francoskih tleh posebno pa še v Parizu. Na programu so zbrani biseri jugoslovenske pesmi! Koncerta se udeleži tudi slovenski skladatelj Lajovic. Sprejem dragih gostov na kolodvoru ob 4.30 pop. Kupite vstopnice v předprodají. V ponedelje' 10 t. m. ob 20. bo predaval g. pref dr. Janko Kotnik o največjem dramatiku sedanjosti Bernardu Shawu. ki ga mnogi imenujejo najdubovi-tejšega človeka svKa. Na gramofonski plošči se bo predvajal tudi eden njegovih velikih govorov. a_ Smrtna kosa. Na Zrkovski cesti 21., Se 6. t. m. umrla zasebnio.a Ivana Celerič, stara 81 let. — V Tattenbachovi ulici 21. pa je včeraj zjutraj prevrnila gospa Mina Teichner. soproga elektrotehnika, stara 46 let. Jutri io bodo prepeljali v Varaždin. a_ Na mariborskem trgu so se včeraj pojavile špeciialiitete: žalbjii kraki v vencih po 10 krakov Venec se je prodajal po 7.50 Diru Kot senzacija so se prodajale danske ribe. in sicer 1 funt (65 dkg) za 25 Din. a— Iz policijske kronike. V četrtek zvečer so na mariborskih ulicah aretirali 25 letno Ivanko Kodrič. znano zaradi potepu-štva in prostitucije, ki je bila 3. j an. t. 1. za dve leti izgnana iz Maribora, pa se jd je stožilo po našem mestu. Oddana je zopet sodišču. — Istega dne je bil aretiran 27 letni Točno Meiner, ki ie zasledovan zaradi vojnega begunstva. Oddan bo voja- nbbstvnm Zvošni film Triumf slovanske pesmi! pesem Pride! Pride! iz škofje Loke šl— Slavnostna akademija v proslavo 80-letnice rojstva dr Masaryka bo v soboto b. t. m. v veliki dvorani Sokolskega doma v Škof j i Loki s pričetkom ob 20. Na sporedu akademije bo več orkestralnih točk kombiniranega orkestra, nagovor sokolskega staroste, slavnostni govor notarja br. Steva Šinka, državni himni obeh držav, pozdravi zastopnikov oblastev m himna »Hej Slovani«. Vstopnine ni. Vabljeni vsi! šl— Potreba cestnih prelazov. Iz vrst Škofjeloškega prebivalstva se je že ponovno izrazila želja, naj prizadeti faktoTji ukrenejo, da se zaenkrat vsaj na najpro-metnejših točkah mesta napravijo preko cest prelazi, ki so osobito ob slabem vremenu nujno potrebni. Kamenití prehodi, ki naj bi bili dovolj široki, naj se narede pri sodišču, pri kavarni, preko ceste na pokopališko pot, ob špitalski cerkvi in na dnu Grabna Menimo, da je želja meščanstva povsem upravičena in naj morda občinski zastop v škof j i Loki spravi zadevo z mrtve točke. Ob tej priliki moramo pohvalno omeniti vrsto hišnih posestnikov, ki so napravili pri svojih hišah prikladne hodnike za pešce, dočim je tudi druga vrsta gospodarjev, ki nikakor ne mara slediti po-speševateljem prijaznejšega in udobnejšega lica Škofje Loke. Iz Krasifa r—. Danes koncert v kavarni Narodni dom. Sviral bo jazz-band Odeon iz Ljubljane. Vstopnine ni. 379 Iz Tržiča č— Ponovitev operete »Kakor stari tako mladi« bo na splošno željo v nedeljo po-popoldne ob pol 4. v sokolski dvorani ob znižani vstopnini. č— Masarykova proslava bo v nedeljo dopoldne v sokolski dvorani ob 11. s prav pestrim vzporedom. Slavnostni govor bo imeí g. Štrbenk Karel Nastopil bo poleg pevskega zbora Bralnega društva tudi or- kester Kerne. Občinstvo vabimo, da se udeleži te izredne proslave polnoštevilno, še prav posebej pa pozivamo vse v Tržiču živeče češkoslovaške državljane, da se proslave udeleže. č— Kuharski tečaj. Tržiško Kolo jugo-slovenskih sester priredi v kuhinji meščanske šole večerni kuharski tečaj za svoje članice, ki se prične v ponedeljek 10. t. m. in bo trajal šest tednov Poučevalo se bo dvakrat tedensko. Članice Kola se pozivajo, da se za tečaj priglase pri predsednici g. Anki Polákovi ali pri tajnici g. Jelci Bocakovi. Iz Trbovelj t— Kolesarenie. Z lepim in suhim vremenom smo dobili zopet kolesarsko nadlogo Kolesarji, navadno mladi fantje švigajo po edini in vsled tega zelo prometni cesti brezobzirno gori in doli. ne ozirate se ne na pešce, ne na otroke in ne na vozila. V mraku in ponoči vozijo brez luči. ?adniiA ie povozil tak divjak neko gosro in io precej poškodoval. Legitimirati ga ne moreš ker takoj zopet odbeži. Občina bo *eda; upe-liala davek na kolesa. Z .lavkom nai vpelje tudi številke, ki io mora imeti vsako kolo pritrjeno na vidnem mestu. S tem bi se olajšalo delo varnostnim organom pa tudi občinstvu, ker bi takega brezobzirneža la hko vedno iavila oblasti, ki nai bi iih kaznovala naistrožie. t— Dobrodelna Prireditev RR le kila dobro aranžirana, ali slabo obiskana. Originalne dekoracije dvorane in paviljonov je izvrši! akademski slikar g. Hvala. Ob zvokih pomnoženega sokolskega orkestra ie rajalo staro in mlado. Bife ie organiziral domačin g. Kokal.i. ki ie dovršil kuharske šolo na Dunaju. Domačinom ie hote* pokazati kaj zna in to se mu ie v polni meri posrečilo. Ako ie prišel zaradi slabeča obiska na svoj račun tudi v gmotnem oziru. ie drugo vprašanie. Trboveličani smo ČuJm luioie Ako pride v Trbovlje kak komedijant s kakšnimi coprniiami. bo imel gotovo Dolnc, dvorano, sokolsko gledališče ali oa dobrodelne prireditve, kakor ie bila to RK рэ so navadno orav slabo obiskane. Pogrešali smo mnogo takih, ki bi prav lahko prišli in smo jih tudi pričakovali. Iz Zagorja r— Sokol v Zagorju priredi v nedeljo 9. t. m. ob 11 v Sokolském domu proslavo SOletnice dr Masaryka. Vabljeni vsi! z— Sokolsko gledališče v Zagorju vpri-zori v nedeljo 9. t. m. ob pol 20 v Sokolském domu znano komično burko »Pro-tekcija«. Po plesnih prireditvah se bo pričelo zopet s prosvetnim delovanjem. z— Veliko zanimanje za gostilničarsko pivovarno. V četrtek se je v gostilni gospoda Grčarja vršil dobro obiskan sestanek gostilničarjev, ki so razpravljali o predvideni lastni pivovairni. Za gostilni-čarsko pivovarno vlada med gostilničarji kakor tudi med privatniki veliko zanimanje, kar priča veliko število podpisanih delnic. Iz Litije i— Glavna trafika prešla v druge roke. Na zadnji licitaciji za glavno litijsko tia-fiko, ki se je vršila v Zagrebu, je bila konkurenca ponudnikov zelo ostra. Glede r.a dejstvo, da je stavil najnižjo ponudbo gospod Maks Lajovic, trgovec in gostilničar v Litiji, je bila dana zaloga glavne tobačne zaloge njemu Novi založnik bo namestil skladišče tobačne zaloge v svojem poslopju na Frtici. i— Sestanek predstavnikov vseh litijskih društev za skupno proslavo osemdesetletnice Masaryka se je vršil v litijskem Sokolském domu pod predsedstvom SoKo'o-vega staroste g. dr Josipa Krevla. Sporazumno z litijskimi in šmartenskimi društvi se je določil program. Slavnostni govor bo imel sokolski prosvetar g. dr. Turato. Svečana proslava se bo vršila v nedeljo ort 20. v litijskem Sokolském domu in bo brez vstopnine. Litijske hišne gospodarje naprošamo, da okrase v nedeljo, ki je posvečena pri nas počaščenju velikega Masaryka, svoje hiše z zastavami. Iz Hrastnika h—• Masarykova proslava. Sokolsko društvo v Hrastniku priredi svečano Masarykovo proslavo ob njegovi SOletnici v nedeljo, 9. t. m. ob 10. v Narodnem domu. Ker nas vežejo z bratskim češkim narodom tako tesni stiki, vabimo vse, da se proslave udeleže. Posebno so vabljeni še prebivalci češke narodnosti, ki jih je dokaj uslužbenih v steklarni. h— Utopljenka Kovačeva iz Hrastnika. Se ni dolgo kar smo čitali v časopisju, da so našli pri Čatežu v Savi utopljeno žensko, ki ji niso mogli ugotoviti identitete. Prav v tistih dneh pa je odšla z doma gospa Kovačeva, posestnica in gostilničarka iz Bobna ter se nad teden dni ni vrnila. Ko so zvedeli o utopljenki pri Čatežu tudi njeni sinovi, so se odpeljali tja. Osebni popis sinov, se je s popisom očividcev tako strinjal, da za pojasnitev identitete niti ni biio potrebno utopljenke izkopati. Ne vemo ali gre za samomor ali pa celo za rop. Kovačica je bila ugledna gostilničarka in je njena nenadna smrt osupnila vse, ki so jo poznali. Iz Laškega I— Smrtna kosa. Umrl je pretekli četrtek po daljšem bolehanju v celjski javni bolnici tukajšnji mizarski mojster g. Franc Krajnc. Star je bil šele 34 let. Bil je izvrsten mizar, poznan pa je bil tudi v lovskih krogih. N. v m. р.! Vremensko poročilo Meteorološki zavod ▼ Ljubljani. 7. marca 1930. Višina barometra 3088 m Kraj Cas Barom. Temíw n b* CS Smer vetra in brzina V ш in бек. ОЫабпо 0—10 Opazovanja . s» .: Zaprto. Torek, 11,: Naš gospod župnik. A. Sreda, 12.: Zaprto. Četrtek, 13.: Vihar. Premijera. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Sobota, 8.: Ernani B. Nedelja, 9. ob 15.: Tičar. Opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20.: Glumači. Gianni Sehicchi Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 10.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sobota, 8.: Krog s kredo. Delavska predstava. Znižane cene. Nedelja, 9. ob 15.: Naš gospod župnik. — Ob 20.: Takrat v starih časih. Kuponi. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 12.: Nas gospod župnik. Gostovanje Mariborčanov. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Sobota, 8.: Ognjenik. Nedelja, 9.: Ognjenik. Nazadovanje svetovnih cen Že dve leti je v Evropi ka"kor tudi v Ameriki opažati skoro konstantno nazadovanje cen, ki povzroča med znanstveniki ka-kop tudi med gospodarskimi krogi velike skrbi. Za primer naj navedemo le, da se je v Angliji indeks cen na debelo leta 1926. gibal še na višini 160. do konca pret. lota pa je padel že na 127 in v januarju je bil zabeležen samo še indeks od 124. V treh letih je torej indeks cen na debelo nazadoval za 36 točk ali za preko 20%. Tudi v drugih evropskih državah opažamo slično eiba-nje. V Franciji je znašal indeks cen v januarju le še 118. kar pomeni, da so danes v Franciii cene na debelo le za 18 % višje nego leta 1914 V Italiji je bil zabeležen za januar indeks een od 113. v Nemčiji pa 130 (napram 139 v januarju 1929). Tudi v naši državi je nivo cen lani nazadoval za okrog 7 odstotkov. Nazadovanje cen je včasih le znak gospodarske depresije, ni pa to vedno vzrok nazadovanja Znani švedski znanstvenik prof. Gustav Cassel smatra, da ie skoro konstantno padanje cen v zadnjih letih posledica pomanjkanja zlata za monetarne potrebe zaradi kopičenja v nekalerih državah, predvsem v Ameriki in Franciji Obenem pa zastopa tudi stališče, da bo nadaljevanje take oolitike kopičenia zlata prineslo v zvezi z nadaljnjim padcem cen agrarnim proizvodom pravo katastrofo za evropsko in tudi ameriško kmetijstvo, kakor je to bilo v zadnji četrtini pret. stoletja. Pri tem pa ie zanimivo, da nivo сел v nadrobni prodaji ni v toliki meri nazadoval kakor v trgovini na debelo, zlasti pa so živ-Ijenski stroški navzlic nižjim cenam še vedno prav visoki. V januarju so bile v Angliji cene na debelo le še za 24 % višje nego pred -vojno, dočim so bili živlienski stroški še za 64 % višji. V Švici so bile v januarju cene na debelo za 36 % višje nego pred vojno, živlienski stroški pa so bili za 55 % višji. V Nemčiji pa znaša za januar povišek napram predvojni dobi pri cenah na debelo 30 %, pri življenski stroških pa 52 %. Te razlike pa niso morda posledica večjih zaslužkov vmesne trgovine, temveč so v ozki zvezi e povečano davčno obremenitvijo po vojni, ki jo opažamo v vseh državah. Višje davčne in javne obremenitve povzročajo namreč vedno povišanje cen konsumnili predmetov, ker se v končnem efektu vsako davčno breme odvali na blago, če že davek sam ne obremenjuje blaga neposredno. = Razdelite.v prispevkov za regnlacijska dela v Ljubljanici in Gruberjevem kanala. Glavni odbor za obdelovanje barja v Ljubljani objavlja, da je v seji 19. februarja t. L kot zakoniti zastopnik barjanskih interesentov sklenil povišati svoj prispevek k stroškom za nadaljevanje in dovršitev regulacijskih del v Ljubljanici in Gruberjevem kanalu od sedanjih UV,% na 16.67%. Državna uprava je dovolila le 33.33% prispevek k tem stroškom. Ker je mestna občina ljubljanska svoj prispevek povišala prav tako na 33.33%, je od ostalih 33.34% prevzela polovico, t. j. 16.67%, banska uprava, tako da odpade na barjanske interesente se 16.67%. Od regulacijskih stroškov odpade torej sedaj ena tretjina na državo, druga tretjina na mesto Ljubljana in tretja tretjina v enakih delih na banovino in barjanske interesente. = Zakon o izvršbi in zavarovanju. Iz Beograda poročajo, da je Vrhovni zakonodajni svet na seji v četrtek končno odobril načrt zakona o izvršbi in zavarovanju in je sedaj pričakovati, da bo zakon v kratkem proglašen in uveljavljen. = Delni odpis in zopetno vplačilo delniške glavnice Prometne banke d. d. v Ljub-»iani. Prometna banka d. d. v Ljubii-e sklicala za 26. t. m. evoj redni občni zöor, na katerem se bo med drugim sklepalo o delnem odpisu delniške glavnice za 4.950-000 Din in novem vplačilu na delniško glavnico zaradi njene dopolnitve na 5 milijonov Din. = Nova delniška družba v Ljubljani. Ban dravske banovine je dovolil gosp. Ivančiču Josipu, trgovcu e konfekcijskim blagom v Ljubljani, ustanovitev delniške družbe z imenom »Univerzál«, trgovska ln industrijska d. d. s sedežem v Ljubljani. Osnovna glavnica znaša 1 milijon Din in se s sklepom občnega zbora lahko poviša na 5 milijonov Din. Ustanovni občni zbor družbe ?.e bo vršil 18. t. m. na Krekovem trgu. Družba bo poslovala kot centralna organizacija za nakup in prodajo izdelkov tuzemske industrije in obrti, posebno manufdkturnega, konfekcijskega in ostalega blaga oblačilne stroke, gospodinjskih potrebščin, galanterijskega blaga itd. = Odpravljen je konkurz o Imovini Maksa Gostinčarja, neprotokoliranega trgovca v Ljubljani, ker se je sklenila prisilna poravnava. = Gospodarska literatura, V založništvu Tipografije, Zagreb, je izšla knjiga: ^Zakoni i propisi o šumama i pilanama« od dr. Aleksandra Urenoviča, znanega pisca in znanstvenika o šumski politiki. Avtor je že leta 1923. izdelal projekt zakona o šumah, ki ga je pozneje osvojilo Jugoslavensko šumarsko udruženje in je bil porabljen kot podlaga novemu zakonu o šumah. Knjiga vsebuje besedilo zakona o šumah in zakona o zaščiti domače lesne industrije z obširnimi komentarji in vse tozadevne pravilnike. V tej obliki predstavlja knjiga kompleten priročnik, ki je neobhodno potreben oblastvom, šumar-jem, lesnim industrijcem in trgovcem, pravnikom in posestnikom gozdov. Cena trdo vezani knjigi (320 strani) 120 Din. — Prejeli smo letošnjo številko finančnega letopisa in poročevalca žrebanj »Finanzielles Jahrbuch Merkur«, ki prinaša avtentična poročila o žrebanjih, seznam restant in dobitkov in koledar za amortizacijska in druga žrebanja vseh evropskih sreči:, vseh izžreb-Ijivih vrednostnih papirjev bivše Avstro-Ógrske, nasledstvenih držav ln drugih evropskih držav, torej državnih papirjev, industrijskih in železniških obligacij, zadolž-nic, zastavnih listov itd. Ta letopis ni potreben samo denarnim zavodom, temveč tudi upravam raznih fondov iu privatnikom, ki imajo svoje premoženje naloženo v imenovanih vrednotah. = Likvidnost na evropskem In ameriškem denarnem trgu se je zadnje tedne ponovno povečala. V Newyorku je privatna diskont-na stopnja padla že na Ker se je tudi v Angliji stanje na denarnem trgu dalje zboljšalo, je Angleška baňká v četrtek znižala oficijelni diskont od A%% na 4%, kar bo gotovo ugodno vplivalo tudi na obrestno mero v ostalih evropskih državah. BORZE 7. marca. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni joromet srednji. Zaradi ponovne znatne okrepitve švicarskega franka, s katerim je dinar }>ovezan v trdni relaciji, so tudi pri nas vse devize ponovno popustile, in sicer Newyork od 56.61 na 56.57, London od 275.68 na 275.51, Dunaj od 7.9924 na 7-9863. Trst od 297 na 296.85 in Berlin od 13 5375 na 13 53. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila danes Vojna škoda pri slabem prometu da-ije čvrsta. Za aranžma je notirala 407.5 do 410, zaključena pa ie bila za kaso po 407.5. Tudi v oetalih državnih papirjih je tendenca ostala trdna, vendar ni prišlo do prometa. Zasebne vrednote so ostale precej zanemarjene ter so bili zabeleženi zaključki le v Kreditni banki (Zagreb) po 101. v Prašte-dionii po 930, v Dubrovački po 435 in v Isi-su po 27. Devize in valute. Ljublana t Amsterd. 22.735, BerHn 13.5 Bruse? 7.S9S7, Budimpešta 9.9178. Curih 1094.4 do 1097.4 (1095.9), Dunaj 797.13—S00.13 (79S.63), London 275.11—275.91 (275.51), Newyork 56.47 do 56.67 (56.57). Pariz 221.81, Praga 16S, Trst 295.S5—297Л5 (296.S5). Zagreb. Pariz 221.81, London 27o.lt do 275.91, dalje Newyork 56.47 — 56.67, Bruselj 787.87 — 790.87. Milan 295.837 do 297.837, Amsterdam 22.70 _ 22.76, Berlin 1351.30 _ 1355.30, Dunaj 797.18 — 8fi0.18. Curih 1094.4 _ 1097.4, Praga 167.60—168.40, Buimpešia 990.2S — 993.2S. Curih. Zagreb 9.125, Pariz 20.235. London 25.135, Newyork 517.12, Bruselj 72.05, Milan 27.085, Madrid 62.40. Amsterdam 207.40, Berlin 123.39, Dunaj 72.81. Praga 15.32, Budimpešta 90.425, Bukarešta З.О725, Sofija 3.75, Varšava 58.05. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 407.5 — 410.5, kasa 407.5 — 410.5, za april 407.5 den., za december 415_ 417, investicijsko 83 — 84.5, agrarne 51.5 — 51, 8% Blair 93.25 - 93.5, 7% Blair 82.5 - 83: bančne vrednote: Praštediona 930 — 935. Union 207.5 — 210, Kreditna 101.5 — 105, Jugo 8S — 90, Narodna 8550 _ 8/20. Srpska 163 den., Zemaljska 137 — 13S, Poljo 66.5 den., Ljubljanska kredilna 125 den.; industrijske vrednote: Gutmann 185 _ 190, Narodna šumska 40 bi., Slavonija 200 den., Drava 295 bl„ Šečerana 385—390, Brod vagon 107.5 — 110. Vevče 125 den., Isis 26 do 2.9, Dubrovačka 432.5 — ,437.5, Trbovlje 408 do 475. Beograd. Vojna škoda 404.5 — 407.5 zaključki, za marc 410 zaklj., investicijsko S6? 175 — 185: „7 г 135 do 145; »8« 95 — 100. Otrobi: baški 80 — 85. + Somborska blagovna borza (7. t. m.) Tendenca mirna. Promet 392 vagonov. Pšenica: baška, Tisa, šlep 197.5 — 202.5; Som-bor. 77 kg 197.5 _ 202.5 : 78 kg 202.5 do 207.5; sremska 190 — 195. Koruza: baška 90 — 95: za april - maj 97.5 — 102.5. Moka-»Ogg« 335 — 345; sOgs 330 — 340; ->2t 305 do 315; ж5с 235 — 245. Otrobi: 'baški 8*) do 85. -f Budimpešianska terminska borza (7. t. m.) Tendenca za pšenico trdna, za koruzo slabša; promet živahen. Pšenica: za marc 20.25 — 20.28, za maj 21.27 — 21.28. za oktober 21.10 — 21.11; rž: za marc 11.83 do 11.84, za maj 12.62 — 12.05- koruza: za maj 11.97 — 11.98, za julij 12.32 — 12.33, tranzitna za maj 11.10 — 11.12. »JUTRO« 5t Ж Sobota. S. ITL 1930 KULT Jubilejni koncert Orkestrai• nega društva Glasbene M ar tiče V ponedeííek 10. t m. bo proslavilo naše Matično orkestralno društvo desetletnico svojega obstoia s koncertom, na katerem ho izvaialo po eno Franckovo Lisztovo in Skeriančevo orkestralno skladbo. Lesar Franck je zastopan s simfonijo v d-molu, ki zavzema polovico sporeda. 1 o so trije stavki ogromnih dimenzij, izdelani motivicno in instrumentalno do najmanjših podrobnosti. V vseh treh prevladujejo hitri ternoi. bim-foniia ie delana polifono, mogočno. Franck ie mojster kontrapunkticne umetnosti in poudarja to zlasti v svojih orkestralnih skladbah. InAtrumentira zelo zanimivo. navadno no skupinah, ki prevzemalo draga od druge melodično linijo. Neopa-ženo se druga umakne v ozadje, tvori spremljavo in mestoma zagode v novih ritmih" V gradacijah piše Franck svojevrstne učinkovite sekvence, ki z dodajanjem novih inštrumentov in skupin ter s podvojevanjem glasen' stopnjuiejo dinamiko same od sebe. Simfonija se naslanja v vsakem stavkii na klasično sonatno formo, ki ie pa pri Francku tu cli čisto svojevrstna. Franck si je s svojim delom pridobil nebroi sobojevnikov, ki so odklanjali genijalno igrackanje Debussvieveea impresi jonizma ter se usidrali zoret trdno v formi in polnomji. isaj-tipičnejši zastopnik njegove smeri je danes Vincent ď Indy. . Liszía prištevamo poleg Berhoza m W ag-neria k novoromantikom. Poleg Beethovena "ie Liszt pni poizkušal reformirati so-Tratmo obliko. Njegov koncert v Es-dura je bil та Lisztovih časov popolna novost, kar se tiče forme. Že s sonatami in klavirskimi skladbami ie jadral vedno boli m bolj v svoio smer, pri orkestralnih delih pa je naredil to uprav revolucionarno. Klavirski koncert v Es-duru ima tri stavke, rekel bi — tri začete stavke: pni je hiter, dragi počasen, tretji zopet hiter: sledi močno varii-rana repriza prvega, v novih ritmih, z novo tematiko. Klavir ima celo vrsto kadenc brez spremljave kar daje skladbi pečat genitalne improvizacije, ki pa temelji vzlic navidezni neoreaničnosti na trdnih Lisztovih principih. .. . Skerjančev koncert za orkester sestoji iz dveh stavkov. Prvi je preludij v prosti obliki, dragi scherzo v obhki malega rondo-i a. Melodično je prvi del založen deloma na neobičajnih kvartnih in kvintnih figurah. Harmonija je nova, sodobno čtitena ter se menjava po dal.iřih presledkih. Učin-kovita ostinata. (harfa), dolgi, ležeči flageo-letni toni in tremo! i se menjava i o z mesti, kier je akord ie še slučajno srečanje nekolikih linij. Instromentacija je uprav bizarna ter srečujemo v partit uri najnižie tone fagotov hi hibe, cele verige trilčkov in v skerzu glisanda pozavn. Pragi stavek (scherze) vsebuje močno linijo z izdatno uporabo cetotonske skale, zanimive jazzu podobne ritme. Melodično vodi altov saksofon, ritmično se «dejstvuje velika baterija tolkal. Naslov »scherzo« ima menda ta starek radi tega. ker je poln humorja. Pred koncem se pojavi še reminiscenca iz preludii a. konec sam je pa zanimiva ritmična ^radacT*a figure, ki je tik pred njim nastopila še v podrejenem zmislu kot spremljava. Skerjančev koncert je bil nedavno izvajan r Pragi, kjer ga je izvedla češka filharmonija in dirigiral Štrrtof. Ves program bo dirigira! L. M. Skerjanc. Id je danes med našimi koncertnimi dirigenti menda edini, ki še prireja orkestralne koncerte. Orkestralnemu društvu .njegovemu predsedniku Karlinu та Škerjancu pa čestitam ob priliki slavnostnega koncerta in desetletnice društva ter jim želim polno dvorano. Sjavko Osterc. Katoliški in svobodomiselni pisatelji У sJvcrHm članku .Slovenačka fcnčiževnoeit v letu 1929.«. ki je izšel v »Letomisu Matice Snpske«. 1930, zvezek 2., karakterizira kritik Joetp Vidmar razlike, ki obstoje med slovenskimi pisateli svobodomiselne in katoliške smeri (»Ljubljanski Zvon« — »Dom in svet«) takole: »PazJika v svetovnem nazoru se nikakor ne izčrpuje samo z vnanjo gnjpacijo, mar-več poseza tudi v intimnosti umetniškega deia. KatoliSkS pisateli imajo enoten, jasen in določen svetovni nazor, ki jih sicer čvrsto ordružuje, ki pa vendar — čeprav komaj občutrao — uniformira njihovo stvarjanje in delovanji«, ki je po večini, če me Ij-udskozvgojno. pa vsa? skoraj vedno do neke mere moralizatorsko. Vrhu tega ima ta književnost očividné znake, ki kažejo, da pisateJjeva elementarna nagraisko-duhovna natura prihaja do izraza edinole skozi cenzuro njegovega svetovnega nazora. Filozofija svobodomiselnega književnika je v najboljšem primeru odgonetanje. Svet in življenje sta zanj skrivnost, o kateri razmišlja, s katero ga spajajo globoke vezi. koren njegove individualnosti: tajna, sredi katere živi svoje napol umliivo, v drugi jx>lovici pa v meumliivo življenje. Za njegovo delo je merodaien edinole njegov stvarni odnos do vsega, kar se ga v življenju dotika. Zanj ni važen nazor, marveč občutje in nastroi v odnosu do sveta. Ta nedoločeni odnos, ki je od individua do individua tako naglo izpremenljiv. je kot tak slaba osnova za formiranje kakršnekoli literarne skupine. Odtod poteka anarhija med svobodnimi književniki. Zato njih stvarja-nje nima pregrai in meja in je docela zavarovano pred monotonijo in enoličnostjo, ki sta do neke mere značilni za našo katoliško književnost. Svoboden pisatelj neprestano prodira v tajne človeške nature, med tem ko je našemu katoliškemu pisatelju to delo otežkočeno ali celo popolnoma zabranjeno. Zato si često prizadeva, da bi tisti visoki človečanski nemir nadomestil z iskanjem novih artističnih nalog.« Arne Novak — petdeset' letnik Dne 2. marca je minilo 50 let, kar se je rodil v Litomyšlu Arne Novák, danes sloveči književni zgodovinar in kritik, ^ sin ugledne češke pisateljice Terezije Novákové. Jubilant je sedaj profesor Masarykove-ga vseučilišča v Brnu in književni referent » Lidový h Novin «. Začetki Novákovega znanstvenega dela so bili ozko združeni z njegovim germani-stičnim študijem na vseučilišču. L. 1906. je izšla njegova knjiga o začetkih mladonem-ške kritike, leto pozneje pa njegova nemško spisana, tujini namenjena študiia o sodobnem češkem slovstvu. Zanimanje __ za germansko književnost je ostalo Nováku tudi v poznejših letih; kazal ga je s svojimi krasnimi članki ne samo o nemških, marveč tudi o skandinavskih slovstvenih pojavih. Prva obsežna Novákova studila iz češkega šolstva je bila 1. 1910. knjiga o Jawu Neradi. Iistega leta je izšla njegova »Pregledna zgodovina češke književnosti«: le ta je izšla od tega časa še v treh izdajah. »Pregledna zgodovina« ie monumentalno delo, ki obsega češko slovstvo od preporoda do sodobnih stra j. Ta knjiga je bila v češki književnosti prva velika, z modernega literarno-zgodovinskega in kritičnega vidika zasnovana zgodovina češkega slovstva. Z nio je Novák po pravici postal popularen. Pomen tega spisa ni samo v tem, da pisec kritično bistro vrednoti literarne pojave, marveč tudi v tem, da je pregledno. trdno iin smotreno razdelil in razvrstil celotno snov. »Pregledna zgodovina češkega slovstva« je edinstveno delo te vrste in je ne bo mogel pogrešati nihče, kdor se bo hotel orientirati v sodobni češki književnosti Do svetovne vojne sta iztSfl še dve knjigi A. Nováka: študije m podobe »Možje in usode« in »Misli m pisatelji«, mojstrski vzorci Novakove bleščeče m cvetoče, umetnostne forme, kakor se razodeva v manjših. izbrušenih kritičnih esejih. Tipični izrazi Novákovega mladega, bojevitega kritičnega duha. Nekako ob začetku vojne je spisal knjigo »Baročna Praga«, ki je bila prevedena v nemščino m francoščino in je značilna zlasti za piščev dekorativni slog in njegovo globoko naobrazbo v likovni umetnosti. Predvsem pa je topel dokaz njegovega odnosa do Prage m češtva. Zdaj se ie začelo v Novákovem delu globoko notranje zorenje. Kakor vsi češki pisatelji, se je tod proL dr. Novák med svetovno vojno ozko približal narodovemu duhovnemu življenju, njegovi tesnobi v vojnem vrvežu in njegovi veri v zmagovito bodočnost Velika in svobodna narodna preteklost je takrat najboH mikala tvorne duhove. Narodno-vizgojne, boiditeljske in vodi teli ske tendence so rne-nehoma stopale v ospredje. V tem času je bila vrsta Novákovih člankov, ki so izšli v » Venkovu« in »Lumira«, pobarvana z močnim narodnim čuvstvovamjem. To je ostalo Nováku še dalje: postalo temelj njegovemu kultu narodne duhovne tradicije, kakor se kaže v razvoju češke književnosti. Potemtakem je vojna mnogo pripomogla, da je prišel do jačjega izraza današnji značaj Novákovega dela. V drugi vrsti srečujemo v tem svetla izročila njegove matere- pisateHfce. V tretji vrsiS je vplivala twefl njegova vseučiliška funkcija, ki mu je naložila stalno in temeljito proučavanje zgodovine in filozofije češkega slovstva; študiral je njegovo preteklost in iskal njegov smisel v narodovem duševnem razvoju. Tako je Arne Novák stooil v ospredje kot zagovornik in bojevnik za tradicionalne vrednote češke književnosti. Med svetovno vojno je ta njegova kritična orientacija dozorela docela, do zadnjih dognanj, postala njegova čuvstvena zadeva, izraz njegove osebnosti, zato ie poprijela osebno gorko-to. L. 1916. je izšla Novákova krasna knjiga o večnih duhovnih zakladih češkega naroda »Zvonovi domovine«. V uvodni študiji je citiral beseda Jana Amosa Komenskega »živi, narod, ki si posvečen Bogu; ne umiraj!« Knjiga ie govorila o oporoki, ki so jo zapustili Čehom Komenský, Huss, Havliček. Jirásek itd. Naslov »Zvonovi domovine« je zvenel kakor geslo, ki ga je dal Arne Novák svojemu času. Iz 1. 1916. še poteka načelna, spločno važna Novákova knjiga v dveh delih, ki razpravlja o literarni kritiki, nje metodah in smereh, podlagi in nalogah. L. 1918. je izšel veliki kritična ciklus »Podobe žen«. Informaciji inozemstva ie bila namenjena knjiga »Češka književnost s ptičje perspektive« (1920), ki je bila prevedena v več jezikov. Ta knjižica je poenostavljen in zgoščen izvleček iz »Pregledne zgodovine češke književnosti«. Na nadaljnji Novákovi poti stoji kakor monumentalni steber njegova velika monografija v dveh delih »Svatopluk Čech« (1921 in 1923). ki jo štejejo med najlepše kniiževno-zgodovinske študije v češkem slovstvu. Iz leta 1922., ko je bil poklican s praškega vseučilišča na vseučilišče v Br-mi. poteka Novákova razprava »Problemi moravské literature«. Istega leta je izšla knjiga člankov »Rojaki m sosedje«, leto pozneje pa zbirka med vojno spisanih pomenljivih študij z naslovom: »Iz časov, ko smo bili živi pokopa™«. V jubilejnem letu češkoslovaške republike sta izšli dve Novákovi knjigi in dobili državno nagrado. Prva je znamenita monografija o Josefu Dobrovském, druga pa zbirka člankov ».Nositelj bakelj«. Že sam naslov druge knjige, ki je vzet iz pesmi Jaroslava Vrchlickega »Preko stoletij si dajemo luči«, označuje idejni obseg tega Novákovega dela. ki ga ie mspiriralo spoznanje. da drži iz (narodne preteklosti do književne sedanjost! nepretrgana živa veriga duhovnega sodelovanja. Po povojni dobi, lfio se je na književnem polin razpasla anarhija z neprestanim eksperimentiranjem in nervoznim posnemanjem najnovejših za-padno-veropskih književnih manir, je Novák možato dvignil svoi glas v zagovor takega literarnega ustvarjanja, ki bo v notranji zvezi z živo vsebino češke književne tradicije. V naših dneh ie Arne ftervík т polnem razmahu svojih tvornih kritičnih sfl. Ima pred seboj jasno m trdno določeno pot. Ne samo v velikih študijah, temveč tudi v časni ški kritiki, kier združuje svoj široki razgled oo domačem m tujem slovstvu, svoje nežno vživljanje v tuja umetniška dela s formulacijo svojega lastnega miselnega stališča, dokazuje, da spada med najizrazitejše osebnosti češke literarne vede in kritike. Dr. Jose! Knap (Praga) „Slovenski tisk44 Pravkar je izšla 8. šle vtika »Slovenskega Tiska«, ki ga urejuje Miroslav A m broži 5, izdaja pa »Zveza faktorjev v Sloveniji«, V tej številki ее nadaljuje in zaključuje razprava M. Am b rožica »Nekdaj, sedaj in strokovna izobrazba« e prav primernimi predlogi in nasveti. Prof. A. Sovré se vedno na-teza tujkarje: v sedanjem nadaljevanju razpravlja o tujkah v znanstveni prozi. Urednik je prispeval razgovor e piscem »Traktata o tisku« dr. VI. Knafličem. Dr. J. Slebin-ger nadaljuie ev.^jo »Slovensko bibliografijo«. Tehnične novosti poročajo o stroju »Phönixu«, v kotičku >Fotografiia« so članki o razvijanju, o temperiranju kemikalij, o zračni perspektivi, same dobre reči za našega amaterja. Jezikovno řešeto? I, seveda ni izostalo: dr. Rudolf Kolarič skupaj z nekaterimi pomočniki vešče razčlenja razme napake slovenskega pisanja. Naposled imaš terminologijo. Priloga ie tokrat učinkoviti plakat Ljubljanskega velesejma, ki ga je po osnutku inž. arh. Janka Omahna izdelala Delniška tiskarna v Ljubljani. »Slovenski Tisk« toplo priporočamo. St?me 70 Din na leto, posamezna številka pa 7 Din. Dr. Josef Knap, češki pisateli in kritik, stalni soiradnik »Jutra«, pisec člankov o Karolin! Světil bi A. Novaku ▼ današnjem »Jutra«. „Atla&tlc" Dunaj, у februarja. 2e eel mesec Je kino »Apollo - Theater« razprodan teden dni v naprej! Pa nikar ne mislite, da se daje zopet kakšna senzacionalna revija ali pa kakšen skeč. Tolikšno senzacijo vzbuja mojstrovina moderne tehnike zvočnega filma: »Atlantik«. British International Pictures i« dovolj renomirana tvrdka, zato že to vzbuja zaupanje; režiser je bil E. A. Dupont, scenarij pa je narejen po gledališkem komadu Ernesta RavmJnda. Snov obravnava strahovito katastrofo »Ti-tanica« v aprilu L 1912. Vse, kar zmore najnovejšega filmska tehnika. Je stopilo v službo tega filma. Zato ie bila ustvarjena prava filmska mojstrovina, ki ji ne moreš odreči tudi umetniške vrednosti. . . . Temna noč, Cuje se samo šumenje valor, ki jih reže prekooceanski velikan. V plesni dvorani prvega razreda vlada razigrano nastrojeni-?• šampanjec, ples. kvarta-nie. Na poveljniškem mostičku pa opazuje kapitan s skrbjэ našlo padajoče živo srebro t toplomeru. Štro,ii pojo svojo enolično pesem. Med popotniki prvega razreda se razvijajo pogov>ri o tem in onem. Prišli pa so tudi na razgovor o morebitnem srečanju z ledeno goro. Kapitan ie naročil častnikom, da vsak takšen strah med potniki že v kali zadušé. Med tem pa, ko zbijaj} potniki v smokingih šale na račun ledenih gora, ker se čutijo na »plovečem hotelu« popolnoma varne, zaide ladja med ledeno gorovje. Kapitan opazuje z daljnogledom ledeno goro, ki ее bliža parniku. Opazovalec z vrha jambora dá trikraten znak z zvonom: nevarnost Povelje se glasi: »Počasi«, nato pa: ,S polno paro naprej!« Тэ je bilo usodno povelje. Z vso silo zavori velikan v led. da bi ga bil razklal; račun pa je bil napačen, pomota usodna: led je bil trši! Skozi ogromno rano vdre voda v spodnje prostore. Vsi napori, da bi ladjo popravili, so zaman. ČT-palke delujejo, povelja odmevajo rezko — mrko, vsak mož vztraja na svojem mastu. . . . »Vsi veste, kaj je vaša dolžnoert . . .<, eo bile zadnje besede v kapitanovem povelju Častniškemu zboru. Medtem ko se vtší v spodnjih prostorih že celo uro trajajoč fizičen boj za življenje, tam zgoraj v pristorih prvega razreda niti ne slutijo katastrofo. To je delo častnikov, ki imajo povelje, da za vsako ceno preprečijo paniko. Z veselim obrazom, ob grozni zavesti, da bo čez tri ure vsemu kraj, morajo prositi dame, da nai gredo na krov. Na smejo jim razodeti, Pemu. Kapitan piše s tresočo roko brzojavko sSOS«. Seda/j pričenja postajati potnikom sumljivo, zakaj se ne elišijo več stroji. Sirena se venomer oglaša in turobno tuli v noč. Godba v plesni dvorani je vtihnila. Prvi potnik, И je zvedal resnico, te hromi pisatelj Thomas. Pričenja se duševni boj. Za zmago duha nad telesom, za zmago nad smrtjo. Mislec in pisatelj Thomas ie kmalu na jasnem s samim eeboj. Toda težja naloga je, da doseže pri drugih to, kar Je pri sebi: zmago duhá. Pričenja se strašen boj, za življenje ali smrt. Mlad poročni par se m ira ločiti. Žena v čoln, mož ostane na parniku-Kdor si hoče e silo priboriti pot v čoln. ga častniki ustrele. Tedaj se oglasi godba. Potnikom, ki še niso popolnoma prepričani o katastrofi, zažare obrazi v upanju . . . mogoče je res le inscenacija kapitana. Čemu bi drugače igrale godbe? A godci igrajo na krovu Y plaščih z rešilnimi pasovi okrog telesa . . . Pisatel; Thomas se odreče rešitvi na korist mlademu novoporočenemu možu: 450 Karolina Svetla fOb stoletnic! rojstva češke pisateljice) Po primitivnih začetkih novejše ča";ke титже v prvi polovici 19. stoletja, po pod-gwprečnih provincialnih poizkusih, ustvariti ljudsko-"ragoifrro, rodoljubno zgodovinsko tn sentimentalno družabno povest, sta se pojavili na torišču češke književnosti med TTekaterimi prvimi, res kaj vrednimi pripovedniki dve pomenljivi pisateljici: Božena Němcova řn Karolina Světlá. Njuni sledovi, Jri so zavzeli vsak svoja pota, so se zarisali v razvoj češke literature tako globoko, da jih ni moglo nič več izbrisati, бе danes, ko deluje precejšnja vrsta sodobno usmerjenih čeških pisateljic, lahko zasledimo pri teh naslednicah obeh velikih predhodnic, daljno sorodnost z obema različnima ženskima tipoma, kakor sta utelešena v Němcovi in Svetli. Deset let starejša Božena .Němcova, katere tvorna osebnost je ena najdragocenejših in najsvetlejših v češki umetnosti sploh, je bila povzdigni ena skoraj do simbola in obdana z mrnosiinri legendami o njenem življenskem trpljenju, o krasoti njenega lika, o očarljivosti njenega •značaja, o visoki srčni kulturi in zgodnfi smrti. Němcova predstavlja sladko in harmonično ženstvo. čuvstveno naivno m na-turno. ženstvo, ki ni nič komplicirano in ki raste v skladu s pri r odo. Njena umetnost ie zmerno idealiziran realizem, ^realizem idiličnega značaja in čuvstvenega čara. Poleg nje je Karolina Světlá že bolj kompliciran tip, že bolj moderna, kulturna in patetična žena. Po vsej svoji življemski usodi in književnih inspiracijah ie bila prede-stiDšrana. da zavzame pomenljivo mesto * razvoju čeřkega romantizma. Karolina Světlá (z rodbinskim imenom Johanna Rottava) se je rodila v Pragi 24. februarja 1830. v povprečni trgovski rodbini. Z njenim duhom je pozneje mlado dekle često prihajalo navzkriž. Ljubila je romantične scenerije stare Prage: že zgodaj jo ie dosegel nagel, pomladno jari val nacionalnih bojev, ki je daial v tistih časih mladim literarnim težnjam prerojenega naroda izrazito obeležje. Pokazala je globoko zanimanje za lepo se razvijajočo češko književnost. Pridno ie čitala Tyla. Krllara, Če-lakovskega. Macho -in Havlíčka. Kmalu se je seznanila tudi z literarnim in filozofskim gibanjem »■Mlade Nemčije*. Njegove tendence, ki so zagovarjale svobodo posameznika iin svobodo narodov, niso bile brez vpliva tudi na njen duševni razvoj. Polna dekliških romantičnih sanjarij je začela počasi pisati svoje prve literarne poizkuse, ki so v njeni filistrski trgovski rodbini naleteli na odpor in posmeh. бе1е potem, ko se je kot 22-letno dekle poročila s svojim bivšim učiteljem glasbe prof. Petrom Mn-žakorn, se je lahko nipoinoma posvetila književnosti, kakor se je že dolgo hotelo njeni vznemirjeni in notranje močno razviti osebnosti. Pozneje sta nastopila v njenem življenju dva velika dogodka, ki sta odločilno vplivala na značaj njenega kniiževnega dela. Prvi dogodek je bil, da ie spoznaia češko podeželje. Kmalu po poroki je kot rojena Pražanka obiskala dom svoiesra soproga, vas Světlo (po kateri si je bila izbrala svoje literarno ime). Ta vas leži na meji češkega in nemškega živlia v izrazito planinskem kraju. Od tega časa dalje se it zo- pet in zopet rada vračala na vas. Njena najboljša književna dela so inspirirali baš ti kraji in njihovi prebivalci. Drug pomenljiv dogodek v njenem življenju je bila nenadna, silna ljubezen do s-lovečega pesnika Jana Nerude. Nekaj časa se je ljubezen težko borila z zavestjo dolžnosti; zmagala je le dolžnost zvestoba soprogu. Toda sledovi te velike, junaške odpovedi polne ljubezni se nahajajo v mnogih spisih Karoline S\>*le. Ženske figure v romanih Svetle ne poznajo ljubezni kot čuvstvenega izbruha in čutnega očaranja: njih ljubezen ima zagreneJe poteze, silne etične momente: taka ljubezen povzdiguje, posvečuje. vodi k višjim življenskim nalogam in smotrom. Književna pot Karolíně Světle se Je začela 1. 1858. s povestjo »Ovojno prebujenje«. Tej povesti je sledila še vrsta mani'ih novel in dva romana »Prva Čehinja« m »Ob svitu«. Vse te sipise ozmačuje romantično vzdušje, pa naj mlada pisateljica opisuie borbo zavedne žene z družbo, s starimi predsodki in staromodno vzgojo, ali pa naj riše slike osvobodilnih narodnih bojev. V nekaterih drobnih povestih, ki jih je spisala ob začetku svojega literarnega razvoja, se že pojavljajo motivi iz podeželskega življenja. Doba literarnih priprav je bila končana; začela se je vrsta petih romanov, ki so prepričevalno dokazovali pi-sateljičino umetniško zrelost in ki predstavljajo višek njenega razvoja: »Vaški romam«, »Križ ob potoku«, »Kantuišice«, »Framtina« in »'Nemodlenec«. Tem mojstrskim delom Karoline Světle se pridružuje še zlbiťka krajših povesti »Črtice iz Ještede«. Ta doba njenega najživahraeišesa dela in razvaja ie časovno omejena z leti 1867 in 1873. V vseh spisih, ki spadajo v to dobo. je Karolina Světlá proniknila globoko v dušo pokrajine ter v materialno in moralno življenje kmečkega ljudstva v gorah. Značaje riše čvrsto in plastično, kar pričuje o njenem bistrem psihološkem čutu in umetniških sposobnostih. Zapletena tragična in miselna dejanja romanov pa na s prepričujejo o njeni epični sili. Vse povesti Světle imajo nekaj temačnega zamračenega, kakor bi na njih ležale temne sence gora. To je dalo njenim romanom značaj balad. V slikanju vsakdanjega življenja ter moralnih in verskih sporov med kmečkim ljudstvom razodevajo spisi Světle verodostojno in trdno realistično gotovost Samo kdaj pa kdaj pokaže, da se pisateljica po svojem notranjem značaju nagiblje k romantizmu. V poslednjem razdobju svojega življenja se je v znatni meri vrnila k temu osnovnemu tonu svoie nature. V spisih izza tega časa jo je predvsem zanimala romantična Praga, kakor se ji je vtisnila v dušo v zornih letih. Dva zgodovinska romana »Poslednja gospa Plohovska« in »Zvončkova kraluca«, novela »Čmi Peterček« in več zbirk krajših povesti označuje ta nastroj v jesenskih letih pisateljioinega življenja. Světlá je umrla kot samotarka v Pragi 7. septembra 1899. Z njo je zapustila češko književnost žena. ki je prinesla v naivno idealizujoče in realistično črtickanje prvih etap domače proze nemir in razmah evropskih misli. Zena, v kateri se je patos ideje združeval s strastnim čuvstvom rous-seauvstva. Žena, ki je češki literaturi to, kar je francoski književnosti George Sand. Ос. Jos ei Knap (Pxasa) Fran Lipah, ngtesíiá I3«b0ans1q Igralec, artor komwflje »OTarr-. ni do-hhok«, čije premiera bo dřeví v ПвЬЦаавИ drami. »Imam priliko, da vsaj enkrat v živRenJo posnemam stvarnika . . .« Voda vdre v zgornje prostora, oprava plesne dvorane splava . . . Zadnji očenaš kakega misijonar-ja mogoče edini, se ^lasi iz ust onih, ki »> ostali na ladji. In Atlantski ocean požrj pred nami zahtevano žrtev . . . To je samo nekaj besed iz vsebine a veeh grozotah, ki se dogajajo v teh treh urah groze in boja za obstanek. Popisati ее to delo ne da. Treba ga je videti in slišati. Film ie posnet v angleškem in nemškem jeziku. Režija je neprekosljiva. Igra posameznih igralcev uprav briljantna. N. pr,. Fritz Kortn^r v ulogi pisatelja Thjtrtasa je mimično in glasovno tako dovrfen do najmanjših psiholoških detajlov, da gledalca po pravici očara. Pa ne samo ж: vsaka oseba, ki nastopa vsaj delno samostojno, vs<-do zadnjega kurjača, je opiljeno do* skrajnosti. Izredna p.T®r>rno6t Je bila posvečene hufi glasovni ali tonski režiji. Razmerje med sliko in' jakostjo glasu, kar je glavna stran zvočnega filma, je doseglo skoraj že na turen značaj in tvori popolnoma harmonična enoto. Slednja je pri vseh dosedanjih zvočnih filmih manjkala! In kar je glavno-»Atlantik« ji v 100% zvočen, oziroma go vareč film, nima nobenih napisov; k яг je sličnega, ie reproducirano čudovito narav» no. Vsekakor je »Atlantik« mejnik v umetnosti zvočnega filma in utegne zasenčiti vso dosedanje proizvode produkcije te vrste. M. F. „Prirad®" Prir.odoslovna vprašanja so in ostanejo tudi v bodoče mikavna vsakomuT, kdor išče pozitivne duševne hrane. Slovenci za taka vprašanja nimamo drugega lista, kakor poljudni tednik »Življenje in svete, ki pa se tudi ne more omejiti samo na to panog.x. Krog našega jezika je preozek, da bi lahk* imeli ?Kosmos-u« podoben časopis. Zato se morajo oni, ki se jim hoče prirodopianega štiva, ogledati po najbližji okolici, če ne m» ■ rejo ali ne maraio seči po inozemskih Trstih. Tu bi kot kulturni kronisti opozorili na. mesečnik, ki izhaja že "20. leto v Zagreb« in ki je zlasti v zadnjem času čisto doetojer, jugoslovenski »Kosmos« ali »La Nature< — na »Prircdo«. časopis, ki ga izdaja veteko prirodoslovno društvo*: v Zagrebu. Urednik »Prirode« je znani hrvaški zoolog in pisatelj gos p. dr. Miroslav Hirt*, čigar »Novele iz životinjskoga sviieta« j« priobčil v slovenščini tednik »Življenje m svet«. > Pri rod a t je namenjena izobražencu, ki ga posebno zanimajo prirodoslovm problemi in vprašanja. Kakor »Kosmos«, jatu d i »Priroda« poljudna, vendar zahteva ko pred izobrazbo, ki pa zan jo ni ravno trv>-ba šolskih izpričeval. Primati moramo, da i«j ta časopis skrbno urejevan; pozna se mt; vešča, strokovnjaška roka. V lanskem let niku, ki je bil pred tedni zaključen _ vprašanje rednega izhajanja zavisi brzeae od tega. da se poviše število naročnikov — je b-šlo H3 lepih, po večini ilustriranih razprav, Sotrudniki so z malimi izjemami sami d>-mači strokovnjaki: med njimi je tudi nrJ ožji rojak, zagrebšlci univ. prof. dr. Borie Zamik, ki je pisal predvsem o raziska-vanjih našega drugega rojaka prirodoslove-a dr. Ivana Regna. V nekem smislu še zanimive^i del »Prerode« pa tvorijo >Pabirei< (Paberki), ki vsebujejo vse polno krajših in daljših člankov iz vseh panog prirodnih ved, Ža prijatelja pri rod e je prava slast prebirati to pisaax» gradivo, ki ga ne poučuje samo, ampak tudi notranje povzdiguje. Kaka naj si ustvarimo pravilen svetovni nazor, če vztraino ne obnavljamo gradiva, pojmov, ki jih imamo o prirodi, zakaj svetovni nazor, ki ne sloni na poznavanju prirode, je pač le špekulacija. ki realista ne zadovoljuje! Naposled naj omenimo še rubriki »Vi}»-sti« in »Razgovor«, pa lepe slike fei dober papir. Vse to »Prirodo« priporoča, pri пае zlasti mladini in knjižnicam. Celoletna na» ročnina znaša 60 Din. (Uprava: Zagreb, D»» metrová ulica 1.) •--.m 30% kronike bone 3264 v okvirju svoje potrebe knpttje ne izpod 72 % Pucka štediona,f Osifek. Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal. P 9 i KR r i t e g • Tehnični del rubrik« vejije »Ttotchnični eddelek Vacnam Oil Company, d. d. Lep napredek civilne zrakoplovbe Do eedai smo bili vajeni citati razne statistike, ki so nam tolmačile, da se nahaja avtom >bilizem v stalnem naraščanju. Pogrešali pa emo zaneeliive številke o razvoju eivilne^a zrakoplovstva. Zato bo statistika, ki io danes prinašamo, marsikoga presenetila. Jasno nam kaže, da je ta razvoj tak. Leto 1928. 1927. 1928. 1927. 19-28. 1927. 1928. 1927. 1928. 1927. 1928. 1927. 1928. 1927. 1928. 1927. 1928. 1927. 1928. 1927. 1928. 1927. 1928. 1927. 1928. 1927. 1928. 1927. 1928. 1927. 1928. 1927. 1928. 1927. DriaT» Avstralija »t Avstrija r> Belgií* Belgijski Kongo n Bolivije Kanada УЧ Kolumbija C. S. R. Danske » Finska Francija n Nemčija и AngleSka Italija Щ Japonska j* T* uši ja (tranzit) n Švica da bodo tudi skeptiki morah priznati, da je postalo potovanje po zraku valen prometni činitel], ki se ne bi bil mogel razviti do te stopnje, če ne bi njegova konstrukcijska popolnost zajamčila zanesljivost vožnje. Statistika primerja zračni promet raznih držav v letih 1927. in 1928. Dolžina zračnib Slevilo enot, k! prog prometa v Celokupno itevl- opravljajo miljah lo tračnih enot redno službo 34 3.605 3.487 1.137 1.220 370 223 2.195 1.414 2.130 733 1.654 1.000 1.774 1.291 1.379 800 181 181 460 460 14.743 11.542 18.540 14.066 2.215 2.355 5.150 2.661 1.328 1.328 11.427 7.055 2.105 798 120 30 ~14e 8 233 64 17 15 141 860 535 462 353 1000 ж 95 43 36 17 9 7 10 10 33 17 8 3 15 13 31 4 9 5 6 241 231 190 200 20 15 54 41 26 31 19 Vsem imetnikom triptikov carnets in mednarodnih potniških dokumentov Avtomobilski klub pozida vse one lastnike motornih vozil, katerim je bil svoječasno iz-ian triptik, carnets de passage en douanes n internacionalna »putna i sprava«, da pošljejo čim prej gornje dokumente tajništvu kluba v svrbo uradnega vnošenjn novih evidenčnih številk. . Pri tej priliki opozarja Avtomobilski klub. За ie nedopustno vsako samovoljno brisanje fie.iar.iih podatkov, &ko ni sprememba overovljena z žigom Avtomobilskega kluba. Tak postopek bi imel za posledico razveljavlje-ňje dotičnesa dokumenta in preneha zaradi tega garancija Avtomobilskega kluba za carinske dajatve. Poleg pravilnih dokumentov potrebna za prestop meje tudi predoisom konvencije o mednarodnem avtomobilskem prometu odgovarjajoča tablica s pripadno-stnim znakom naše države >Yc. Tablice izdaja avtomobilistom, tako članom kakor tudi nečlanom tajništvo Avtomobilskega kluba, Ljubljana, Kongresni trg št. 1. Klub ima v zalogi tudi tablice v velikosti in obliki, ki jc predpisana za motocikle. Motorji na dva ali štiri takte? Vsr- večje zanimanje za motorna kolesa je vzbudilo tudi zanimanje za razne konstrukcijske posameznosti. Eno najvažnejših vprašani je vsekakor vprašanje motorja, in sicer motorja na dva ali štiri takte. Nastopna izvajanja posnemamo iz velike inozemske revije, ki je obširno razpravljala o tem problemu, čeprav se v vseh podrobnostih ne strinjamo popolnoma z njimi. Motor na dva takta je po nazáranju gotovih krogov izreden, po naziranju drugih spet preklet. V teh sodbah najdemo več ošebnesa naziranja, kakor pa etvarnih razlogov. To izvira iz tega, da kupci motornih koles niso dovoli ori jen ti rani v teh vprašanjih, t. j. o dobrih in slabih straneh obeh vrst motorja. Ena glavuih prednosti motorja na dva takta je, da odpade na vsak okret ročice eu delovni takt. Na ta način ie hod dvotaktnega motorja bolj enakomeren, kar ugodno vpliva na cel stroj. Tudi je dvotaktni m_>tor v svoji pasivni obliki kot zavora, kadar smo odkijučili vžiganje ali zaprli gorivo, z ozirom na dvojno število kompresijskih dvigov bolj učinkovit. Ker je pa prožnost ta manj- ša, izgube te prednosti svoj pomen. Z dejstvom, da je pri dvotaktnem motorju zaradi nezadostnega izpiranja mogoče delno mešanje zgorelih plinov z nezgorelimi in da taka zmes ne da one moři, kot io daje popolnoma cista polnitev pri motorju na štiri takte, je v zvezi tudi to, da učinek dvotaktnega motorja kljub dvojnemu številu dvigov ni dvakrat tolik kakor pri štirikratnem. Učinek je približno le tri četrtine tako velik kakor pri enakem volumenu štirikratnega motorja, tako da deluje pri podvojeni porabi bencina le s poldrugim učinkom. Stroški za gorivo so s tem za kakih trideset odstotkov večji, ne igrajo pa posebne ^loge v razmerju s splošnimi stroški za pogon in za amortizacijo motornega kolesa. Zaradi povečanega učinka bi izhajala prednost za dvotaktni motor, če se pri četverotaktnem ne bi dosegel skoraj enak plue na učinku pri uporabi ventilov, krmiljenih od zgoraj, in drugih konstrukcijskih izboljšav. S tem se pa seveda povišajo produkcijski stroški. Prednostim že uvedenega fabrikaciiske«ra sistema in okolnosti, da odpadejo občutljivi ventili, ki jih je treba vedno negovati, stoji nasproti ta slaba stran, da se dvotaktni motor zaradi dvojnega števila vžigov mnogo laglje pregreje. Zato je treba mnogokrat uporabljati posebne naprave za hlajenje. Nadaljnji nedostatek je v tem, da se ojnica, bat, ročica in ležišča bolj obrabijo, ker morajo opravljati v razmerju s svojimi dimenzijami en in pol krat večji učinek kakor pri motorju na štiri talite. V zadnjem času so sicer skušali nekatere teh nedostatkov odstraniti ali vsaj zmanjšati na ta način, da so te dele drugače konstruirali in razvrstili. Razen tega se je dvotaktni motor posebno pri motornih kolesih srednje moči zelo uveljavil, ker ne smemo pozabiti, da je mnogo enostavnejši in da predstavlja vsled tega prednost za one vozače. ki niso posebno tehnično izurjeni. Normalizacija ▼ avtomobilski industriji. Letos se bo vršil tretji internacijonalni kongres za normaliziranje avtomobilov v Milanu, in sicer od 23. do 26. aprila, torej ob istem času, kakor milanski avtomobilski salon in razstava V Monaku se bo vršila 6. aprila t 1. velika nagradna tekma. Za zmagovalca je določen pokal monaškega princa in 100.000 frankov. Avtmobilski da?ki na Angleškem. Kakor čujemo, nameravajo v Angliji znižati avtomobilski davek od 1 funta sterlinga na 10 šilingov na eno konjsko silo avtomobila. Za- *o bodo pa poviSali davek ha bencin. Avtomobilski salon т Ženevi se bo vršil od 21. do 30. t m. Začudili smo ее vestem, ki pravijo, da se je letos prijavilo precej manj udeležencev kakor pa lansko leto. Poštni omnibusi na Češkoslovaškem, češkoslovaška pošta je imela leta 1928. 400 omnibusov, ki so vozili na 850 linijah v dolžini 2S00 km. Lansko leto so prevozili 4 milijone 963.837 km in 4,420.682 oseb ter 304.898 ton blaga. Garaža «a nastavljence. V Chicagi эо pretvorili srednji del zgradbe Pure Oil Building v garažo, ki služi naetavljencem za spravljanje njihovih vozil med uradnimi urami. Garaža ima temeljno površino 20 X 26.8 m ter ima prostora za 60O avtomobilov, ker ]e vieokä 24 nadstropij. Vozove dvigajo potom hitrih dvigal. Zelo na mestu je, da se nahaja garaža v sredini gradbenega kompleksa ter na ta način izkorišča proetor, ki je najmanj prikladen za urade. Pomembna je ta garaža tudi po tem. ker je prva na svetu, ki deluje popolnoma avtomatično. Voza, na katerem se avtomobliist pripelje v njo, se ne dotakne nobena tuja roka. dokler avto-mobilist ne pride spet ponj. Vse gibanje in postavljanje se vrši potom centralne preti-kalne mize, ki poganja, oziroma ustavlja 66 različnih motorjev. Evropsko prvenstvo v gorskih tekmah. Športna komisija »Internacionalne ^veze priznanih avtomobilskih klubovje izdala pravilnik za to prvenstvo v letu 1930. Za prvenstvo se priznavajo sledeče tekme: 7. junija Feleac v Rumuniii. 25. junija Colle del-la Maddalena v Italiji, 10. avgusta prelaz Klausen v Švici, 17. avgusta Freiburg v Breiegau v Nemčiji. 24. avgusta Mont Veo-toux v Franciji, 24. avgusta Tatra na Poljskem področju. 14. septembra Semmcring in 21. septembra Schwabenhöhe na Madžarskem. Za angleško prvenstvo na Shelsley Walsh Hillu še ni določen termin. Pogoj za prvenstvo je, da se tekmovalci udeleže najmanj polovico omenjenih tekem. Če bodo točile enake, bo odločala vožnja čez prelaz Klausen. Dirkalni vozovi se bodo ocenjevali drugače kakor športni. Poziv Vičanom! Za telesno iti moraäno vzgojo državljanov je ustanovila kr. viada z zakonom г dne 5. decembra 1929. viteško organiiizacšjo z imenom: Sokol kraljevine Jugoslavije Da se uresniči namen kr. vlade ki Ni. Vel. кгађја ter da se ta zakon realizira v korist naroda,.je treba, da vsi от, ka јтт je pri srcu dobrobit našega naroda in prospeh države, sodeluj его aktivno adi pa vsaj s svojim pristopom podpirajo organizacijo, ki ji starostuje Nij. Visočanstvo prestolonaslednik Peter. — Člani organizacije bodo deležni tudi raznih ugodnosti, zlasti pri odslužitvi vojaškega kaderskega roka (skrajšan rok, prednosti pri dopustih, napredovanjih in dr.) Obračam se na ugledna učiteljska Лота osnovne jn meščanske ?">!e na Viču, na vse prosvetne in kulturne organizacije ter na vse posameznike naše viške občine z vabilom k pristopu in s prošnjo k aktivnemu sodelovanju pri telovadbi m prosvetl. Prijaviti se pismeno aii ustno v večernih urah v Sokolském domu. — Zdravo! — Starejšima sokoiskega društva na Viču: Mesec. V Ivanicgradu, kjer je svoječasno prenehal delovati jugoslovenski Sjkol radi lokalnih ne prilik ter je likvidiral leta 1926. se je ponovno sestalo več uglednih Sokolov ter prijavilo zopetno ustanovitev. Razkol med lužiškimi Sokoli? Zopet krožijo vesti, da se je razdelilo lužiškosrbsko Sokolstvo na dvoje polovic: katoliško in evangeljsko župo. Četudi o resničnosti te vesti še nimamo bližjih podatkov, je vsekakor taka razdelitev neprimerna in nepotrebna ! Odbor novomeškega Sokofa se je konstituiral naslednje: starosta notar Marin- so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Razgreti pari uporabljajo na plesu okusne ANACOT-PASTILE dr-a Wandera, da se obvarujejo prehlada, nahoda in iniluence. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se preparatov, ki v poslednjem času posnemajo Anacot-pastile! ček, namestnik vodja podružnice Ljubljanske kreditne banke A. Burgar, prosvetar učitelj V. Menard, načelnik Lj. Papež, na-čelnica Iva Murnova, tajnik bančni uradnik Jože Spliha.1, odborniki: Edmund Ka-stelic, Janko Krajec, Josip Matko, Ivan Medic, Rudolf Murn, Zdravko Novak, Anton Novljan, Anton Ogrm, Jožef Pavčič, Martina Kovačič. Izvleček iz potniške tarife ielcznic. ki se nanaša na potovanje sokolskih društev, se glasi: Člani planinskih društev, izvidniki in pianinke. člani in članice. naraSčahrJc5 in naraščajnice Sokola kraljevine Jugoslavije imajo v slučaju društvenih izletov pravico na polovično normalno vozno cenc v II. in III. razredu potniških in mešanih vlakov, ako potujejo na večje razdije od 5] km tudi za 10 oseb. Vsi člani skupno pa morajo potovati v istem razredu. Skupine preko 15 oseb smejo na progah, daljših od 100 km. uporabljati tudi Ьгле v'ake. Manjšim skupinam pa ie dovol i ena vožnja z br-zim vlakom in na manjše razdalic. ako plačajo vozarino za 15 oseb na razdaljo 101 km. Iz tega sledi, da bo moralo ministrstvo za promet izdati še podrobne dcicčbe g'ede prijav za potovanje, legitimacij itd. Кзког čujemo, se bo za to pobrigala savezr.a uprava, da se v najkrajšem časj uredi to vprašanje, ki bo prišlo v poštev našim društvom mnogokrat zlasti ko ni Število dovoljenj omejeno. Kako mnogo lepih izletov po naši domovini ie do sedaj zaradi tega moralo odpasti. Seja zbora društvenih načelnikov sokolské župe Ljubljana se vrši v nedeljo, dne 9. t .m. ob 9. dopoldne v prostorih Ljubljanskega Sokola (Narodni d>m, vhod z Blei-weisove ceste). Na dnevnem redu so predvsem priprave za vsesokolski zlet v Beogradu. Sej3 je združena s celodnevnim delovnim sestankom za predelava prostih in tekmovalnih vaj za zlet Na ta seetanek na? pošljejo društva tudi svoje vodnike-ce oddelkov. S seboj je treba prinesti telovadno jbleko. Z ozirom na važnost seje poziva žup no načelništvo vse društvene načelnike in náčelnice, da se je zanesljivo udeleže. Zdravo! Aeroklub »Naša krila« pristopi k Sokolu kraljevine Jugoslavije. Aeroklub »Naša krila« je imel sinoči sejo, na kateri je med drugim sklenil, da pristopi z vsemi svojimi člani k Sokolu kra'jevrae lugoslavíjr. О tem Je bflo danes obveščeno starešinstvo Sokola v posebnem pismu, v katerem se naglasa, da se bo na >rvi prih-.dn;' glavni skupščini izvršila tudi 'zprememba pravil v tem smislu, da mora bití vsak <£an Ato-lduba »Naša krila« obenem član Sokola. Na letošnjem vsesoko'skem z4ctu v Beogradu bo Aeroklub organiziral izlet vse л jugoslovanskih civil nh leta* ter naprosM za sodelovanje tudi češkoslovaško, poljske in rumunsko civilno letalstvo. Pomlad na Adriji, februar — maj OPATIJA d katetri Teiori Monatovo TVet - Opatij» — Vodeči veliki hoteli: REGINA «s Stephanie, PALAČE BELLEVL'E, ргзт ob morju. Proepešnl pencij. aranžmaji od 1в mark naprej 500 poste!;, t« moderen komfort, prir. moreš« kopeli r hi5i. — Zahtevajte prospekte od TtnJetr»: E. Kunz. Dopis! POLJANSKA DOLINA. Naš Sokc proslavi 80-letnico rojstva predsednika Masaryka v nedeljo 9. t. m. ob 20. zvečer. Program: obe državni himni (pevski zbor), pozdravni nagovor staroste br. Sorlija, predavanje o Masaryku (podsurosta Janko Kokalj), »Kje dom je moj« (ženski zbor) in himna »Hej Slovani« (mešani zber). Vsi v nedeljo na proslavo v Sokolski dom! JEŽIGA. Sokolsko društvo na Ježici bo imelo v nedeljo 9. t. m. ob 11. dopoldfcc ▼ Sokolském domu s sodelovanjem pevskega društva »Zora« proslavo Masarykové osemdesetletnice. Na vzporedu: petje, nagovor, predavanje in deklamacija. Vabljeni! — Vstopnine ni. BLED. V nedeljo ob 11. dopoldne bo ▼ sokolski dvorani proslava 801etnice češkoslovaškega predsednika Masaryka. Ni vsporedu: petje, nagovori in predavanje o delu Masaryka. Vabljeni! SV. KRIŽ PRI ROGAŠKI .SLATINI. Tečaj za precepljanje kostanjev in konser-viranje sadu bo v nedeljo 9. t. m. ob pol 9. na tukajšnji osnovni šoli. Predaval bo nadzornik g. Štrekelj iz Ljubljane. BREŽICE. Sokolsko društvo v Brežicah priredi s sodelovanjem vseh krajevnih narodnih društev v nedeljo 9. t. m. ob 11.15 dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v proslavo 80 letnice rojstva dr. Masaryka svečano akademijo. Udeležba pri tej slavnosti je častna dolžnost vsakega zavednem Brežičana. in varuje ne samo belo temveč tudi barvano perilo. Pa tudi za volno in svilo je idealno sredstvo za pranje IZVLEČEK IZ PROGRAMOV: Sobota, 8. marca-UUBLJANA 12.30: Repro-ducTaima jrlasb». — I.3: Naipoved časa, bor m, reproducirana glast«. — 13.30: Poročila iz dmevrr-ikov.— 17: Koncert radw-orkesira. — 18: Propagandno predavan?« ■za. ttíjslť proroet. — 1в.ЗО: Nemšii-na. — 19: De-terreka ига. — 20: Koncert n Beograda. — 22: Naipoved časa ki poročna. Nedelja, 9. marca. LJUBLJANA 9-30: Prenos cerkvene ginsfoe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Obrt ki srgo-vána v preteklosti m sedaj. — 11: Koncert rad:o-orkestra. — 15: Poljedelsko predavanje. — 15.30: Reproducirana giaska. — 16: Prenos ix Cefa. — 20: Pevski koncert ge Pav!« Lo>v5ei>>-■»«: Ameriške pesmi. — 21: Koncert ndio-orire-stra. — 22: Napoved fesa in poročila. BEOGRAD 9: Prenos n sabor ne cerkve. — 10-30: Repriod. gfla.sba. — 12.30: Opoldanski koncert. — 16: Pevski koncert ki ciganska godóa. 17.30: Narodne melodije — 20.10: Kabaretni program. — 21.55: Narodne pesmi. — ZAGREB II.30: Orkestralen koncert. — 17: Poač belega mesa. češ, jejie in me uganjajte zmernosti! V svojo največjo prepadenost je gospod Treguer odkril prav v tem kosačai mesa odprtinico, ki ga je navdala z novim strahom. Zdelo se mu je, da ravno skozi tisto odprtino bakterije kar vpadajo v njegov želodec. Prinesli so tudi močnato jed — nekaj lahkega iz beljakovine. In zopet je gost vztrepetaval. V duhu ie videl pred seboj svarila svetovnih higijenikov, ki svare pred zavživanjem beljakovin, ker utegnejo postati zelo škodljive. Po vsem tem se je začelo gospodu Treguer ju naravnost mešati v glavi. Vse njegove misli so veljale edino temu, kako bo vse te strupe, ki jih je spravil vase. zopet razkrojil, kako jih bo storil neškodljive. Prišlo mu ie na ran, da bi si morda pomagal s pijačo. Tn začel je piti velikanske množ;ne tekočine — seveda ne vina, zakai o rsjem je imel slabo sodbo, v toksikofogiii pa je bil tako slabo podkovan, da prav za prav ni vedel, kako je treba streči sitemu in prenosnemu želodcu. Pred očmi so mu lelbdele le nejasne in nepopolne slike, kaj je treba ukreniti, da se spravi organizem v ravnotežje. Pil je torej neuitrudoma. a ne vina. ampak je mešal vino in vodo. Posluževal se je ie v zeio oibflmi meri. zakaj bä je da ima pred seboj mi- neralno vodo, ne pa studenčnice. Voda pa ie stala v velikih karafah na mizL Ko se je bil že pošteno nalokal, se je gostitelj obrnil k strežaju in ga vprašal, kakšna voda je to. Rekel je: »Ali je to prav mineralna voda? Zdi se mi, da je precej podobna deževnici!« In strežai je moral priznati, da vkljufo naročilu niso dobili mineralne vode in da je moral zaradi tega postaviti na mizo čisto deževnico. Treguerieva domišljija se je mahoma silno razrasla. V njegovi glavi so vstajale bakterije iz vseh kotov, lotevala se ga je vročina, bilo mu je jasno, da ima legar. Ozrl se je na čašo — in zdelo se mu je, da plešejo bakcili divji svedrast ples, ki bo izvrtal ni emu. gospodu Treguerju, siguren grob. Dve uri po tem je stopil gosood Treguer v vaško lekarno. Ni mu bik) sicer slabo, čutil je, da nekaj ne bo v reda. Zahteval je sredstva za odvajanje m protistrupe. Ko jih je dobil, je urno ste-kei domov in legel v postefio ter iz previdnosti leža! tri dni. »To je bil kaj prijeten gost!« je dejal gospod Belarťhur po odhodu gospoda Treguerja svojemu služabniku.« In kako mu je vse dišalo! Veste kaj — prihodnjič ga zopet povabim na obed ki mu še več prinesemo na mizo!« К smrtí bivšega perzijskega šaha Iterfl šah Ahmed Mirza na mrtvaškem odru v džamiii v Pariza Tragika na pustnih maškaradah Nesreče neprevidnih mask — Atentat na kralja — Kolera na pariški maškaradi Precfarast Jc тгстгЗ im končane so vese-!le masikerade, zato brez skrbi, da bi komu kvarili veselüe do zabave, priobčimo par d o godbi с iz raznih časov in rajnih dežel, ki pričajo, da se najvidnejše veselye često konča s tragičnimi prizori im da se predpustno veselje pogosto spremeni v črno tragedijo. Ena izmed najbolj nesrečnih prireditev je bil ples v maskah, ki ga je priredil francoski kralj Karl VI. v pariški gobelínoví dvorani. Veliko število dvorjanov in plemičev je prišlo na ples preoblečenih v divjake. Bffi so zaviti v předivo in so nosili prižgane plameníce. Misel je bila originalna, toda silno nesrečna. V gneči je kmalu nastala nevarnost, da se ob goreče baklie zažgo sami plesalci. Prvi je prišel v ta poiožaj kralj Kari. ki je bii sam preoblečen v divjaka in se je po neprevidnosti približal plameniči svojega brata. Předivo se je vnelo m kralj bi bil zgorel, da ga ni vojvodinja Berry takoj zavila v svoj plašč :n udusila plamen. Kralj ie bil sicer rešen, toda panika se je razširila po vsej dvorani in mnogo odličnih gostov je zgorelo. Karla VI. je dogodek tako pretresel, da Odslej nI bil več pri pravi pameti. Fozorišče druge kraljevske tragedije je bila dvorana kraijeve opere v Stockholm«. Dne 6. marca l. 1792. se je vršil dvomi ples ob udeležbi najvišje švedske gospode. Kralj je najprej gledal vrvež iz lože. kasneje pa je šel v dvorano im se pomešal med maske. Kar se mu je približal mož v maski, ga potrepljal po rami in ga pozdravil: -Dober večer, lepa maska!« V tem hipu je tudi počil strel in kralj se je težko ranjen zgrudil na tla. Tri dni kaaneje je nato umrl na posledicah dobljene rane. Pri preiskavi se je dognalo, da je na kralja streljal kape-tan Anckarström. da se maščuje nad гщ'кп zavoljo odpusta iz armade. V zaroto je bil zapleten tudi grof Horn, ki je s tem, da je potrepljal kralja do rami, dal znak morilcu, da je dotična maska ktralij. Ta tragični stockholmski ples je skladatelj Verdi z nekaterimi izpremembami porabil za smov svoji operi »Ples v maskah«. Žalostno se je končal tudi veliki ples v pariški operi I. 1832. Pariz .«e to leto stlavil predpust posebno Nenavaden prizor «a Berlin Mladina berlinske muslimanske občine na potu v džamijo, da se ndeleži službe božje ob priliki praznika Ramazaiuu bučno in razposajeno ne gfede na to, da je po mestu razsajala epidemija kolere. Na plesu v operi se je pojavila todS črna maska, ki je širila nekak tajin-stveni strah in ki je ni nihče poznal. Nekoliko prešernih m'ladih ljudi se je takoj zanimalo za masko in jo pričelo zasledovati. Neznanka pa se je obrnila k mladini in z votlim glasom zavpila: »Jaz sem kolera, reši se. kdor se more!« Učinek teh besedi je bil grozen. Groza in strah sta tako prevzela ljudi, da se jih je mnogo kar sesedlo ?n v malo trenutkih ranrlo od strašnih želodčnih krčev. Bili so pokopani kar v maskah in obfle-kah. v katerih so prišli na ples Ta dogodek je bil dolgo predmet raznih razglabljanj in vraževernega strahu. Ali je bila snugestiia tako močna, da je morda že okužene ljudi v hipu umorila bolezen. se ni moglo nikoli dognati. Tudi vsa Doizvedovain/ja m magiko so bila b rezu smešna im nie nojav je dal rranogo snovi za razne vraže. Za d©m9 izprehod za slavnosti, za šport itd. primerne obleke, le prvovrstno blago in brezhiben kroj, nudi v največji izberi tvrdka L MAČEK, Ljubljana Aleksandrova cesta IZ Tekma za naslov največjega lažnika Prebivalci ameriškega mesta Burling-toma (Wisconsin) prirejajo vsako leto tekmo največjih lažmkov in zmagovalec v tej čudni tekmi dobi od mestne uprave zlato kolajno. Pretekli mesec je dobil naslov in kolajmo največjega lažnivca kapetan Delano za naslednjo »resnično« dogodbo iz svojega življenja: »Predno sem postal kapetan plovbe na naših jezerih. sem bil prevozil že vse oceane sveta. Nekdatj sem jadral na mali ladtfi iz Havra v Boston im vihar me je zanese,! visoko na seveT. Srečaval sem velikanske lederne gore, kakršnih doslej nisem še nikoli videl. Vendar sem doživel še večje čudo. Po par dnevih smo namreč srečali veliik vlak kitov. Bila je prav za prav šola kitov, ki so svoje mlade učili kitovsikega življenja. Najmanj® mladič je meril 13 milj in kakor veste, ima millja 6 čevlfiev.« Pri tem so začeli poslušalci viharno protestirati, Delano pa je resno in s povzdignjenim glasom madalljeval: »Vem dobro, kaj govorim, ker sem tega klita sam izmeril, dasi je bilo to silno težko. Ob sedmih zjutraj sem začel pri repu, pa četz pol ure še nisem bil na koncu. Sele čez eno uro sem končal merjenje. To vam bo menda zadostovalo, da mi verjamete.« Ta lažniva pripovedka, ki prav za prav priča o siromašni domišljiji Američanov, se je razširila po vsej okolica in ljudstvo •je enoglasno prisodRo lovor laži podjetnemu kapetamju. Dobiček Francije iz igralnic Igralci pri zelenih mizah raznih igralnic dobivajo znatne svate, izgubl'jaöo pa najmanj dvakrat več. Zato pa igralnice vedno dobro uspevajo m budi davčna uprava pride lepo na svoj račun. V Franciji posluje 166 igralmic, ki os-kisbijo svoje goste letmo za 1000 milijonov dinarjev. Od te vsote pobere država na davkih še vedno vpoštevanja vredni znesek 600 milijonov. Na ček davlto-nosnih zavodov koraka igralnica v Le Touquetu s 130 milijoni, za mjo se vrste Cannes s 120 milijoni in Deatrville z 90 miKjoni. Nizza je šele na četrtem mestu, brez dvoma pa bo kmalu prekosila ostala mesta, ker bo skoro otvorjena nova sijajna igralnica, ki jo je postavil Američan Jay Gould in ki bo nesla kakih 150 milijonov davka. Monte Carlo, k! spada k samostojni držaM Monaco napravi letno čistega dobička preko 180 milijonov dinarjev. Plešcem v tolažbo Znan nemšlki filozof je odkril, da ovirajo možgani rast las na glavi: odjema-jo jim^za potrebno kri. Iz tega sleda, da je pleša lahko dokaz napornega duševnega dela. Cim človek manj misli, tem bu'jneje lase lahko ima. Pameten mož pa je navadno plešast. Ce bi postal slučajno tepec, bi najbrž izgubil tudi plešo. Moški z lepimi lasmi naj bodo torej ponižni. Plešci jih lahko prezirajo. Avtorju tega razodetja ugovarjajo, da je bilo veliko genijev brez pleše: Leibnitz, Beethovem, Ibsen, Einstein. A trdovratni znanstvenik odgovarja, da izjeme samo potrjujejo pravilo! Nobena dejstva ne morejo ovreči nedvomno odvisnost razvoja las od krvotoka. na kateri je zgrajena njegova teorija. X. dražba kož divjadi B5. marca 1930 na Ljubljanskem velesejmn. Kože sprejema do 23. marca »Divja koža«, Ljubljana, Velesejem. Lovci, izkoristite to ugodno priložnost za dobro vnovčenje Vašega blaga, ki se Vam eadnjikrat v tem letu nudi! 4564 Grdoba, ki vzbuja občudovanje Angleški buldog »Cloveiy Bachelor«, id je na londonski pasli razstavi odnesel prvo darilo med 2000 tekmovalci. Prijatelji psov so ЬШ vzhičeni na** njegovo rasno lepoto. Najdražja znamka Evrope L. 1836. je našel švedski dijak Baoh-mann na starem pismu švedsko trivi-narsko znamko oranžne barve. Prodal jo je za sedem kron nekemu knjigotržcu v Stockholmu. Odtod je znamka potovala od zbirke do zbirke in nje cena je stahro rastla. Danes jo ima odvetnik Ramiberg v Rothenburgs ki je zaiujo plačal skoraij pol milijona dinarjev in je silno ponosen na to pridobitev. Filatelistom jo kaže pod steklom, zaprto z devetimi ključi v asbestni omarici. Tudi zavarovana je proti požaru in vlomu za naravnost bajno vsoto. Ne močite svoje dece я ribjem oljem! Namesto ribjega olja dajte svoji deci ki poseduje vrlo prijeten okus in duh, in ga deca uživa z največjo slastjo kot kako slaščico. Dobiva se v vseh lekarnah, v malih omotih po Din 25.—, velikih omotih po Din 42.—. SF0H? Mednarodne in prvenstvene tekme v Ljubljani Danes in jutri dve mednarodni tekmi. Jutri prva borba za točke Danes in jutri gostuje v Ljubljani gra-ški Sportklub, poleg tega absolvirata jutri Ilirija in Hermes svojo spomladansko prvenstveno tekmo. Ne da se tajiti, da smo imeli v zadnjih sezonah v Ljubljani precejšnjo mizerijo v pogledu gostovanja zunanjih moštev. Pred leti so bile tekme z močnimi zastopniki zagrebškega, graškega in dunajskega nogometa na dnevnem redu. Tudi z drugimi dobrimi nogometnimi središči smo bili v stalnih zvezah Po letošnji dokaj pomembni uverturi sodeč se bližajo morda tudi v tem pogledu naše razmere zdravi konsolidaciji, pa utegne biti osnovana nada na boljše čase. Graški Sportklub se nahaja na drugem mestu v tabeli tik za znanim GAK-om. Sportklub je celo v tekmah s klubi iz dunajske profesionalne lige dosegel laskave rezultate (proti Vienni 1:1, proti Sport-klubu na Dunaju 1 : 2). Seveda je treba te uspehe vzeti cum grano salis, toda zadnja rezultata iz borb z GAK-om (1 : 3 in 3 : 2) kažeta, da je Sportklub prištevati med najboljše reprezentante avstrijskega amaterskega nogometa. Pred tremi tedni je nekoliko oslabljeno moštvo Primorja moralo odnesti iz Gradca rezultat 1 : 4. Danes igra z Gračani ljubljanska Svoboda. Takim skupnim aranžmanom je vsekakor dati prednost pred dosedanjo prakso, ko je eno samo moštvo nastopalo v obeh tekmah. Svoboda je v nedeljo doživela mal domač triumf, ko je ambiciozne šiškarje odpravila s 5 : 2. Po večletnih prizadevanjih se ji je posrečilo doseči vstop v prvi razred in s tem ji je nastala možnost uspešnejšega udejstvovanja v našem sportu. Vidi se, da je vodstvo kluba prijelo stvar z resnejše plati, a moštvu se pozna, da je absolviralo dober zimski trening. Ni še vse v moštvu, kakor bi bilo treba, in sigurno je, da se bodo po začetnih uspehih pokazali še nedostatki. Toda to je šola in — šolnina, s pogostejšimi nastopi proti kvalificiranim nasprotnikom se bo sčasoma pridobila tudi rutina. Moštvo Primorja igra v nedeljo svoj re-vanš. Upravičeno je pričakovanje, da bo r svoji nakani uspelo, tembolj ker se je v zadnjih njegovih nastopih pokazalo, da razpolaga z odličnimi močmi v ozadju, do-čim je bil napad v dosedanji zasedbi najšibkejša formacija moštva. Za nedeljo pa je predvidena pregrupacija trija, kar bo predvsem omogočeno z Ermanovim povrat-kom v svoj navajeni dres. Povsod dobro, doma najbolje. Moder pregovor, ki tudi v tem primeru ni neumesten. Moštvo ima za seboj resen zimski trening pod dobrim strokovnim vodstvom. V par letošnjih nastopih ni mogel zadovoljiti samo napad, odnosno notranji trio. Vodstvo sekcije je gotovo posvetilo temu problemu svojo pozornost in ga bo skušalo uspešno rešiti še pred začetkom prvenstvene sezone. Za to pa ima vzroka dovolj tudi ne-glede na prvenstvena tekmovanja, ker mora vendar poslati prihodnji teden v Bei>-grad primerno moštvo. Vodstvo sekcije je tudi v tihem delu preskrbelo svojemu moštvu dokaj čeden spomladanski program: po gostovanju v Gradcu in po tekmi z Gradjanskim, igra moštvo jutri doma proti Sportklubu, prihodnjo soboto in nedeljo v Beogradu z BSK-om in z Jugoslavijo, za velikonočne praznike je perfektna udeležba na proslavi 20ietnice provincialnega рт- vaka BLP-a Mačve v šabcu. Vmes »o prvenstvene tekme, za izpolnitev nadaljnih prostih terminov so pogajanja v teku. Vse v vsem: upajmo, da bo letos boljše kot je bilo v zadnjih sezonah. V predtekmi nastopita v nedeljo Ilirija m Hermes. Oba kluba sta se sporazumela, da izkoristita svoj prosti termin s tem, da odigrata predčasno svojo obligatno tekmo. LNP je dal k temu svoj blagos.ov, Primorje ni reklo ne, pa imamo spet skupen aranžma, ki utira pot boljšim perspektivam. Zaradi tega dogovora je bilo treba preložiti tekmo Trbovlje : Primorje rez., ki je bila prvotno nameravana kot pred-tekma, na predpoldne, seveda če bo Trbo-veljčanom to konveniralo. DANAŠNJE IN JUTRIŠNJE TEKME Danes: Grazer Sport-Club : Svoboda ob 16. uri. — Jutri: Trbovlje : Primorje rez. 10.30. Ilirija : Hermes ob 14.30. Grazer Sport-Club : Primorje ob 16. Vse tekme se odigrajo na igrišču Primorja, Dunajska cesta. Službene objave LNP (Iz seje poslovnega odbora 6. marca 1930.) Verificirajo se naslednji igralci: s pravem nastopa 5 in. 1930 za SK Olimp-Ceße Hans Boox, za SK Jadran Zevnik Joško, za SK T г bovin« Hude Est Vinko. S pravom nastopa 12. FI! 1930 za SK Olimp Celje Henčič Josip in Тте-ЫбпЯс Mirto. S pravom nastopa dne 26. VIII. 1930 za SK Svoboda . LteWjana Potekaj Ivan. za ŽSK Hermes Sedem Rudolf, za Athletik SK - Celje Sutoo-ležiiik Ludvik Nastopanje v pnjjateJjskai tekmah za ASK Priimonje se dovoli igrača Pfeif erim Mirku, članu SK Celje. PrefoTic igrača Ermat» Ado«a z« SK Přrfto s tem, da se navedeni igrač vrača v svod matični khiib ASK Primorje, se vzame na znanje. s tem, da se a. o. itzjavi, ce je ta sklep p. o. praviSen. SK Stovern se pozir/a. da v roku treh dni fcvi, бе postoje kalke zapreke protó verifikaciji igrača Šešeka Simona za drug kM> SK CeSje se polziva, da predloži lastnoročno izjavo igr. Mikuša, da bo igral tradS prvenstvene tekme za SK СеФе. Dopis SK CeSa v zadevi iigr. Gerd in a ic Gobca se vzame na znanje ter imata pravo nastopa. Odobre se naslednije priijateBske tekme: 8. IH. Grazer SportMtíb : SK Svoboda v L#cb~ Üatii. 9. ГЛ. Grazer SpcrtkM» j ASK Primorce v Líjablnarai. 9. III. SK 7ri>cv«5e ; ASK Primorie r«®. v LfuMjani IS. in 16. m. ASK Primorie : BSK v Beogretin. 19. MI. Vite eher SV : SK Svoboda v LiisWianiL U. O. se predajo v áiscšpfesSri postopek SK Stevřla fin SK Reka, ker nista dne 2- III. nastolte v pokalni te&rm, daBe SK Slovan, ker Bi poskrbel ta dan blagajniške sl'itöbe in k hibi Grafika, Relka, Ste vij a in Natakar, ker kteb pozivom niso predložili seznamov stranskih sodnikov Kazenskemu odbora pa s>e preda igr. SK Slovana Marchioti radi nesporen ega vedenja v teikmi proti SK JadTan. Obenem se mu izreče takojšnja zabraň a igre. Za dne 16. III. določena prvenstven« tekma jesenske s-еэояе S tov ал : Grafika se na prožni SK Slovana preloži na kasnejši termin. Enako se pretoži za dne 13. ГУ 1930 izžrebana prvenstvena tefcma ÍKrřte : Hermes na nedelijo dne 9, marca 1930 ob 14.15 na igrišče Primorja Obratno pa se bo prvenstvena tefcma Primorje : Jadram dne 13. IV. 1930 vrž i te kot predtekma a? igrišča Ilirije. Nedeljske tekme; ob 10. dopoldne па igrščs ffiriSe рока'па tekma Grafika : Jadran. Shi2!«s» joči odbornik LNP g. Betetto. btegarteiško siužtK ima SK Grafika, stranski sodirik g Beztei Pave in eden od Grafike Vsak кћЉ posíavi po tri -e-ďiteíje. Ob 14.15 na iigrišóu Prirnorja prvenstva na tekma Ilirija : Hermes. Službujoči odbora:: LNP g. Stanko, stranska sodnika g. Kačč, Mite:» m g. Košak. V Maribora se odigra v nedeljo tekma SK Maribc : SK Železničar za fond LNP. Tajnik П. Zfeonfe Pohod Karneval na Nemškem T Maiazn. Spodaj: Princ Karneval v slovesne« sproroda r KSlna. Sekcija ZNS (Službeno). Delegirajo se k tekmam 8. t. m. na igrišču Primorja: Grazer Sport-klisb : Svoboda g. Derž-ai, 9 t. m. ob 10 Pri-monje res. : T ribe» vije g. Czemy, ob 14-30 Hermes : Шпја g. Sc trne Мет, ob 16. Grazer Spori-кМэ : Primorje g. Pevoilek; na igrišča ISiréje o 10. Jadran : Grafika g. Cimperaian, ob 13.30 Ilirija rez. : Reka g. Dolinar. Odpoved smučarskih prireditev na Pohorja. Stoapinsdd smuškS tek -m Sa'ajiva sraošfca štafetm. tekma, katero je nameravaj prirediti ZSO-SPD Maribor-Ruše v nedelijo 9. t. m., se radi ao nigoduiih snežnih razmer odjpoved ujeta. Slalom tekma za srednješolski prehodni pokal, razpisati po SK Iliriji, se vrši v nedeljo, dne 9. t. m. v okolici Tržiča. Odhod iz Ljíibiíane (gs. kolodvor) v aedeíio ob 7.50 ztetraj. ŽSK Hermes. Celokupno članstvo se opozarja na občni zbor fchiiba v nedeljo ob 9. dopobdne v kwsfcem salorra pri šteipica s pozivom, da se istega zanesljivo poinoštevilno udeleži. I. moštv-.-igra r nedeljo ob 14. prvenstveno nog. tekmo v IMriAo. Pozivam naslednje igrače, da so točno ob 13-30 v garderobi Primorja: Burja, Sennec, Marinko, MLhelak, Gtevič, Košer. ina, Za'окат Kos, Pub a, Moko, Světic VuK in Rafko, КЬапйшк m Trobevšek. SK Ilirfcra (nogometna sekcija). I. moštvo Jutri prvemstveiKi tekmo z ZSK Hermes-эти та sicer ob 14.30 na prostoná Primorja; v garderobo na našem igrišču pride točno ob 13.4?. Rezerva igra ob 13.30 přijat, tekmo s SK Refco; v garderobo prfedite ob 13. 10. Sestanek 1. moštva danes, v soboto ob 1S.30 točno v PreSet-novi sobi restavracije »Novi svete. Ljubljanski plivačkj podsavez. (Slfžbemo.) Seia podsavezue'ga odbora se vrši v ponedeljek, dne 10. t. m. ob 20.30 v restavraciji Slon. Istočasno sestanek polnomočrih delegatov kliibov, ötenorv LPPa. ASK Primorje (nogometna sekdja). Nasled-ffifi igralci nad bodo jutri v nedeßo ob 10. na našem igrišču: Olblak, Jež, Šinkovec, Karto, Jug II, Pišek II, Sinku le, Вам И, Lipovšek, KJopčic, Terček, MTinar, Golob. SK Ilirija (hazenska in lahkoatietska sekcija.) Danes poipoidme strogo obvezen zdravniški pre-gied igralk in aitileelmj. Točno ob 15. naj bodo v^šobki poEkUniki na učiteljišču na Resijevi cesti: Hafner, Janežič, Papež I, II in III, Adder, Stadler; ob 16. Pratišek, Doberlet, Kezele, Jarč I in И, STebmič, Errath. Ob 16.30 cros-s-comrtry trening. Jniíri dopoldne ob 10.30 obvezen trerring za vse igralke in atletinje na igrišču. Vse one, ki morajo danes k zdravniškemu pre-gledia, naj oblečejo kopata« obl'eko, po možjiostó ttfÜOCV VREMENSKO POROČILO JZSS. Plaňka: Sneg stoipnuje od postaje Rateče proS ko3 od 20 do 80 cm, sineg je saninec, smiuika prav dobra do 12. are, popoldne moker sneg. vetrne jasno, ziirutraa pod nščto, četz dan do 10° C. Kranjska gora: —4, snega 10 om, vreme jasno, srniuka dobra, sneg srenj, veter zahodni. Sv. Križ nad Jesenicami: —2, vreme jasno, sneg v višini nad 1000 m pršič. srmuka dobra. Velika planina: vreme jasno, mirno, brez vetra, smuka ugodna, ißuitraj sneg zmrznjen, редюМ« o južen. Cerknica: snega ni več. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 da se mu pošlje po posti n asi oc o/ť йайо drugo informacijo ticoco se matih oglasov naj priioš&i v snamßah a ij« • sicer ne bo prejel odgovora / ^ ffi CENE MALIM OGLASOM: Ženitve ln dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Stanovanje e 8 sobami. kopalnico In I vsemi pritiklin ami odi am n» Vrhniki poleg kolodvora. Vil* Oroszy, Vrhnika 9004 I Stanovanje eno- ali dvosobno bllrti obrtne šole oddam eni ali dvema osebama. — Po- I nudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Južno-* 9139 čelo v p-av dobrem etanol, močnim glasom, ugodno proda fotograf Dornig Kočevju. 9310 Lovci» Lov.-kega psa in p?ico po ceni proda Slivšek. gostil ničar, Zdole pri Bre-řieah 9109 Gospodično tu dá za-it-tnico, e perfektním ZDanjcm slovenske m nernike stenografije te: sirojeipisga išče elektroteh niš.^o velepodjetje. Samo pičene ponudbe z naved-bo zahtevkov na oglasni cdde>lek »Jutra« pod šifre »PiearaiSk* dela«. 8913 Strojni ključavničar popolnoma vešč železostre-gars ,ih del in autogenske-ga varjenja. dobi namešče-nje t račjem podjetju Kratije Reflektira se ea-mo Da na.ibolj-še mo6i. — Ponudbe z navedbo zahtev, kov na ogl. oddelek Jutra p»d »Izvežban 55«. 8802 2 slikarska pomočnika in vajenca ep-ejme Franjo Bledu. Jemc na 8899 Vpokojence ?е'р-гш6агје. z znanjem nemškega in srbohrvatske-rejme takoj tvrdfca Vladimir Skrbeč na Vrhniki. 8776 Sezon, strojedelca samostojnega, za Diesel motor in majhne elektrarno sprejme kopališče v Sloveniji. Ponudbe d« 15. t. m. na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »K A.« 9010 Trg. pomočnika veščega prodajale» in dobrega iz'ožbenega a-anžer-ja. veščega slov in nemškega jezika sprejme modna in manufakturna trgovina. Ponudbe e eli-ko in plačilnimi zahteVki na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Tüchtig 500« 8SS0 Prirezovalca dobro Izurjenega v izdelavi go-njih delov, sprejme v trajno delo Alojaij Fabjan, " Omomelj. 9002 Zidar, polirja iščem za Maribor Ponudbe z opisom in zahtevami na ogla«. oddelek »Jutra« pod značko »Samostojen uolir« 9154 Za mizarje in lesne industrije vse potrebne načrte izdeluje J Primožič. Cesta na Rožnik št. 29. 8777 Stavbni tehniki! Za popoldanske ure iščem te,hni6iiega uradnika stavbne stroke — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stavbni«. 9155 Postrežnico S i e t o, iščem za kratek dnevni čas. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 9171 Oblastveno koncesljonirana šoferska šola 1. Gaberščik, bivši komi.-ат za šoferske izpite. Ljubljana, Bleiweis-ova c-esta 52. — 8955 Elektrotehnik s večletno prakso tehnično izobrazbo. zmožen sa mo-stojmega vo.lůtva. mon taže in popravil v stroko spadajoóih «trojer, i š б s i u ž b o pri elektrarni aiá kakem drugem večjem podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen*. 9062 Žagovodja za žago e polnim jarmom, ali več benečanskih jar mov, z večletno prakso vešč vse manipulacije in popravil, išče me-ta za takoj. Naslov v oglaenem oddelku »Jutra* 9219 Vajenca pridnega, zdraveca ia poštenega. t Badosfcno šolsko izobrazbo fip-ejme takoj špeceriiska t-rgo-rina F Dolenc. Kranj. ' 9096 Učenca za «ifleanetvo io pfesicar- -tvo, e «a-novanjem in hrano v hiši. drugo po diso-vora. «tpreime Jos. Gre-benišet, slikar v Krai^i št. 16. 9130 Vajenko za damsbo kro- "aštvo »a Sv. Petra cesti št. f». 9181 Krojaški pomočnik se sprejme takoj. — Franc Konja-, Zg. Pirniče 107 — Medvode 9175 oblaetr. Koneesljonlrana šoferska šola Camernik. Ljubljana Dunajska cesta štev. 36 ;Jugi:avto). Ге1. 2236 Pouk in praktične vožnje. 251 Angleščino poučuje učiteljica Cenj. ponuiibe na oglasni oddelek »Jutra pod šifro »Engliisch«. 9141 Žago v akord prevzame žagarski mojster z večletno izkušnjo, vešč vseh Гагя-skih del ln po pravil. Nastopi takoj Na slov pove oglaeni oddelek »Jut-a« 9226 Radio ätirlcevnl Hartley poceni prodam Pojasnila v bufetu »Vrhnika*. Celovška cesta fkoncem v-elesejma) 8909 Plačil, natakarja natakarico slaščičarja. kt> harico, blagajničarko. pi-kola m kavarniško kuba -ico sprejme za letno se zijo kavarna »Park« v Ma ribora. 9197 Mesar, pomočnika s kavcijo, zmožnega samo stojmo voditi mesar, obrt v prodaji in nakupu, sprej mem takoj. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 9202 Več krojaških pomočnikov treznih in sposobnih sprejme takoj Jofc-ko tnidar kr-ojač, Cap-i ja. Srbija 9226-a Trg. učenca ramo ,pošten ega, zanerij1!- vega. p-idnega in zdravega. zlasti dobrega raču-ia'ja. z vso potrebno šol-6- o izobrazbo, iz delovne, marljive in poštene družine. пгфш takoj Cen-j. ponudba e potrebnim natančnim opisom na naslov Fr. Parka-t, trgovina — Trbovlje. 9090 Vajenko mri j® e modni eaimn Mi-haliček, Stritarjeva ul št, 7/ITI. 9127 Več učenk «? Jivanje perila ln likanje «nr"jine tovarna perila G Vnv.ka. Wolf-yva ulica 12. 9130 Trgovski sotrudnik Inteligemten, perfekten v slovenščini in nemščini, ki bi tudi potoval, dobi službo. Pon-udlbe pod »Dober prodajalec« na oglaeni oddelek »Jutra«. 920Ö Frizerka d<»bra ond-u'erka. mlada, vešča vodnih valov in ma nikire. dobi etapno mesto. Plača po dogovoru. — Po nudbe 9 sliko na naslov: M Ganz, damski frizer — Ruma. Srem. 9216 Fiksum in provizijo nudimo potnikom izvežba nim v manufakturní etro-ki, za obisk privatnih strank — za Ljubljano in okolico. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8845 Starejšo postrežnico pošteno in pridno iščem za dopo-ldme. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9168 Motorno kolo Harley Davida L. športni model 1929 popolnoma nov (2000 fcm). e kompletno opremi m garancijo poceni prodam Naslov v oglas oddelka »Jutra«. 8915 Motor s prikolico malo rabljen, kupim proti tako jSn. jemu plačilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Motor«. 9118 Motorno kolo .cnaiake BSA, 350 cm*, v dobrem stanju poceni proda Skala. Brežice 9069 Stroj, ključavničar 30 let star oženjen Hrvat, sedaj zaposlen v Zagrebu v tovarni papirja, želi «luž bo v Kranju. Tržiču ali na Jesenicah. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 9016 Boljša šivilja mlada, išče primeroo službo — najraje pa k-o-t pomočnica pri šivilji. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra šivilja 18«. 9113 Šivilje 16 let stara, v ročnih delih spretna deklica t dežele. vajena vseh domačih del, t lastnim Singe- šivalnim strojem, išče mesto učenke z vso oskrbo v hiši. — Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna učenka«. 9084 Trgovski pomočnik mlad. vešč nemákega in slovenskega jezika, z dobrimi referencami, doslej samostojen voditelj podružnice. želi premeniti službo v mešano a1! manufaktu--no stroko. Nae'ov v oglas. od-deVfcu »Jutra«. 9114 Th. Rotman: Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa 7. Z ti a j se morava najprej peljati т Mehiko. da sprejme^» darilo,« je rekel profesor. »Ггпо, podvizaj se, sijajno misel imam!« Oba sta jo mahnila na trg in tam kupila staro kolo. Vesela sta se t njim rrnila do-mer in ga razdrla. Žagar t-ezein ln zmiožen popravil, išče mesta na veneeiianlki Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.' 9116 Posfrežnica zmožna vsakesa dela. išče zanoslenje med 11. in 13. uro ter od 16 ure dalje — za v=ak dan. Naslov pove ogla-smi od-delek »Jutra«. 9131 Žagar želi premeniti službo na stalno mesto k veneoijawki ali beneškemu jarmu. Tz-vnšuje tmdi v*a popravila -am. Tma.m dvaindvajsetletno prakso Nastopim lahko takoj oroti ako-^u ali dnevni r>!ači. Ponudbe na n"-la« oddelek »Jntra« mod šifro »Prva moč«. 9102 Plačilni natakar star "Г, let. k! govori гчрЬ). ~rbhrv.. ne-mSko :n italiianslko. ter niše na. rr' -- «tToí. *ír a m »st a v reetavraciji al; kavatui. — n-e tn^t na se7i:o. naira'c r>a v sfa'Tio ebiŤbo. — Po-nu-lbe T>o>d »P-ečeren*. V« ra,Sdineke Toplice. 9078 FkonOtn ve-z;ran v vreh panogah bpottWirs. žet? 7я tako' rrrimemo sta-л o sitnifbo. — Pontidbe na o^as. oddelek »Jtrtrac pod »Ekonom«, Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem č.sto belo gosje kg po 130 Din ta čist beli puh kg po 300 Din. L Brozo vič. Zagreb, Ilic» št. 82. — Kemična čistilnica perja 262 Močnatih vreč večjo množino proda A. Greben«. Ljubljana, Velika čolnarska ulica štev. 15 8858 Premog in drva prodaja Jezeräei. Vodmat. 200 Otroški voziček na vzimetih, dobro ohranjen napro-laj v Prešernovi aliai ЦДЛ. 9060 Dve palm! izroitoc leJut'-a« 8086 I Poja.snila <íaie Lavrenčli. Poljanska cesta št. 13;П 9045 Stanovanje 3 sob. kuhinje in pritiklin. z balkonom oddam e 1. aprilom. Naslov v og'as oddelku »Jutra«. Papagaj s «tojalom vred naprodaj 9162 j Naslov pove oglae. odde'ek »Jutra«. 9148 hrano Delavnico z vpeljanim vodovodom — | po možnosti z elektriko, blifini Evrope iščem. Ponudbe na oglasni oddelek | »Jutra« pod značko »Delavnica« 8873 Večji lokal za (*3adi«če (ca 100 m*), eveat. tudi deljen na dva dela. iščem v Ljubljani — | po možnosti r bližini tobačne tovarne Ponudbe na | podružnico »Jutra« r Ma-ribo-u pod ява&ко »Za 31 leta«. 9071 Lokal Tfovtoč ali defflkateso j oddám. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9158 I Vrnum Več vagonov sena zdTavega in sahoga proda I». Nouecbak, Bos. Dubica 9115 Sobo s za 650 Din mesečno takoj ali « 15 marcem oddam 2 gospodoma Poirve se v goetiini »Soča«, Sv. Petra cesta 6t. Џ. 8603 Lepo sobo z 1 ali 2 posteljama oddam blizu bolnice Naslov I v oglasnem oddelku Ju'ra 5797 Sobo e separatnim vbodom oddam v centru mesta. Na-«lov pove eglaeni odde'ek »J obra«. 9011 Solnčno sobo t v*o oekrbo. po »merui ceni oddam 2 gospodoma | ali dijakoma. K lavi' na raapolago, Ljubljana 7TI. Janševa ulica 15. 8940 Opremljeno sobo lepo ia solnfeo. z elektr. razsvetljavo ter parketi. т centru mesta oddam takoj ali s 15. marcem Na željo tudi z 2 posteljama. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 9123 Pes čuvaj (voföjakl se i« zatekel. Inž. Hočevar, Gerbičeva ul. (nad Kolezijo). 9Ш Mlade dobermane čistokrvne proda A. Jes"ll Lesce 9221 Pisalni stroj rabJjen. a v najboljšem te brezhibnem лааји poceni prodam. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 8916 DieslOy motor 50 HP, z električno cen tralo, prod am r zaradi preureditve obrata. Naprava je primerna sa privatno in javno električno cen tralo. Vpra&anja na ogla« oddelek »Jutra« т Ljubljani pod značko »Nenavadno ugodna prilika«. 3727 Kislo zelje ea. 500 kg proda Gallé. Zg. Šiška 1. 9150 Orehov les rezan, event torti ▼ hVo-dih kupujem sa takoj&njo ali pomejéo dPba^í. Ponudbe pod »Oreh« aa podružnico »Jutra« ▼ Mari bora 9196 Opremljeno sobo z elektT io posebnim vhodom takoj oddam v neposredni bližini baoFke palače. Nasilov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9079 Kot sostanovalca j ▼ šentjakobskem okraja wprejm»m mirnega in p-e-I prostega gospoda Naslov I r oglasnem oddelku Jutra 90S8 Sostanovalko gdi. iSčem. NasJov pove oglasni oddelek »Jutra« 9091 Opremljeno sobo Parno mlatilnico znamke »Boffhe! Schrantz« 13 k a lokomobilo pro I dam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Mlatiinica«. 5707 Šivalni strop Haid & Neu. na ugodne obroke »Centra«, Miklošičeva cesta 7/Ш, Ljubljana 67 Fin stroj za rezanje papirja radi selitve poceni naprodaj. Naslov pove oglaeni cddelefc »Jutra«. 8944 lepo, s dvema posteljama . oildam 2 solidnima gospo- Veliko delavnico S I dičaama aM gospodoma — Naslov v oglasnem odde"ku Poravnalni stroj {A l>n etiuaasc ]ti л e) uwkoii o rabljen, po oiÄ oeoi úroda Franc E-javee — i Pri zlati lopati« — Ljobijana. , Wolfova ulica 12 9152 pisarno električno razsnretijaro, n» prometnem kraju v ЬЫ tini Ljubljane oddam v najem. Zelo primerno za »Jutra«. 9157 Več pietil. strojev „ ... ,, . i dobro ohranjenih, вкогај opremljeno SODO novih, razne dolžine osmic, , i x. • - i i vhodom tz stopnjic in I ra-lj pomanjkanja prostora JO Na;1,ov v I elektriko oddam v Zgo-nji takoj zelo ugx>lno prodam. 1 " . , .. _ I ClCMiUiaV VUUMU T UJ, U UJÍ I "biV u^vu-u-v 1Ä ÜU 4*Ш, ojlMnem oodelk» »Jetra«. Sigki. Naslov pove oglasni Nadov T oglasnem oddelku I oddelek »Jutra«. 9160 I »Jutra«. 9234 Koncesijo avtotaksije I dam v najem. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod iifro »Koncesija«. 9015 Prazno sobo e Štedilnikom, ta eno osebo išče Marija Omerza. Nutmfca ulica 3. Gostilno nekaj posestva vzamem v najem. Zraven je lahko tndi mesarija, trgovina ali vodna žaga. Osebne pravice imam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jut-a« pod šifro Prometna fara«. 9103 Gostilno ali lokal sa okrepčevalnico (Bufet) na prometnem kraju vzamem v rťajeni. — Ponndbe prosim na oglasa* oddelek Jutra« pod znaiSko »Pro metna točka«. 9104 S°lnčno sobo I g souporabo kopalnice oddam blizu орете. Naslov v I oglasnem oddePku »Jutra«. 9184 ! Sobo oddam takoj ali e 15. mar- j eem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 91801 Sobo s hrano za takoj iščem blizu er. Jožefa ali Poljanske ceste. Ponudbe na с trias oddelek »Jutra« pod »LitogTaf« 9177 Pletilni stroj Dribied 8/100, prro-rreten, . e stojalom, vzorčnim in 91'° j tastelringel aparatom za 6 barv, prodam radi nabave motornih, kompletno za Din 8000. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«, 9225 Uniforme vseh v ret izdelale po meri iz kamgarna od 1000 Din naprej, za financo is lod-na cd 700 Din naprej, v zalogi ima vse uniformske potrebščine Simoa Klima-nek. Ljubljana, Selenbur-gova 6. 6121 Gostilno najraje na deželi vzamem protí kavciji v najem ali na račun. — Pismene petra dbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Takoj 60«. 9122 I Dvokolico (ciao) dobro oh-anjeno kupim Sprejmem pa 2 vajenca za soboslikarsiko obrt. Na slov pove oglasni odde'e'V Jutra«. S99." Starejše dekle pošteno, vajeno vse• :>» .... .•!-••.. .;.•>• frí.-. v*- r :, •' • • ■ •:•>"-••. • \'!'. ■:■ ■ .> Щ ЩЩтФ -v;- • --Л . «.• ••• jM жЁт мЫт ■щш Ш * штж -i- -.v.' : y-'-A'i^X " toifA. -«áraSSHirf кшМШmm " • 1 щ * Щ - * ■ Rezilo, ki Vas bo zadovoljilo! m X > •■ Cr»; -je« i Qá ^vx-^á -••; V iSföfe^i ; iti - ,.-.• Шп ' -з i-- " • - щ m 'v ' . V. \ j ■ s'''-"- с.-.-'-.. . , л .. . . ';» ■ - * *: 4 '/.v-i v: щтттштт .- v' V- X ROTBAPr-LUXUOSA ^"Л rotbart-sonderklasse iíílŠfS? i, ; MOND-EXTRA GOLD 1 ; ? t ' • — ROTBART (LILA) -г Л МО N D - E X T R A ( GR U N) Ш 1ШШ4 ш$шщ1Шш жтШ&ъ- - - л ' t 'j!. SU ßOTH-BOCHNER O. D4 Špedjalna tovarna aparatov za britje ta rezi), BERL1N-TEMPELHOP D N. fastopntk ra Jcgosiavijo: MORIC A. K A L D E R O N. Beograd. Knez Mlhajtov Venac 23 a TJ sednici Knjlževnog Odbora Matice Srpske, od 23. februara 1930. utvrdjen je i nadopujnen rani ji zaključek o stečajima za dela koja če se nagraditi iz zadužbine Jovana i Terezije Ostojič, ä to: 1.) za monografija o Jovanu Jovanoviču Zmaju, sa nagradom to 20.000 Dmara, 2.) za jedan istorijski ili socijalni roman, sa nagradom do 10.000 Dinara, 3.) za zbirku književnih ili književno-istorijskih eseja o jugoslovenskim piscima, sa nagradom do 10.000 Dinara, 4.) za delo o formiranju jugoslovenskog društva na kuiturnoj í ekonomskoj snovi, sa nagradom do 10.000 Dinara. Rok je stečajima: za monografiju pod 1.) do 31. decembra 1930. godine, za ostalo do 1. septembra 1930. godine. Pretsednik Matice Srpske: 4552 R. VRHOVAC s. r. ШШШ» 1 ■ ■ Zahvala Vsem, ki зо ob smrti našega iskreno ljubljenega soproga oziroma očeta, brata in svaka, gospoda rana nadučitelja v pokoju izkazali sočutje in vdanost, najiskrenejša zahvala. Posebno pa se zahvaljujemo preč. duhovščini iz stolne in magdalenske župnije, pevskemu zboru za ganljive žalostinke, gospodu govorniku za tolažilne besede pri odprtem grobu, vsem darovalcem krasnega cvetja ter vsem onim mnogoštevilnim, kateri so blagopokoj-nika spremljali na njegovi zadnji poti. Maribor, dne 7. marca 1930. Žalujoči ostali. .f •' • 1' i,- ;. Г- ^Чг-v .j - ■ i .r.-.Vvt?" ^Г.У - Är"^ " - ' " [»♦♦««♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦«♦«♦♦♦♦♦♦♦«♦♦»»♦»»»»»♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦m i 4562 * t Poslovila se Je od nas za vedno v neizmerni žalosti naša nad vse ljubljena hčerka, sestra, nečakinja, teta in svakinja, gospodična Ц Ц ♦j ♦i Ů i i ♦ ♦ 1 ♦ \t t : \t ♦ ♦ Neizprosna smrt jo je rešila dolgega, težkega trpljenja, ki ga je prenašala z angelsko potrpežljivostjo. — Premila je previdena s sv. zakramenti. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 9. t. m., na pokopališče v Litiji ob 5. uri popoldne. V Litiji, dne 7. marca 1930. Žalujoče rodbine: Berlič, Gruden, Verbajs HAVLÍČEK FRAN konces. elektrotehn. podjetje v Ljubljani Sv. Petra cesta šter. 5 — na d"7Wiš£u h-ct&la »Soča« Telefon Si. 5421 livrťíuje strokom« т to stroko spadajoče inštalacije t mesto in na deželi. Proračune breapla&no. Popravil* — hitr» postrežba. 4525 Pokrajinske razglednice po Vaši iliki al. negativu, v priatni fotografiji izgo-tovi do 20.000 a d e v n o tvornica kart Brata Smue. Ljubljana. Wolfova ul. 12 Zahtevajte oonudbe in cenik! 2-12 laiel )e Hovost! Novojtl Železne služinska Brozovičc patent postelja z\oí iiiva, s tapeciranlm ma-aracom. zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne službe In za potujoča oseba stane Din. 450.— RaspošMjam po poštnem povzetla Lesena patent oostefla cložhiva, s Upecirantm madratotn, ге!е praktična sune Din. 280.— AT KU LeiatTt« хв »onianje — (tte. gcstuhl)>oajaovije vrsti «ta* ре Dia. 150.— L. snozoTze. Zagreb, Uica M. krepi in zdrav? ŽELODEC OVRO SEBEM' Ljubljana VII. L del: Zgodovinska in primerjalna študija o postanku, razvoju in zaprekah tiska, o vsebini in pomenu tiskovnega prava in tiskovne svobode. Spisal DR. VLADIMIR KNAFLIC. V kratkem izide П. del. Skupaj trije deli. Ta spis je ne samo novinarjem pravnikom publicistom marveč Prav posebno vzgojiteljem, duhovnim in posvetnim šolam, občinam in županom, zdravnikom in tehnikom, funkcijonarjem gremijev, uradom, zavodom in korporacijam sploh vsakomur, kdor kaj pomeni v javnem življenju ali izpolnjuje kakšno javno nalogo. Je ena najpomembnejših naših publikacij! Naroča se po dopisnici pri Uěiteijski tiskarn! t Ljubljani V knjigarnah se za enkrat ne dobi, marveč še le po končani ekspediciji sub-skribentom. rovipjb&e^a potnißa za posečanje krojačev in čevljarjev v Sloveniji sprejmemo takoj. Lahko je tudi čevljar ali krojač, ki hoče potovati. Osebni razgovor v soboto, dne 8. t. m., popoldne od 1.—3. ure in na večer od 7.—9. ure v hotelu »Slon«, soba 76a. 4Ž56 IZKORISTITE! Prednosti nakupa v predsezriii. Oglejte dospele pomladne novosti! Kamgarni, Seviotl, sukna za obleke, kostume, plašče, površnike FRANJO NOVAK Spec. trgovina sokna — Ljubljana, Kongresni trg št. 15. Ta mogočni šestcilindrsM vos se je priljubil v vseh krogih Vsi, ki so ga vozili, so polni hvale ixt občudovanja zanj T judje, ki se razumejo na avtomobile, piiznavajo, da ima ta novi šestcilindr^ki voz vse tiste odlike, ki jih danes pričakujemo od avtomobila. Bilo je treba štirih let neprestanega dela in neizmernih produkcijskih sredstev, da je prišel na trg tako mogočen in tako luksusen voz po tako dosegljivi ceni. Chevrolet Six zbuja isti vtis luksusa kakor avtomobil, ki stane večkratno njegovo ceno — da njegovih dimenzij sploh ne omenimo. Chevrolet Six ima vse vrline dragih voz in vse njihovo udobstvo. Njegovim sposobnostim se vsi, ki so ga vozili, ne morejo dovolj nadiviti. Njegov tek Je rahel 1 enakomeren pri vseh hitrostih: mogočni šestcilindrski motor dovoljuje najizdatnejši pospešek. S Chevroletom Six ne samo naglo in udobno prevoziš še tako dolge proge, nego ti voz odlično služi tudi za vožnje po -nestu. ker je ravnanje z njim silno priprosto in prijetno. Zato. pa tudi zarad: svoje velike elegance se je tako prikupil moderni ženi, ki se vozi z njim nakupovat v mesto in po drugih vsakodnevnih poslih. K tem vrlinam dodajte še to. da zahteva vzdrževanje Chevroleta neznatno skrb. Robustnost Chevroleta. ki ie ustvarila njegov vseobči sloves, ostane nezmanjšana tudi po dolgi rabi. CHEVROLET SIX CHEVROLET - PONTIAC — OLDSMOBILE — OAKLAND — VAUXHALL — BUTCK-MARQUE7TE - LA SALLE - CADILLAC - CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBILI — G. M. C. TOVORNI AVTOMOBILI — FISHERJEVE KAROSERIJE PROIZVODI GENERAL MOTORS eONGO vodoizolacijski amerikanski produkti Kdor na novo zida ali zvišuje poslopja, naj zahteva z ravno streho, ker pridobi na prostoru. Streha s Conco produktov je cenejša od drugih materijalov in najtrpežnejša proti vlagi, četudi je podlaga strehe z lesom krita. SAMOPRODAJA: MARMOLJA MIRKO - MARIBOR - CANKARJEVA 26. Stavbeni podjetniki, zahtevajte prospekte! 65 П1 Urejuje Davorin RavJjen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adodi Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsá v Ljubljani