250, štev. V Ljubljani, četrtek 11. decembra 1010. 11. leto. Velja v Ljubljani po pošti': **lo leto . . K 84*- Po! tete. . . „ 42-- “trt let* . . „ 21-- *» Mesec . . „ T- inozemstvo: **b leta naprej K 95*- J«ta „ 50-- *etrt let* „ „ 23*- tenejsc „ „ 8-- »f**, p/«<% »no ?ck naire dr-Š»ve.. Foliiičt., ker ee Francija beji priklopitve Avatrije k Nemčiji, Italija teočue Jugoslavije, vee emenline dr-*«le skupaj pa bofjševiške ntvaunoMi, o k*teii upsjo, da bi se zratrozma njšala, ako bi ne boljjeviiki razpoloženim poktajinam pridružile agrarne konservativne države. Umevno ie, da ni-mo niti Jugo-»lovani, niti Cthi in Poljski navcu-5eni za idejo kosfedeiaclje, ker bi se 8 tem odrekli svoji popolni suvereni-teti. Čepr av bi bila kri f deracija ss-too gospodarska zveza enakovrednih držav, j*e b e. dve m no, dn bi si Du ntj in Budimpešta že vsted svoje Centralne lege, vskd trge vekih z^ez iz prejšnjih" Časov, zlasti pa vsled Ugodnega železniškega položaja prej-abslej prisvojila vodstvo ln grspod-Stvo. Mi bomo iskali in sklcpad trgovske in politične zveze po svojem prostem prt ra !■ u in tako, da ne bemo dali nlkcn ur pravice In možnosti vtikati se v naše notranje ržt-n ere. Morda se povrnemo kedal celo sami k ideji podonavske konfederacije, toda sedaj so ti načrti še prcu-ranjeni in zato škodljivi. Regent o položaju. Ldu. Pariz, 9 decembra. „Pdlt Journal*' priobčuje intervju z Aleksandrom Govoreč o metivih, vsled katerih n smo podpisali mirovne pogodbe, se je itgcrjt Izrazil teko-le: Lahkota, 8 katero je vrhovni svet po čisto krgtkJ diskusiji priznal csnovancsf niših zahtev, }e dokaz njihove upravičenosti. Sedaj je treba vedeti, kdaj in kako bomo prišli do predujma za reparacije, ki nam jih dolgujejo in ki so r.uir.o potrebne za obnovo zemlje iz gospodarskih, političnih in tudi vo jaških ozirov. O notranji situaciji v kraljestvu jc rekel regent: „G Poincate ml je včeraj rekel, da imata od vseh držav, ki so se vejevaie, Francija in Srbija v sedanjem Irenotku notranjo situacijo, ki v celot; najbolj zadovoljuje. Na Francoskem so volitve edinost Giede odnošajev z Ijalijo je rekel regent; „Z Italijo želimo ( hraniti dobre odnošaje ter bomo v tem oziiu vse storil!. V tem irenotku položaj ni jasen, verjetno pa je, da bo motala Italijanska vlada po zadnjih volitvah zavzeti jasnejšo pozicijo. Nadejamo se, da bo ta bolj pomirljiva kakor doslej.** n Windischer Hund“ — Hoch die Internationale! Mariborski socijalni demokratje so fkiiczli z ? 30 p. ra. strank!nshcd v Gdizovi dvorani. Ker je bil shod ja^en, se ga je udeležilo tudi več pristašev nsiedno sccijalistične stranke. Ko so na shodu jugoslovanske socijaJne demokracije govorniki začeli razpravljati v nemščini, so narodni socialisti z medklici proti temu protestirati. Ta protest pa je mednarodne zborovalce tako razburil, da so j navalili na nar soc jahate in jih po j polurnem burnem prerekanju in prerivanju potisnili iz dvorane. A o tem ne bi razpia sijali, ko bi se pri tej priliki ne zgod lo rc-ksj drugega sko še be l} uktepile. V moji državi je | ra! neverjetnega. Med izbranim« psov- boljševišk* nevarnost odstranjeni*. Agrarno vprsfanje bo rešeno. Prejšnje fevdalni si&tem je odpravljen, treba je samo še regulirati račune z veleposestniki. Vsak kmetovalec ima svoj Jtoa ztmlje MMmauno sicer zelo riz-lične stranke, ah vse stoje na narodnem stal šču. Hrvati in Slovenci so eno s Srbi“. — Nzjboliše zveze imamo z R muniio in z Grško Kar se Fče Madžarske, priča kuj c m o d t f n iitvno uredttev nzših mej. Prisiljeni smo, umakniti se s teritorija Stranje in Btčšte. Ako vrhovni svet ostane pri svoj e n sklepu, bomo zahtevali, da se mm odstopi eksploatacija premogovnikov v pečuškem okrsjn ln da dobimo odškodnino za rudnike, ki sta mm j;h razdejali Avstrija in Bolgari!*. Na la način bomo mogli vzd»žaii železniški promet. Ko teh pokrajin ne dobimo, želimo, da ondotno prebivalstvo re pride ped niacižsrski jsrem, prtblvulstvo se bo ra e izselilo. — karot s ksterirui so nemčurski sodjugi obupali slovenske drla; ct se je pojavila tudi ona iz vojnega časa, o kateri smo minlilf, da je vendar za vselej pokopana. wW;ndlacher Hundl« fn ko je enkrai psdfa je našla tak odmev, da je kmalu dominirala pred vsemi druglaji piovkami, To ug je zgodilo v Mariboru, našem Mariboru, ra dan pred proslavo obletn’ce našega ujedinjenja, zgodilo pred očmi vladn'h organov. Paralelo k temu je nudil ponedeljke.' r hod v ljubljanskem mestnem derru. Ko so Kccijahii demokratje za-Čuli našo h mno „Lepo našo domo-vino* so začeli kričati, žvižgati, ro o-tajl, (?a b himno zadušili. In wcd psovkami in kzivalnlmi kjici se je Žulo ponovno in razločno tudi „H ch die Internalionstie**. Nerrški klici na slo-vtrukem zborovanju v protest proti narodni in državni h mni. In tudi to pred očmi državnih org:inov. Vodstvo srcIjalnodemobraHčne stranke ni obsodilo teh zločinskih protlnaroenlh izgredov n’ti v Mariboru niti v Ljubljani Ne vemo, ali je tako brez moči, da si proti razdirajočim elementom v svojih vrstah nf upa nastopiti, ali pa tega noče siorltl, ker so nvi taki pojavi dobrodošli. Nf vsak način bo morala o tem vpra> šanju razmišljati tud! demokratski s tranka, ki se je zvezala na življenje in smrt z voditelji socijalhe demokrt c!je. Ako so ti tako brez vpiha, da ne morejo zatreti ^rotidtžavmh stremljenj med svojimi pristaši, je z.veza z njimi brezpomembna. Ako pa si razlagajo svoje gealo „Hoch die Inter-nationale** na ta načfn, da je treba te in podobne pojave dopustiti, je vsak njihov vpliv na državno upravo v današnj h še tako nevarnih razmetal; nedopusten in naravnost zločin natf državo. Izgredi v Italiji. Ldu. Trst, 9. decembra.'O Izgredih, ki so se vršili od 3. t. m. dalje, skoraj po vseh italijanskih mestih,, in tekom katerih je bilo veliko demonstrantov ubitih in Še več ranjenih, ni bilo doslej še nobenega uradnega poročila. h pisanja listov je bilo razvidno, da so se najhujši izgredi vršili v Rimu in Milanu, a predvsem v Mantovi, kjer je množica napadla ln zažgala zapore, izpustila jet fke in neto ple-uiJa po ttgovlmh, iardejala železniško postajo, razorožila prsadko in gospodarila v mestu dva dni; morelo je priti na pomoč vojaštvo iz Verone, ki je zasedlo iresto. Po več krajih je prišlo do hudth spopadov med demonstranti In karabinjerji, Streljalo se je z cbtth strani, tako da je več mrtvih in mnogo ranjenih. še*”aj Je bije izgredov konec* „A£enzlaSkfanl“ pošilja namreč davei naslednje poročilo: iz'vesli, ki priha< jajo Iz iseh delov kraljestva, je raz« vidno, da je zopet povsed vzpostavljeno normalno življenje. Delo se je zopet povsod začelo. Vladimir levsi ik. Nadaljevanje. injeva re 'ph. >Zares,€ Be je skremžil grof. »Neznanske skrbi; zoprne brige. Ali zato vas vendar ne pozabim. Tudi jaz sem mislil vedno na vas, že snoči in danes v:e jutro.« »Ah, dragi grofi Vi imate za vsakogar ljubeznivo besedo.« »Res, mislil sem; a ne vero, če boste veseli, ko vam razodenem, kaj.« Toda Smučiklas jc bil vendar vesel, že naprej I ;0n, ki bi bil odrl kmetiča za petnajst kron na meh, je gledal na svoje interesne stike z visokim gostom povsem drugače. Dajal je, ne da bi tehtal; vračila teh vsot so bila zapisana v njegovih računih z zelo meglenimi številkami. Protestiral je in malodane zatiskal grofu usta, kadaikoli je začel radi lepšega razpredati načrte, ki bi bili v kaki zvezi s poravnanjem njegovih obveznosti. Samo tega ne! To so umazane, vsakdanje reči, in vesel je, da nič ne sliši o njih; še govora ni, hvala Bogu, da bi prišel radi denarja v zadrego! Žlahtni gost, ki je nadel prve-krati ponižan obraz, kakor treba v takih slučajih, je bil naposled odložil ceremonije in stopil danes pred svojo žrtev s tako prostodušnim obličjem, kakor bi šlo res za najmanjšo malenkost. »Redek človek ste, doktor,« je vzkliknil, ko je Smučiklas odmolil svoja zatrdila. »Kak drug bi tiščal vrata pred znancem, ako bi slutil, da potrebuje dokazov prijateljstva; vi pa —« »JjCaj hočemo 1 Tudi jaz moram imeti včasih majhno zadoščenje, ki ne r.pada v politiko in ne v finance, marveč v kraljestvo čisto človeških, zasebnih čuvstev in simpatij.« »V tc'm kraljestvu je Smučiklas .velik — tnagari če podcenjujem vaše javne zasluge!« »Komu naj ustreženi, ako ne vam, ki ste... v resnici... rekel bi — nu, kaj 1 Saj vern, da ste tudi vi meni naklonjeni.« »In še kako vas čislam, vas in vse vaše! To niso marnje, Smučiklas; dokažem vam. Jaz v svojem položaju bom že našel priliko — kaj pravim, našel sem jo! Kmalu boste videli, kaj ste... vi meni.. .« ", Glas mu je vztrepetal od nenavadno pristnega čuvstva. Toda Smučiklas je diskretno preslišal ta hipni izliv; le rahla senčica zadovoljstva ie plavala na njegovih debelih ustnicah, ko je medtem prižigal trabuko. »Ne veste,« je nadaljeval gost, kako se prepiram z razmerami, ki mi branijo misliti na svoje -tukajšnje znance ... v vsakem pogledu... Ali vsak je navezan na lastne prozaične posle, mari ns? In, vidite, ta kraj je daleč od sveta, poštne zvezd niso najboljše, ostale še manj — z eno besedo, vsi opravki zastajajo človeku, zapletajo se in zamotavajo, zakaj, če jim sam ne stojiš za hrbtom, ravnaje oskrbniki in poverjeniki po lastni glavi.« »To pa, to,« je kimal domačin, žuleč cigaro if.' vrteč palce na trebuhom. »Oskrbniki in poverjeniki — vrag naj jih vzame!« »Večkrat sem že mislil, da bi jim moral sam, osebno pogledati na prste. Kam pa pridem tako?< »Seve, seve,« je prisluhnil Smučikla3. »Kampa pridete? Ali imate hude preglavice ž njimi?« »Pa kakšne! Ravno snoči sem prejel obvestilo, da — ali!« je mahnil nesrečnež z roko. »Tako ref ne gre dalje. Vzamem si zaupnega človeka, izvežbff-nega v pravnih in gospodarskih stvareh . .. moft izmed tukajšnjih, ki jih poznam in jim zaupam.,, ter mu izročim vodstvo vseh svojih dolgočasnih zt-dev. Podam mu pregled o njih stanju, on pa se popelje kamor treba in napravi red.« »Tako, tako; vidite, to je sijajna misel!« Smučiklas se je mahoma zagledal v duhu kot upravitelja nekakšnih maharadževskih bogastev, od katerih bi spravljal tajno, zato pa tem obilnejšo desetino. »Milijoni so res milijoni,« je rekel grof, kakor bi mu vzel misel iz glave, »ali pri takem gospodarstvu ima ves svet korist od njih, le jaz je nimam. Enkrat jih mora odnesti vrag; a jaz se ne morem brigati zanje —• meni so te stvari tako zoprne odurne!« . (Dalje prih.) in Pred razidom vrhovnega sveta. Ldu.,Pariz, 9. dec. (Dku.) Današnja seja vrhovnega »veta je bila zadnja, kateri je Še prisostvoval načelnik ameriške delegacije iRclk. Ame-flška delegacija zapusti danes Pariz. Uetnence.au je v / imenu zav$sitikov Izrekel obžalovanje, da odpotujejo Polk in njegovi aetrudniki. Od jutri dalje se bo poslanik Zedinjenih držav v Parizu Wal!ž&ce, udeleževal sej vrhovnega sveta, toda »smo da zasleduje debate fn da poroča svoji vladi. Vrhutega je NVztiace pooblaščen, da v Imenu Zedinjenih dstav podpiše mednarodne akte glede Romunije ter mirovno pogodbo z Ogrjfco. Ministrski _ predsednik Oemersceau bo še jutri vodil sejo vrhovnega sveta in nato s Ftifponi Berthelotom odpotoval v London' k angleSko francoskim posvetovanjem, Ta posvetovanja imajo baje zelo važen orgsnlzatoričen značaj. Najbrž se bodo udeležili teh posvetovanj tudi zastopniki drugih velesil. Italijanski minister za zunanje posla Scaloia je, kakor znano, že včeraj dospel v London, da se z lordom Curzonom posvetuje o raznih vprašanjih, zlasti o takih, ki ae tičejo Izvedbe mirovne pogodbe. Sporazum z Romuni. Ldu. Pariz, 9. dec. (DunKU) Vrhovni svet je danes vzel na znanje brzojavki, ki ju je poslal ogrski ministrski predsednik. Ta dve brzojavki, odgovarjata na povabilo vrhovnega sveta, ki je pozval budimpeštanako vlado, naj kar najhitreje odoošlje mirovno delegacijo v Neufity. Og skl ministrski predsednik bo je pritožil zaradi romunske zasedbe in je izjavil, da »e zadržujeta še vedno d/a strokovnjaka, ki sta za mirovna pogajanj* zelo važna, in sicer eden po Romunih, drugi, Slovak, pa po Cehih. Govori se, da vrhovni svet na te brzojavke ne bo odgovoril. Vsled poročil generala Cosmde smatra vrhovni svet konflikt z Romunijo za končan. Menijo, da bodo romunski pooblaščenci v kratkem doprinesli potrebne podpise. Vrhornf svet Je odobril v komisiji določene izpremembc v dogovoru glede varstva manjšin v Romuniji. Tudi ta dogovor bodo Romuni eedaj podpisali. Sntenta ne pripusti zdru-litve Predarlske s Švico. Ldu. Dunaj, 10. dec. „Der neue Trg" poroča: Ktkor se govori v en* -tentuih krogih, se lahko smatra za gotovo, da vrhovni svet v Parizu ne bo privolil, da se Predarlska združi s Švico. Vrhovni svet uvideva, da bi po-menjal odpad Predarlske od avstrijske republike začetek popolnega razpada | J Jan Albreht: Janko Glaser, Pohorske .poti. Ljubljani 1919. Natisnila In založita Zvezna tiskarna. Cena broš. K 6, vez. K 7.) .Sam' vase ia v svojo zemljo zamišljen je stopil pred nas poet, no/ pesnik s svojo prvo zbirko. Kdor je pričakoval razposajenega fantovskega nastopa, se je vštet; Ttdor pa ljubi tišino, tisto tihoto, ki odene tudi riaj-butnejae v mir, bo pozdravil knjigo z veseljem in jo bo bral več kot enkrat. ?*2S! ?»,d,njan? *e erelo je zrelo mallnje; 'fžu1 In čakal na tvoje stopinje; 4ihn VftJSi® *e 80lnce lePe Jeseni — tiho zoreli so tnojl dnevi zeleni, (Motto, str. 5.) Večkrat se čuj® zahte/a in trditev, da je umetnina gete tedaj prava, kadar more človek, ki naj jo^živa, pozabiti na vsa sredstva, a katerimi se Izraž«, in doživljati ob njej edino umetnost, lepeti). In v ^Pohorsitih pofceh* je mnogo takih pesnitev. Tihe, intimne ubjinosfne slike »o pravi biseri in brez dvosra leži v njih najjačja umel-nifcs sita autoijeva. < te države. Po avtentičnih poročilih, ki jih je navedeni list sprejel, so vse tukajšnje enlentne misije poročale svojim vladam o predarlskem vprašanju in stoje na| strožje na stališču, da se mora Predarlski združitev s Švico zabraiilti. 6000 živih pokopanih. Neki Interniranec nam poroča h Italije; Na Sardiniji je okrog 6000 »političnih zločince/«, ljudi, ki stradajo In umirajo zato, ker ljubijo svoj narodi, jezik in domovino. Gsadni *o, goli sto, bosi so, bolni so, brez zdravniške pomoči umirajo v takem stanju, da je »Avanti« zbog teh razmer že obtoževal vlado in vojaško oblast. In vse to ae dogaja pred očmi kulturne Evrope, v dobi demokracije in humanosti. Primeri, ki zadoščajo, ds sl o Italiji stvorimo sliko kulture fn člove-čanatva, so sledeči: istrske učiteljice Rnžfč. Pnrič in Kaštelan so bile v beneški trdnjavi San Marca zaprle z najnižjimi vlačugami. Starega učitelja Tončiča iz Voloske so Italijani Internirali. Učiteljev sin, častnik [ugaslov. IcgljCi ki se je vrnil s Krima, je prosil italijansko vojaško oblast, naj njega internirajo mesto očeta. To so storili. AH čez 14 dni so odpeljali očeta na Sardinijo, sina pa so zaprli v veronsko trdnjavo. Poljedelski nadzornik S. Ožattič leži v provinci Sassari bolan, brez zdravniSke pomoči. Vsi ti In ne številni drugi trpe strašne muke, ker se nočejo vdati zahtevam italijanskega ImperijalhtnaJ Poleg internirancev je na Sardiniji mnogo drugih Jugoslovanov, ki so obsojeni radi *veie’z Jaje« na 5, 8, 10, 15 letno ali celo na dosmrtno ječo. V nekem msslu na Sardiniji je zaprtih 12 sloven3k h duhovnikov, ki so podvrženi najrazličnejšim trpinčenjem. Toda vzlic mukam ostajajo duhovniki jekleni narodnjaki in se upirajo nakanam Italijanov. Interniranci »o raztreseni po naj-zakotnejših brlogih Sardinije, ’ Vsak večer se morajo javljati, na izprehodu se ne smejo oddaljiti več nego za 200 korakov od svojega bivališča. Kdor ve, da gonijo Italijani v internacija predvsem inteligente, sl lahko predstavlja, kakšerreje njihov položaj v deželi šovinističnega in Imperjjaii-stičnega barbarstva. Židovsko-kapitalistična lumparija. Ponovno smo že žigosal! v našem listu brezvestno, narodu in državi škodljivo početje raznih židovskih bank fn drugih kapitalističnih zavodov zlasti po Hrvatskera. Ia brezmejne doblčko-željnosti, deloma pa tudi direktno v namenu onemogočiti konsolidacijo fn okrepitev tem elementom neljube dr- žave, se ti zavodi ne ozirajo v svojem poslovanju ne na poštenost ne na moralo, samo da napolnijo svoje blagajne in žep« svoj h ravnateljev, upravnih svetnikov itd. Da se pri tem ne strašijo niti navadnega zločina, nam kaže primer, ki se je dogodil pri Ze-raaij3ki banki v Osijeku. Nastavljene! hrvatsklh bančnih in denarnih zavodov »jo več mesecev Strajkalf. Precenjevali pa aa pri tem svojo moč in s štrajkom popolnoma pogareil; uiatl so se morali na milost in nemilost. N,ti tega niso dosegli, da bi se banke zavezale, da ae ne bodo maščevale nsd njimi, čepra/ se končajo po navadi tudi ponesrečena stavke s splošnim, pardonom. In bank« so svojo hipno premoč res brezobzirno porabile in postavil? na cesto par sto uradnikov in uslužbencev z njihovimi rodbinami vred- Tudi osiješka „Zemaljska banka" je odpustila celo vrsto uradnikov, ki so se bili zamerili vsemogočnim članom ravnateljstva. Odpuščeni urad-nlki pa so se hoteli maščevati tudi s Svoje strani, ©vadili so varnostni oblasti, da so morali v banki na povelje svojih ravnatelje? ž'go3ati z ukradeno šlampiijo nekega sodnega urada velike množine avstrijskega denarja, ki ga je banka vtihotapila iz Avstrije in Madžarske in ga potem »pravila v promet kot pravilno žigosan jugoslovanski denar. Takoj uvedena preiskava je ovadbo v polnem obsegu potrdila In policija je aretirala bančnega ravnatelja Sorgerja, mogočnega banko-Krata s sijajnimi zvezam! na vse strani, podravnatelji Vodičko In več uradnikov, Za koliko no tl zločinci oškodoval! drža vo, se ni dalo natančno do • gnati; gotovo p? je, da presega vsota ponarejenega denarja 10 milijonov kron, nekateri listi so poročali Celo o 50 milijonih. Zdaj pa se js zgodilo nekaj, kar je raogočtj pač samo v koruptnih razmerah, ki vladaje pri na?. Ravnatelj Sorger, ki Je kat ponarejevalec naroden zločinec, je bil — Izpuščen Iz zapora. Res se preiskava nadaljuje in pride Sorger pred sodišče, a ko je enkrat na svobodi* bo že znal pn« akrbeli, da ne pride vnovič v zapor. S svojimi zvezami ia svojim denarjem bo poskušal najprej celo zadevo za* tušati; če pi ne bo šlo in mu bo pretila slaba, jo bo že še o pravem času popihal preko meje. Ta neopravičljiva .velikodušnost' država h oblasti je tem bolj škodljiva, ker d&jc potuho in pogum Se mnogim drugim zločincem Bergerjeve vrste, ki se jih ne manjka po državi, saj smo videli, da »o se našli celo v Sloveniji ljudje, ki so .hoteli na goljufivi način obogateti na Skoda, svojih sodržavljanov. Zločina v Kropi in Osijeku »ta jedaako kaznjiva, in škodljiva; sodnija mora nastopiti z v3o ostrostjo, ki jo dopušča zakon, di prepreči nove enake poskuse. Daj mi roko, da tiho jo vzamen v svoji dve; da vso jo skrijem, ker vsa je moja In ker tega vedeti mamica tvoja Se zdaj ne sme .. . (V mraku, str. 22.) Slično se vrste na straneh 27, 29, 39, 45 In še na mnogih. »Balada o dveh“ (str. 35) je tako lepa v svoji dosledni preprostosti, da je ne more prezreti niti najpovršnejši bralec. S tem sem že tudi omenil najbolj značilno potezo vse zbhke: preprostost. V prvem delu je še enkrat pesnik sam sebi nezvest, da zapoje nekam bobneče: nebo stoji: - kot da večnost je tam obstala molče — (V gozdu, str. 12.) pozneje pa nikjer več. Nič drznih skokov, nič tistega balasta, ki ga mestoma ljubi moderna, ko hoče, v hlastanju z* senzacijo odeli vsako mušico v slonovo kožo, — tem več pa je_ pristnosti, iskrenosti, ki objame misli in srce. Zato j3 v kn|[gi t„ a na zemljiščih je ostalo nepobrafi* prav toliko repe, tiko, da smo v ter*1 času izgubili najmanj 3000 vagono* sladkorja:. Nova setev repe 1. 1919 ni biti prav irejena, t. j. cene pesi so s« fiksirale prepozno. Zato je bila sete' zelo pičla. Poleg tega so bile vreme«*-8ke ckolnosti za uspevanje tepe sie-poveljne. Vsled tega bomo imeli' kampanji 1919—20 v nafi državi «*s razpolago največ 15.000 vagonov rep« iz katere bomo v-najboljšem slučaj' ^proizvedli največ 1300 vagonov 'kor ja, t- j. tisto količino, ki jo je pr& vojno lahko pr ciz vela samo si* dkorna tovarna v Osijeku. Toda gotovo ul niti, di dobimo teh 1300 vagonov sladkorja, zakaj sladkorne tovarne nimajo na razpolago za Izdelovanje sladkorja potrebnega premoga, kpnenca in koksa, če kljub temu »pade vse dobro, bomo v kamoanji lyi9—20 imeli na razp Jago 1300 vagonov sladkorja. Zdaj pa da go vpra tanje: k«ko dolgo bomo mogli črpati ■z te zalo je? Računavši letno na glavo 10 kg sladkorja, potrebujemo me-ittno 1000 vagonov sladkorja če to potrebo reduciramo na 700 vagonov jhesečno, bi imeli zagotovljeno sladkorno aprovizacijo komaj za dva me-taca, za 10 mesecev pa bi morali Popeljati sladkor Iz tujine. Potreba hvtženega sladkorja bi znzšala v naj-taroronejSem slučaju 7000 vagonov. Le bi piačaii kg sladkorja v inozem-•tvu le po 30 K kg, bi morali izdati *anj dve milijardi in sto milijonov kron. Takega gospodarstva si ne more dovoliti niti država, ki je v finančnem in gospodarskem oziru jaka, kaj žele mil V slučaju najsrečnejše ureditve valute bo imela država SH S letno sie-Ječe Izdatke; tri če trt milijarde dinarjev za sladkor, pol milijarde din.za obleke in su-kna, pol milijarde za železo >n stroje. Niša naloga, predvsem naloga naše vlade in naših močnih gospodarskih organizacij mora biti, a* te izdatke po možnosti skrčijo, Posebno pa, da čimprej poskrbe, da bomo pridelali ves'sladkor doma. Z najostrejtimi reditvi treba preprečiti, da bi se še kedaj ponovil podoben škandal, kakor je gori omenjen. Jugoslavija. Odhod škofa Karlina. Ldu. Trst, 9. decembra. Dne 1. decembra je škof dr. A Karlin, zapustit Trst in se odpeljal v Ljubljano. Par ur pred od-hedom se rau je poklonilo odposlanstvo političnega društva »Edinost«, da mu v imenu tržaških Slovencev sporoči prisrčen pozdrav Z Bogom 1 Vodja odposlanstva dr. Wifan, se je vladiki zahvalil na njegovem modrem in pravičnem poslovanju ter mu zaželel vse dobro za bodočnost. Mcns. dr. Kariin se je vidno ganjen zahvalil odposlanstvu na tem izrazu simpatij, naglaSajoč, da je hotel vsikdar le dobro vsem. Reorgtnlzacija beograjske policije. Lou. Beograd, 9 dec. »Politika« javlja: V nekaj dneh se bo objavila naredba glede preureditve beograjske policije po vzorcu uredb po vseh večjih mestih v inozemstvu. Po te) naredbi bo organizacija policije urejena na čisto drugi osnovi, kakor dosedaj. Za pol'cijske organe in za Žandarraerijo se bodo otvorile posebne Sole in kurzi. Istotako se bo uredil materijelni položaj vsega osobfa. Minlstski svet. Ldu Beograd, 9. decembra. Danes predpoldne je bila sej« ministrskega sveta, ki je trajala od 11. do 13. ute in na kateri so raz-pravliali o tekočih posl h Mejna kontrola tudi za lastnike. Ldu. Beograd, 9. decembra. Minister vojne in mornarice je odredil, da se morajo vsi častniki in vse vojaške osebe brezpogojno podvreči navedbam carinskih oblasti z ozirom na pregled oseb, ki pi e stopajo mejo, bodisi da potujejo v inozemstvo, bodisi da se vračajo v našo državo. Izdajalec Vešovlč. Garnizijsko sodišče je prejelo tožbo ministra za notranje stvari proti generalu VtSoviču, ki je obtožen veleizdaje In pripravljanja upora v Črni gori. Obenem je obtožen tudi njegov sin, ki je bil svoj-Čas Častnik v Rusiji. Pri Vešovfču so naill dokumente, ki nepobftno dokazujejo njegove zveze z Italijo In z bivšim 'črnogorskim kraljem Nlkito. Vsi ti dokumenti so priloženi tožbi V Splitu je začel izhajati nov dnevnik, glasilo dalmatinskih demokratov »Život«. Dnevnik Izhaja na 4 straneh in stane na leto 240 K, posamezna številka pa 1 K. Pomočnik ministra za prehrano. Ldu. Beograd, 9. decembra. Ministrski svet je sklenil, da se postavi za pomočnika ministru prehrane profesor Nedeljko Divac. Razna poročila. Nemške zahteve na Južnem Tirolskem. Ldu. Bolcan, 9 dec. Tirolski Nemci so izročili ital jznski vladi spomenico v kateri zahtevajo, naj vlada prizna potrebo, da se dovoli Gornji Adiži deželna avtonomija, zajamčena po avsirijiki deželni ustavi. Glede sedaj veljavnih zakonov, zahtevajo Nemci naj ostanejo v veljavi vsaj 20 let in naj se med tem Časom ne izpremeue brez privoljenja deželnega zbora. Nadalje zahtevajo oprostitev vojaške službe, poverjen je javne varnostne službe deželi itd. Francozi zapuščajo Madžarsko. Ldu. Budimpešta, 9. dec. Francozi so danes zapustili Szegedin. Pošto, brzojavni in telefonski urad so prevzeli madžarski uradniki. Za kontrolo madžarske uprave ostane majhen francoski oddelek v mestu. Alzacija- Lorena v francoski zbornici. Ldu. Nauen. 9. dec Pri otvoritvi nove francoske zbornice je poslanec Francois prebral Izjavo poslancev iz Alzacije-Lorene. Predsednik zbornice in Clemenceau sta pozdravila Alzačane-Lotaringijce. Albert Thomas je prebral kratko izjavo socijal-nih demokratov; od tam so se dvignili n n gi protesti, ne da bi se dalo iz poročil r&zvideti, proti čemu so bili ti protesti naperjeni. V izjavi se je reklo med drug m. da bo socl|ali stična stranka Alzacije-L ;rene odločno in brezpogojno pristopila v francosko skupnost. Novi orijent-ekspres. Prometno ministrstvo Nemške Avstrije Je izdelalo načtt za nov orijent-ekspres, ki bi šel čez Beograd—Budimpešto— Bratislavo—Brno in Prago v Pariz. Istočasno naj bi se vzpostavil redni blagovni in osebni promet s Čeho-slovaško, Madžarsko ih Jugoslavijo. (Nemška Avstrija hoče vsekakor dokazati, da sta Dunaj in Budimpešta za promet z zapadom neobhodno potrebna! Gej članek »Podonavska konfederacija 1) Koliko velja angleška armada. Ldu. London, 10. decembra. (DurtKU.) Proračun za angleško vojsko za leto 1920 znaša 400 milijonov fjntov. Dne 1 marca 19.0 bo še 400 Oi. 0 mož pod orožjem. (4C0 milijonov funtov znaša po današnjem kurzu skoro 40 milijard kron, ki jih bo izdala Anglija za svojo armadeI U e 1) Grško-turški boji. Ldu. Rim, 9. decembra. (DunKU-Brezžično.) Iz Soluna poročajo, da so G ki pri ta sedbi meje v odseku M g tezije v Mali Aziji, ki jo je določna mirovna konferenca, imeli ljute boje s turškimi oddelki. Največji francoski parnik se potopil Ldu. London, 10 decembra. Največii francoski parnik ..France1*, ki je dne 2. decembra odplul v Baltimore, se od trga dne pogreša. Obstoji bojazen, da se je vsled silnih viharjev početkom decembra potopil. Vladna kriza na Češkem. Praga, 9, dec. Predsednik Ma-saryk se je obrnil do ministrskega predsednika Tušarja s svojeročnim pisanjem v katerem ga prosi, naj pretovori ministra Kufača, Fankeja, Heidlerja in Veselega, ki so podali ostavko, da ostanejo na svoj h mestih in naj odpravi kor fi kt med obema delavskima strankama z mirnim sporazumom. Ministrski svet je sklenil v smislu želje predsednika Masaryka storiti korake, da se doseže mit na rešitev kot fl kta med obema delavskima strankama in njih strokovnimi organizacijami. Beležke. čudni zavezniki. ,.Slovenec" v svojem članku o devizni centrali in kolkovanju odločno zahteva, da mora storiti vlada vse, da dvigne vrednost krone, in ogorčeno zavrača pri bodoči zamenjavi kron za državne dinarje vsako diugo razmerje med krono in dinarjem kakor 1:1. V tem se popolnoma strinjamo ž njim in z rami vred gotovo tudi vse slovenske, hrvatske in del srbskih strank. Na j večji nasprotniki tega načrta in na j več ji zaničevalci vrednosti krone so pa srbski radikalci, ki so storiti vse, da bi na korist žepov svojih voditeljev krono popolnoma uničili in stoje še danes na stališču, da je treba krono zamenjati po kolikor mogoče nizkem kurzu. Najboljše razmerje, na katero bi bili voljni pristati, je 1:5 In Ninčičeva zločinska politika na finančnem polju je še vsem znana, saj smo jo občutili vsi na lastnih žepih. Nalagal je parlament in svoje kolege v vladi, da je večji del naših bankovcev žedotiskan in da bo mogoče krone vsak čas zamenjati, samo da je s tem preprečil koikovanje ali kako drugo zavarovanje kron in tako povzročil, da je kronska vrednost dan za daem padala. Koliko večja bi bila danes vrednost našega denarja, če bi koikovanje izvedli 2e pred mesci ali pa če bi imeli že celo svoj denar. Obuje je Niačič namenoma preprečil v svojo in svojjh radikalnih sostraakarjev korist In vendar so ravno tl radikalci s Ninč čem vred najožji zavezniki naših klerikalcev. Strankarska strast je res brezmejna. »Hrvatsk* vzdržuje polovico Jugoslavije l* Tako krtči zagrebško separatistično glasilo »Hrvat* ki poskuša dokszati, da plačuje Hrvatska na izvozni in uvozni carini ter na direktnih in indirektnih davkih okrog dve milijardi v državne blagajne, dočim znašajo vse državne potrebščine po računu »Hrvata* okrog štiri milijarde. Ne glede na to, da temelje ti računi na popolnoma napačni podlagi in z daleka ue odgovarjajo resnici, je treba s takimi in podobnimi argumenti enkrat za vaeiej pomesti. Nič več ne smemo računat«: Slovenci plačujemo toliko, Hrvati toliko, Bosna toliko itd. Saj naša država ni trgovska ali delniška družba, da bi računal vsak član kaj plača in kaj dobi. Vse državne potrebščine je treba po enotnem, pravičnem ključu razdeliti med državljane. Kdor ima več, naj tudi več piača, pa na) bo Srb, Hrvat, Slovenec. V toliko morajo demokracijo in socijalno pravičnost priznavati in vpoštevati že tudi hrvatski separatistični kapitalisti. Če sl je Hrvataka med vojno nabrala neizmerna premoženja, mnogo večja kakor so si j h mogle druge naše pokrajine, ni samo pravično ampak je naravnost moralna zahteva, da sedaj k skupnim državnim izdatkom tudi več prispeva. Saj bi s cer z jednako pravico nastopil tudi kapitalist, češ: Ta-le moj delavec, invalid, ki ima državno podporo, dobiva mnogo več od države kakor jaz; naj tore« tudi več plača. — Skrajni čas je, da Hrvatje obračunajo z zlobno neumnimi demagogi »Hrvatove* vrste. lieodrešena domovina. Otvoritev tržaških slovenskih šol. Tr3t, 9 dec. Oblasti so končno dovolile otvoritev sto »m ikih ljudskih šol. Vpisovanje v C. M šolo pri Sv. Jakobu se je zaključilo v nedeljo, ledni pouk se prične v Četrtek, II. t. m. Za vzdrževanje privatnih slovenskih ljudskih šol v Trsiu se je sestavil konzorcij, v katerem so dr. Abram, dr. Slavk, dr. W.ihn, učitelj Andrej Cok, prof Mirk in zdravnik dr. Pertot. Novi tržaški guverner dr. A. Mosconi je bil doslej izredni komisar za tržaško občino. Početje Italijanov,* zasedenih krajih. V P« stojni so Italijani aretirali trgovca M. Pikla, katerega so vklendi In odpeljali v Trst. Aretiran je bil radi tega, ker je služil v jugoslovanski armadi. Civilni komisar v Postojni Izdaja potne liste za naše kraje le svojim osebnim znancem In proteži-rancem. Ce je to znak nekorumpirane uprave, ne vemo. Povratek vojnih ujetnikov. Trst, 8. deč. ,.Edinost" objavlja: Kdor ima kakega svojca še v vojnem ujetništvu v Italiji, Rusiji, Franclji itd., naj napravi takoj prošnjo na generalni civilni komisarijat v Trstu (oddelek za vojne ujetnike, soba št. 4), v kateri naj navede naslednje podatke: ime, priimek, rojstni dan* rojstni kraj in kraj pristojnosti vojnega ujetnika, ime očetovo in materino. Te podatke rabi komisarijat, ker se mora prej informirati v domačem kraju vojnega ujetnika; razume se, čim natančnejši so podatki, tem lažje se povpraša in tem več upanja je, da se dotlčnlk prej vrne domov. R*zen tega se mora seveda v prošnji označiti tudi natančni sedanji naslov vojnega ujetnika. T«sti, ki ne morejo narediti sami omenjene prošnje, naj pošljejo gom|e podatke na naslov: Politčno društvo ..Etinost" v Trstu, ulica 30. oktobra 13 (pisarna dr. Wii-fana). Danes Je obletnica Cankarjeve smrti. Y Nponiiu na vellkcg« bojev, nika In Jugoslovana vprizori dramsko gledališke ob pol 8 url zvečer slo enako tragedijo „Hlisa-meznih državah poskočile tako-ir: v S edski za 336%. v Italiji za 181 %, v Norveški za 271 %, v SvicI za 250%, v Angliji za 217% v Dansk« za 212%, v H landip za 203%. v Zed. državbh za 181% a pri nas za tisoče %. d Narodni sveti morajo po« ložltt račune. Včerajšnji Uradi! list* prinaša naredbo dež. vlade, ki določa: Vsi Narodni sveti (pododbori, pokra jinski odbori Nar. sveta, Narodna veča pokrajinskega značaja) v območju deželne vlade za Slovenijo, razpuščeni v smislu sklepa n^mstrskega sveta v Beogradu z dne 22. decembra 1918 so dolini položiti račune do dne 1. januarja 1920 predtedništvu deželne vlade ter prositi za absolutorij. Račune pregleda posebna komisija, sestavljena Iz načelnika in namestnika, ki ju imenuje deželna vlada, Iz odposlanca gospodarske komisije za stvarno de mobilizacijo, iz odposlanca oddelka za narodno brambo in iz odposlanca poverjenika za javna dela. d Ditiskan h drž dinarjev se v Beogradu nahaja za dve in pol milijardi. d Konec knjigovezniške stavke. Kakor znano, so skupno s Oskarji stopili v stavko tudi zaposlenci v knjigoveznicah, vendar pa so se pogajanja vršila za obe kategoriji ločeno. Pod vodstvom g. dr. Wmdlscherja, ki je posredoval tudi v tem spoiu, je prišlo 8. t. m. med obema strankama do sporazuma, ki določa minimalne plače za razne vrste delavcev. Plače so razmerno nizke, deloma celo nižje, kakor so bile pred stavko. d Jugoslovanski olimpijski odbor se osr-uje v nedeljo, 14 trn. v Zagrebu. Ustanotne skupščine se u-deleže zastopniki vlade, Športnih institucij, Sokolskega eaveza, delegacije kraljevine Srb je v mednarodnem o-limpijskem odboru itd. Zastopnike slovenskega športa ima določiti sestanek športnih društev in institucij, ki ga sklicuje S K. .Ilirija* za petek 12. t. m. ob 20 uri v restavraciji,,Novi svet". d IV. porotno zasedanje pri dež. sodišču v Ljubljani se prične dne ) 5. decembra. Porotnemu sodišču bodo predsedovali: predsednik dež. sodišča dr. O. Paoei ter svetniki, ozir. nad-' svetniki Regally, Vedernjak, Ptferlin tn Nagode. Uradni komunike o kolekovanju. Ljubljanski dopisni urad poroča Iz uradnega v'ra: Iz vseh strani dežele prihajajo poročila, da se je ljudstvo točno driplo predpisov glede biljegovanfa. Izvzeroši slučaj v Kropi, kjer je komisija zlorabila svojo oblast in je biijegovala avstr, bankovce, za kar se nahaja v sodni preiskavi, ter nekaj slučajev p oizkušenega tihotapstva, ni bilo Incidentov. Trgovcem, ki so v prvih dneh odklanjali sprejem nebiljegovanih bankovcev, je politična oblast diktirala jako občutne kazni. Ljudstvo na splošno razumeva blljegovanje in pričakuje od njega, da preneha devalvacija jugoslovanske krone. Razni nezadovoljni elementi prirejajo po. deželi shode in sklepajo resolucije proti 20#/Onlro priznanicam, hoteč v ljudstvu zasejati nezaupanje, da bo država kdaj honorirala priznanje. Izkuša se ljudstvo spraviti v strah ** to, da bi po nižji ceni prlznanice prodalo. Istočasno pa se nakupujejo priinanlce, za katere se v mestih plačuje celo precej nad pariteto. Ljudstvo se odločno svari pred hujskači, ki kvarijo kredit države, zlasti pa se pozivlje, naj priznanic ne predaja, temveč jih dobro hrani, kajti za definitivno izmenjanje stare krone so vse priprave že v polnem teku in tedaj uu 8ey.ela Priw*nm.) 1 Škandal. »Slovenski Narod« poroča pod tem naslovom, da je Kreditni zavod ia trgovino ia obit kolekoval jugoslovanski denar z nemškimi in italijanskimi žigi. Kon-statiramo, kar je itak že samo umevno, da to ni bil Jugoslovanski kreditni zavod na Marijinem trgu št. 8, temveč podružnica nemSkega avstrijskega kreditnega zavoda, ki se nahaja v Prešernovi ulici. 1 Štrajk v Ljudski posojilnici. Uredništvo Ljudske posojiin ce |e stopilo dne 6 t. m. v stavko, ker uprava Ljudske posojilnice opetovanim pro šnjam uradništva po zvišanju službenih prejemkov ni ugodila. — Na poziv-stanovske organizacije je uradnlštvo dne 9. L m. zopet začelo uradovati, ker je hrcdltev te zadeve prevzela uradniška organizacija sporazumno z uradom za socijalno skrbstvo. 1 Povtrjeništt o za kmetjstvo se je preselilo v novi trakt Marjanišča na Poljanski cesti (postaja električne cestne železnice: Ambrožev trg). Rav-notam uraduje odtlej tudi višja komisija za agrarske operacije, krajni komisar za agrarske open cije in deželni veterinarski urad. 1 Ukradli so včeraj na koncertu Glasbene Matice v Unionu štiri'zimske suknje. Tatov dosedaj še niso Izsledili, 1 Razsvetljava Starega trga je škandalozna. Tam je v večernih urah mogoče človeka ubiti, ne da bi kdo opazil zločin. Magistrat naj nemudoma ukrene vse potrebno, da se to ne zgodi! 1 Cercle fran$*Is. Pouk v francoščini se je pričel. — Učne ure za I tečaj so v pondeljkih in četrtkih od 6. do pol 8. ure; za II. tečaj v torkih in petkih od 6. do 7. ure; za III. tečaj v por deljkih in četrtkih od 6 do 7. zvečer in aleer v poslopju I. gimnazije, pritličje, članarina znaša na mesec 8 kros. Z esu Mrfa telefonska tn brsofavat ' poročila Jugoslaviji* D’ Annunzto še ne bo dal miru. B a k a r, 10. decembra. Kakor vse kaže, se D’Annunzio pripravlja n* nove napade proti Jugoslaviji. Danes je Imel daljše posvetovanje s poveljnikom Italijanski vlzdnih čet, gen. Castellom. Domenila sta se baje, da zasede Ca-stello Sušak, D' Annunzio pa se umakne — preko demarkacijske črte v Jugoslavijo. Zavesti namerava ozemlje do Piase in Kraljeviče. » Bakar, 10 decembra. Včeraj sta priplula na Reko dva laška parnika, prvi naložen z živili, drugi z — mu nicl|o za D’ Annunzijevo armado. — D* Annunzio je odposlal v Italijo večje število svojih najspretnejSli » ficlrjev, da delajo tara propagando za njega in mu nabirajo prostovoljce. Sušak, 10.decembra. Znin! laški vodja Bassich je po D’Annunzijevem naročilu odpotoval v Avstrijo. Sodi se, da bo poskušal stopiti tam v stike s hrvatskiini separatisti, ki se zbirajo v Gradcu in na Dunaju. Nikitine nakane. Beograd, 10. dre. »Politika« oriobčuje f tognflčni posnetek pisma ki ga je pisal ekskralj Nikita svoj m zaupnikom v Parizu. Is pisma izhaja, | da je kralj Nikita pripravil vre potrebno, da se polasti Cme gore, tudi če bi mirovna konferenca potrdila njeno spojitev z Jugoslavijo. Nikita daje dalje jasno razumeti, da sl je v ta namen 'e zagotovil Izdatno podporo — Italije. Kovan drebiž. Beograd, 10. decembra. Vlada je sklenila s tvorn'co Berodoif pogodbo o kovanju dtobiža po 50. 20 «n 10 par v nominalni vrednosti od 25 milijonov kron. Na Hrvstftkem koikoveno pold ugo mil jardo kron. Zagreb, 10 dec. Po cenitvi fhančnih strokovnjakov so kolekovaii v področju zagrebške podružnice avstroogrcke banke dosedaj za poldrugo milijardo kronskih bankovcev. Ako stranke ne prinesejo še v zadnjih dneh izredno velikih množin denarja, no vsoto krožečih bankovcev vsaj na H vatskem mnogo precenjevali. Valutna reforma. — Krona se zamenja v razmerju 1: 2. Beograd. 10 dec. Včeraj seje začela pod predsedstvom ministra za za fliance Veljkoviča In s sodelovanjem finančnih strokovnjakov enketa za definitivno rešitev valutnega vprašanja. V ospredju razprav stoji vprašanje v kakem razmerju naj se zamenja krona za dinar, člani enkete so po večini maenja, da bi bilo najbolje zamenjati dve kroni za en dinar, nekateri pa predlagajo calo tri krone. Sklepali o tem vprašanju še niso. Izvoz živeža se prepove. Beograd, 10. decembra. Ministrski svet se je bavll na svoji vče-rajšni seji s prehranjevalnimi težko-čami, ki so se pojavile v posamezn h pokrajinah države. Ministrski svet je sklenil prepovedati začasno izvoz živeža, zlasti moke in žita, dokler se ne reši n;j*ujša kriza. Izvažati bo smela le še »Centralna Uprava«*. Novi brzovlakl Zagreb—Beograd. Zagreb, 10. decembra. V najkrajšem času se uvedeta na progi Zagreb -Beograd dva nova nočna brzovlaka s spalnimi vozovi. Odhajala bosta istočasno iz Zagreba in Beograda tn sicer okrog 9 zvečer, v Zagreb oziroma Beograd pa prihajala okrog 8. zjutraj. Madžarske laži. Bečkerek, 10 dec. Budlrrpe-tinski listi v zadnjem času sistematično širijo vesti, da se bo vršilo v Bački in Banatu ljudsko glasovanje in da bodo morale naše čete obe pokrajini izprazniti. Nadalje poročajo, da je prebivalstvo v Bečkereku, Veliki Kikindi In še po nekaterih drugih krajih izobesilo madžarske zastave. Vsa ta poročila kakor tudi ono o plebiscitu so na vsem lepem izmišljena. Romun! se morajo umaknili. Subotica, 10. dec. Romunska vlada je dobila od vrhovnega sveta osbo zapoved, da se mota o romunske čete, ki se še nahajajo tostran Trne nec ud ma umakniti na levi breg reke. Borza v Subotici. Subotica, 10. dec. V Subofci se v kratkem osnuje borza za blago in efekte. Spremembi v bosanski vladi. Sarajevo, 10. dec. Predsednik deželne vlade Sola je odpotoval sinoči v Ber g^ad. Njegova pot je v zvezi s predstoječimi spremembami v bosanski vladi, ki se bo rekonstruirala po zagrebškem vzorcu. Občinske volitve v Sarajevo. Sarajevo, 10. dec. Mestni magistrat je že začel s pripravami za občinske volitve v Sarajevu, ki se bodo vršile v prvi polovici meseca januarja. Vesti Ljubljanskega dopisnega urad*. Regent ob obletnici ujedinjenja. Ldu. Beograd, 10 dec. Iz Pariza je „ odgovoril regent Aleksander na brzojavni pozdrav ministrskega predsednika Lj. Davidov'ča v intfj* kraljevske vlade povodom obletnic' našega narodnega, ujedinjenja z B,‘ stopnlmi besedami: Vam in drug'1* se iskreno zahvaljujem za P0Z2n>sti za ta Almanah. Sprejemali se bodo prispevki o življenju v ujeHiških taboriščih kler so se dobro volje! rekrutirali; o bojih na front?.h, v dobroveljskih formacijah, ali pa v ostalih z;>vez tiških »rmadžh, dalje o potovanjih (iz Dobrudze na m&ced onsko f oatO in Mamim Itd), Ker bo z urejevanjem vsega tega gradiva precej dela, odoor pi želi izdati Almanah čira preje, se prosilo vsi, ki hočejo poslati svoje prispevke, da storijo to čim preje in sicer na naslov društvenega tajništva v Ljubljani, Kolod/orska u!!ca štev. 3. Gospodarstvo. g T/rdkc, ki se zanimajo za nakup spinskih deželnih pri jelko*, dobe v plsarrd trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani naslov neke firme, ki so zanima za uvoz tah predmetov v našo državo. g Veliki trgovski semenj v Barceloni. Oiasom poročila ministrstva trgovine se je osnoval v Barceloni komite za organiziranje velikih trgovskih semnjev v Barceloni. Prvi tak semenj bo v Barceloni v času od 15. do 30. maja 1920. g Mariborska eskompfna bjin-ka je razvila v zid ijsm času živahno delovanje. V najkrajšem času bode zvišala Svoj akcijski kapital za nekoliko milijonov, ker se Je promet že sedaj toliko pomnožit, d* se čuti nujna potreba zvišanja in tb tem bdlj, ker se je upravni svet odločil da ustanovi v osvobojenih krajih svoje podružnice. Ker je Mariboraka esko-mptna banka naš domači zavod istega vsem toplo priporočamo. Drobiž. Preamjerta avstrijska Irmina. Dunajski šaljivci so prenaredili avstrijsko himno takole: »G rit erhslte, Gott baachilUe unstrn R^nner, urisern Seltz, .aber 'auch, man kinn nlcht vvlussn, Kaiaer Karl in der Schweiz.« V slovenske verze s« sicer ne da prenesti, dobesedno se glasi: »Bogohranš B:g obvari našega Reanerja, našega Seitza, pa todi, saj se ne ve, cesarja Karla v Švici.« - Tragična svatba. V francoski občini Garmignejr se je dogodil nenavaden zločin. 42 letni kmet Monssard bi se rnorai poročiti g 17 letnim dekletom Achafntre. Ko je prišla ura, določena za poreko, so pa svatje zastonj pričakovali ženiaa. Medlem so Mon3-svrdovi prijatelji vorlzorlii v njegovem domovanju ples. Največ je plesala bodoča žena in to s dvojim prijateljem iz mladih let M-rguetom. Ksr podela nenadoma d/a strela skoti okno in Achaiatreova fn Mp-guri sa zgrudila mrtva na tla. Storilec jejbil Monasard, ki ju je ustrelil ;z ljubosumja. Izdajatelj ih odgovorni urednik i J£»cb®Jk, , Trsska „ Zvezna tiskarna* v LjiAlj'?:.;. MALI OGLASI. Proda so: Okrogel les ln bnkova drva ima na prodaj Josip Sernec vSoštah50. p.Pesnica. Trgovci — Pozor? Zajamčeno čisto bučno olje razpošilja po najnižji ceni vsako množino tvrdka Martin Sumer Konjice. 1575 Proda se več vagonov čebule. Kje poizve se v upravništvu Jugoslavije v Ptuju. 1573 Večja množina štedilnikov je naprodaj. Jeranova ul. 11. 1639 Spalne in jedilne sobe, kuhinjske oprave, postelje, spodnje in vrhne modroCe, umivalnike, vsakovrstne o-mare, mize In stole iz trdega in mehkega lesa, priporočata brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Kolizej. Vabimo na ogled I 1564 Proda so dobro seno, vezano, v vsaki množini, tudi celi vagoni po znižani ceni. Gostilna Vodnik Sp. Šiška i nspebe imaj‘o oglasi v HOgUUlJaC dnevniku BJugoslavija" 1 Ako iščete slu- kaj naprodaj ozi- žbe. ali na že IHKllv. roma hočete kaj Ibe, ali pa če kupiti ali zameni ti tedaj inserirajte v Jugoslaviji' Dopisovanja In ženitne ponudbe: Ženitna ponudba. 29 leten privatni uradnik z nekaj . tisoč kronami premoženja se žeti seznaniti v svrho ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok do 30 let z nekaj premoženjem. Le resne ponudbe z priloženo sliko, ki se takoj vrne pod „A. B. C. G,“ poštio ležefie Ptuj. Tajnost zajamčena. 1574 Sprejmemo več vestnih in pridnih štev. 89. 1512 .Kupi S©: Kupi se stružni stroj za ; železo. Ponudbe na Anon-I 6no ekspedicijo At. Matelič, j Ljubljana, Kongresni trg 8. | 1570 , Sodo voske dobro o-hranjene kupi od 100 — 130 I. velike. Ivan Savnik Kranj. 1577 Kupim planino, dobro ohranjen. Ponudbe prosim na naslov Robert Vodičko, Zagreb, Iliča br. 6. 1561 Uprava ..Jugoslavije11, Marijin trg štev. 8. Ljubljana. Ker sem od gospoda Ivan Lapajne in Vink« Vetrih, žel. uslužbenca, dne 11./6. žaljivega govoril javno prekličem in obžaljujem. Ivan Javornik. Kupim vsake velikosti fotografske plošče (nerabljene) kakor tudi papir ter druge fotografske potrebščine. Ponudbe pod nas!. Kunc Frurrc, fotograf, LJub-Ijkfca, wblfova vdica. Zidarji! Službe: Brivski pomočnik, boljši delavec se sprejme pri Franu Novaku, btivcu v Mariboru Tegeihofova c. 22. 1576 Iššem službe kot šivilja na dom ali pm v stalno delo k šivilji. Naitop takoj. Naštov v upravništvu. ' 1568 Traže se 2 hotelska dl-rektora, starlja, ledična, je-dan za odmah, za hotel Rojsi u Zagrebu a jedan za L Februara 1920 za Hotel Grand Palače u Hvaru Les-i sina južna Dalmacija. * Reilektlra se samo na prvorazredne sile, koji so bili u tom svojstvu u velikim hotelima kao direktor! a, usto da su vjeSti restaurateri, kojt če nadzor nad Hotelima i Restauracijama znati voditi. Reflebtantl neka šalju svoje ponudbe sa fotografi-• zahtjevom plače na Milana Canka viastnlka Hotel Rojal-a Zagreb. 1572 Chef Portir trsžl se za £*!**■} Rdj*» “ Zagrebu. Re-iiektlratl mogu samo starlje sHHif; I K. Linliaft, urar soljdn!. Potrebno znanje više j jezika na ponude od osoba i “OJ* nijesu bili več Chef ! rortiri ne če se u obzir uzeti. 157! Sprejme se urarski učenec iz mesta Ptuja pri gosp. rrancu Reismanu, urarju v Ptuju, Krekova ul. 6. 1558 Subarica 111 deklica za i po s ve za maiu obiteij traži se » 01 za Zagreb. Ponude uz pre- "" pise svjedodžbe i naznaku zah ij e vane plače na odvetnika Dr. R. Siebenscheina u Zagrebu. 1550 Razno: lilasovlr. Kdo bi odstopil za tri ure tedensko gla-sovir dvema dijakoma proti primerni odškodnini. Cenjene ponudbe pod „Vesten“ na upravo. 1557 Pošlen Slovenec prosi ujjudao nujnega posojila 2.000 K na 10% obrestL Posojilo so vrne v enem letu. Cenjene ponudbe pod Inva-t lid na upravni si vo Jugosiav. Kranjska stavbena družba sprejme takoj več dobrih zidarjev za Ljubljano. Zglasiti se je v Ljubljani, Levstikova ulica 19. FranJoPaar, Varažifin, BrzaJav Pnar Varaždin Ustanovljeno god. 1912 Prva hr vat ska trgovina panjev in če-belarskih izdelkov. Lastni izdelki umetnega satja. Mafija Terezija e. 7. Veika zaloga zlatih, srebrnih in nlldastih ur kakor Omega, Schatthausen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas In se solidno izvrše. 990 ** 10 Čistih brez odbitka obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun »Jugoslovanski kreditni zavod*' v Ljubljani, Marijin trg 8. in V/olfova ulica 1. Mlekarna SUNJA Hrvatsko priporoča svoj lastni iz delek I« Imperial sir, ducent K 29 —, fini ala liptavski sfr K 10- 'y zabojčkih po 17 kg rfetto. Pošilja se le po poštnem povzetju. DRVA." Vam razžagam takoj i« naj cenejše Ant. Pucili *fr, obrat žaganja drv Poljanski nasip 22/1. ~ DRVA za takojšnjo dobavo »e kupi. Ponudbe na Anončnl zavod Drego Beseljak. Ljubljana, Cankarjevo rabr. 5. Nudim: prazne, rabljene, dobre, hrastove vinske sode, kakor tudi nove transportne in skladiščne sode, potem nove jelove sode za želje, in nove bukove sodčke z vratami za med. Ivan Pašč, Sisa«. razljčnih vrst za likerje in žganje prima mirovno blago se dobijo pri Rudolf Zore & Komp., Ljubljana, Gledališka ulica štev. 7/11. *% m. Plačam najvišje cene. Odoft Kootny, Ljubljana, Kolodvorska ul. 37, Dam v najem jp|r kino v Jugoslaviji. pod zelo ugodnimi pogoji. Dopise je poslati sigurno do 30. t. m. na upravništvo lista pod .Kavcije zmožni*. Iraport Eksport Hirth & Gs., Dflnaj (Wlen) I. Trainerhoff 2 zamore vsled svojih dobrih zvez in organizacije za Nemško Avstrijo, Nemčijo ln Češko razpečavati živila in deželne pridelke kot lan, volno, krzno in kože ln objed-nem dobaviti industrijske predmete vseh vrst, ooseona vžigaLce, steblo, porcelan, pohištvo in železnino po najnižji ceni in najboljših pogojih. 2239 Nfsi Vtisnil n 1 f Veletrgovina na debelo * lNdZliaHIHJ . . matiafaktarnim blagom Kupujem staro zlato in srebro, kakortodi nakite in ure vseh vrst po naiviSjih dnevnih cenah. P. WERHONIG, urar, PTUJ, Miklošičeva ulica 3. Laneno olje in dobro vležan, pristen firnež se dobi pri tvrdki IV. PREMERL Ljubljana RADIUM vsebujoča vinOvica ('francosko žganje) je „ELEVATOR“ edino prava in patentirana ter najizdatnejše sredstvo proti trganju, revmatizmu in živčnih boleznih splošno znana. Dobiva se v vseh trgovinah, drogerijah in lekarnah. Na debelo pa v glavni zalogi za celo Slovenijo; F. ŠIBENIK, Ljubljana, Gosposka ulica 16. Kolodvorska ulica 18. KONJAK Pri slabostih vsled starosti, težkočah v želodcu, pešanju moči je star vinski konjak Naznanilo. Uredba • delovnem času predpisujo tudi za trgovinska in prometna podjetja dnevno osemurno delo. Zate je načelstvo grciuija trgovcev v Ljubljani odredilo, da bodo trgovine do 30. aprila 1920 odprte takole: trgovine z živili in delikatesami: od 8. ure zjutraj do pol 1. mre popoldne in od 2. do pol 6. pop. trgovine z manuibkturuim in galanterij-kim ter modnim blagom : od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne ter od pol 2. do pol 6. popoldne; trgovine z železnino in steklarskim blagom: od pol 8. zjutraj do 12. opoldne ter od pol 2. do 6. ure popoldne. Člaui gremija trgovcev se opozarjajo, da se določenih ur natančno drže. čiščenje prodajalnic ia trgovskih prostorov ne spada v 8 urno delo. pravo življenje vzbnjnjoče sredstvo. Dve poliiierski steklenici pošlje z zabok-m vred za 63 K franko BENE8 UERTL, veleposestnik, gnul Gulič pri fteujicvli, Staj. Prva jugoslovanska tovarna Čistilnega praha audi pomade bele*— rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček „Sidolinu — tekočina v malih steklenicah — najboljše čistilo za vse kovine. A. Ratleslcb, i&sl., Kamslk, Prah se razpošilja tudi v celih vagonih. Akviziterja spretnega, zanesljivega in treznega sprejme upravništvo „Jugoslavije“ v Ljubljani. Reflektiramo samo na iz-vežbane moči. — Predstaviti se je v upravništvu na Marijinem trga št. 8. EEEEEEE—E3E3E Košata roba na veliko! 9999S®St\ Vozove eno- in dvovprežne malo rabljene se ceno proda. Poizve se v anončnem zavodu Drago Beseljak, Cankarjevo nabrežje št. 5. Nudim & Koritnik, Ljubljana m Je preselila t Frančiškansko ul. št 4 (dvorišče). Dobavlja prvovrstno manufaktnrno sukneno in perilno blago iz Anglije, Francije ln Italije. Fini' brillautln k 5 K, ducat 50 K. Indigo modrilni esenc ducent & 17 K. Kremo za britje, najfln, milo det. & 50 K. Crr.ilo Antracen indigo ducent 1/32 9 K. » »A« 14 K. Fleurs des Roses, Fino „Tfe-geikreme“ milo pour Dames & 10 K, det. 100 K. Kemično tehtrčn' rrubulato-rlj El). KANHUSaR, kemični ingenieur, Polzela pri Ceiju. putnl kovčczl 1 putne torbe, kožnnte gomaše, pasovi za moške 1 za ženske, »ovčarke, portofeji, lisnicc 1 neseseri, Bitolske torbe i ručne torbe Itd. KIŠOBRANI, SUNCOBRANI I na veliko dobivaju se kod tvorničkog skladišta Brača Almasy i Fleischman ZAGREB ŠTAPOVI Gunduliceva ul. 4. Zahtijcvajte odmah ejenik i pismene ponude. Gunduliceva ul. 4. Bogato snabdjeveno skladište. Priporočava najino vedno veliko zalogo Slivovke Tropinovca Ruma Brinjevca Coenac medicinal Olja strojnega 1 Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o, z. v Ljubljani, Marijin trg 8, Wolfo\a ulica 1 Poštni čekovni račun štev. 11.323. — Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit, Ljubljani. sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po , 4°|0 čistih brez odbitka. Izvenljubijanski vlagatelji dobe poštne položnice. Inkaso faktur in trgovske informacije« ter vsakovrstnega špecerijskega blaga. — Oddaja se samo na debelo. Gregorc & Verlič Ljubljana. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa gu tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na ^ vknjižbo, ‘poroštvo, vrednostne papirje, in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trgoiski krediti ped najugodnejšimi pogoji. Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek plača iz svojega. Kupuje in prodajarmenice,devize,vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta, « ,Vf , . „ onmnnnn — Pezprva nad K 10 000 000‘—. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago le- Betaiska glavnica: K 30,000.000 , Kcze a n > .. . č :avnih skladiščih; daje trgovske kredite pod Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Mekovič, OpuLja, ^Udneišimi oouoii. Brzojavni naslov: Jadranska. Split, Šibenik, Trst, Zader Ekspozitura: Kranj. najugodnejšimi pogoji. Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulanfneje. Glavnica: 200,000.000 kron. Podružnica kreditnega zavoda za Rezerve okrog 150,000.000 kron. trgovino in obrt v Ljubljani Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju. Prodaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem in oskrba depotov ; vestno revizijo žrebalnili efektov; samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnini zaklepom strank; krediti in predujmi vsake vrste; inkaso in eskont-menic; nakazila ih izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva^ potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun, itd.