IETO XVTL, STE7. 146
SLOVENSKI
Izdaja 1° ttsKa časopisno-zaloZmSHo podjetje Slovenski poro* Sevalec — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni tn odgovorni urednik: Sergej Vošnjan — Za tisk odgovarja Franc plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. S. telefon »tev 23-522 d0 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica »tev. 5-IL. telefon štev. 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva ulica štev «, telefon štev. Z1-8M, sa ljubljanske naročnike 20-463. ra zunanje 21-832 — Poštni predal 28 — Tek. r. so-KB > Z-367 — Mesečna naročnin« 260 din
Cena 10 db
Ob koncn
(Od posebnega dopisnika »Politike« in »Sloven. poročevalca«)
Kijev, 22. jun. (Po telefonu.) Nocoj bo predsednik Tito
krenil od tu v domovino. Končan je njegov tritedenski obisk v Sovjetski zvezi, obisk, ki bo v anale sodobne diplomacije in miroljubnih naporov vpisan kot izredno pomemben dogodek. Za nami so sprejemi sovjetskega ljudstva, odkritosrčni razgovori med predsednikom Titom, tovarišem Kardeljem In ostalimi elani jugoslovanske delegacije z najvišjimi sovjetskimi voditelji. Prišel je čas, da uredimo vtise s tega obiska in jih povemo. Tako lahko iz mnogih različnih kock tega potovanja sestavimo mozaik o celotnem Titovem obisku, ki spada nedvomno med njegova najpomembnejša poslanstva miru in ki po splošni oceni predstavlja novo važno mednarodno afirmacijo jugoslovanske zunanje politike.
Z ZASEDANJA
V V
Brez dvoma sta krona tega obiska dokumenta, ki sta bila pred tremi dnevi podpisana v Kremlju — skupna izjava dveh vlad o mednarodnem položaju tn medsebojnih odnosih ter skupna deklaracija o odnosih med ZKJ in KP SZ. Ta dva dokumenta vsebujeta glavne rezultate plodne, zelo odkrite in enako-p rav ne i zm en j a v e mn e n j, do katere je prišlo v času predsednikovega obleka Sovjetski zvezi. Jugoslovanski in sovjetski krogi pripisujejo tema dokumentoma velik pomen in gledajo nanju predvsem kot na velik ;n praktičen prispevek miiru im raizvijanju medsebojnih odnosov.
Člani jugoslovanske delegacije poudarjajo, da je treba oba dokumenta smatrati kot celoto tako po njunem duhu, značaju in cilju. Cilj obeh je izboljšanje mednarodnih odnosov, oba morata bitii nova vzpodbuda koeksistenci in svetovnemu miru. Drugi dokument — deklaracije o odnosih ZKJ in KP SZ — je prvi pisan dokument o odnosih in sodelovanju med dvema socialističnima, gibanj-ma n® osnovi enakopravnosti in neodvisnosti. na osnovi svobodnih akcij. Tako je ta dokument vključen v proces materialnih ail socializma in napredka v skupnem na-poru, da se zagotovi miir.
Smatrajo, da bo skupna izjava dveh vlad pozitivno delovala n,a nadaljnje pomirjeni e v svetu, na zb lizanje med Vzhodom in Zahodom, na utrditev Eii koeksistence, na vlaganje novih naporov za sporazumevanje. Te-ko bosta t.a dva dokumenta važen činitelj v procesu pomiritve, -k; je v teku. Poudarjajo. da sta s-e vladi osredotočili na tista vprašanja, glede katerih obstoja med njima soglasnost o skupnih ali vzporednih na,porih. Seveda je med iz-menjs.vo mnenj prišlo tudi do različnih stališč pojmovanj in gledanj, kar je razumljivo, toda znova se je pokazalo, da take izmenjave stališč na enakopravni o-snovi nikakor, ne ovirajo so-detova-nja.
Duh realizma je posebno vi-detii v stališču, ki ga sprejemata cbe vladi, da se pni reševanju nerešenih mednarodnih vprašanj nikakor ne sme postavljati medsebojnih pogojev niti vztrajati na nekem dciočeuem vrstnem redu, ker bi lahko to sem o zavrl« proces nadaljnjega pcrmiir-jenrja in sporazumevanja. Treba je začeti tam. kjer so v danem trenutku dane možnosti. Med idejam,! skupne izjave poudarjajo jugoslovanski kro-g; pomen stališča, da se ne sme podcenjevat; krajevne spore, d,a je treba podpreti OZN in da je treba hitro reševab; vprašanje pomoči nerazvitim državam s široko mednarodno akcijo, kakor tudi poudarjanje in analiza objektivne materialne osnove procesa pomnrjenjia v svetu (ekonomsko zraščanje sveta in utrjevanje zavesti množic, da je potreben m'ir). Brez dvoma bo to pripomoglo utrjevanju sil aktivne koeksistence.
Skupna deklaracija o partijskih odnosih je povezana s cilji in idejami prvega dokumenta ter ima poleg tega ogromen pomen tako za medsebojne odnose med ZKJ in KP SZ, kakor
tud; za stvar socializma. V tej deklaraciji so izražena načela, ki se jih jugoslovansko socialistično gibanje že davno drži v svojih odnosih s socialističnimi, delavskimi in naprednimi gibanji v svetu. V današnjih
Vreme
Stanj« vremena 22. junija: Pod«
roč j s hladnega zraka se zadržuje nad Ajtl-2in trikom in se le počasi pomika pr*ct.- jugu Obsežno področje visokega zračnega pritiska, ki se razprostira čez srednji Atlantik do severne Skandinavije. «e še krrepd in se razrašča proti vzhodu.
N2ipove*l za soboto: Sprva pretežno oblačno z manj Šimi krajevnimi padavrn ami, nato delne raz_
iasn.tve. Temperature ponoči -od do 14, čea dan do S8 stopinj C,
pogojih širokega mednarodnega sodelovanja med temi gibanji v interesu miru in socializma je tako sodelovanje mogoče samo na teh načelih. Danes pomeni socializem bogastvo oblik in poti, specifičnosti, danes ne more imet; nihče več monopola na socialistično misel, prakso in ■interpretacijo marksizma, še manj more kdor kol; predpisovati poti, po katerih morajo narodi iti v socializem. Zaradi tega bo ta deklaracija učinkovala kot svež veter in pripomogla k postopni vzpostavitvi sodelovanja med socialističnimi in naprednim; gibanj; na zdravih in realnih temeljih.
Prav tako kot dokument oziroma praksa zadnjega leta, tako bo tudi ozračje obiska jugoslovanske delegacije v Sovjetski zvezi nedvomno prispevalo k nadaljnjemu sodelovanju med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo na znanih načelih beograjske deklaracije, ki jih ta dokument znova potrjuje in ki jih je praksa pozitivno ocenila. Prijateljstvo in navdušenje, s katerim so sovjetski ljudje povsod sprejemali Tita. bo ostalo nepozabno za vsakogar, ki je bil te tri tedne s Titom v Sovjetski zvezi. Spregovorilo je sovjetsko ljudstvo in povedalo tisto, kar mu je dolgo ležalo na srcu. — Spregovorilo je jasno. To so bile prijateljske, iskrene in globoko občutene besede, besede spoštovanja do naših stahšč, naše borbe za neodvisnost, na-
ših uspehov v gradnji socialistične družbe. Bilo je na dlani, da sovjetski ljudje hoteli izkoristiti to priložnost, da pokažejo predsedniku Titu, da • prejšnjo politiko, ki jim je bila vsiljena, nimajo nič skupnega in da preprosti sovjetski ljudje niso nikoli verjeli prejšnjim izmišljotinam. Tl ljudje goje res iskreno prijateljstvo do nas fin želijo z vsemi živeti v miru. Ulice Leningrada, Stalingrada, Moskve in Kijeva so pokazale, kako tukajšnje ljudstvo spoštuje napore za zagotovitev miru.
O obisku tov. Tita so v Sovjetski zvezi mnogo pisali. To kaže, da so ne samo sovjetsko ljudstvo, ampak tudi odgovorni sovjetski voditelji smatrali obisk predsednika Tita in njegovih sodelavcev — vztrajnih • borcev proti Stalinovi .politiki — kot važno vzpodbudo v procesu
Delegacije in obiski
Beograd, 22. jun. (Tanjug). Državni sekretar za narodno obrambo armadni general Ivan Gošnjak je sprejel danes dopoldne generalnega podpolkovnika Dimitriosa Siradakisa in druge člane grške vojaške delegacije, ki je na prijateljskem obisku pri JLA. General Gošnjak se je s člani delegacije prisrčno razgovarjaL Navzoča sta bila tudi generalni major Brana Barjaktarovič in grški vojaški odposlanec v Beogradu polkovnik Dimitrios Vardanis.
Delegacijo grških oboroženih sil je sprejel tudi načelnik generalnega štaba JLA generalni polkovnik Ljubo Vučkovič.
Beograd. Državni podsekretar za zunanje zadeve Srdjan Priča je sprejel delegacijo angleških županov, ki se mudi v naši državi kot gost stalne konference mest. Britanske goste je sprejel tudi podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič.
obračunavanja * nekaterimi
aspekti ta politike, obračunavanja, ki ne gre brez težav, ki pa ima brez dvoma široko podporo v sovjetskem ljudstvu. —■ Manifestacije ob Titovem obisku bodo verjetno pozitivno delovale na proces opuščanja starih koncepcij v Sovjetski zvezi, kar je za mir In socializem zelo važno.
Uspeh obiska je mogoče deloma pojasniti prav s tem, da odgovorni sovjetski ljudje hočejo ati po novi poti, čeprav to ni' lahko, ker so stara pojmovanja zelo žilava in se vztrajno upirajo. Do izraza prihajajo predvsem v mednarodnih vprašanjih, kjer se še opažajo stare sheme, blokovske koncepcije o razdelitvi sveta. Toda kljub dogmatizmu, starim pojmovanjem in delnemu odporu proti novi pol.tiki so razgovori pokazali, da ima proces opuščanje Stalinove politike globoke korenine, da je to zgodovinsko pomemben preokret v življenju Sovjetske zveze, da ima vso podporo sovjetskega ljudstva ter’ da se najvišji sovjetski voditelji zavedajo, da so šele na njegovem začetku.
Obisk predsednika Tita, tovarišev Kardeija, Popoviča, Todoroviča in Blaževiča v Sovjetski zvezi j© uspešno končan. Navdušenje na Nevskem prospektu in na Kreščatiku, prepevanje na bregovih Kubana, vzklikanje na Volgi in pr.jateljstvo, k; se je pokazalo v odkritosrčnih razgovorih, kakor tudi objavljeni dokumenti, vse. to bo pospešilo razvoj sodelovanja med obema državama ter koristilo svetovnemu miru. Vse to je pa tudi nov uspeh Jugoslavije, po-trd.lo pravilnosti realizma in pozitivnega vpliva njene mednarodne politike koeksistence, utrjevanja" njenega položaja v svetu in politikej-za kateTo se zavzema.
Ob bregovih širokega Dnjepra se je končal obisk, ki ga brez oklevanja lahko imenujemo
zgodovinski obisk.
Djuka Julius.
LJUDSKE SKEPSCINE LRS
Skupščina Je obravnavala poročila Trgovinske zbornice LRS in Gostinske zbornice LRS ter med drugim sprejela tri pomembne zakone s področja zdravstva — Ljudska poslanca Tone Bole in Tone Fajiar nova člana republiškega izvršnega sveta
Ljubljana, 22. jun. Oba zbora ljudske skupščine LRS sta ;mela dopoldne najprej ločeni seji. Setjo republiškega zbora je vodil predsednik Jože Rus. Pred prehodom na dnevni red je sporočiti, da je poslanec Alojz Krivec vložil vprašanje, kako daleč so že priprave za reformo šolstva, in alti je pričakovati, da se bo reforma začela uveljavljati že v novem šolskem letu. Predsednik republiškega izvršnega sveta tov. Boris Kraigher je odgovorili, da je o omenjenem problemu razpravljal odbor za prosveto in kulturo republiške skupščine na eni zadnjih sej. Na omenjen; sej.i je bilo pojasnjeno, kako daleč je že napredovalo reševanje omenjenega vprašanja, ker na tem dela zvezna Skupščina. Poudaril je, da delo na uvedbi šolske reforme zahteva • obsežnejših priprav in do za šolsko leto 1956-57 še nd pričakovati sprememb v pouku.
Nato j e . predsednik Jože Rus predložil dnevni red zasedanja. V prv; točki je republiški zbor obravnaval poročilo mandatno-imunitethe komisije o nadomestnih volitvah v republiški zbor v 113 volilni enoti, kjer je bil
Zahvalo Gronchija
Beograd, 22. junija. (Tanjug) Predsednik republike Italije Giovanni Gronch; se je zahvalil predsedniku ' FLRJ Josipu Brozu Titu za čestitke ob italijanskem državnem prazniku z naslednjo brzojavko: »Zahvaljujem se v svojem imenu in v imenu naše države za ljubeznivo sporočilo, ki ste mi ga poslali sa državni praznik. Iskreno se pridružujem željam, ki ste jih izrazili za utrditev in razvoj prijateljskih zvez med Jugoslavijo in Italijo.«
za poslanca izvoljen tov. Tone Fajfar. Poročilo omenjene komisije je republišto; zbor soglasno sprejel, nakar je novi poslanec republiškega zbora tovariš Tone Fajfar zaprisegel.
Skupna seja
Po ločenih sejah obeh zborov je sledila skupna seja, ki jo je vodil predsednik tov. Miha Marinko. Po sprejetju dnevnega reda skupne seje je v prvi točki bilo na dnevnem redu obravnavano e poročila trgovinske zbornice LRS in gostinske zbornice LRS. Poročilo trgovinske zbor-
ščina je omenjeno uredbo soglasno sprejela.
V tretji točk; dnevnega reda je bil podan predlog o novem številu sodnikov vrhovnega sodišča in okrožnih sodišč LRS. Sprejet je bil predlog, da ima vrhovno sodišče LRS 22 sodnikov, okrožna sodišča pa: v Ljubljani 26 sodnikov, Mariboru 24, v Ceiliju 13. v Novem mestu 8, v Kopru 7 in v Novi Gorici 8 sodnikov.
V četrti točki dnevnega reda razrešitve in volitve je predsednik skupščine Miha Marinko poudaril, da je izvršni svet spo* roall, da sta dosedanja člana iz-
bice je podal njen glavni tajnik vršnega, sveta dr. Marijan Bre.
celj in Franc Popit, ki sta odšla (Nadaljevanje na 2. strani)
ed ukrajinskimi kolhozniki
Predsednik Tito in ostali člani jugoslovanske delegacije so obiskali znanstveno raziskovalno postajo Terezina in kolhoz »Vorošilov«, ki je med najbogatejšimi v Ukrajini — Zvečer
iing. Miloš Vehovar. V svojih izvajanjih je podal kratek pregled dosedanjega štiriletnega dela trgovinske zbornice. Zlasti se je dotaknil osnovnih nalog, katerim je zbornica v preteklem obdobju posvetila največjo pozornost.
V razpravi, ki je sledila, je ljudski poslanec Miran Cvenk govoril o odkupu in poudaril, da naj se zadružna odkupna podjetja ločijo od trgovine pri zadrugah, ker so izkušnje pokazale. da tak način dela jamči večji uspeh. Ljudski poslanec Stefan Pavčič je poudarjal, da imajo nekatere zbornice premalo neposredne povezave z industrijskimi podjetji. Ljudski poslanec Mirko Lorger je poudarjal. da iz trgovinskih bilanc izhaja, da dobiček trgovin iz leta v leto pada. Tods poudaril je, da trgovina dobiček vendarle ustvarja, čeprav le-tega pogosto ne izkazuje ;n da bi morala biti v tem pogledu nad trgovino večja družbena kontrola.
Po končani razpravi o poročilu trgovinske zbornice, je podal poročilo o delu in problemih Gostinske zbornice LRS njen predsednik tov. Stanislav
Renko. Obe poročili je skupščina sprejela,
K drugi točki dnevnega reda je skupščina obravnavala poročilo k uredbi o spremembah in {loipolndtrv-aih. Uired'l>e o oarsgiainiiza-cilji in delu izvršnega sveita ljudske skupščine LRS. Skiup-
Delegacija SZDL Jugoslavije na poti v Belgijo
Beograd. 22. jun. Sinoči je odpotovala v Bruselj skupina članov okrajnih odborov SZDL Jugoslavija. ki bo ostala tamkaj dva tedr.a na povabilo belgijska socialistične partije in vrnila 3 tem obisk sekretarjem njenih pokrajinskih organizacij, ki so bili lani meseca septembra r. Jugoslaviji. Funkcionarji SZDL se bodo ob tej priliki seznanili z delom .n problemi belgijske socialistične partije in njenih krajevnih organizacij ter bodo prisostvovali tudi kongresu belgijskih socialistov, ki se bo začel v Bruslju 28. t. m. Iz Slovenije ja v- delegaciji član okrajnega odbora SZDL v Murski Soboti Mile š Ledinek.
Naši strokovnjaki za socialno zaščito v azijskih državah
Beograd, 22. jun. Vlade Cey-lona, Pakistana, Izraela, Filipinov in Turčije so po evropskem uradu za ekonomsko in tehnično pomoč zaprosile, naj pošlja Jugoslavija v te države strokovnjake za socialno zaščito. Tl strokovnjaki bi ostali v teh državah več mesecev. To prošnjo proučuje sedaj odbor za socialno zaščito pri zveznem izvršnem svetu. (Jugopres)
so se vrnili v Kijev
Kolhoz »Vorošilov«.
22. junija. Predsednik Tito, njegova soproga, podpredsednik Edvard Kardelj in ostali člani jugoslovanske delegacije so danes obiskali ta »kolhoz — milijonar« v sredini Ukrajinske ravnine, ki se razteza do koder sega oko. Za kolhoznike, ki so sprejeli jugoslovanske goste s kruhom in soljo, v narodnih nošah, s harmonikami in pasmijo, je bil to praznik in tako so se tudi obnašali. Pa ne samo za njih, na vsej poti cd Kijeva do tu, so predsednika Tita pozdravljale velike skupine kmetov, ki so potrpežljivo čakali vzdolž asfaltirane ceste, da vidijo predsednika in jugoslovanske goste, ki se bodo peljali mimo. Vseh 120 km poti je minilo relativno hitro, ker je en prizor radosti zamenjaval drugega.
Pred prihodom v ta kolhoz
je predsednik Tito s sodelavci zgodaj zjutraj obiskal živinorejsko znanstveno raziskovalno postajo Terezino, ki leži
Diplomatska kronika
Beograd. Predsednik vlade Burmanske unije U Ba Sve je poslal namestniku predsednika republike Aleksandru Rankoviču brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za čestitke ob imenovanju za predsednika burmanske vlade.
Beograd. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksandar Rankovič je poslal po egiptovskem veleposlaništvu v Beogradu Huseinu Rudžiju predsedniku Naserju in egiptovskemu narodu prisrčne čestitke k egiptovskemu državnemu prazniku, za kar se mu je predsednik Naser zahvalil s posebno brzojavko.
Bruselj. Belgijski kralj Bau-douin je danes dopoldne sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Bruslju Marijana Bari-šiča na poslovilni obisk in se z njim nekaj časa prisrčno govarja^
50 km od Kijeva in kjer so domačini pojasnjevali metode gojenja plemenske živine, ki jih tu preizkušajo. Nato so v spremstvu ukrajinskega premiera Kalčenka in sekretarja CK KP Ukrajine Kiričenka jugoslovanski gostje nadaljevali pot v okrajno mesto Be-laja Cerkov.
Naokoli je bilo vse zeleno, čeprav posevki niso tako dobro napredovali, kot na Ku-banu. Povedali so nam, da je bila zima zelo huda, dolga in mrzla, tako da je večina ozimnih posevkov propadla in so morali kolhozniki mnogo zemlje znova preorati in zasejati, tako da bo letos žetev verjetno nekoliko kasnejša. Čeprav na prvi pogled enolična ravnina je vendar to lep kraj, ki učinkuje na obiskovalca predvsem s svojo širino in mirom.
Vojne rane . so v glavnem zaceljene. Skoro vse je znova pozidano in kolhoz, ki so ga Nemci pred umikom do tal požgali, je ponovno zgrajen. Toda vojna je ostala v spominu ljudi in ti spomini so predvsem žalostni. V neposredni bližini, na obali reke Ka-menke. je vas Ksaverovska, ki je znana po tem, da so fašisti pred umikom izvršili enega največjih zločinov. Poklali so na tisoče Ukrajincev, žena in otrok. Zato je bilo toliko bolj razumljivo, da so predsednika Tita, voditelja narodov, ki so se borili z njimi ramo ob rami, sprejeli tako prisrčno. V kraju Belaja Cerkov je tovariša Tita sprejela delegacija bližnjega kolhoza »Boljševik«, ki ga je predsednik Tito obiskal, ko je bil takoj po vojni v Sovjetski
HammorskJSld bo obiskal tudi Jugoslavijo
New York, 22. junija (AFP). Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold bo od 28. junija do 12. julija uradno obiskal Poljsko, Finsko, Sovjetsko zvezo, Češkoslovaško, Avstrijo ia IvttNrisvjJ* >
zvezi. Prosili so, da tovariš Tito spremeni svoj načrt in da namesto kolhoza »Vorošilov« obišče njihov kolhoz, da .bo videl, koliko je napredoval. Toda kolhozniki »Vorošilova« so čakali in tovariš Tito se je zahvalil za pozdrave kolhoz-nikov »Boljševik« in nadaljeval pot proti Matjusi.
V kolhozn »Vorošilov«, v katerega so vključeni vsi prebivalci vasi Matjusi, je predsednik Tito z zanimanjem poslušal pojasnila predsednika kolhoza Carnika, ki je veterinar, ter si ogledal kolhoz ter majhno hi-drocentralo, ki jo grade. Medtem pa se je vsa vas zlila ob poti in burno pozdravljala jugoslovanske goste.
To je bogat kolhoz, eden najbogatejših v Ukrajini.. Hiše so v glavnem iz opeke, nekaj pa jih je kritih še s slamo.
Ljudje so dostojno oblečeni. Ne zadošča ura ali dve, da bi si človek ustvaril popolno sliko o delu in življenju kolhoza ter o odnosih, ki vladajo v njem. Vendar se tudi v tem kratkem času lahko opazi, da kolhozniki dobro živijo, da so. zadovoljni in da se mnogo uče. V vasi je šest osnovnih in strokovnih šol.
Po ogledu kolhoza je bil predsednik Tito gost na kosilu v klubu kolhoznikov. Ob tej priložnosti so bile izmenjane običajne zdravice, kosilo pa je poteklo prav tako, kot ves obisk v izredno prijateljskem ozračju, polnem prisrčnosti in iskrenosti.
Ko se je sonce že nagibalo v zaton, so predsednik Tito in jugoslovanski gostje _ krenili nazaj v mesto na Dnjepru.
Duka Julius
Povečanje proizvodnje
Po dosedanjih izkušnjah pričakujejo še nadaljnje povečanje
Beograd, 22. jun. V prvih petih mesecih letos je jugoslovanska industrija povečala proizvodnjo za 4% v primerjavi z isto dobo lani. Povečanje bi doseglo tudi 7%, ako ne bi proizvodnja meseca februarja nazadovala za 8°/« zaradi vremenskih nepri. lik. Značilno je, da je bila industrijska proizvodnja v maju večja kakor v aprilu, kar se v prejšnjih letih ni dogodilo.
Po dosedanjih podatkih je črna metalurgija povečala proizvodnjo v prvih petih mesecih za 7°/o, barvna metalurgija pa za 4 odstotke. V obeh panogah so dobre okoliščine za nadaljnje povečanje proizvodnje, ki ae pričakuje tudi v proizvodnji in predelavi nafte.
Proizvodnja električne energije se je povečala za 10°/o in pn-
miri mmH
čakujejo nadaljnje povečanje. Proizvodnja premoga se je povečala za 9°/o, kemične industrije za 17%, industrije gume za 16°/o, industrije usnja in obutve za 13%. Najbolj je povečala proizvodnjo industrija papirja, vendar pa menijo, da bo do konca leta ostala na dosedanji stopnji 137% v primerjavi z lanskim letom. V prihodnjih mesecih bi se morala proizvodnja nekovin postopno povečati od sedanjih 2% do predvidena ravni ob koncu leta. Proizvodnja tkanin je še vedno za 2% manjša od predvidene. Industrija gradbenega materiala je v maju povečala proizvodnjo za 27%, tako da je zmanjšala negativno razliko v primerjavi s prvimi petimi meseci lani. V začetku junija je bilo dovolj zalog gradbenega materiala, opeke, strešnikov in drugega. Glede na živahnejšo gradbeno sezono pa se more pričakovala, da se bo industrija gradbenega materiala znebila zalog in da bo dosegla nadaljnje povečanje proizvodnje. — Nasprotno niso okoliščine za živilsko industrijo najboljše, čeprav je trenutno v mnogo boljšem položaju kar kor industrija gradbenega materiala. Negotovost živilske industrije izvira predvsem od tod, ker (je naravnost odvisna od kmetijstva, pa se še ne more reči z gotovostjo, kakšna bo kmetijska proizvodnja.
Zvezni zavod za statistiko Se nima orientacijskih podatkov za junij, toda glede na dosedanja gibanje proizvodnje in izkušnja iz prejšnjih let se more pričakovati nadaljnje povečanje ia*» duateUoka prodw»dfl]^
t rti. I SLOVENSKI POfiOCEVILEC f i« - ® rumjA iom
Zasedanje Ljudske skupščine LRS | včeraj im danes
(Nadaljevanj« a X. strani)
na nov® rilužbeaia mert« v Beo-gradu, zaprosila, da se jll ra*-
reta- furukcije fiLanov lzvrSn**a »veta LRS. Tov. Marinko j«
predlagal, da se njun; profajl ugodi, na njuno mesto pa je republiška izvršni svet predlagal fcot čLama dovršnega sveta tov. Toneta Boleta, poslanca i<n predsednika OLO Maribor in Toneta Fajfarja, ljudskega poslanca in predsednika sveta za socialno varstvo LRS. Tudi ta predlog Je skupščina soglasno sprejela.
Popoldanska sela republiškega zbora
Na popoldanski seji republiškega zbora so najprej obravnavali predlog zakona o dopolnitvi 149. člena zakona o pra-
vicah In doltnoitth tar • volitvah la odpoklicu ljudskih poslancev ljudske akup&č.ne LRS, Zakonjfct predlog ureja tudi a« republiike ljudske poelanoe doslej neurejeni primer prenehanj a mandata na enak način, kot je to storila zvezna ljudska skupščina nedavno ta zvezne poslance. S tem je sistem za vse vrste ljudskih predstavnikov podoben, ker so tudi za odbornike ljudskih odborov določeni enaki razlogi za prenehanje mandata. Omenjeni zakonski predlog je bil soglasno sprejet. Nato je republiški zbor obravnaval predlog zakona o pooblastitvi izvršnega »veta ljudske skupščine ljudske republike Slovenije in okrajnih ljudskh odborov, da določajo, katere rastlinske bolezni in škodljivci ve-
Za zboljšanje turističnega prometa
V vrstj trgovinskih sporazumov z inozemstvom, n. pr. z ZSSR, Poljsko, Zahodno Nemčijo, Italijo in Češkoslovaško, je bila sklenjena nabava mnogih prevoznih sredstev, ki naj olajšajo promet s turisti in obiskovalcem naš-ih letovišč napravijo bivanje čimbolj prijetno in udobno. Poleg drugega je nameravan nakup večjega števila av-
vama avtomobilov v Priboju, medtem ko bodo potniške vozove nabavili neposredno v Inozemstvu.
Ijajo a« amrai m območju ljudske republik«'Slovenije ozirom* okraja. Ta predlog zakona pooblašča izvršni avet In okrajne ljudflk« odbore, da na svoijh območjih dotočijo z odlokom, katere bolezni in rastlinski škodljivci so nevarni na njihovem območju in ki Jih j« potrebno zatirati. Zakonski predlog je bil soglasno sprejet.
Sledila je obširnejša razprava o treh zakonskih predlogih s področja zdravstva, in sicer o predlogu zakona o zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah, o predlogu zakona o bolnišnicah m o predlogu zakon« o zdravstvenem in at rokovnem nadzorstvu nad zdravstvenimi zavodi. V Imenu republiškega izvršnega »veta je omenjene zakonske predloge obširno utemeljila tov: Olga Vrabičev«, ki Je
Slavnostna akademija slepih
Ljubljen«, 22. jun. V počaaitev I. kongresa Združenja slepih
Slovenije in 10-letnice ustano-
Pomanjkanje motornih čolnov vitve Zveze slepih Jugoslavije
v manjših letoviščih na Jadranu bo nekoliko ublaženo z nakupom 350 motornih čolnov v inozemstvu. Letos bodo nabavili 180 motornih čolnov.
Pomanjkanje vzpenjač ovira
je bila nocoj v operi slavnostna akademija. Pester grogram so izvajali pionirji in gojenci Zavoda za slepo mladino, pevski zbor Združenja slepih Slovenije in slepi pianist Gabriel Devetak,
tobusov, avtomobilov, motornih razvoj turizma in zimskih špor- ki je zaigral nekaj skladb.
čcinov in servisnih postaj za popravljanje vozil, ki jih na naših najbolj prometnih cestah dejansko sploh nimamo.
Za zboljšanje avtobusnega prometa je nameravana nabava 130 turističnih avtobusov, deloma iz tujine, deloma iz domače proizvodnje, ker so samo lam
tov v mnogih naših krajih. Zato Akademije so se udeležili bodo nakupili 4 vzpenjače, iz- predsednik Izvršnega sveta Slo-med katerih bosta 2 dobavljeni Venije Boris Kraigher številni že letos. Eno bodo zgradili na gostje iz bratsih republik, pred-Pohorju. drugo pa na Trebeviču stavnik; množičnih in družbenih pri Sarajevu. Prv* bo valjala organizacij ter socialnih ustanov okoli 137 milijonov dinarjev in -a Ljubljane.
ljudi na leto. Vzpenjača na Tre- slavnostni govor je imel pred-b0 mogla prevoziti okoli 200.0C0 sednik Združenja slepih Franc
poudaril*, da J« Aupni teristik« vseh treh zakonskih predlogov v tem, da je organizacij« in delo zdravstvenih zavodov vsklajeno s našo družbeno politično ureditvijo ;in da upoštevajo in uveljavljajo načela napredne medicinske znanosti. Glede na dejstvo, da s temi zakoni urejamo pravni status pretežne večine naših zdravstvenih zavodov, in to najpomembnejših med njimi,- lahko trdimo, da z njimi postavljamo pravne temelj« naši zdravstveni službi. (Zaradi aktualnosti izvajanj tov. Vrabičeve bomo o tem več prinesli v naši nedeljski številki-)
Val trije zakonski predlogi so bili soglasno sprejeti.
Predsednik tov. Jože-Rus Je ru.to sporočil, da Je tov.' Niko Šilih, ki je bil nedavno postavljen za sekretarja republiškega Izvršnega »veta, zaradi prezaposlenosti na tem svojem novem službenem mestu, zaprosil za razrešitev mandata zveznega ljudskega poslanca. S tem v zvezi bi bilo potrebno Izvoliti Po' poslovniku novega zveznega poslanca. Republiški zbor je prošnji tov. Nika Šiliha ugodil, tov. Stane Kavčič pa Je kot kandidata za novega poslanca v zvezno skupščino predlagal tov. Franca Popita, zveznega sekretarja za delo. Zbor je predlog tov. Stanete Kavčiča sprejel. Nato so prešli k tajnim volitvam, na katerih je bil za zveznega poslanca izvoljen tovariš Franc Popit.
JugosloTonsko-madiaiska komisija n poravnavo obvozno sti
Beograd, 22. jun. V Budimpešti bo 28. t. m. prvi sestanek jugoslovansko-madžarske mešane -komisije, katere nalog« je
ureditev finančnih ‘ in gospodarskih zadev med obema državama. Jugoslovansko delegacijo bo vodil državni podsekretar v komiteju za zunanjo trgovino Ivica Gretič. Prvi »ostanek bo imel ustanovitveni značaj in bodo na njem sprejeLi pravila o delu komisije. Jugoslovansko-madžarska mešana komisija Je bila ustanovljena na podlagi sporazuma o ureditvi finančnih in gospodarskih vprašanj med Jugoslavijo in Madžarsko, ki je bil podpisan v Beogradu 29. maja letos. S tem sporazumom je Madžarska prevzela obveznos* da dobavi Jugoslaviji kot sa1^ medsebojnih terjatev v pet nih enakih obrokih blago v vrednosti 85 milijonov dolarjev.
Kulturno sodelovanja v s Poljsko
Beograd, 22. jun. V kratkem se bodo v Beogradu začela pogajanja o zaključitvi konvenoije o kulturnem sodelovanju med FLRJ in Poljsko. V
Kongres romunske mladine
Beograd, 22. junija. Na povabilo Centralnega komiteja Zveze delovne mladine Romunije
Gradnja ladje za Bolgarijo
Beograd, 22. jun. Ladjedelnica »Tito« v Beogradu j« »klonila pogodbo s* zgraditev posebnega remortoeirja za bolgarsko rečno plovbo. Z« neko bolgarsko podjetje izdeluje liadjedelni-
upravnega dela p* tudi »ociolo— škim in psihološkim problemom.
Sekcija bo tesno povezana a centralnim društvom v Beogradu, ki Je bilo ustanovljeno lani jeseni. Za prvega predsednika sekcije so izvolili profesorja za upravno pravo in predstojnik«
o« tudi kompletno garnituro ;njtjtuta za državno upravo dr.
strojev za asfaltiranje cest. — Lada Vavpetiča.
Vrednost teh naročil znaša 500 tisoč dolarjev.
V začetku julija bo ladjedelnica začetlia gradita remorker, ki bo zamenjal v Djerdapu loko-
Jugoslovansko dramsko gledališče na Dunaju
Dunaj, 22. jun. Danes je P<nL motivsiko vleko. Po pogodbi bo spel na Dunaj ansambel Jugo-remdirker dograjen do apriila slovanskega dramskega gledali-pnibodnjega leta.
Obletnica prvega okrajnega narodnoosvobodilnega odbora v Jugoslaviji
Titograd, 22. jun. Predsedni-stvo glavnega odbora SZDL v Cmi gori je izvolilo republiški 1’oor 17 članov za pripravo roslave 15-letnice ustanovitve prvega okrajnega narodnoosvobodilnega odbora v Jugoslaviji, ki Je bil ustanovljen 31. julija leta 1941 v komaj osvobojenih Beranih, današnjem Ivangradu.
šča iz Beograda, ki bo jutri zvečer uprizoril v Burgtheatru Dr-žičevega »Dunda Marojta« v režiji Bojana Stupice. Jugoslovanski umetniki so prispeli na Dunaj po šestt e d enski tuirneji po Sovjetski zvezi.
Kongres knjigovodij
Zagreb, 22. jun. Jutri se bo začel v Zagrebu kongres knjigovodij, na katerem bodo razpravljali predvsem o vlogi knjigovodstva v borbi za povečanje storilnosti. Govorili bodo tudi o organizaciji revizijske službe, ki danes še ni zadovoljiva, ker primanjkuje dobrih revizorjev. Razen tega ni enotnih zakonskih predpisov za to zelo važno služ— o , o t , ,	Lvanuo,	,e ebn0 pntrebna v se-
predsednifc Letalske zveze Slove-	razvoju	našega	gospo-
ruje. na velikem mednarodnem “
aero-reliju v Parizu v močni kon- ^ ^mgresu bodo razpravlja,! kurenai dosegel prvo mesto. Tem	izobraževanju knjlgovo-
huje je nekaj dm pozneje vse pn-	i<r:jigovodstvu samem in o
bliziu Paarza * ,	kri-
0b obletnici smrti Branka Ivanuša
Sredii lanskega junija smo poročali, da je pilot Branko Ivanuš,
Končno "je tov. Jože Rus pred- (TJTM) bosta dva predstavnika	Pr°U	gospodarskemU	k"
—_	—z vi	ranit-	GTM-	...	°u.	..	.	rrilnalll.
•da
pirepeljalj v naši držav; z imo- beviču, kjer so prav tako ideal- Rožanc.
zemskiunj avtobusi okoli 84.000 turistov. 2e letos bo dobavljenih 50 vozil, tako dia bodo naša turistična podjetja dobila poleg dosedanjih 60 vozil še 50 novih. Avtobuse bo letos dobavila to*
»Ladja s prekletimi
Roman junaške posadke
laga, na) bi letni odmor republiškega zbora trajal od 1. julija do 1. septembra, kar je bilo sprejeto. S tem je bilo zajedanje končano.
Seja zbora proizvajalcev
Jože Ingolič Je ▼ odgovoru no vprašanja ljudskih poslancev pojasnil
stališče izvršnega sveta LRS
Kartomrano din 5U0.— polplatno din 650.— Založba »Slovenski poročevalec«
Ljubljana. Tomšičeva 5/11
n; smučarski tereni,' bo veljala 193 milijonov dinarjev.
Za Postojnsko jamo bodo nabavili, dve električni lokomotivi, kj naj bi zamenjali dosedaije izrabljene.
Za popravljanj«, čiščenj« in druge usluge avtomobilistom bodo letos postavili 8 servisnih postaj, ki jih bodo nabavili v inozemstvu.	1. S.
Na Goriškem se Je pričela
žetev
Na Mirenskem polju pri Gorici, ki je žitnica Goriške, so že padli prvi snopi ječmena. Te dni bodo pričeli žeti tudi pšenico.
Največ sejejo pšenico italijanskih vrst, ki dajo prav dober pridelek, in to Mentamo, Tevre in Salto ter še nekatere vrste, ki dajejo do 30 metrskih stotov pridelka na hektar. Letos bo pridelek nekoliko nižji zaradi toče. ki je prizadela to okolico.
Večja škodia na žitnih poljih pa je v okolici Dornberka, Presrja,
Brji in Ste.sk. Sempaskega polja, kjer tudi goje pšenico, pa toča ni prizadela.
Na Goriškem (bivši okraj) povprečno posejejo letno okoli 2000 ha površin z belimi žit; in nekaj več s koruzo, kar pa ne
krije vseh potreb okraja, ki m* nim "lanom, so vsiciajene z	še	popolnejše	konkretizirano,
ra krušno moko In zdrob, ozuro- znim družbenim planom, o Ljudski poslanec Razdrih je ma žito in koruzo uvažati iz da je v merilu vse države^ za- postavil vprašanje v zvezi z le-drugih krajev države.	gol o vi j en potrebni jamski les. Ro tošnjim deficitom republiškega
zavoda 'za socialno zavarovanje.
jugoslovanske mladinske orga^
nizacije prisostvovala kongresu te organizacije, ki bo od 27. do 30. junija v Bukarešti. (Jugo-pres)
Ljubljana, 22. jun. Na seji
zbora proizvajalcev ljudsko skupščine LRS, ki ji je predsedoval Mavriaij Bore, so nekateri ljudski poslanci pred obravnavanjem dnevnega reda naslovili več vprašanj na republiški izvršni svet, na katera je odgovorit čilan izvršnega sveta Jože Ingolič.
Ljudski poslanec Inž. Koželj se je zanimal, kako je s preskrbo rudnikov z jamskim lesom. Opozoril je tudi na cene pri posameznih vrstah lesa. V odgovoru je predstavnik izvršnega sveta tov. Ingolič dejal, da je družbeni plan LRS zagotovil tudi potrebe rudnikov po jamskem iesu in sicer s predpisanimi količinami lesa po asortimentih, ki jih morajo posekati diržavna gozdna gospodarstva odnosno posamezn gozdni posestniki. Količine jamskega le-
mnenju Izvršnega sveta je na trgu toliko jamskega lesa, da se bodo rudniki lahko s sposobno komercialno službo oskrbeli z jamskim, lesom, ne pa po administrativni poti z distribucijo.
Tovariš Ingolič j« v nadaljevanju poudaril, da bo republiški družbeni plan tudi v prihodnjem letu vsklad'i-1 zmogljivost gozdov im potrebe po raznih asortimentih lesa, ter da bodo v skladu s tem pripravili tudi plane sečnje. •
2e pri sed3injem odloku o prispevkih .za gozdne sklade, je izvršni svet poleg osnovne naloge, to je preprečevanja opustošenja gozdov in čuvanja gozdnih zmogljivosti, upošteval dejstvo, da lahko s posameznimi prispevki stimulira izdelavo tistih asortimentov, ki so za naše gospodarstvo važnejši. To načelo ,bo pri predpisovanju prispe v-
sa. ki so predpisane z družbi- < kov M gOTdni gMad v 1957.. ietu nim "lanom, so vsriajene z zve-
Aktivna vloga, sodišča
Predlog zakona o pravdnem postopku
Zvezni izvršni svet je sprejel 20. t. m. predlog prvega jugo- vila, in dejstev, ki jih je naved-slovanskega zakona, s katerim se ureja sodni postopek v pre- la. Pravdni postopek je znači-sojanju pravdnih (civilnih) zadev. Sodišča so se doslej v glavnem naslanjala na pravila pravdnega postopka iz zakona predvojne Jugoslavije, ki so jih spreminjala in prilagojevala novim potrebam, nastalim v praksi. Na ta način imamo že danes v naši sodni praksi in zakonodaji izdelan sistem pravil, po katerih se sodišča ravnajo v pravdnih (civilnih) zadevah. Na podlagi tako izdelanih pravil je bil izdelan tudi predlog zakona o pravdnem postopku. Pri tem ni bilo zanemarjeno potrebno konsul-tiranje tuje zakonodaje in tujih sistemov pravdnega postopka.
Itn tudi po tem. ker more zara-dt posameznih jamstev stranka
ki bo znašal 3 milijarde dinarjev. Zavod ima že tri tedne blokiran račun -pri Narodni banici. Nadalje je vprašal, kakšno stališče zastopa izvršni svet glede morebitnega povečanja prispevka za socialno zavarovanje. Tov. Ingolič je odgovoril, da je izvršni svet LRS proti povečanju sedanje stopnje prispevka za
priti v postopku do velike raka- socialno zavarovanje, ker sedanje dajatve za socialno zavarovanje v vtedržavniem merilu
snitve v odločanju o odnosih, ki se razpravljajo pred sodiščem. Znano ;e, da trajajo v nekaterih tujin državah pravde leta ‘n leta. in sicer v glavnem zaradi tega, ker stranke streme, ko ss poslužujejo določenih svojih gu, je načelo materialne resni- pravic, dejansko za zavlačeva-ce, kar or poudaijajo naši stro- n:-em postopka, kovnjaki. Sodišče ima dolžnost Ko določa aktivno vlogo eodi-ugotoviti vsa dejstva, od katerih šča v pravdnem postopku mu zaje odvisna uprav’čenost zahtev, konski predlog nalaga skrb, da Sodišče ne izvaja dokazov, ki poteka postopek biez zastankn j.h stranka ni, pradložila, ven- in da bo tako izveden, da bo dar pa je v pariška vanju spornih .imela stranka čim manj 6tro-
omogočajo zagotovitev vseh pravic našim delovnim ljudem in izhajajo iz zakonitih predpisov o socialnem zavarovanju. Zato smatra izvršni svet, da bi vsako povečanje prispevka za socialno zavarovanje pomenilo nadaljnjo obremenitev našega gospodarstva, obenem pa bi omogočilo neracionalno gospodarjenje s temi sredstvi. Izvršni svet je že ukrenil vse potrebno, da bo zadovoljivo urejeno vprašanje primanjkljaja socialnega zavarovanja v naši republiki ter da bo zavod za socialno zavarovanje nemoteno izvrševal svoje obveznosti, je zaključil tov. Ingolič.
• Mandatno imunitetni odibor je zboru poročal, da so na nadomestnih volitvah v 46. volilni enoti proizvajalne skupine industrije, trgovine in obrti v ptujskem okraju izvolili za ljudskega poslanca v zboru proizvajalcev Ivana Tomažiča. Potem, ko je bilo sprejeto poročilo mandatno-imunitetnega odbora, je novi ljudski poslanec zaprisegel pred zborom.
Na svoji sej! je zbor proizvajalcev sprejel tudi zakon o dopolnitvi 149. čl. zakona o pravicah in dolžnostih ter volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev. Nadalje je izglasoval še zakon o pooblastitvi izvršnega sveta in okrajnih ljudskih odborov, da določijo katere rastlinske bolezni in škodljivci veljajo za nevarne za območje naše republike oziroma posameznih okrajev. Sprejel je tudi odlok o letnem odmoru zbora, ki bo trajal od k julija do 1. septembra. B. L.
PRIPRAVE ZA NOVI ZIK0N
do, pobud polno življenje.
Ob obletnici njegove sanmi je delegacija Letalske zveze Slovenije položila venec na mjegov grob, letalo »Matajur« (pa je odvrglo pozlačen lovorjev venček.
Ustanovitev slovenske sekcije Društva za upravne znanosti
V Ljubljani so se zbrali 20. junija nekateri člani pravne fakultete in upravni strokovnjaki iz različnih vej državne uprave na ustanovnem zboru Jugoslovanskega društva za upravne znanosti, sekcije za Slovenijo.
Ker je upravno delovanje tesno povezano z razvojem družbenega dogajanja, je nujno potrebno začeti sistematično proučevanje uprave in k temu pritegniti strokovnjake iz prakse in tiste, kj se ukvarjajo s teoretičnimi vprašanji. Sekcija, bo delala v sodelovanju z Društvom pravnikov in z inštitutom za državno upravo, ki je bil letos ustanovljen na ljubljanski pravni fakulteti.
Posebej Je treba omeniti, da se bo sekcija ukvarjala tudi s tako imenovano izvenpravno upravno problematiko. Številni problemi so pri nas še neobdelani in veliko pozornosti bodo upravni strokovnjaki posvetil: upravni tehniki, metodam
minalu.
Izreden nebesni pojav !
V včerajšnjih dopoldanskih! urah med 11* in pol 12. smo imeli pr.liko opazovati nenavadno lep nebesni pojav. Gre za kolobar okoli sonca, ki nastane zaradi lomljenja sončnih žarkov na ledenih kristalih (heksagonalnih) v slojast-o-perjastih oblakih (cir-rostratus). Videli smo popoln kolobar okoli sonca s polmerom 22 stop nj. V kolobarju so bile vidne barve, razporejene kakor pri mavrici. Rdeča barva je bila na notranji strani, modra P<* na zunanji strani kolobarja; ostale mavrične barve so bila več ali manj zabrisane. V meteorološki optik: imenujemo ta pojav sončni dvor ali halo. Pojav mavričnega haloja je precej redek in da sklepati, da so plasti v v-išjih slojih atmosfera (okoli 6000 m) izredno mirne.
Zopet potres v Ilir. Bistrici
Ilirska Bistrica, 22. jun. Po
potresu v februarju so se danes prvič spet pojavil; trije potresni sunki. Prvi je bil ob 0.17, drugi ob 6.03, tretji pa ob 10. uri dopoldne. Sunki, posebno tisti ob 6.03, so b.li precej močni in so se vs; prebivalci že ponoči zbudili. Občutnejše škode zasedaj ni bilo.	-rt
NA GORIŠKEM JE ZOPET KLESTILA TOČA
Nova Gortca, 22. jun. Sinoči je na Spolnjem Vipavskem znova padala teča, skoraj z jasnega neba. Le nad Dolino proti Fajtjem hribu je visel kr past oblak, -z katerega so se usula kot lešniK debela 'edena zrna. Toča je padala največ tr.i minute in je zajela vad Vogrsko. Volčjo Drago, del Bukovice, Pr^ačno in Bilje. Ce ne bi prejšnji petek padala toča, bi r.ova toča sicer ne bila občutna, tako pa je povzročila za nekaj odstotkov več škode, kar se rožna posebno na žitaricah, ki d<-zorevaj :> in so na pod-
sekretar za pravosodno upravo v -.veznem izvišnem svetu Nikola Srzentič je izjavil, da so pri izdelavi tega zakonskega predloga stremeli za tem. da bi v postopku zagotovili državljanom čimveč pravic. To bo omogočeno z uporabo nekaterih na- ________________
čel. ki so sicer znana v teoriji dejstev popolnoma svobodno. škov in d» se bo preprečila vsa-pravdnega postopka, ika Pa so v tem predlogu zakona prišla do popolnejšega ali boljšega izra-ma.
Predvsem se je upoštevalo tnano načelo o dispoziciji strank, kar pomeni, da je od
Res ja. da je tudi to načelo ka zlorabe pravic, ki pripadajo omejeno v. nekaterih primerih strankam v postopku, zaradi uporabljanja načela dl- Strokovnjaki za pravosodne spozicije strank in zaradi neka-- zadeve poudarjajo Se eno rela-terih drugih ustanov v pravd- t’vno novost v našem pravdnem nem postopku, ki *o potrebne za postopku, ki Szvira t® osnovne pravilno izvajanje pravde in sa- postavka o vlogi sodišča, nam-
o državnih uslužbencih
s plenarnega sestanka centralnega odbora sindikata drž. uslužbencev
Jugoslavije
SKOPLJE, 22. jun. V Skopilo se je davi začel plenarni se- dom višje stopnje. To bi vpliva-stanek centralnega odbora sindikata državnih uslužbencev Ju- na mnogo uslužbencev, da bi goslavije, n« katerem razpravljajo o predlogih z« bodoči zakon poveča a svoje strokovne kvali-
o državnih uslužbencih
stranke odvisno. al‘ bo postavila radi discipline pravdnih strank, reč, da prmaga sodišče stranki
O nekaterih glavnih vprašanjih ki naj b; se obravnavala v zvezi z bodočim zakonom o javnih uslužbencih, je poročal predsednik centralnega odbora
flkacij a.
Novi zakon bi moral tudi določiti. da s« uslužbencem, ki službujejo dalje časa v organih in ustanovah javnih služb, ne more odpovedati služba, ako se ukine njihova organizacijska
Tc b0 razumljivo ako se upošteva pravda, v kateri more bi*
v uresničevanju njihovih materialnih pravic med postopkom
kako svt-jo imovins-ko zahtevo ali jo b" opustila ali pa se poravnala itd.
V tuja zakonodaji priznavajo temu načelu neomejen učinek, medtem ko se v predlogu našega zakona nekoliko zožuje zaradi drugega načela — načela materialne. resnice ir, sDO-štov»-nja
prisilnih določb našega pravdne- materialne	.	_
ga sistema. Dogaja se na-mret, odpade. Takrat mora sodišče dišče v pravdnem postopku ni da začne stranka pravdo ne sa- proučit; re taim dejstva, tem- vezano na nobeno odločitev ka-
mo zaradi zaščite svojih i-movin- več tudi dokaze, k! jih »tnanka •ko-pravn-ih odnosov, temveč tu- ne predlaga.
di zato, da bi drugim osebam Treta značilno«! tega zafcon-povzročila škodo in izigrala d->- skega predloga j« v tem, da odločene nrisilne predpise. V takih klanja koncepcijo, po kateri je primerih se po predlogu zakona sodišče samo mo trii ec boroe ne more dovoliti, da bi Imelo med strankami in odloča po-
načelo svobodnega razpolaganja tem. ko je zaslišalo njihove «a- od tujih zakonodaj V strank (dispozicije) tolik. obseg, hteve in dokaze. Namesto take v v zakonu uveljavljena vsa
da bi moglo kršiti tudi same vloge pasdvnega opazovale^ do- načela, k! s0 znana v teoriji i8Vcev’ prilagodile olačnenm si
©sr-«o-ve prisilnih pravil nase za- loč a zakonski predlog aktivno zakonodaji drugih držav in ki
kega drugega organa ob razpravljanju o zahtevi stranke v pravdnem postopku, razen na odločitev kazenskega sodišča, ki ugotav’ja kazensko odgovornost.
To so najvažnejša načela, ki se razlikujejo v naši zakonodaji
nim položajem drugih Javnih uslužbencev. Na ta način bi omogočili uslužbencem družbenih organizacij, da bi late prešli v druge javne službe in na-Marjan Vivoda. Določbe tega za- sprotno ks-r se v praksi zelo po- enota ali pa v nje; zmanjša šte-kona bi veljale za okoli 140.000 gosto čegaja.	vilo delovnih mest. Zato mem-
čianov sindikata	uslužbencev	v	Prevedba z nitje na višjo	jo, da ie	zelo	umestna	določba v
načrtu zakona, ki urejia položaj takih uslužbencev.
Ob koncu poudarja referat, da se je treba več posluževati javnih nateče jev za izpopolnjevanje delovnih mest % pravico pritožbe ako je bil pr.l tem kršen danjega sistema ooklicev m pn- pravni interes posameznikov in drugih služb. Mnenje sind'- j:jni,b razredov ne bilo treba Razen tega se sind’kat zavzema kat« Je, d« imajo vsi javni bistveno ripreminiati, pokazala za ukinitev trajnega nadurnega uslužbenci enoten pravni status, pa gg ;e potreba primerne modi- čela. d-a bi se mogel normirati izjeme oe naj bi veljal« ie fifeacije peklicev oo usposoblje- delovni proces v posameznih H u*lužt»nce pbsaiheznih pa- nostl zi posamezne stroke. S službah. Novi* zakon naj bi vse-nog v skladu s posebnostmi nji- plačnim sistemom naj bi s« sti- bovai tudi možn-^t podeljeva-hove službe. Ta osnovni zakon muli-ralo- strokovno Izpopolnje- nja nagrad Javnim uslužbencem, o javnih uslužbencih naj bi za- vanje in individualno prizade- kakor se na primer v zadnjem ostalem J*1 tudi pomožno osebje in de- vanje. S’ndikat je mnenja, da času prakticira ob koncu vsake-lavce v državnih ustanovah	in	dosedanji plačni sistem ni do-	ga leta.
uradih, tako da	b’	se plače de-	voy stimuliral zbolj Sevanj a stro-	Sindikat	predlaga	naj	se načrt
kovne sposobnosti uslužbencev, osnovnega zakona o Javnih zaradi Cerar je treba v bodočem uslužbencih dostav,; zvezn; ljud-
tl vprašal.je dokazov zelo občut- Sodišče mora opozoriti atranko drfavn,h ustanovah Jugoslavije. fltopnjo M bi sme,a biti več od-r,o za stranke. V kak! pravdi za na pralce ki ji pripadajo, ako y	0 vrstah usiuiben- visna samo od šolskih kvalifika-
razvezo zakona na primer ne ne poena dovolj zakonskih pred- cev ^ katera bi veljal nov! cij si,;Jbenih let. temveč od more biti interes strank, da ae p;sov.	_	...	,	zakon,	je	prevladalo mnenje, prehoda na bolj strokovno in
navajajo določeni dokaz!	Treba	je	k<m*n°	omeniti	Se	dg	^	treba	izdati	osnovni	zakon	odgovorno mesto. V razpravi o
Ako oa gre Ka splošno ljudsico eno vpiašanje, ki Je delno aru-	*avne uslužbence, vštev- prednaSTtu novega zakona je
imetje, potem omejitev načela gače rešeno v našem postopku 4, ^ ^žbence i* prosvetnih, prev!adalo stališče da b; dose resnice popolnoma krkor pa v tuji zakonodaj! So- z„anstvenita> kulturnih, socialnih danjega sistema ooklicev ta pli-
razpravljatl
 	;trank.	dn s
kar v našem zakonskem predlo- v okviru, ki ga je stranka posta- nekateri druga.
predlog anuviK) I.uvuuuuaji uru»ui	**»	„	o-m-a-rjlOTi
procesu. Kot Imajo namen, jamčiti pravilno
mora sojenj«, kakor 90 načelo o zasll- Sindikat Je mnenj«.
bistvu Senju nasprotne	J^^I^benMv^ružbedih	brEa-	plačilnim'razredom_ nižje stop- njem proračuna za prihodnje
fconodaje.	vlogo • odi šča v
Drugo važno načelo, k! ni	organ družbe In arzave
morda nikjer v tujini zakona-	sodile razpravljati o	b	_
da ji taka dosledna izvedeno ka-	zahteve strank, dn sicer	samo Javnoet!. ustnega postopka In le ^-------. —y. ^	„^1«	plačilnim	MV*.	let*
.	.	,	,	,______ ,,	Sindikat	le	mnenl«	da bi s« n.ačnem sistemu napraviti večjo skl skupščin! jesen! . da bi ga
nW načeto moral pravni položaj' delarvcev razliko v plačah med zaključnim mogla sprejeti pred »estavlja-
ročju B ;i in Mirna že začel; Žan ti ječmen.
Na Spodnjem Vipavskem je toča v kralkem razdobju dvakrat padala, na Gornjem Vipavskem pa trikrat.
Na današnji sektorski konferenci v Novi Gori*v. na kateri so razpravljal’ o pospeševanju kmetijstva, je predsednik Okra]ne zadružne zveze Mirko Remec persval zbrane zastopnike zadrug, na* zastavijo ves svoj vpliv, da se bodo kmetje kolektivno zavarovali proti toči. Poleg tega so na konferenci predlagali. na i bi še ta mesec ustanovili glavno gospodarsko poslovno zvezo za bivši goriški m bivši tolminski okraj. Po proučitvi poireb pa nar bi postopoma ustanovili še pet področnih proizvodnih poslovnih zvez, za Lož, Goriška Brda Tolminsko, Idrijo i.i Gornjo Vipavsko dolino.
Protiperonospoma služba
Poročilo 22. junija
Se danes naj končajo z drugim škropljenjem svojih vinogradov vinogradniki v okolici Maikovca in Tržišča na Dolenjskem. Bizeljskem, Dolnji Lendavi, okolici Krškega, Trški gori ter v okolici Kapele in Ljutomera. Do 23. t. m. naj drugič poškropijo vinograde v okolici Maribora, Jarenine, Pekr, Slovenskih Konjic, Rogaške Slatine, Celja, Virštanla in Zavrča.	.
Naikasneje do 24. junija pa naj drugič poškropijo vinograde v okolici Radgone, Podlehnika, Svečine, Juršincev, Ormoža in Jeruzalema.
Deževno vreme In ugodne temperature so v zadnjem tednu povzročile, da se je peronospora začela množično javljati v nekaterih predelih. Predvsem močan pojav peronospore je opaziti v vinogradih Koprskega področja in sicer v okolici Izole, Škocjana pri Kopru, Ankarana, Tribana, Strunjana, Brtokov v dolini Rižane. Peronospora se je začela močneje javljati tudi ponekod na Štajerskem, v okolici Gornje Radgone, Jeruzalema, Ptujske gore, manj pa v okolici Maribora.
Vinogradniki, pri škropljenju vinske trte skrbite, da bo vinska trta dobro poškropljena, zlasti spodnje strani listov, predvsem pa grozdiči. Površno škropljenje, posebno letos nam ne bo očuvalo vinogradov pred škodo, ki nam jo lahko povzroči peronospora.
Vinogradniki, v krajih prizadetih po toči, začnite takoj čistiti in škropiti vinograde, čeprjiv ste Jih mogoče pred kratkim te poškropili.
Kmetijski Inštitut LRS la Hidrometeorološki uvod L88
tr. m mm WL mni m>
1 Bomsnpoioaviiie |.*i
Pobomiki miru
Mnoge novinarske agencije tn listi že nekaj dni objavljajo kot posebno senzacijo vest, da bosta v prvi polovici julija obiskala Jugoslavijo indijski premier Nehru im. egiptovski predsednik vlade Naser. Istočasnost obiskov — v vesteh pa tudi napovedujejo, da se bosta oba premiera sestala s predsednikom republike Titom — je dala povod za najrazličnejša mnenja in kombinacije. Čeprav še z nobene etrani ni uradne potrditve o datumu, pa tudi ne o značaju sestanka, so vendarle t-udi vplivni zahodni listi spoznali za primerno dodati vestem svoje komentarje.
V komentarjih poudarjajo podobnost osnovnih zunanjepolitičnih stališč treh držav, pri čemer naglašajo, da je treba pričakovati, da bo prav ta podobnost dala tudi vsebino bližnjemu sestanku. Čeprav je časovno obdobje, ki je preteklo med sestankom premiera Nehruja in predsednika Tita relativno zelo kratko, je v tem času prišlo do velikih zgodovinskih dogodkov, ki so dali svoj pečat na celoten mednarodni razvoj.
Ni še dolgo, odkar sta na svojem prvem srečanju predsednik vlade Nehru in naš predsednik skupaj izdelala znano deklaracijo, ki je kmalu začela služiti kot programska zunanjepolitična platforma za odnošaje in sodelovanje mnogih držav. Toda takrat, ko je bila sprejeta in objavljena deklaracija Tito—Nehru, so bile besede ohrabritve in svetlejše bodočnosti, besede o možnosti in potrebi mirnega sodelovanja ter poziv na aktivno koeksistenco m.ed bloki in državami, slišati nekako preroško daleč. To so bile prve odločno izrečene besede, ki so dajale upanje in kazale pot za dosego tako zaželenega cilja:	do pomiritve in
okrepitve miru na svetu. Iste misli so bile ponovljene pri kasnejših razgovorih z egiptovskim premierom Naserjem, kar je bil nov dokaz nadaljnje afirmacije novega Egipta na njegovi razvojni poti.
Značilen je način, kako že tedaj ogromna večina svetovnega tiska reagira na bližnji sestanek. Skupno vsem tem komentarjem je poudarjanje pozitivne in zgodovinske vloge, ki so jo v zadnjih letih borbe proti vojni nevarnosti in za pomiritev na svetu imele te države, še posebej pa njihovi šefi osebno.
Pred prihodom v Jugoslavijo bo indijski premier Nehru opravil potovanje, ki ga ima v načrtu že dlje časa, in sicer bo sodeloval na zasedanju britanske skupnosti narodov, obiskal Zvezno republiko Nemčijo itd. Po mnenju svetovnega tiska bodo obiski in razgovori premiera Nehruja prispevali k širinj in pomenu njegovega srečanja z našim predsednikom Titom, ki bo po mnenju večine komentatorjev mogel sv-ojim sogovornikom opisati svoje vtise in zaključke z nedavnih razgovorov v Sovjetski zvezi.
Poudarjajoč antiblokovsko politiko, ki so jo vedno zastopale tri države, piše komentator vodilnega nemškega lista »Die Welt« v komentarju, ki ga je povzel ne samo nemški, ampak tudi večji del zahodnega tiska: »Ob svojem srečanju bodo trije državniki izkoristili priložnost, da prvič stopijo pred svetovno javnost z aktivnimi predlogi o poti in metodah, kako doseči nadaljnje vojaško in politično popuščanje na svetu...« »Hin-dustan Standard« iz Nevo Delhija pa piše: »Vest, da se bodo šefi treh od nedavno popolnoma neodvisnih držav Azije, Afrike in Evrope, namreč Indije, Egipta in Jugoslavije, držav, ki so pokazale, da je aktivna nevtralnost pozitivna sila v sodobnem svetu, utrujenem od hladne vojne, sestali prihodnji mesec na Brionih, je povzročila zanimanje vsega sveta. Te tri države so bistveno prispevale k dvigu železne zavese — Vsakomur je znano, in to povečuje pomen bližnjih razgovorov, da so vse tri države iskreni pobomiki miru in dosedanja stvarnost je dala prav njihovim stališčem o ohranitvi miru ter bosta zato zahod in vzhod pazljivo poslušala njihove besede »n predloge ...«
2!«
BENU T1SK0VH1 KtUFEBEICl V DSIP
Določbe mirovne pogodbe so fasne in obvezne
Predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve fe dejal, da |e italijanska vlada dolžna zagotoviti izvajanje mednarodnih obveznosti, ko so ga vprašali, če čle n 6 londonskega sporazuma
deluje avtomatično
Beograd, 22. junija. (Po telfonu.) - Predstavnik drfanme*a tajništva za zunanje zadeve Je na današnji redni tiskovni konferenci takole odgovoril na vprašanje, kaj misli o medavnih izjavah francoskega zunanjega ministra g. Plne»u3a. pred njegovim odhodom v Washingt«n in med njegovim bivanjem ▼ prestolnici ZDA:
»Nedavni ob iste predsednika
Tita Franciji je omogočil podrobno izmenjavo mnenj o mednarodnem položaju, kakor tudi o j -ugoslov ains ko-fran eos k i h odnosih. Njegov obisk in dokumenti, ki so bila v zvezi z njim objavljeni, so pokazali široko ideniSrčnosi stališč jugoslovanske in francoske vlade im potrebo za nadaljnje sodelovanje. Tisti del izjave g. Pimeaiuja, v katerem je govorili o politijki Jugoslavije in o njenem prispevku k sodelovanju med vzhodom in zahodom, kakor tudi o spremembah v Sovjetski zvezi, izraža in potrjuje omenjeno politiko in ga zato tudi jugoslovanska javnosit potizivno ocenjuje.«
Dalje ]e izjavil, da Jugoslavija ni zta razpravo o vprašanju Alžiira v Varnostnem svetu. »Čeprav razumemo pobudo 13 azij-sko-afiriških držav za vključitev alžirskega vprašanja v dnevni red Varnostnega sveta, vendar mislimo, da razprava o tem vprašanju v Varnostnem svetu
ta trenutek n* to! 'bila Joori»bna,
ker — kakor doma levamo — Se niso izčrpan* vse možnosti, da se na drug način prispeva k hitri im bolj učiii kopiti reftitvi alžirskega vprašaj ja.«
S temi besedami je odgovoril na vpraSanje, če »e Jugoslavija strinja z gr šiit o pobudo, da se ciprsko vprašar je razpravlja v OZN, pa je odgaa voril, da »Jugoslavija lahko s« mo pozdravi tiste ukrepe, ki bodo prispevali k rešitvi ciprskega vprašanja.« Dodal je, da je bilo Jugoslovansko stališče o U m vprašanju že večkrat pojasnjeno.
Predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve je dalj« izjavil, da bo Jugoslavija zahtevala od italijanske vlade pojasnilo glede pristnosti italijanske toandčarke »Braeco« v Tržaškem zalivu. Tržaški časopis «-Picoolo« je pisal, da so to ladjo poslali na saveimi Jadran zato, da bi ščitila italijanska ribiče pred napadi Jugoslovanskih ladij. Na vpra&anje, kaj misli o tej stvari, j« predstav-
Til S S poiasnfnfe
Izjavo Hruščeva glede Nemčije med francoskim obiskom so po navedbah sovjetske agencije napačno razumeli
Moskva, 22. jun. (TASS). —
Glede na izjavo zahodnonem-škega kanclerja Adenauerja na nedavni tiskovni konferenci v Bonnu, da je član prezi-dija Vrhovnega sovjeta ZSSR Hruščev med razgovori s francoskimi državniki v Moskvi dejal, da je bolje imeti 17 milijonov Nemcev v »sovjetskem bloku« kot 70 milijonov Nemcev v združeni, pa čeprav nevtralizirani Nemčiji, je TASS objavila včeraj posebno sporočilo, v katerem izjavlja, da so Ad en a u e r j e ve trditve popolnoma brez podlage in hudo obračanje dejstev. V sporočilu pravi, da je Hruščev med razgovori s francoskimi državniki pojasnil dobro znano stališče Sovjetske zveze o nemškem vprašanju, hkrati pa pripomnil, da se Sovjetska zveza ne more strinjati z vključitvijo vnovič združene JMemčije v katerokoli vojaško skupino, ki je bila ustanovljena proti Sovjetski zvezi in njej prijateljskim državam. Hruščev je baje to stališče razložil tudi zahodnonemške-mu kanclerju Adenauerju med razgovori v Moskvi septembra lani in da torej Adenauer pripisuje Hruščevu besede, ki jih nikoli ni izrekel.
V sporočilu je dalje rečeno, da bo ostala Sovjetska zveza še naprej pristaš združitve Nemčije v miroljubno in demokratično državo in da ne more mimo dejstva, da napori za ureditev nemškega vprašanja na temelju sporazuma štirih velesil po končani vojni niso obrodili sadov. Prav tako nihče ne ' more prezreti dejstva, da obstajata zdaj na ozemlju Nemčije in se razvijata dve neodvisni državi in
pri teh razmerah.,, ni drugega
stvarnega načina .za ponovno združitev Nemčije; kot so neposredna pogajanja med Zahodno in VzhcdTiO Nemčijo. Ko poudarja, da je vzhodnonemška vlada pripravljena navezati neposredne stike z vlado Zahodne Nemčije, pravi sporočilo, da je«zategadelj rešitev nemškega vprašanja v sedanjih okoliščinah odvisna predvsem od pripravljenosti Zahcans Nemčiji___________________
STOCKHOLM — V .lužni ln srad-
nji Švedski se Je spustilo več
propagandnih balonov ameriškega
izvora. V njih so bile propagandne brošure v ruščini in ^ešCLnt, prevodi člankov iz britanskih in ameriških listov ter vc£ karikatur, od katerih nekatere kažejo Hruičeva,
nflk dr*av. tajništva odgovoril:
»Preseneča nas, da italijansko časopisje, oziroma bolje rečemo »Piccolo«, povezuje razmestitev
italijanskih pomorskih enot iz Bri.nd'isija na sever in prisotnost topničarke »Bracco« v Tržaškem zalivu z izvrševanjem italijansko-jugoslovanskega sporazum« o ribolovu. Sicer pa smatramo, da je podvzemanje takih ukrepov neobičajno v procesu izboljšanja in razvoja dobrih odnosov med obema državama. Zaradi tega bomo po normalni poti zahtevali o tem pojasnilo italijanske vlade.« Dejal je, da so z jugoslovansko - italijanskim sporazumom o ribolovu točno določene pravice italijanskih ribičev. »Jugoslavija bo dosledno spoštovala določbe sporazuma in je zaradi tega katoršna koli zaščita italijanskih ribiških ladij deplasirana, v kotlikor se bodo ribiči držaji svojih pravic.«
Predstavnika drž. tajništva so vprašali tudi, kaj misli o današnjem čla-niku »Politike«, v katerem piše, da 6. člen londonskega sporazuma ne deluje avtomatično iin da moremo pričakovati proces proti škedanjskim pa tudi beneškim partizanom. »Določbe mirovne pogodbe, konkretno 16. člen in memorandum o soglasnosti (Londonski sporaizum), konkretno njegov 6. člen — so popolnoma jasne in točne in je zaradi tega njihovo izvajanje obvezno in avtomatično. Na italijanski vladi je, da zagotovi izvajanje mednarodnih obveznosti v svoji državi.«
Neki tuji dopisnik je tov. Draško viča vprašal, če se Jugoslavija strinja s pripombo prvega sekretarja KP Sovjetske zveze Hruščeva, da so zahodne države leta 1948. postale prijateljske z Jugoslavijo ssirno zato, da bi bil v Jugoslaviji ponovno vzpostavljen kapitalizem. »Ni moja stvar, da tolmačim izjave g. Hruščeva. Tisto pa, kar je bilo bistvenega v politiki Jugoslavije do zahodnih držav in v politiki zahodnih držav do Jugoslavije, je dovolj jasno pokazala praksa naših medsebojnih odnosov.«
Na kancu današnje tiskovne konference je tov. Draškovič
obvestil:! novinarje, da je poljski
- o*'-	i
V.
ffiSittl 1 s
v j Htsr&vj vtAJ. J Jy c:;>u v*
|	1	■'	'	Wy	'	«\\[	'	'•	\!	%
r.- .-.
Danes bo egiptovsko prebivalstvo glasovalo za predsednika republike in novo ustavo. Kandidat ca predsednika republike je dosedanji predsednik Naser. — Na sliki glasovnica, na kateri je na levi slika Naserja, pod njo pa piše: »Si pripravljen glasovati, da bi bil Gammal Abdel Naser predsednik egiptovske republike?« Na desni pa je knjiga z napisom »Al Destonr«, kar pomeni — ustava. Pod njo piše: »Si pripravljen glasovati za ustavo. Volivci, ki bodo glasovali u, bodo Izpolnili belo točko ▼ prvem krosu, ki je rdeč, drugi, črn krog, pa pomeni ,ne‘«
Posvet o razorožitvi
Britanski minister Nutting prispel v Pariz, kjer se bodo nadaljevali britansko-lrancoski razgovori — Razpravljali bodo tudi o odgovoru
na Bulganinovo poslanico
PARIZ, 22. Jun. (Tanjug). Danes so se v Parizu nad*’ razgovori, Iri r>r- i’* den začeli v Londonu ministri Uoyd, Nutting in Faure, Brita isk: minister L- t . tim; j« prispel danes v ranz, u.. er se je takoj sešel s francoskim državnim eekretarjem za zunanje zadeve Mauriceom Faurcni.
Britanski minister Je govoril tudi s pineaujem. ki se je danes vrnil Jz Washingtona, in s francoskim ptedstavnikom v pododboru OŽN za razorožitev Jule-som Mochom. Pravijo, da bosta Nutting 3n Moch. k-- se bo v za četku ur:hod.njega meseca udeležil novega zasedanja pododbora za raz >rožitev, govorila o morebitni rovi pobudi, ki bi jo dala za sklenitev sporazuma o razorožitvi.
Francosko britanski ra^stov". ri se bodo dotikali tudi priprave skupnega odgovora zahodnih, s-' na zadnje sporočilo maršala Bul-ganina. Bulganinovo poslanico so v Pprizu ugodno sprejeli,
vendar pa ni verjetno, da bodo zahodne sile pripravljene skrči-t; vojaške, enote, raizvrščene v Zahodni ftemčiji. London in Pariz ^a "'-ziic temu menita, da je treba p> "orno proučiti ponudbe
Moskve, saj vzbuja stališče so-vjeteke vlade resno upanje, da se bo dji politični položaj na svetu še zboljšati.
Sedan’1 pariški razgovori m bodo kor.čal.i verjetno prihodnji
mesec, ko bo v Pariz prispel britanski tiedsednik Eden. Dan sestanka Eden — Mollet bodo do--ločili pri sedanjih razgovorih med NutUngcm in Faurom.
BODOČE ATOMSKE CENTRALE
Dunaj, 22. jun. (AFP) Britanski delegat na zasedanju pete svetovne konference za energijo, ki je zdaj na Dunaju, je izjavil včeraj, da namerava Velika Britanija v prihodnjih letih zgraditi štiri centrale na atomski pogon z osmimi reaktorji. Tudi delegat Sovjetske zveze je
PO KAJ GRE TEMPLER V ANKARO?
London, 22. Jun. (Tanjug).
Politični komite komunistične partije Velike Britanije je danes objavil sporočilo v zvezi z govorom prvega sekretarja komunistične partije Sovjetske zveze Hruščeva na XX. kongresu in v zvezi z debato, ki se je razvila okrog tega v mednarodnem delavskem gibanju. V sporočilu izraža nezadovoljstvo, ker komunistična partija SZ ni objavila uradnega besedila referata Hruščeva, ter pripominja, da KP Velike Britanije odobrava
LONDON, 22. jun. (Tanjug), ciprskem sporu. Ker ie namen V pričakovanju uradnega sporo- nijegovcga obiska v Ankari »po-čiCa b-itanske vila.de o poilitiki -do svecovamie 0 ooramibnah probile-Rdeči"križ" poslal'našTajJ na Polj"- G);«, sporočajo, da bo Sef irope- mih«, pravijo bifcanski funkclo-sko 48 grštkiih beguncev, kate- riaflne^a generalnega štaba generali narji* <ia je treba pričakovan, da
Templer v kratkem ofcrekal Tur- bo pri tem beseda tudii o strate-čraro. V uradnih krogih v Londo- šklfo pogledih ciprskega eporišča. nu izija.vilja’o, da Templer ne od- Turški generalni štab je pova-haja v Turčijo kot posrednik v fc>il gen or a! a Templerja na obisk
že novembra lani, povabilo pa je turšfca vilaida ponovila konec aprila. Zafcaij se ie Šef britanskega generalnega š*aba šele sedaj volijan odzvait: turškemu vabilu, ni znano. domnevajo pa, da bo imeti Tem. o! er tudi po&ščno nalogo. Kaikor piše »Times« bo Turčija s tem dobila avtoritativna jamstva, da m;ene staiteske koristi ne bedo oškodovane, pa naj pride kakršen koli predlog za rešitev ciprskega spora.
rim grške ob-lasti nedavno niso
dovolile v S1 topa v Grčijo zaradi tega, ker niso imeli grških viz.
M. P.
SPOROČILO BRITANSKE KP
Soglašalo s Togliattijem
glede pripomb no referat Hruščeva na XX. kongresu sovjetske KP in pravijo, da bi bilo treba napraviti »pravilnejšo oceno Stalinove vloge
v dobrem in slabem smislu«
pripombe generalnega sekretarja KP Italije Togliattija in komunistične partije Francije.
V sporočilu izraža mnenje, da je XX. kongres KP Sovjetske zveze »ravnal pravilno, ko je obsodil čaščenje osebnosti in se izjavil za vrnitev k leninskim načelom kolektivnega vodstva in notranje partijske demokracije«. Menimo, je rečeno v sporočilu, da je imel XX. kongres prav, da je odkrito razgalil vse zlo, ki se je rodilo iz izneverjenja leninskim načelom.
Politični komite KP Velike Britanije se strinja s pripombami Palmira Togliattija in francoske komunistične partije češ, da bi bila potrebna globoka marksistična razčlemba vzrokov pačenja sovjetske in partijske demokracije. Ni dovolj, če pripisujemo odgovornost za te dogodke izključno značaju enega človeka, pravi sporočilo, pač pa je treba »napraviti pravilnejšo oceno Stalinove vloge v dobrem in slabem smislu«.
Naser bo avgusta obiskal Sovjetsko zvezo
Kairo, 22. jun. (Reuter). Pred odhodom na uradni obisk v Sirijo je minister zunanje zadeve Sovjetske zveze izjavil, da h,> nredssdnik o<?ir.to,Tr’ro Naser avgusta letos obiskal Sovjetsko zvezo.
včeraj povedal, da bo Sovjetska zveza v petih letih zgradila vei atomskih central, ki bodo lahko pridobivale nad 2 milijona kwh električne energije. Švedski delegati na tej konfersnoi so izjavili, da gradi njihova država dva reaktorja, ki bosta do leta 1963 dajala 165.000 kwh električne energije.
Avstrijski profesor Peter Weinzirl je na zasedanju povedal, da je Avstrija kandidirala za sedeč mednarodne komisije
za atomsko energijo, in prosil delegate, naj posredujejo pri svojih vladah, da bodo osvojile Dunaj kot sedež te mednarodna
agencije.
Preiskave in globo
Nikozija, 22. jun. (Reuter). Britanske čete so bile poslane v Strovolos, eno izmed največjih predmestij Nikozije, kjer je bil napravljen bombni atentat. V predmestju je še vedno v veljavi policijska ura od vzhoda do zahoda sonca. Policija je preiskala hiše in davi odvedla v šolsko poslopja vse moške, jih fotografirala in jim vzela prstne odtise.
Uradno je bilo sporočeno, da so britanske oblasti na Cipru določile kolektivno globo 35.000 funtov prebivalcem Li-masola, ker so bili v tem delu Cipra pogosto napadi na britanske vojake. Policija je prijela nekega človeka, ki je osumljen, da je povezan z ljudmi, ki so pri Polisu, zahodno od Nikozije, vrgli bombo na neko britansko patrolno vozilo.
TELEGRAMI
  ................................................................  m...
Stalno proučevanje strukture
Zdravstvo v SZ
Članek o sovjetskem * dravstvn 5e ■» »Slovenski poročevalec« napisal predsednik znanstvenega sveta ministrstva za zdravstvo Sovjetske zveze, redni in dopisni član Akademije medicinskih inanosti Sovjetske zveze, PROF. N. I. GRAŠČENKOV.
Skrb za zdravje sovjetskega ljudstva je že od nekdaj stalna naloga komunistične stranke :n sovjetske vlade. V programih komunistične stranke, ki so jih sprejemali na kongresih, so bile že od leta 1917, to se pravi v predoktobrskem obdobju, vedno tudi naloge partije na področju zdravstva. Obseg teh nalog je od leta do leta naraščal vzporedno z rastjo in razvojem sovjetske države ter njene industrijske in kmetijske moči.
Značilnost nalog je, da so usmerjene v glavnem k preventivi, ki naj bi biia osnova za sovjetsko zdravstvo. Preprečevanje bolezni in izvajanje širokih preventivnih ukrepov niso samo naloga organov zdravstvene službe, ampak tudi celotne sovjetske države in najrazličnejših gospodarskih in kulturnih organizacij. Preprečitev takšnih ali drugačnih bolezni, učinkovita borba proti njim in stremljenie po njihovi popolni likvidaciji, je predvsem možno doseči na osnovi splošno državnih ukrepov za izboljšanje življenjskih pogojev sovjetskega ljudstva.
Vsakomur je razumljivo, da J«
zdravje ljudstva odvisno v glavnem od štirih faktorjev: 1. vi-sokokvalitetna in kalorična prehrana z upoštevanjem klimatič-nih in poklicnih posebnosti; 2. dobro higienično življenje; 3. čistost zraka in vode ter borba proti vsemu, kar bi ju lahko pokvarilo; 4. zagotovitev popolne mreže sanitarno-higienskjh služb v podjetjih in povsod, kjer ljudje delajo.
Konkretni ukrepi za uresničitev teh štirih pogojev so graditev stanovanj in komunalnih poslopij, graditev vodovodov in kanalizacij, različnih filtrov, kj preprečujejo okužbo vode, urejanje gozdov okoli naseljenih krajev, urbanistično urejanje mest in vasi itd.
Razumljivo je, da so prav tako važni splošno državni ukrepi kot na primer povečanje dopustov v soglasju z vrsto dela. skrajševanje delovnega dne, pa tudi gradnja širokega sistema počitniških domov in sanatorijev. Takšni državni ukrepi so izredno važni za preventivno medicino, ker preprečujejo mnoge bolezni, zlasti pa bolezni srca in ožilja, živčna bolezni in podobno,
obolenj in smrtnosti različnih skupin prebivalstva kaže, da je treba nujno izdelati predloge za posebne ukrepe v preventivni medicini in v terapiji bolezni, ki Jih najpogosteje srečujemo v današnjem življenju.
Proračunska sredstva, namenjena naposredno zdravstvu, se večajo iz leta v leto. V letu 1950 je zdravstvo dobilo 21.7 milijarde rubljev, konec pete petletke so se izdatki povečali na 30 milijard rubljev, leta 1956, v prvem letu šeste petletke, pa je zdravstvo dobilo 34.7 milijarde rubljev.
Graditev in izboljšava obstoječih zdravstvenih ustanov je seveda odvisna od finančne osnove, ki jo nudi proračun. Pri tem je treba pripomniti, da bodo letos na pobudo voditeljev ko-ministične partije in sovjetske države združili vse počitniške domove in sanatorije v sistemu socialnega zavarovanja. Na ta način se bo znatno zvišal obisk vseh ustanov, ki služijo za krepitev zdravja.
Razumljivo Je, da imajo omenjeni splošno državni ukrepj svoj določen namen, svojo nalogo, ki Je globoko humanitarna in pomembna za gospodarstvo. Med te naloge lahko prištejemo borbo za podaljšanje povprečne življenjske dobe, za znižanje splošne in otroške umrljivosti. za povečanje števila prebivalstva itd, V poročilu tov«
Hruščeva na XX. kongresu komunistične partije so bile tudi številke prirastka ljudi v naši državi. V peti petletkj se je prebivalstvo povečalo za 16 milijonov 300 tisoč ljudi. Prirastek, kj je enak celotnemu prebivalstvu marsikatere srednjevelike države, je bil možen samo zaradi izboljšanja materialnega položaja delavcev in zaradi izpolnjevanja že naštetih splošno državnih ukrepov za izboljšanje življenja sovjetskega ljudstva.
Da bi lahko utemeljili gornjo trditev si oglejmo nekaj številk. Odkar obstoja sovjetska oblast se nezadržno niža umrljivost prebivalstva. Leta 1913 je na tisoč prebivalcev v Rusiji umiralo 30.2 ljudi, v ZDA 13.8, v Britaniji 14.3, v Franciji 17.7. Leta 1953 pa je v Sovjetski zvezi na tisoč prebivalcev umrlo samo 8.9 ljudi, medtem ko je v istem letu v ZDA umrlo 9.6, r Angliji 11.4. v Franciji pa 13.2 ljudi.
Potemtakem se je v letih sovjetske oblasti umrljivost znižala več kot za trikrat. Vzporedno z zniževanjem umrljivosti prebivalstva gre tudi nezadržno zniževanje Števila obolenj. Leta 1955 se Je v primerjavi z letom 1940 to število znižalo za 10 odstotkov. Izf»ibe delovnega časa v zvezi z gripo so se zmanjšale za 30 odstotkov, zaradi srčnih bolezni za 20 odstotkov in zaradi pljučne tuberkuloze za 35 od-atotkov.
(NadaljevaiC* iutrD
Tokio, 22. jun. (Reuter). Japonska »druženja v Nagasakiju ln HiroSimi, ki se bore za pre-povea uporabe atomskega orožja, so pred kratkim pesiala predsedniku ZDA Eisenhowerju in prvaku demokratske stranke Ste. vensonu poziv, naj ustavijo poskuse z atomskim orožjem. Predsednik Eisenhower Je odgovoril, da bo.do ZDA nadaljevale s poskusi, »ker so važni za obrambo«. Prvak demokratske stranke Ste. venson pa je v odgovoru izrazil mnenje, da bi s poskusi labko nehali. £e bi tudi Sovjetska zveza objubila, da bo storila enako.
Sino£i je padala na Japonskem za pest debela toča, ki je povzročila ikodo milijon funtov Šter-lingov. Poškodovanih je nad dve sto električnih drogov, zaradi česar Je bil na več mestih pretrgan tok. Uničenih je nad sto streh, razbitih pa dve sto tisoč oken.
ATENE — Indijski predsednik Nehru, ki potuje v London na sestanek predsednikov vlad držav britanske skupnosti narodov, je prispel danes iz Damaska v Ate. ne. Na atenskem letaliSču se je nekaj časa pogovarjal s predsednikom vlade Karamanlisom in ministrom za zunanje zadeve Ave. rofom.
BONN — Predsednik berlinske organizacije liberalne svobodne demokrat, stranke Karl Selitven. nicke je sinoči izstopil iz stranke. Priključili so se mu Se trije člani. Frakcija svobodnih demokratov Ima v berlinskem senatu skupno 19 članov. Schwennicke je Izstopil, ker se ni strinjal z vodjem stranke DehlerJem, da bi se morali sporazumeti s Sovjetsko zvezo.
PARIZ — Centralni komite KP Francije je imel izredni sestanek, na katerem so baje razpravljali o položaju v komunističnih partijah Evrope. •
LONDON — Proslave dneva sovjetskega letalstva se udeležilo tudi sedem uglednih britanskih letalskih strokovnjakov.
PARIZ — Prvi maroški veleposlanik v Parizu Bouabid Je izročil danes predsedniku Francoske republike Cotyju svoje poveril, nice.
ANKARA — Na proslavo dneva sovjetskega letalstva je o dopotoval a delegacija turškega letalstva, ki jo vodi general Favzi Ukaner. dobil v ZDA samo »moralno podporo«.
Predlogi odbora treh modrih
PARIZ, 22. jun. (Tanjug). — »Odbor treh modrih« severnoatlantskega pakra je danes zaključil tridnevno zasedanje s tem, da ie sprejel oriiporoošlo vladam 15 držav članic, v katerem predlaga razširitev delovanja te organizi-zacije na gospodarsko, politično, sooiailno :n kulturno področje. Član: odibora zunanji ministri Kanade, Itailije in Norveške bodo iz-delaJi natančen program nova usmerjenosti atlantskega pakta šele, ko bodo dobili odgovore vlad držav članic.
Čeprav drže razgovore ▼ odboru na vso moč tajno se ;e vendax zvedelo, da je odbor ugodno sprejel vse predloge člareic o no-
usmerienosr.i atlantskega pakta, PARIZ — Francoski minister za jjj po sedanjem ustroju ne ustreza manie zadeve Pmeau Je povedal	mednaiwJnemu	^„4^	N|
pa znano, k alko bodo sprejeta priporočila odbora, ker so med vil
zunan
po prihodu v Pariz, da Je ameri ikim funkcionarjem razložil svoje konc*r>cfje o novi sovjetski poli.
tiki in da so ameriški krogi po- .	.	__:i	_
ka/aJi za njafova. Izvajanja velik« 1 .zahodnih velesil Rflia
■aniiania.
■pnotjja
NAVIDEZ DROBNO-
PA VENDAR POMEMBNO
Sprehod po razstavi povojnih izumov in tehn ifinega napredka
^puhodi po razstavi perojilh naše države, ki J« od sobote dalje odprti n* Grapodairtk«
rlSčn v LdUbUjanl, obiskovalec ne more opraviti v kratke pol ure.
To bi pointenUo razstavišču e pavi ljone samo preleteti In ničesar
videti. Vendar je ogromno vsega, kar obiskovalce zanima in Privlači njihovo pozornost. Prvotna radovednost se hitro spremeni v resnično zanimanje ja človek kar ne more z mest*. In ne traja dolgo, ko se začne odkritosrčno veseliti nad uspehi, ki smo Jih easeigli v teh kratkih povojnih letih, nad nagim velikim tehničnim napredkom in postaja ponosen na visoko strokovno sposobnost na-Sih ljudi. Prav kmalu (pstame vsakomur jasno, da s hitrimi koraki ubiramo pot za tehnično visoko razvitimi državami in zavzemamo upoštevanja vredno mesto v mednarodnem gospodarskizm življenju.
Prva dva razstavna paviljona špaletnih otaril^ pa ae ne mo-*ta namenjena razstavi naše po- rejo, kor se odpirajo levo im vojne izniajditeljske ustvarjal- desno v obe zidni votlimi. Od-nosti. Okrog 70 iznajditeljev in prto špaletno okno ne dela s lepo število raznih inštitutov klili ‘nobenih ovir dn je mogoče razstavlja svoje izume, nekateri 'postaviti pohištvo prav do okrna, celo po več hkrati. Marsikaj kar krila starih modelov oken preprost obiskovalec ne razume im si težko predstavlja pravo
ovirajo. Z/lasti primerna so zato taka okna za bolnišnice, šole in gospodarsko vrednost posamezne večja gospodarska poslopja. Iz-
naprave, stroja ali aparata brez strokovne razlage. Nekateri izumi so sicer opremljeni z opisi delovanja, z načrti in drugim, kaT olajša razumevanje. Marsikateri. izum pa je preprosta naprava. z že na prvi pogled jasnim delovanjem in uporabnostjo.
delava Spal etn ega okna je za 50% cenejša kot izdelava navadnega, okensko okovje je praktično in minimalno, snemanje in nasajanje okenskih kril pa hitro in lahko. Okno se hermetično zapira.
Karol Zussino z Jesenic je
Tone Cirman iz Šentvida nad razstavil električni kuhalnik s
Ljubljano je razstavil svoj izum — smuško streme za naj-mlajše. Streme je preprosto za montažo, varno pred zlomom in izvinom noge, omogoča dvig pete in je prilagodljivo za vsako vrsto obutve od številke 24 do S2, čemur doslej ni ustrezalo nobeno znano streme. — Josip Bergles iz Zagreba je razstavil
kotličkom za 12 litrov vode. Pečnjak na kuhalniku je urejen le za peko mesa, ne pa kruha. Hrana, spravljena v pečnjaku, je topla in užitna še po dveh urah. Kuhalnik je izdelan iz masivnega kronva, mogoče pa je enako dzdelati tudi emajliranega.
ObraitovodJ* »trojnih obratov
svoj izum lonec za kuho in uprave za ceste Martin Debe-
peko, ki ga je patentiral lami. iLonec je izdelan tako, da kuha in peče dve različni jedi hkrati v dveh ločenih posodah. Toplotna učinka obeh posod se lahko regulirata neodvisno drug od drugega. Zaradi ločene ventilacije obeh posod se ena jed tudi ne navzame vonja druge jedi.
Podjetje »Jugomoartaža« i«
fekoplja je razstavilo izum ini. Dimitrija Putilina — parni kotel za ceneno kurjavo. Kotel je Izredno primeren za kurjenje z nizkokaloričnimi gorivi. Izkoristek je precej visok — 72%, doba segret ja pa kratka, približno E0 minut. Zavzema malo prostora in je za uporabo dokaj preprost.
Milivoj Kovačevič fr Beograda je razstavil svoj izum — patentno ključavnico na geslo, Janko Balina iz Celja pa model okna s pomičnim odpiramjem. Spaletno okno, kakor se ta model okna imenuje, je že patentirano jn se razlikuje od navad nega okna v tem, da se
ljak ds Ljubljane Je razstavil štiri zanimive izdelke — prometni števec, kontrolno uro za nočne čuvaje, mesečno kontrolno uro in omaro za sušenje perila. Ker Je potrebno pri kontroli cest šteti promet glede na obremenitev ob določenem času
in temperaturi, J« metni števec, na katerem je
vdelan« ure, termometer in gumbi z« vsa vozila in ločeno po tomaži. S pritiskom na gumb šteje nadzornik vsa vozila, ki vozijo mimo, gumb pa udari znak na vloženi formular. Kontrolna ura za nočne čuvaije je navadna una z vdelanim kontrolnim trakom, ki ga zaklene v uro službujoči uslužbenec v podjetju, prej ko jo odda nočnemu čuvaju. Na različnih mestih v podjetju ali tovarni je do sedem omaric, kjer hranijo ključe, ki so drug različen od drugega. Ko pride čuvaj ob določeni uri na svojem obhodu po obratu do omarice, s ključem navije uro, s tem pa zabeleži na kontrolnem traku točen čas prihoda. Na ta način je mogoče natanko ugotoviti, na kakšen način opravlja nočni čuvaj svojo službo. Tej kontrolna uri Ja podobna mesečna kontrolna ura, le da je razdeljena na trideset dni. Uporabna bo za kontrolo nad opravljanjem službe cestnih nadzornikov, gozdarjev in letečih miličnikov. Četrti izum, ki ga razstavlja Martin Debeljak, je omara za sušenje perila, ki- se je bodo razveselile zlasti naše gospodinje. V njej je mogoče s pomočjo posebnega ventilatorja v dobri uri posušiti hkrati 12 rjuh in več manjših kosov perila. Odprta omara je primerna tudi za ohlajevanje prostorov poleti, prav tako pa tudi' za ogrevanje pozimi.
Med sicer drobne, a zato nič manj prikladne izume lahko prištevamo patentne sponke »P 1* za pritrjevanje povojev. Izumitelj je Ivo Petek iz Ljubljane.
Sponka sestoji iz dveh pločevi- zadevanje.
lira Hi oponk o kBvdJtti to le vmesnega elastičnega traku, ki Je vpet med oponkam«. Sponko kaveljčku na zadnji ded povitega povoja, nato na-
pnemo elastični trak in zapnemo šo drugo v spodnji ovoj povoj a. Na ta način bo odpadla uporaba dragega leufcoplasta za pritrjevanje povojev, obenem pa tudi možnost nesreče. Odlepljeni leukoplast se je namreč že v več primerih zapletel v stroj, s katerim je upravljal delavec, ki je imea morda obvezano roko. Tako Je prišlo do ponovne poškodbe. Za te sponke se močno zanimajo naše zdravstvene ustanove, preizkusili pa so jih že v ljubljanski, slovenjegraški in celjski bolnišnici din tudi že naročili prve količine. Proizvodna cena za sponko je 13 din,’ v lekarnah pa bo menda naprodaj po 20 din.
Nova priprav« za medicinske potrebe je tudi eksitralkton, nova, že patentirana iznajdba dr. Viktorja Fšnderla z Reke. Priprava služi za novo metodo izvlečenja novorojenčkov pri porodu. Vlečno silo omogoča va-cuum, kS ga dosežemo z ročno zračno sesalko. Ta naprava utegne popolnoma izpodriniti dosedanjo uporabo klešč.
To je saimo nekaj izumov naših izumiteljev, ki so nekateri morda med drobnejšimi in manj opaznimi. O večjih in važnejših izumih smo že pred nekaj dnevi poročali. Vseh razstavljenih je ogromno 5m jih ni mogoče vseh našteti. Vendar drži dejstvo, da je ta razstava viden dokaz velike ustvarjalnosti, zlasti pa nadarjenosti posameznih izumiteljev. Zato nedvomno pomeni visoko moralno priamamje raz-stavljalcem za njihovo ustvarjalno delo, obenem pa tudi veliko pcibudo za nadaljnje pri-
C KCLTHRII1 BilfiLIVI )
w——	■	irara———ra-rae»ra— ’’	*"	1	**^
FILM IN ŠOLSKI POUK
Ob razstavi »Otrok, iola in tehnika«
že nek»}kr»t »o bili objavljeni v tisku članki s področja problematike filma, predvsem v zvezi z mladino pa tudi s šola.
V glavnem pa se pisci bavijo z umetniškimi filmi, ki imajo seveda izreden vpliv na mladino, manj pa s poučnimi filmi, ki so namenjeni za pouk oziroma izobrazbo. S tem v zvezi je tudi zahteva, naj se v srednje šole uvede pouk o filmu. To moramo prav gotovo pozdraviti, «aj je film neločljivo povezan z življenjem današnje mladine, ki je ne smemo pustiti, da sama brez
Po izkušnjah profesorjev in učiteljev, ki načrtno uporabljajo film kot učno sredstvo, bi poudaril predvsem njegovo izrazno—dinamično vrednost. Na filmsko platno lahko namreč prenesemo s pomočjo filma sliko vsega, kar nas obdaja, na primer približamo oddaljene pokrajine, viden nam postane mikroskopski svet, procesi kot kalitev, rast, razmnoževanje, razvoj, gibanje organov, faze izdelovanja različnih predmetov v industriji, pretvarjanje snovi, zgodovinski dogodki in podobno
—vš
vodstva in potrebne filmske izobrazbe vrednoti filme različnih kvalitet. Filmska kultura bo morala prej ali slej postati sestavni del izobrazbe doraščajočega človeka.
Potrebno pa bi bilo, da pole-mizirano nekoliko več tudi o vlogi poučnega filma v šoli, saj nam lahko pri pouku film oziroma filmska sredstva izredno pripomorejo za nazorno in življenjsko podajanje snovi.
Dandanes Je še precej zakoreninjena miselnost, da film m učilo, da ne more biti učno sredstvo iz enostavnega razloga, ker je film sredstvo, ki služi ljudem le za zabavo in sprostitev. Mogoče to drži za zgodovinski začetek filmskih predvajanj, mislim pa, da danes poznamo film oziroma filmske predstave, ki
Banija Laika, junija ginčlle vse bolečine. Oko so vseka- niki dosegli na.jveč ji uspeh, hi jej so po svoji umetniški vrednosti Ob koncu fetaruairijsi je »Slov. kor rešili im $ tem ®o tudi racu* oiil doslej znain na svetu.
Izredna očesna operacija
Po štirih mesecih skoraj popolnoma vrnjen vid — Naj večji uspeh v
svetovni medicini
. .
t -.	•.
poiročevailec« poročal >itz Banije naili. Po»jarvilo pa se je vpraša oj je, ^ Se vedno pa iii (jasno, na kak-Luke. da s<> v tainočnj:: splosni kaj bo z vidom- M^tnevaJli so dne— sen način je ličinka muhe prišla
boiLmižaici izvršili redko operacijo	vi, vsak dan pa je billo vec	upa*	v cko	dexi-ice.^ Domnevajo \eČ ua-
ocesa, v katerem je	btiila ličinka	nja.	Mladi dir. Jurko, po rodu iz	činov.	Podatki deklice iz oddaiue-
nekakšne vTste muhe. Surokovna Slovenije, ki Je na ^pecaakzaciji ne g£wske	pa	obronkih	gore
medicinska liiteraimura	okuilis>bov je	pri	pinmairiju dr. Sefticu, je	vsak	VlaŠic	y os redni ji Bosni kakor ^tu-
zabelležifla doslej samo	9 takih pr:-	dan	beležil vse izpremem.be.	Nje-	dj njenih starcev so bili zdlo sko-
lahk.o	merov na svetu.	Šestim nesrečnim	mu je namreč stan zdravnik ipre-	p:- Starši	so govc-rdii^ eno, mala
mo žei-ii pušča	odprto v	mani-	ljudem so morali	obolelo oko od-	pustil, da izdela etabarac o	našem	lViilena pa	dr.ugo.	Najpalj vcijet-
šem ali več"4 razmiku,	kljub	strani*!, dvema	to ohranili: oko,	primeru iMm« za	med-	uo ie to,	kar je	prepovedovala
Vernu, da nima	nikaikršnega po-	vendar pa sta izgubila vri. Samo	narodna etrakovni cascupas	okuli-	detsii^ »atna.
sobnega zaipamiika. Pri navadnih oknfih je ob nevihtah nevarnost. da se razbijejo šipe, pri
Ostanki
Predsednik sindikalne podružnice neke ustanove v Zasavju je sklical sindikalni sestanek in sporočil prisotnim razveseljivo novico, da je tekstilna tovarna v N. N. poslala ponudbo za prodajo ostankov različnega tekstilnega blaga.
V ponudbi je bilo med drugim rečeno, da nudi tovarna 40 odstotni popust na običajno tovarniško ceno. Člani sindikalne podružnice niso dolgo pomišljali, temveč so se takoj odločili in sprejeli po- zdravnik dr. Anderson, k.i je svo-tludbo. Taka priložnost se ne iemu bolniku reši nad 50 odstot-ponuja vsak dan in jo zato ne kov vida.
kaže zamuditi...	Medtem	(je	pri	»ti	bolezni	oče-
Že drugi dan se je pretised- sa (oftallnuotniasis) primarij dr. nik sindikalne podružnice na- šefkija Sefič v Baniji Luki dose-potil v tovarno. V posebni tr- g«; še večij: uspeh. Osemletni de-govini z ostanki so mu pove- klici Mileni Tepiž iz vasi Tepi-dali, da je sicer zelo pozen, £ pn; Kotonju je vrnil naid 70 ker so boljše stvari ljudje že odstotkov vida. To je bili prvi pri-zjutraj pokupili, da pa se bo mer Ičičrnke v očesu pri nas sploh.
enem primeru je uspel ameriški rtov.
Po 17 dneh v bolnišnici so di
»Pripravljali smo drva za zimo.
 	_	Bdlo je še ropio. Pomagala sem
  odpustili z nekoliko poprav- materi in nosila na rokah drva.
Ijenim vidom domov v vas- Cez Sjpomiajam se, da je bilo rudi
1	,	-	.	.	s	•	 *	I___	_____M_
enakovredne dramskim ali opernim predstavam. Po drugi strani pa zopet poznamo filme, ki se po svoji poučni vsebini odlikujejo v takšni meri, da jih je težko nadomestiti s kakršnimkoli drugim učnim sredstvom. Te napačne miselnosti mislim, da v bodoče ne bo treba negirati, ker bo vse manj teh problemov, če bomo v šolo uvajali poučne filme, ki bodo s svojo izrazno močjo sami govorili.
In kakšna je vloga oziroma kakšne so prednosti poučnega
filma za šolski pouk?
— vse to nam film lahko nazorno prikaže in v razliko od drugih statičnih nazornih sredstev nadomesti življenje.
Naše šole imajo bore malo učil in sodobnih učnih sredstev, s katerimi bi lahko življenjsko podajali učno snov, zaradi tega j« vsebina šolskega pouka večkrat suhoparno verbalna. »2iva slika« — film. ne pritegne mladega gledalca samo vizuelno, ampak tudi avditivno, zaradi tega se koncentracija poveča, predstave, ki pri tem nastajajo, sc bolj trdne, enotne, snov razumljivejša in navsezadnje tudi zanimiva.
Ugovor, ki bi pri tem morda nastal, da film le preveč bežno poda dogodke oziroma pojave, je brezpredmeten, ker so na razpolago statična filmska sredstva, na primer diafilmi, ki lahko poljubno dolgo učinkujejo na učenca in ob njih lahko teče podrobna razlaga. Seveda pa film krede in šolske table ne bo izpodrinil, ker določene snovi, na primer iz matematičnih ved ali jezikov, ne more obravnavati. Dejstvo pa je, da v drugih de-
želah uporabljajo primera« Spiske filme prav pri vseh šol. predc metih. Večkrat film — posebno' zvočni — nadomesti učno moi ali pa jo vsaj razbremeni, na primer namesto odsotnega učitelja zavrte film, ki odgovarja učni snovi tega dne oziroma ure, kontrola in komentar pa se vrši neposredno ali pa posredno s pomočjo televizije oziroma drugih tehničnih pripomočkov.
V tehnično razvitejših deželah že dalj časa šole uporabljajo tehnične pripomočke za svetlobno projekcijo, in imajo seveda primerne uspehe. Tako na primer ima vsaka šola zalogo dia-filmov oziroma diapozitivov in seveda tudi diaprojektor. Geslo pa Jim je: »Vsaka šola svoj kinoprojektor«.
Pri pouku ali p« tudi »ploš-nem ljudskem izobraževanju je treba poudariti, da 8 pomočjo filmskih sredstev lahko hitreje in v zgoščeni obliki podajamo snov, za katero bi rabili z navadnimi učnimi sredstvi ,ali brez njih trikrat več časa in truda. Znanost se razvija, izsledki znanosti se neprenehoma kopičijo, načini in metode podajanja znanja pa se v šoli niso dosti spre-> menili.
Naše šole, pa najsi bodo to obvezne srednje ali strokovne šole, ravno sedaj preživljajo — šolsko reformo. Ni težko spremen/iti šol. koledarja, urnika, učnega načrta in podobno. Težje pa je z vsebino naših šol, od katerih zavisi izobrazba mladih ljudi. Ta pa zavisi po eni strani od sposobnosti predavateljev in njihove osebne zavzetosti za delo, po drugi strani pa od načina poučevanja, kar pa Je neločljivo povezano z uporabljanjem modernih učil, ki življenjsko ponazarjajo ih približajo učno snov. Razstava tehničnih izumov, ki jc sedaj v Ljubljani, nam daja veliko pripomočkov in idej, s čim naj moderniziramo in reformiramo našo tehnično zaostalo šolo.
V Ljubljani je bil lani ustanovljen Zavod za šolski in poučni film, ki ima nalogo poleg distribucije tudi produkcijo novih filmskih sredstev. Upajmo, da bo s pomočjo pedagoških in javnih delavcev dobro izpolnil svojo nalogo in že v letošnjemrle-tu vsaj deloma zadostil potrpbam naših šol po sodobnem učnem
■ sredstvu — pdpčnem filmu in ostalih šolskih filmskih sredstvih.
mesec dinj bi se marala zapet ja- -iprecej crklega lesa paraijev. Videla | viti na pregledu, vendar pa ni sem, da je biilo v njiik polno lt—
PRIMORSKA ZALOŽBA ž£ipa GRE V SVOJE ŠESTO LETO
prišla. Na eni strani je bil to znak cink.« da ji ,je dobro, na drugi strani pa Dr. Sefič
je na podlagi tega
Nova številka »Našili razgledov«
ZTinaujefpoIitiCni pregled:
Dva
zrira.vn.ad niso riobtli končnega rikJlcpoll, da mje deklica dohfcak j ^ka p^^|uk°n^'^stonu*: rezultata.	rokami trhlega lesa, morda jo. Arabska akcija SepLlova; Levi-
Selle po stidih mesecih so našli je zasrbelo oko :n si ga je z uma- ; čarsika zmaga na HaJajidskem. deklico in dr. Sefič	prari na po-	zano	roko podrgnila.	Tako je brž- j	^av«	^“^anUevih^^pommih:
dilaigji	tega, kar je	Slišali in videl	irione	zanesla v oko !jaijc-ece bodoče	Dr^	gavnik: Pogovori z Neh-
na foto^raftu, da ie zoipet dobila ličinke. Ta domneva se ujema tu-. rujem. D. P.:	Zakodnonemška
naijmaraj ” 70 odstotkov vida. mor-	'	Praio^poloz^ M ga^ma^.o-
da tudi vec. venaatr pa tega ne Naj do ze kakor kotli, mala Mi- vek -n flržavijan v socialistični more	trditi, ker je	ni viddi. Pri-	Jena	Teipič je dames	v svoji vas:	družbi.	Jože Jurač: Naš periodič-
marii	'te res ni imel	prilike videti,	vsa vesela in vidi z	obema svotii-	ni tisk,	želje in potrebe ter tmos-
toda videli in fotografirali » jo ma lepima očesoma povsem do- ^n^es^socf^beg/ turizma?1 aA1-
drugi liturije, kč se jim more ver- bro. jed. Na ta način so naši zrirav-
D. S.
Več skrbi za politično vzgojo kadrov
Pet let je lahko mnogo ali ma-	Angleškem) »Divje živali v svo-
lo. Vse je odvisno od tega. kako'	jom okolju« in »Kitajske ter ko-
j;h je kdo uporabil; kaj je de- rejske pravljice«. Letošnji pro-lal ta čas, kaj dosegel in s čim gram pa skrbi tudi —^če smem stooa v novo obdobje.	tako reči — za resnej.se bralce:
Ce si poskusimo odgovoriti na	Vodnjakovo »Neiztrohnjenp ^r~
ta vprašanja ob tem, ko stopa v	ce« {II. predelana Izdaja) je že
6. leto svoje »mladosti« Primor-	drzšlo in je malone tudi že raz-
ska založba »Lipa« iz Kopra —	prodano. Mimi Malenšek pa nas
' Pr"ionfnToložri,Vkil gaima^člo- Ujetje je bilo Ustanovljeno 3.	bo s »Plamenico« povedla v čas
- —»-«-*•*— VJI lg51 — smemo brez pretira-	Trubarjevega boja ?a reiOrmacj-
vanja reči, da je prvih pet let	jo. A. Ocvirkovega dela »Koso-
zadostovalo. da se afirmira ‘n	vel in moderne struje«^ ne bo
uvrsti med založoo. miimo kai.e-	mogel pogrešati nihče, ki mu je
rih ne more — pa gotovo tudi razvoj polpretekle slovenske line bi hotel 1— več molče nih- terature količkaj pri srcu, enc-č.e, ki vaa-j sodoživlja rast in ko ali morda celo večje zanima-razvoj slovenske l.terame kul- nje pa bo veljalo za delo M. Ko. ture po osvoboditvi.
Rast in razvoj ealožbe pona-
upodabljajoče umetnosti v Ljubljani). Janez Vrhunc:	Skrivnost
Jeana Anouilha. B. B-:	Četrti
Ljubljanski festival. L. A.:	Za-
hoducnemška	grafika	na	Poij-
V zvezi z hitrim	družbeno-e-	mm znanjem lahko bolj	agilno	skem.	Stanko	Klinar^ Nekaj	iverj
konoms-kim in	političnim razvo-	delala v	nosem delavskem	in
jem na~se dežele	ter v	zvezi z de-	družbenem	upravljanju,	ko
keta »Naših razgledov«: O gostih in našem gledališču:	Fran	Al-
breht, Lojze Filipič, Maks Furi-jan. Herbert Griin, France Jam-i nik, Marjan Javornik, Dr. France j Koblar, Juš Kozak. Zlata Pirnatova: Intervju s Saganovo. Bogdan Pogačnik: Jubilejni razgovo. rl (Ob desetletnici Akademije za	najbolj	na	kratko	nasled-
________________________n«<tl	Tr	T	inh-	J
nji pregled:
   ...._______________....	.	.	le
vendarle še kaj našlo tudi za Pred šcLrlmi meseci je bila na centralizacijo in demokratizacijo vendar vloga žene v proizvodnji njegovo ustanovo. Pokazal mu	operacijski	mizii očesnega oddelka	na-.e ljuds'^e oblasti in nalog,	ki	tako velika.
je na police, kjer so bile zlo-	bolnišnice	mala Milena. Njeno	Je ponavljajo pred komuniste	—	Za pridobivanje	osnovnega	požene^ bale »volnenega« blaga,	desno cko	je bilo motno, trepailni-	^eiavc'e v „asib podrtjih in	na	litičnega znanja je	Politična	šola
Srečnemu kupcu se je najprej ce so bi:«le vnete od hude bolečine.	ter	na	osnovi	praktičnih	iz-	pri	CK	ZKS	velikega	pomena. V
malo čudno zdelo, da ima tr-	Ličinka, ki	se je raizvila v rojenem	kuienj, sem občutil potrebo,	da	zvezi s tem imam	namen vpisati
govina z ostanki na rnlogi tu-	očesu, je ogrožala že zenico. Vi-	se res’temeljit-0 spoznam s temelji	delo te šole.
di cele bale volnenega blaga, dri a se je že povsem jasno s pro- rr^rksizma-lemmzma posebno za- Obvezna predmeta šol; sta po toda takoj nato je pomislil na
srim očesom. S svojim ontrslcorn	*	r	1	1	r	f	cicn^n
težave, v katerih se nahajci	je zm3T1iša(!a zenico in je škoro	k{ se postavljaj0 pred komunista	socializem. poleg	teh	predmetov
tekstilna inaustnja. .. Nič	paprinoma zatrla vid.	delavca v našem družbenem	pa	so	ob večernih	urah	predava
hudega sluteč je poslusal pro- Primarij dr. Sefič je s svojim opravljanju da bom res lahko po- nja vodilnih političnih predstav-daialca. ki je hvalil blago In mladim asistentom dr Jurko m sU	in	vzgajitelj	naših de-
mu pripisov o. lastnosti, kakor	hlaidin<>krvno opravil zadme pn-	[ovmh mnoiic v njihovem zavest-
so trpeznost. neobčutljivost	orlLve 2a oporaco. Z nožem v	nem izpraševanj,Ko se mi je
ka, da grem v se takoj odlo
nega« blaga za c.iane svoje	vzei pinceto in z mimim g.jborn
izvlekel ličinko. Vse skupaj ni trajalo dilje kot deset sekund.
da bom lahko kos nalogam, litična ekonomija in znanstveni
o IVilliamu Faulknerju. ' Rrskine Calrttvell: Konjski tat (leposlovni podlistek). Dr. Danilo Švara: 3Ia-riborska opera na Turističnem tednu v Celju. J. m.: Osem knjig Janeza Trdine. Knjižne novosti.
			
S 3	1 •cc a->*	i	S, W) s:H & M
Lepo darilo mlcdini -knjigo
1951	3	8.700	3
1952	5	11.200	3
1953	6	15.200	2.
1954	4	8.300	3
1P55	14	si.eoo	4
Skupaj:	32	65.000	15
aindikalne podružnice.
Na tihem se je že veselil kako jih bo presenetil, ko jim
nikov in drugih javnih delavcev o raznih aktualnih političnih, družbeno-ekemomskih in kulturnih vprašanjih pri nas: Slušatelji pa se seznanjajo tudi z osnovami knjigovodstva. Študij je organizi- ; ran s predavanji, potem individualnim študijev po krožkih, nadalje s posvetovanji, na katerih
inarjev
maj je pokazal blago prvemu tovarišu, ki ga je srečal, mu je ta brez vsake sentimentalnosti zabrusil v obraz: »Jaz že ne bom plačeval »tropicala«
Ko pa sem prišel februarja v imenovano šolo, sem se resno za-
kako jihbo presenetil, ko pm Dekkca se je kmalu nato poču-	k’u hi jonske g^ okraji 1\amo pet je 's ^predavatelji diskusija o pre-
bo ponudil »cesanko« po 1800 ^	^	neka; dn,; pa ^ Lz. * *	<	Prepričan	sem, da je davani temi, zatem pa je še kon-
dmarjev za meter. Toda ko- —— ---------------------------------------- —------	“ znanje ^nes potrebno vsake- ferenca, ko se preverja znan,c .............................
NOSI	gozdarji potujejo	mu	komunistu — delavcu, da bo	slušateljev. Tako je snov zelo	do- ; ggigM«
V SviCO	res	lahko sodeloval v delavskem	bro in razumljivo podana ter	do-
LJUBLJANA 22. junija. Na	samoupravljanju in dritzbenem	jemljiva tudi za slušatelje z rdijo
povabilo švicarskega gozdarskega	upravljanju pri občinskih ljud-	šolske predizobrazbo, ki jih je se-
po 1800'dinarjev. ker ga lahko društva bo odpotovalo danes v- s kih odborih. Zato je potrebno da,, v sol. 70 odstotkov. Zato ,e dobim V vsaki trgovini po	Švico	30	naših	strokovnjakov. V	od stran, organizacij ZK vec skr-	tud, uspeh ob koncu teca,a poz,-
1500 dinarjev .. Sicer va ni-	Švioi	si	bodo	ogledali	gozdove,	bi za posesan,e te sole, od strani	tiven,	kar je tudi zasluga preda-
sem	preveč	navdušen za	oble-	njihov način gojitve in urejanja-	samih upravnih odaorov :pod,etg	™tel,ev sole_kj so
ke	ri	»tropicala«...«	Lahko	Kakor	smo že poročali, je obi-	pa	vec razumevanja in pomoči,	trud, da so gradivo podaP, slusa
si mislimo, kako so te besede	skalo	enako	število	švicarskih	Opaziti je tud,, da se posveča	tekem	cim *%***&** £ £
delovale na ubogega predsed-	gozdarjev	našo	državo.	Ogledali	premalo paznje našim ženam, ker	la, k,	,ma svoje .tradicije ze iz c*^
nika	sindikalne	podružnice in	so si gozdove v Slovenim, na Hr-	so v nasi sol, od 59 slušateljev	sa NOB inki je do	'
kaj	si	je	mislil	o	tekstilni to-	vatskem fer v Bosni in Hercegovi-	samo In. Zato naj bi bila tudi ena	nla ze vehko število politično raz-
varni...	nii. Vrniili so se navdušeni nad le-	osnovnih nalog organizacij ZK gledanih državljanov.
K povedanemu lahko dodam potami naše domovine, velikimi izobraževanje Jzena in naj bi bilo	Mali	Prane
mamo še to, da tako ne gre re- zakladi lepih gozdov na Martinč- v bodočem tečaju	gluSateflj	▼	Politični šoli pri
Ievati problema zalog tekstil- ku, Jelovici, na Pohorju rn Masu- ■ stopamh ve! žena, tako da bomo	■
uega blaga.	—»c	no.	Inž.	M.	S.	šem omogočih, da bo i pndoblje-	CK	ZKS r lajubijaiu
t.j*=	-	.
ivmmrnm
Kartcnirano din 245.—, vezano din 320.— Solarn nudimo za naročila nad 10 Izvodov 15% popusta! Namočila pošiljajte na naslov: Založba •Slovenski poročevalce« Ljubljana. TomSičeva 5/11
zine »Približajmo se glasbi«.
Po času izida je treba trenutno kot zadnjo izdajo omeniti nad sto strani obsegajoči »Zbornik Primorske založbe Lipa 1956«, ici Je tudi skoraj že razprodan. Ta zbornik, ki stopa na mesto ukinjene revije »Bor:«, bo izhajal dvakrat na leto (z literarno znanstveno vsebino), če bo tako pokazala potreba, pa tudi večkrat. Nai omenim iz prve številke, ki bi zaslužila posebno oo=-no; le nekatere sestavke: Milko Kos:	O imenih nekaterih
Icrajev v Slov. P c’-morju;
Vinko Sribar: Arheološko de-Ta m os d a nekoliko nenavadni j0 na Koprskem; P.P.:	Delež
pregled založniške Sl-ovence*- pri kulturnem in go-seveda še ničesar ne spoda,rsk-m razvoju . Trsta; J. aliteti in zato tudi ne b.; Londonski sporazum in mož-o vlogi ter mestu te založbe med no3ti razvoja dobrih odnosov drugimi založbami v Sloveniji, med Jugoslavijo in Italijo. Edino število razprodanih knjig Naj zaključim ta skromni opis (skoraj polovica vseh .izdanin) ob 5-ietrici Primorske založba daje slutiti, da gre tud; za kva- »Lipa« s tem, da omenim šs kteto. kajti slabih knjig ljudje »VestnlK* ki ga je založba za-na splošno pač ne kupujejo. Ce čela izdajati oktobra lani in iz-p& vemo, da so med piscj teh haja 4 krat letno (po dve števil-knjig domača in tuja imena ka- k: jeseni čn spomladi). »Vestnik« kor Fran Levstik. Josip Jurčič, prejemajo brezplačno vse šole France Bevk, Alojz Gradnik, na Primorskem, vse srednje šole France Magajna, Janez Menart. v Sloveniji, založbe, knjigarna, Rado Bordon, Bogomir Magajna, knjižmee itd. Vsekakor presega Karel Grabeljšek, Boris Pahor, okvir komercialnega prospekta, Anton Skdnjak, Francesco Fe— prinaša vsaka številka več trarca in Henrik Sienkkewicz člankov s področja literarnega tedaj je precej tudi že nakazana ustvarjanja In kulture sploh, po-smer založbe in njeno hotenje leg da.’š'.h in krajših ocen del, Se peslrejši in obsežnejši je— k1 jih *a izdala založba, sicer Se ne dokončni — letošnji Prvih oet let »Primorske za-p-ogram Ta obsega kar 23 imen. Jožbe« dokazuje, da »o pri njej med njim: Bevka, Malenškovo, na delu ljudje, ki imajo čut la Cankar;a. Capka in Zolaja.	posluh za literarne potrebe svo-
Prav gotovo bodo ljudje zve- jih bralcev, komercialni uspeh! llkhn navdušenjem sprejeli — p s so h ki ati očiten dokaiz nagli-zlasti mladina — znano Mencin- ce. s katero hiti naše primondko gtrjevo »Moja hoja na Triglav«, ljudstvo, da nadoknadi, kar Jc ki Je že dolgo ni več na našem brez lastne krivde zamudilo v knjižnem trgu. Chevalierjev desetletjih tujega materialne®* »Clochemerle«, E. T. Setona duhovnega Jerobstva-(ustanovitelja, gozdovih*tv* na	Traik
0 MLADIM NA VASI
Cr bomo hoteli doseli to, ytaže kmetijsko zadružništvo spodobno opravljati razširjeno repro- j' dcJecijo na vasi in utrjevati socia- ' tistične odnose, ho potrrehno, da/se 'fcomo holj odločno naslonili na/nato mladbvo- Zadnja leta »goturvija- | mo, da izgublja mladina perspektivo za bodočnost na w(j». Ugotavljamo tudi, da cesto ''starši sami v tej smeri vplivajo kia mladino, ( les, saj v kmetijstv-4 ni nobene perspektive. To scfloeda negativno
DVE ZADRUZN1 POSLOVNI »J ZVEZI V CELJSKEM OKRAJU
Z, u družni ti ti sadi
utirajo pot naprednemu sadjarstvu
Ker je kmetijsko zadružništvo tudi v celjskem okraju doaeflo takino stopnjo, da so mu dosedanje organizacijske oblike postale pretesne, je svet za kmetijstvo OLO v Celju na zadnji seji razpravljal o izpopolnitvi sedanje zadružne organizacije z ustanavljanjem zadružnih po slovnih zvez.
V skladu s smernicami nai'b najc-.šjih zadružnih in političnih forumov so na seji sveta z* kmetijstvo razpravljali o usta-
novitvi dve n tipov zadružnih poslovnih zvez, o gospodarski poslovni zveai in o proizvajalni
(področni) poslovni zvezi. Dose-dPnja razprava o ustanovitvi p« slovne zvese v celjskem okraju je pokazala, da se lahko brez zadržka ustanovi proizvajalna poslovna zveza g sedežem v 2alcu in gospodarska posuovna zveza s sedežem v Celju. Čeprav bo proizvajalna poslovna zveza v 2alcu pretežno zajela hmeljarsko področje, s tem ni rečeno, da bo to specializirana
NE ODLAŠAJTE Z ZAVAROVANJEM
Na Vipavskem je klestila toča — Le /6% kmetov je imelo svoj pridelek zavarovan proti toči
zveza, temveč bo morala prav tako skrbeti za razvoj drugih kmetijskih panog. Glede na prvenstveni poudarek hmeljarstva pa naj bi se v to zvezo včlanile vse tiste kmetijske zadruge, ki se ukvarjajo s hmeljarsko proizvodnjo. Proizvajalna poslovna zveza v 2alcu bo hkrati sprejela pod svoje okrilje »Hmezad«, nadalje hmeljarski inštitut, vse posla hmeljarskih odborov, pospeševalno službo itd. Nasprotno pa bo gospodarska poslovna zveza v Celju prevzela vse posle blagovnega prometa. Zato bo v svojem območju zajela celoten odkup, nadalje zadružna trgovska podjetja, Agroservis in podobno.
Ne glede na ustanovitev obeh poslovnih' zvez pa bo okrajna
V spodnjem Posavju ao naj-
pomemlhnejSl sadjarski okoliši oflcoii Bizeljskega, Leskovca in Sevnice, kjer lahko gojijo kvalitetno sadje zaradi ugodne lege in podnebja. Zemlja mi posebno dobra, toda z melioracijami bi jo lahko usposobili za najin tenzfiv-nejše sadjarstvo. Iz Sevnice gredo na trg predvsem jabolka, iz Leskovca in Bizeljskega pa hruške in koščičasto sadje. Sadjarstvo je pravzaprav še na nizki stopnji. Vzrok temu j« v splošnem gospodarskem in kulturnem stanju na tem pod-ročju, ki doslej ni dopuščalo intenzivnejšega gojenja.
Ker je sadno drevje večinoma po vrtovih in oib hišah, je strnjenih nasadov samo 14 odstotkov, pa še ti so največkrat pomanjkljivo negovani. Pred nekaj leti Je sadjarstvu v Posav-
bo tudi nekatere vrste, ki so
razširjene v večjem obsegu, premalo p« je nasadov breskev, hrušk in marelic z ozirom na ugodne prirodne pogoje.
Pospeševanju sadjarstva so se posvetim sadjarski odbori pri OZZ in pododbori pri KZ. Doslej so sodelovali predvsem pri urejanju in obnovi starejših sadovnjakov ter pri odkupu sadja. Da bi si ustvarili točen pregled nad vsemi obstoječimi nasadi, so pričeli s kategorizacijo. Ugotovili bodo, katere sadovnjake se izplača urediti in izboljšal ti. OZZ hoče z ureditvijo vzornih nasadov pokazati sadjarjem, kako naj negujejo sadno drevje. Prav tako hoče dokazati, da donaša nega strnjenih nasadov gmotno korist. S pomočjo sadjarskega odbora so člani KZ uredili 11 sodobnih
Franc Simonič
vpliva, prvič, da s\posobni ljudje-ki bi bili na vasi potrebni, iz vasi heže, drugič pa, da se mladi ljudje, ki Ha vasi ostajajo, ne usposabljajo ir, ne poglabljajo v vaško problematiko. Preko naših organizacij, predvsem tudi mladinskih, doslej v g lavnem nismo uspeli dajati tej mladim jasne perspektive. Eno leto in pol imamo zadružne aktiroe, dve tretjini zadrug jih da- 1^ nas že ima in v njih je nad 5000 ptJadincev. Ti aktivi delajo, opo-'zorij bi pa na nekatere slabosti, ki so se doslej pokazale. Ti aktivi so |J s začetnim delom pokazali, aa brez. pomoči zadruge predvsem pa jj Socialistične zveze na terenu ne bodo mogli delati, da Se bodo oddvojili, ostali nekje v zraku in da sc nc bodo mogli povezovati z našimi problemi vasi. Te aktive je treba preko zadrug povezati ne samo s konkretno problematiko kmetijske proizvodnje, temveč tu- |] di z vprašanjem socializirane vasi, vloge zadrug, vi-oge zadružnih
srerlstev, mehanizacije itd.
Predvsem v zadnjem času beležijo ti naši zadružni aktivi lep uspeh. V nekaj sto primerih srno uspeli, da je oče prepust/določen del zemlje v obdelavo sinu po naprednejših metodah, z umetnimi gnojili, boljšimi semeni itd. Mladena nam je v zadnjem času mnogo pomagala s svojo konkretno vlogo ir. delom na lastnih posestvih, tako tudi recimo pri živinoreji, kjer se med drugim 37 odstotkov vseh krav že umetno osemenjuje. To je visok odstotek. Nadalje nam je mladina pomagala pri zatajevanju površin na zaostalih področjih z jagodičevjem. Do letošnjega leta nam je uspelo približno ‘10 hektarov doslej slabo ali j pa neizkoriščenih površin na za o staiejših področjih zasaditi z mali- i nami. To bo siguren dohodek ta področja. Prav tako kaže tnla- i dina zadružnih aktivov mnogo zanimanja pri zasajevanju s črnim vibizljem. Dohodki na en ha pri teh airtiklih so večji kakor dohodki na en ha hmelja, ob upoštevanju, da so izdatki bistveno nižji. Pogoji so ugodni in mladina kaže za to mnogo zanimanja. Zanimivo jc, da s<o zadružni mladinski aktiv’, mobilizirali 2000 mladih kmečkih
ljudi, ki se bodo v začetku šolskega leta v jeseni, vpisali v kmetijske nadaljevalne šcrle, še bolj razveseljivo pa je, da so nam zadružni mladinski aktivi dali tudi 20 ljudi za srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. To je sigurna rezerva, predvsem če upoštevamo, da marsikaterega starejšega kmeta z nobenim prepričevanjem ne bomo mogli pr:praviti za sodelovanje pri izboljšanju kmetijske proizvodnje,
za pravilno razumevanje vloge za
Pred nekaj dnevi J« na Vipavskem klestila in pustošila toča, ki je napravila v vinogradih, sadovnjakih, na iitu in koruzi ter na zelenjavi precej škode; kmetijski strokovnjaki Jo cenijo na okrog 250 milijonov dinarjev. Največ škode je povzročila v Vipavski dolini, prizanesla pa ni tudi Vipavskemu gričevju. Vogrskem, Vrtojbi, Renčam, Preserju, Steskam, Batujam, Kamnju in še posebej Bukovici. V Bukovici je dodobra oklestila breskov nasad, da bodo dobili zadružniki letos na sedmih hektarih površine komaj tretjino pričakovanega pridelka.
Od kmetov, ki najbolj tožijo, da jim je toča uničila domala ves pridelek, je zavarovanih pri Državnem zavarovalnem zavodu komaj 10%. Na vprašanje, za-
Takl vinogradi so brez koristi
Vsi gospodarski računi, ki so jih doslej sestavili strokovnjaki, nam kažejo, da je vprašanje vinogradniške proizvodnje v občini Vojnik izredno problematično. Vinogradniške površine so zasajene še vse preveč s samorodno trto. Starost trte pa je ocenjena na 60—70 let. Glede na to je razumljivo, če je letni donos zelo majhen. Čeprav je bila lanj razmeroma dobra vinska letina, znašajo povprečni proizvodni stroški za liter vina polnih 75 din. Upoštevaje odkupno ceno vina, ki za najboljšo vrsto na tem področju skoraj ne presega 100 din, je razprava
0 rentabilnosti vinogradništva v vojniški občini še zlasti umestna.
Prav bo, če pračno vinogradniki tudi sami razmišljati o morebitni preusmeritvi vinogradnike proizvodnje na gojenje sadnega drevja ali uvedbo jagodičevja.
Pridelovalci smokev, uničite smokvino bolho
Ko smo prejšnji teden hodili <po Goriisuih Brdih, nam je kmet Jože Bregam tič v Cerovem potožil, da so se mu na smokvah pojavile nekakšne uši. Ker tega škodljivca doslej še nikoli ni opazil, rudi ni vedel, kako bi ga biilo mogoče uničiti. Odlomil nam je vejico z dvema plodovoma,, kjer je na listih, kakor rudi na plodovih kar gomazelo uši, mj pa smo mu obljubili, da bomo primerek poslali Kmetijskemu inštitutu ter ga v njegovem imenu zaprosili za pojasnijo in nasvet. V nekaj dneh smo že dobili odgovor inž. Jelisa-ve Adamičeve, ki ga objavljamo, ker utegne koristiti tudi drugim loridelovalcem smokev, medtem, ko smo ga tovarišu B.regamtiču že od-
1 poslali po pošti.
►Škodljivec na smokvah, ki ga
ie poslal rovariš Bregantič, je smokvina bolha (Homctoma fikus). Je tipičen škodljivec na smokvah, ki se pojavlja na Primorskem jn v Dalmaciji. Bolha in njene ličinke izsesavajo listje m
kaj ee rtlso kolektivno zavarovali, saj bo zlasti letos zavarovalni pogojit res ugodni, smo dobili dokaj čuden odgovor: »Saj bi se zavarovali, če bi vedeli, da nas bo toča tako prizadela...« Res, malo čudno pojmovanje!
Kmet Ernest Padovan je im«l srečo, da se je zavaroval prav na piredvečeT neurja in bo dobil Škodo večidel povrnjeno. Prav tako tudi otlerog 120 drugih kmetov - zavarovancev, Id so ie odposlali prijave o povzročeni škodi. Le žal, da jih je še mnogo, ki žive brez zavarovalnih polic v slepem upanju, da bodo morda imeli »srečo«.
To je »pot nova izkušnja, ki narekuje kmetom: ne odlašajte z zavarovanjem!	-jp
Pripravimo Škropivo proti plesni na paradižniku
Lani nam je bolezen uničila skoraj vse paradižnike, zato jih moramo letos pravočasno poškropiti z 1.5% bordoško brozgo, oizir. 1.5®/o bakrenim apnom. Glivica se običajno pojavi proti koncu junčja na prizemnih listih, nato pa naglo prodira navzgor.
Opazujmo paradižnike in ko bomo ugotovil; prve črnorjave pege na spodnjih listih, je zadnji čas za prvo škropljenje.
Inž. L. J.
*
Boštanjska drevesnica ImM letno kapaciteto 50.000 prvovrstnih sadik. Obstojata tudi drevesnici v Radečah in Tržišču. Ker pa potrebujejo dosti več sadik, b; bilo treba osnovati drevesnice tudi pri KZ ia na šolskih vrtovih.
Na zadružnih posestvih so urediLi plantaže kot središča, od koder naj bi se širilo napredno sadjarstvo. Lami in letos so posadili več 10 ha površin z jablanami in hruškami pri Sevnici, Piršenbregu, Anžah, Bojsnem in Leskovcu. Sadjarski strokovnjaki so opravili 62 pregledov ter izdelali 21 načrtov za večje nasade. Ko bodo izdelali načrt rajonizacije, bodo lahko šole točno ugotovili, koliko površin bo treba še obnoviti. Predvidevajo, da bodo letno posadili približno 100 ha sadovnjakov, pri čemer je treba upoštevati možnosti za kredite. Potrebo vali bodo tudi strokovni kader, ki bo vodil delo pri pospeševanju sadjarstva.	L.
Breskov nasad iadm<ne|s posestva v Leskovcu
zadružna zveza še nadalje po svojih odborih skrbela za kmetijsko pospeševalno službo.
Z uveljavljenjem poslovnih zvez se bo bistveno izpremenila tud; vloga okrajne zadružne zveze, ki bo postala predvsem politični inštruktor in revizorski organ celotnega kmečkega zadružništva.
M. B.
ju grozil propad, zdaj pa je sadjarjem že uspelo omejiti nevarnost z organizirannim škropljenjem proti ameriškemu kaparju.
Razširjenost prevelikega števila »ort otežkoča smotrno gojenje, zlasti pa prodajo sadja. Na lanskih sadjarskih razstavah so ugotovili 54 različnih sort jabolk in hrušk, med katerimi
PETLETNI NAČRTI
ZA NAPREDEK KMETIJSTVA
V Zvezi kmetijskih zbornic Jugoslavije so izdelali načrte za napredek proizvodnje industrijskih rastlin in posameznih vrst povrtnine. Za njihovo uresničenje je zagotovljena vsota 145.6 milijona dinarjev iz zveznega sklada za pospeševanje kmetijstva. Prav tako je zagotovljeno potrebno semenje za pridelavo sladkorne pese. ricinusa, pivovarskega ječmena, graha in krompirja. Zaprosili so tudi za devizna sredstva za nabavo 30 ton semena oljne repice in 100 ton semena soje.
Doslej so izdelali petletne načrte za napredek proizvodnje zdravilnih in aromatičnih rastlin, bombaža, sladkorne pese, oljnih kultur in krompirja. Za izvedbo teh načrtov bi morali v prihodnjih petih letih investi-
rati nad milijardo dinarjev, kar pa bi se desetkrat izplačalo.
Posebno pozornost posvečajo proizvodnji sladkorno pese. V prihodnjih petih letih naj bi posejali s sladkorno peso 95.500 hektarov namesto 63.500 ha, kolikor jih je bilo posejanih lani. Za gojitev sladkorna pese je značilno, da so se v zadnjih treh letih znatno zmanjšale posejane površine, obenem s tem pa se je tudi zmanjšal celotni pridelek, kakor tudi odstotek sladkorja v sladkorni pesi. Le lani so zabeležili neznatno povečanje pridelka sladkorne pese na hektar. S povečanjem površin. posejanih s sladkorno peso, bi morali 1. 1960 dobiti 210.000 ten sladkorja ali 230.000 ton več, kakor znaša sedanja proizvodnja sladkorja.
POSESTVU DOBROVO
PBEMA(>!IJJ£ TEŽAVE
drug, na vasi, v zvezi z odpira- j el odo ve teir lahko s tem povzro-njem jasne perspektive za kmečko^ I £aj0 sušen,i«. Italijani smatrajo prebivalstvo in hndo vse te stvari j smokvino bo-lho za precejšnjega mnogo uspešnejše pri mladini. / škodljivca, d očim se pri nas v Predvsem, če bomo upoštevali, da |J večji! meri še ni po ja v JI-mora ta mladina z nami rasti v dela* in življenju, da jo bomo na konkretnih nalogah vzgajali, mobilizirali in pravilno usmerjali.
Jz razprave člana Glavnega od- ' bora SZDL tov. Franca Simoniča, na zasedanju Glavnega pretekli torek.
Smokvino bolho zatirajte z zimskim škropljenjem z \efe R umešan oljem, da mvlčite zimska jajčeca. V času vegetacije oa škropite z ! % tekočim Pamtakanom ali kakšnim drugim DDT ali HCH pri-odbora i)pravkom. z 0.2% Lin danem ah pa z 0. 2% surovim nikotinom.
TOBUS
izvozno-uvezno podjetje usnjarske stroke LJUBLJANA, Marxov trg 3
RAZPISUJE DELOVNA MESTA:
POSLOVNEGA SEKRETARJA:
Pogoji: pravnik ali ekonomist s prakso v upravnih poslih gospodarskih organizacij glasom ČL 12 Pravilnika o strokovni izobrazbi uslužbencev v zunanji trgovini in znanje enega tujega jezika;
2 REFERENTA-PRiPRAVNIKA za Izvoz In uvoz:
Pogoji: diplomiran ekonomist ali končana ekonomska srednja šola, s prakso ali brez nje. Znanje
vsaj enega tujega jezika.
Pon-udbe s kratkim življenjepisom pošljite upravi podjetja, do 30 junija 1956.
♦
I
Kmetijsko posestvo Dobrovo v goriških Brdih je bilo ustanovljeno lani iz bivših štirih kmečkih delovnih zadrug Neblo, Medana, Dobrovo in Kozana. Od teh zadrug je prevzelo posestvo ob ustanovitvi v glavnem obnovljene nasade vinogradov in sadovnjakov ter druga strnjena zemljišča. Tako ima zdaj 340 ha kmetijskih površin, od tega 164 ha obdelovalne zemlje.
Pravzaprav je doživelo posestvo smolo že v samem začetku. Ob ustanovitvi prve dni aprila so se lotili najprej splošne obdelave zemlje, ki je dotlej ležala zanemarjena in neobdelana. Doživeli pa so že čez dober mesec prvo katastrofo, ko jim je toča skoraj do golega uničila ves pridelek. Na dober pridelek so računali z vso gotovostjo in so tako pričakovali olcrog 800 hi vina. do 300 stotov breskev Itd. Vina pa so jeseni pridelali le 72 hi ter okrog 30 stotov breskev. Nesrečo so poskusili omiliti z nasadi paradižnika. Pridelali so ga sicer nekaj, a pozno in jim ni vrgel več kak»r za kritje dejanskih stroškov. Pač Pa so se držali nasvetov strokovnjakov in dobro očistili in obrezal! prizadete vinograde. Tako lahko letos pričakujejo neka) več, seveda če ne bo spet kake podobne nesreče.
Se danes s ponosom povedo, da so začeli praznih rok. Razen zemlje in nekaj strojev niso podedovali ničesar, ne orodja, ne opreme, ne živine. Delavci, nekdanji člani kmečke delovne zadruge, so prinašali s seboj
svoje lastno orodje, ko so hodili na delo. Seveda jim je posestvo zato plačevalo nujno višje zaslužke. Na precejšnjo izgubo so morali računati že takoj ob samem začetku. Kot novo ustanovljenemu posestvu je bila od okraja obljubljena dotacija- Dejanska izguba je znašala 4.938.000 din, a so jo že do konca leta precej izplačali, do letošnjega februarja pa v celoti. Precej so zaslužili tudi s prevozi, ki so jih opravljali s svojimi vozili potem, ko jih je toča spravila na tla.
Nabavili so 25 glav živine, fcl jo imajo trenutno sicer še po zasebnih hlevih, vendar že gradijo nove. lastne. Na republiškem natečaju za investicije so dobili namreč 42 milijonov din kredita, k! so ga dokaj smotrno porabili: 10 milijonov za vzdrževanje novih nasadov. 22 milijonov za gradnjo govejih hlevov, 3.700.000 din za opremo in
nakup
- Tudi proizvodnja krompirja bi se morala v prihodnjih patih letih povečati, ker so sedanje površine, posajene s krompirjem, znatno izpod predvojnih. S krompirjem je sedaj posajenih skoraj 50 odstotkov vseh površin s sočivjem, toda pridelek na hektar ni zadovoljiv, -ako se upošteva evropsko povprečje. Lani smo imeli s krompirjem posajenih 256.000 ha polja, pred vojno pa jih je bilo 360.000 ha, pridelali pa smo 1,876.000 ton krompirja. Povprečen jugoslovanski hektarski pridelek krompirja je 68.5 stota, le v Sloveniji pridelajo 112 stotov na hektar.
Pomanjkanje surovin za našo industrijo olja zahteva povečanje oljnih kultur, ker delajo naše oljarne' danes samo s 60 odstotki zmogljivosti. Njihova zmogljivost je 250.000 ton na leto, skupni pridelek oljnic pa je le 130.000 ton, k čemer je treba prišteti še 10.000 ton bučnega semena, bombažnega semena in drugih kultur, ki jih tovarne nabavljajo s svobodnim odkupom. Za proizvodnjo oljnic prihaja v prvi vrsti v poštev gojitev sončnic in zboljšanje njihovega pridelka na hektar, ki je sedaj izpod predvojnega. Gojitvi sončnic bodo posvetili posebno pozornost, ker obsega 104.000 ha izmed skupnih 130.000 hektarov, posejanih z oljnicami.
I. S.
nasadov, izvedli so tudi gnojilne poskuse in poskus vzgoje krone. Ugotavljali so, katera oblika gnojenja je najprimernejša in katera gnojila pridejo v poštev za mlade sadovnjake.
Urediti in izboljšati se izplača samo strnjene nasade, ki še niso preveč stari in izčrpani. Kjer pa to ni rentabilno, je treba skrbeti Vsaj za zimsko škrop- \ 1 jen j e in čiščenje sadnega drevja. Akcija zimskega škropljenja zajema iz leta v leto več drevja. V pretekli zimi je bilo v trboveljskem okraju poškropljenih 130.000 sadnih dreves. Organizirano so pričeli izvajati tudi poletno škropljenje. Škropilnic imajo vedno več. Zdaj je v okraju 82 ročnih prevoznih in 20 motornih škropilnic. Kmetijske zadruge bi potrebovale še več lažjih motornih škropilnic.
Iz naših zadrug
Slovenske Konjice. Upravni odbor kmetijske zadruge je sprejel4 predlog, da bodo razdelili iz lanskega dobička med pospeševalne odseke skupaj en milijon 300.000 din, o čemer bo dokončno sklepal bližnji občni zbor. Skupnega dobička je lani zadruga imela okrog 4 milijone dinarjev, od česar nameravajo razen za pospeševalne odseke vložiti največjo vsoto v razne investicije. Manjši znesek nameravajo določiti tudi za elektrifikacijo Špitaliča in okolice, kjer še nimajo elektrike. Za potrebe svojih članov, je zadruga nabavila okrog 6000 kg semenskega krompirja sorte »Acker-segen«, ki daje le tod največji pridelek. Nekaj ga bodo dobili tudi mladi zadružniki, ki ga bodo posadili na svojih poskusnih parcelah. - Zadruga je pravilno rešila tudi veliko vprašanje pomanjkanja strokovnega kadra na ta način, da iz svojih sredstev štipendira pet študentov na kmetijskih in veterinarskih šolah, ki bodo v kratkem že nastopili svoje službe.	V.	L.
VLOGA
MEHANIZACIJE
Medsebojna ekonomska povezanost zadrug in kmetijskih proizvajalcev bo prišla do izraza predvsem preko velikih kmetijskih strojev, ki bodo edini lahko vplivali, 'da se pri obstoječem stanju privatne lastnine struktura na vasi spremeni. Če upoštevamo, da bosta traktor in v bližnji perspektivi kombanj s sušilnico lahko spremenila odnose predvsem v dolinskih predelih, pa za hribovska področja to ne pride v poštev.
Ob traktorju in kombanju se bo 'moral spremeniti tudi dosedanji način kmetovanja in Se bo moral p-rilagoditi večjim kompleksom, kar ■ pa bi bi Jo seveda v hribovskih
-ki
mim
mr
S -	.
inž. Pavle Zavcer
pa bi bilo seveda v hribovskih predelih neizvedljivo. Nepravilno in neizvedljivo bi bilo, če bi z arondacijo začeli mehanično, medtem ko bodo veliki stroji sami pripomogli k temu, da se bo arondacija postopo-m-a in organsko izvajala preko dela kmetijskih zadrug, ki bodo z mehanizacijo ustvarjalne pogoje za obdelavo več jih kompleksov zemljišč. S tem se bo spremenil tudi kolobar ter bo \prišlo na ta. način do vaškega kolobarja namesto drobno posestniškega kolobarja, kjer vsak kmetijski proizvajalec z zemljo po svoje gospodari in jo obdeluje. Točno ■je, da s primitivnimi sredstvi ni mogoče doseči večji uspehov v jkmetijstvu in bodo le veliki stroji tisti, ki bodo dejansko tam, kjer obstajajo pogoji, izpodrinili male stroje, in to ne samo mlatilnice in kosilnice, temveč sčasoma tudi vse ostale drobne stroje in orodja, ki se še danes kopičijo pri privatniku. Pač pa bi bilo za raztresena hribovska naselja, kjer so kmetije [oddaljene druga od druge, potrebno posebej preštudirati, kaj bi v teh področjih lahko vneslo elemente socialističnega kmetijstva tn s kakšnimi ukrepi te stvari začeti v teh .predelih.
Iz razprave člana glavnega odbora SZDL inž- Pavla Žavcerja na zasedanju Glavnega odbora pretekli torek.
Koristni predlogi in sklepi
na konferenci pomurskih drevesničarjev in trsničarjev
Pred nekaj dnevi je Ma v Se proizvaja slab trsni aili sadni vesmim materialom, kakor tudi Murske Soboti konferenca dreves- material, najeda predlog za opu- prodaja takega materiala na trgu ničairiev in trsničanjev. Na. dnev- sritev te tesneče ali sadne dreves- je -prepovedana. V pirimeru, da bi nem redu je bila razprava o proizvodnja drevesnega in trsnega materiala (kaipaciteta posameznih obratov in možnost plasiranja ter o proizvodnih stroških (polna lastna cena).
Prisotni drevesničarjjt in trsni-čarji so bili mnenja, da morajo
mce.
Sklenjeno je bilo morajo drevesničarji drža.ti predpisanega
se kdo z nedovoljenim materialom rudi, da se pojavil na trgu, bo kaznovan, mlin trsničarji terial pa uničen. V bodoče se bo-sadnega in do morale rudi občine bodi briga-
orodie, 2.650.000 din za ua»uP . .—	.	- - .	.	,	,	,	,	.	,
živine m 2.650.000 din za novi b:ti vse obstoječe trsnice tn_ sadne (ma!^roda.,aJ.
3.5 ha velik breskov nasad.
trsnega izoora. Izjeme	So	do-volje-	ti	za	zakotne	trsnice in	drevesncce
ne samo tedaj,	če sadni	ali trsni	in	njihovo	delovanje	onemogočiti,
materiail ne b:	služil	za	strnjene
nasade, temveč	samo	za	ohišitice
Hlevi za 74 glav goveje živine bodo te dni že končanj in bodo lahiko sprejeli živino takoj. ko bodo uredili tudi potrebna gnojišča In silose. Zaprosili *o tudi že za nov dolgoročen kredrt. računajo pa, da bodo morda dobil! tud! okrog 30 milijonov din lz republiškega sklada za pospeševanje kmetijstva. s čimer bodo uredil! še potrebne senike, skladišča, upravno poslop je In remize.
Ce bo letošnja letina dobra oziroma normalna, bo posestvo rentabilno že letos, na kar « vso gotovostjo računajo. *
drevesnice prijavljene pri pristoj-	Konferenca je ugotovila, da so
nem občinskem Ljudskem odboru, po obstoječem sadnem izboru ki pa o prijavi obvesti okrajni sklenjene pogodbe z drevesničar-1 ju diski odbor (kmetijsko inšpek- ji- Iz teh pogodb je razvidno, da cijo) zaradi kontrole. Prijava, bo okrajni ljudski odbor dal mapo diprta z dokumenti, naj služi terial no pomoč drevesnicam (in začasno kot dovoljenje za obrato- trsnkam) ter kri! izgubo samo te-vanje, dokler ne bo odrejeno dru- da.j, če ne bi bilo dovolj imtere-gače. Občinski ljudski odbor mo- sentov za sadike — sorte — ozi-
ra potrditi prejem prijave.	roma če ne bodo mogli drevesni- . , v ,	,-
Na prihodnji seji sveta za kme- čarjj oziroma trsničarji prodati	°P	^	TT	JT
tijstvo pri OLO Murska Sobota drevesnega ali p-snega materiala naj bo določena komisija, ki nai brez lastne krivde, pregleda vse obstoječe trsnice in	Kom-isilja, ki bo določena za
sadne drevesnice ter da svoje pis- pregled trsn'c in drevesnic, bo meno mnenje o stanju teh objek- pregledala tudi njihove ceptlne tov. V primeru, da bi našli trsni- načrte-
eo ati sadno drevesnico, v kateri Krošnjarienje • trsnim ia dre-
Sivleriijeno je bilo tudi, da je treba voditi evidenco o zasebnih trs-nieah, ki proizvajajo letno naijveč 500 trsn-ih cepljenk oezi-ro-ma 100 sadnih drevesc za lastno uporabo. Občine bi morale pripraviti sezname vseh tistih, ki proizvajajo tesni aili drevesni material za lastno uporabo im ne spadajo pod republiško uredbo o trstnicah in sadnih drevesnicah.
Proizvodnja v drevesnicah in
d"k in 300 tisoč trsnih cepljenk. Proizvodni stroški znašaiio pri sadnem materialu (iablame in hruške) oovprečno t60 dinarjev, pri tesnih cepljenkah pa 35 dinarje?
Inž. Lado Torže j
r B str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / st. - »• ****** 1996 ^
tfc----------------------------------------------------------------------------------------------------
Bled in letošnji turizem
Vsak dan
ni turistični pa slišimo kritične
smo bliže glav-sezoni, vsak dan tudi vse bolj glasove o njej. Da
Je predsezona v glavnem slabša, je že sedaj na dlani. Iz vseh naših naj večjih letovišč prihajajo glasovi, da je obisk malenkosten. V Dalmaciji bi že morala biti sezona na višku, pa še o kaki predsezoni ni govora.
SKUPINSKI TURIZEM
Kako je pa pri nas z Bledom? Turistično društvo je pred dnevi ugotovilo, da letošnja predsezona na Bledu bistveno ni bila drugačna kakor lanska. Število gostov je bilo lani in letos približno enako. Eni so se pač bolj odrezali v maju, drugi v juniju Vendar za sedaj ne moremo trditi, da bi bilo to stanje kritično. Kot lani, tako tudi letos nekaj znanih evropskih potovalnih birojev iz Anglije, Nemčije, Holandske, Švedske itd. redno pošilja svoje goste na Bled, kjer ostajajo po nekaj dni, nekateri pa tudi ves teden. Letos imamo že tudi dosti izletnikov, predvsem takih, ki prihajajo iz koroških letovišč na izlete na Bled. Skratka, skupinski turizem je rešil Bled vsaj v času predsezone.
Skoraj popolnoma pa je zamrl obisk posameznih gostov. Ti so letos zelo redki. Pred našimi hoteli, kjer je lani parkiralo v tem času na desetine avtomobilov, je letos vse bolj mrtvo. Popolnoma je zamrl tudi domači izletniški turizem. Ob sobotah in nedeljah je vedno vse oživelo, letos pa ni razlike med tema dvema in drugim: dnevi. Vse to pa le vpliva na splošen finančni promet, ki je izredno padel. Vsako leto prirejajo na Bled izlete tudi številne domače šole. Prav je, da domača mladina potuje in spoznava domače kraje, toda če hočemo biti odkriti, moramo priznati, da so bili v preteklosti v dobrih sezonskih dneh taki gosti bolj nezaželeni. Letos pa so se nekateri hoteli kar potegovali tudi za te goste. To kaže, da se je nekaj le spremenilo
Zveza med Koprom in Ankaranom izboljšana
Kakor smo že poročali, je naročji občinski -ljudmi odbor Koper v piranski ladjedelnici večjo motorno barko, k: bo redno vo-
oziroma da si hoteli hočejo zagotoviti promet za vsako ceno.
KAKŠNE SO M02N0ST1 V BODOČE*
Kot trdijo gostinci na Bledu, bo promet V juniju in juliju prav gotovo dokaj padel v primerjavi z lanskim, medtem ko vse kaže, da bo avgust boljši, saj so za ta mesec rezervacije najštevilnejše. Tudi evropsko
sredstev za povečanje kulturne* ga. in zabavnega programa - v času sezone. Turistična taksa ne zadošča za izvedbo res samo malo kvalitetnejšega programa.
Bled je letos nekaj le napredoval. To moramo priznati. Dobil je izredno okusno, moderno jedilnico v hotelu »Jelovica«, ki se da uporabiti še za marsikaj drugega. Hotel »Toplice« je zgradil novo moderno kopališče.
Pomemben praznik e Kresnicah
V Kresnicah so slavili SS-letnl co osnovne Sole. 'Ob tej pritožno, sti Je bila svečana seja Šolskega
Priprave za Dan borcev pa so
povezali rud:	s	proslavo	VDV
brigade- Panrulja, ki bo šla iz Žirovnice piri Cerknici, bo v Karlo-' vici pri Velikih Laščah odkrila
veslači »Krke« se zilasti priprav- valo 83 vajencev. Najboljše učno
uspehe so dosegi; učenci m. let-
odbora, ki so se je udeležili tudi 28. jumiija na poslopju osnovne šo-starši učencev ter zastopniki , spominsko ploščo padlemu ko-množlčmh organizacij in ustanov.	ut u il-. . - u-i
V popoldanskem času je bila slo- mandantu XV. barailjona te t»n
vesnost pred šolo, odkoder je gade, Karlu Saliju. Nekdanji bor-krenil sprevod na grob učitelja • vDV brigade bodo na svoji
Vohinca, — ki je služboval na tej	, - ,	.	-	«■__,_____ -_____-
šoli 3* let, — kjer Je bila krajša poti obiskal: preživele partizane m žalna svečanost. Odtod so krenili znane partizanske druzine-do spomenika padlih borcev, biv-	(or)
šlh kresniških učencev, ki Jih je n^i;,„-l,:	,„x •	„ IZvrin
kar dvajset žrtvovalo svoja živ- Režiserski tCCl) V- IvOCCVJU
ljenja za boljšo bodočnost. Na	...	,	,	»	,	i
spomenik so položili lep venec Da bi bilo v bodoče delo bvo-
pionirji, pevski zbor Svobode pa bod in Je zapel. Sledila Je akademija v t ^ gasilskem domu, na kateri so na. društev »topili pionirji s pevskim zborom, recitacijami in drugimi točkami.
Svoboda Je dopolnila njihov program s petjem in enodejanko »Žrtve«.
ljajo na veliko dolenjsko regato, ki bo 24. iuniia na Krki. Pri nastopu bodo sodelovali slovenski in hrvaški veslači.
•
Da bi se mlade učne moči pred odhodom na službena mesta na podeželje seznanile z najosnovnejšimi družbenimi nalogami na vasi, so na pobudo okrajnega komiteja LMS i rga-nizirali v Novem mestu dvodnevni seminar za učitelj lščnike zadnjega letnika. Mladega prosvetnega delavca čaka odgovor-
podeželskih prosvetnih - na naloga, zato je po*rebno, da -	...........je	seznanjen z osnovnimi nalo-
gami socialističnega prosvetnega delavca, ki mora biti več kot samo vzgojitelj otrok.	(r)
DOLENJSKO
prvenstvo v veslanju, ki bo samo zahtevalo okoli 800 ležišč, za kakih 7 dni, bo v tem mesecu.
Zanimivo je tudi še dejstvo, da bodo pri letošnjih višjih cenah na Bledu lahko dosti manj nudili gostom kot lani. Niti Turistično društvo niti občinski ljudski odbor na Bledu nimata letos zamudili.
»Parkhotel« pa je moderniziral in lepo opremil plesno dvorano Kazine.
V bodoče bodo morali tudi na Bledu pokazati več zanimanja za propagando n s tem de-
»Dan borcev« v, kočevskem okraju
V počastitev Dneva borcev bodo občinske organizacije ZB skupno z vaškimi priredile razne akademije in predavanja, za kar se že nekaj časa pridno*, pripravljajo. Sodelovale pa bodo tudi druge množične organizacije. V Dobra idilah bodo odkril: sporne- ureditvi dvorane so ponovno- za-
‘	-	1-1.  — -3 Ahoni	OTI i	in
kočevskem okraju bolj plodno. je sklen-ll okrajni svet Svobod in prosvetnih društev, da bo prirediti ob koncu junija ali v začetku julija v Kočevju osemdnevni režiserski tečaj za vodot.e-Ije dramskih skupin in druge, ki imajo veseLje za to dejavnost. Tečajnikom naj bi ,posredovali vsaj najnujnejše znanje iz dramaturgije, maskiranja, režije itd. Kaže, da se bodo udeležili tečaja voditelji dramskih sekcij vseh društev.
(or)
Velike Lašče
Partizan v Vel. Lažčah 3« pred kratkim popravil svoj decn. Fi-nia.nčna sredstva je prispeval občinski ljudski odbor. Takoj po
Seminar v Ortneku
V Ortneku so priredili štiridnevni seminar za člane občinskih komitejev In sekretarje osnovnih organizacij ZK. Seminar Je priredil okrajni komite ZKS v Kočevju. Udeleženci seminarja so predeloval; snov Iz marksistične ekonomike, socialistične politike na vasi. marksistične osnove naše zunanje politike Itd. Takih seminarjev bo v Okraju vsega pet.
lom "začeti‘takoj, če hočejo, da n* padlim , borcem, na nekaterih p^nj£5^vV^na ju^so že^i^edli bodo popravili vse tisto, kar so drugih krajih pa spominske plo- ol5.rajni in društveni spomladanski
nitka, ieaned katerih iima samo eden popravni izpit. Dobre učne uspehe pa so dosegli tudi v ostalih dveh letnikih. Radgonski vajenci so sodelovati pri nedavnem mladinskem dnevu v Murski Sobot; z nastop; folklornih skupin. V zadružnem domu v Radgoni Pa so priredili razstavo svojih izdelkov, na kateri sodelujejo tudi tisti vajenci ki ne obiskujejo šole	Ika.
Motorne dirke v Murski Soboti
Te dni so bili zaključni Izpiti za obiskovalce šoferskega tečaja, ki ga je priredilo Avto-moto društvo »Stefan Kovač« v Murski Soboti. Izpite je uspešno opravilo S*i % vseh tečajnikov, pripravljenih za izpite za voznike motornih koles. Za voznike -traktorjev, avtomobilov, in drugih vozil, pa J* bilo pri izpitih uspešnih 70% tečajnikov. Društvo bo priredilo v nedeljo 24. junija cestne hitrostne motorne dirke. Poleg tega pa so bodo vozači pomerili tudi v spretnostni vožnji.	S.	S.
Vozni red za koprsko področje
Kot priloga koprskega tednik* »Slovenski Jadrno«' bo izšel v kratkem na pobudo sveta za promet pri OLO Koper in v založbi
»Uradnega vestnika« vozni red (žepni format), na katerem bodo vse a-vtob-usne in ladijske pro-ga na področju koprskega okraj-a (z zvezami n-a vlake in avtobuse na bližnja in sosed-nja področja).
Reči je treba, da predstavlja ta navidezna drobnarija vendarle po-
B. B.
šče.
INVESTICIJE V CELJSKEM OKRAJE
CELJE, 22. jun. Po zaključkih dalije »Juteks« v 2ailcu, »Aero« tovarn o klora. Glede na nevrdrž-
za-dmje seje bo svet za gospo- v Celju, tržnica v Velenju, »Vol- ne tehnične raizmere in na poraz-darstvo OLO v Celju predlagal na« v Laškem. Avtobusni promet no zdravstveno stanje de-lavcev v na prvem zasedanju obeh in prevozništvo v Celju, To-varna industrij;.: naravnih brusov »Kam-zboro-v -delitev in uporabo okraj- lesne industrije v Rimskih Topli- brus« v Rogatcu (morda ve-c kot nega investicijskega sklada- Gle- cah. Tekstilna tovarna v Sempet- 75 odstotkov zaposlenih boleha na de r	~	’	’	***	i	.	.	»''-i	tr»_	—	TBr'	"
lievi
veslica; _	.
votrnih 491 milijonov dinarjev na dustriia »Savinja.« v Cel.jiu. ^ z	.	.
192	miiliijonov	dinarjev.	Od te	V nadaljevanju seje so člani za-	konca leta, pa bodo	merodajna
vso-te	je	26	milijonov	dinarjev	vrnil: predlog republiške trgovin-	ču.nitelf: peskrbeij za	novo zsipo-
ioločenih za kmetijstvo	sfce zbornice, po katerem naj bi	slitev ck-bli 100 ljudi	»z	»Kambru-
v celjskem okraju zgradili novo	sa«.
likvidacijo, ki bo izvršena do
namensko do
ckoli 6 milijonov bo znašala rezerva, tako da bo za kreditiranje gospodarskih in negospodarskih 7j-la na prog: Koper — Ankaran, investicij 158 milijonov dinarjev. To je zlasti važno v sezoni, saj Po predlogu sveta za gospodarje ena sama in še to manjša bar- stvo naj b: 85 milijonov dinarjev ka — »Ziata«, ki vozi sedaj, še porabili za gospodarske, ostalih zdaleč ne zmore vsega prometa. 73 mi; '.j-onov dinarjev pa za tako Ker bo nova barka dograjena imenovane negospodarske investiz žele julija, s: je občina pomagala c ije. Iz sredstev za negospodarske tako, da si je od »Splošne plov- investicije naj bi 1-1 milijonov pobe« začasno izposodila »Lubnik« rabili za popravilo Ekonomske za 50 pomikov, ki že obratuje na ‘ srednje šole v Celju, nadaljnjih omenjeni prog; od nedelje.. Pri 10 milijonov za regulacijo Grač-tti :e m or ! »	;	no	<!a
prarv ta proga je turistično posebno važna — le 30 dinarjev, medtem ko stane vožnja z »Zlato«’ 50 diinarjev.
Čez teden dni bo »Lubnik« vzdrževal zvezo z Ankaranom 7-krat na dan, ob nedeljah pa bi
kros. pred dnevi pa so priredili akademijo. Osnovali so tudi nogometno sekcijo, ki je že odigrala svojo -prvo tekmo. Tudi ostali odseki društva so dokaj delavni.
(or)
Dobrepolje
Organizacija Ljudske tehnike v Dobrepolju je pokazala v zadnjem času znaten napredek. Tako so pred kratkim zaključili poseben tečaj avto-moto krožka, k; so ga domala vsi uspešno opravili. Ljudska tehnika v Dobrepolju pa ima tudi druge krožke, v katerih sodelujeio pionir j i. Dijaki gimnazije so agiln; zlasti v rezbarskem in modelarskem krožku.	s-	L-
Novo mesto
Odkar ima veslaški klub »Krka« svojo čolnarno in seveda tudi čolne, se veslaštvo v Novem mestu lepo razvija. Mladi
za vse. ki
to post M.
Tečaj za učitelje ročnih spretnosti
Glavni odbor Ljudske tehnike n'“bs'n dogodek, zlasti zaradi tu-C1 ..	,	.	„ j	o	•	r:stičneg-a	značaja	teh	krajev.	-
Slovennje	t>o	pnredd med	Z-	in	vozcl1-	red	tK,	v	nakladi	8000
21. julijem v prostorih kamniške izvodov, tako da ga -ne bodo do-gimnaziije tečaj za učitelje ročnih bili l-e naročniki »Slov. Jadrana«, spretnosti. Poleg teoretičnega In temveč bo na razpolago tudi v
r . ...	, ,	|__,	poslovalnicah »Putnika«
praktičnega dela bodo udeležene Jjm je potreben_
sodelovaili tudi pil delu iotoania.- svetu za promet gre terskega in modelarskega krožka budo vse priznanje.
ter krožka za žena;a ročna dela._________________________________
Poueg tega bodo tečajniki obiskali razne tovarne v Kamniku	in	v
Ljubljani,	v	gospodinjski	šoli	v
Grobljah pa se bodo seznanili s problemi sodobnega gospodinjstva ter konzerviran jem živil. Tečaja se bodo udeležili učitelji iz vseh krajev Slovenije, ki naij bi pozneje prirejaJli po okrajih podobne tečaije.
Z vsega
Aveict
Ambulantno zdravljenje ni poceni
Skupščina okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana
mce, 6 milijonov za	odkup ob-
činskih hiš v Šentjurju :n Konjicah, 15 milijonov za potrebe taij-ništva za notranje zadeve. 20 milijonov za nakup osmih stanovanj v novem blcuu v Celju, 8 milijonov kot	povračilo	rudniku li-
^	__________ gnita v Velenju v zvezi z imebi-
vozi1!	vsako	uro,	začenši od	7,30	lizac.jskim	posojilom	ter ^končno
odhodom	iz	Valdoltre. Če	bo
Na včerajšnji skupščini okraj-nega zavoda za socialno zavaro-vanje v Ljubljani so razpravljali in sklepali o predlogu proračuna za leto 1956 in o predlogu tablice posebne stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje; nadalje so obravnavali poročilo o delu zdravstvene službe, o delu preventivne službe zavoda in razdelitvi sklada za preventivno zdravstveno varstvo in poročilo o problematiki zobozdravstvene službe za ljubljanski okraj.
V razpravi o proračunu sklad*
z odhodom iz treba, bo vozil! do polnoči, !e da E>o prevoz po 20. uri nekoliko dražji.
Dobro bi bilo, če bi občina nekje pri postaiji zelo vidno nabila
3 milijone dinarjev za poJoge.
Čeprav bo delitev investicijskih kreditov za go-apodarstvo izvršena na podlagi natečaijev, bo svet za gospodarstvo vendarle predlagal vrstni red naijbolj potrebnih —
vozni red. Ker tega doslej	ni bi-	najbob go tjodarsko utemeljenih
lo, so imeli turisti s	tem	vedno	investicij. Če povzamemo ta vrst-
hude preglavice.	ni red, ;e na prvem mestu tos ar-
F.	M.	na usnja v Rečici ob Savinji, na-
CDBCD
0
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
■
o
o
m
o
o
o
■
o
OBVEŠČAMO NAROČNIKE ZA ENCIKLOPEDIJO TEHNIČNEGA ZNANJA
»HUTTE«
da je te dni končano tiskanje Šeste knjige enciklopedije, t. J. »Hiitie« I - 2 del.
CENA KNJIGE 500 DIN.
Razdeljevanje knjig se prične 25. junija 1956. — Naročnike iz Beograda prosimo, da osebno dvignejo knjigo v našem podjetju, da se izognejo poštnim stroškom.
Enciklopedijo »Hiitte« bomo poslali samo tistim naročnikom, ki so plačali že vseh 500 din. Ostale naročnike prosimo, da pravočasno plačajo akontacijo.
Istočasno sporočamo osebam, ki se žele naknadno naročiti na enciklopedijo,
da so do sedaj tiskane knjige:
II	— 1. del 500	din, razprodano
II	— 2. del 500	din
500 din 500 din 500 din 500 din
»Hiitte« III — 1. del bo izšla iz tiska v drugi polovici	tega	leta, knjiga III —	2. del pa v prvi	polovici	1957.	leta.	Ob tej priliki	ponovno prosimo	dose-
danje naročnike, da upoštevajo zakasnitve v tisku, ki so nastale zaradi pomanjkanja tehničnih sredstev v tiskarnah, v katerih tiskajo to edicijo.
Naročila in denar pošljite na naslov:
»GRADJEVINSKA KNJIGA«
IZDAVACKO PREDUZECE. BEOGRAD, Masarykova2
Poštni predal 798, račun pri Narodni banki v Beogradu št 1031-T-249.
Ob priliki pošiljanja akontacij in denarja za že izdane knjige prosimo naročnike za njihov natančen in poln naslov in da označijo, da pošiljajo denar za »Hiitte«. Prav tako prosimo stare in nove naročnike, da nam pravočasno sporoče spremembo naslova, da se knjiga'ne bi vračala.
ROJSTVA IN POROKE V KRANJU
Rodile so; Marija Klančnik — deklico: Antonija Ribnikar — deklico; Marija Pustovrh ■— dečka; Zofija Uranič — dečka; Ljudmila Žitnik — deklico. Ljudmila Korenčan — deklico: Elizabeta Lorenčič — deklico: Aha Jamnik — dečka; Helena Grah — dečka; Marija Ribnikar — de/klico; 'Alojzija Jalovec — dečka; Majda Posedi — dečka; Ivana Dolenec — dečka; Marija Novaik — deklico; Marija Zaletel — dečka; Alojzija Novak — dečka; Marija Jančar — dečka; Manja Dolinar — deklici; Marija Cimžar — dečka; Ana Kranjc — dečka; Štefanija Fornazarič — deklico; Vida Gorzetti — dečka; Majda Triller — dečka; Frančiška Gabor — dečka; Marija Gaberc — dečka; Milena Gašperlin — dečka.
Poročili so se: Janez Langerholz In Jožefa Hoznar; Lavrencij Špenko in Marije Zaplotnik; Miklavž Luthar in Justina Kovačič; Franc Štempihar in Helena Sitar; Branko Blagojevič in Pavla šilar; Leopold Hace in Frančiška Pokom; Davorin Savnik in Zlata Geršak; Jože Čebulj in Marija Skofic; Franc Tavčar in Vida Sekne; Marjan Medved in Ivana Brešar.
0 ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■ ■
o o ■ ■
o o ■ ■
o o
za zdravstveno zavarovanje okraj-nega zavoda za socialno zavarovanje v LjubljanlT-za leto 1956, hi znaša 1 milijardo -745,653.093 din, je bilo razvidno,, da ponioni glavno breme sklada .bolniško zdravstvena panoga, za katero je določeno 95 odstotkov *=en proračunskih sredstev. Na.občutnejši izdatek je zdravljenje zavarovancev v bolnišnicah, in sicer zaradi izredno visoke cene oskrbnega dne v kliničnih bolnišnicah. Predlagali so, da bi 12 odstotni prispevek za zdravstveno zavarovanje od predvidenega plačnega sklada v ljubljanskem okraju povečali, saj ima ljubljanski zavod samo na račun povečane oskrbnine v kliničnih bolnišnicah nad 60 milijonov večje stroške kakor ostali zavodi. OdloCno so tudi zatrjevali, da proračun zavoda za socialno zavarovanje nikakor ne sme biti ovira za pošiljanje bolnih zavarovancev na razna zdravljenja.
Iz poročila o delu zdravstvene službe je bilo razvidno, da marsikatere ambulante niso zadosti obremenjene in so zaradi tega precej velike razlike v cenah zdravstvenih storitev, v ambulanti na Dobrovi priae na uro 2.9 pregleda, v Horjulu l.S, v Lukovici 2.3, v starem trgu 2.9, medtem ko ima šest pregledov na uro od 31 ambulant komaj 10. Cena enega pregleda je v ambulanti Prežganje 315 din (zelo majhna frekvenca), na Vrhniki samo 100 din (velik obisk). Povprečna cena enega pregleda je bila ob koncu leta 1955 na območju okraja Ljubljana 133 din. v letošniem letu pa se je znižala na 127 din.
Takšno stanje nujno terja, da se za istovrstne zdravniške storitve čimprej vskladijo cene v vseh ambulantah. Posebno vprašanje v zdravstvenih domovih so samoplačniki. Teh je v posameznih ambulantah tako malo, da se člo-
vek nehote vpraša, ali se samoplačniki res ne poslužujejo ambulant.	.	,
V razpravi so precej ostro kritizirali razne pojave zlorabe^ službenega položaja, neupravičenega prejemanja denarja, v zobozdravstvenih ambulantah pa slabo izvršene zobozdravstvene storitve in podobno. Samo na račun slabo izvršenih storitev in pa zaračunanih storitev, ki jih sploh ni bilo, so zobozdravstvene ambulante oškodovale zavod za socialno zavarovanje za 10 milijonov dinarjev'. Udeleženci včerajšnje skupščine so zahtevali, naj bi take zdravstvene delavce javno obsodili in proti njim tudi uvedli kazenski postopek.
Iz preventivnega sklada Je zavod namenil 45 milijonov za dom okrevanja ob Jadranu, za okrevanje zavarovancev, otrok in vajencev, za podpore zdravstvenim menzam in šolskim kuhinjam, za zdravstveno preventivno vzgojo, za podporo množičnim organizacijam itd.	Z.
Zanimivosti z vsega sveta prinaša »TEDENSKA TRIBUNA«
Razstava v domu invalidske mladine
V Zavodu za usposabljanje Invalidske mladine je bila ob zaključku šolskega leta razstava gojencev. ki obiskujejo osnovno in vajensko šolo. Razstavljeni izdelki:	zvezki, risbe in skice niso
prav nič zaostajali za izdelki drugih šol. .Tudi izdelki obrtnih delavnic zavoda so vzbujali občudovanje. Posebno pohvalo zaslužijo radelkj krojaške in mizarske delavnice, velik uspeh pa je pokazala tudi šele letos ustanovljena urarska delavnica. Izdelki ročnih spretnosti so predstavljali pisano zbirko igrač in raznega orodja ter pletenin, vezenin i.n čipk.
ROJSTVA V PTUJU
Rodile to:	Marija	Košič	— So-
njo. Angela Potočnik — Stanislava. Marija Fišer — Marjetko, Jožefa Butoien — Evo. Alojzija Me. sarič — Danico. Marjeta Ratek — Majdo, Frančiška Kampuš — Magdo. Frančiška Fištrcvič — Majdo, Marija Kokolj — Ma-rjetko. Terezija Kirbiš — Zvonka. Jakobina Pavlovič — Slobodana. Jera Brenčič — Franca, Justina Vrtič — Darinko, Ana Novak — Zdenko. Ana Samperl — Slavka, Marija — Marjana, Gertruda Selinšek — Pukšič — Janeza. Lucija Kocijan Dušana. Josipir.a Verdenik — Antona. Marija Zajšek — Julijano.
Radgona
Vajenska šola v Radgoni Je te dni zaključila pouk. Sola ima tri letnike, ki jih je letos obisko-
»Hiitte«
»Hiitte«
»Hiitte« IV — 1, del »Hiitte« IV — 2. del »Hiitte« I — 1. del »Hiitte« I — 2. del
0
■
o
■
o
m
0
m
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
Marijan Jemko-le in Silva Brešar.
D ■ O ■ CD B CD 8 CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CD ■ O ■ CD ■ O B O ■ CD ■
0 PRODAMO:	C
TOVORNI AVTOMOBIL »BtJSSING-NAG«	r
tipa 4500, nosilnost 4.5 t. Vgrajen je nov motor s l 120 KS in kabina obnovljena. Pogon je na zadnji in -prednji diferenciaL 7 gum. 11.00 X 20, 85°/o uporab- l nosti. Vozilo je dobro ohranjeno in ima nekaj re- ■ zervnih delov. Prodajna cena 5,500.000 din.	(
TOVORNI AVTOMOBIL »BtJSSING-NAG«	■
tipa 4500, nosilnost 4.5 t, prekucnik (kipper). Motor ( 120 KS je generalno popravljen. Prekucna naprava ( (kipper) je znamke Meiller na ročni pogon. 7 gum, t 11.00 X 20, 80°/o uporabnosti. Vozilo je v dobrem sta- j n ju. Prodajna cena 5,000.000 din.	t
TOVORNI AVTOMOBIL »CHEVROLET«
tipa »VENICLER«, 3 t nosilnosti. Motor 85 KS, gene- J ralno popravljen, kabina popolnoma nova, moderne, ( trambus oblike, 5 avtogum- 10.000 X 20, 60%>, z re- i zervnim motorjem, diferencialom, menjalnikom in ( dr., prodajna cena 4,000.000 din.	i
TRAKTOR »ZADRUGAR«	(
tipa »Rakovica«, bencinski motor 70 KS; vlečnost 31.	(
Napravljena je nova platnena kabina s smernimi | kazalci. Prikolica znamke TAM, 31, s 4 gumami, ( 60°/«. Prodajna cena traktorja s prikolico 1,500.000	.
dinarjev.	J
AVTOBUS »PIONIR«
s 25 sedeži in 8 stojišči, karoserija oblike trambus, | 7 gum, 80°/«. Vozilo je v dobrem stanju. Prodajna i cena 3,000.000 din.	I
avtobus »Pionir«	<
tipa RN 13: 23 sedežev In 6 stojišč, motor 70 KS, j 7 gum, 80%>. Vozilo je v dobrem stanju. Prodajna , cena 3,000.000 din.	j
Ogled vozil vsak delavnik v Žerjavu od 6. do 14. nre. (
RUDNIKI SVINCA IN TOPILNICA MEŽICA - MEŽICA
n
u
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
>aOBCP«C3BCDBCD«CD*<=>BCD>CD»Cp>C3BOBC OBOBOBOIOBOBOBOBOBOBOIOIOIO
Po Ljubljani se je pojavil te dni ličen lepak, ki vabi na razstavo izdelkov grafičnih učencev. Razstava bo odprta od danes do 27. junija v Kidričevi ulici št. 5. Pestrost razstavljenih predmetov bo vsekakor privabila številne obiskovalce. Zlasti naj bi sl jo ogledala tista mladina, ki se še ni odločila za poklic. Prav gotovo bo marsikaterega takega obiskovalca pritegnila graf:čna stroka, ki je ena najbolj privlačnih in zanimivih.
TELEVIZIJA ZA POUČEVANJE GLUHONEMIH. —
V Veliki Britaniji so začeli uporabljati televizijo za poučevanje gluhonemih otrok. Posneli s-o že vrsto poučnih filmov. Za zabavo gluhone-m h pa so posneli razne komedije in cirkuške točke brez glasbene	spremljave.
Napovedovalca na televiziji najprej pove kratko vsebino filma, ki ga bodo vrteli. Pri izgovorjavi poudarjeno oblikuje ustnice ter si pomaga tudi z mimiko in rokami, da otroci polagoma razumejo to govorico. Seveda je vse, kar napovedovalec pove, pozneje napisano v filmu.
TELEVIZIJA V ZDA. — Statistični urad v ZDA j* sporočil, da je v 45 m lijo-nih gospodinjstev 35 milijonov televizijskih aparatov. To pomeni, da je televizija postala množična.
NAČRT ZA 500 kg TEŽAK UMETNI SATELIT. — Ing. Niebel je izjavil, da je Zahodna Nemčija sposobna spustiti umetni satelit, ki bi tehtal 500 kg. Stroški za izgradnjo in spuščanje satelita bi b.li približno 20 milijonov mark. Zahodnonemški satelit bi bil desetkrat večji kot tisti, ki jih mislijo izstreliti v ZDA in Sovjetski zvezi. Ing. Niebel meni, da bi bila dovolj s3mo ena raketa, ki bi odnesla umetni satelit. Satelit bi bil obložen z neko sintet čno snovjo podobno aluminiju. Izdelava te snovj je pa tajnost.
PREKOOCEANSKE LADJE — HOTELI. Neka ameriška -družba ima v načrtu izgradnjo posebnih prekooceanskih ladij za množični prevoz turistov. Te ladje so zamišljene kot pravi plavajoči hoteli. Ladja bi bila 400 m dolga.
V VEL. BRITANIJI NAJVEČ BERO. Po podatkih UNESCA v Veliki Britaniji največ čitajo. Ta država je na prvem mestu v svetu s 23.759 knjižnicami in s 17.000 izvirnimi deli, k: so bila objavljena lani. Za njo pridejo Nemčija z 10 700 deli, nato Francija z 9880, Italija z 8900, ZSSR 8200. Nizozemska 6720, Jugoslavija 3340 izvirnimi deli itd.
585 milijonov Evropejcev či-ta vsak dan 127.465.000 izvodov dnevnih listov. Na prvem mestu je ponovno Velika Britanija, kjer pride 586 dnevniko* n« tisoč prebivalcev. V Sovjetski zvezi izdajo 119 časopisov v tujih jezikih. Portugalska ima največje število nepismenih V Evropi ali 48.7 % vsega pre-b valstva. Na Finskem je nepismen samo vsak stoti prebivalec.
Zanimivo )e, da je bilo v Zahodni Nemčiji, kjer pravzaprav ni nepismenih, v preteklem letu približno 60 sodn h razprav proti vedeževalcem V Nemčiji sredo tudi najbolje v prodajo knjig* o vražjeverstvu in apiike Uzsm,	-
Kr-.——’ ’/an|
[Seni^
K
»
i\ • ' i /Ti
i
— Govori ljubica, — jaz sem John! Je avto ostal cel?
M
J oj, kako so M baU aa svoje kolo! Kaj, So so Jim rublje ob ograji ali pa celo prevrne v vodo? Kako naj M potem nadaljevali svojo pot na morje? Na vso mo« so stekli po klancu navzdol, toda po strmem klancu so s« prehitro zapodili. Milan, ki je tekel prvi, se Je naenkrat
spotaknil.
Ker se ostali trije tekli Uk na njim, M m lsogniti in ▼ trenutku n se vsi itirje valjali na prašni
oesti In jo merili po dolgem in počes. Edini, U H ni tako
tesno seznanil s cesto Je bil C rt. Ta Je v zadnjem trenutku preskočil fcivj klopček.
M
Prijatelji so se hitro pobrali. NI Jim Mio hudega, še potolkel se ni nihče. Niso smeli pr e nv Sl J* vati in čakati, temveč so morali a vso naglico naprej, da reSijo, kar se reiiti da. Menda niso več videli, ob ograji pa so zagledali svoje kolo, človeka, M so Jo sklanjal čes ograjo mostu in na sredi cesto velik kamion.
amivjiEivisT
KOLEDAR Sobota, 23. juni.ia: Kresnica.
XXX
Dne 23. junija 1320 je bil v Vu-kovaru kongres Socialistične delavske partije Jugoslavije. Na tem kongresu se je stranka preimenovala v Komunistično partijo Jugoslavije in si začrtala daie-kosežen revolucionarni program.
K diplomi tov. Šinkovec Jane-
xa na Pravni fakulteti čestitajo
prijatelji ICO.
Dr. Skalicky Zdenki, Otroška
klinika v Ljubljani, Vrazov trg 2, iskrena hvala za vso sKrt> in požrtvovalnost, izkazano v času bolezni najine Tatjance. Hvaležna Slavko in Milica Simonič.
Zahvala. Dr. M o ž i n a Dušanu, primariju splošne bolnišnice v Izoli, izrekamo' iskreno zahvalo za dobro uspelo operacijo in za požrtvovalnost pil zdravljenju naše dobre mamice Čermelj Zofije. Enako se zahvaljujemo vsemu bolniškemu osebju. Družina Čermelj, Brje.
Zdravniška dežurna služba Poliklinike v Ljubljani (za nujne primere). Miklošičeva cesta 20. soba štev 7, telefon 23-081.
Dnevna dežurna služba sacno za nujne obiske na hemu vsak dan od 8. do 13. in od 17. do 19 ure.
Vsakodnevna nočna dežurna služba od 20 do 6. za nujno pomoč v ordinaciji ln za nujne obiske na docnu. ob nedeljah in praznikih pa tudi od 7. do 20. ure.
Pediatrična dežurna služba za obiske na domu;
a) dnevna pediatrična služba od 7 do 20,
b) nočna pediatrična služba od 20 do 24.
V n e nujnih primerih naj 'se bol. triki obračajo na' pristojne ambu. Lante zdravstvenih domov
Turistično društvo	Ljubljana
prireja v soboto dne 23. 6. t. 1. ob 18. uri promenadni koncert pred Narodnim domom, katerega izvajata godbi JLA in LM pod vodstvom kap. Jožeta Bruna. — Vabljeni!
Turistično društvo	Ljubljana
vabi vse, ki se zanimajo za ljubljanske znamenitosti	na ogled
Ljubljane in sicer Stari trg, ki bo v soboto dne 23. junija t. 1. Zbirališče ob 16.30 pred Križankami. Vodi konservator Mestnega muzeja prof. Šumi Nace. — Vabljeni!
Maturanti leta- 1926 s Poljanske gimnazije se zberemo na Cankarjevem vrhu v soboto, dne 30. junija ob 20. uri. Prijava prof. Dobrovoljc, Slovanska knjižnica — Ljubljana, Gosposka is-I, tel. 20-123. Pridite vsi!
Tovarna tehničnih igrač in kovinskih izdelkov »Meliunotehnika« v Izoli (Koper) obvešča vse pro-Bilce za dodelitev denarne pomoči, da ne bo vzela v poštev nobene prošnje.
dežurna
dežurna
Se nekaj
MALOMARNO POSLOVANJE IN IZKORIŠČANJE
Prejšnji teden se je pred senatom okrajnega sodišča v Radovljici zagovarjal A. Z., poslovodja obrtnega podjetja »Krojaštvo« v Begunjah. Delovni kolektiv tega podjetja je štel poleg poslovodje Še pet oseb, prikrojevalca, knji-govodkir.jo in samo tri šivalce.
Obtoženi A. Z. je malomarno posloval v škodo podjetja. Po cele dneve je izostajal, popival, kvartal in balinal po gostilnah namesto. da bi vestno opravljal svoje delo. Strankam je zaračunaval več materiala, kakor ga je porabil, izdelane obleke pa je izdajal deloma . na obroke, deloma na up. Dohodkov in izdatkov ni sproti knjižil. Za prejeto gotovino ni izdajal potrdil, članom kolektiva ni redno izplačeval mesečnih zaslužkov, ampak le akontacije, sam sebi pa je seveda odmerjal polno mesečno plačo. Čeprav je imel ta mali delovni kolektiv knjigovodkinjo, je izvrševal administrativne posle kar sam in sicer po svoje. V delovnem kolektivu ni uvedel samoupravljanja. Nikoli ni bilo nobenih posvetov, kako bi izboljšal delo. Ko bo člani kolektiva zaradi nevzdržnega gospodarskega stanja imeli posvet, so o tem obvestili tudi njega, a sploh ni prišel blizu.
A. Z. je s samovoljnim in nemarnim poslovanjem, povzročil podjetju gospodarsko škodo v znesku 33.242 dinarjev. Obsojen Je bil na 4 mesece zapora, pogojno za 4 leta, povrnitev denarne škode in plačilo povprečnine v znesku 1000 dinarjev.
Maturantke žen. učit. ▼ Ljubljani iz 1. 1910 (prof. Funtek) se sestanemo 4. jul. ob 16. na Bellevue-ju.
DOM NA LUBNIKU (102T m).
Pri skupinskih izletih nad 15 oseb, kot sindikati, kolektivi, imajo na normalne cene 10% popusta. Javite nam pet dni prej pismeno ali po telefonu št. 381. — Planinsko društvo Škofja Loka.
TOBAČNA TOVARNA V Ljubljani sporoča: Nekdo si je dovolil prvoaprilsko šalo, da Tobačna tovarna odkupuje pcrgamln vložke iz cigaretnih škatlic. Obveščamo cenjene kadilce, da iz higienskih razlogov ne sprejemamo nobenega embalažnega materiala nazaj.
Cenjenim strankam sporočam, da zopet redno ooratujem ter se priporočam »ELEKTROCENTER« -Ivan Gubenšek - Maribor, Partizanska 32, telefon 29-20.
Klub ljubiteljev športnih psov priredi pregled (ocena) psov, starih najmanj 9 mesecev, v nedeljo, 24. junija 1955, s pričetkom ob 8. uri na Gradu v Ljubljani.
LASOL edino sredstvo proti 1r-padanju las in prhljaju.
ZA OBČUTLJIVO KOZO
NAJBOLJŠA KREMA!
Ne s silo, ampak s pametjo Cisti obleko! Vse mastne madeže očistiš z lahkoto s preparato FLEK. Pazi — zahtevaj samo FLEK.
Ce hoCeš enostavno pa vendarle učinkovito nego kože uporabljaj Teint Bell ROŽNO MLEKO. Vsebuje naravna hraniva, ki Jih potrebuje tvoj teint.
K sodobni stanovanjski kulturi spadajo
GO-KO * a • # • # a
v toaletnih prostorih.
Iskana Biokutol Skln krema se
zopet dobi: Na-ma Ljubljana, Drogerija Kranj, Drogerija Jadran, Drogerija Vesna — Celje, Drogerija Alma Maribor.
GLEDALIŠČA
DRAMA LJUBLJANA
Sobota, 23. junija, ob 20: Wilder: Naše mesto. Izven in za podeželje.
Nedelja, 24. junija ob 20: Strindberg:	Oče. Uprizoritev Akade-
mije za igralsko umetnost. Izven in za podeželje.
Ponedeljek, 25. junija ob 20: Gi-raudoux:	Norica iz Chaillota.
Abonma H.
Torek, 26. junija oe 20:	Girau-
doux: Norica iz Chaillota. Abonma S.
opera
Sobota, 23. junija - Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže. Gostovanje v Amsterdamu kot prireditev Holandskega festivala 1956. Nedelja, 24. junija - Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže. Gostovanje v Amsterdamu kot prireditev Holandskega festivala 1956. Sreda, 27. junija ob 20: Giordano: Andree Chenier. Gostovanje mariborske Opere. Izven.
Četrtek, 28. junija ob 20: Masca-gni: Cavalleria iRusticana - Bara-novič: »Srce iz lecta«. Gostovanje mariborske Opere in Baleta. Izven.
Danes, v soboto od 17. ure dalje bodo v prodaji pri operni blagajni vstopnice za gostovanje Opere in Baleta SNG iz Maribora, ki uprizori na svojem gostovanju v Ljubljani v sredo, 27. ob 20. Giordanovo opero »Andree Chenier« in v četrtek, 28. ob 20. Ma-scagnijevo »Cavallerio rusticano^ in balet Baranoviča »Srce iz lecta«. Cene so od 200 din navzdol. Rezerviranje vstopnic na telefon 22-526, danes do 14. ure.
Šentjakobsko gledaliscr
LJUBLJANA - MESTNI DOM
Sobota, 23. Junija ob 20: M. Malenšek. - C. Pregelj: »Srce nikdar ne laže«, spevoigra, premiera • red A. (Samo priklopni sedeži so še na razpolago.)
Nedelja. 24. junija ob 15.30: M. Malenšek - C. Pregelj:	»Stce
nikdar ne laže«, spevoigra, izven, popoldanska predstava.
Ob 20: M. Malenšek - C. Pregelj : »Srce nikdar ne laže«, spevoigra, izven, večerna predstava.
Sreda, 27. junija ob 20: M. Malenšek -• C. Pregelj: »Srce nikdar ne laže«, spevoigra, red B. — Za današnjo premiero spevoigre »Srce nikdar ne laže« je na razpolago še nekaj priklopnih in dodatnih sedežev. Prihodnji teden
bo Šentjakobsko gledališče zaključilo letošnjo sezono in bo le še troje predstav te spevoigre. — Predprodaja vstopnic v Mestnem domu, "rezerviranje tel. št. 32-860.
MESTNO GLEDALIŠČI
LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 23. junija ob 20: Skvarkin: Tuje dete. Izven. Zaključek sezone 1955-56.
RADIO
DPD SVOBODA VIC
Sobota, 23. junija ob 20:	Janko
SPORED ZA SOBOTO Poročila:	5.95, «.00, T.M, U.99,
15.00, 17.00, 19.30 ln 22.00.
5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored:
  	_______ 6.20—6.25 Naš jedilnik; 8.30—6.40
Gregorc: OJ, to leetovo srce. - Reklame; 7.10—8.00 zabavni zvoikl; Opereta v 3 dejanjih. Gostuje 11-00 Radijski koledar; 11.06 I* DPD Svoboda Simončič. Vstop- filmov in glasbenih revij; 11.45 nice 3 ure pred predstavo.	pionirski kotiček; 12.00 Opoldan-
ski spored slovenskih narodnih
pesmi; 12.30 Kmetijski nasveti —
ing. Valentin Petkovšek; Oskrbo. Sobota, 28. junija ob 20: Minka varnje travnikov in d-et^ljišč po Rebolj: »Včasih se zgodi«. Pono- košnji- 12.40 Igra Mariborski ln-
vitev priljubljene nove sloven- štrumentalni ansambel; 13.15	‘
DRAMSKA SEKCIJA
DPD »SVOBODA« ŠENTVID
ske operete v Domu Svobode. Predprodaja vstopnic 2 uri pred predstavo.
:
MESTNO GLEDALISCB
CELJE
Sobota, 23. Junija ob »0: Potrč -
Grtin: Zločin. - Premiera. - Izven.
Ponedeljek, 25. Junija ob 20: Potrč -Grfin: Zločin. — Gostovanje v Žalcu.
PREDAVANJA
Cestna sekcija Društva gradbenih inženirjev in tehnikov predvaja v ponedeljek, 25. junija 1956
Zabavna glasba; 13.35 Iz opernega sveta; 14.30 O športu in športnikih; '14.40 Želeli ste — poslušajte! 15.13 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.35 25 minut slovenskih samospevov; 16..00 Utrinki i* literature — Mirko Božič: Neizjokani (odlomki); 16.20 Koncert po željah; 17.IS Zabavna i*i plesna glasba; 18.00 Zanimivosti i® znanosti ln tehnike; 18.15 Pojeta mladinski zbor I. gimnazije iz Celja p. v. Egona Kuneja in zbor Glasbene Matice p. v. Cirila Cvetka; 18.45 Okno v svet: Kambodža: 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Veseli ve_
ob 20. uri v predavalnici Prirpdo-	22.15—23.00 Oddaja za naše iz-
seljence — na valu 327.1 m; 22.15 do 23.00 UKV program: Za konec tedna (spored plesnih in zabavnih melodij):	23.00—24.00 Oddaja
za tujino na valu 327.1 m (prenoa iz Zagrebe).
ZAHVJILS
Naj iskrene j e se zahvaljujemo vsem, ki so spremili našega dragega moža, sina, brata, svaka in strica	>
JOSIPA VERBIČA v tako velikem Številu'na njegovi zadnji poti. Posebno ‘zahvalo kolektivu Gozdnega gospodarstva Postojna za njegovo pomoč ter vsem darovalcem vencev ln cvetja. — Verbičev!.
Postojna, 21. junija 195«.
Ob prerani smrti moje drage
soproge
ANE MEJAČ, roj. KOČAR
izrekam prisrčno zahvalo vsem, ki so lajšali pokojnici težke dneve v njeni bolezni. Posebno zahvalo dol&ujem zdravnikom dr. prof. Savniku, dr. Poljanšku, dr. Zitnikovi, sestri Magdi ter ostalim požrtvovalnim bolniškim sestram, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam kakorkoli izrazili sožalje in spremili pokojnico na njeni zadnji poti.
Kamnik, 23. junija 1956.
Miha Mejač in sorodniki.
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k vsšnemu počitku našo drago nepozaono nonico
slovno matematične fakultete Univerze v Ljubljani (vhod iz Gosposke ulice) barvni zvočni film o gradbenih strojih.	-P
Slovensko zdravniško društvo
vabi vse tov. zdravnike in medi-cince višjih semestrov na predavanje dr. Horst Weeke-ja iz Frankfurta. Tema predavanja: »Hormoni« (Cortizoni-Hydrokorti-zoni). Predavanje bo v ponedeljek, 25. junija 1956 ob 19.39 v predavalnici Interne klinike. Predavanje bo v nemščini.	-P
RAZPISI
RAZPIS
Tovarna sardin Arrlgonl Izola
razpisuje delovno mesto
vodje oddelka za precelavo sadja
in zelenjave.
Pogoj: visokokvalificirani delavec v živilski industriji z 10-letno prakso v predelavi sadja in zelenjave. Plača po tarunem pravilniku.
Ponudbe pošljite Tajništvu tovarne sardin Arrigoni Izola. -R
ŠOLSTVO
Vpisovanje v I. r^red Klasične gimnazije v Mariboru bo v nedeljo, 1. julija 1956 od 8. do 12. ure. S seboj prinesite: izpisek Iz matične knjige in zadnje šolsko spričevalo. — Ravnateljstvo. -S
POTNIK SLOVENIJA
obvešča:
REKA—ATENE—REKAt 10-dn«v-
no potovanje z ladjo. Cena celotnemu potovanju s kompletno oskrbo 14.000 din.
GRAZ — DUNAJ — PRAGA: 5-
dnevno avtobusno potovanje v mesecu avgustu.
MUNCHEN—BERLIN:	4-dnevnt
avtobusni izlet v mesecu avgustu.
PO JUGOSLAVIJI:	12-dnevni
avtobusni izlet Banja Luka, Sarajevo, Dubrovnik, Split, Reka, Opatija, Ljubljana. Cena potovanju 9.800 din.
Vse interesente opozarjamo na naše avtobusne prevoze Ljubljana Plitvice—Split ln obratno. Avtobus vozi vsak ponedeljek iz Ljubljane in se vrača iz Splita vsako .oboto ob 8. url Izpred hotela Bellevue.
ANO SAKSIDA
Srčna hvala vsem, ki so, nam ▼ težkih trenutkih stali ob strani. VEC SIFONSKIH,
Zahvaljujemo se za darovane vence In cvetje, poseDno 8e hišnemu kolektivu za počastitev spomina pokojne.
Družina Prinčič
MALI OGLASI
FOTO HOLVNSKI, Cankarjeva I,
slike za legitimacije najhitreje. FOTO HOLVNSKI, Cankarjeva 8,
se priporoča podjetjem in za_ sobnikem za vsa fotografska dela v ateljeju	in	na	terenu. -
Telefon 21-689.	106*8-2
MICROMOTOR »GLORIA«, 50 CCtn, ln d've sobni	omari	iz	trdega
lesa, prodam. Ljubljana. Rimska cesta ll/I., po hodniku, desno.
12656-4
ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje s Jca/binetom (kopal_ nteo) v bližini centra, za manjše enosobno s kabinetom in kopalnico. Ponudibe v ogl. oddelek pod »Center«.	12657-9
STROJNE TEHNIKE M konstrukcij* in pripravo dela sprejme takoj Kovinsko podjetje »Uni-tas«. Ljubljana, Celovška c. 224. STRUGARJE. KLJUČAVNIČARJE, kvalificirane im priučene ter orodjarja, kvalificiranega, sprejme takoj Kovinsko podjetje »Unltas«, Ljubljana — Celovška cesta 224.	12665-1
SEFA SKLADIŠČA ln nabavnega REFERENTA išče podjetje kovinske stroke. Prejemki im nastop službe po dogovoru. Osebe a praikso naj pošljejo ponudbe v oglas, oddelek pod »V Ljubljani«.	12661-1
sprejmemo POLKVALIFICIRA-NO DELOVNO SILO, moško ln im žensko, za sprevodmiško službo. Zglasite se na upravi ECZ — remi za.	12625-1
KMETIJSKA ZADRUGA ZAGRADEC na Dolenjskem razpisuje mesto samostojnega knjigovodje. Pogoji: vsaj dveletna praksa v stroki ter marljivost ln poštenost pri delu. Plača po kolektivni pogodbi ozir. dogovoru. -Stanovanje preskrbljeno. _ Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov..	12565-1
GRADBENEGA DELOVODJO X ustrezno izobrazbo im prakso »prejme Gradbeno podjetje »Trnovo«, Ljubljana, Kolezijska 4. MESTO VAJENKE oblačilne st.ro. ke iščem. Po možnosti z oskrbo. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Kjerkoli«.	12684-3
SNOPOVEZALKO »PARTIZAN« -trosilec za umetni gnoj in iz-ruvač za krompir - prodamo. Ogled vsak dan od 7. do 14. ure. Kmetijska zadruga Zadobrova -Snoberje, p. Ljubljana — Polje.
12662-4
ŠIVALNI STROJ »SINGER«, naj-novejši, predvojni tip, pogrez-ljiv, malo rabljen, prodam za 110.000 din ali zamenjam za starega proti doplačilu. - Ivanka Bulut. Radovljica. Cankarjeva 7.
12659-4
RADIO KORTING z gramoionom ugodno naprodaj. Ogled popoldne. Jarnikov« 6, Bežigrad, nad Stadionom.	12620-4
»tam«, v dobrem »tamju, ugodno naprodaj. - Ogled »Ekonom« v Ljubljani.	12613-4
POKALICNIH
bice, tašče, sestre in tete
MIMI ZELEN, roj. DELAK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in. nam Izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Ljubljana, Razdrto, 21. 8. 1808. Žalujoče hčerke, Dolenčevi ln ostali sorodniki.
' CD I CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD
im patentnih STEKLENIC prodam. A. Baldasin, Celje. 12599-4 AVTO »DKff«, 600 c cm, limuzina, v dobrem stanju, naprodaj. -Ogled:	Avtopopravljainica, Ce-
lovška etesta 95.	12549-4
Ob bridki Izgubi naše najdražje, nepozabne mame, Dabiče, praba- NOVO KUHINJSKO KREDENCO
prodam po zelo ugodni ceni. -Študentovska ul. 7, priti., desno.
12558-4
Gospodarska podjetja, zadruge!
TOVORNI AVTO 0PEL-BLITZ,
v voznem stanju, prodamo za 1,200.000 dinarjev.
PODJETJE ZA UREJANJE HUDOURNIKOV LJUBLJANA, Crtomlrova 3/a.
!
i
o
o
■
o
■
o
■
o
9
0
■
o
9
0
■
o
9
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
Prodamo
SLEDEČA OSNOVNA SREDSTVA:
1 pekovski mešalni stroj ■ 3 kotli in električnim
motorjem,
1 slaščičarski stroj za stepanje (Schlagmaschine),
1 pekovski voz za prevoz kruha,
2 železni register blagajni »National«,
X barako (polovica zidana, polovica lesena).
1 konja — srednje težkega.
Vse v dobrem stanju.
Kupimo:
1 železno pekovsko korltot 1 pekovski delilni stroj.
INFORMACIJE IN PONUDBE DOBITE PRI PEKARSKEM PODJETJU
»PIRAMIDA«, MARIBOR
TRI MESARSKE STROJE za klobase ter visečo vago, do 250 kg, prodam. Bogataj Franc. • Železniki n. Škofjo	Loko.	12581-4
OSEBNI AVTO	DKW v	voznem
stanju, generalno popravljen — prodam privatniku. Ogled v garaži trgovine	»Koža«,	Trubar-
jeva 16. Ponudbe pustiti prav tam.	12574-4
NOVO VRTNO	KLOP,	železno,
poceni prodam. - Oglarjeva 30, Moste — Drnovšek.	12592-4
KOMPLETEN sodavi Carski OBRAT z vsem inventarjem in prevoznimi sredstvi, prodam zaradi bolezni. A. Baldasin. Celje — Mariborska 48.	12598-4
PISALNI STROJ »REMINGTON« Portabel 5, zelo dober, prodam. Ponudbe SP Celje.	12606-4
AKUMULATOR, nemške znamke,
za Vespo ali »ličen Roler, prodom. Most*. Slapničerjeva ul. 5.
12634-4
MENJALNIK ZA TOVOR. AVTOMOBIL znamke SPA 38 R, 3-ton-akl, nujno' kupimo. Ponudb« na naslov SGP STANDARD, Tolmin.	12569-4
ENONADSTROPNO HI9O z obrtnimi lokali v centru Oelja. prodam ali zamenjam za manjšo v bližini mesta. Ponudb« na SP Celja pod »Privatna«. 12687-7
■	u
0 Avtoptevoz Sežano g
LAMBRETTO B, ▼ dobrem Stanju, prodam. Colje. Jenkova 1.
12691-4
SOBO _ opremljeno ali prazno -kjerkoli v Ljubi i a ni ali bližnji okolici, iščem. I ičam dobro. -Ponudbe pod »Kjerkoli« v ogl.
oddelek.	12672-9
ZA SOBICO dam veliko nagrado, rada pomagam dopoldne. _ Ponudbe pod »Nujno« v oglasni oddelek.	12615-9
DEŽNI PLASC. Inozemski, izgubljen 16. t. m. vrnite proti nagradi v ogl. odd.	12655-10
V TRAFIKI ST. 11 za Bežigradom
na Titovi cesti 53, sem pomotoma vzela šop ključev (tri). -
Lastnik jih dobi istotam. 12668-11 ZLATO ZA ZOBE prodam. _ Ponudbe pod »Poceni« v oglasni oddelek.	12707-4
KOŠNJO SENA dvalmpol hektara, vrtnega, prodam. Cesta na Rožnik Št. 36.	12692-4
HISA Z LOKALI v centru Jesenic, delno vseljive, naprodaj na obroke. Naslov v oglasnem oddelku.	126S9-7
ZAMENJAN JE BIL moški tem-nosiv hubertus. Naslov v ogl. oddelku.	12719-10
PEKARIJA TREBNJE išče pekovskega pomočnika za dobo treh mesecev; nastop takoj, vse drugo se izve v pekariji ali pa v knjigovodstvu.	12750-1
KMET. ZADRUGA BEGUNJE pri Cerknici ugodno proda: 8300 komadov leskovega vinograd, ko-Ija dolžina 1.50 m. deb. 3—6 cm prem., 24.000 komadov fižolovk, dolžine 2.50 m. vezane v snope po 20 kom	12751-4
ELEKTRIČNI MOTOR 5.5 KS in električni drobilec za koruzo prodamo po ugodno nizkih cenah najugodnejšemu ponudniku. Ponudbe pošljite upravi Kmetijske zadruge Prekopa pri Kostanjevici na Krki.	12749-4
SKORAJ NOV ELEKTRIČNI KUHALNIK na dva grelca, prodam. - Stegnar. Prešernova 15/11.
12726-4
GOSPODINJSKO POMOČNICO —
polteno in čisto, iščem k dvočlanski družini. Naslov v oglasnem oddelku.	12775-1
GORENJSKA PREDILNICA V ŠKOFJI LOKI sprejme večje število nekvalificirane delovne sile. Pogoji: možnost izučrtve v predilski stroki; izpolnjenih 18 let starosti; možnost dela v treh izmenah. Plača po tarif, pravilniku. Podjetje ne razpolaga s stanovanji. - Interesenti naj se osebno zglasijo dne 30. junija 1956 ob 9.uri v sekretariatu podjetja. Pri sprejemu je treba predložiti: napotnico za zaposlitev pristojne Posredovalnice za delo. delavsko knjižico ter napotnico za zdravniški pregled.
12753-1
OSEBNI AVTO »Opel-Kadet« prodam. Zaloška cesta 181, Moste.
12779-4
MIZARSKE STROJE 9 pogonskimi motorji prodam, dobro ohranjene. Cena nizka, primerne tudi za podjetja. Naslov v oglasnem oddelku.	12776-4
AVTO _ TRITONSKI ST A VER — brezhiben, prodam ali dam v najtem. Naslov v ogl. odd. 12774-4 MOTORNO KOLO DKW 500 NZ, s prikolico Feliber, brezhibno — prodam. - Zupančič. Vošnjakova ulica 16.	12760-4
SKORAJ NOVO tUl. taUto KOLO »Bianehi« prodam. Naslov v ogl. oddelku.	12756-4
NOVO ITALIJANSKO KOLO kupim, Naslov v ogl. odd. 12782-5 PARCELO, 1C minut od postaje Lesce, 1300 m*, prodam ali zamenjam z« 1 V» sobno komfortno stanovanje. Ponudbe pod »Parcela« v ogl. odd.	12770-7
PRODAM lepo, sončno, dvoinpolsobno, komfortno stanovanje v centru. Vselitev mogoča z zamenjavo. Ponudbe pod »Igrišče« v ogL oddelek.	12754-9
3IC3IOIOIC3IC3IC39 Uprava podjetja
»IS K R A«
Kron]
rasplanja a takojšnjim nastopom sledeča mesta:
▼eB strojnih ln elektro-Inženirjev; več strojnih In elektrotehnikov; arhitekta;
gradbenega tehnika a večletno prakso; več stenodaktllograflnj.
SPORED ZA SOBOTO1
»UNION«: ameriški barvasti film »ROBERTA«. Tednik: FN: 24. — Predstave ob 16, 18. in 20.30. V glavni vlogi:	Red	Skelton	in
Keel Howad.
»KOMUNA«: mehiški film »RDEČA KONGA«. Tednik. Predstave ob 16, 18. in 20.30. V glavni vlogi: Pedro Armendarlz in Maria Antonieta-Pons.
•SLOGA«: ameriški film »MOZ Z REVOLVERJEM«. Predstave ob 17, 19. ln 21. Ob 1U. je matineja Istega filma. V gl. vlogi: Gregorja Pečk in Jean Parker.
»VIC«: franc. barv. film »OBSEDENOST«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18. in 20.30. V glavni vlogi: Michele Morgan in Ral Valone.
»SOCA«: amer. barvasti film »ROBERTA«. Predstavi ob 18. in 20. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih samo od 14. dalje, za matinejo v kino Sloga pa od 9. ■ naprej.
»LETNI BEŽIGRAD«: amer. film »MOZ Z REVOLVERJEM«. — Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
MLADINSKI KINO LM Kotnikova 8: predvaja za mladino angL film »SKRIVNI ROV« ob 15. urh
»SISKA«: francoski barvasti film »GROF MONTE CHRISTO« - I. del. V glavni vlogi: Jean Ma-rais in Lia Amanda. Predstav« ob 16, 18. in 20. Prodaja vstopnlo od 15. dalje.
»TRIGLAV«: ameriški barv. film »TRI LJUBEZNI«. V gl. vlogi; Pier Angeli, Leslie Caron, Kirk Douglas, James Mason. Predstave ob 16, 18. ln 20. Prodaj« vstopnic od 15. dalje.
»LITOSTROJ«: nem. film »STRUP V ZOOLOŠKEM VRTU« ob 20, Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
SVOBODA ŠENTVID: nemški fiim »FANFARE LJUBEZNI« Ob 13. Predstava ob 20. odpade zaradi operete.	__
ZADOBROVA: amer. film »JUTRI BO BOLJŠE«.
VEVČE: amer. film »V VRTINCU GREHA«.
CRNUCE: angleški film »OTHE-LO« Ob 20.
KAMNIK: amer. barv. film »ČLOVEK IZ ALAMA«.
DOMŽALE: ameriški barvasti film »MIRNI ČLOVEK« ob 18. in 20.
BLED: amer. barvastt film »DVIGNI ZAVESO« ob 18. in 20.30.
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški film »ŽRTVOVANI«.
KRANJ »STORŽIČ«:	amer. film
»GROFICA tVALEVSKA« ob 18. in 20. V glavni vlogi Greta Garbo in tednik FN št. 23.
KRANJ »PARTIZAN« - LETNII dvojni program: premiera indijskega filma »DVA ORALA ZEMLJE« in ameriški barvasti film »SASKACEVAN« ob 20.30. Zadnji film »SASKACaVAN« pričetek ob 22.
KRANJ »SVOBODA«: amer. barv. film »SASKACEVAN« ob 18. la 20.
NAKLO: premiera angl. barvastega filma »VZPON NA EVE— REST« ob 20.
JESENICE »RADIO«; franc, barv.-film »TUREK NAPOLITANEC4 ob 18. in 20.
JESENICE »PLAVŽ«: jugoslovan-sko-nemški film »KLISURA« ob 18. in 20.
OlOlOHOiOSOECI 0 NUDIMO KURJO PICO 0
» Z I T 01:	o
■	LJUBLJANA,	j?
U	Parmova ulica.	“
■ *
OlOBOaOBOiOBCJ
o
MSRIBOa
o
■
o
o
■
o
prod«	■
TOVORNI	2
AVTOMOBIL	2
numkt SPA 88, S ton, p« Q
■ločni cenL
+»»»♦«»»♦moioioioioioioioaoaoaoioaoio o
n
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
■
o
9
o
■
o
■
o
9
o
■
o
■
o
■
o
Pismen« «11 ustmen« ponudb« sprejema personalni oddelek »Iskra*, tovarna elektrotehničnih ln flnomehanlčnlh Izdelkov Kranj.
0
9
0
o
9
0
9
0
■
o
■
o
9
o
■
o
9
o
9
0
■
0
■
o
9
0
Sobota, 23. junija.
Dežurna lekarna: »Melje«, Melj—
ska cesta 2.	j
NARODNO GLEDALIŠČE
Ob 20: Patrick »Vroča kri«. - Red A.	i
RADIO
5.—8.	Prenos	sporeda	Radia
Ljubljana. 8.—8.10 Zabavna glasba, vmes objave. 8.10—8.30 Slovenske narodne v priredbi Oskarja Deva poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 8.30— 8.40 Mariborski feljton. 8.40—9. Plesno glasbo igra Kvartet Vitek, poje Breda Jankov*. 11.—14.49 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 14.40—15. Želeli ste — poslušajtel 15.—17.	Prenos	sporeda	Radia
Ljubljana. 17.—17.15 Domača poročila in objave. 17.15—17.35 Pohorski	fantje	pojo in	igrajo.
17.35—23. Prenos sporeda Radia Ljubljana.
UMETNOSTNA GALERIJA
Razstava holandskega grafik« Toona Wegnerja je oaprta od 19, do 18. ure.
KINO
Ptuj: amer. barvasti film »Cen« »lave«.
Murska Sobota: madžarski barv«
film »Kvišku glavo«.
U
■
0
■
o
9
o
■
o
■
o
■
o
9
0
»M E T A L N A«, tovarna konstrukcij - in strojnih naprav. Maribor, sprejme v službo s takojšnjim nastopom REFERENTA Z.A IZVOZ z zanimivim delokrogom in možnostjo napredovanja. V poštev pridejo tudi mlajši tovariši ali tovarišice z osnovnim znanjem angleščine ter Interesom ra delo v zunanji trgovini. Pismena ponudbe sprejema uprav« podjetja.
|Q RC3BC=>RC3RC3RC3RC3BC Ol
U
■
0
■
o
■
o
9
o
-■
o
■
o
■
Q
I Z A P NJE VESTI
Odhod Tita Iz Kijeva
Kijev, 22. jun. (Tanjug).
nocoj slavnostno poslovilo od
odhodu v Romunijo in Jugosla
Deset in deset tisoči meščanov Kijeva, ki so, čeprav je bilo pozno, čakali ure in ure, da spremijo predsednika Tita in člane jugoslovanske delegacije podpredsednika Kardelja s soprogo, Kočo Popoviča s soprogo, •Mijalka Todoroviča s soprogo in ostale člane delegacije, so obsuli s cvetjem in sprejeli z vzkliki prijateljstva odprti avtomobil, v katerem sta se peljala predsednik Tito in njegova soproga v spremstvu predsednika Vrhovnega sovjeta Ukrajine Korotčenka. Poslovilni pozdravi na kijevskih ulicah, po katerih se je peljal predsednik Tito na poti do železniške postaje, so dokazal:	prijateljstvo, ki ga
ukrajinsko ljudstvo čuti do Jugoslavije.
Na železniški postaji, ki je bila okrašena z zastavami Jugoslavije, Sovjetske zveze in Ukrajine. je predsednik Tito obšel častno četo kijevske garnizije in pregledal njen mimohod, nato pa sta bili odigrani himnj obeh držav.
Na peronu so bili zbrani najvišji voditelj-; Ukrajine s predsednikom Vrhovnega sovjeta Kcrotčenkom, predsednikom vlade Kaljčenkom. sekretarjem CK TCP Ukrajine Kiričenkom in nia-totom Čujkovim.
Nrin ie predsednik ukrajinske vlade Kaljčenko pristopil k m:krr'--nu 'n se zahvalil jugoslovanski delegaciji za obisk, izrazil prepričanje v trdno prijateljstvo med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, želel v imenu
Glavno mesto Ukrajine ae je predsednika Tita ob njegovem
vijo.
ukrajinskega ljudstva uspehe narodom Jugoslavije v izgradnji socializma in zaključil z besedami:	»Na svidenje tovariš
Tito! Naj živi prijateljstvo narodov Sovjetske zveze in Jugoslavije!«
Ob odhodu se je predsednik Tito v svojem govoru predvsem zahvalil v imenu jugoslovanske delegacije za prisrčen sprejem v Kijevu. »Videli smo, kako ukrajinsko ljudstvo gradi svojo državo. Ko se vrnemo, bomo povedali našim ljudem o tem in o sprejemu, ki nam je bil prirejen, vendar je težko najti besede, s katerimi bi to izrazili. Zagotavljamo vam, da imajo ljudstvo Ukrajine in narodi Sovjetske zveze v Jugoslaviji najboljšega prijatelja. Jugoslovanska delegacija ne bo nikoli
pozabila bivanja v Ukrajini. Naj živi Sovjetska Ukrajina!
Naj živi prijateljstvo Sovjetske zveze in Jugoslavije! Nasvidenje dragi tovariši!«, je končal pred_ sednik Tito svoj pozdrav na peronu kijevske železniške postaje, namenjen ukrajinskemu ljudstvu.
Nato so se predsednik Tito, njegova soproga in člani jugoslovanske delegacije prisrčno poslovili od vseh prisotnih. To je bilo prisrčno in toplo slovo od voditeljev Ukrajine, zbranih na peronu, ki so s ploskanjem spremili visoke jugoslovanske goste. Pred vagonom, ko so si še enkrat segli v roke, je bilo slišati vzklike: »Na svidenje tovariši, na svidenje v Jugoslaviji!«
Točno ob 22. uri po krajevnem času je posebni vlak predsednika Tita ob zvokih vojaške koračnice zapustil postajo.
NA polovici Šahovskega dvoboja sz : Jugoslavija
u j ena priložnost
PO IV. KOLU VODI SOVJETSKA ZVEZA 18 :13 (1) TOČKAM
Beofrad, 22. jun. (Od našega posebnega dopisnika.) - V tretje gre rado. In če gre *a dobro, razveseljivo stvar, Je vse lepo v redu. V nasprotnem primeru ...? No, ta drugi »v tretje gre rado« nam je zdaj natanko za polovico dvoboja med šahovskima reprezentancama Jugoslavije in Sovjetsko zvezo pripravil nihče* drug kot sam slavni velemojster Bora Ivkov in se tako postavil v vrsto a Rabarjem (Tajmanov ga Je y 1. kolo mati ral) in Miličem (spet Je Tajmanov »skrptnpdril« konjski šab — šeh). Kdo ve, če je ta čedna zbirka že popolnoma zaokrožena!
PREDSEDNIK TITO BO JUTRI PRISPEL M TROBNEVNI OBISK V ROMUNIJO
Beograd, 22. Jun. Kot Je Tanjug zvedel, bo predsednik FLRJ Josip Broz Tito na povratku iz Sovjetske zveze prispel v nedeljo, 24. t. m., na trodnevni uradni obisk LR Romuniji. Kot je bilo že objavljeno v uradnem sporočilu, bodo skupaj s predsednikom Titom prišli na obisk v Romunijo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, elan zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič in predsednik izvršnega sveta LR Hrvatske Jakov Blaževič.
V sporedu bivanja v Romuniji, predsednika Tita, podpredsednika Kardelja in drugih jugoslovanskih voditeljev so predvideni slavnostni sprejem v Bukarešti, svečani sprejemi in obiski nekaterim mestom v notranjosti. Med bivanjem jugoslovanskih voditeljev v Romuniji bodo izmenjali mnenja o vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
P®gl©iilna večerja
KIJEV, 22.	(Tanjug).	—
Predsednik p:rezidiija Vrhovnega sovjeta Ukrajinske SSR Korotčen-ko je nocoj priredil poslovilno večerjo na čas: predsedniku Titu in njegov j soprogi ter članom jugoslovanske vladne delegacije, ki ponoči zapuščajo Kijev.
Na slavnojmi večerji, katere se je udeležilo nad 50 povabljencev, so bili razen predsednika Tira in njegove soproge še podpredsednik Edvard Kardelj s soprogo :n državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič s soprogo, član zveznega izvršnega svera Mijalko T odorovič, predsednik izvršnega sveta Hrvatske Jakov Blaževič :n vsi drugi člani jugoslovanske delegacije. S sovjetske strani so se razen gostitelja Korotčenka večerje udeležil:	predsednik ukra-
SAHOVSKI DVOBOJ FLRJ ; SZ
Po IV. kolu |e razlika 5 točk
Prclkjn: ene partije zadnjih ko3 so se končale takole:
Geller : .Trifunovič 0:1 breiz nadaljevanja, Trifunovič : Korčnoj 0:1 v 79. potezi, Pirc ! PVTrosjan remi v 43. potezi, Tajen anov : udovčič 1:0 v 53. potezi, KaraJcla-lič : Boleslavski remi v 66. potezi, Milič : Tajmanov remi v 100. potezi.
Skupno stanje po IV. kolu dvoboja Sovjetska zveza' : Jugoslavija
je 16.5:13.5 točke.
Do 2 Vi : 2*/» v četrtem kolu matcba SZ - FLRJ so stvari tedcle še kolikor -toliko normalno, čeprav so imeli naši tudi v teh partijah vsaj za pol točke »več od igre«. Takole je bilo: najprej sta remizirala dr. Trifunovič - Auerbach (sicilijanka, 23 potez). Naš velemojster je to
večm šah. Za enako se je. spet s srečo, moral odločiti nekoliko pozneje še Korčnoj v igri s Ka-raklajičem (sicilijanka. 31 potez). Karaklajič je otvoritev, v kateri ga je dr. Trifunovič premagal na mednarodnem turnirju v Smederevski Palanki, doma dobro preštudiral in igro za
pot ostreje potegnil, vendar je belp vojsko okrepil; vnovič je
T ..	.	.	«	t	 —._L-odn »ranHar 7 Pvn.l 1m
bilo videti, da se bo nasprotnik v komplikacijah bolje znašel. Tedaj pa je Auerbach naglo napravil potezo, s katero si je obetal hitro in efektno zmago, vendar pri tem spregledal, da je lahko tudi sam mat. Na srečo mu je ravno ostal še pri roki
vzel kmeta, vendar z boljšim manevriranjem figur odbil napad črnega, pomenjal trdnjavi in ostal v damsko-lovski končnici s čistim kmetom več in mnogo boljšo pozicijo. Tedaj pa je med dvema kmetoma prenaglo vzel napačnega — in remi je bil neizbežen. Tako je Karaklajič za Au-erbachom izpustil zdaj še Korčnoja. Ostali trije so bili bolj ali manj miroljubni: Gligorič - Boleslavski (kraljeva
TENISKI DVOBOJ
Branik : 01ympia
prijateljskem?0 « član^ I. ta«*?	26
zvezne lige mariborski Branik ,n Djurasevič (Nimcoindijka, 21 po-ljubljamska 01ympia. in sicer v tez) in Smislov - Milič (holand-na j močnejši postavi. Vsaka etapa	^ obramba, 30 potez). Gligorič
bo nastopila z 8 člani. Na spo- .	. ..	’	„„
redu je 8 iger posamezno in 4 je bil naito na boljšem, toda na igre moških dvojic. Moštvo Bra- deski sta bila raznobarvna lov-niika bodo zastopali: Lev Čebular. ca> medtem ko Djuraševiču in Evgen Bergant ml.. Tonček-Lov-	.	d
rec, Rataj, Vlasak, Toš Satler, jvimcu vsa casi, saj si a _ se Slana, medtem ko bodo za 01ym_ bro, da colo odlično držala, pio nastopili: Suha Jože. Puci- *	e	■;	po	je	popeljal	v	vod-
har, brata Zerovec, Škulj Igor in Borut. Boškovič in Pečar.
Sporočamo žalostno vest, da nas je dne 22. t. m. nenadoma zapustila naša draga mama. stara mama, sestra in teta
STROJAN AL0JZUA
roj. KOSMAČ
Pogreb nepozabne bo v nedeljo, 24. t. m. na pokopališče v Šmartno pri Litiji ob 10. uri dopoldne.
Žalujoči sinovi, sestre in ostalo sorodstvo.
stvo s 3Vi • 2'/» Matanovič kot črni v igri z velemojstrom Ke-resem. Otvoritev je bila kajpak špan.ka; oba sta v njej velika mojstra. Kdo bo danes boljši, je bilo vprašanje? »Beka« je prevzel pobudo na damski strani. Keres pa jo je poskušal pre-
vzeti, da bi mogel neposredno ogroziti črnega kralja. Pri tem je v kombinacijah ostal s kmetom manj. Svojo prednost je Matamovič odlično izpeljal, postavil v 40. potezi novo damo in v 42. potezi zmagal. Najprej
mu je iskreno čestital njegov veliki nasprotnik, nato pa navdušeni gledalci z večminutmm ploskanjem. Oglejte si to partijo!
Zdaj smo čakali v dvorani samo še na jugoslovansko zmago v partiji Ivkov - Geller (damski gambit) in s tem tudi na zmago v	tem	kolu. Bila	je že
na obzorju, potem pa je iznenada ugasnila kot komet. Ivkov je igral v resnici popolno, vdrl s težkimi figurami po b-linijii v črno taborišče. Ko bi moral dobiti, je spregledal preprost mat. Neverjetna smola!
Nedokončana	je	ostala	samo
partija Tajmanov - Udovčič (Udovčič je zamenjal Pirca). V kraljevi Indijki je imel sovjetski prvak ves čas pobudo, toda naš mojster je pozicijo zablokiral. Tedaj pa je Tajmanov s fino igro pri-pravll prodor in napad na črnega kralja; tik pred prekinitvijo je žrtvoval skakača	za dva	kmeta	in si
ustvaril lepe možnosti.
Tako je zdaj rezultat 14 : 12 za SZ ob 6 nedokončanih partijah. O	izidu	teh	partij	poro-
čamo na drugem mestu.
Jutri je na sporedu V. kolo. Srečali se bodo naslednji pari (z navedbo njihovih dosedanjih medsebojnih rezultatov:	Korč-
noj - Matanovič (1:0). Geller -Pirc (1:0), Aubach - Rabar (—). Boleslavski - Milič (—). Gllgo-rič - Smislov (3:3), Karaklajič -Keres (—), Ivkov - Tajmanov (1:0) in dr. Trifunovič - Petros-jan (15 :*/»).	_r-
NA TELOVADIŠČU V ■*’	*
TIVOLIJU
Partizanski mnogobof I
Po izbirnih tekmovanjih pa rti« zanskih društev bo v nedeljo 24. t. m. na letnem telovadišču v Tivoliju v Ljubljan. republiško tekmovanje v partizanskem mnogoboju m mnogoboju na orodju. V Ljubljani bodo tekmovale vrste društev okrajnih zvez Ljubljana, Kranj. Trbovlje. Postojna, Novo mesto. Gorica in Koper, Okrajna zveza Kočevje pa še ni poslala pr.jave Okrajne zveze Štajerske in Koroške bodo imele zbirno tekmovanje v Mar boru. Za tekmovanje v Ljubljani je prijavljeno doslej 66 telovadnih vrst m 35 posameznikov, t j. 500 tekmovalcev.
Začetek mnogoboja bo ob 7. uri zjutraj. Tekmovalne vrste o?., posamezniki, ki bodo dosegi: predpisano število točk, se bodo Kvalificirali za državne tekme v mnogoboju. ki bodo v juliju v Mariboru.
PRVENSTVO SLOVENIJE V STRELJANJU
Začeti sl izbirati...
Ljubljana, 22. jun. V popoldanskih urah se je na urejenem strelišču ob Dolenjski cesti začelo tridnevno XI. povojno prvenstvo Slovenije v streljanju, na katerem so se zbrali zares najboljši strelci iz skoraj vseh slovenskih mest in krajev. Zdaj so se srečali po vestnih pripravah in številnih tekmovanjih, med njimi tudi izbirnimi nastopi za zaključno tekmovanje v republiškem središču Se danes so bile zadnje izbirne tekme za finalne borbe z vojaško puško in pištolo. Prvenstvo s preciznim orožjem bo namreč šele čez teden dni, in sicer tudi v Ljubljani. Kaže pa še, da bo letošnje prvenstvo Jugoslavije prav tako pri nas, na katerem bo nastopilo med drugimi močnimi ekipami tudi slovensko moštvo, ki ga llomo izbrali po uspehih na republiškem prvenstvu.
Borbe na tem zboru slovenskih strelcev bodo nedvomno zanimive in hude, saj se bo potegovala za častna mesta v streljanju na Titovo tarčo in lepo prehodno nagrado predsednika Ljudske skupščine LRS Mihe Marinka kar cela vrsta odličnih strelcev.
Danes so bile na strelišču samo kvalifikacije za finale. Za to je dal vsak okraj tudi po eno moštvo, ne glede, če so strelci izpolnili norme.
Strelci bodo s prvenstvom nadaljevali jutri ob 14.30 uri s streljanjem z vojaško puško in pištolo.
NA SAVI BOHINJKI S KAJA KI IN KANUJI
BLED. 22. Jun. Danes dopoldne je Ljubljansko brodarsko društvo na 5 km dolgi progi med Sotesko im Bohinjsko Belo izvedlo prvi del tekmovanja za državno prvenstvo v smuku s kajaki in kanuji. Voda, ki ,ie zaradi zadnjega deževja še zmerom močno narasla, je bila izredno hitra in ne.
finske vJa.de Kaljčenko, sekretar ukrajinske KP Kirčenko, maršal Sovjetske zveze Čujuov, armadni general Antonov, sekretar prezidi-ja Vrhovnc-ga sovjeta ZSSR Pegav, sekretarji KP in člani CK, mi nistri ukrajinske vlade in ugledni javni delavci Kijeva.
Med večerjo, ki je potekla v	    ■
'UHHHSHEBEHHEHEBEIHSSHHaaHBlEEBElElE!
predsedniku Titu in ostailim članom jugoslovanske vladne delegacije. želeč jim srečno pot na povratku v domovino. Tudi sekretar Kirčenko ie naezdravii predsedniku Titu, ki pa se je zahvalil Za zdravici in izrazil zadovoljstvo. ker je imel priložnost in možnost ogledati si danes dva kolhoza in se seznaniti s kmetijskimi vprašanji v Ukrajini.
Huda voda, malo junakov
Po dolgem in mučnem trpljenju nam je umrla naša preljuba mama, stara mama, sestra in teta
Z1BHVNIK M ARU A roj. ?0DR2AJ
vdova po organista
Pogreb skrbne mame bo v nedeljo, dne 24. junija 1956, ob 15. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah, to pogreba leži doma v Rečni ulici 5.'
Žalujoče hčerke: Francka, Tončka z. družino, Vida Darinka in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Ig, Doncaster, London, 22. junija 1956.
v*--*?? dv t
Umri je naš drag!
IVM BENIGflR
Pogreb bo 23. junija 1956 ob 16. uri.
2alujoči: žena Ivanka, sinova Ivo in Teo, hčere Meri Hodnik, Olga Pagon, Danica Barone, Zora Gartner z družinami; sestra Antonija Rolih, bratje Jože, Anton, Ludvik, Alojz, Matija in ostalo sorodstvo.
Trnovo — II. Bistrica, Adelaide, Buenos Aires, Ljubljana, Reka, Joliep, Beirut, 21. junija 1956.
NAROČITE	SE	PRAVOČASNO NA NASO VELIKO POLJUDNO	IZDAJO	[
_	   [
! »PRAVNI	PRIRUČNIK o PRAVIMA	I DU2N0STIMA	|
GRADJANA«	|
.	..	;	v	'
N v redakciji dr. Borisiava Blagojeviča, dr. Vladimirja Kapora, univerzitetna ^ jN profesorja (ob sodelovanju večjega Števila priznanih pravnih In ekonomskih g-—	strokovnjakovi.	JT
c
Ta Izdaja nudi vsakemu državljanu pomoč pri uresničevanju njegovih r-pravic in pravilnem izvrševanju obvez, ki izhajajo iz veljavnih predpisov, p Posamezni pravni inštituti in pojmi; kakor tudi pravna sredstva, so objasnjeni JL na najkrajši in lahko razumljiv poljuden način.	ji
»Pravni priručitik« o pravima I dužnostima gradjana« predstavlja prvo j= in edinstveno izdajo te vrste v naši državi in je kot takšen zelo koristen i državljanom, državnim, gospodarskim in družbenim organizacijam.	j«.
Cena v predplačilu je 1000 din. po Izidu iz tiska, v svobodni prodaji 1200 din. Denar ni potrebno poslati vnaprej, ker bo knjiga dostavljena na- BJ ročnikom po pošti brez poštnine. ,	pJ
Prosimo, da nam pošljete naročila, zaradi omejene naklade, pravočasno 1=4 na naš naslov:	{=}
. »SAVREMENA ADMINISTRACIJA«, g
izdavačko štamparsko preduzeče	0
varna ter zato tudi zelo zahtevna. Prireditelji so slabim plavalcem resno odsvetovati nastop, pa rudi med ostalimi tridesetimi Jih Je cilj doseglo samo 19. Posebno omembo zasluži madinska ekipa VD Jablan iz Titograda, ki jo je pripeljal nekdanji član LBD Cu. kič, ki Je študiral v Ljubljani in je tam vzgojil mlad kader kaja-kašev. Trije njegovi varovanci so zasedli tudi vsa tri prva mesta s F-l. V mojstrskem razredu se je uveljavil favorit Ilija, medtem ko je moral njegov najnevarnejši tekmec Svet deliti drugo in tretje mesto s članom zagrebškega Vira Hlavačkom, V članskem I.
razredu Je ugodno presenetil Hrastničan Barič.
REZULTATI: člani F-l (I. razred): Barič (Hrastnik) 19:04, Dulič (Djufcič. Beograd) 20:24, Žižmond (LBD) 22-27 td.
Člani — F-l (mojstrski razred): Ilija 18:59. Svet (oba LBD) in Hlavaček (Vir) 17:17, Stoviček (LBD) in V ritij an (Vir) 17:57 itd.
Juniorji — F-l: Vukčevič 25:04, Andrejeva 29:33, Rajčkovič (vsi triie Jablan) 43:50 itd.
Moški — C-2: D. Bemot — N. Bernot 19:17, Požar — Stoviček 19:37 Košir — Dvoržak (vsi trije LBD) 19:53.	(—e—)
KDOR BO PRIŠEL, BO VIDEL...
a
□
□
E
GOSGDHLšIIjsI
Bf ElE E.
Beograd, Prizrenska 6. Poštni predal 479 g
r.7N(rami-ll.JL..llrir.]H!^BSE!aB!3G!S
Jutri ob 10. uri bo starter nad tacensko zatvornico zamahnil z zastavico ih spustil prvega kaja. kaša skozi drveči tok Save; obje. li in zagrnili ga bodo togotni valovi in v naslednjem trenutku ga bomo že videli, kako bo- uravna, val svoj čoln in se skušal splaziti brez dotika sko-zi ozka vratca. Sodniki na bregu paziljivo sprem, tjajo njegov tek:	majhna nepaz.
Ijivost in že se dvigne okrogla plošča s številko 1, kar pomeni deset sekund pribitka. Morda pa Je celo s polovico čolna vozil mimo vratič, in tedaj dobi kar 50 kazenskih točk,	‘
Drug za drugim bodo leteli skozi zatvornico. po vodnem toboganu	najboljši kajakaši Jugo-
slavije. Eni bodo skušali zgrabiti srečo za roge in vozili za vse ali nič Tak je n. pr. naš Ilija. Tudi na olimpiadi v Cortini je vozil kot leteči vrag In bi se plasira! na eno prvih mest, če ga ne bi spodneslo na poledenelih luknjah Drugi zopet uberejo taktiko tiste previdnosti, ki je kljub previd. nosti	postala	mati modrosti:
•bolje	vrabec « * roki kakor . . «.
Tacenska pro-ga je ena najtežjih. Od začetka do konca jo bodo vozili le tekmovalci mojstrskega razreda, 21 po številu, in 25 kaja-kašev prvega razreda. Juniorjem in »šibkemu« spolu je prihranjeno premetavanje v prvem delu, (Naj omenimo v tej zvezi, da se je vendar lansko leto Mojca Cvi. klova	»izven	konkurence« kot
prva ženska upala spustiti po bobnečem slapu; seveda jo je te. daj povodni mož potegnil malo v svoje naročje).
V mojstrskem razredu bodo Imeli prvo besedo Ljubljančani razen Zagrebčana Hlavačlta. Kma-
lu za njimi pa bomo najbrž našli kakega Goričana. Konkurenca bo vsekakor ostra, saj je deset jugoslovanskih društev poslalo svoje najboljše ljudi. Prišli so tudi trije Avstrijci in en Švicar, ki bo startal v kanuju.
Vsak tekmovalec Ima pravico do dveh voženj: dopoldne ob 10. uri se prične prvi tek, popoldne ob 13.30 pa že drugi.
Edina skrb prirediteljev Je sedaj še ta, da v zadnjih dneh ne bi bilo preveč dežja, kajti nara-sle vode tudi IIC Medvode ne bi mogla zadrževati in tedaj se bo kajakaški slalom v Tacnu spremenil zares v pravi divji »beli rodeo«. V ostalem pa:	kdor bo
prišel, bo videl . • ,	(mh)
Štirinajst kandidatinj
Celje, 22. junija. V koncertni dvorani Zdravniškega doma v Dobrni se je danes začelo V. povojno prvenstvo Slovenije v šahu za ženske Razen kvalitete se to tekmovanje odlikuje tudi po udeležbi petih mladink. od kate-rh je dijakinja IV. razreda gimnazije Albrehtova že v I. kolu presenetila z zmago nad lansko republiško prvakinjo Dvoržakovo.
Pri žrebanju so se udeleženke tekmovanja zvrstile takole:	1.
piberl (Maribor), 2. Renčelj (Ljubljana). 3. Koren (M.).	4. Korban
(Lj.),	5 Stefan (Lj.),	6 Albreht
(Logatec), 7. Suc (Litija), 3. Už-mah (Celje) 9. Dvoržak (C.). 10. Piki (C.),	11. Zupančič (M.).	12.
Osterc (Lj.).	13 Puc (Lj.), 14.
Svareer (M.).
Rezultati I. kola:	Piberl —
Svareer remi, Albreht — Dvoržak 1:0. Suc — Užmah remi, ostale partije so bile preit njene. M. B.
K
C
m
m
Kot mladenič sem med kolegijskimi počitnicami lovil tod okoli. In ko sem bil že čisto na koncu, telesno in duševno, sem znova zahrepenel po življenju na deželi. In tako sem pustil vse skupaj, popolnoma vse. in se naselil tukaj v Dolini Meseca — to je indijansko ime za dolino Sonorna Valley, veste. Prvo leto sem živel v majhnem prizidku. Nato sem si pa zgradil to kočo in poslal po svoje knjige. Prej nisem nič vedel o sreči in zdravju. Pa me poglejte zdaj in mi povejte, če mi je videti sedeminštirideset let?«
»Niti dneva več vam ne bi prisodil kot štirideset.« je priznal Daylight.	_	_
»Ko pa sem prišel semkaj, mi jih je bilo videti šestdeset, a bil sem petnajst let mlajši od danes.«
dati
Nadaljevala sta z razgovorom in Daylight je začel gle-i svet z docela drugačnimi očmi. Tukaj je bil človek, ki
ni bil niti žalosten niti ciničen. Zasmehoval je meščane in jih imenoval blazneže. Bil je mož, ki si ni želel denarja in v katerem je sla po oblasti že zdavnaj umrla. Kar se tiče prijateljstva, ni bilo v njegovih besedah nič dvomljivega
»Kaj so storili vsi tisti moji znanci v klubih, s katerimi sem, sam bog ve, koliko časa, prijateljsko sodeloval? Do njih nisem imel nikakih obveznosti, a ko sem izginil, ni nihče prišel k meni, da me vpraša: .Kako si. starček? Ali lahko kaj storim zate?’ Nekaj tednov so se spraševali: .Kaj se je neki zgodilo s Fergusonom?’ Potem sem ostal le še spomin. Pozabili so me, ker so vedeli, da mi ni nič ostalo.«
»Kaj pa počenjate sedaj?« je vprašal Day!ight- »Saj potrebujete denar za obleko in časopivse.«
»Delam teden ali mesec, kakor pač nanese. Pozimi orjem. jeseni trgam grozdje, poleti pa se pri tukajšnjih farmarjih zmeraj najde kako delo. Ne potrebujem mnogo, zato mi ni treba mnogo delati. Največ časa prebijem s pohajkovanjem po okolici. Lahko bi od časa do časa napisal kaj za revije in časopise; toda mnogo raje orjem in trgam grozdje. Le
poglejte me in takoj boste videli zakaj. Sem trd ko kamen. In delo ljubim. Toda pravim vam. človek se mora na to privaditi. Nekaj velikega je, če lahko prideš po celodnevnem trganju grozdja zvečer domov z občutkom osrečujoče utrujenosti, namesto z občutkom popolne telesne izčrpanosti. To ognjišče, ti veliki kamni — bil sem slaboten takrat, majhen, bledičen, degeneriran od alkohola, plašljiv kot zajec, a samo s stotinko njegove telesne zmogljivosti — nekaterih od teh velikih kamnov so mi skoraj strli hrbet in srce. Toda zdržal sem in uporabljal svoje telo tako, kot je to določila narava. Nisem se sklanjal nad pisalno mizo, ali lokal viski... in. no ja, tukaj sem, mnogo boljši, kakor sem bil prej, Ln tukaj je tudi moje ognjišče, lepo Ln koristno, ali ne?
Zdaj mi pa pripovedujte vi o Klondiku in o tem. kako ste v zadnji bitki postavili ves San Francisco na glavo. Sposoben igralec ste, veste, in mi vzbujate fantazijo, čeprav si pravim, ako stvar dobro premislim, da ste prav tak norec kot drugi. Zelja po oblastiI To je strašna bolezen. Zakaj niste ostali na svojem Klondiku? In zakaj ne pustite vsega skupaj in se ne odločite za življenje v naravi, kakršno je moje. Kot vidite, znam tudi jaz postavljati vprašanja. Zdaj govorite vi in dajte, da vas nekaj časa poslušam.«
Sele ob desetih je Davlight zapustil Fergusona. Ko je jezdil pri zvezdni svetlobi, mu je prišlo nenadoma na misel, da b’ kupil farmo na drugi strani doline. Niti pomislil ni na da bi se kdaj naselil tam. Njegova igra se je odvijala San Franciscu. Toda farma mo je ugajala in. brz ko bo vrnil v svojo pisarno, se bo začel pogajati s Hiliardom Razen tega je pripadalo k farmi že zemljišče z ilnikom, s katerim bi lahko premagal Holdworthyja. če bi se ta hotel
kdaj spraviti nadenj.
Cas je mi ne val, a Daylight je igral dalje. Toda *daj je njegova igra stopila t novo obdobje. Zeljo po oblasti in
to.
v
se
zmagi pri tveganju je zamenjala želja po maščevanju. Mn ego ljudi je bilo v San Franciscu, ki jih je postavil na črno listo in jih od časa do časa s svojimi bliskovitimi napadi zbrLsoval. Nikdar ni prosil prizanesljivosti, pa tudi sim ni bi! '•'koli prizanesljiv. Ljudje so se ga bali in ga mrzili in nihče ga ni maral. Edina izjema je bil njegov odvetnik Larrv Hegan, ki bi dal zanj tudi življenje. Toda bil je tudi edini človek, kateremu je Davlight zaupal, dasi je imel na videz prijateljske stiske s surovo in neznačajno kliko.
Po drugi strani pa je tudi San Francisco spremenil svoje odnose do Day!ighta. Daylight je s svojimi divjimi piratskimi metodami odkrito grozil finančnim igralcem in bil vrhu vsega tako resna nevarnost, da so bili srečni, če so ga lahko pustili samega. Mnoge je že naučil, da je najbolje pustiti spečega leva na miru. Mnogi so se mu hoteii iz strahu pred njegovo veliko medvedjo šapo, ki je stikala za medom, prilizniti in si pridobiti njegovo prijateljstvo. Alta Pacific klub se mu je hotel zaupno prikupiti z vabilom, naj spet pristopi v klub. Povabilo pa je odklonil. Želel je obračunati s precejšnjim številom njegovih članov in kadar koli se mu je ponudila priložnost, jih je zgrabil in raztrgal. Celo časopisi so ga, razen enega ali dveh, prenehali zmerjati in mu postali naklonjeni. Skratka — imeli so ga za nevarnega grizzlva iz arktične divjine, o katerih so vedeli, da je najbolje, če se mu izognejo. Takrat, ko se je spravil nad paroplovne družbe, se je vsa tolpa spravila nadenj in ga hotela uničiti. Toda postavil se je po robn in jo v najbolj ogorčeni borbi, kar jih pomni San Francisco, poteptal. Ni bilo tako lahko pozabiti stavke mornarjev na obali Tihega oceana, k: je spravila mestno upravo v roke delavskih voditeljev. Uničenje Charlesa KI inknerja in California & Alta-mont Trusta je bilo prav tako dober nauk; toda to je bil samo osamljen primer: zanašali so se na svojo številčno moč, dokler jih ni naučil pameti.