S5. številka. IVsr, v potek 14. aprila I MM). leftij XXIV. ,.Edinost" izhaja dvakrat na dim. ruun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer ol» T. uri. <> ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 9. uri zjutrij. Naročnina mata : Obe izdauji na leto . . . gld. 21 • — Za samo večerno i/ilimje . 12'_ Za pol let«, četrt leta in na mene« razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; punedeljake /.jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Str. 87«. 4 nvč. V edinosti Je moč! Oflul se računajo po vrstah v petitu. Ah večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do-muci oirlasi itd se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pnSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase *[>re jeina npravnlštva. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. 1'rcdništvo lil tiskuma se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. 1'priivnišlv«, otl-pruvnlstvo In sprejemanje iiiseratov v ulici Moliti piccolo Siv. .'I, II. molstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran O o d n i k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. ^ (Novejše ve.ti.) IoiiWii 13. »Reuterjevn pisarna« javlja: Sovražnosti, ki Jso nastalo na Samoa, utegnejo poostriti že itak rosne homatije. Zatrja se, tla je bilo prenagljeno agresivno postopanje Rose-a samo povodom, tla so nastale nove /dražbe. Očita dolžnost treh konzulov je bila, tla glede poverjenja kraljestva Tnnusu obdrže v moči razsodim najvišega sodnega dvOra. Postopanje Rose-a, ki jo izdal proti proklamacijo, podpirajočo ustaše, je moralo'zakriviti tako budili posledie. Sedilj je skrajni čas, da prične komisija svoje delo, da se napravi zopet red. Cagllarl lil. Francoeki admiral Fornier je bil danes v spremstvu dveh kontreadmiralov in devetih kapitanov vsprejet najprvo od kralja Hum-borta in potem od kraljice Margerite. Admiral je izročil kralju pismo predsednika Loubota. Avdi-jenea jo trajala jedno tii"<>. Jutri si kraljevska dvojica ogleda francozke ladije in vojaštvo. Carigrad 18. Bolgarski diplomatski agent. Markov je ministru za zunanje stvari, Tevfik-paši, danes izročil pismo, s katerim jo odpoklican. Kakor znano, je dobil bolgarski diplomatiŠki agent v Atenah naročilo, naj se poda v Carigrad, da pro-vizorično prevzame vodstvo diplomatičke agencije. London 13. Poročilo »Reuterjeve pisarne« iz Apijn dne 3. aprila.: Vzlic proklamaciji nngležkega in ameriškega konzula so ustaši plenili nadalje in so razrušili mostove. Ko so pristaši Malietoa-ja nosili glave ubitih pristašev Mataafa zmagoslavno po mostu, je nemški konzul pisal generalu Kautzu pismo, v katerem je vprašal, da-li dva krščanska naroda odobravata takšen barbaričen običaj, ki je proti sklepu najvišega sodnega dvora. General Kautz je poslal na to piker odgovor s tem, da jo P O I) It I 8 T E K. Mati. PoUlesnikov. — (Dalje). Ostal je sam! Sam . . . Urez ljubečega očeta, brez matere, brez sorodnikov — sam ! Že tako blizu svojega cilja, še par let in postal bi gospod! A sedaj ! Kaj mu je storiti ? Kakor mornar, kateremu je ljuti vihar raz-drl in potopil ladijo blizu varnega pristanišča, je stal Fran Koš med kalnimi in burnimi valovi življenja in z žalostjo gledal v temno prihodnjost . . . Bil je zapuščen ! Toda omagal ni! Vrgel se je v kalno in besneče valovje življenja, se boril s sovražno mu usodo , . . stradal.. . zmrzoval . . . prosil, a konečno vendar dosegel breg: spolnila se mu je vroča, zadnja želja očetova -postalj e »gos pod« ! Take nove maše še ni videla farna cerkev sv. Jakoba! Ljudje so zopet stiskali glave in si pripovedovali čudne reči o novomašniku, čovljar-jevem Francku, o njegovem očetu in njegovi materi . . . Ni jednoga izmed sorodnikov ni bilo na novi maši, saj ni nikogar imel razven matere! Toda te ni bilo! rekel: Ako bi se bil nemški konzul dižal sklepa najvišega sodnega dvora, bi no bilo treba prelivanja krvi in je pokazoval na to, da je Mataafa, katerega sedaj podpira kristijanska Nemčija, preti desetimi leti odrezoval glave nemškim pomorščakom. Samoanei pripovedujejo, da se jo Mataafa trikrat hotel podati, toda nemški konzul mu je odsvetoval to. Mataafa so je sedaj odločil, tla selioče bojevati do zadnje kaplje krvi. Loildoil 13. Listi naglašajo sicer restiobo najuovejih dogodkov na Samoti, nasvetujojo pa mir in izjavljajo, tla jo prepustiti trom vlastim in njih komisarjem, tla vravnajo razmere na Samoa. Waslilngton 13. Poročila iz Samoa so tukaj bila vsprejeta z veliko bojaznijo. Angležki uradniki so menonja, tla ni upanja na kako sporaziimljenje. Vsi diplomatiški krogi so si v tem jedini, tla so poročila zelo rosna. Zagotovlja se, da obstoje med angležkim in nemškim uradom za zunanje stvari ostre diference glede odpotovatija komisije dne 11). aprila. Vsa zadeva visj samo med Anglijo in Nemčijo in ne meti tremi vlastmi. Vlado so ta poročila zelo osupnila. Atene 13. Theodokis je vsprejel nalogo, da sestavi kabinet. Javni shod pol-drnS. »Edinost« v hošlahoiil na Poinjansfdiii dno i), aprila 1899. (Dalje.) Naslednji govornik je bil dr. Rybaf, ki je govoril po priliki tako-le: Mi iz Trsta smo prišli danes med vas radi prihodnjih volitev. Pa tudi nekaj laških gospodov iz Kopra vidimo danes tu. Oemu so prišli oni iz Kopra? Čemu smo prišli mi? To je vprašanje, ki Frnnoek pa se je spomnil tudi nje, ko je daroval prvič Vsemožnemu in pošiljal vročo molitev k Njemu . . . za njo. . . ♦ * * Bilo je par let pozneje. . . V mali, lični cerkvici v trgu L ... je bilo mračno... Zadnji žarki zahajajočega solnca so prihajali skozi mala barvana okna cerkvice in čarobno obsevali veliki oltar . . . Tiho in dolgočasno jo bilo v cerkvi . . . Zadaj cerkve pri velikih vratih pa je klečala pred veliko podobo Križanoga revna ženska . . . Mala, motno brleča svetiljka je nedoločno obsevala veliko podobo trpečega Kristusa . . . Dolgi, valoviti lasje so se mu vili preko krvave glave in padali po raztepenih in ranjenih ramah . . . Oči je imel zaprte in višnjeve ustnice napol odprte, kakor bi izgovarjal zadnje svojo besede: »Odpuščam« . . . Golo telo pa so krile mnoge rane, iz katerih je lila kri po njem . . . prsi so bile napete, da se je poznala vsaka žila na njih . . . Po cerkvi je bilo mirno in nič ni motilo mistične tišine . . . Žena na mali, leseni klopicije zrla zaupljivo v podobo in motrila trpeči, še vedno krasni obraz Spasiteljev, na katerem je ležal ljubeznjiv mir . . . Ustnice pa so ji šepetale gorečo molitev . . . Molila je . . . Že dolgo ni molila, a danes jo je gnala neka nadnaravna moč do tega . . . vam je hočem pojasniti, ker mnogi res ne morejo umoti, zakaj se trudimo tako daleč, mesto tla bi lepo doma ostali. Naj govorim najprejoonih iz Kopra ! To so tisti poznani gospodje, ki so strašno dobri z vami vsikdar, kadar so volitve! Tu vam govore «oomparo» sem in eompare tja ; tudi na liter vina vns povabljajo, ob-Ijubujejo vam celo, da vam odpuste ta nli oni dolg. Ali pa vas imajo ti gospodje res radi ? Nimajo vns. Oni st> drugega jezika, drugo krvi, oni ne čutijo z vami. Mora pač biti drug poseben interes, da se brigajo zii vas t) volitvah. Oni so vam tujci, vam niso bratje! Oni so vam ledeno-tuji ; oni nt; poslušajo srca, ko prihajajo moti vas, ampak svoj interes. Oni nimajo srca do vas, kakor ga ima brat do brata, ker sta oba izišla iz isto matere. In oni iščejo le svoj interes, ki ni vaš interes. A mi vemo, kje iu kakov je ta interes laško gospode. Vi ste kmetje, vi obdelujete sami svojo zemljo. Oni pa ne obdelujejo zemlje, ampak žive od tlela drugih. Oni vas potrebujejo, oni |>otre-bujejo ljudij, ki obdelujejo zemljo, oni potrebujejo kmeta. A ker je kmet v Istri slovanski liinet, hodijo hiška gospoda med slovenske kmete, se jim usiljujejo in iščejo med njimi — svoj interes. Toda oni hočejo kmeta — nevednoža. Kmet bodi tepec. Tako hočejo oni, ker vedo, da od pametnih kmetov ne bi živeli tako prijetno in konindno, kakor živi veliki del istrsko gospode po Istri. K met naj le znaša denarja. <) šolali pa naj ne govori, te niso zanj! Postal bi p repa moten, ako bi hodil v šolo! (Vsklikanje in odobravanje.) In če je vendar kje kaka šola na kmetih, ustanovila se jo — čujte! — proti volji laške gospode! Kmet naj le plačuje, nli toliko izobražen ne sme biti, tla bi vedel, kaj, koliko in zakaj plačuje. Tako hočejo laška gospoda, ker tako zahteva njihov interes! Ta lastni interes jih sili, tla zahajajo med vas. No mi- »Oče naš«, so ji šepetale vele in brezkrvne ustnice . . . Zopet je dvignila pogled do podobe . . . Spasitelj je visel nepremično na trdem lesu . . . »Odpusti nam naše dolge...« Stresu i la se je . , . »Odpusti!« . . . Po propadlem lieu siromašne žene so polzele svetle solze . . . Naslonila sc je na klop in plakala . . . V srcu ji je postajalo mučno, neznosno... Niti si ni upala obrniti zopet pogleda na Odreše-nikovo podobo . . . Plakala je krčevito . .. Preti dušo pa so ji stopale različne podobe ; grozne so bile to podobe, hotela se jih jo otresti — a ni bilo mogoče ! Vso svoje življenje, polno greha, je videla preti seboj . . . Kakšno je bilo to življenje ! Zopet je molila . . . Pred seboj je zrla svojo mladost. . . To ni bila navadna, veselu in brezskrbna mladost; že tedaj je nastopila polzko pot nemoralnosti, po kateri je hodila do danes . . . Padala je vedno glohje in globje . . . Sedaj pa, ko so jo zapustile moči, ko se jo postarala . . . Sedaj so jo zapustili vsi — ostala je sama ! Sama . . . zapuščena . . . brez pomoči . . . Tedaj pa se je spomnila, tla ima še moža, še sina, ki ju je zapustila in šla proč, ko sta najbolj potrebovala njene pomoči. . . (Pride še.) slite, da prihnjtijo radi k vam! O ur! Nikdo ne zahaja rad k onemu, katerega nima rad ! < >rii ne mislijo na to, da l>i vam pomagali, oni hi' hočejo ohranili gospodstvo, oni hočejo, da btidi občina v rokah gosjmdarjev, ki bodo delali /a interen laške stranke in ki bodo skrbeli /a to, da ljudstvo ostane v temi! (Pritrjevanje.) To je jedini vzrok, zakaj so gospodje iz. Kopra došli danes med kmete. Ne tre I in praviti torej, da pravi možje morajo Uiti z nami in ne žnjimi. Kdor ima oči, da vidi, ta mora videti, da oni delajo h za lastni interes. Italijani vam vedno hvalijo tisto blaženo Italijo. To vemo mi dobro. Ali tega vam ne povedo, kako je v resniei v tej blaženi Italiji. Vidite, tudi vi tožite vedno, da so slaUi časi in da vam je zlo. Zaliliog, da je res tako. Ali vprašam vas: ali Ui kdo izmed vas hotel iti v Italijo, ali je se prišlo komu izmed vas na misel, da Ui hotel iti tja doli iskat si kruha?! (Splošna veselost. Klici: Saj bi ga ne našel! Saj nimajo ničesar!) Poj te pa v Nabrežino, ali na katero drugo postajo na južni železnici, pa boste videli, kako prihajajo dan na dan trume lačnih iz te Ulnžene Italije — prihajajo, ker nimajo doma česa jesti, prihajajo, da jemljejo našim domačinom kruh iz-pred ust. (Ogorčeno vsklikanje.) Celo na <'eškem in Nemškem je vse polno taeih lačnih iz Italije. Če Ui bilo v Italiji res tako dohro, ostali Ui doma. Ali tam ne morejo živeti in zato prihajajo po avstrijske goldinarje. l)a, slabo je v Italiji, a slabo je, ker ima ljudstvo tam doli približno take go pori a rje, kakoršnji so tu istrska gospoda, gospodarje, ki skrite le zase, ki ne mislijo na ljudstvo in ki hočejo, da ljudstvo naj bo v bedi za to, da bo njim dobro. Ti gospodarji hočejo tudi nadalje ustati vasi gospodarji in jedino zato prihajajo iz Kopra med vas. Zak aj pa smo prišli mi danes tu sem? Po- I stavite se tu gori na hrib, oglejte se daleč na okolo, in kolikor daleč vam bo segalo oko, povsod i je slovenska zemlja, na kateri bivajo vasi bratje po krvi in po rodu: to je slovenska zemlja in ljudstvo, ki živi na njej, je naš slovenski narod. Mi smo vam bratje, mi smo vam sosedje. A sosedu ne moro biti vsejedno, ako sovražnik uničuje soseda. Ako bi se posrečilo sovražniku, da stre vas, potem bi prišel pred naša vrata ! Vsakdo si želi j dobrega soseda! Dokler ste vi tu, imamo za so- i sede vas, svoje brate in čutimo se varne. Ako bi ' pa dobili sovražnike za sosede, grozila bi nevar- I nost tudi nam. Nas in vas spaja torej u kupen in jednak interes: interes jednakosti krvi in jezika. Prihajamo torej med vas, ker vas ljubimo, ker vidimo v vas svojo zaslombo, ker potrebujemo vaše opore, kakor vi potrebujete naše pomoči, (lturno odobravanje.) Mi skrbimo za vas, ker s tem skrbimo tudi za-se, kajti bratje smo si, sinovi isto matere! (Frenetični živio-klioi.) Je ljudij — in to je naša nesreča — ki mislijo drugače in ki se prodajajo za vsako malenkost. Ljudij, ki izdajajo svojo kri in svoj jezik. In ti verujejo, da mi sejemo nemir, ako zahtevamo pravice svojemu jeziku. Oeš, kaj meni mar: ali mi govore po laški ali po slovenski! (»lojte, tudi Kristus je ukazal apostcljnom : pojte in učite ljudi v vseh jezikih! S tem je že Odrešenik izrekel jednako pravico za vse jezike. In le take pra-v i e o z a h t e v a m o m i s v o j e m u jezi k u. Kaj smo mi kaj manje negooni ? Hog je nadaril tudi nas, kakor njih, ali pa še bolj. Mi ne zamerjamo njim — naj se le čutijo Italijane. Ali puste naj nas, da se tudi mi smemo čutiti Slovence! Mi ne kupujemo njih ljudij, istotako pa nočemo prodajati svojih. Mi smo lahko prijazni z Italijani, mi govorimo lahko žnjimi na lepo, ali ostati moramo pri s v o j e m p r e p r i č a n j u ! Temu moramo ostati zvesti. Kdor prodaja s voj o d u šo, ta j e res-nični š č a v o! Vemo, da ni lahek boj proti njim, ker imajo mogočnih komparetov. Tudi o vsakih volitvah imajo zaščitnikov, ali z a k o n j e v e u d a r 11 a d te 111 i zaščitniki Lahov. Po tem zakonu smo dosegli, da smo se zbrali danes vzlie vsem spletkam in intrigam. Zakon je na naši strani in zakon mora veljati. Včasih se nasprotnikom res posreča, da zmagujejo nad zakonom, ali slednjič mora zmagati poslednji. Veruj ino torej v nepremagljivo moč za-znkona in pravice! lu Če prisilimo še tudi gospodo na oblasti, da bodo vsikdar vršili le zakon, potem izgine k malo moč nasprotnikov nad nami. Omenjeno je že bilo, da volilna komisija za bodoče volitve je sestavljena krivično. Temu se moramo upreti. Naloga komisije je, da čuva nad zakonitostjo volitve. Ali pa je možno pričakovati kaj taeega, ako je komisija sestavljena od samih fanatičnih pripadnikov nasprotne stranke? Bati se je torej, da se bodo krivice godile na prihodnjih volitvah. < rovornik je predlagal torej resolucijo, s katero se poživlja pol, društvo »Edinost«, naj stori potrebne korake, da bo tudi naša stranka zastopana v komisiji, in je zaključil svoj z rodoljubnim zanosom govorjeni govor z vsklikom : Vsi v boj za vero, dom in cesarja! Ko se je vsklikanje nekoliko poleglo, je dal predsednik Mandič resolucijo na glasovanje, ki se je vsprejela soglasno. (Pride še.) Politični pregled. TKST, 14. aprila 1899. K položaju, (lovorč o razpuščenju nekaterih prusjaških društev na Dunaju, meni praška »Politika« prav tako, kakor sodimo mi o raznih »veto« namestništva v Trstu in o razpuščanju posamičnih laških društev. Kakor smo rekli mi, da so to palijativna sredstva, ki nimajo druzega efekta, nego da še bolj podžigajo srditost in srboritost dotičnih krogov, tako pravi »Politik« o omenjeni odredbi vlade na Dunaju, da ne bo doseženo druzega, nego da postanejo Schoncrerjnnci še predr-zneji. In kakor smo rekli mi, da na Primorskem treba presekati gordiški vozel, tako pravi praški list, da proti pangermanskemu gibanju treba krepkega mahljaja. Vlada mora pokazati, da ni le kaka birokrutiškn upravna komisija, ampak da zna res — vladati! Da-li so avstrijska vlada popne do potrebne odločnosti? Dvomimo. O da, koje šlo proti praški omladini, tedaj so bili gospodje na Dunaju odločni do skrajnega: takrat so proglasili obsedno stanje in so bili lahkomišljeni mladiči — in ne zdreli možje — obsojeni na lota in leta kazni. Ali proti Soho- nererjaneem.....! Nota bene, mi ne želimo, da bi se proglasilo obsedno stanje nad katerim koli krajem, niti nočemo, da bi se ljudje gonili v zapore, ali konstatovali smo to kakor dokaz o tisti poznani dvojni meri. (Je gre proti Nemcem, velja vsikdar načelo polovičarstva. A to ne le zunaj v javnem soci-jalno-politlškcm življenju, ampak tudi v parlamentarnih stvareh. Nekaj taeega smo doživeli zopet te dni. Nemci drže »voje parlamentarne konference, snujejo načrte in naklepe proti parlamentarni večini. Postulat samoobrane, stvar neizogibne potrebe je bilo torej, da se snide eksekutivni organ večine, da tudi on določi, kako so bo vesti v bodoče in da se zavaruje za vso eventuvahiosti. Seja je bila tudi res žo razpisana, a prišlo je do razgovora mej vitezem Ja\vorskim in grofom Tliunom in seja so je odpovedala nenadoma, brzojavno. To je ozvo-ljilo na češki in poljski strani — mi Slovenci so seveda no brigamo za take stvari, ker imamo preveč posla z drugimi toliko poznanimi, kolikor žalostnimi stvarmi — in »Narodni Listv« izrekajo svoje monenje, da je tu posegla vmes neka viša volja — upliv vladnih elementov, ki so sicer opirajo na desnico, ki se pa kar tresejo v strahu, da ne bi vzbudili nevolje revolucionarnih življev nemških. To je tisto polovičarstvo, ki se samo no more povspoti do odločnega čina, a hkratu zaustavlja tudi roko slovanskih skupin, da tudi one ne morejo vršiti svoje dolžnosti. To je tista politika polovičarstva, ki odgovarja na laško intrige s tem, da imenuje laške deželne glavarje. Proč od Rima! Sedaj so se začeli tudi cerkveni krogi resno baviti z gibanjem, ki sta je izzvala VVolf in Sohoijerer, 110 morda iz notranjega verskega prepričanja, ampak le iz sebičnih politiških namenov. Kuczonadškof na Dunaju, kardinal Gruseha, je izdal pastirski list proti propagandi za prestop k prostentantizinu. Tudi ta pastirski list zatrja, da le politiški vzroki vodijo to gibanje in da ti vzroki niso v nikaki zvozi z cerkvijo katoliško in papežem. Knezoškof v Tridentu je odredil molitve po vsej škofiji, da bi Hog ril/svetil one, ki so zasnovali to propagando. Volilno gibanje v Španiji je jako živahno. Opozicija se nadeja, da dobi vsaj 1 -1-0 mandatov od 400 poslancev. Seveda bodo ti opoziei-jonalni mandati razdeljeni na razne skupine. Karli-8tov bode najbrže izvoljenih nekaj več, dočini so nade republikancev le male. Republikanci španjski nimajo pravega voditelja, odkar je umrl Zorilla, ki je iz Pariza ven vodil republikansko gibanje v Španiji. V vladnih krogih pa se nadejajo, da je tudi karlistiško gibanje v Andaluziji in Spanjski h; mimoidoče in da ne bo imelo resnih posledie. Spor na Samoa. Iz poročil iz Londona, \Vashingtona in Berolina je razvideti, da politiški svet jako resno sodi o dogodkih 11a Samoa. V IJerolinu se branijo pred očitanjem, kakor da so Nemci nahujskali »kralja« Matnafa k revoluciji. Zagotovljajo tudi, da Nemčija noče prikrivati ničesar, ako se pokaže, da so je kateri Nemcev dal zavesti do dejanj, nasprotnih ljudskemu pravu. Da se je zadnji spopad dogodil na nemški plantaži, da ne dokazuje ničesar, ker so skoro vse plantaže na otoku Upolu v nemških rokah. Poročilo iz Londona pa trdi, da ustaši plenijo dalje, ne menč se za proglase ameriškega in angleškega konzula. Varvanee Nemcev Mataafa da je že trikrat bil pripravljen udati se, a vsikdar da ga je pregovoril nemški konzul. Sedaj pa daje odločen boriti so do smrti. Vidi so, da Amorikani in Angleži mečejo vso krivdo na Nemce na tein prelivanju krvi. Vsakako pa jo neizbrisna sramota, da dva kulturna krščanska naroda dajata divjakom toli nekrščanskih in barbarskih izgledov. In potem pravimo še, da nosimo kulturo v druge dele sveta ! Domače vesti. Vhokt ifostjo. Minolo noč je priplula v tukajšnje pristanišče kraljeva angležka jahta »Os-borne« z hčermi princa Waleškega. Kraljevo visokosti, ki so došle iz Dubrovnika, ostanejo tukaj več dni in odpotujejo potem v Ilenetke. Preinesčerija. Politični komisar 11a Krku, g. Polley, je premeščen v Gorico, na njegovo mesto pa je prišel g. Fran Lasi č iz Tolmina. Deželni /bor tržažki bo imel jutri zvečer svojo prvo oziroma tretjo sejo v zasedanju 1HH8—18i)9. Na dnevnem redu bodo: proračun deželnega šolskega zaklada za loto 1H(JH; proračun zemljiškoodveznega zaklada za 18U8 ; predlog deželnega odbora, da se odobri imenovanje dveh členov v deželno vzklieno komisijo za osebno do-hodarino; načrt zakona o javnem dobrotvorstvu; načrt zakona za spremembo dveh členov deželnega zakona od 24. avgusta 1 Hi>8 o | rispevku od ded-ščin v bolniške svrhe občine tržaško; predlog deželnega odbora za spremembo novele o prispevku od dedščin za deželni šolski zalog. Vredno, da se zabeleži. V včerajšnji »Naši Slogi« čitamo: Pisali smo nedavno, da Avstrija ni odgojila za-se nijednoga omikanega Italijana, marveč, tla Italijani avstrijski — nekateri bolj, nekateri manje, ti odkrito, drugi prikrito — vidijo svoje odrešenje, svoj raj, v — blaženi Italiji-- zemlji lepote in divote, a tudi lakote in bede. To je stara resnica, katero morejo videti tudi slepci, a hoteli smo jo omeniti zopet danes, ko namerjamo priobčiti, kakor sledi: Državna oblast v Trstu je razpustila društvo »Lega doi giovani« radi iredentistiških pojavov in je potem zabranila osnovanje društva »Unione dei giovani« na temelju jednako glasečih se pravil. Stvar je jednostavna in se tiče državne oblasti in nadobudne mladine italijanske. Toda nas zanima to, ter hočemo pribiti, tla je bil med odborniki razpuščenega društva in med silovatelji novega, med sinovi mnogih e. k. ljudij, tudi sin prvega svetovalca na prizivnom sodišču v Trstu, rodom iz Pazina. Koči temu, da je iredentaš, bilo bi, kakor da si ga ubil iz puške, ali sin njegov more in sme stopati 11a čelu garibaldinske mladine, ker tako zahteva njegova vzgoja, a v Trstu smo, kjer je prvo in vso .... Italija, a ostalo se nam vidi kakor Kitaj. Avstrija! ne boj se, dokler ti je italijanske mladine, sosebno pa sinov tvojih c. kr. uslužbencev. V slučaju potrebe skočijo ti hitro na junaške noge do mej sosednje kraljevine. Občni /bor »Delniškega podpornega društva« se je vršil minolo nedeljo dne i>. t. m. v dvorani Ma liv. Ker je moral pre«Ise«lnik gosp. M. i Mandid v Istro, je pre«lsedoval zboru I. |>odpred-seilnik, g. A. Bogdanov i d. Po ebičajnem nago-voru je predsednik predstavil zborovaleem vladnega zastopnika, gospoda komisarja Relteka, katerega so navzoči pozdravili z živio-kliei. V začetku se je bilo bati, da bode piemala udeležba, toda polagoma se je dvorana napolnila. Tajnikovo poročilo se je vzelo naznanje brez prigovora, istotako poročilo blagajnika. Navadne prošnje za milostne podpore, katerih je bilo sodom, so se po daljši debati na predlog uda Hrvatina Mihe odstopile prih. odboru, da ukrene potrebno. Predlog g. Andrejčiča in tovarišev za po-množenje milostnih podpor od dveh na pet sejo na predlog II. podpresednika Bičeka odklonil z ozi-rom na to, da ne bode več običajnega »Velikega plesa«, ker ne do vole več g l e d a 1 i š č a (!), in z ozirom na to, da se je fond za miloščine zalagal v prvi vrsti z čistim dohodkom. Po odstopivšem odboru predlagane premembe društvenih pravil so se sprejele z večino glasov. C) posamičnih predlogih se je prvi oglasil g. Rak u š a, ki je v daljšem govoru slikal delovanje društvenega predsednika prof. Mandida, ki je zapustil prijetnejše narodne službe ter stopil moj narod, da bi vzbujal istega in ga dovajal do osa-mosvojenja, kar se mu je posrečilo deloma. Z ozirom na mnogoletno nesebično in požrtvovalno njega delovanje za »Delniško podporno društvo«, je predlagal govornik, naj občni zbor v znamenje hvaležnosti in visokega spoštovanja imenuje g. prof. Mandida svojim častnim členom ter mu tako podeli največo društveno odlikovanje. Ta predlog je bil vsprejet z navdušenimi živio-kliei. Biček je obžaloval, da se nekateri členi, ako se jim dogodi kaka krivica, tožijo po ulicah in javnih lokalih, namesto da bi prišli v od borove seje, kjer bi zadobili zadoščenje. Tako postopanje ne škoduje samo društvenemu ugledu, ampak tudi ugledu narodnosti naše. Tajnik g. Peru še k je prečital izvoljene društveno odbornike. Večletnemu a sedaj odstopivšemu podpredsedniku, g. Ante Bogdanovimi, seje na predlog g. | Rakušc izrekla prisrčna zahvala za njega neutrudno j delovanje v prid društva. Gospod Rakuša je po dovršenem občnem zboru priporočal navzočim, naj se vpišejo v novo ustanovljeno zadrugo pri sv. Jakobu. Novi odbor se je v seji dne 13. t. m. kon- j stituiral nastopno: Mate Mandid predsednik, dr. Ivan Zuccon I. podpredsednik, Anton Rep iI. podpredsednik. Tajnikoma sta izvoljena gospoda Fran Rakuša in Sebastijan Oenčur, blagajnikom Jakob Perhavo, knjigovodji Vinko Perušek in Anton j Kolar, knjižničar Demeter Ljudevit Jereb, gospo- I darji: Biček, Gregorovič, Volčič in Skapin. Od- i borni ki: Fran Babuder, Josip Hlad, Anton Vato-vec, Gregor Lotrič, Josip Kolb, Josip Volarič, I Avgust Gerhec, Luka, Bajt, Matija Samec in Anton I Žejen. Namestniki: Dragomir Malič, Fran Lestan, I Filip Jož, Matevž Mlakar, Andrej Rustja in Josip j Saksida. Pregledovalo! računov so: Ivan Besednjak, Miha Presen in Miha Mavrin. V razsodišče Fran Žitko in Miha Hrvatin. Zai družbo sv. Cirila In Metoda se je nabralo med odborniki »Dol. podp. društva«, ki so se sešli o priliki prve seje v gostilni gosp. Repa v ulici Mol in grande, 8 kron, kateri znesek se je vložil v društveno pušico. Za zastavo pevskega društva »Kolo« je daroval g. Ivan Grogorič, krčmar »Pri dveh cipresah« v Roeolu, 4 K. Prej izkazano 402 K. 70 st. Skupaj 406 K. 70 st. Srčna hvala! Veselica na vrtu pevskega društva »Kolo«. To društvo priredi — kakor se nam poroča — dne 28. maja svojo veselico na vrtu družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu. Da se koncert ne more vršiti v gledališču, so krivi naši nasprotniki, ki vpijejo vedno, da nas Slovanov ni tukaj, ali pa tla mi njih izzivamo! Gledališča ni več dobiti — za no-beno'eeno! Zarota je popolna! Inicijativa je izišla iz »Politeama Rossetti« (to si moramo zapomniti !). Pesmi, ki so se jih pevci že naučili za koncert v gledališču, seveda niso primerne za vrt! Koliko je pa bilo stroškov za učenje in koliko truda zastonj ?! Kedaj, kedaj se zjasne vremena nam tržaškim Slovanom ? Kedaj in kdo nas reši iz teh razmer, ki vežejo naša društva, da ne morejo razvijati svojega delovanju?! Ta naš klie naj čnjejo oni, ki so poklicani, da nam rešijo vprašanje — »Narodnega doma« v Trstu. »Xabrežllia«, pevsko društvo v Nabrežini, priredi v nedeljo dne 28. maja t. 1. veliki« veselico pod milim nebom. Na tej bode sodeloval nov tamburaški zbor »Narod« iz Nabrežine. Priprave so že pričele. Obo društvi skrbiti za izboren, čisto nov program, katerega priobčimo pravočasno. To na blagohotno znanje slavnemu občinstvu, ki želi slišati lepo potjo in nove nahrežinske tamburaše, tor vsem onim slavnim društvom v našem okrožju, ki namerjajo prirejati veselic«* v tein poletju. Odbor. Ohčui zbor dramatičnega društva v Ljubljani. Pišejo nam: V soboto, dne 15, t. m. bo občni zbor dramatičnega društva, na katerem se bodo vršile volitve in so reši vprašanje, ali se naj še goji opera ali samo drama. Želeti je, da pride v odbor več novih, čilih moči j, ki so literarno ali glasbeno naobražene in ki bodo smatrale gledališče za naroden zavod umetnosti in kulture! Opera naj bi se gojila v omejen« m obsegu tudi poslej ter se naj posveča veča skrb drami! K. S Prošeka nam pišejo: Žalibog, da vam moram povedati, da naše društveno življenje ni pravo, izvzemši morda jedino naše pevsko društvo. Kmetijska podružnica bi lahko delovala, ali nima — denarja. Toga pa nima, ker ni nikogar, ki bi terjal udnino od členov. Arimatejsko društvo se nekoliko i giblje. Ali toli potrebne zavarovalnice za živino nimamo še, ker ljudstvo nima še pravega zmisln za to. Trebalo bi torej poučevanja in dopovedovanja. Uverjen som, «la bi zavarovalnica Prosek-Kontovelj imela takoj začetkom svojih HO udov. Denar je postni med našim ljudstvom zeltf redek. Vinogradarstvo nam uničuje trtna uš, zaslužka je malo in še ono malo pridelka ne moremo spečavati kakor nekdaj. Vzrok temu pa je, ker se gostilničarji ne ozirajo več toliko p«> dobri in naravni pijači, ampak kupujejo raje vse, kar je le ceneje. Poleg tega zapira tudi visoka užitnimi na-| šiin vinom pot v Trst, a slavni magistrat dela vse j možne ovire celo našim mlektiricam. Poljske čuvaje so nam tudi vzeli. Vidi se, da bi nas hoteli popolnoma uničiti. Ali mi se jih vendar še ne bojimo, ako bi so lo naši ljudje hoteli bolj organizovati med seboj, j da bi pokazali, da znajo še kaj druzega, nego samo služiti na magistratu. In malo več eneržije bi trebalo tudi nasproti slavni vladi, da bi tudi ona začela čuvati naša prava. Kešen obtožbe je bil ilnnes znani slovenski j gostilničar »pri petelinu*, Anton Vod opi v oc. | Nekoliko več spregovorimo v prihodnjem izdanju, i Izpred dež. sodišča 44-letni težak Andrej Baschicra iz Vidma je dobil 18 mesecev joče, ker 1 je z nožem napal in ranil dva Človeka. 371etni Kari Redler je dobil (i mesecev ječe I radi javnega nasilstva. Razgrajal je bil v neki | žganjariji. Ona dva novinca iz Rojana, ki sta na dan nabora pijana šla v cerkev rojansko in se tam vedla nespodobno, sta dobila po jeden mesec zapOra. Vsled burje. Kakor poročajo z Reke, so se dne 11. t. in. vsled velike burje odtrgali vngoni v tamošnji svobodni luki in so pričeli teči po tiru navzdol, naravnost v morje. Sedaj delajo potap-ljavci, da zopet izvlečejo vagone iz vodo. Potopljena ladija. Minolo nedeljo je od-plula ladija »Albina« iz Martinšdico na Reko. Na-krat pa je nastal silen vihar, ki je ladijo konečno prevrnil, da se je potopila. Mornarjem je k sreči še bilo možno rešiti so. Ladijo ni bilo možno izvleči iz morja, ker se je potopila v veliko globino. Umrljivost v Trstu. Od nedelje dne 2. aprila do vštevši sobote, 8. aprila, umrlo je 56 možicih in 46 ženskih, ukupno 102 osebi. Lansko leto jo umrlo ta teden 71 oseb. Doba umrlim je bila: 17 do 1 leta, 12 do 5 let, 13 do 20 let, D do 30 let, 8 do 40 let, 14 do 60 let, 22 do 80 let, 6 čez 80 let. Povprečno znaša umrljivost ta teden 31*5 od tisoč. Vzrok smrti so bile posebno naslednje bolezni: sušica v 14 in bolezni v sapnikih v 22 in vnetje čev v 3 od navedenih slučajev. Mi-noli teden je umrlo oseb: na škrlatiei 3, na oslov-: skem kašlju 2 in za diCvico 4. Drobne ventl. Lepa s«> je d«tgodila nekemu kočijažu. Zamenjal je svojega konja za nekega drugega, a je «l<>bil v nameček okroglih 6l> gld. Da l»i poskušal novega konja, oditeljal s«* j«> z nekoliko prijatelji na Opčine. In tam gori so pili, kra. Dobre volje so s«> vračali v Trst. Ali v našem koČijažu s«> je kuhalo vino bolj in ' olj in vinski duhovi so ga objemali tesneje in tesneje. Dobri tovariši nj«'govi so menili, da bo najbolje tako, malo prespi. Tako so se dogovorili in tako storili. In kočijaž je spal v kočiji do zjutraj, a ko j«^ počasi izlezel iz t<> postelje, je »loži vel no baš prijetno iznenađenje, da iti 11 je zmanjkalo f>0 golil, iz žepa in konj izpred voza! Konja je menda vendar dobil zopet, o ilenarju pa ni ne duha no sluha. To se ima «»<1 tega, če se hodi na Opčine konje in —• vino pokušat. Nekov pijanec s<> je hote) minolo noč vreči v kanal. Prihitevši redar ga je komaj pridržal, kajti pijanec je hudo otepal okolo sebe. S pomočjo nekega druzega človeka so komaj spravili pijanca na voz in ga odveli v bolnico. Pijance je bil 30-letni F. B., o katerem je znano, da je udan alkoholizmu. Agent Hektor Pinzzaje pri h i tel na zdravniško postajo pokazat par ran, a ni hotel povedat, kdo mu jo skazal to ljubeznjivost. Včeraj jo imela mularija v ulici Foscoli pravo bitko s kamenjem in imeli so jednoga ranjenca. Neki 11-letni deček je moral hiteti v bolnico z dobljeno rano. Različne vesti. Obe roki odtrgalo. Iz Nennkirchen-n poročajo: Hlapcu VVolferlu, služečomu pri grajščaku in deželnem poslancu pl. Trollu v Kiumhnchu, je dne S), t. m. rezalni stroj za slamo odtrgal levo roko. \Volferl si je hotel pomagati s tem, da je hotel z desno roko ustaviti stroj, a isti ga je zgrabil tudi za to roko in mu jo odtrgal do lakta. Kuga v Indiji. Francozki svečenik Desaint, ki je nedavno došel v prednjo Indijo, piše, da divja kuga v okolici Bombava mnogo huje,nego se misli v ostalem svetu. On pravi, da v Bangalori umira vsaki dan po kakih 300 oseb. Mrliči leže povsod na potih in na polju, ker vojakom, katerim jo naloga pokopavati take nesrečnike, vsled preobilice dela, ni možno storiti povsod svoje dolžnosti. Domačini se ne marajo držati varstvenih odredeb. Trgovina sc je ustavila, poti zaseda straža in živež je vedno dražji. Vlak, ki je imel mesec dni zamude. Kakor pišejo iz New-Yorka, je bilo v Ameriki vso minolo zimo toliko viharjev in snega, da celo nujsta-reji ljudje ne pomnijo take zime. Promet je bil na mnogih mestih ustavljen po več dnij. V Che-yenne, Vyomnig, je te dni došel vlak, ki se ni bil zakasnil za nič menj, nego za celi mesec. V Ironu je tako zapal stieg, ki jo potem zmrznil, da vlaku nikakor ni bilo možno voziti naprej. Potniki, bilo j'h je 42 po številu, med temi tudi 12 žensk, so morali ostati v puščavi celi mesee in bi se jim bilo godilo zelo slabo, da jim niso tamošnji prebi-valoi donašali živeža. Mesta V Sibiriji. Sibirija je del sveta, kjer je hladna, srednja in topla temperatura. Srednja Sibirija ima temperaturo kakor Nemčija, a južna Sibirija še toplejo. Odkar so je pričela graditi sibirska železnica, vstajajo mesta v Sibiriji kakor iz zemlje, a veča mesta nosijo že tip evropskih mest. Sibirija ima sedaj že 28 most. Irkutsk, glavno trgovinsko mesto, ima sedaj že 56.000 prebivalcev. Ima vseučilišče, veliko gledališče, svojo banko, več velikih gostiln s popolnim evropskim komfortom in raznih tvornic. Tomsk, ki je že od 1. 1896 zvezan z šibi reko železnico, ima preko 60000 prebivale, injesre-dišče poljedelskega prometa. Omskima 65.000 prebivalo., Tobolskiiua preko 25.000prebivalcev, Semipa-latinsk 30.000, Celabinsk 15.000, Krasnojarsk preko 30.000 prebivalcev. Mesta do 10.000 prebivalcev so: Kainsk, Kolivan, Jenisejsk, Ačinsk, Tuiman, Irbit, Turinsk, Ostrovsk itd. Sibirija je zelo ugodna za naselbine. Za 200—250 rubljev je možno nabaviti si konje, voz, kravo in kmečko hišico. Poljski delavci si zaslužijo po 50 do 70 rubljev na leto z hrano. Delavci v tovarnah zaslužijo po 15 do .'{H rabljev na meser. (To je > našem mene-nju nekoliko premalo. < >p. ured.) V Sibiriji je življenje zelo }m» ceni. Kilo žita stane ft kopejk, kilo moke ti kopejk, kilo krompirja 'J kopejki, kilo ovsa 4 kopejke. Rultelj /naša po našem denarju okolu 1 gld. .K) kr., a 1(M> kopejk je eden rulteli. Narodno gospodarstvo. Posuj i I n len in hmnilntrn v Mediilinii, vesi pri I'ulju, nam je doposlala svoje prvo poročilo. Ta zadruga j«> jela delovati meseca maja. Koncem leta je imela lf>7 členov. Od posojil, ki jih je dovolila zadruga, bila je vrnena tretjina že tekom istega leta. Tudi male uloge so jele prihajati. Prometa je imela ta zadruga <»4313 kron. Odbor se nadeja, da iz te mladike vzraste polagoma krepko steblo. PosojilIIlesi 11» Voloskeill, upisana zadruga z omejenim poroštvom je imela koncem leta 4f)l zadružnikov z Hj»a() zadružnih deležev po 1 krono. Hranilnih ulog je imel ob svršetku leta 207.30ti*91 kron, aktivnih posojil pa 232.2<»7'4H kron. Dohodkov je bilo 258.1»7o nvi. Posredovalnica za potovanja. Al * ■■ ■ ■ A*X Pi"zza Negoziante 1. AIOIZII MOZetlČ ^pojasnil, za vsa- J J koršna potovanja in sprejema predplačila za obisk svet. razstave v Parizu 1. I'ton. Zaloga krompirja, zelja in fižola. »# i || ulica Molin piccolo At. i> VaiOVeC JclK. ]m* 7'alog° k™mpirj»- zelja fižola in dragih pridelkov. Razprodava na debelo. Poduk v glasbi. ulica Stadion 19, I. n. po. učuje glasbo praktično in teoretično, doma in zunaj. Vogrič Hrabr. Zaloga olja, mila in kisa. II i A X Ulica Torrente St. 2»5. vatovec Antonpr ,aiu o,ia mn» in kisa na drobno in debelo. Naročila izvršuje točno. Krčme. Čokelj Andrej ska vina. Kuhinja priprosta ali čedri Jurković Mate Ulica 1'ommerciale št. 10 toči izborna istrska in dalmatinska vina. Kuhinja priprosta ali čedna in cena. ulica Carintia št. 25 toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter ima dobro domačo kuhinjo. Jak. Perhauc cene zmerne. Via Acqiiedotto štev. 8. Zaloga vsakovrstnih vin in botcljk. Postrežba točna, Pirih Ivan Lozić Jurij Via Media St. .'i., krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste, kuhinja izvrstna, cene zmerne. Androna S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od f> littov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo. Obuvala. „pri Pepetu Kraševcu" na Kožariju poleg cerkve Sv, Petra pod ljudsko šolo, ima veliko zalogo'obuval. Sprejema tudi naročbe. ulica Riborgo št. 2ft. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročili. Stantič Josip jo' obuval. Rehar Peter Trgovci. Grižon Nazarij Ant. Furlan cene brez konkurence. Via Giulia 04 prodaja vsakovrstnih jestvin,ko" lonijalnega blaga in olje Piazza S. Francesco št. 2. Pro-dajalnlca jestvin in kolonialnega blaga. Postrežba točna. Abram Fran Via S. Francesco št. 22* Trgovec z doga m i in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne. ■ Via Stadion št. 20, pekarna . T BrnftUC 'n slaWi<5arna- 8vež kru1' večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejeina tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna. na oglu ulice Geppa in delle Poste Nuove, prodaja kolonijalno blago, delikatese, likere itd. * i PriP°roča Hv°ji kavarni anion w0lll tkmraercio.nTedeseo, ki sti shajal isČi Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov. R. Kolar D. Zadnik T. Zadnik I. Tavčar, Fran Hitty, Alt© Razprodaja vse (prej Aite & Zadnik) v lM> Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro. <**"«>»• TEODOR SI« AB AN J A srebrar ulica lHorelll 13 V GORICI alle* *<>r«"l 13 priporoma prepustiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju |><> najnižji ceni. Du si pn zamorejo tudi 1 ><»Ij revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega. blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni h tem, da jim je pripravljen napravljati l>lago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa proč. p. n. gospod nnročevalee sttm lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! Rinnione Aflriatica ii Sicurla v Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po 8uhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserva druživa dne 31. decembra 1892.: Glavnica društva......gld. 4,000.000*— Premij na reserva zavarovanja na življenje................„ 13,328.84H*98 Premijna reserva zavarovanja proti ognju........... 1,«32.248-22 Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju............„ 49.4(15*07 Reserva na razpolaganje ... 500.000*— Reserva zavarovanja proti premi- njauju kurzov, bilanca (A) . . „ 333.822*42 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (B) . . „ 243.331*83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje ... „ 600.000*— Občna reserva dobičkov ... „ l,187.1<>4-8(i Urad ravnateljstva : Via Valdlrlv" it. 2, (v lastni hlli;. „A G RIC O L" Patent T. 49/1 008. Privilegovano mehko kalij sko milo za uničevanje mrčesov raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T re n ti n tt, Is tre, GoriSke in pri tu k. polj ode Is k i družiti izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranje vsek jtnrasi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okuzujejo trte, sadna drevesu in zelen jad. Navodilo, kako rabiti »Agrieol«, na željo poštnine prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Zastop in zaloga na < Joriskem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg 16, na dvorišču.* Fl LIJ ALKA c. ti pri?. astrijsKesa M\\m zavoda za trgovino lil obrt v Trstu. Novoi za vplafiila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 2'/40/0 30- „ „ 38/4°/0 Piazza 8. Giovanni <» (uhod V. delle Legna.) Prodajalnica manufaktur ' žjponajniih cenah. Via S. Francesco Atev. Id, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom. krojač Via delle Beeeherie 6tv. i>, priporoča se slovenskemu ob-činstve. Via Barriera vecchia it. 13, prodajalnica vsakovrstnega ma-' nufakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje so poSiljajo vzorci tudi na deželo. ^ I v ■ nadzorovatelja ali pisarja na kakšnem ^|IJ2|JQ stavbinskem podjetju, bodi si tu ali izven Trsta, išče oseba, spretna v tej stroki. Ponudbe na uredništvo tega lista. V napoleonih na 80-dnevni odkaz 2°l0\ 3-mesečni „ i1^" »J- » « 2 V/ na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2°/n na vsako svoto. V napoleonih brez obrest Nakaznic e na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Ueko kako v Zagreb, Arad, liielitz, Gablonz. Gradec, Sibiuj, Inomost, Czovec, Ljubljano, Line, Oloinuc, Reichenberg, Haaz in 8ol nograd, brez troškov. Kupnja ln prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku 1°/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejftimi pogoji. Predujmi. Jamčevue listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali are brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Nafta blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, aH pa po dnevnem kursu. TMHliniiniPfTfTMH^VT*^